fOSREDNJA I KNJIŽNICA LETO XXIV ŠTEVILKA 9 25. Maj 1992 Cena 60,00 SLT v MOZIRJE ' RECICA LJUBNO r ii. HE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o. Vedno n a zalogi: betonski mešalci LIV kom 32.000,00 SLT - rezervni deli za pralne stroje in štedilnike Gorenje samokolnice kom 5.800,00 SLT - toplotne črpalke Gorenje 134.000,00 SLT armaturne mreže 8/6 kom 4.185,00 SLT - pralni stroj Gorenje 35.300,00 SLT opeka MODUL 6/1 kom 34,70 SLT - gorska kolesa 18.974,00 SLT pesek mivka m3 70,00 SLT - talne obloge konkurenčne cene cement dnevne cene - zaščita lesa beltop in belton 542,00 SLT apno dnevne cene .- kompresorji 25 I 39.500,00 SLT strešna opeka BRAMAC kom 69,00 SLT - kompresorji 60 I 62,000,00 SLT termo zastekljena okna GLIN kom do 40% ceneje! - kompresorji 120 I 85.000,00 SLT lamelni parket - hrast m2 1.518,00 SLT - kompresorji 150 I 104.000,00 SLT stenske in talne keram. ploščice - kompresorji 300 I . 143.000,00 SLT (Jugokeramika) m2 600- 1.150,00 SLT Vse za gradnjo vašega doma v trgovinah M-ZKZ Vse to in ostali gradbeni, izolacijski, sanitarni, vodovodni, toplovodni, elektroinstalacijski material lahko nabavite v naših poslovalnicah: KPC Ljubija 831-040 Blagovnica Gornji Grad 842-016 Železnina Radmirje 841-372 Železnina Luče 844-024 Do 30.6. še lahko izkoristite nakup gradbenega materiala preko Stanovanjske zadruge brez prometnega davka. Kupcem nudimo tudi možnost obročnega odplačevanja potrošniško posojilo ali na čeke na 5 obrokov - čekov M - ZKZ MOZIRJE TRGOVINA L NASLOVNICA Begunci v zbirnem centru na Golteh Foto: F. Kotnik KAZALO Str. ODPIS DRUŽBENIH OBVEZNOSTI....'. 4 JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ..........4 MERX SAVINJA MOZIRJE: RAZVOJNI TRENUTEK IN PRIHODNOST..... 4 OBISK OBRTNE DELEGACIJE IZ POLJSKE.................. 5 ZA PRAVO ZADRUŽNIŠTVO GRE.....6 PREDSTAVLJAMO VAM: PRODAJALNO GAMS..................... .......6 JAVNA TRIBUNA "LOKALNA SAMOUPRAV A-NOVE OBČINE".....7 NAŠIM OBČANOM!............. 8 IS SO MOZIRJE: SKLENJENA AKCIJA 200 NOVIH DELOVNIH MEST......8 PRVA MESTA NA LJUBNO IN V LUČE...:...............8 PONOVNO OŽIVLJENA FLORJANOVA NEDELJA..................... 8 y • ZGORNJESAVINJSKA ČEBELARSKA ZBIRKA................ .....9 1 1 O-.LETN ICA TELOVADNEGA DRUŠTVA.................... 9 ZAGOVARJANJE V ZDRAVILSTVU..9 KUHANJE OGLJA..............10 ČLOVEK ČLOVEKU..............10 ČLOVEŠKA DOBROTA NE POZNA MEJA........................10 RAZMIŠLJANJA O STARIH ŽIVLJENSKIH MODROSTIH...!?.......... 11 MED BEGUNCI NA GOLTEH.... 11 RAZSTAVA SLIK VLADIMIRJA PAREZNIKA................. 11 KRONIKA...................... 12 SAVINJSKE NOVICE NEKOČ...........12 MEMORIAL PODPEČNIK...12 VELIK USPEH ODBOJKARIC......13 MODNI NASVETI.............. 13 SETVENI KOLEDAR ZA JUNIJ ...14 KULINARIČNI KOTIČEK.........14 PISMA BRALCEV............14,15 GASILCI ZA VAS: ZAŠČITA PRED SAMOVŽIGI................. 15 HUMORESKA................ 17 NAGRADNA KRIŽANKA...........17 NAGRADNA IGRA....................17 Ker smo v tem času dobili še nakaj odgovorov na anketo v predzadnji številki o vaših vtisih in željah po izidu sedmih številk Savinjskih novic, smo obljubljeno knjižno nagrado izžrebali šele sedaj. Nagrado prejme Lilijana Bele, Gornji Grad 189. . Čestitamo! Prosimo, da nagrado dvignete v. uredništvu. Še vedno precej bralcev moti obarvan ‘ekološki papir na katerem se tiskajo Savinjske novice. V prihodnje se bomo verjetno odločili za kakšno spremembo, čeprav bo to seveda pogojeno z večjimi stroški, kar pa ne bo vplivalo na ceno v tem tromesečju. Zahvaljujemo se vsem, ki sodelujete pri izvedbi številke s svojimi prispevki in mnenji. Seveda se včasih nabere več zanimivih tem naenkrat, tako da smo v uredništvu prisiljeni nekatere prispevke prestavljati na kasnejše termine. Želimo, da to ne- bi bil povod za kakršno koli jezo. Še enkrat omenjam PentatIon Zgornja Savinjska dolina, ki bo potekal 7. junija. S ■televizijo 'Slovenije je dogovorjeno, da bo o zadevi posnela 30 minutno reportažo, v Reportaža pa ne bo imela poudarek toliko na športnih dosežkih, temveč bo poskušala prikazati dolino kot izredno zanimivo turistično destinacijo. Zato ponovno vabimo vse, da sodelujete. Pa še to! Ne pozabite, da je danes objavljen drugi del zaščitnega znaka v okviru naše nagradne igre. Lep pozdrav! . Marko Lenarčič r Tako kot v večini občin v Sloveniji se tudi v naši iz dneva v dan povečuje število beguncev iz BiH. Tako jih imamo sedaj že skoraj 400, od tega 220 v zbirnih centrih Golte in Brdce, ostali so pri zasebnikih. Za izvajanje vseh aktivnosti v zvezi z begunci je IS SG Mozirje imenoval posebno komisijo. Vodja centrov sta Stane Miklavžič in Marjana Vršnik- Fale, zdravstvo zastopa dr. Franc Sirko, Rdeči križ Marija Ježovnik, ki je hkrati tudi predsednik omenjene komisije, in Nada Fužir, ki pokriva področje varnosti in notranjih zadev. Seveda je treba opozoriti tudi na vrsto drugih, ki se na tak ali drugačen način vključujejo v nudenje pomoči. Prav tako je hvale vredno darovanje oblačil, obutve, hrane in denarja s strani posameznikov, društev in podjetij^ ki se je in se še izvaja. Za begunce v zbirnih centrih daje pomoč republika v višini 400-500 SLT dnevno, medtem ko za begunce pri zasebnikih skrbi RK v obliki paketov hrane in drugih potrebščin. Dobro bi bilo, da bi tudi za slednje republiška vlada našla dodatne oblike pomoči, kajti na ta način bi odpadli marsikateri problemi, vezani nq zbirne centre. Kaj pomeni vse to za Slovenijo, kjer vsi živimo v dokaj težkih časih, lahko vsak presodi sam. Vendarle humanost in sočutje sta danes v svetu na takšnem nivoju, da mimo tega ne moremo, pa naj si gre za še tako čudne, samo na Balkanu možne rešitve.Kljub temu, da ne manjka problemov glede reševanja potreb beguncev, nista ogroženi naša varnost in preskrba. Nad tem bdijo organi policije, ni pa seveda odveč malo več pozornosti vseh nas. Upamo, da bo končno le prevladal razum, pa četudi balkanski in da bodo ustvarjeni pogoji, ki bodo omogočili tem prizadetim ljudem vrnitev v njihovo republiko, če že ne v njihove rojstne kraje in domove. Menim, da ga ni med nami, ki jim tega ne bi zaželel. Niko Purnat Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 003 831 957. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; lektorica: Ana Lamut; tisk: Delavska univerza Mozirje; žirp račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. . ' ODPIS DRUŽBNIH OBVEZNOSTI » V odgovor številnim vprašanjem, ki jih postavljajo zavezanci v zvezi odpisom davčnih dolgov, dajemo naslednje pojasnilo: 107. člen Zakona o dohodnini (Ur.l. RS, št. 48/90) določa, da lahko Izvršni svet občinske skupščine na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Davčni organ je upravičen posredovati predlog za odpis Izvršnemu svetu le v primeru dejanske ogoženosti preživljanja zavezanca in njegovih družinskih članov, če se davčni dolg ne bi dal prisilno izterjati. Osnovni pogoj je torej, da je ogrožena socialna varnost zavezanca, ne pa težave obrtnikov pri poslovanju. V primerili, ko so zavezanci lastniki nepremičnega premoženja, davčni organ ne bo predlagal odpisa davčnega dolga Izvršnemu svetu, temveč bo v skladu z 2. odstavkom 107. člena Zakona o dohodnini, davčni dolg zavaroval s knjižbo zastavne pravice. Celoten ali delni odpis je možen pri dolgu na dohodnini ter prispevki za socialno varnost, ni pa možen pri dolgu na prometnem davku. Zavezance posebej seznanjamo, da ima odpis prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posledico, da se zavezancu delovna doba, za katero ni plačal prispevka, ne všteva v pokojninsko dobo. Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke VODJA IZPOSTAVE MOZIRJE Brane Strojanšek —SPODARS7— SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Sekretariat za gospod, razvoj, finance in urejanje prostora Na podlagi 6. člena pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS št. 18/92), se objavlja JAVNIRAZPIS , za dodelitev socialnih stanovanj v letu 1992 Za dodelitev v najem sproščenih socialnih stanovanj v letu 1992 v občini Mozirje se lahko prijavijo upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje in merila pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 18/92). Do dodelitve socialnega stanovanja v najem je upravičen državljan Republike Slovenije, katerega skupni prihodek na člana družine-ne presega višine, določene s predpisi s področja socialnega varstva. Do sprejema zakona o socialnem varstvu se za izračun višine skupnega prihodka in za ocenjevanje premoženjskega stanja uporabljajo materialno pravna določila samoupravnega sporazuma o uresničevanju socilano varstvenih pravic (Ur. list SRS št. 26/84 in 14/89) in sicer: - 55% čistega osebnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu, za delavce in druge delovne ljudi, - 50% čistega osebnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu, za zmerno, težje in težko prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno delo, - 43% čistega osebnega dohodka na družinskega čland*v preteklem letu, za nezaposlene * osebe, za nepreskrbljene odrasle osebe ter za otroke, učence in študente. Interesenti, ki želijo v letu 1992 pridobiti v najem socialno stanovanje morajo predložiti: - vlogo z opisom bivalnih razmer; - potrdilo o osebnem dohodku vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) in ostalih denarnih prejemkih za leto ,1991; - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov; - potrdilo o državljanstvu in stalnem bivališču. Javni razpis traja do vključno 22.6.1992. Vloge za priglasitev na javni razpis interesenti dostavijo na naslov: J.P. Komunala Mozirje s pripisom - javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj. Prijave na javni razpis, prispele po navedenem roku, ne bodo upoštevane. Upravni organ SO Mozirje bo po komisijskem ogledu stanovanjskih razmer na podlagi točkovalnih zapisnikov najkasneje v roku 60 dni po objavi razpisa določil občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v letu 1992. Vsi udeleženci javnega razpisa bodo o uvrstitvi pisno obveščeni. Zoper svojo uvrstitev na občinsko listo ima udeleženec razpisa pravico ugovora ha Izvršni svet SO Mozirje in sicer najkasneje v roku 15 dni po vročitvi sklepa oz. pisnega sporočila. OPOMBA: Najprimerneje je, da vsi interesenti, ki se bodo prijavili na javni razpis, vložijo poleg vloge z opisom bivalnih razmer izpolnjen obrazec SPN-1 (1 .in 4. stran izpolni vlagatelj, 2. stran krajevni urad, ki vpiše tudi podatek o državljanstvu in stalnem bivališču; na 3. strani vpiše podjetje, kjer so interesent in njegovi člani družine zaposleni, podatke o osebnem dohodku za leto 1991; in na 6. strani mnenje o socialnih razmerah v družini). Sekretariat za gospod, razvoj, finance in urejanje prostora Merx Savinja Mozirje: RAZVOJNI TRENUTEK IN PRIHODNOST V težkih pogojih poslovanja, v katerih se nahajamo, je trgovina prav tako obremenjena z vsemi problemi kot ostalo gospodarstvo. Tudi tu se srečujejo s pojavom splošne nelikvidnosti, prezaposlenosti itd. Kako doživljajo aktualni trenutek v trgovskem podjetju Merx Savinja Mozirje, nam je pojasnil njen direktor, g. Franc Miklavc. Gospod Miklavc, kako na trenutne gospodarske razmere gledate v vašem podjetju? Seveda se tudi pri nas srečujemo sproblemi, ki tarejo celoten gospodarski sekto/. Problema prezaposlenosti sicer še ne čutimo, Jfer smo se pravočasno primerno organizirali. Kljubcvsem težavam lahko relativno optimistično gledamo v prihodnost, saj so rezultati našega poslovanja dobri, ne glede na to,'da pri nas trgovina posluje pod težjimi pogoji kot na zahodu. Kar poglejte: pri nas se trgovina obtožuje, da ima visoke^, marže, da ne zna obračati zalog, da ne zna ne povpraševati ne ponuditi, da ne zna pospeševati prodaje. Vse to so splošne obtožbe, ki prav gotovo ne veljajo za vse. Trgovina mora biti le sredstvo za dosego % Obisk obrtne delegacije iz Poljske V začetku meseca maja je Obrtna zbornica Mozirje gostila sedemčlansko delegacijo obrtnega združenja Mielec iz Poljske. To je bil pravzaprav povračilni obisk, saj so obrtniki iz naše doline obiskali poljske kolege že v sredini meseca marca letos. Na priložnostnem sprejemu, ki sta se ga poleg članov Izvršnega odbora OZ Udeležila tudi g. Franc Miklavc, direktor TTP Savinja Mozirje, in g. Drago Rifelj, je predsednik zbornice, g. Herman Remic najprej predstavil dejavnost in strukturo obrtništva v dolini. Omenil je, da je trenutno v občini 42/ rednih obrti in 89 popoldanskih. 42 obrtnikov je ustanovilo tudi privatna podjetja. Opozoril je na probleme, s katerimi se srečujejo obrtniki v sedanjem sistemu gospodarjenja. Vodja poljske delegacije, mag. Stanislav Kania se je nato zahvalil za prijeten sprejem. Povedal je, da Poljska intenzivno navezuje gospodarske stike z Italijo, Nemčijo in drugimi zahodnimi državami, zelo pa so zainteresirani tudi za sodelovanje s Slovenijo, kar bi bilo po njegovem mnenju pbojestransko koristno. Gospodu Kanii so nato podelili plaketo OZ Mozirje v zahvalo za organizacijo srečanja. V nadaljnjem razgovoru so gostje seznanili prisotne s trenutnimi razmerami na poljskem trgu. Zaradi "politične" izgube rusko-ukrajinskega trga, kamor so Poljaki plasirali približno 70% svoje proizvodnje, so pogoji zaostreni. Podobno kot pri nas je problem nizka kupna moč prebivalstva. Kaže se precejšnja možnost dobave določenih surovin iz Poljske. Delegacija si je v sklopu obiska ogledala tudi nekatera podjetja in obratovalnice. Ob tej priložnosti so organizirali tudi razstavo obrtnih izdelkov iz Poljske, ki je do 31.5.1992 na ogled v upravnih prostorih TPP Savinja Mozirje, Na trgu 14. Tekst in foto: KF nekega razvojnega cilja. Če produkcija skozi trgovino uspe plasirati svoje izdelke in dobi iz nje še povratno informacijo o stanju na trgu, lahko govorimo o svojevrstni simbiozi med trgovino in proizvodnjo na enistrani ter potrošniki na drugi strani. Poseben problem je plačevanje prometnih davkov, ki jih odvajamo kar dvakrat mesečno, pri gorivu pa celo ob nabavi. To nam obratna otežuje poslovanje, zato pa povečujemo pritiske na dobavitelje. Kako se soočate z vedno močnejšo privatno trgovino? Po podatkih, ki jih imamo, je bilo ob koncu lanskega leta v naši občini kar 43 novih zasebnih trgovin, ki res predstavljajo določeno konkurenco. To za nas pomeni nov izziv. Čeprav imamo določene prednosti, se ne obnašamo monopolno, kar nam marsikje .očitajo, dokazov za takšne očitke pa seveda ni. Res pa je, da vseskozi ohranjamo prodajno ofenzivo. Kar se tiče marž lahko navedem ugotovitev Ministrstva za trgovino, ki trgovine ne uvršča med pospeševalce inflacije, saj so se marže zaradi povečanja konkurence marsikje celo zmanjšale. Da ste dosegli nivo, kakršnega imate, ste gotovo morali postoriti marsikaj... V preteklih štirih letih smo v Savinji prenovili vse lokale. Začeli-smo s papirnico v prostorih bivše samopostrežne trgovine v Mozirju, kjer smo uredili sodoben lokal, za katerega nam tudi konkurenca priznava kvaliteto. Obnovili smo Železnino v Mozirju, razširili poslovalnico v Nazarjah, obnovili poslovalnico na Rečici, trenutno tečejo obnovitvena dela na blagovnici v Mozirju. Odprli smo nove lokale v Bočni, v Gornjem Gradu in na Ljubnem. Poslovne prostore pa nam marsikje še ponujajo, kar je dokaz, da smo si ustvarili določeno zaupanje in ugled. Veliko pozornosti posvečamo kakovosti poslovanja, zaradi česar zelo pazljivo izbiramo dobavitelje. Kakovost poslovanja pomeni tudi kakovost odnosa kupec-prodajalec, zato se držimo poslovne filozofije: kupec je kralj. Časi, v katerih je trgovina nastopala kot zgolj distributer blaga, so namreč za vselej minili. Temu primerno so prirejeni tudi kriteriji nagrajevanja v naših poslovalnicah: obseg prometa, obračanje zalog, doseganje razlike v ceni in urejenost lokala. Na kakšen način si prizadevate v svoje trgovine privabiti še večje število kupcev? Ena izmed oblik pospeševanja prodaje je "Dnevi Savinje", ki jo organiziramo že četrto leto zapored. Pri tem dajemo glavni poudarek uspešnosti naše ponudbe in zahvali za zaupanje, zato organiziramo nagradno igro, v katero se radi vključijo tudi naši poslovni partnerji. V sklopu akcije bo organizirana modna revija, na katero vabimo vse občane. V okoliških prodajalnah bomo prav tako izvedli nagradna žrebanja,da bi tudi tamkajšnje kupce nagradili za zvestobo. 20. junij, kot zaključek akcije izkoristimo za sproščeno srečanje zaposlenih in na ta način poskušamo še povečati pripadnost kolektivu. Pripadnost, kot svojevrstna kvaliteta, se bo gotovo še povečala po izvedbi procesa lastninjenja, na katerega se temeljito pripravljamo. Dejavnost vašega podjetja pa ni zgolj trgovina? Poleg trgovin imamo turistično agencijo, ki zaradi razmer v Sloveniji in v bivši Jugoslaviji trenutno ni najbolj uspešna, ima pa prav gotovo svojo bodočnost. Pri nas uspešno deluje tudi agencija MERX banke, pred kratkim smo odprli še menjalnico za .devize. Obrtna kooperacija je vzporedna dejavnost, ki v sedanjem času doživlja nov razmah kljub težkim razmeram na trgu. Našim kooperantom svetujemo, da se orientirajo na izdelovanje-končnih potrošnih dobrin, le-te lahko trgovina uspešno plasira. Katere konkretne cilje ste si zastavili za bližnjo prihodnost? Skupaj z našimi kooperanti in stanovanjsko zadrugo Moj dom nameravamo ustanoviti hranilnico, katere prednosti v primerjavi s poslovnimi bankami so znane. Intenzivno delamo na področju mednarodne uveljavitve našega podjetja. Kar se tiče investicij nas čaka velik zalogaj Bohačev marof v Nazarjah, kjer bomo del zgradbe porušili in na istem mestu zgradili nekoliko večji prizidek stanovanjskega značaja. V spodnji etaži preostalega dela objekta bomo uredili poslovne prostori, v zgornji pa stanovanjske prostore. Skladišče gradbenega materiala se bo iz centra Nazarij selilo na primernejšo lokacijo. V obstoječem trgovinskem lokalu v Nazarjah bomo del preuredili za prodajo -tehničnega blaga. Vsekakor smo prepričani, da bomo v prihodnje dosegali še boljše rezultate kot do sedaj. V razvojni filozofiji bomo obdržali zastavljeno politiko kakovosti, kajti le ta nam bQ pomagala uresničevati slogan "Savinja moja trgovina" in "Z roko v roki smo močnejši". Kolektiv Savinje se iskreno zahvaljuje za dosedanjo zvestobo ih upravičeno upamo, da bomo skupaj v prihodnje še uspešneje sodelovali. Tudi pripombe kupcev so nam zelo dobrodošle! I 5 Za pravo zadružništvo gre Novi zakon o zadrugah vrača zadružništvo zopet na stare, ■ "klasične" temelje. Kaj to pomeni', se spominjajo le še starejši kmetje, ki so bili aktivni zadružni člani pred dobrimi tremi desetletji. V tem sestavku želimo zlasti mlajše generacije zadružnikov opozoriti na nekaj najpomembnejših sprememb, da bi lažje razumeli, v čem je pravi smisel sedanjega preobliko vanja zadruge. Zadružništvo je povsod v razvitem svetu priznano kot nepogrešljivo dopolnilo podjetništvu. Temelji na prostovoljnem združevanju članov v zadruge, na vzajemnem gospodarjenju z zadružno lastnino in na omejenem jamstvu članov za poslovne rizike. Osnovni namen zadrug je pospeševati gospodarske koristi članstva. Te so predvsem: zagotovljen odkup in prodaja vseh pogodbeno dogovorjenih tržnih proizvodov, redno plačilo zanje, oskrba z vsem potrebnim reprodukcijskim materialom za proizvodnjo, udeležba na ustvarjenem dobičku in še kaj... Upravljalske in materialne pravice, pa tudi obveznosti, pripadajo torej le članom, ki vplačajo delež in prevzamejo odgovornost za uspeh poslovanja. To pa pomeni, da bodo poslej nastajale občutne razlike v pravicah med bodočimi člani in nečlani. Le-te se bodo močneje pokazale v primeru, če pride do tržnih omejitev pri prodaji kmetjskih pridelkov. Vse podrobnosti o medsebojnih članskih razmerjih, o obliki organiziranosti ter načinu upravljanja in vodenja bodoče zadruge so opredeljena v zadružnih pravilih. Njihovo vsebino smo oblikovali in dopolnjevali v javni razpravi na nedavnih zborih zadružnikov po zadružnih'enotah, v začetku prihodnjega meseca pa jih, bomo sprejemali z glasovanjem na referendumu. Zadružništvo je torej na pragu velikih vsebinskih sprememb. Izkoristimo jih, kar se da v prid večje blaginje in uspešnejšega razvoja. M -ZKZ MOZIRJE ZADRUŽNIKI - POZOR! Obveščamo vas, daje zadružni svet Mercator - ZKZ Mozirje na 17. seji, dne 6. maja 1992 sprejel sklep o izvedbi REFERENDUMA za sprejem PRAVE, bodoče, zakonu o zadrugah prilagojene zadruge. Glasovanje bo v PONEDELJEK, 8. junija 1992 od 7. do 17. ure na sedežih zadružnih enot, na Sp. Pobrežju in v Šmihelu Za sprejem PRAVIL glasujejo le dosedanji člani zadruge, ki so v letih 1979/80 podpisali člansko pogodbo in vplačali delež. Na referendum boste vabljeni še z osebnim, pismenim vabilom. Zadružniki ! Za vašo in našo skupno prihodnost gre, z,ato pričakujemo vašo zanesljivo udeležbo na referendumu! : M - ZKZ Mozirje j i Zadružni svet Komisija za izvedbo referenduma Predstavljamo vam: PRODAJALNO GAMS Mojca Finkšt, lastnica prodajalne Gams v Mozirju, je na področju privatne trgovine pri nas pravi veteran. Svojo trgovino je odprla namreč že leta 1986. To je bilo pravzaprav že nadaljevanje njene privatne dejavnosti, ki jo je leto poprej začela z industrijsko pralnico. Le - ta sedaj ne obratuje, zato pa se je Mojca Finkšt pravočasno usmerila v drugo dejavnost. MOJCA FINKŠT: Mislim, da sem odprla prvo privatno trgovino v mozirski občini. To je bila komisijska trgovina za prodajo tekstilnega in tehničnega blaga. Prostore trgovine sem imela v lastni hiši do'preselitve na sedanjo lokacijo, ki je bila izvršena leta 1990. SN: Zakaj ste opustili komisijsko prodajo? MOJCA FINKŠT: Opustila sem predvsem komisijsko prodajo tekstila, medtem ko sem med zimsko sezono imela komisijsko prodajo smučarske opreme. Slednja se je bolje izplačala. SN: Kakšna pa je siceršnja ponudba vaše prodajalne? MOJCA FINKŠT: Kupcem nudim predvsem trenerke, jeans program, modne dodatke, ostale izdelke iz tekstila, športne rekvizite, igrače, imamo pa vseskozi tudi svojo videoteko. SN: Kako se vaša prodajalna prilagaja razmeram na trgu? IJ IMOSPODAKSTV'atM MOJCA FINKŠT: Ponudbo prodajalne skušam prilagoditi povpraševanju kupcev, moram pa pri tem seveda poudariti, da se je kupna moč bistveno zmanjšala. To se pozna predvsem pri prodaji tekstilnih izdelkov. Zato poskušam s prodajo na obroke (2-3 čeki brez obresti) pomagati svojim rednim in naključnim strankam k ugodnejšemu nakupu. SN:Kako čutite vpliv konkurence? MOJCA FINKŠT: Poudariti moram, da vpliva konkurence pri prodaji ni čutiti, se pa pozna že prej omenjeni padec kupne moči. Konkurenčnost zagotavljam z nabavo artiklov pri zasebnih dobaviteljih, ki jo vršim sama. Zaposleni imam dve trgovki, kar mi omogoča lažje vodenje poslov. SN: Sedanje stanje pa prav gotovo ni vaš končni cilj? MOJCA FINKŠT: Padla je odločitev, da se dejavnost usmeri še v gostinsko turistični del. V ta namen sem postavila pred Savinjskim gajem okrepčevalnico, za zimsko sezono pa imamo pripravljeno smučišče v Mozirju, ki je opremljeno z vlečnico, snežnim topom in teptalcem za sneg. Iščem pač vse mogoče variante za uspešno poslovanje. Prav to, iskanje vseh načinov za dosego uspeha, je glavna odlika pravih podjetnikov. Očitno Mojca Finkšt to je. Želimo ji še veliko odličnih rezultatov pri njenem delu! POLITIKA JAVNA TRIBUNA "LOKALNA SAMOUPRAVA -NOVE OBČINE" Slovenska demokratska zveza - Narodno demokratska stranka je v četrtek, 14. maja v Delavskem domu v Nazarjah organizirala javno tribuno o novih občinah. Udeležba na tribuni je bila številčno glede na zanimivost teme relativno slaba, vsekakor pa bo ta tematika v bodoče marsikje predmet žolčnih razprav. Kaj smo izvedeli novega na javni tribuni? Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati bodoče občine, ostajajo enaki tistim, ki smo jih opisali že v 4. št. SN. Po tem ključu bi torej dobili 5 novih občin, vendar pa to ni dokončno. V razpravi so namreč šele teze za izdelavo osnutka zakona, ki glede na sedanjo prakso dela v republiški skupščini ne bo sprejet pred koncem letošnjega leta. Pomembno je vedeti, da se bodo občani o novi občini odločali na podlagi sprejetega zakona z referendumom, kar pa še zmeraj ne bo dokončno. Vsako takšno odločitev bo še enkrat pretehtal državni zbor in jo potrdil ali ovrgel. \< S sprejetjem zakona o državni upravi in zakona o lokalni samoupravi bo prišlo do zelo natančne delitve državnih funkcij, ki jih bodo Izvajala posamezna ministrstva preko svojih izpostav in javnih funkcij, ki jih bodo izvajale nove občine, segajo pa predvsem na področje urejanja, prostora in varstva okolja. Po sedanjem predlogu bodo. imela ministrstva svoje izpostave na sedežih sedanjih občin, kar pomeni, da bo moral ne glede n& to, koliko občin bomo imeli v bodoče, npr. Gornjegrajčan še vedno po potni list v Mozirje, enako pot bo moral opraviti Lučan zaradi registracije avtomobila ali pa Rečičan zaradi urejanja davčnih obveznosti. V razpravi je bilo nakazanih več rešitev, ,med njimi tudi ta, da bi občina ostala ena sama, sedanje KS pa bi dobile zakonu primerno večje pristojnosti. Argumenti za takšno varianto naj bi se kazali v enotnem gospodarskem, turističnem, zakonodajnem, komunalnem in davčnem' prostoru, ki ga tvori Zgornja Savinjska dolina. S približno 20 zaposlenimi bi bilo po trditvah mag. Božiča moč obvladovati ta prostor, kar naj bi pomenilo tudi dobrih 50% manj zaposlenih v občinski upravi v primerjavi z varianto 5 občin. Po mnenju Radeta Rakuna bi ena močna občina imela možnosti za neposredno povezavo z republiko, v vseh ostalih variantah bomo spadali pod eno izmed možnih (velenjska, celjska) regij. Prednost reorganizacije v smislu večih občin pa je predvsem v približevanju lokalne samouprave občanom. Nihče nobenemu kraju ne odreka pravice o samostojnem odločanju glede tega, v kateri in kakšni -občini želi živeti v bodoče. Ker financiranje bodočih občin še ni povsem precizno opredeljeno, ta trenutek še ni mogoče izdelati objektivne analize o tem, koliko bi stala taka ali drugačna varianta. To bo vsekakor potrebno storiti, saj bomo občine, kolikor jih pač bo, vsaj delno financirali tudi mi sami -davkoplačevalci. Zatorej, ohranimo mirno kri, dajmo prostor argumentom in ne prehitevajmo časa! KF POLITIKA ■f&! ŠOLSTVO NAŠIM OBČANOM! Mineva dve leti mojega predsednikovanja občinski skupščini naše občine. V tem času smo tako v Sloveniji kot tudi v naši občini doživeli vrsto pretresljivih in zgodovinskih dogodkov. Pred nami je spopad s preoblikovanjem gospodarskega sistema, s težavnim socialnim stanjem ljudi. Srečevali se bomo tudi z razmišljanji o lokalni samoupravi v Sloveniji in s tem tudi v Zgornjesavinjski dolini. Zaradi mnenja in želja naših občanov po osebnem razgovoru s predsednikom občinske skupščine, sem se odločil, da tem željam prisluhnem. Po sklepu predsedstva občinske skupščine bom tako na voljo za osebne razgovore vsako sredo od 14. do 16. ure v prostorih Skupščine občine Mozirje ali po telefonu 831-511. . V prepričanju, da bom uspel dati ustrezen nasvet pri vaših težavah ali razmišljanjih, vas prisrčno vabim. Predsednik SO Mozirje Andrej PRESEČNIK, dipl.ing.agr. IS SO Mozirje: Sklenjena akcija 20Q novih delovnih mest Izvršni svet SO Mozirje seje v četrtek,14.5. sestal na svoji 27. redni seji. Med ostalim jo obravnaval določitev cene logopedskih storitev. Predloga Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, po katerem bi starši plačevali za vsak obravnavani primer 212,00 SLT, IS ni potrdil in je zahteval dodatne podatke še od otroškega logopeda ter mnenje zdravstva. Dokončna odločitev o tem je prestavljena na naslednjo sejo. IS je potrdil predlog o 20%-ni podražitvi vzgojnega dela oskrbnih stroškov v Vzgojno varstvenem zavodu. Povečanje cene bo prizadelo tiste starše, ki plačujejo polno ceno oskrbe, za vse ostale pa bo to le povečanje subvencije iz proračuna. • V nadaljevanju je IS podaj soglasje Zavodu zobozdravstva Zgornje Savinjske doline za 40-umi delovni teden. Nov delovni čas stomatoloških ambulant bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic. Spremembe Pravilnika o dodelitvi sredstev za sofinanciranje 200 novih delovnih v malem gospodarstvu, ki jih je IS sprejel na svoji seji 12.3.1992, so spremenile pogoje razpisa v tolikšni meri, da bi bilo treba spremenjen razpis ponovno objaviti, kar pa je pred iztekom akcije nesmiselno. Istočasno to pomeni, da so prosilci, ki za sredstva zaprosijo v tem trenutku, v neenakopravnem položaju s tistimi, ki so ta sredstva že prejeli. Ker se IS srečuje tudi s problemom zagotavljanja sredstev v ta namen, je bil sprejet sklep, da se akcija z dodelitvijo sredstev za zadnjih 36 novih delovnih mest zaključi s 15.5.1992. Pri ponovnem razpisu za nova delovna mesta, ki se predvideva za jesensko obdobje, bo IS upošteval že sedaj predlagane spremembe in omejitve. IS je nato potrdil predlog prioritete za naložbe v demografsko ogrožena območja, nakar seje seznanil s problematiko beguncev na območju naše občine in v zvezi s tem sprejel nekaj ustreznih sklepov. Za tem so člani IS sprejeli sklep o kritju polovice stroškov cepljenja živali proti steklini v višini 650.000 SLT iz občinskega proračuna. Odobrili so tudi sofinanciranje vodomerilne naprave v Nazarjah v višini 116.000 SLT. Ob koncu seje je IS imenoval komisijo v sestavi: mag. Alfred Božič, dr. Franc Sirko, dr. Anton Žunter, Jelka Marovt, predstavnik policije, predstavnik CSD in psihologinja, ki naj prouči vprašanje narkomanije v občini Mozirje, o čemer naj na naslednji seji informira IS. Prva mesta na Ljubno in v Luče V Lučah so se pred dnevi pomerili najboljši matematiki iz naših osnovnih šol. Na to tekmovanje so se uvrstili tisti učenci, ki so se že prej najbolj izkazali na šolskih tekmovanjih. Na šolskih tekmovanjih so učenci, ki so dosegli določeno število točk, prejeli bronasta Vegova priznanja. Na občinskem tekmovanju v Lučah pa so najbolj uspešni tekmovalci prejeli srebrna Vegova priznanja. Poleg tega pa so se uvrstili tudi na državno tekmovanje, ki bo 16. maja v Celju. Rezultati: 6. razred:J. mesto Primož Naglič, OŠ Ljubno; 2. mesto ’Janez Štiglic, OŠ Gornji Grad; 8. mesto Matjaž Kolar, OŠ Gornji Grad 7. razred: 1. mesto Peter Jurjevec, OŠ Ljubno; 2. mesto Urška Ermenc , OŠ Ljubno; 3. mesto Nina Kramer, OŠ Mozirje 8. razred: 1. mesto Andrej Stermecki, OŠ Luče'; 2. mesto Darja Goličnik, OŠ Mozirje; 3, mesto Miheja Sedovšek, OŠ Mozirje in Silvo Ugovšek , OS Gornji Grad IPP mm mmm m do« PONOVNO OŽIVLJENA FLORJANOVA NEDELJA Člani Gasilskega društva iz No ve Štifte so po letih tihe abstinence pripravili praznovanje svojega varuha in zavetnika svetega Florjana. Lepa gesta, saj ne kaže vedno znova poudarjati, da je v interesu splošne kulture dobrodošlo oživljanje vseh narodovih vrednot, še posebej tistih, ki so bile doslej nekako na obrobju. Zbrane gasilce, petdeset po številu, je pozdravil predsednik društva Jože Bitenc. Tajnik društva Tone Strnad pa je v nagovoru poudaril pomen praznovanja Florjanove nedelje. Sv. Florjan, zavetnik predvsem kmečkega življa z golido v rokah gasi gorečo hišo pod seboj. Ta podoba je ljudem služila in je še vedno živa prispodoba svetnikove pomoči ob nesreči. Gasilci, ki so s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom vedno pripravljeni za pomoč sočloveku, predvsem v naravnih nesrečah, predstavljajo nepogrešljivi del družbe brez katerih si tudi raznih prireditev ni moč predstavljati. Po maši so prisostvovali še blagoslovitvi gasilskega doma, ti ga je opravil domači župnik. Slovesnost, ki ponovno oživlja del narodove tradicije in kulture, pa je izzvenela v prijetnem srečanju ob kozarčku domačega, kot se zatakšno priložnost tudi spodobi. Tekst: Edi Mavrič, Foto: Jože Laznik KF riARODOPISJl ZGORNJESAVINJSKA ČEBELARSKA ZBIRKA • • Čebelarska družina in Turistično društvo Gornji Grad pripravljata v prostorih preko 420 let starega obrambnega stolpa ("steki") v Gornjem Gradu postavitev "Zgomjesavinjske čebelarske zbirke". Vse čebelarje naše doline vljudno prosijo, da prispevajo v to zbirko staro čebelarsko opremo, orodje in dokumentacijo. Po teh predmetih velja povprašati tudi pri sosedih in znancih, ki se s čebelarjenjerti ne bavijo več. - Vsa odstopljena oprema se bo popisala in ostaja v lasti sedanjega lastnika. Predmete lahko oddate pri predsedniku vaše čebelarske družine. Ostale informacije so na voljo pri predsedniku Turističnega društva Gornji Grad Francu Pustoslemšku, tel. 842-109. i izvedbi' te zahtevne naloge pričakujejo sodelovanje vseh Zgornjesavinjskih čebelarjev. KF 110-LETNICA TELOVADNEGA DRUŠTVA Telovadno društvo v Mozirju praznuje letos IM), obletnico svojega obstoja. Ker želijo ta veliki jubilej čim bolje proslaviti, so pripravili obsežen program športnih aktivnosti, s katerimi želijo javnost opozoriti na izjemno bogato tradicijo telesne kulture, ki se je začela v Mozirju organizirano razvijati že v davnem letu 1882, ko je bilo ustanovljeno telovadno društvo SOKOL (drugo v Sloveniji). V "TEDNU ŠPORTA" od 8.6.1992 do 13.6.1992, se bo program odvijal po naslednjem razporedu: Ponedeljek, 8.6.1992 : Kolesarski izlet-štart ob 16.30 pri domu TVD Partizan Mozirje za vse star. kategorije. Torek; 9.6.1992 : Namizni tenis ob 16. uri v dvorani TVD Partizan Sreda, 10.6.1992: Mali nogomet ob 16. uri na igrišču v Mozirju. Četrtek, 11.6.1992 : Orientacijski pohod ob 16 uri-zbor pri TVD Partizan Mozirje. •Petek, 12.6.1992: Prvenstvo v odbojki ob 16. uri na igrišču ob Savinji. Sobota, 13.6.1992: Ob 15. uri prikaz športnih aktivnosti Osnovne šole Mozirje na nogometnem igrišču v Mozirju, preko 500 nastopajočih. Ob 16.30 prijateljska tekma v košarki. Zelo bodo veseli sodelovanja in prisotnosti čim več krajanov in športnikov na vseh prireditvah, da bi tako skupno dostojno proslavili ta veliki jubilej telesne kulture v Mozirju. KF —fe ■ HARODOFISJE •—I Zagovarjanje v zdravilstvu . Med ljudmi je še živ spomin na nekdaj zelo znane pomagalce v primeru bolezni ljudi ali živine. Žive so tudi marsikatere pripovedi o uročevanju. Oboje so naši predniki pripisovali nepojmljivim pojavom oziroma silam. Prav zaradi tega so preprosto ih zelo pogosto imenovali tiste, ki so se s tem ukvarjali, "čarovniki". To je seveda lahko imelo krute posledice za marsikoga, saj so bili časi, ko so "čarovnice" po takrat veljavni postavi na grmadah zažigali. Pa tudi razne druge oblike kazni za te%pregrešne" ljudi so si izmišljali tedanji sodniki in mogotci. Vendar pa je predvsem zagovarjanje preživelo in se ohranilo še v čas med obema svetovnima vojnama. Kot smo lahko razbrali iz predhodnega poglavja, ima zagovarjanje zelo star izvor in je dolgo bilo izključna pravica svečenikov oziroma duhovnikov različnih veroizpovedi. Zato so ljudje še v tem stoletju verjeli v to, da črnooblečeni gospodje lahko naredijo točo, ali povzročijo razne nesreče v naravi in domovih. Neuki so pač učenim pripisovali razne sposobnosti, katerih moč ni od tega sveta.. Zanimiv dokaz zagovarjanja je ohranjeno besedilo zagovora proti zobobolu iz 12. stoletja, napisal gaje cistercijaftec Bernard samostanu Stična (Koren leče.n, koren strupen, Pavle Bohinc): "Sedel je sveti Peter na skali iz marmorja, dvignil je roko h glavi in je bil žalosten od zobobola. Pride Jezus in reče: "Zakaj si žalosten, Peter ?" (Ta) pravi: "Prišel je črv potepuh in mi požrl zobe." In pravi Jezus: "Rotim te, črv potepuh, da prideš ven in se umakneš in vnaprej božjega služabnika več ne mučiš, Amen." Če so zagovarjali sprva le svečeniki, so njim pozneje sledili preprosti ljudje iz vaških sredin, ki so se tega naučili od prednika, ali pa so v sebi čutili sposobnost za takšno početje. Ni izključeno, da so mnogi od njih bili močne volje ali celo v današnjem smislu,- bioenergetiki. Posebno tisti, ki so razna zdravljenja opravljali s polaganjem rok na obolele dele telesa. Verjetno je vsa stvar bila učinkovitejša, če so med tem izrekali nerazumljive besede, s tem so pri ljudeh zbudili posebno pozornost in strahospoštovanje. Sinemo pa trditi, da je večina takih ljudi v tem poslu iskala zaslužek, le malo je bilo med njimi kmetov, ki so to delo opravljali kot sosesko pomoč. Najprej moramo razlikovati med uroki in zagovori. Prvi so neke vrste prekletstvo nad nekom ali nad domačijo. Tega so se ljudje na sploh bali, zato so ohranjali razne navade: berača pogostiti, potovke lepo sprejeti in podobno. To pa pomeni hkrati, da so ljudje prav iz teh sredin pričakovali maščevanje v obliki uroka. M. Pleteršnik navaja v svojem slovarju, da pomeni pojem "uročen" dejansko začaran. Kakšen pomen so ljudje temu pripisovali dokazuje tudi primer, ki ga hkrati navaja, namreč, če je nekdo želel pohvaliti živino je to izrazil z besedami "ne bodi jej uročno", kar pomeni najboljšo željo, da žival ne bi bila nikoli uročena. Pa tudi človek je lahko uročen, po mnenju Pleteršnika in takega navadno boli glava. Sicer pa je še omenjeno, da "uročna ženska povzroči uroke". Ljudje so verjeli, daje lahko neka zgradba uročena, denimo svinjak.' Seveda so potem svinje v njem prizadete. Znan je primer v okolici Mozirja, ko so pri neki kmetiji na Brezjem podrli svinjak in ga zgradili na drugem mestu, kei; so v starem svinje hirale zaradi uroka. Prekletstva se je seveda vsakdo bal, saj so celo verjeli v to, da lahko nekoga nekdo prekleje in se nato prekleti spremeni v • drugo bitje ali pojavno obliko..Od tod v naših pravljicah toliko pripovedi o zakletih kraljičinah, živalih in drugih primerih iz narave. Različna verstva so- na učinkovanje vražjeverstva podobno, ukrepala. Znano je, da so ljudje nosili razne talismane, ki so bili v obliki znamenj, predmetov ali risb. Največkrat so te talismane dajali svečeniki. Posebno globoko je to verovanje zakoreninjeno v Indiji in dav naših krajih ni bilo drugače priča nasvet žalskega župnika Antona Breznika v Večni pratiki iz leta 1791, ko priporoča za obrambo pred kugo naslednje: "Stolči eno suho kroto h prahu, to nosi na vrati v eni Židani ruti." Domnevamo lahko, da si Breznik tega ni izmislil in da je'nasvet le zapisal. Zelo razširjeno verovanje v talismane je še danes ' prisotno na jugu nekdanje države Jugoslavije, kjer se predvsefn v mohamedanskih krogih množično pojavljajo razni talismani "hamajlije". V krščanskih množicah je dokaj pogosto zaobljubljanje, to pomeni obveza opraviti neko božjo pot ali kakšno dobrodelno dejanje. Pogosto se k temu zatekajo bolni ljudje in ljudje v hudih stiskah, kar je povsem razumljivo, saj gre v bistvu za dejanje zaupanja v božjo pomoč. Tako pač vsaka vera nosi v sebi oblike in izraze priprošnje za srečo, zdravje, obstanek in podobno. A.Videčnik Viri: M.Pleteršnik, Nemško-slovenski slovar, Ljubljana 1895 Večna pratika od gospodarstva - A.Breznik, Celje 1791 Pričevalci iz našega okolja LJUDJE in DOGODKI Kuhanje oglja Kuhanje oglja je dandanašnji čas resnično prava redkost. Z veseljem smo se zato odzvali vabilu za ogled tega postopka. Upokojeni ri|jlar Friderik Strmčnik iz Grušovelj seje letos po dolgih letih spet lotil kuhanja oglja. Obiskali smo ga ko je kopa že dogorevala. Med pogovorom nam je zupal recept za kuhanje oglja: "4 -5 kolov podobni!» "preklam" zabijem v zemljo v obliki kroga in jih obložim z drvmi listavca dolžine 1,20 do 1,40 m čimbolj tesno, da preprečim dostop zraku. Vse skupaj pokrijem s smrečjem in prstjo. Zakurim posebej manjši ogenj, katerega žerjavico sesujem v sredino kope (letošnja je merila 2,80 m) in nanjo nalagam suhih drv. Ko ogenj doseže vrh kope, odprtino na vrhu zamašim in naredim manjše luknje s'strani. Iz teh lukenj ob pravilnem tlenju prihaja bel dim. če se pojavi moder dim, je to znak gorenja, zatd tisto luknjo takoj zaprem. Kopo občasno zbijam s kijem, da se seseda. Kuhanje oglja traja 8 do 12 dni. Ko se tlenje neka, pustim kopo en dan pri miru, na kar jo razgrnem. Pri tem moram oglje gasiti z vodo. Predvidevam, da ga bo iz letošnje kope približno 2.500 kg." Naš sogovornik je temperamenten, med pripovedovanjem neprestano pogleduje na kopo. "Spominjam se kuhanja oglja, ko sem bil star 14 let. Eno noč so me pustili samega pri kopi. Padal je dež, zemljo je spiralo s kope, imel pa sem le manjšo brlivko. To je bil hudič ..." Friderik se pri tem skrivnostno namuzne. Kdo ve, če bo kdo uspel njegovo znanje koristno uporabiti za nadaljevanje zdaj že tako redkega opravila? Dogovorimo se, da se ob naslednji kopi ponovno srečamo. » Tekst in foto:KF Človek človeku Vsem so znani dramatični dogodki, ki so se in se še odvijajo na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Povampirjeni krvniki brez kontrole in nadzora pobijajo in pustošijo predvsem med nedolžnimi ljudmi. Krvava kataklizma, ki doživlja svoj sodni dan na tleh mednarodno priznane republike Bosne in Hercegovine je pregnala z domačih ognjišč na tisoče prestrašenih in miru željnih ljudi, ki so se zatekli v sosednjo Hrvaško, kjer pa stvari ne stojijo dosti bolje, precej pa jih je našlo prvo in skromno vsekakor pa varno (upajmo) zavetje tudi pri nas v Sloveniji. Kljub vsem sicer bolj ali manj upravičenim pomislekom jeprevladal človeški čut do sočloveka v skrajni življenjski stiski. Seveda tudi naša občina ni,obstala ob strani, saj so na Golteh nastanjeni begunci deležni pozornosti kpt se spodobi. Dejstva, da človeška solidarnost in dobrota nista nikoli pretirani vrlini, so se na najlepši način zavedli v Lučah. Na pobudo Funtek Jožeta ml. so organizirali turnir v malem nogometu. Na turnirju je sodelovalo osem ekip iz cele občine, eno pa so sestavili begunski delavci, ki so trenutno zaposleni v Lučah. Denarni izkupiček in ostalo opremo, ki so jo bo tej priliki nabrali, oziroma je bila darovana, so še isti dan namenili najbolj potrebnim begunskim družinam na Golteh. Pobuda vredna vse pohvale, kakor tudi vzorno izpeljana prireditev, ki jo je organiziralo ŠD Luče pod vodstvom neutrudnega predsednika društva Letnar Ivana pa sta dokaz, da človek v človeku še ni mrtev. Zavedati se namreč velja, da je bila podobna usoda, kot jo doživljajo ljudje po južnih delih bivše države namenjena tudr nam in samo srečnim okoliščinam se kaže zahvaliti, da se je Sloveniji uspelp izviti iz satanovega objema skoraj brez posledic. Seveda je ta podatek realen zgolj v primerjavi z drugimi republikami. Sicer pa, kdo nam jamči, da je predor za nami brez nevarnosti in pot pred nami tihožitje vseh sosedov. Edi Mavrič ČLOVEŠKA DOBROTA NE POZNA MEJA • Družina Bezovnik iz Luč je bila meseca novembra 1990 med tistimi, ki jim je poplava prizadejala kar precej škode. Zakonca Ivan in Jožica, on brezposeln, ona upokojenka, se nerada spominjata tistih dpi, ki pa so posredno vendarle povezani z današnjimi. Kako, sprašujete? Sočustvovanje, razumevanje, pomoč so tiste vrline, ki vežejo čas poplave z aktualnim trenutkom, ko vse našteto potrebujejo drugi. Bezovnikovi so spletom okoliščin že v drugi polovici meseca avgusta lani sprejeli prve begunce iz Hrvaške. V najhujšem navalu meseca septembra so jih imeli v hiši celo 12, njihovoštevilose je nato pogosto spreminjalo. Konec meseca novembra so prispeli štirje iz okolice Osijeka: mož Tončika, žena Tanja, hčerka Doris in baka Dragica, ki so til še ¿daj. "Pridite nas pogledat," nas je povabila gospa Jožica," boste videli, kako živimo. Toliko očitkov slišimo, da za te begunce prejemamo lepo denarno pomoč, od katere imamo celo korist. Pa to prav nič ne drži! Kar vprašajte na Rdeči križ!" • Prepričali smo se. Jožica govori resnico. Od RK so prejeli 1 paket hrane iri 10.000 SLT. Lučki župnik jim je podaril dve toni premoga. V samopostrežni trgovini v Lučah so ob Novem letu zbrali nekaj potrebnega blaga za begunsko družino. Za Veliko noč so farani Luč darovali določeno količino živil od "žegna". In to je bilo vse. • Begunci so sicer nadvse zadovoljni s pogoji, v katerih živijo. Z domačimi se dobro razumejo. Žena Tanja je pred kratkim dobila delo v gostilni "Pri Emiki", mož pa ne najde rednejše zaposlitve. Trilatna Doris se je zelo navezala na gospodinjo Jožico, pravi ji "teta". Zelo jo ima rada, naučila se je tudi že precej slovenskih besed. Njihova hiša stoji na ozemlju, kjer je sedaj prva linija obrambe Osijeka. Miru ni. Hiša je poškodovana, ni pa povsem uničena. Nekajkrat so se že odločili, da se vrnejo, pa se je situacija vedno znova zaostrila. Sedaj, ko prevzemajo nadzor mirovne sile, upajo, da se bodo končno lahko vrnili domov, čeravno to ni dom, kakršnega bi si želeli. Pravijo, da se nikoli ne bodo mogli dovolj zahvaliti vsem, ki so jim tako ali drugače pomagali. Nadvse pa se seveda zahvaljujejo Bezovnikovim, ki jim nudijo bivanje že pol leta. Pravijo, daje dobrota sirota. Na to se pri družini Bezovnik očitno ne ozirajo kaj dosti. Zanje je najpomembnejša pomoč ljudem, šele potem je na vrsti vse ostalo. In hvala Bogu, da so na svetu tudi takšniljudje. Tekst in foto: KF Od leve: Jožica Bezovnik, Doris in Tanja Katic % Razmišljanja o starih življenjskih modrostih: Ko si v tujini, se vedno spomniš domovine► Kdor ljubi domovino, ljubi samega sebe. ✓ • Ljubezen in obup si podajata kljuko srca. Veliko na*s je, toda malo nas nosi ljubezen. Ljubezen je kot smrt, povsod umremo. Imej rad, toda ne zaljubi se. Ljubezen je namreč okno, zaljubljenost pa zavesa pred njim. Za življenje potrebujemo le zrak, hrano in ljubezen. Ljubezen je hrana duši. Biti svoboden brez ljubezni je nemogoče. Bodimo veliki v srcu. Bodimo srečni. Dokler dihamo, lahko upamo. Pokažimo svetu, da smo in bomo. Mladostnika spremeniti je kakor divjega konja podkovati. Ključ do zaklada modrosti je mnogim nedostopen. Knjiga je kot človek, le ne ubija te. Če te brcne žival, te* iz nagona po obrambi. A pazi, brcniti zna tudi človek, ta prej premisli. Svet je vedno ljubil veličine, nikdar pa se ni ozrl na množico majhnih. Življenje si lahko skrajšamo, ne moremo pa si ga podaljšati. Življenje je kratko, zato ga dobro izkoristimo. Življenje je kakor curek vode, teče tja, kamor ga usmerimo, in.-traja trenutek, v katerem živimo, dihamo in smo. Ujemimo trenutek in ga zapišimo v zgodovino. Sabina Žunter, 8.r. OŠ Ljubno ob Savinji MED BEGUNCI NA GOLTEH Vsak dan znova smo po TV gledali in poslušali p raznih grozotah, ki so jih milijonom ljudi po vsem svetu prizadejale vojne. Nedolžni ljudje so izgubljali življenja. Pa vendar, vse to se nam je zdelo tako daleč. "Ubogi ljudje!" smo si mislili, obremenjevali pa se s tem nismo preveč. Vse je bilo preveč oddaljeno, preveč tuje. Sedaj pa se te grozote dogajajo takorekoč na naših tleh. Naši "bratje," kot smo se še do nedavnega imenovali, se med seboj MLADI DOPISHIKI streljajo ter drug drugega obtožujejo in krivijo za to vojno. Umirajo pa nedolžni otroci. Tisti, katerih živjenje je postalo nevzdržno, so odšli. Vse so pustili. S seboj so vzeli le svoje golo življenje in mnogo upanja. Kljub strahu in vsemu, kar so prestali, pa jim je vsaj to ostalo. Upanje, da bodo preživeli, da bodo prespali to moro in se zbudili v novem, lepšem svetu,- kjer ne bo vojn. V Sloveniji smo te ljudi sprejeli z odprtimi rokami. Ljudje prispevajo hrano, oblačila in drugo, da bi jim vsaj malo pomagali. Ampak, kot pravimo, vsakega gosta, še tako nezahtevnega, se po nekaj časa naveličaš in če bo ta vojna trajala predolgo,, bodo ljudje na begunce počasi pozabili. Pomoč bo počasi usahnila in nazadnje bodo ostali sami s svojimi spomini, s svojo bolečino. To se sicer ne sliši lepo, vendar če se vojna ne bo kmalu končala, se bojim, da se bo temu težko izogniti. Vendar se to sedaj še ni zgodilo in tudi na naši šoli smo sklenili, daje treba tem ljudem pomagati. Učenci smo bili opozorjeni, da bi bilo zelo lepo, če bi otrokom lahko odstopili kakšno igračko, mogoče šolske potrebščine pa mila, zobne kreme in vse ostalo, kar je nujno potrebno za vsaj kolikor toliko normalno življenje. Učenci smo že res množično odzvali in tako se je nabralo zelo veliko zvezkov, barvic, igrač, mila, krem...; nekateri so prispevali celo plenice za dojenčke. Vse to in še mnogo drugega smo zapakirali v škatle in se z dobrimi nameni odpravili na Golte, kjer so ti ljudje' nastanjeni. V gondolo smo stopili z mešanimi občutki, saj nismo vedeli, kaj naj pričakujemo, kakšni so ti ljudje, kako živijo. Gondola je pristala in že nas je čakalo nekaj najradovednejših otrok, ki so nas prišli pozdravit. Videli smo, da so veseli vsakega obiska. Za njimi smo odšli v hotel. Zagledali smo kup otrok, čisto vsakdanjih. Z njimi so bile njihove mame. Ne vem, zdi se mi, da smo pričakovali nekaj drugega in bili smo malo presenečeni, kb smo jih videli. Ne v*m, zakaj bi morali biti drugačni, ampak ker so to ljudje, ki so ubežali vojno, se nam je zdelo, da bodo drugačni, čeprav se to sliši neumno. Samo enkrat smo jih pogledali, pa nam je bilo takoj jasno, da je tu zbrana skupina živahnih otrok, ki nestrpno pričakuje, kaj smo jim prinesli, zato smo kar hitro začeli razdeljevati. Najbolj so se otroci razveselili sladkarij in igrač. Za pogovor s temi ljudmi ni bilo časa. Na začetku seje vsem mudilo, da bi čimveč dobili, potem pa so darila hitro odnesli v svoje sobe. Poslovili smo se in mislim, da ni bilo nikomur žal, da je odšel na Golte in videl, kako živijo ljudje, v katerih domovini divja vojna. Na koncu bi se že skoraj tolažili v prepričanju, da jim tukaj ničesar ne manjka in da so lahko srečni, da so ušli vojni. Pa smo kar hitro spoznali, kako se motimo. Ti ljudje so brez doma. Živijo v dvomu. Ne vedo, kaj se v resnici dogaja v njihovi domovini, z njihovimi najbližjimi. Lahko samo upajo, upajo... Helena Žagar, 8.a OŠ Mozirje ________________________________________________________________j KULTURA RAZSTAVA SLIK VLADIMIRJA PAREŽNIKA Slikar Vladimir Parežnik iz Mozirja razstavlja svoja dela Namišljeni cvetlični motivi v tuš pastelni tehniki v recepciji hotela v Topolšici v dneh od 12.5. do 30.5.1992. Tokrat objavljamo za pokušino enega od motivov... 6.5.92 okrog polnoči je Bojan K. iz Okonine v gostilni četara v Okonini napadel natakarico Ireno K. in ji pri tem poškodoval desno roko in' ramo. Zoper njega je bil podan predlog sodniku za prekrške. 7.5.92 je ob 19.30 uri zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti zapeljal z regionalne ceste v Primožu Jože G. iz Primoža. Pri tem se je lahko telesno poškodoval. Zoper njega so podali predlog sodniku za prekrške. 9.5.92 je prišlo okrog 00.30 ure do spora med Albertom K. in Zdenko-M. iz Kokarij. Drug drugega sta žalila in si grozila, Zdenka je Albertu z nožem cejp zagrozila, da ga bo ubila. Zoper oba bo podan predlog sodniku za prekršku, zoper#Zdenko pa tudi kazenska ovadba na temeljno javno tožilstvo. 9.5.92 ob 2.30 uri je na lokalni cesti v Lokah pri Mozirju zaradi vinjenosti obležal Boris V. iz Poljan. Odpeljan je bil domov, sodniku za prekrške pa bodo predlagali, da ga povabi na obisk. 11.5.92 ob 19.50 uri je v naselju Ljubno ob Savinji prišlo do prometne nezgode, v kateri je voznik osebnega avtomobila Alojz R. iz Planine zaradi neprimerne hitrosti trčil z devetletniki kolesarjem Aljažem K. iz Ljubnega, ki je izsiljeval prednost. Pri tem seje kolesar hudo telesno • poškodoval. Zoper Alojza R. je bila podana kazenska ovadba na pristojno javno tožilstvo. 12.5.92 ob 15.45 uri je na hodniku lokala "Pri Rakcu" v Kokarjah Zdenka M. napadla Mojco T. iz Lačje vasi. Pri tem ji je raztrgala srajco in jo'opraskala po obrazu in telesu. Zoper njo so posredovali predlog sodniku za prekrške. 4 SN so pisale pred 20-timi leti DAVČNA POLITIKA V LETU 1972 V letošnjem letu bo sprejet nov. Sodobnejši, ekonomski, smotrnejši in družbeno ustreznejši davčni sistem, ki bo deloval bolj stabilizacijsko in učinkoviteje prispeval k zmanjšanju socialnih razlik. Na zadnji seji pa je tudi občinska skupščina sprejela nov odlok o davkih občanov. S temi zakoni in odlokom o davkih občanov bomo dosegli naslednje: - Utrjujemo osnovno načelo davčne politike, da ekonomsko močnejši tudi sorazmerno več prispeva za zadovoljevanje splošnih potreb. - Ustreznejša je davčna obremenitev dohodkov od premoženja. - Močneje bodo prišle do izraza družinske in druge okolnosti občana, ki vplivajo na njegovo davčno sposobnost. - Davčni službi je omogočen učinkovitejši nastop zoper utajo davkov in druge negativne pojave. - Omogočeno je učinkovitejše zajemanje dohodkov, ki niso rezultat dela. S N so pisale pred 10-timi leti: KADROVSKE ZAGATE Ob poglobljenem ocenjevanju uresničevanja družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v preteklih dveh letih smo se v mozirski občini nujno soočili tudi s problemom dnevne migracije delavcev. Podatki kažejo, da se na delo v druge občine dnevno vozi vsak četrti zaposlen občan. V kamniško in ljubljanske občine odhaja dnevno na delo okrog 1.060 delavcev, v velenjsko pa 687. Iz drugih občin prihaja na delo v mozirsko 118 delavcev. Ob tem je seveda zanimiv podatek, dav mozirski občini združuje delo že 173 delavcev iz drugih republik, seveda pretežno nekvalificiranih. To dejstvo seveda zmanjšuje že tako slabo kvalifikacijsko sestavo zaposlenih, ob tem pa se dnevno vozi na delo drugam 40 delavcev z višjo in visoko izobrazbo. MEMORIAL PODPEČNIK V spomin na tragično preminulega člana ŠD Nova Štifta in člana malonogometne ekipe Nova Štifta - je ŠD Nova Štifta 25. in 26. aprila 1992 organiziralo že drugi memorialni malonbgometni turnir "Podpečnik". Na tem turnirju je sodelovalo 15 ekip. Prvi dan turnirja so gledalci videli 7 tekem, drugi dan pa še 8, vključno z polfinalom in finalom. Da pa bi bilo dogajanje na in ob igrišču še pestrejše, so poskrbeli člani Jadralno-padalnega kluba, ki so drugi dan tekmovanja izvedli skoke z jadralnimi padali iz bližnjega Semprimoža. Ob koncu turnirja je organizator*podelil tudi zaslužene nagrade najboljšim: 1. mesto: AP KOTNIK (ŠMARCA) 2. mesto: BISTRO AS (REČICA) 3. mesto: PIZZERIA BALOH (LAZE VTUHINJU) Najboljši strelec turnirja je bil ŠAREC, član ekipe AP-KOTNIK,ki je dosegel 11 zadetkov, najboljši vratar po mnenju organizatorja je bil TROGER TOMAŽ, član ekipe BISTRO AS-RECICA, Pokal za FAIR PLAY pa je dobila ekipa Nove Štifte. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem pokroviteljem, ki so omogočili izvedbo tega turnirja, ekipam pa hvala za sodelovanje in nasvidenje drugo leto ob istem času! Resnik Silvo PENTATLON ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 92 6. IN 7. JUNIJ 1992 Mednarodno ekipno tekmovanje v petih atraktivnih športno rekreativnih disciplinah. V soboto in nedeljo bo veselica v Gaju, na kateri bodo sodelovali zabavno glasbeni ansambli, Sašo Hribar, Moped Show, nogometaši PAX in mozirske selekcije, PustnakL... Vabimo podjetja, privatnike in vse ostale, da se pridružijo prireditvi kot sponzorji, saj bomo le skupaj lahko ponesli lepote Zgornje Savinjske doline v svet. Doslej so se vključili: Elkroj kot generalni sponzor, Kovinotehna Celje, Savinja Mozirje, Pivovarna Laško, M - ZKZ Mozirje, GG Nazarje, Gorenje MGA Nazarje, Zavarovalnica Triglav in vrsta drugih. Vse informacije: EPSI d.o.o., Savinjska cesta 4, 63 331 NAZARJE, tel. & faks: 832 363 | EPSI ŠPORT m REKREACIJA > «SVETI! VELIK USPEH ODBOJKARIC MODNI NASVETI Po zelo razburljivem pomladanskem delu prvenstva je odbojkaricam OK Ljubno Glin prav v končnici prvenstva proti neposrednim konkurentom za vrh lestvice uspelo osvojiti pomembne točke in se uvrstiti na odlično drugo mesto v 1. SOL. To pa je tudi že garancija za uvrstitev v slovensko SUPER ligo ali kot se bo predvidoma imenovala v prihodnje, 1. državno ligo. Po ugodnem razpletu v jesenskem delu prvenstva, ki so ga igralke O K Ljubno Glin zaključile na drugem mestu, je po nepričakovanem porazu v Ljubljani, ■ proti OK Šentvid že kazalo, da so izgubile stik s samim vrhom, vendar so prav na zadnjih tekmah, ko je bilo to najboj potrebno, strnile svoje moči in s prepričljivo igro ugnale svoje nasprotnice. O samem drugem mestu je odločala prav zadnja tekma z OK Topolšica, ki se je odigrala 25.4. v telovadnici OŠ v Topolšici. Že pred tekmo je bilo jasno, da bo zmagovalec medsebojnega srečanja drugi, poraženec pa tretji ali četrti, odvisno od izida tekme Paloma Branik- Prevalje. Igralke Ljubnega so tekmo, ki se je začela precej nervozno, prepričljivo dobile z rezultatom 3:0 (6,10,5) in to v pičlih 47 minutah.. Končni vrstni red tekmovalne sezone 1991/92je naslednji: OT. mesto O K Krim (Ljubljana) 02. mesto OK Ljubno Glin 03. mesto O K Paloma Branik II (Maribor) || i&i-l-ivši NAROČILNICA ; ; : j : Brezplačni mali oglas do 20 besed * IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA PODPIS TELEFON K uspehu odbojkaric so veliko prispevali tudi gledalci, ki so na tekmah na domačem terenu igralke zavzeto bodrili, za kar se jim le-te prisrčno zahvaljujejo. OK Ljubno se ntora na novo sezono temeljito pripraviti in si za delo zagotoviti potrebna sredstva. Tekm ovanje v najvišji državni ligi nujno pogojuje vključitev v nižji rang tekmovanja še eno ekipo, kjer se bodo kalile mlajše igralke. Osnovni problem, ki tare OK Ljubno Glin v teh dneh pa so normativi telovadnice, ki jih bo tekmovalna komisija zahtevala za ta nivo tekmovanja. Nobena dvorana v dolini pogojem Žal ne ustreza. To je torej problemi, ki se ga bomo morali v naši občini čimprej skupno lotiti, če Želimo im eti predstavnika v najvišjem rangu tekmovanja. SS Med nami je kar precej žensk pa tudi moških, ki imajo težave s kilogrami. Kar nemalokrat smo v zagati kaj obleči. Jaz pa pravim: vse, kar nam je všeč, le nekoliko domisli je treba, pa bo. Prva skica prikazuje ženski blazer ali jakno, da bo bolj domače, katera ima poudarjeno fazono. Letos so posebno lepe kombinacije s črno, pa sem tudi sama narisala eno takšnih kombinacij. Fazona je črne barve, ki nekoliko spominja na klasiko. Jakna se zaključuje zaokrožena, na strani nekako v višini bokov pa so prišiti veliki žepi. Ramena so podložena z blazinicami. Tudi na rokavih so poudarjene manžete, prav tako v črni barvi. Na hrbtni strani po sredihi jakne pa poteka šiv. Drugače pa je cela jakna bele barve. Na naslednji skici je prikazana ženska obleka preprostega ravnega kroja. Nima ovratnika, ampak ima le zaokrožen vratni izrez. Po sredini spredaj je do pasu našit vzorec, ki si ga izmislimo sami. Rokavi so dolgi, gladko všiti v rokavni izrez ter ozki. Obleka se spodaj zaključuje z volanico položeno v gube. Volanico prišijemo tik pod boke, konča oz. dolžina volanice pa je do srede meč. Kakšna naj bo barva? Jaz sem izbrala bordo rdečo barvo, seveda pa je odločitev vaša. Nazadnje pa se lotimo še krila. Krilo je narejeno iz treh delov. Prvi del je zgornji del, ki sega do sredine bokov, na sredini je nekoliko povišan in se zaključuje v rahlo konico, po sredini prvega dela poteka šiv, šiv pa mora biti nabran. Drugi spodnji del poteka od sredine . bokov do nekaj cm pod koleno. Ta del je prišit na zgornji del, prav tako je tudi ta del nabran v šivu. Je pa v celem kosu. Nazadnje prišijemo v pas še tretji del, ki služi kot okras. Izdelan je iz dvojnega blaga. T udi ta "vložek je v pasu nabran, prišit pa v sredino tako, da pokriva sredinski šiv prvega dela. "Vložek" se razširi od pasu navzdol. Končuje pa se v isti višini kot drugi del. Zadnji del krila je izdelan v enem kosu. Za ta model si moramo izbrati blago, ki mehko pada, prav zaradi nabiranja, drugače si izberemo poljubno barvo, moja je modra kot nebo. Za danes se poslavljam od Vas, obenem pa Vam želim mnogo lepih pomladnih dni in veliko veselja ob prebiranju Novic. Anita SETVENI KOLEDAR ZA JUNIJ -ROŽNIK . PONED. 1 JUSTIN Ne sejemo in ne sadimo PETEK >C ANTONINA Presajamo. Sadlmonizki fižol. Sejemo listnate vrtnine. Zalivamo. 2- TOREK \ 2d AGRIPINA Zalivamo. - TOREK 2 EU G ENI J .. SOBOTA ANTON Presajamo, Sadimo nizkifižol. Sejemo listnate vrtnine. Zalivamo. • SREDA H JANEZ Nabiramo lipovo cvetje.Osipljemo krompir. Plevemo, škropimo, rahljamo. Kopljemo zgodnji krompir. „ SREDA ' d KLOTILDA Presajamo. Sadimanizki fižol. Sejemo listnate vrtnine. Zalivamo. . . NEDELJA 14 METODU Presajamo. Zadnjikrat 4 porežemo beluše. ČETRTEK 2b DAN DRŽ. Kopljemo zgodnji in osipljemo pozni krompir, Plevemo, škropimo, rahljamo. Nabiramo lipovo cvetje - ČETRTEK 4 FRANČIŠEK Presajamo. Sadimo nizki fižol. Sejemo listnate vrtnine. Zalivamo. ._ PONED. VID Ne sejemo in ne sadimo. 2fi PETEK STOJAN Sejemo korenaste vrtnine in vrtnine z gomolji. Sejemo dvoletnice za naslednje leto. Osipljemo krompir. PETEK b FERDINANC Nabiramo zdravilne rastline in dišavnice. Režemo beluše. .. TOREK lb BRANKO _ SOŠOTA " 27 LADISLAV Sejemo korenaste vrtnine in vrtnine z gomolji. Sejemo dvoletnice za naslednje leto. Osipljemo krompir. SOBOTA ® KLAVDIJ Nabiramo zdravilne rastline in dišavnice. Režemo beluše. SREDA 17 GREGOR NEDELJA 28 HOTIMIR Plevemo, rahljamo injDokrivamo prst z odpadki. Škropimo. Zadnjikrat porežemo rabarbaro. _ NEDELJA ' BINKOŠTI ČETRTEK 10 MARKO «g PONED. " PETER Plevemo, rahljamo in_pokrivamo prst z odpadki. Škropimo. Zadnjikrat porežemo rabarbaro. PONED. ° MENARD PETEK JULIJA Kopljemo zgodnji krompir. TOREK EMILIJA . „ - TOREK 9 PRIMOŽ '. Nabiramo zdravilne rastline in dišavnice. _ SOBOTA 20 SILVERIJ Kopljemo zgodnji krompir. • Kakor vreme na Medarda kane, tako les mesec ostane. - Kakršno je vreme kresnic, tako bo tudi žanjic. • Če Urban moči, Vid suši, dobra letina sledi. Vir: Koledar-biološkega vrtnarjenja ’92 ... SREDA 10 MARJETA Nabiramo zdravilne rastline in dišavnice. .. NEDELJA 21 ALOJZIJ Zalivamo. .. ČETRTEK | 11 BARNABA Sadimo nizki fižol. .. PONED. 22 AHAC Zalivamo. Kulinarični kotiček V teh dneh imamo veliko dela okoli svojih hiš, predvsem na vrtu, zato ostane le malo časa za opravila v kuhinji. Glede kuhanja si lahko pomagamo s testeninami, ki jih pripravimo v naprej. Ponujam vam dva-predloga: POLŽKI V SOLATI Ohlajene, poprej kuhane in soljene polžke damo v servirno posodo,jih prelijemo z marinado in premešamo. Za marinado potrebujemo: eno žličko kaper, 10 dag šampinjonov, 10 dag majoneze, 1/2 dql kisle • smetane, 1/2 del kisa, sol, poper, peteršilj in eno kuhano jajce za dekoracijo. GRATINIRANI POLŽKI Nakuhane polžke ubijemo dve jajci, prelijemo z 2 del kisle smetane irv 1 del mleka ter premešamo. Zmes stresemo v dobro namaščen in z drobtinami potrošen pekač ali jensko posodo. Po želji dodamo na kocke narezano šunko. Maso potrosimo s parmezanom ali naribanim sirom in koščki masla. V pečici zlato rumeno zapečemo (gratiniramo) in še vroče serviramo. Kot prilogo ponudimo Sezonsko solato. Pa dober tek vam želim! Paul Orešnik ¡PISMA BRALCEV, Rečica občina Vsaka nova Številka Savinjskih novic nas s svoje naslovnice spomni na štiri zgornjesavinjske trge. Srednjeveški grbi in kraji niso nastali kar taka, ampak kot logični in naravni .razvoj okolja in kot plod zdravega razmišljanja generacij pametnih ljudi. Ti trgi so kasneje postali lupanstva, občine... Tudi Rečica ob Savinji. Za prihodnji razvoj bi snovalci nove upravne organizacije to logiko morali imeti pred očmi. Ob objavljeni začasni skici novih slovenskih občin pa so se občani rečiške fare in nekdaj občine - dodobra načudili, ker je prišlo do tako velike pomote, da kraj. kije bil prafara, kjerje le 1173 zboroval oglejski patriarh, ki je v XII. stoletju bil celo sodno središče doline, (datum pisanega vira: pomembno sojetije v Rečici 18. sept. 1231, dokument o tem hrani Višji delelni arhiv v Gradcu), drlavni upravitelj-gubernator Štajerske in Vlil. ljubljanski (1580-1597) škof Janez Tavčar (Tautscher) 1544-1597, ustanovitelj Univerze v Gradcu (1585), je mnogo dokumentov pripravljal prav v svoji ugodno locirani rezidenci - v Tavčarjevem dvoru na Rečici, kraj ki je le pred več kot štiristo leti dobil trške pravice, svoje nižje sodstvo, ki je imel le 1777. svojo šolo, je po drugi svetovni vojni s svojo trdno krščansko zakoreninjenostjo za "razvoj revolucije" postal ovira boljševizaciji slovenskega podelelja. Ta kraj -Rečica ob Savinji ni bil naveden kot ena od prihodnjih slovenskih občin. Večkrat sem le hotel javno zapisati svoje mišljenje o tem, in pravi trenutek je tokrat: z vso resnostjo izrekam kritiko botrom tiste odločitve, da se ukine osemletna šola Rečici, trgu, ki ima vse optimalne naravne danosti kot središčni kraj. Ta odvzem je bilo dejanje ne le proti kraju, ampak predvsem proti ljudem. Proti vsakemu posamezniku. Posebej proti tistim, ki niso imeli več take prilolnosti kol prejšnje generacije -oblikovati se kot osebnosti v naravno domačem kraju. Kako rešiti to vprašanje? Prvo je treba zopet imeti svojo občino! V nedeljo, 12. aprila 1992je galerijo Ciraj v Komendi obiskal slovenski minister za šolstvo, dr. Peter Vencelj in je na moja vprašanja glede prihodnosti šole na Rečici med drugim izjavil: "A rečiški rojak ste? Sel sem si ogledati situacijo, poznam, poznam... Rečica je klasični primer kraja, ki muje bila v bi linji preteklosti prizadejana krivica. Rečica mora dobili nazaj popolno osemletko. Rečica logično mora biti občina!" Sedanja skica spretirano novokomponiranimi občinami, bo po zbiranju podpisov in odločni akciji rečiških in okoliških krajanov -popravljena. Ostaja pa vtis, okus po prelelanem pelinu nasilnih socializacij insiljenja naravnih, s tradicionalizmom oplemenitenih ljudi v duhovno popraznjeno industrializacijo. ' Kol Zgornjesavinjčan čutim posebno odgovornost po svojih močeh vplivati na zdrav razvoj naše doline. Prihodnjim rodovom v dobro! Jožef CIRAJ, dipl. pol. FISMA BRALCIH OGLASI Vozniška kultura V četrti Številki Savinjskih novic je g. Franc Kotnik, opisal prometno kulturo v naši dolini. Jaz pa bom k njegovemu opisu dodala še svoja opajanja in dolivelja. Da so udeleženci v prometu tudi pešci in kolesarji, dosti voznikov ne upošteva. Zavarovani pred vremenskimi neprilikami v svojih avtomobilih jim ni mat kako srečujejo ali prehitevajo kolesarje in pešce. Vem, da so naše ceste v slabem stanju in da je v deževnem vremenu težko voziti "slalom" med lužami. Ko pa me zagrne plaz snežne brozge ali slap umazane vode, pa za takega voznika nimam tepe želje. So pa tudi izjeme med vozniki. Če se pri srečanju ne more izogniti luži na cesti, pa vsaj upočasni vožnjo in pri tem si mimogrede izmenjata še prijazen pogled. Vsem takim voznikom s srčno in vozniško kulturo lep pozdrav in srečno vožnjo. Vera Poličnik Zahvala družini Mikek Družina Mikek, ki dotnuje na lepi kmetiji pod Goltmi iz Šmihela 17, se je odločila, da obišče pred veliko nočjo tiste stanovalce, ki preživljajo jesen življenja v domu sami - brez svojcev - brez obiskov. Tako se je podala na dolgo pot Podforšnikova mama, oprtana z dobrotami iz krušne peči in "tapravim" savinjskim želodcem. U veselem dogodku in toplem presenečenju med oskrbovanci je tekel pogovor cel dan ip še naslednje dni. Prijetnoje bila presenečena tudi naša dobrotnica saj ni pričakovala, da bo med nami srečala tudi veliko število znancev, ki smo soustvarjali Gornjo Savinjsko dolino. Za prijetno velikonočno vzdušje se prisrčno zahvaljujemo. Hvaležni oskrbovanci Doma upokojencev na Polzeli IIGASILCI ZA Wm OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE obvešča vse svoje člane, da s 1.6.1992 nudi brezplačno pravno pomoč, Id jo bo izvajal v odvetnik BOŽIDAR BLAGOVIC iz Mozirja in sicer vsak TOREK od 8,00 do 10,00 ure v prostorih Obrtne zbornice - dom obrtnikov Mozirje. NOVO INDIVIDUALNO PLINSKO OGREVANJE NUDIMO VAM: • kompletno dobavo opreme • montažo z dokumentacijo • kreditiranje izgradnje in predelave na plinsko ogrevanje • dobavo plina v cisterno Za podrobne informacije nas pokličite: Telefon: 063 853 312 int. 2104, faks: 063 856 758 ZAŠČITA PRED SAMOVŽIG! V kmetijstvu štejemo seno, žita, umetna gnojila in krmo za samovnetljive snovi. Da se lahko snov vname sama, morajo biti enako kot za vsak drug požar izpolnjeni osnovni pogoji: prisotni morajo biti §orljiva snov, kisik in vir vžiga. Vir vžiga pri samovžigu nastane tako, a se pri oksidaciji sproščena toplota zadrži v notranjosti snovi, spremljajoče naraščanje temperature pa pospeši nadaljnjo oksidacijo. Proces se nadaljuje toliko časa, da temperatura v notranjosti snovi doseže točko samovžiga, pri kateri se snov vžge. Kritična pogoja za nastanek samovžiga sta: ugodne razmere za oksidacijo pri normalnih temperaturah ozračja, predvsem vlaga in natlačenost. Količine snovi morajo biti take, oziroma mora biti snov spravljena na tak načjn, daje prehod pri oksidaciji nastale toplote na okolico osredotočen in se zato zadrži v notranjosti. Najpogosteje se na kmetijskih gospodarstvih vžge premalo posušeno seno ali drugi poljski pridelki. Tildi pri ugodnem vremenu naj zato čas sušenja ne bo krajši kot 6 dni. Pridelke fseposebno seno) spravljamo samo v suhem vremenu in ko se je na njih ze posušila morebitna rosa. Pridelke zaradi boljšega prezračevanja razdelimo na več manjših kupov (tudi suho seno se segreva zaradi potenja). Temperaturo uskladiščenih izdelkov redna kontroliramo^ ker je samovžig mogoč še 4 mesece po spravilu. če je le mogoče, zato uporabimo termometer in se ne zanašajmo na tipanje z roko. Po izmerjenih temperaturah v senu lahko ugotovimo stopnjo požarne nevarnosti: - do 45 st.C ni nevarnosti - od 45 st. do 60^st.C pomisleki so upravičeni, meritve moramo večkrat ponavljate saj lahko pride do naglega porasta tempetature, - od 60 st. do 70 st.C - požarna nevarnost - poskrbeti moramo za hitro ohladitev - skozi sredino dgretega kupa sena naredimo najmanj 1m širok prezračevalni hodnik, - več kot 70 st.C - resna požarna nevarnost, pokličemo gasilce, seno pa takoj preložimo. Seno v kupih postane že pri temperaturah preko 60 st. C rjave barve in izgubi svojo hranilno vrednost. Pozor! Ali že imate v stanovanju, strojni lopi in v avtomobilu ustrezen ročni §asilni aparat? Ce ne, nikar ne odlagajte na jutri, preskrbite si ga že anes! Naročite ga pri svojem gasilskem društvu ali pri gasilskem društvu Nazarje, kjer. opravljajo tudi kvalitetno servisiranje teh aparatov, oziroma naprav. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MOZIRJE RIBEŽLSAMO STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO Pusto polje 5,63331 NAZARJE Tel. 831-341 IZVAJAM V.SA STROJNA ZEMELJSKA DELA - izkope za novogradnjo - izkope jarkov in nakladanje gramoza - montaža greznih jam (elementi Schidel ali cevi) POSOJAM VIBRACIJSKE PLOŠČE - zatrditev nasutij - za utrditev terena pred polaganjem tlakovcev, asfalta,... POSOJAM KOMPRESORJE - za rušenje objektov, prebijanje zidov - pripravo vrtin za miniranje (vrtanje) _ PRI GOTOVINSKEM PLAČILU POPUST. SE PRIPORAČAM! MERCATOR -ZKZ MOZIRJE DE Lastna proizvodnja in storitve MEHANIČNADELAVNICA POPRAVILA NA DOMU vseh vrst traktorjev in kmetijske mehanizacije opravimo hitro, kakovostno in po zmerni ceni. Pokličete nas lahko vsak delovni dan od 7. do 15. ure na telefon 831- 338. a ZGORNJESAVINJSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA MOZIRJE NOVO ! NOVO ! NOVO ! V SODELOVANJU S SLOVENSKO ZADRUŽNO KMETIJSKO BANKO ODPIRAMO 20.5.1992 MENJALNICO V PROSTORIH BLAGAJNE ZGORNJESAVINJSKE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE V MOZIRJU NAJUGODNEJŠI POGOJI ZA ODKUP IN PRODAJO DEVIZ INFORMACIJE PO TELEFONU: 063832-276, 831-521 OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! NOVO! NOVO! NOVO !- GOZDARSKI SOLSKI CENTER POSTOJNA RAZPISUJE ŽE V ŠOLSKEM LETU 92/93 POLEG PROGRAMOV GOZDARSKI TEHNIK IN GOZDAR NOV TRILETNI PROGRAM ZA POKLIC KMET ■ GOZDAR PRIMEREN ZA MLADE IZ KMEČKIH DRUŽIN A * Omogoča pridobitev praktičnega in teoretičnega znanja s področij: - gojenje in varstvo gozdov ■ pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov - gpzdni proizvodi - živinoreje s travništvom - strojništvo... IN DAJE VELIKO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA ZA DELO - v gozdu - v hlevu • - na travniku 100% REGRESIRANO BIVANJE V INTERNATIH. OBRTNIKI OLAJŠAJTE SI POT DO KUPCEV -SODELUJTE Z OBRTNO KOOPERACIJO PRI M-ZKZ MOZIRJE n ZAHVALE ZAHVALA V neizmerni bolečini smo v petek l.maja 1992 na Gornjegrajsko pokopališče položili k večnemu počitku našo drago FRANČIŠKOTCRIVEC GRČNIKOVO MAMO 1930-1992 Iskrena hvala vsem sorodnikom; sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih -pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, ter jo vtako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gasilpem iz Gornjega Grada za pomoč ob tragični smrti naše mame. Gospodu župniku najlepša hvala za lepo opravljen cerkveni obred ter tople in tolažilne besede slovesa. Hvala tudi g. Kobaletovi za poslovilne besede ob odprtem grobu. SESTRE, BRAT, HČERKI, VNUKI IN PRAVNUKI ZA RAZVEDRILO Štefka Petek P R E Š M E N T A N A LJUBEZEN (3. del) Izbral sem košato hruško sredi obširnega sadovnjaka. Preračunal sem, da bodo vse tri imele skoraj enak del poti do hruške in nazaj. Seveda s to razliko, da bodo pod njo prišle veselih src, nazaj pa... Izbral sem svetlo mesečno noč, vseeno sem bil v gostih vejah neopažen. Hotel sem pa videti dogajanje spodaj. Dekleta so prihajala druga za drugo. V majhni razdalji so obstale in molčale. Kukal sem navzdol in čakal na razplet. Čas je tekel in dekleta so postajala nestrpna. Sramežljivo so se začela pomikati ena k drugi ter glasno spraševala koga katera čaka, a ga ne dočaka. "Jaz čakam Janeza," je samozavestno povedala Pepca. "Ti, smrklja, čakaš Janeza," jo je nadrla Micka. "Kaj boš tl, larfa, Janez je mene povabil," je oblastno zipila Ančka. "Ja," je nedolžno rekla Pepca, "kaj pa, če je tudi tvojemu Ančka in Mickinemu ime Janez". "Koza neumna! Vsi naj bi bili Janezi in vsi trije naj bi nas ob istem času povabili pod tole hruško, a?" je bistroumno ugotovila Ančka. "Ti bom že pokazala!" in že je skočila proti Pepci. Naenkrat so bile skupaj, se zmerjale, lasale in klofutale, da je bilo kar boleče gledati. Prva se je oglasila Micka: "O, ti lump štajerski! Pa tako poštenega se je delal." "Falot vseh falotov!" je pritrdila Ančka. "Če ga še kdaj srečam...!" "Satan lažnivi!" je. hlipaje dopolnila Pepca. Najprej je od razžaljenosti in jeze zasmrkala Pepca, potlej pa še drugi dve. Jeza vseh se je končno zlila na mojo glavo. V sveti jezi na fanta so menda kar pozabile na praske, skuštrane lase in klofute, ki so si jih prizadejale. Sicer sem pa pričakoval hujšo vojsko. Niti klele niso. Se mene niso imenovale hudič ali kaj podobnega. Nežni ženski take besede ne gredo z jezika. Nežne in ljubke pa so bile vse tri. Zares! Če bi ne bile, jih„ne bi ljubil in one bi ne ljubile mene. Žal mi jih je bilo, ampak moral sem se jim odreči. Kljub žaloigri pod hruško sem bil vesel, da so se naposled pobotale vso jezo stresle na skritega falota. Korošci pa res znajo držati skupaj, sem ugotovik Dekleta so morda postale celo prijateljice. Ugotavljal nisem. Hotel sem jo čimprej pobrisati. Kamorkoli. Vedel sem, da kjer bom, bodo tudi dekleta. Tudi lepa in ljubeznjiva. Sem pa sam sebi zabičal: fant, previden bodi! Takega cirkusa ne smeš ponoviti! SE NADALJUJE NAGRADNA KRIŽANKA Ime in priimek: Naslov: VODORAVNO: 1 Pogrešek; 7. Nprveški pesnik in dramatik (Henrik); 12. Ime hrvaškega pevca Dragojeviča; 13. Savinjske novice; 14. Angleško svetlo pivo; 15. Ime in priimek bivšega mariborskega pomožnega škofa; 18. Afriška jezikovna skupina; 19. Odločnost, zmogljivost; 20. Sosednji črki; 21. Seštevek; 22. Vodna žival; 23. Pristojbine; 26. Ovinek; 28. Razmik; 30. Ime umrlega alpinista Zaplotnika; 34. Francis Drake; 35. Priimek in ime slovenskega dramatika; 37. Presečišča krivulj s simetrijskimi osmi; 39. Glavno mesto Grčije) 40. Najvišja gora Turčije; 41. Mesto v jugovzhodni Anatoliji; NAVPIČNO; 1. Kraj v Žadrečki dolini; 2. Ime glasbenika Ježa; 3. Ločilo na koncu stavka; 4. Reka v Angliji; 5. Kesanje; 6. Mesto na jugu Francije; 7. Gradbeno podjetje v Celju; 8. Belgija; 9. Muslimansko moško ime; 10. Prerok stare zaveze; 11. Bratov sin; 13. Svetlobni viri; 16. vrsta vetrovke; 17. Richard Gere; 21. Mesto v Italiji; 24. Kutina; 25. Pasja pasma; 27. Ime avstrijske smučarke VVachter; 29. Del telesa; 31. Mesto na Madžarskem; 32. Svetopisemska oseba; 33. Jadranski otok; 36. Poljubno dostopni spomin pri računalniku; 38. Makarska; OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 8. številke: VODORAVNO: amater, gospa, Nazarje, Omar, aroma, samomor, Fererski otoki, Ilir, earl, sum, La, Lurd, jetra, A, jamarji, Ra, Ksenofon, teta, sir, rin, želod, Apatin, Akira. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo Izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (garnitura ročnega orodja): Roman Grudnik, Nazarje 88; 2. nagrada (zaboj olja ZVEZDA): Jerca Pozinek, Logarska dolina 12; 3. nagrada (namizna tehtnica LIBELA): Urška Pipan. Nazarje 88. . Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v prodajalni BOHINC v Šmartnem ob Dreti, čestitamo! Pravilno rešeno križanko iz te številke vložite v kuverto in jo do torka, 2. junija 1992 pošljite na naslov: EPSI d.o.o. 63331 Nazarje 22 s pripisom "Nagradna križanka". Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je_prispevala prodajalna GAMS iz Mozirja: 1. nagrada: moška srajca kratek rokav iz viskoze, 2. nagrada: otroška trenirka iz bombaža, 3. nagrada: anorak. NAGRADNA IGRA V tej številki Savinjskih novic končujemo nagradno igro, ki smo jo pričeli že v predhodni številki, organiziramo pa jo v sodelovanju s prodajnim centrom RADUHA. Vaša naloga je, da izrežete drugo polovico zaščitnega znaka PC Raduha, ki jo objavljamo danes, in jo skupaj s prvo polovico,ki smo jo objavili v predhodni številki, sestavite v celoto ter nalepite na dopisnico. Pri žrebanju bomo upoštevali dopisnice, ki bodo prispele na naš naslov najkasneje DO TORKA, 2.JUNIJA 1992. Vse, ki so iz kakršnegakoli vzroka ostali brez 8. številke SN, kjer j'e bjla objavljena prva polovica znaka, pa bi želeli sodelovati v žrebanju, obveščamo, da je v uredništvu na razpolago še omejena količina izvodov. In kakšne so nagrade: 1. NAGRADA: BLAGO PO IZBIRI V PROTIVREDNOSTI 4.500 SLT, 2. NAGRADA: BLAGO PO IZBIRI V PROTIVREDNOSTI 1.500 SLT, 3. NAGRADA. BLAGO PO IZBIRI V PROTIVREDNOSTI 1.000 SLT, ki jih je prispeval PC RADUHA iz Prihove. /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.'d. _____________________Velenje______________________ OBVEŠČA nova In obstoječa mala podjetja, da je na osnovi sklepa Upravnega odbora banke pripravila posebno ponudbo, in sicer trajna vlaganja banke v mala podjetja pod-naslednjimi pogoji: • I. Banka bo vložila 20 mio SLT v mala podjetja z do 50 zaposlenimi. Sredstva so namenjena kot trajni vložek pri ustanovitvi novega malega podjetja in pri uvajanju novih perspektivnih programov. Delež vloženih sredstev banke nebo smel presegati polovice trajnega kapitala podjetja. II. Pri vlaganju sredstev bo banka, poleg donosnosti, upoštevala naslednje cilje: - povečanje zaposlovanja - povečanje proizvodnje za izvoz - pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij - proizvodnjo, ki je energetsko varčna in ne onesnažuje okolja. Prednost pri odobravanju vlaganj bodo imela podjetja, katerih program zagotavlja donosnost nad 12%, pozitivno neto sedanjo vrednost in likvidnost. III. Osnova za sodelovanje pri pridobivanju bančnih vlSžkovje za nova podjetja izdelan podjetniški načrt, za vlaganja v obstoječa podjetja pa-vrednotenje podjetja in program za konkretno investicijsko vlaganje. Poleg programa dostavi prosilec banki vlogo, potrdilo (sklep) o vpisu v sodni register, zadnji bilanci stanja in uspeha, izjavo o zagotovljenih drugih virih fihanciranja programa. IV. Sredstva so namenjena podjetjem, ki poslovno sodelujejo z Ljubljansko banko Splošno banko Velenje d.d. V. Banka bo po tem obvestilu sprejemala vloge za trajna vlaganja do končne porabe sredstev iz točke I. VI. S prejemnikom sredstev bo banka sklenila ustrezno pogodbo, glede na obliko vlaganj. EPSI Podjetje za turizem, propagando in fotografijo d.o.o. NAZARJE 22, 63331 Nazarje tel. & fax.: 063/ 832 363 FLORIADE ' Svetovna cvetlična razstava Zoetermeer/Nizozemska 27,- 31 .maj ’92 cena 630,00 DEM ISLANDIJA dežela gejzlrov 11- 18.jullj ’92 cena 1950,00 DEM PARIZ 4.-8.junlj ’92 cena 395,00 DEM KOMPAS ODDIH KOMPAS Slovenija, Hrvaška, Mallorca, Ibiza, Lloret de mar, Gran Canaria, Ažurna obala, Tunizija, Grčija, Turčija, Maldivi, Blatno jezero HERTZ rent-a-car letalske vozovnice MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti in sicer: - dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žarne školjke) - dobava in montaža žarnih niš s prevleko za žarne pokope - postavitev mrtvaškega odra na domu - vse vrste prevozov, tudi v tujino in na upepelitev v Ljubljano - uredimo dokumentacijo v primeru smrti - vršimo izkope in zasipe grobnih jam - dobavimo in dostavimo vam cvetje za okrasitev mrtvaškega odra doma ali v vežici, prev tako vam lahko pripeljemo tudi vence . - organiziramo fotografiranje in snemanje pogrebnih slovesnosti na video kaseto -fotografije umrlih po potrebi preslikamo, povečamo, uokvirimo in opremimo z žalnim trakom Če rabite samo pogrebno opremo brez ostalih uslug, vam sporočamo, da jo lahko dobite na naslednjih mestih: - v Mozirju: Florjane Franc-, Cesta na Vrhe 28, tel. 831-617 - na Ljubnem: Golob Janez, Ter 7, tel. 841-089, 841-045 - na Rečici ob Savinji: Pokleka Herman, Rečica ob Savinji 144 -v Šmartnem ob Dreti: Irmančnik Ivan, Šmartno ob Dreti 38 -v Gornjem Gradu: Podlinšek Alojz, Gornji Qrad 107! a Ce nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Telefonske številke: 063! 721-667,721-043, 721-395 POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, PARIŽLJE 11/C, 63314 BRASLOVČE PODJETJE ¡■■■k TRGOVINE, ^ . • TURIZMA IN • • PROIZVODNJE L\VZ/yi\ ^Tj) p.o. MOZIRJE "2 ROKO V ROKI" DNEVI UGODNIH NAKUPOV od 5.6. do 30.6.1992 VELIKA IN MALA ,| NAGRADNA IGRA od 20.5. do 20.6.1992 1 v soboto, 20.6.1992 DAN SAVINJE MODNA REVIJA, PREDSTA VITVE, DEGUSTA C!JE IN ŽREBANJE MALA NAGRADNA IGRA od 20.5. do 20 6. 1992 NAGRADNI KUPON za ngkup nad 300,00 SLT VELIKA NAGRADNA IGRA od 20.5. do 20.6.1992 NAGRADNI KUPON za nakup nad 1.000 SLT 1 .nagrada: otroško kolo 2. nagrada: walkman 3. nagrada: fotoaparat 1. nagrada: moped TOMOS 2' nagrada: velik gospodinjski aparat 3. nagrada: 1.000 I kurilnega olja Žrebanje na "DAN SAVINJE" 20.6.1992 ob 12.00 uri PRESENEČENJE Po 3 praktične nagrade v vsaki poslovalnici 'Savinja moja trgovina" . "Savinja, trgovina za vse' UGODNI POGOJI PRODAJE Za talne obloge 6 mesečno posojilo BREZ OBRESTI - BREZ POLOGA Za mopede 6 mesečno posojilo z 20 % pologom Za konfekcijo sezone - pomlad - poletje 3 + 4 mesečno posojilo - brez pologa , plačilo na 3 čeke Celje - skladišče OBVESTILA D-Per 7/1992 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE ' ^ • Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. uire zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. SPORED FILMOV - KINO "DOM" MC 5000000278,9 6. in 7.6. -VOJNI SPECI, __________________ 13. in 14.6. - OBSEDENI PSIHIATER - ameriški film - komedija 20. in 21.6. - BELI OČNJAK - ameriški film - avanturistični 27. in 28.6. - SOKOL IN SNEŽNI ČLOVEK - ameriški film - triler COBISS e VETERINARSKO DEŽURSTVO ZA MESEC JUNIJ 1992 25.5. do 31.5. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel 841-410 1.6. do 7.6. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-769 6.6. do 14.6. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 15.6. do 21.6. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-410 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418. - KINO "JELKA" NAZARJE 6. in 7. 6. - DOC HOLLYWOOD - ameriški film - komedija 13. in 14.6. - MLADOLETNI VOHUN - ameriški film - akcijski 20. in 28.6. - J.F.K. - KENNEDY - ameriški film - spektakel - KINO LJUBNO OB SAVINJI 6. - 7. 6. - KO JAGENČKI UMOLKNEJO - ameriški film, triler 12. -14.6. - DARKMEN - ameriški film - avanturistični . 20. - 21.6. - ROBOKOP 2 - ameriški film - znanstvenotant. 27. - 28.6. - MOŽ IZ KADILASA - ameriški film - akcijski DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE ZA MESEC JUNIJ 1992 Pridružujemo si pravico do spremembe programa MALI OGLASI 1.6. do 7.6. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 8.6. do 14.6. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 15.6. do 21.6,'Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 22.6. do 28.6. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150 29.6. do 5.7. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 V slučaju kakšnih sprememb ali, da se dežurni ne javi na doma, pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JUNIJ 1992 POROKE: 1. Koštrun Gusti, 1962, Radmirje 91 in Štorgelj Irena, 1968, Radmirje 91; 2. Robnik Jožef, 1965, Primož pri Ljubnem 62 in Dolinar Marjanca, 1972, Primož pri Ljubnem 62; 3. Rihter Miran, 1965, Tirosek 31 in Presečnik Olga, 1970, Gornji Grad, Sp. trg 4; 4. Žerak Jože, 1960, Velenje in Vratnik Ivica, 1959, Sp. Rečica 15; 5. Šinkar Tomaž, 1969, Nazarje, Zadr.c. št. 13 in Ropotar Jožica, 1971, naslov isti. SMRTI: Venek Marija, 1914, Poljane 15; Vačovnik Jožefa, 1951, Poljane 49; Koren Angela,1909, Rečica ob Savinji 60; Banko Jože, 1923, Šentjanž 50; Gostečnik Florjan, 1922, Sp. Rečica 47; Nadvežnik Franc, 1902, Šmiklavž 34; Rihter Matija, 1913, Bočna, Delce 5; Krivec Frančiška, *1930, Lenart pri Gornjem Gradu 6; Dobnik Helena, 1903, Ljubljana; Mutec Marija, 1909, Loke pri Mozirju 16; Ajnik Marija, 1913, Podveža 3; Selišnik Rafael, 1919, Krnica 50; Tiršek Jože, 1952, Ter 66; ROJSTVA: Rodili so se trije otroci: dve deklici in en deček. NAGRADNA IGRA NA STRAN117 _ Mercedes 300 diesel tip 123, avtomatik, klima naprava, centralno zaklepanje, prodam. Tel. 831-341. * Prodam osebni avtomobil ZASTAVA 750, letnik 74. Registriran do 26.9.92. Cena po dogovoru. Tel. 831-264. * Dam v najem mizarsko' delavnico s stroji. Tel. 841-512. Prodam moško dirkalno kolo SENIOR - 5 prestav; dobro ohranjeno. Tel. 841-397. Manjšo kmetijo z gospodarskih! poslopjem v Zgornji Savinjski dolini prodam. Tel. 841-317. * Prodam rabljen štedilnik 4 x plin, 2 elekt.Cena 200 DEM. Tel. 832- 378. * • Prodam žensko belo usnjeno jakno. Cena 8.000 SLT - infor. tel. 831-268. Prodam računalnik na igrice nintendo in kasete po polovični ceni . Cena 18.825,00 SLT -skupaj. Tel. 841-100. Prodaja in dostava premoga, tudi na 2 čeka brez obresti, naročila sprejemamo v kemični čistilnici Nazarje. Tel. 831-567. Prodam malo rabljen motor avtomatik - 3. Cena po dogovoru. Tel. 841-255 (popoldan). V Mozirju prodam 1050 m2 zemlje z brunarico 4 x 5m. Cena 13.000 DEM. Informacije na telefon 854-565. V Mozirju prodam obnovljeno stanovanjsko hišo. Telefon, centralno ogrevanje in CATV. En prostor s posebnim vhodom primeren za manjši lokal obrt. Informacije pri: Ivan Vrbančič, Hofbauerjeva 12, Mozirje. Bernardince čistokrvne brez rodovnika stare 2 meseca prodam. Tel. 841- 423. Prodam vhodna smrekova vrata, zidarska mera dim. 105 x 205 cm, leva ter znamke z albumom. Cmager Dražo, Solčava 19. Prodam otroško plastično trokolo po ugodni ceni. Papazov Bojana, Šlandrova 7, Mozirje. Z novo uro bo čas vaš prijatelj! Izberite najboljšo zase in za svojce! Marija Serbela - Rupnik, URARSTVO, Ljubno ob Savinji. Tel. 841-084. Prodam motorno žago HUSOVARNA 650 skoraj novo. Cena po dogovoru. Kličite dopoldne. Tel. 832-390. Vse upokojene delavce Gorenje GLIN Nazarje obveščamo, da organiziramo počitniško letovanje na morju in v toplicah. Upokojenci, ki želijo letovati naj pokličejo na tel. št. 831-321, int. 397._________ Prodam KAMP prikolico 2x2, lepo ohranjeno. Tel. 831 -717 od 9h do 12h. OBVESTILO . Obveščam cenjene stranke, da poleg popravila šivalnih strojev in plinskih naprav odslej servisiram tudi y gasilske aparate. Zagožen Anton, Ljubija 121, Mozirje. Tel. 831-109 Odprto: ponedeljek in četrtek od 15.00 do 18.00. _________ EPSI