2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. oktobra 2013  Leto XXIII, št. 43 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 24. oktobra 2013 Porabje, 24. oktobra 2013 Prekmurščina lüstvo fejst vküp drži STR. 3 Slovenski den v Budimpešti STR. 4 Prednost bosta imela razvoj gospodarstva in vključevanje mladih Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel se je 18. oktobra 2013 v prostorih Generalnega konzulata Repub-like Slovenije v Monoštru sestala s predstavniki slovenske skupnosti v Porabju in jih seznanila s predlaganim proračunom za prihodnje leto. Pogovorov so se udeležili tudi veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Ksenija Škrilec, generalni konzul Dušan Snoj in državni podsekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Tadej Bojnec ter vodja kabineta Sandi Bonaca. V daljšem pogovoru, katerega sta se udeležila oba predsednika krovnih organizacij, Martin Ropoš (DSS) in Jože Hirnök (ZSM), sodelovali pa so tudi nekateri drugi predstavniki manjšinskih struktur, se je ministrica seznanila s trenutnim stanjem slovenske manjšine in s pripravami na parlamentarne volitve v letu 2014. V razpravi so se dotaknili tudi položaja dvojezičnega šolstva, financiranja s strani Madžarske in vključevanja mladih v manjšinske strukture. »Na vladi smo sprejeli nov proračun, pred dvema dnevoma je bil predstavljen tudi v Državnem zboru, torej Komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zdelo se mi je prav, da smo ta proračun predstavili tudi krovnim organizacijam in videli morebitne rešitve, na kakšen način bi lahko primankljaj zapolnili ali na kakšen način bi pridobili še druga sredstva, da bi našim rojakom bilo malo bolje,« je povedala ministrica Tina Komel novinarjem po pogovorih in je izpostavila, da so varčevanje začeli sami pri sebi. »Na Uradu smo se odločili, da zmanjšamo tudi število delovnih mest. Kot veste, Urad ima določen znesek. Prišli smo na število sedemnajst. Drastičnih sprememb za naša slovenska društva ne bo, bomo se potrudili, da jim še vedno stojimo ob strani. Tako kot smo doslej podpirali naš slovenski jezik in kulturo zunaj meja R Slovenije, bomo tudi poslej.« Na vprašanje, ali približno 20-odstotno znižanje Uradovega proračuna pomeni takšno znižanje tudi društvenih podpor, je ministrica izpostavila: „Vse je odvisno od projektov, kateri se bodo prijavili na razpis. Imamo priložnost pogledati malce bolje delovanje naših slovenskih društev, torej če smo zaznali, da je v zadnjih treh letih bilo kakšno društvo neproduktivno, gotovo bomo šli v kakšno drastično zmanjšanje sredstev.« Kot je povedala ministrica Komelova, na razpisu Urada, ki bo kmalu objavljen, bosta priorotetni področji razvoj gospodarstva in angažiranje mlajših generacij. »Vidimo, da v večini slovenskih društev primanjkujejo mlajše generacije, katere bi aktivno sodelovale. Se bomo morali potruditi, da situacijo spremenimo, da bodo tudi mlajše generacije začutile pripadnost in veselje, da bi delale v društvih.« Marijana Sukič Pogovori na generalnem konzulatu V Monoštru se večina slovenskih prireditev odvija v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru Pavlova hiša v Potrni Prvi tedni v Ljubljani KULTURNI DOGODKI MED TRADICIJO IN IZZIVALNO USTVARJALNOSTJO 29. septembra je v Ljubljano odpotovalo pet mladih iz Porabja in ena punca iz Budimpešte, da bi se udeležili tečaja slovenskega jezika. Jesenska šola letos traja od 30. septembra do 16. januarja 2014, vsak teden od ponedeljka do četrtka v Pionirskem domu. Vsak drugi petek poteka spremljevalni program. Prvo nedeljo popoldne (29.september) smo se Porabci: Barbara Zakoč, Ingrid Petreš, Ábel Bartakovič, Tamás Szukič in avtorica tega zapisa, odpravili skupaj v Ljubljano v Dijaški dom Bežigrad, kjer smo nastanjeni. Prvo našo pot smo opravili s kombijem občine Sakalovci. Šoferju in županji se tudi preko časopisa zahvaljujemo. Zvečer, ko smo prispeli tja, smo spoznali še Irisz Babanič, ki je iz Budimpešte. Naslednji dan, po pozdravnih besedah Branke Gradišar in Jane Kete Matičič, smo imeli kratke intervjuje in pisali uvrstitveni test. S pomočjo tega in tudi glede na približno enako število so nas v torek razdelili v tri skupine. Prvo skupino, v kateri je devet študentov, učita Andreja Markovič in Mojca Stritar. Irisz je v tej skupini. V drugi skupini jih je tudi devet, izmed teh dva (Ingrid in Ábel) iz Porabja. Učiteljici sta Staša Pisek in Gita Vuga. Tretjo skupino sestavlja pet dijakov, trije smo Porabci. (Barbara, Tomaž in jaz). Učita nas Melita Vešner in Tanja Jerman. To pomeni, da je na Jesenski šoli 23 udeležencev iz 11 držav, po znanju slovenščine pa so, razen mene in Barbare, več ali manj vsi začetniki. Spremljevalni programi bodo naslednji: ogled starega mestnega jedra Ljubljane; izlet na Ptuj in v Jeruzalem; Martinova degustacija; ogled Ljubljanske opere; okraševanje medenjakov; obisk pivovarne Human Fish Brewery in zaključna prireditev. Še nismo preživeli veliko časa v Ljubljani, zato ne morem zapisati še več informacij. Lahko pa povem, da smo morali urediti kar nekaj stvari. Prve dneve smo bili tudi malce utrujeni, ker smo poleg učenja slovenskega jezika morali poskrbeti za vozovnice za vlak in avtobus (v vsakem primeru smo stali dve uri v vrsti), zaprositi potrdilo za začasno bivanje v Ljubljani, itd. Kar hitro smo skoraj vse uredili in smo se lahko posvetili slovenščini. Dopoldne se z jezikom ukvarjamo v Pionirskem domu, kjer poteka tečaj. Popoldne pa slovenščino usvajamo v jezikovnem okolju. Upamo, da se bomo naučili jezik in ga brez težav uporabljali. Zaenkrat toliko o Jesenski šoli slovenskega jezika. Ko bomo že več časa tukaj, bom lahko zapisala več mnenj in vtisov. Martina Zakoč Kulturno društvo člen 7 kot edina narodnostno politična in kulturna organizacija štajerskih Slovencev v Avstriji, v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu pri Radgoni, kjer je pri starših krajši čas živel tudi dr. Avgust Pavel, pripravlja zadnje desetletje kulturne dogodke, razpete med tradicijo in najnovejšo, tudi provokativno ustvarjalnostjo. Slednje zlasti po zaslugi kulturnega festivala Štajerska jesen v Gradcu, ki si je izbral Pavlovo hišo kot edini kraj za eno izmed svojih prireditev izven osrednjih prizorišč v deželni prestolnici. Razpon kulturnih dogodkov kar najbolj natančno ponazorimo s primerom, in sicer: v Pavlovi hiši nastopajo narodnostne pevske skupine iz avstrijske Koroške, sombotelske Spominčice, domači mešani zbor, in zdaj iz programa Štajerske jeseni, ko se z likovno razstavo in drugimi izraznimi sredstvi predstavlja enajst ustvarjalcev iz Madžarske, za največje presenečenje pa je poskrbel József Juhász, ki je natanko petdeset minut klečal na betonu, imel glavo v pesku in dihal skozi tanko plastično cevko. Sicer pa daje razstava v Pavlovi hiši pregled in primerjavo v položaju kulture v bivšem režimu, denimo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s sedanjimi razmerami in ugotavlja, da gre za kontinuiteto med tedaj in zdaj. Kuratorka razstave Adéle Eisenstein izpostavlja zmago Viktorja Orbána na zadnjih volitvah leta 2010, ko je povedal, da se prava revolucija dogaja šele zdaj (in ne leta 1848, 1956 1989...), svojo zmago pa je imenoval »revolucija volilnih kabin.« Na kulturnem področju so se začeli najprej pritiski na gledališča, lani pa so Orbánove represije – tako Adéle Eisenstein – zadele glavne kraje prireditev za sodobno umetnost na Madžarskem, najprej umetnostno galerijo Műcsamok, nato pa Ludwigov muzej – muzej za sodobno umetnost v Budimpešti. Dela, ki bodo predstavljena v Pavlovi hiši do konca novembra, so nastala po letu 2010, poimenovana pa so tudi »iz muzeja na cesto.« Štajerska jesen, katere del je razstava v Potrni, je že vrsto let stalnica v kulturnem življenju Gradca in Štajerske. Kot pravi predsednica KD člen 7 Susanne Weitlaner, so nekoč umetnice in umetniki izzivali in povzročili marsikateri škandal. »Danes projekti toliko ne šokirajo, ampak pokažejo, kako umetniki razmišljajo na različne načine o aktualnih družbenih problemih. Festival Štajerska jesen zajema različna področja kulturne ustvarjalnosti, denimo gledališke in plesne predstave, glasbo, likovne razstave, novosti v arhitekturi, literaturo, performance, skupaj več kot sto različnih dogodkov.« Tekst in fotografije: Ernest Ružič Nekaj avtorjev in drugih sodelujočih pri razstavi pred velikim plakatom Felhatalmazlak-Pooblastim te. Porabci in Porabke, ki so septembra začeli jesensko šolo slovenskega jezika v Ljubljani: (z leve) Martina in Barbara Zakoč, Ingrid Petreš, Irisz Babanič, Ábel Bartakovič in Tamás Sukič Največja atrakcija je bil József Juhász, znan umetnik performansa in vizualne poezije iz Budimpešte. Skrbno oblečen v temno obleko in z metuljčkom si je najprej dobro zaščitil ušesa in nos, potlej pa vtaknil glavo v pesek, asistent je pesek še dosipal in glavo v celoti prekril, in v tem položaju je vztrajal natanko 50 minut. Kaj pomeni glava v pesku, je več ali manj znano: namerno zatiskanje oči pred nečim, prej slabim kot dobrim. Možakarja si je temeljito ogledal tudi Wilfrid Gombotz, ki ima v sosedstvu čudovit lončarski muzej, sicer pa je brat pobudnika in soustanovitelja Kulturnega društva člen 7, dr. Wolfganga Gombotza, tudi dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prekmurščina lüstvo fejst vküp drži Mlado vino Pismo iz Sobote Na Raziskovalni postaji ZRC SAZU Prekmurje (a Szlovén Tudományos Akadémia Muravidéki Kutatási Központja) na Petanjcaj so pripravili celodnevni mednarodni znanstveni simpozij z naslovon Prekmurje – podoba panonske pokrajine. Tau je bila prilika, ka so domanji in lücki znanstveniki gučali o Prekmurji pa tüdi o Porabji in širši panonski krajini. Zanimivo je, ka se s Prekmurjom v svojom znanstvenom deli spravlajo tüdi akademiki in znanstveniki iz Rusuške, Avstralije, Portugalske in drügi. Tak je o gestiji v Porabji in Prekmurji spregučala Marija Kozar Mukič. Znamo, ka dosta gnakoga mamo, neka pa tüdi nej. Nemate v Porabji prekmurske gibanice, mi pa ne poznamo na priliko straušance. Takšo šalato mogauče že, nej pa pod tem imenom. Zanimivo je tüdi, ka v Porabji skuti škipke pravite, v Prekmurji pa té rejči ne poz-namo, pravimo kisilak. Gda je guč biu o mlejčnij aubrikaj pa škipkovoj župi, pa eške drügom gestiji - ka ne bi pozabili stare recejpte, ji je pred leti vküppobrala Hilda Filo-Čabai, Zveza Slovencov na Madžarskom pa objavila v knjigi Slovenska kuhinja ob Rabi - te so se nam vsem fejst sline cedile. Dosta zanimijvoga je povedo Gleb Pilipenko iz Moskve, šteri guči tüdi slovensko in razmej celau prekmursko. On razisküje dvojezičnost, tak ob slovensko-vogrski granici, gde živejo pripadniki narodnosti, pa se zatau gučita tak slovenski kak vogrski gezik, zanimivo pa je tüdi tau, ka je Prekmurce spitavo, ka mislijo o svojom maternom geziki, prekmurščini, pa o slovenskom knjižnom geziki tö. Tau pomeni, ka so Prekmurci tüdi dvojezični gé. Svojomi domanjomi geziki pravijo, ka je tau naš gezik, knjižna slovenščina pa tisto, ka se v vrtci pa šauli »pravilno učijo«. Prekmurci več ali menje v svojom žitki nücajo svoj domanji gezik, tüdi te, če dejo v bauto, k padari ali na plac. Samo v šauli, pa gnesden tüdi več nej vsigdar, nücajo knjižni gezik. Školniki pravijo, ka gestejo zdaj takši mlajši, šteri že fejst slabo knjižni gezik nücajo, pa rajši po domanje gučijo tüdi pri pouki. Po tistom, ka je prišo internet, se vsigdar več tüdi pisana prekmurska rejč nüca. »Prekmurščina je tista, štera lüstvo, ka živi na lejvom bregi Müre, fejst vküp držij,« je povedo Pilipenko in raztolmačo, ka se po cejloj Evropi kaže, ka lidgé radi majo svojo narečje (nyelvjárás), tau pa dob-ro gé, vej pa tak tej mali geziki nedo tak hitro preminauli. Avstralka Julia Ellis Burnet in Portugalka Daniela Riberiro sta letos na Goričkom gledali, kak lüstvo skrb ma, ka bi zemla ostala takša, kak je bila nekda svejta. Fejst se njima je vidla krajina, pa tüdi lidgé, sta povedali. Zanimivo je bilou tüdi predavanje Mateje Huber, etnologinje iz soboškoga Pomurskoga muzeja, štera je v starij novinaj ziskala tau, ka kakša senja so bila v Prekmurji pred stau leti. Povedala je, ka ji je tistoga cajta največ bilou v Lendavi pa v Murski Soboti, meli pa so jih tüdi po vesnicaj, tüdi na Goričkom. Zanimivo je, ka je leta 1932 odlaučeno bilou, ka do v Soboti senja vsakši prvi pondejlek v mejseci, pauleg toga pa ške 15. oktobra (Trezino senje) in 6. decembra (Miklaušovo senje). »Te so ške takša senja bila, ka so pavri na nji tüdi živino odavali. Gda so maro pa svinje odali, te so si šli küpit gvant, črejvle, posaudo pa vse drügo, ka so nücali,« je pravla Hubrova. Gnesden živine na senjaj več ne odavlejo, leko pa küpite gvant, črejvle, posaudo, mekle, ribaše in kijauke (tjauke). Lončarsko delo, ledri, žalejzge, motike, kose, vöre, tau se vse da küpiti. Gnesden, gda lüstvo dosta vsega v bautaj dobi, tak vövidi, ka trno dosta na senji ne kipüvlejo. Najvejkši šejft tak tisti majo, šteri djesti pa piti odavlejo. Silva Eöry Ja, tou leto je vcejlak čüdno gé. Deža je nej bilou skur tak dugo, ka smo kuman meli vodou za piti pa za mujvati se. Istina je, ka za toga volo je pauv na njivaj nej najboukši biu. Depa, gda so djab-lani, grüške, slive, oreji, zdaj kostanji pa grouzdje rodili, je nej bilou za vörvati. Kak če bi nej süše bilau! Tak nebesko dober pauv so dale drejve pa vse drugo, ka je tou nej mogouče. Pa grouzdje ranč tak. Naše libleno grouzdje, ka nam žmano vino davle, je tou leto puno bilou kak že dugo nej. Kak smo prajli, kak bi nej bilou süče. Doma smo nej več mesta meli, kama aj kaj kladémo. Trbelo je v bauto titi, ka smo küpili kište, ka smo tou vse leko nut sklali. Dvej leti je sliv nej bilou pa zatoga volo palinke tö nej. Tou leto mo za nazaj pa za naprej delali slivojco, telko sliv smo prpouvali. Ja, kak povejdano, grouzdje ranč tak! Depa, nej samo, ka ga je rejsan bilou, kak že dugo, dugo nej. Bratve grouzdja so se začnole bar mejsec prlej, kak pa bi tou moglo biti. Dozorilo se je, kak bi samo od sebe škelo, aj ga kak najprva poberemo pa ga sprešamo. Mladoga vina smo tak rano eške nej meli. Vej je pa vözavrelo, eške prva so kostani začnoli doj z drejv kapati. Kak pa zdaj tou vögleda, ka smo mošt pili, eške prva smo leko po staroj šegi kcuj pečene kostane geli? Po vsejm tejm, kak vse tou zdaj stogi, mo pomalek svetoga Martina mogli z 11. novembra eden mejsec prva obslüžavati. Vej je pa mošt že vino gratalo. Ja, mlado vino de pomalek že staro vino. Gda dun pride Martinov den, ka bi mogo iz mladoga vina redno vino delati, de tou zamanjsko delo. Vej pa je tou že neške drugi naredo! Kak povejdano, tou leto je vcejlak čüdno gé! Zvün toga, ka je mlado vino svoje že obredilo po črvaj pa glavaj, so ništrni mogli nouve velke bečke kcüj küpiti. Vej je pa eške puno vina po pivnicaj. Eni so škeli, aj se brž pidje, samo aj boudo bečke bole prazne kak pa pune. Depa, tou dun néde, ka bi se samo pilou. Drugi so vino tak falo odavali, kak bi voda bila. Na, leko povejmo, ka tista voda v plastiki de pomalek rejsan draga, kak kakšno najbole žmano vino. Gestejo pa eške tretji, ka so grozdje koulak talali, samo aj nedo z njim nevoule meli. Ja, sveti Martin kuste skuze toči, ka tak delajo z grouzjom pa s tistim, ka vö iz njega priteče. Pa eške bole de djouko, ka de krst vina že davnik zamüdo. Krčmari ranč tak djoučejo. Kak bi pa ovak leko bilou? Skur vsikši zdaj doma vino ma. Ali ga je doubo ali pa za trno fal pejneze küpo. Tak se v krčmaj trno malo vina pa špricerov spidje. Lidge se s sousedami bole dobijo, vino vküper prinesejo pa pomalek pi- djejo, se šalijo pa karta mečejo. V krčmaj pa vino čaka, aj stoj pride pa ga spidje. Vej je pa vsigdar tak bilou, ka je za enoga dobro gé, drugomi lagvo spadne. Na tou je moja tašča Regina, trno čedna ženska, ranč tak gor prišla. »Zdaj na vino trno skrb trbej meti! Ja, ja, pravim, ka ga moramo najbole kak leko pomalej piti. Sto vej, ka bau drugo leto? Leko, ka ranč grouzdja nemo meli. Ka mo pa te delali? Tak, ka bečke vcejlak doj zaštuplati pa samo za kakšen svetek je gor opremo, malo spidjemo pa nazaj dola zaštuplamo. Tak nam vino gvüšno ostane.« Tak si una brodi. Pune bečke vina mamo, una pa se čemeri name, ka bi vsikši den kaj vö iz zemenice prineso. Ja, bečke so na dobrom, ka so pune gé, ge pa sam kvaren, ka mam skur cejli den kontrolo od nje, če si samo zbrodim na tou, ka bi šou doj po stubaj ta nut do puni bečk. Miki Etnologinja Marija Kozar (z lejve) je gučala o gestini v Porabji pa Prekmurji V Soboti je vsakšo leto Trejzino senje, gde se odava vsefelé blago OD SLOVENIJE… Slovenski den v Budimpešti Slovensko društvo v Budimpešti že tradicionalno vsakšo leto ima slovenski den. Zdaj smo ga držali v soboto, 12. oktobra. Naši gostje so bili društvo Mavrica iz Novega mesta in Ljudski pevci iz Rač. Društvo Mavrica je že tretjič bilo pri nas. Njihovi slikarji so imeli razstavo pri nas tudi zdaj. Vse vküper je bilo 36 gostov, dvej skupine. Malo smo tesno bili v podružnici Državne slovenske samouprave, ali kak se pravi, dosta dobroga lüstva v malom mesti tö ma plac. Našo lüstvo se je tö lepau zbralo. Začnili smo popodneva. Naša gostja je bila nova veleposlanica Republike Slovenije v Budimpešti ga. Ksenija Škrilec. Smo jo posaba pozdravili in ji čestitali. Od Društva Mavrica je žau predsednik Marjan Maznik betežen grato, zato ga je zastopala podpredsednica Alenka Zupan. Gospa Zupan je odprla razstavo in nam je notri pokazala slike. Njino društvo je takšo, stero ima slikare (festők) in likovne umetnike (képzőmüvészek). Sploj lejpe slike so bilé, zdaj nejso je odavali. Občudovali smo je. Najprven je v programi nastopo Novomeški moški oktet. Tak znate, gda moški spejvajo, ka se vse trausi. Nam so najlepše pesmi bile Pobratimija, Pobeč in Triglav, moj dom. Ta pesem je bila čudovita. Za njimi so spejvali Ljudski pevci iz Rač, to je skupina Taščica. Taščica je ftič, gvüšno se jim vidi te ftič, zatok so zbrali to menje. Pevce vodi gospa Majda Vake. Tri spejvajo pa imajo harmonikaša. Več pesmi so spejvali ali najlepše sta nam bile Nede mi več rasla travica zelena in Mamin kruhek. Uživali smo v tejm, kak so tri ženske pele. Na konci je spejvo naš zbor. Tö sploj lepau. Vse štiri pesmi so bile lejpe, ena vesela z djukanjom. Na konci so nas pitali, gde smo té zbor naprej sprajli. Prajli smo, ka je naš zbor samo dvej leti pa pau star. A če maš takše lidi, kak sta Urška Kovač Zadori, voditeljica zbora, pa harmonikaš Hugo Čerpnjak, potem leko hitro ide delo naprej. No, tak je, ka vsakši pevec se sploj trüdi. Na konci programa smo čestitali za lejpo razstavo (kiállítás), za čudovito lejpo spejvanje vsem trem zborom. Do srca nam je segalo tou lejpo spejvanje. Tak pravijo, ka je pesem most, ki različnost spaja. Je prej kak stüdenec, steri našo žejo pogasi. Sunce je, ki prej raztopi led na viski brgej. Rauža, od stere našo življenje lepšo postane. Naš slovenski den se je končo s prijateljskim srečanjom. Malo smo djeli, pili, nazdravili in se veselili. Enkrat je spejvo oktet, potejm naši pevci, Taščica ali vsi vküper. Bila je dobra vola. Na drugi den, v nedelo smo skupinam malo notri pokazali tou velemesto. Ogledali smo si parlament, potem smo šli na Grad in v Nacionalno galerijo in si ogledali stalno razstavo. Potem Matjaševo cerkev, Ribičevo trdnjavo. Malo smo je peljali naokoli in predstavili gostom večje znamenitosti. V soboto ponoči smo bili na Citadeli. Gostje so uživali v razsvetljeni Budimpešti. Še enkrat gratuliramo vsem, ki so s svojim nastopom olepšali ali počastili našo prireditev. Mavričarjem in članom Taščice se zavalimo, da so prišli, za dugoletno ali začetno dobro sodelovanje, za stero se vüpamo, da se bo nadaljevalo. Irena Pavlič Davčna in carinska služba naj bi se združili Vlada je pripravila nov predlog zakona o finančni upravi. Na njegovi podlagi naj bi se združili davčna in carinska služba, in sicer predvidoma v prvih mesecih leta 2014. Predlog združitve davčne in carinske službe je pripravila že prejšnja vlada in ga letos spomladi tudi poslala v obravnavo v državni zbor. Zaradi nasprotovanja sindikatov je bil mesec dni pozneje umaknjen iz procedure. Sindikat carinikov je med drugim opozarjal, da takšno združevanje nima nobenih sinergijskih učinkov in bo škodljivo za izvajanje nalog tako carinske kot davčne službe. Novi predlog zakona o finančni službi, po katerem bi združili davčno in carinsko upravo, vlada upravičuje z ukinitvijo carinskega nadzora na državni meji med Slovenijo in Hrvaško, potem ko je ta sredi tega leta vstopila v EU. Temeljna naloga novoustanovljene finančne uprave bo pobiranje obveznih dajatev. Finančna uprava Republike Slovenije bo organ v sestavi ministrstva za finance. Vseslovensko srečanje kmetov Na Ponikvi pri Šentjurju je potekalo 10. vseslovensko srečanje kmetov, ki se je začelo z mašo celjskega škofa Stanislava Lipovška in nadaljevalo z govorom predsednika Boruta Pahorja. Srečanje sicer tradicionalno skupaj pripravijo kmetijsko-gozdarska zbornica, občina Šentjur in tamkajšnja župnija. Pahor je izpostavil vlogo ljudi, ki živijo na podeželju. Kot je dejal, je zelo pomembno, ali bo država zlasti v času neprijazne in surove krize znala omogočiti, da bodo mladi ljudje želeli ostati na podeželju. »Smo v času, ko se zdi, da utegnemo svojim otrokom zapustiti slabšo dediščino od tiste, ki so nam jo zapustili naši starši. Če se prepustimo malodušju in bi se to zares zgodilo, bi to bilo malomarno od nas. Niso lahki časi, nihče ne pravi, da jih bomo z lahkoto rešili v prid velike večine pridnih in poštenih ljudi, a trdno sem prepričan, da se bo to zgodilo. Na koncu vedno zmaga dobro,« je dejal Pahor, ki se je kmetom »kot branikom zdrave pameti« za njihov vsakodnevni trud zahvalil v imenu države. En tau publike, naša gostja je bila veleposlanica Ksenija Škrilec Novomeški oktet s predsednico budimpeštanskoga slovenskoga drüštva Ireno Pavlič Zbor budimpeštanskoga društva Kvartet Taščica iz Rač z veleposlanico Ka bi mi falilo … DO MADŽARSKE Dosta tašoga lüstva je kauli nas, štere skur vsakši den vidimo pa itak nika ne vejmo od nji. Najbola pa od tisti ne vejmo nika, šteri so vö z vesi odišli, leko ka samo so v Varaši, pa vsakši den se srečamo z njimi, dapa tau je zvekšoga samo telko, ka se poklaunimo eden drügoma. Csaba Merkli je iz Števanovec prišo v Varaš, dostakrat se srečam z njim, dapa od tistoga mau, ka je vözopodo osnovno šaulo, skur nika ne vejm od njega. Prejšnji keden, gda sem ga vido, ka se je z biciklinom pelo po varaši, te sem začno zmišlavati, ka je Baug z njim, vejpa sploj nika ne vejm od njega. Tak ka malo sem se te zdaj pogučavo z njim. - Csabi, rejsan je tak, ka po osnovnoj šauli si se mena nikak zgübo, sploj ne vejm, ka je s teuv, ešče tau ne vejm, kašo maštarijo si se vönavčo. »Po osnovnoj šauli sem v strokvno šaulo odo pa sem se za strugara vönavčo. Osemdesetdevetoga leta sem zgotau-vo, edno leto sem v kosavnoj fabriki delo, potistim so me pa te tak za sodaka zvali.« - Kak je bilau vojsko slüžiti? »Mena je dobro bilau, vidlo se mi je, istino, te smo že samo na edno leto rutjivali, pa vejn je že nej bilau tak sigurno tö nej kak prvin. Gda sem dolazaslüžo, potistim sem te nazaj üšo v kosavno fabriko, pa tam sem delo do devetdesettretjoga leta. Potejm sem se glaso za profesionalnoga sodaka, kama so me vzeli, pa šest lejt sem te tau delo.« - Te so že zaprli kosavno fab-riko ali zaka si sto sodak biti? »Nej, samo tistoga reda več se je glasilo za profesionalnega sodaka, pa tak sem si mislo, ka dja tau tö vösprobam. Sprvoga je dobro bilau, dapa naslejdnje smo že dvanajset vör odli v slüžbo, mrzlo je bilau pa že noge so me začnile boleti, tak sem te tam njau sodačijo, dojšlo mi je. Potejm sem v Opel üšo delat, k edni firmi, gde sem z viličarom vozo. Tisto sem te tü püsto pa pri ednoj drugoj firmi sem začno delati v Oplu, štera se z vzdrževanjem spravla, pa tam sem zdaj kak strugar. Delo mamo dosta, v štiri partijaj delamo, zato ka vsigdar nika nanikoj pride, pa mi te tau kak najprvin popraviti moramo.« - Nejsi se čemerijo, gda si zvedo tau, če bi ešče par lejt delo kak sodak, te bi zdaj že leko v penziji biu? »Če bi ešče štiri lejta delo kak profesionalni sodak, te bi zdaj že penzijo dablo pa doma vö na okno gledo, samo tau je te ešče niške nej vedo, ka taši zakon baude. Če bi tau znau, te bi zato nikak te čas ešče vöpotegno. Plača je tö nej Baug vej bila, pa kak sem pravo, vzimi gda je tak mrzlo, ka vse parški, te venej stoj dvanajset vör, tau zato nej leko delo.« - Nejste meli avto? »Nej, nas so vöodpelali, gde smo mogli stražati, pa samo te so prišli po nas, gda je že nam dolapretekla straža. Dapa dosta sem odo pejški tö, najbola v Andovce pa na Verico, zato ka tau je mena paulak bilau od dauma.« - Ka leko človek dvanajset vör dela na straži? »Odiš gor pa dol. Ka leko, dosta nej, zato ka stražno mesto ne smejš tam njati. Tak ka emo sem čas si zmišlavati pa zvejzde štetiti.« - Bilau je tak, ka je fejst mrzlo bilau ali vrauče pa si tam njau stražno mesto? »Bilau je tak, ka sem v Varaši, tam, kak je cintor, stražo, fejst mrzlo je bilau, dja sem pa na panauf üšo se malo segrejvat. Ranč sem te daubo kontrolo, tak ka nejso me povalili. Te sem si tak mislo, ka tau mena nej trbej, pa sem je tam njau. Od tistec sem te najprvin v kmetijsko fabriko, v Vogel üšo delat, potistim sem se pa glaso v Opel, gde ešče gnesden delam.« - Gda si se ženo? »Leta 1999 sem se oženo, pa leta 2000 se je hčerka naraudila. Küpili smo stanovanje v Varaši pa od tistoga mau tü živemo.« - Zaka si nej v Števanovci ostano? »Mi smo tam steli zidati, samo na tisto parcelo, ka se je nam vidla, nejsmo dobili dovoljenja, zavolo tauga smo te v Varaš prišli.« - V Varaši živeti je zato nej tašo kak na vesi. »Sprvoga je špajsno bilau, težko sem se vcujvzejo v bloki živeti. V Števanovci sem vsigdar venej bijo, tü si pa znautra. Istino, mam eden ogradec pri Rabi pa gda samo čas mam, te sem tam. Najüše je v zimi, da je brž kmica, tašoga reda so duge noči.« - Dostakrat deš domau v Števanovce? »Dostakrat, pa ranč tak v Magyarlak tö, zato ka tašča tam žive. Gda moja mati se pride k nam, njej je tö špajsno, ona tö vsigdar silo ma. Ona je tö nej včena k taumi, ka bi dugo v bloki bila, gde je petdeset kvadratni mejtrov. Dja sem na tau tö nej mislo, ka gnauksvejta Varašanec baudem. Samo ka vejš, te je tau bilau, nin smo mogli živeti, brezi rama ne moreš biti. V Števanovci je dobro bilau, emo sem padaše, dosta smo vküper odli, tau tü nega, tau mi fali v Varaši. Gda domau pridem z dela, te se s hčerkov včim, televizijo gledam, novine tapreštem, skaupam se pa dem spat, drügoga programa nega. Zdaj, ka že skur vsakši ma internet, zdaj je dobro, zato ka taši film leko gledaš, kakšnoga škeš, samo si ga vöodabareš na youtube.« - Kakšne filme gledaš najbola rad? »Mena se najbola zabavni filmi vidijo, dapa če žena kaj drügo ške gledati, te tisto tü poglednem. Zvün tauga ešče rad gledam športne odaje, najbola tenis, biljard pa poker. Dostakrat je tak, ka večer z ženov k stauli sedava pa poker špilava.« - Odijo tebi novine Porabje? »Mam je, pa vse je tapreštem, dostakrat je tak, ka če kaj ženo briga, te ešče njej prevajam. Hčerka se je v vrtci tö včila slovenski, pa ešče v nižji razredaj v osnovni šauli tö, dapa zdaj se več ne vči, zato ka vejndrik v višji razredaj več ranč nega pouka v Széchenyi-ji. Doma se babica dostakrat pogučava z njauv slovenski, pa par rejči zna povedati.« - Csabi, ti srečno naturo maš, zato ka si vsigdar dob-re vole, ranč sem te nej vido ešče tak, ka bi slabe vole biu. »Zaka bi nej emo dobro volau, leko povejm, ka sem srečen. Oženjeni sem, mam edno hčerko, dobro se sporazmejmo, mam stanovanje, slüžbo, pa ka je najbola važno, vsi smo zdravi. Ka bi mi te falilo? Karči Holec Začelo se je izplačevanje podpor za kmetijska zemljišča Prejšnjo sredo se je na Madžarskem začelo izplačevanje podpor Evropske unije na ha kmetijskih zemljišč. Prvo nakazilo je opravil minister za razvoj podeželja Sándor Fazekas javno na tiskovni konferenci 16. oktobra. Podporo bo prejelo kakih 180 tisoč kmetov in kmetovalcev. Kmetje bodo dobili v jesenskem obdob-ju 50 odstotkov podpore, drugo polovico jim izplačajo januarja 2014. Enotna podpora na ha znaša 69 tisoč forintov. Ob izplačilu enotne podpore na ha se bodo izplačale tudi dodatne podpore za proizvodnjo mleka, ki jih bo prejelo kakih 2700 kmetov, in dodatne podpore za pridelavo sladkorne pese. Naj se vsak osnovnošolec nauči plavati Vlada je prejšnji teden na svoji seji sprejela sklep, da se do konca osnovne šole mora naučiti plavati vsak osnovnošolec. Program bo izveden v okviru vsakodnevne telovadbe, kajti od letošnjega šolskega leta imajo otroci vsak dan uro telovadbe. V prvi fazi velja sklep za naselja, v katerih imajo potrebne bazene. Vlada bo zagotovila tudi potrebna finančna sredstva za izpopolnjevanje tisoč profesorjev telovadbe. Budimpešta druga najpopularnejša turistična destinacija Po mnenju bralcev znane potovalne revije Condé Nast Traveler je Budimpešta druga najpopularnejša turistična destinacija, to mesto si sicer deli z italjanskimi Firencami. Na glasovanju, ki se ga je udeležilo 80 tisoč bralcev, je prvo mesto zasedlo majhno mestece v osrednji Mehiki San Miguel de Allende, ki je potnike očaralo z izredno panoramo in s svojimi ozkimi ulicami iz kolonialnih časov. Držina Merkli voda putnje. Z ženo pa kčerko v Egiptu. Prekmurski izlet Sakalovčanov Na božji poti V soboto, 5. oktobra 2013, zjutraj ob sedmih smo se napotili iz Števanovec na božjo pot v Homokkomárom. To pot sem organizirala avtorica tega članka, predsednica slovenske narodnostne samouprave. Zdaj že več let hodimo skupaj, vsako leto v drugi kraj. Romarji smo bili iz naše vasi in z Verice. Na pot nas je pospremil župnik Tibor Tóth. Bilo nas je 36 romarjev. Prva postaja je bila v romarskem kraju Homokkomárom. Na bregu je zelo lepa Marijina cerkev. Ko smo se peljali gor k cerkvi, smo opazili lesene kipe, ki so predstavljali kralje in druge znamenite zgodovinske osebnosti. Naj še omenim, da smo se malo ustavili tudi med potjo in smo si ogledali nek Marijin kip. Rezbar ga je naredil zato, da bi se zahvalil Mariji, ker je dobil sinčka. Bili smo tudi pri tem kiparju, ima vinsko klet in smo videli mnogo kipov, ko smo šli peš do vinske kleti. Cerkev, v kateri smo imeli sveto mašo, je zelo lepa. Žal, z domačim župnikom se nismo srečali, ker je bil v bolnišnici. Redovnica nas je zelo lepo sprejela in povedala mnogo zanimivega o cerkvi. Cerkev je romarska, ob njej imajo samostan redovnice. Vsak mesec 13. imajo tradicionalno mašo in večerne molitve. K Bogu molijo za mlade žene, naj imajo otroke. Na steni smo lahko videli slike, fotografije otrok, ki so jih tu krstili. Po maši smo si ogledali križev pot, v spomin smo si lahko kupili spominke. Potem smo se odpeljali v mesto Nagykanizsa, kje smo imeli kosilo. Po kosilu smo si ogledali mesto. Do štirih smo se pripeljali do vasi Nova. Župnik nas je že čakal, predstavil nam je cerkev. Gospod Tibor Tóth je bil tu prejšnji župnik. Notranjost cerkve je čudovita z mnogimi freskami. Z lepimi spomini in napolnjeni z vero smo se pripeljali domov. Hvala vsem, ki ste bili z nami in hvala župniku, da je bil z nami in služil sveto mašo. Agica Holec, predsednica Slovenska narodnostna samouprava Sakalovci je letos spet organizirala ekskurzijo za vaščane. Ker smo lani potovali malo dalje, v Ljubljano, so se organizatorji letos odločili za krajšo pot. Ob 8. uri zjutraj smo se odpravili z avtobusne postaje na sredi vasi. Prvi cilj našega izleta je bil mlin v naselju Dolnji Slaveči. Stavba mlina stoji že od leta 1912. Na začetku je mlin deloval na vodno mlinsko kolo. Kasneje so ga posodobili in vpeljali električno energijo. Danes mlin ne obratuje več, je pa v celoti ohranjen, predvsem valjčni mehanizem na električni pogon. Poleg mlina je tudi oljarna, prostor, kjer so stiskali olje. Stavba funkcionira kot muzej. Pot smo nadaljevali v Puconce, ampak preden smo prispeli, smo med potjo opazili kmetijo in živali, ki so se pasle na prostem. Ker smo bili radovedni, smo se ustavili in si ogledali koze, ovce, svinje in neke vrste srne in damjake. Lastnik kmetije je bil zelo prijazen, dovolil nam je hranjenje živali z jabolkami in hruškami, nam ponudil domači mošt in odgovoril na vsako vprašanje, ki smo mu ga postavili. V njihovi kavarni smo popili kavo in vročo čokolado, kar je prišlo zelo prav, saj nas je zeblo v hladnem oktobrskem vremenu. Po vroči pijači smo potovali v Puconce, kjer nas je že čakal duhovnik evangeličanske cerkve. Cerkev je bila zgrajena leta 1784, kar pomeni, da je najstarejša evangeličanska cerkev v Sloveniji. Njeno posebnost predstavlja kor (balkon), ki nima podpornih stebrov. Zanimivo je spominsko obeležje ob cerkvi, ki je posvečeno reformaciji na slovenskih tleh. Spomenik je bil postavljen ob 250-letnici ponovne oživitve evangeličanskih cerkvenih občin v Prekmurju. V podnožju stebla je odprta knjiga/zvitek, ki ponazarja SPAMETNOST, kar pomeni: svoboda, pismenost, apologija, materinščina, ekumena, toleranca, napredek, odgovornost, svetost, transcendentnost. Poleg besedila na knjigi je še relief goloba, ki simbolizira Svetega Duha, in roka, ki simbolizira Boga. Na vrhu stebla je trikotnik z očesom v sredini, ki simbolizira sv. Trojstvo. Blizu cerkve in spomenika je novozgrajena športna dvorana, tako imenovana zelena dvorana, ki so jo otvorili prav na nasledji vikend po naši ekskurziji. Ker nas je res zelo zeblo, smo komaj čakali, da se malo ogrejemo. Mislim, da nam je to uspelo v Marofovi vinski kleti. Po ogledu kleti smo lahko degustirali različne vrste vina, in sicer laški rizling, renski rizling in rdeči cuvee. Seveda smo lahko kupili steklenico finega vina za domače. Vinska klet »MAROF« je kmetijsko posestvo, ki sega nazaj v leto 1905, ko je madžarska družina Szápáry tu postavila neke vrste »lovsko hišo« skupaj z zgradbami za kmetovanje in vinsko kletjo. Družba je danes del skupine Panvita. Po degustaciji smo hiteli na kosilo, ker so nas že čakali v restavraciji, potem smo se pa s polnimi želodci odpravili proti domu. Na koncu mojega članka bi se v imenu udeležencev zahvalila za možnost slovenski narodnostni samoupravi, še posebej se zahvaljujem za organiziranje izleta Jožefu Šömeneku (Bene), ki je prevzel velik del organizacije te ekskurzije. Kljub temu, da zanimanje letos ni bilo preveliko, smo se udeleženci počutili zelo lepo in smo »žur« nadaljevali v domači gostilni. LF Sakalovska skupina v puconski evangeličanski cerkvi Števanovčani z župnikom Tiborjem Tóthom Med degustacijo vina Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Dan za zdravje na števanovski šoli STARI AUTO TAM ZA BAUTO Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. V projektu »Inovacija na števanovski šoli« smo spet organizirali dan za zdravje. Dvakrat smo preživeli lepe ure v Krplivniku na ekološki kmetiji pri Sari Köleš. Ta projektni dan smo organizirali s pomočjo Silve Nemeš, vodje Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota. 1. oktobra smo se z učenci višjih razredov odpeljali v Krplivnik, kjer so nas lepo sprejeli. Vreme je bilo slabo, dobili smo vroč ajdov čaj z medom, ki je bil zelo okusen. Potem so učenci dobili delov-ne liste in različna semena, ki so jih morali poimenovati. Na delovnih listih so reševali še različne naloge. Spoznali so tudi nekaj besed in izrazov v drugih jezikih. Spoznali so tudi ajdo, ki so jo narisali. Na njivi so si jo sami rezali in nesli domov. O ajdi so dobili zanimive informacije. Na terenu so poiskali skrite papirje, na katerih so imeli rešitve. Gospa Sara je pripovedovala zgodbo tudi učencem. Ajda je zelo zdrava jed. To zdravo hrano nam je pripravila teta Margit, bivša kuharica iz Prosenjakovec. Kaj smo dobili? Solato iz ajdove kaše in iz zelenjave, zlevanko in ajdov namaz. Tudi recepte za te jedi smo dobili. 3. oktobra so se tudi najmanjši spoznali s to zdravo hrano. Ko smo se pripeljali na kmetijo, nas je čakalo presenečenje. Na kmetiji nas je pozdravila gospa Lili Šiftar. Bila sem je zelo vesela. Zopet so nas čakali s toplim čajem. Malo smo se pogovarjali, plesali in peli, potem nas je čakalo delo na terenu. Učenci so spoznali in poimenovali različna semena, potem so morali narisati ajdo, poiskati skrite rešitve. Veseli so bili, da so si lahko narezali ajdo, iz nje si lahko doma skuhajo čaj, ko jo bodo posušili. Hrana je bila zelo zanimiva: solata in zlevanka. Gospa Lili nam je spekla okusno pecivo iz ajdove kaše. Na koncu smo spoznali kratko zgodbo o ajdi. Hvala lepa vsem, ki so nam pomagali pri uresničitvi programa. Hvala Silvi, Sari, Lili in kuharici Margiti. Upam, da smo učencem s tem programom približali pozitivni vzorec, kako se lahko iz ajde pripravijo zdrave in okusne jedi. Spoznali so tudi samo rastlino ajdo, ki je žal, pri nas več ne sejejo. Agica Holec ravnateljica Glendala Lidge se radi gledamo v glendale. Leko, ka se sami sebi tak vidimo. Naš stari auto zar za bauto pa je glendala nej nigdar emo rad. Na, trbej prajti, ka je un emo tri svoja glendala. Eno je nuta emo, dvej pa venej na lejvoj pa na pravoj strani. Brezi toga eden auto ne smej biti. Zdaj ma samo eške polonje enoga glendala, tistoga tam nut više volana. Depa, tou, ka glendala nema rad, tou se je zgodilo, gda eške mladi pa lejpi biu. Tak si bar un tou brodo, ka je takši biu. Biu je ranč takši den, gda je Luigi, Lujzek nebesko volo doubo, ka bi svoj libleni auto na poštijo postavo. Pa je tak napravo tö. Kak je auto biu veseli, ranč nej trbej prajti. Vej so pa autonge na toum svejti zatoga volo, ka se z njimi človek kama pela, nej pa ka v garaži ta stogijo, manjarijo pa mrzel motor majo. Trebj prajti, ka je Lujzek nej vedo, kama bi šla, se z autonom pelala. Tam nin srejdi varaša si je zbrodo, ka je že dugo nej vido enoga pajdaša, ka sta fküper v šoulo ojdila. Samo tak si je na njega zbrodo pa so se potači že vrteli ta naprej v susednji varaš. Neje ena vöra minoula, sta v tisti malo vekši varaš kak je od njiva prišla. Depa, kak aj Lujzek vej, gde je gé pajdašov daum. Nika, šou je v edno krčmou, tam se vse zvej. Nejso ga poznali. V drugoj ranč tak nej. Kuman v štrtoj, njemi je krčmarica prajla, ka je una njegva teta gé. »Tam na pravo, ške gnouk na pravo pa potejm trbej ostro zavinouti na lejvo, gor v brejg pelati pa od tam trebej nin dvejsto mejterov do barnastoga rama. Tam je gé doma, če je nej šou na ribičijo,« njemi je vse dojdala, kak trbej najti pajdaša. Cejlo paut si je Luigi, Lujzek tou gučo nut v sebi pa na glas ranč tak. Tou, kak trbej do njega priti. Pa je ravno auto, najprva na pravo pa tadale znouva na pravo. Na tistom mesti, gde je trbelo ostro zavinouti na lejvo, je glendalo bilou gor postavleno. Takšo glendalo skur vsikši pozna. Uno je tak vöpotegnjeno kak od velkoga grbanja klobük. Tou pa zatoga volo, ka se vidi, če nikšen auto néde po drugoj poštiji. Ja, tam je Lujzek nut v glendalo pogledno. Nikoga nej bilou. Ostro je v lejvo zavino, v tistoj minuti se je auto vido, se je vpamet vzeu. Neje mogo vörvati. Neje mogo vörvati, kakšoga se je vido. Tou je nej mogoče! Takšo ne more biti! Vej sam pa cejli nikšen debeli pa po tejm znouva vöpotegnjeni kak kakši vozger! Vse takšo ga ja mantralo pa je nej biu najboukše vole. Tou se je ovak čülo tö. Lujzeki je skur srce stanolo, gda je autoni začno motor kašlati pa potejm cviliti. Eške dobro, ka sta že prišla do pajdaša. Lujzek je veseli grato, ka ga po dugi lejtaj vidi, njegvi auto pa nikak nej. Nejsi je mogo broditi, kak ga leko Lujzek sploj rad ma. Kak ga leko rad ma, če pa cejli tak lagvo vögleda, je cejli takši grdi. Tou ga je mantralo celji čas, dokejč je Lujzek biu pri pajdaši. Nin večer sta domou šla, na, sta se pelala. Tam pri glendali je auto zažmejro, samo aj se ne vidi v njem. Zatoga volo so se njemi za sekundo ali dvej posvejti doj vgasnoli. Lujzek se je na pauti eške stavo v ednoj bauti, ka si gesti küpi. Parkejro ga je pred bautinim oknom z velko glažojno. Auto se je zdaj leko vido vcejlak ovakšen. »Vej pa vcejlak dobro vögledam. Sam lepši od kakšnoga drugoga autona. Tisto glendalo je pokvadjeno. Ta glažojna je bola naprej valaun.« Tak se je naš auto bole rad v glažojnaj od baut gledo, v glendala pa več nigdar nej. Zdaj, gda je stari pa cejli rdjavi pa bi se ranč v glažojnaj nej škeu več gledati. Miki Roš Naša skupina na ekološki kmetiji v Krplivniku Učenci so nabrali ajdo za domov Jedli smo jedi iz ajde Srečanje dvej drüštev PETEK, 25.10.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKA MEGLA, POUČNA NANIZANKA, 10.20 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLADINSKA NADALJEVANJA, 10.40 MOJ LJUBI ŽABEC, KRATKI FILM, 10.55 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.20 Z GLAVO NA ZABAVO, ODDAJA ZA MLADE, 11.55 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.05 ALEKS IN GLASBA, RISANKA, 16.05 RAZRED ZASE: KAZNOVANJE, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 16.45 DOBRA URA Z AKIJEM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA: ČISTA MATEMATIKA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 SLOVENSKI POZDRAV, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 25.10.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 10.05 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.00 SLIKOVITIH 55, 13.20 SLEDI: KULTURNE PODOBE ROMOV, 13.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.30 ŽOGARIJA, 15.00 RAD IGRAM NOGOMET, 15.30 MIGAJ RAJE Z NAMI, 15.55 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 GOLICA, ZGODBA O SKLADBI, DOK. FILM, 18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 SMRT POKOPALIŠČA, DOK. ODD., 20.55 MOJA DRUŽINA, ANG. NAN., 21.25 SKRIVNOST JEZERA, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.30 BOŽJI BOJEVNIK, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 26.10.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 BINE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.40 MARČI HLAČEK, RIS., 8.05 SREČA JE ... TELOVADBA V VRTCU, 8.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.30 KULTURNI BRLOG, 8.35 ŽIVALSKE ZGODBE, 8.40 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 8.55 MALO DRUGAČE: LES IN GOZDOVI, 9.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 MALI DETEKTIV, KRATKI FILM, 9.40 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 10.25 INFODROM, 10.40 PONJO, JAP. FILM, 12.20 RAZRED ZASE, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.50 MED VALOVI, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 NA POTI, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.35 LIPICA, KRAJ, KI JE KONJU DAL IME, DOK. ODD., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 22.20 POROČILA, 22.55 LUTHER, ANG. NAD., 23.55 OZARE, 0.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL SOBOTA, 26.10.2013, II. SPORED TVS 6.30 SKOZI ČAS, 7.25 TARČA, 8.45 SLOVENCI V ITALIJI, 9.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 10.25 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA INDIJE - KVALIFIKACIJE, 11.35 UMETNOST IGRE, 12.05 OSMI DAN, 12.35 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.55 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 14.35 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 15.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 2015: SLOVENIJA : NEMČIJA (Ž), 17.45 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: PIACENZA : ACH VOLLEY LJUBLJANA, 20.00 PRISTANIŠČE UPANJA, DOK. ODD., 21.00 UMIRAJOČA ŽIVAL, AM. FILM, 22.50 ARITMIJA, 23.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.20 MED VALOVI, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 27.10.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.10 MINUTA V MUZEJU, 10.15 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 SLOVENSKI POZDRAV, 14.15 SLIKOVITIH 55: NAREČNE POPEVKE S FESTIVALA VESELA JESEN, 14.50 PROJEKT NA DEŽELI, DOK. SER., 15.20 KO ME VEČ NE BO, FR. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SLIKOVITIH 55: HUMOR IN SATIRA, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 PODELITEV BORŠTNIKOVEGA PRSTANA, 21.20 OBLAST: STO DNI, DANSKA NADALJEVANKA, 22.30 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.40 POROČILA, 23.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 27.10.2013, II. SPORED TVS 6.55 SKOZI ČAS, 7.35 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.45 TURBULENCA, 9.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 10.20 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA INDIJE, 12.35 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.55 RAD IGRAM NOGOMET, 14.30 ŽOGARIJA, 15.05 NOGOMET - EVROPSKA LIGA, 17.10 JADRANJE - BARKOLANA, REPORTAŽA, 17.45 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LJUBLJANSKI MARATON, REPORTAŽA IZ LJUBLJANE, 20.45 GLASBENI VEČER, 21.30 V PRIČAKOVANJU SODNEGA DNEVA, DOK. ODD., 22.45 JUDO - MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO, 23.15 OBISK, KRATKI IGRANI FILM, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 28.10.2013, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, 10.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.25 IZ POPOTNE TORBE: SOL, POUČNA ODDAJA, 10.45 NOČKO II, PRAVLJICA ZA OTROKE, 11.00 PROFESOR PUSTOLOVEC, POUČNA ODDAJA, 11.15 BELA GOSPA: 1. DEL, MLAD. NAD., 11.45 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.30 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 BINE, ČUVAJ PARKA: SOVA JE GLAVNA, RIS., 18.45 MINUTA V MUZEJU: ALEXANDER CALDER, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 0.00 JANEZ MATIČIČ: POLYNESIA (ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN EMMANUEL VILLAUME), 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.05 DUHOVNI UTRIP, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 28.10.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.55 DOBRA URA, 12.20 DOBRO JUTRO, 14.25 MED VALOVI, 15.00 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 15.15 SMRT POKOPALIŠČA, DOK. ODD., 16.15 PODELITEV BORŠTNIKOVEGA PRSTANA, 17.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.05 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: UMOR V HIŠI MEDIČEJCEV: ISABELLA, ZVEZDA FIRENC, DOK. NAD., 20.55 KRAJ ZLOČINA: MED DVEMA OGNJEMA, AVSTR. SER., 22.30 SLIKOVITIH 55, DOK. FILM, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 29.10.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 STUDIO KRIŠKRAŠ: KONCERT, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.45 KULTURNI BRLOG, 10.50 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 10.55 BINE: PTICE POZIMI, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.30 MALI DETEKTIV, KRATKI FILM, 11.45 BELA GOSPA, MLADINSKA TV NADALJEVANKA, 12.15 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PARADIŽ, ANG. NAD., 21.00 JOE SUTTER, OČE BOEINGA 747, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 POSEBNA PONUDBA, 23.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL TOREK, 29.10.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.40 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.15 GLASNIK, 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 POZABLJENO BOGASTVO VEZENIN, DOK. ODD., 17.55 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: ACH VOLLEY LJUBLJANA : IVKONI DUPNITSA, 20.10 ŽREBANJE ASTRA, 20.15 TOČKA PRELOMA, 20.45 PROJEKT NA DEŽELI, DOK. SER., 21.10 Z UMIRJENIM KORAKOM - MAHLERJEVA PETA SIMFONIJA, 22.10 GUSTAV MAHLER - RENATO ZANELLA: ADAGIETTO, 22.25 USTAVLJEN NA POTI, NEMŠKI FILM, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 30.10.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.35 ODDAJA ZA OTROKE, 10.45 SNEGULJČICA, PLESNA PREDSTAVA, 11.20 BELA GOSPA, MLADINSKA TV NADALJEVANKA, 11.55 ADMIRAL, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA: ŠOLSKI TABOR, RIS., 15.50 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 SVET ŽIVALI, RIS., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE, 21.00 SLIKOVITIH 55: HERETIK, SLOVENSKI TV-FILM, 22.35 POROČILA, 23.15 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 0.05 TURBULENCA, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SREDA, 30.10.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 10.05 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 13.40 SLIKOVITIH 55: HUMOR IN SATIRA, 15.05 GLASNIK, 15.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.00 NA VRTU, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 EVROPSKI MAGAZIN, 17.25 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: ČETRTFINALE - POVRATNA TEKMA, 19.35 ŽREBANJE LOTA, 19.45 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO: SLOVENIJA : ŠVICA, 21.50 ŠPORTNI IZZIV, 22.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 PARANORMALNO, AM. FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 31.10.2013, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.15 PODSTREŠJE, IGRANA NANIZANKA, 8.30 NAJDENČEK, MLADINSKI IGRANI FILM, 9.30 RAZRED ZASE, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 10.00 EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE OB DNEVU REFORMACIJE, 10.55 NOVA ZEMLJA, DOK. FILM, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.30 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 MOSTOVI – HIDAK, 15.30 IGRAČE: KLAVIR, RIS., 15.35 ADI V VESOLJU, RIS., 15.40 VSE O ROZI, RIS., 15.50 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.15 BANKOVEC, KRATKI FILM, 16.30 PALČICA, ANIMIRANI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SLIKOVITIH 55: TANTADRUJ, SLOVENSKI TV-FILM, 18.45 MANJA: ČUVAJ ZAKLADA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.30 DNEVNIKOV IZBOR, 20.05 BIBLIJA OŽIVLJENA, DOK. ODD., 20.35 POT, DOKUMENTARNI SPREHOD PO TRUBARJEVIH KRAJIH, 21.25 VAMPIR Z GORJANCEV, SLOVENSKI FILM, 23.15 POROČILA, 23.45 OSMI DAN, 0.15 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIKOV IZBOR, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL ČETRTEK, 31.10.2013, II. SPORED TVS 10.00 OTROŠKI INFOKANAL, 10.45 ZABAVNI INFOKANAL, 11.30 DOBRA URA, 12.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.05 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 15.05 EVROPSKI MAGAZIN, 15.30 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE, 16.40 TOČKA PRELOMA, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 LIPICA, KRAJ, KI JE KONJU DAL IME, DOK. ODD., 18.50 VILLAGE FOLK, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 GALA WAGNER - KONCERT ZA WAGNERJEV ROJSTNI DAN, 22.00 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.50 DOSTOJEVSKI, RUS. NAD., 0.35 SNEMAJ!, ŠPANSKI FILM, 1.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.40 ZABAVNI INFOKANAL Že na začetki leta smo se pogučavali s sausednimi predsedniki drüštev pa narodnostni samouprav od tauga, ka dobro bi bilau, če bi se na leto bar gnauk leko dobili med seuv. Zato ka smo pau-lek eden pri drugom, pa itak leko povejmo, ka se nika ne drüžimo pa skur niši stikov nejmamo eden z drugim. Zavolo tauga smo si te prvo paut tak zgučali, ka Andovčani pozovemo Veričane k nam. Tak so te 26. maja pejški prejk po goštjaj prišli k nam člani Drüštva za Verico. Mi smo je z bogračom pa z domanjo palinkov čakali pri Malom Triglavi. Lejpo vrejmen je bilau, tak ka vanej smo sejdli pa smo se pogučavali cejlak do večera. Nej trbelo nišoga programa nej, zato ka rejsan je tak bilau, kak če bi se že dvajsti lejt nej vidli. Prvin kak bi odišli, so nas Veričani že včasin nazaj pozvali, ka se srečamo gnauk oktobra pri njij. Tak smo te 6. oktobra mi šli na Verico, gde so nas domačini že z velkim kotlom čakali. Gra so nam sküjali, dapa nej tašoga prausnoga, liki puno z mesaum. Vanej na dvorišči pa nam je Tomi Dončec gostanje peko, dapa nej je zandolo, zato ka eden za drügim so me pogeli. Če bi ešče tau nej dojšlo, domanji so nam pogače pa pokaraj spekli. Cejlak do večera smo se družili pa parpovejdali. Večer, ešče prvin kak bi domau odišli, smo se že pogučali, ka k leta znauva napravimo tašo srečanje. Zaka bi pa nej, če smo se tak lepau meli, po drügom tali smo pa sausedne vasi, če mi nemo vküpdržali, te ka čakamo od drügi. K. Holec Vsi vküper v veričkom kulturnom daumi www.porabje.hu