šport in zdravje 73 Risk factors for patellofemoral pain Abstract Patellofemoral pain (PFP) is one of the most common pain conditions in the knee area and occurs during activities that overload the patellofemoral joint. Despite the growing interest regarding PFP, the predominant risk factors for its occurrence are still not established. Very few factors associated with PFP are recognized as risk factors for its occurence. Recent evidence suggest that risk factors differ between subgroups of people with PFP. In adults, impaired knee extension strength has been found to be the pri- mary risk factor for the occurence of PFP . Surprisingly, in adolescents, a causal relationship has been found in in case of increased hip abduction strength. It is emphasized that understanding the risk factors in different populations is a key step in the successful management of PFP . Early identification of risk factors may help to appropriately target the exercise interventions and to contrib- ute to an effective long-term reduction of the burden caused by a chronic and recurrent condition such as PFP. Keywords: anterior knee pain, aetiology, risk factors. Izvleček Patelofemoralna bolečina (PFB) sodi med najpogostejše bolečine v predelu kolena in se pojavlja pri dejavnostih, ki obreme- njujejo patelofemoralni sklep. Kljub vse večjemu zanimanju znanstvene in stro- kovne javnosti za PFB dejavniki tveganja za njen nastanek še vedno niso razjasnje- ni. Novejši dokazi kažejo, da se dejavniki tveganja razlikujejo med podskupinami oseb s PFB. Ugotovljeno je, da je zmanj- šana jakost iztegovalk kolena osnovni dejavnik tveganja za nastanek PFB le pri odraslih. Nekoliko presenetljivo je pri mla- dostnikih ugotovljena značilna vzročno- -posledična povezava le v primeru pove- čane jakosti odmikalk kolka. Razumevanje dejavnikov tveganja pri različnih popu- lacijah je ključni korak pri obvladovanju PFB. Zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja lahko pomaga pri ustreznem usmerjanju gibalnoterapevtskih interven- cij in dolgoročnem zmanjšanju bremena, ki ga kronično in ponavljajoče se stanje, kot je PFB, povzroča. Ključne besede: sprednja kolenska bolečina, etiologija, dejavniki tveganja. Denisa Manojlović 1 , Nejc Šarabon 1,2 Dejavniki tveganja za nastanek patelofemoralne bolečine freepik.com 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola 2 S2P , Znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana 74 „ Uvod Patelofemoralna bolečina (PFB) sodi med najpogostejše bolečine v predelu kolena. Ocenjuje se, da je življenjska razširjenost PFB pri splošni odrasli populaciji 22,7 %, medtem ko pri mladostnikih znaša celo 28,9 % (Smith idr., 2018). Klinično se PFB kaže kot bolečina za pogačico, pod njo ali okoli nje in se pojavlja pri dejavnostih, ki obremenjujejo patelofemoralni sklep (PFS), kot so počepi, tek, hoja po stopnicah nav- zgor in navzdol ter dolgotrajno sedenje s koleni, pokrčenimi nad 90° (Crossley idr., 2016). Dodatno se je pokazalo, da 70–90 % oseb z diagnosticirano PFB v otroštvu ali zgodnji mladosti čuti nelagodje v predelu kolena do 20 let po začetni diagnozi (Rat- hleff, Rasmussen in Olesen, 2012; Stathopu- lu in Baildam, 2003). Na podlagi zapisanega lahko sklepamo, da gre za kronično, pona- vljajoče se in razširjeno stanje, ki obreme- njuje tako posameznika kot zdravstveni sistem. Za zmanjšanje verjetnosti za (vnovičen) pojav mišično-skeletnih težav, med temi je tudi PFB, so razvili različne teoretične modele. Eden najbolj znanih – zaporedje preprečevanja poškodb (angl. sequence of prevention of injury) – je bil predstavljen leta 1992 in med njegovimi temeljnimi predpostavkami je razumevanje mehaniz- mov nastanka stanj (van Mechelen, Hlobil in Kemper, 1992)in particular those of cardi- ovascular disease, it is becoming increasin- gly apparent that sports can present a dan- ger to health in the form of sports injuries. The extent of the sports injury problem calls for preventative action based on the results of epidemiological research. For the interpretation of these facts uniform defi- nitions are needed and limitations of rese- arch designs should be known. Measures to prevent sports injuries form part of what is called the ‘sequence of prevention’. Fir- stly the extent of the sports injury problem must be identified and described. Secon- dly the factors and mechanisms which play a part in the occurrence of sports injuries have to be identified. The third step is to introduce measures that are likely to redu- ce the future risk and/or severity of sports injuries. This measure should be based on the aetiological factors and the mechanism as identified in the second step. Finally the effect of the measures must be evaluated by repeating the first step. In this review some aspects of the first and second step of the sequence of prevention are discus- sed. The extent of the sports injury pro- blem is often described by injury incidence and by indicators of the severity of sports injuries. Sports injury incidence should preferably be expressed as the number of sports injuries per exposure time (e.g. per 1000 hours of sports participation. Lahko torej sklepamo, da je po ugotovitvi obsega PFB naslednji korak k učinkovitemu obvla- dovanju PFB prav ugotovitev mehanizmov nastanka s ciljem oblikovanja in vrednote- nja gibalnoterapevtskih intervencij. „ Metode Opravljen je bil sistematični pregled litera- ture. Iskanje relevantnih člankov je potekalo od avgusta do septembra 2022 prek odda- ljenega dostopa v podatkovnih zbirkah Pu- bMed, PEDro in CINAHL. V osnovni iskalnik so bile vpisane različne kombinacije nasle- dnjih ključnih besed: patellofemoral pain (syndrome), anterior knee pain, hip, trunk, ankle, characteristic, risk, factor. Kriteriji za vključitev raziskav v sistematični pregled so bili: a) prospektivna zasnova raziskave (de- javniki tveganja za nastanek PFB) ali preseč- na zasnova raziskave (dejavniki, povezani s PFB), b) vključitev oseb s PFB ne glede na starost ali spol in c) preučevanje vsaj ene- ga dejavnika tveganja za nastanek PFB ali dejavnika, povezanega s PFB (Neal, Lack idr., 2019). Raziskave, usmerjene v druga bolečinska stanja kolenskega sklepa (npr. Osgood-Schlatterjev sindrom, Sinding- -Larsen-Johanssonov sindrom, burzitis, poškodbe meniska ali vezi), so bile iz siste- matičnega pregleda izključene. Pregledani so bili naslovi in povzetki ter izločeni članki, ki niso relevatni za preučevano temo. Po vnovičnem pregledu člankov je bilo ugo- tovoljeno, kateri so relevantni članki za izbrano temo – grobo je bilo pregledanih 56 člankov, od tega jih je bilo s celotnim besedilom pridobljenih 24. Po podrobnem pregledu je bilo zaradi neprimerne meto- dologije ali preučevane populacije izloče- nih 13 člankov. V ta pregled literature je bilo vključenih 11 člankov. Potek iskanja je prikazan na Sliki 1. Dejavniki, povezani s patelofe- moralno bolečino Pri osebah s PFB je zaznati različne biome- hanske in psihološke primanjkljaje. Kljub temu vzročno-posledična povezava med primanjkljaji in nastankom PFB še vedno ni z gotovostjo ugotovljena. Zato je za razu- mevanje dejavnikov tveganja za nastanek PFB nujno poznavanje teh primanjkljajev. Pri osebah s PFB so bili ugotovljeni pri- manjkljaj največje jakosti posterolateralnih Slika 1. Potek iskanja relevantnih člankov šport in zdravje 75 mišičnih skupin kolka in iztegovalk kolena (Lankhorst, Bierma-Zeinstra in Van Mid- delkoop, 2013)clinical heterogeneous data were analysed descriptively. The 47 inclu- ded studies examined 523 variables, eight were pooled. Pooled data showed a larger Q-angle, sulcus angle and patellar tilt angle (weighted mean differences (WMD, pove- čana pronacija stopala med hojo (Willson, Ellis in Kernozek, 2015), zakasnjena aktiva- cija zadnjičnih mišic med hojo po stopni- cah in tekom (Barton, Lack, Malliaras in Morrissey, 2013) ter tesnoba, anksioznost, znaki depresije in strah pred gibanjem (Maclachlan, Collins, Hodges in Vicenzino, 2020). Zmanjšana jakost mišičnih skupin proksimalnih in/ali distalnih segmentov lahko vpliva na nadzor gibanja kolena in preobremenjuje PFS (Powers, 2010). Osebe s PFB kažejo izrazitejši nagib trupa v fron- talni ravni, primik kolka in valgus kolena prizadete strani med izvedbo enonožnega počepa – ta je lahko povezan z zmanjša- no jakostjo mišičnih skupin kolka in trupa (Almeida idr., 2016). Poleg omenjenih bio- mehanskih primanjkljajev se je v presečnih raziskavah pokazalo, da so pri osebah s PFB pogoste tudi psihološke težave, in sicer strah pred gibanjem, tesnoba in znaki de- presije (Domenech, Sanchis-Alfonso, López in Espejo, 2013; Piva, Fitzgerald, Irrgang idr., 2009). Osnovni dejavniki, povezani s PFB, so prikazani na Sliki 2. Dejavniki tveganja za nastanek patelofemoralne bolečine Kljub vse večjemu zanimanju znanstve- ne in strokovne javnosti za PFB dejavniki tveganja za njen nastanek še vedno niso razjasnjeni. V preteklosti so vzroke za na- stanek PFB iskali predvsem v zmanjšani ja- kosti iztegovalk kolena (Chester idr., 2008) British Nursing Index, CINAHL, EMBASE, Ovid Medline, PEDro, Pubmed and the Cochrane Library were searched for studi- es comparing the timing of EMG onset of the VMO and VL in those with AKP versus the asymptomatic population. Studies ful- filling the inclusion criteria were indepen- dently assessed. Heterogeneity across the studies was measured. A meta-analysis of results was completed for those studies where adequate data was supplied. Whe- re comparable methodologies had been used, results were pooled and analysed. Results. Fourteen studies met the inclusion criteria; one prospective and thirteen ob- servational case control. Eleven compared VMO and VL EMG onset times during vo- luntary active tasks while four investigated reflex response times. All used convenien- ce sampling and did not state blinding of the assessor. Study methodologies/testing and assessment procedures varied and there was considerable heterogeneity wi- thin individual samples. Whilst a trend was identified towards a delay in onset of VMO relative to the VL in the AKP population du- ring both voluntary active tasks and reflex activity, a substantial degree of heteroge- neity across the pooled studies was iden- tified (I2 = 69.9-93.4%, p < 0.01, vendar no- vejši gibalnoterapevtski pristopi temeljijo na predpostavki, da imajo tako proksimalni (trup in kolk) kot distalni (gleženj in stopa- lo) segmenti pomemben vpliv na gibanje pogačice in posledično preobremenitev PFS (Earl in Hoch, 2011). Kljub številnim bi- omehanskim in psihološkim dejavnikom, povezanim s PFB, so le redki izmed njih v literaturi prepoznani kot dejavniki tveganja za nastanek PFB. Dejavniki, povezani s PFB, so navedeni kot dejavniki, ugotovljeni pri osebah s PFB, medtem ko so dejavniki tve- ganja opredeljeni kot dejavniki, ki povečajo verjetnost za nastanek PFB. Antropometrični in demografski dejavniki Ugotovitve raziskav, ki se osredotočajo na demografske dejavnike tveganja pri osebah s PFB, si še vedno nasprotujejo. V literaturi se pogosto poudarja, da ima spol pomembno vlogo pri razumevanju na- stanka in oblikovanju ustreznih ukrepov za obvladovanje PFB. Avtorji sistematič- nega pregleda dejavnikov tveganja iz leta 2018 namreč poudarjajo, da je pri odraslih ženskah dvakrat večja verjetnost za nasta- nek PFB v primerjavi z moškimi (Smith idr., 2018). Razlike med spoloma so še izrazitej- še primerjavi mladostnic (69 %) z njihovimi vrstniki, pri teh razširjenost PFB dosega, 31 % (Mølgaard, Rathleff in Simonsen, 2011). Kljub temu posodobljeni rezultati novejše- ga sistematičnega pregleda z metaanalizo kažejo, da spol ni dejavnik tveganja za na- stanek PFB (Neal, Lack idr., 2019). Avtorji še poudarjajo, da se noben antropometrični ali demografski dejavnik (starost, telesna višina in masa, indeks telesne mase in dol- žina okončin) ni pokazal kot dejavnik tve- ganja za nastanek PFB. Psihološki dejavniki Čedalje več dokazov povezuje psihološke dejavnike, kot so višja stopnja anksiozno- sti, depresija, t. i. katastrofiziranje in strah pred gibanjem, s pojavom PFB (Vicenzino, Maclachlan in Rathleff, 2019). Čeprav je li- teratura enotna v prepoznavanju pomena psiholoških dejavnikov na klinično sliko oseb s PFB, vzročno-posledična pove- zava med njimi in nastankom PFB ostaja nejasna. Ugotovljeno je, da je pri osebah s PFB povečano tveganje (55 %) za pojav čezmernega strahu pred gibanjem (Macla- Slika 2. Dejavniki, povezani s patelofemoralno bolečino Opomba. Povzeto po Crossley idr., 2019. 76 chlan, Collins, Hodges in Vicenzino, 2020). Pazzinatto idr. (2022) poročajo, da je lahko strah posledica dolgotrajne PFB, čeprav se ni izkazal kot dejavnik tveganja za njen na- stanek. Kljub temu so psihološki dejavniki še vedno pogosto spregledani in je razvi- dna potreba po nadaljnjih raziskavah na področju. Proksimalni biomehanski dejavniki • Povečana jakost odmikalk kolka (mlado- stniki) Spremenjena kinematika gibanja, ki ima izhodišče v povečani notranji rotaciji in primiku stegnenice ter zmanjšanem izte- gu kolka, je ena izmed glavnih značilnosti PFB, vendar ni dokazano, da bi omenjeni primanjkljaji prispevali k njenemu nastan- ku (Almeida idr., 2016; Nakagawa, Moriya, MacIel in Serrão, 2012; Nunes, Barton in Vi- adanna Serrão, 2019)n = 22. Zmerno močni dokazi sistematičnega pregleda z metaa- nalizo kažejo, da zmanjšana jakost postero- lateralnih mišic kolka ni dejavnik tveganja v splošni odrasli populaciji (Neal, Lack idr., 2019). Nasprotno temu se je pokazalo, da pri mladostnikih povečana jakost odmikalk kolka povečuje tveganje za nastanek PFB (Herbst idr., 2015)the relationship is unclear, as many of these studies have been retro- spective. Purpose: To compare prospective hip and knee isokinetic strength in young female athletes who subsequently went on to develop PFP relative to their uninjured, healthy peers. Study Design: Descriptive epidemiology study. Methods: Adolescent female athletes (N = 329. Čeprav so ome- njene ugotovitve nekoliko presenetljive, se domneva, da imajo telesno bolj aktivni mladostniki večjo jakost mišic kolka, ven- dar hkrati bolj obremenjujejo PFS, to pa privede do pojava PFB (Borschneck, St. John, Brundage in Borschneck, 2021). Za uspešno obvladovanje PFB in zmanjšanje njenega pojava pri mladostnikih sta torej pomembna zgodnja ocena morebitnih bi- omehanskih primanjkljajev ter izobraževa- nje mladostnikov in športnih strokovnjakov o ustrezni obremenitvi spodnjih okončin med športnimi aktivnostmi. Vse več dokazov poudarja pomen jakosti mišic trupa v povezavi s PFB. Zmanjšana jakost predvsem stranskih upogibalk trupa lahko privede do neravnovesja sil v kolenu med gibanjem in posledično k preobre- menitvi PFS. Kljub temu trenutno dostopni dokazi ne navajajo jakosti mišic trupa med dejavniki tveganja za nastanek PFB (Neal, Lack idr., 2019). Lokalni biomehanski dejavniki • Zmanjšana jakost iztegovalk kolena (od- rasli) Zmanjšana jakost sprednje stegenske miši- ce se je pokazala kot edini značilni dejav- nik tveganja za nastanek PFB, vendar le pri odraslih (Duvigneaud, Bernard, Stevens, Witvrouw in Van Tiggelen, 2008)62 healthy female recruits, aged 18-34 years, without a history of PFPS, underwent an isokine- tic test (concentric contractions of knee flexors and extensors at 60°/s and 240°/s, eccentric contractions at 30°/s. Šibkost iz- tegovalk kolena se tako ni izkazala kot po- memben dejavnik tveganja pri mladostni- kih, kar kaže na heterogenost dejavnikov tveganja pri različnih populacijah (Rathleff, Roos, Olesen in Rasmussen, 2015). Za ustre- zno oblikovanje in usmerjanje gibalnotera- pevtskih intervencij so potrebne dodatne prospektivne raziskave, ki bi ugotovile lokalne biomehanske dejavnike tveganja za nastanek PFB pri različnih podskupinah oseb. Distalni biomehanski dejavniki Prekomerna pronacija stopala in povečana everzija spodnjega skočnega sklepa med hojo, povečan padec navikularne kosti pri pokončni stoji in zmanjšan obseg giblji- vosti dorzalne fleksije gležnja so osnovni distalni biomehanski dejavniki, povezani s PFB. Kljub temu vzročno-posledična pove- zava med omenjenimi dejaniki in nastan- kom PFB ni bila ugotovljena (Neal, Barton, Birn-Jeffery in Morrissey, 2019). Avtorji po- udarjajo, da imajo distalni biomehanski dejavniki pomemben vpliv na gibanje po- gačice in s tem na obremenitev PFB. Doz- dajšnje raziskave različnih vidikov PFB so se osredotočale predvsem na proksimalne in lokalne biomehanske dejavnike v povezavi s PFB, zato je vzročno-posledična povezava med distalnimi dejavniki in nastankom PFB še vedno nejasna. Zaželene so nadaljnje raziskave, ki bodo ustrezno naslovile vpliv biomehanskih značilnosti gležnja in stopa- la na nastanek PFB pri različnih populacijah. Nastanek PFB je odvisen od več dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju preventivno-rehabilitacijskih programov. Dozdajšnje raziskave podpirajo predpo- stavko, da sta zmanjšana jakost iztegovalk kolena pri odraslih in povečana jakost od- mikalk kolka pri mladostnikih edina zna- čilna dejavnika tveganja za nastanek PFB (Slika 3). Predlogi za nadaljnje razisko- vanje Potrebne so nadaljnje prospektivne razi- skave za pridobitev poglobljenega vpogle- da v morebitne mehanizme in dejavnike, ki privedejo do nastanka PFB. Čeprav je lite- ratura enotna pri upoštevanju povezanosti zmanjšane jakosti mišic kolena in kolka ter PFB, so potrebne nadaljnje kakovostne pro- spektivne raziskave, ki bi dodatno preučile vzročno-posledično povezavo med njimi. Nadaljnje raziskavanje naj bi se osredotoči- Slika 3. Dejavniki tveganja za nastanek patelofemoralne bolečine šport in zdravje 77 lo tudi na ugotovitev vplivov mišic trupa na nastanek in razvoj PFB. Čeprav novejši do- kazi podpirajo oblikovanje gibalnoterapev- tskih intervencij, ki vključujejo mišice trupa in spodnjih okončin, se v praksi intervencije pogosto osredotočajo le na obravnavo iz- tegovalk kolena. Poleg tega pomanjkanje longitudinalnih raziskav na različnih pod- skupinah oseb s povečanim tveganjem za nastanek PFB omejuje možnost sklepanja o dejavnikih tveganja. Dodatne prospektivne raziskave, ki bi se osredotočale na mlado- stnike, moške, ženske, športnike, vojake in druge različne podskupine, pri katerih je razširjenost PFB višja, so nujne za ustre- zno preprečevanje nastanka PFB. Vse več dokazov kaže, da so psihološki dejavniki pogosto spregledani pri prepoznavanju in obravnavi PFB. Za pridobitev širše slike PFB in optimizacijo obravnave je potrebno zgo- dnje prepoznavanje psiholoških in sociolo- ških dejavnikov tveganja za njen nastanek ter raziskovanje njihove vzročno-posledič- ne povezave. „ Zaključek Pri osebah s PFB so ugotovljeni številni bi- omehanski in psihološki primanjkljaji. Kljub temu je le nekaj izmed teh primanjkljajev prepoznanih kot dejavnik tveganja za na- stanek PFB. Ugotovljeno je, da je zmanjšana jakost iztegovalk kolena edini dejavnik tve- ganja za nastanek PFB, vendar le v odrasli populaciji. Čeprav je zmanjšana jakost po- sterolateralnih mišic kolka pogosta značil- nost oseb s PFB, trenutno dostopni dokazi prospektivnih raziskav ne kažejo vzročno- -posledične povezave med zmanjšanjem jakosti mišic kolka in nastankom PFB. Ne- koliko presenetljivo se je povečana jakost odmikalk kolka pokazala kot edini značilni dejavnik tveganja za nastanek PFB pri mla- dostnikih. Predpostavlja se, da telesno bolj aktivni mladostniki razvijejo večjo jakost mišic, a ob tem tudi bolj obremenjujejo PFS. Noben drug dejavnik tveganja, to velja za telesno maso, telesno višino, indeks tele- sne mase, starost in spol, ni prepoznan kot dejavnik tveganja za nastanek PFB ne pri odraslih ne pri mladostnikih. Kljub predsta- vljenim ugotovitvam, je nastanek PFB od- visen od več dejavnikov in zahteva njihovo dodatno poglobljeno razumevanje s ciljem ustreznega preventivnega ukrepanja. Po- trebne so nadaljnje prospektivne raziskave za ugotovitev dejavnikov tveganja za na- stanek PFB pri različnih podskupinah oseb. „ Literatura 1. Almeida, G. P . L., De Moura Campos Carvalho e Silva, A. P., França, F. J. R., Magalhães, M. O., Burke, T. N. in Marques, A. P. (2016). Relation- ship between frontal plane projection angle of the knee and hip and trunk strength in women with and without patellofemoral pain. Journal of Back and Musculoskeletal Rehabilitation, 29(2), 259–266. https://doi. org/10.3233/BMR-150622 2. Borschneck, G., St. John, L., Brundage, K. in Borschneck, D. P. (2021). Cross-Sectional Risk Factors of Anterior Knee Pain in Adole- scents. Frontiers in pain research (Lausanne, Switzerland), 2. https://doi.org/10.3389/FPA- IN.2021.720236 3. Chester, R., Smith, T. O., Sweeting, D., Dixon, J., Wood, S. in Song, F. (2008). The relative timing of VMO and VL in the aetiology of anterior knee pain: A systematic review and meta-analysis. BMC Musculoskeletal Disorders, 9(1), 64. https://doi.org/10.1186/1471-2474-9- 64 4. Crossley, K. M., Stefanik, J. J., Selfe, J., Collins, N. J., Davis, I. S., Powers, C. M., … Callaghan, M. J. (2016). 2016 Patellofemoral pain con- sensus statement from the 4th Internatio- nal Patellofemoral Pain Research Retreat, Manchester. Part 1: Terminology, definitions, clinical examination, natural history, patello- femoral osteoarthritis and patient-reported outcome m. British Journal of Sports Medicine, 50(14), 839–843. https://doi.org/10.1136/bj- sports-2016-096384 5. Domenech, J., Sanchis-Alfonso, V., López, L. in Espejo, B. (2013). Influence of kinesiopho- bia and catastrophizing on pain and disabi- lity in anterior knee pain patients. Knee Su- rgery, Sports Traumatology, Arthroscopy, 21(7), 1562–1568. https://doi.org/10.1007/s00167- 012-2238-5 6. Duvigneaud, N., Bernard, E., Stevens, V., Witvrouw, E. in Van Tiggelen, D. (2008). Iso- kinetic assessment of patellofemoral pain syndrome: A prospective study in female recruits. Isokinetics and Exercise Science, 16(4), 213–219. https://doi.org/10.3233/IES-2008- 0311 7. Earl, J. E. in Hoch, A. Z. (2011). A proximal strengthening program improves pain, function, and biomechanics in women with patellofemoral pain syndrome. American Journal of Sports Medicine, 39(1), 154–163. https://doi.org/10.1177/0363546510379967 8. Herbst, K. A., Barber Foss, K. D., Fader, L., Hewett, T. E., Witvrouw, E., Stanfield, D. in Myer, G. D. (2015). Hip Strength Is Greater in Athletes Who Subsequently Develop Patellofemoral Pain. The American journal of sports medicine, 43(11), 2747. https://doi. org/10.1177/0363546515599628 9. Lankhorst, N. E., Bierma-Zeinstra, S. M. A. in Van Middelkoop, M. (2013). Factors associa- ted with patellofemoral pain syndrome: a sy- stematic review. Br J Sports Med, 47, 193–206. https://doi.org/10.1136/bjsports-2011-090369 10. Maclachlan, L. R., Collins, N. J., Hodges, P. W. in Vicenzino, B. (2020). Psychological and pain profiles in persons with patellofemo- ral pain as the primary symptom. European Journal of Pain (United Kingdom), 24(6), 1182– 1196. https://doi.org/10.1002/ejp.1563 11. Mølgaard, C., Rathleff, M. S. in Simonsen, O. (2011). Patellofemoral pain syndrome and its association with hip, ankle, and foot function in 16- to 18-year-old high school students: a single-blind case-control stu- dy. Journal of the American Podiatric Medi- cal Association, 101(3), 215–222. https://doi. org/10.7547/1010215 12. Nakagawa, T. H., Maciel, C. D. in Serrão, F. V. (2015). Trunk biomechanics and its associa- tion with hip and knee kinematics in pati- ents with and without patellofemoral pain. Manual Therapy, 20(1), 189–193. https://doi. org/10.1016/j.math.2014.08.013 13. Nakagawa, T. H., Moriya, É. T. U., MacIel, C. D. in Serrão, F. V. (2012). Frontal plane biomecha- nics in males and females with and without patellofemoral pain. Medicine and Science in Sports and Exercise, 44(9), 1747–1755. https:// doi.org/10.1249/MSS.0b013e318256903a 14. Neal, B. S., Barton, C. J., Birn-Jeffery, A. in Morrissey, D. (2019). Increased hip adduc- tion during running is associated with patellofemoral pain and differs between males and females: A case-control study. Journal of Biomechanics, 91, 133–139. https:// doi.org/10.1016/j.jbiomech.2019.05.014 15. Neal, B. S., Lack, S. D., Lankhorst, N. E., Raye, A., Morrissey, D. in Van Middelkoop, M. (2019, marec 1). Risk factors for patellofemoral pain: A systematic review and meta-analysis. British Journal of Sports Medicine. BMJ Pu- blishing Group. https://doi.org/10.1136/bj- sports-2017-098890 16. Nunes, G. S., Barton, C. J. in Viadanna Serrão, F. (2019). Females with patellofemoral pain have impaired impact absorption du- ring a single-legged drop vertical jump. Gait and Posture, 68, 346–351. https://doi. org/10.1016/j.gaitpost.2018.12.013 17. Pazzinatto, M. F., Barton, C. J., Willy, R. W., Ferreira, A. S., Azevedo, F. M. in de Oliveira Silva, D. (2022). Are Physical Function and Fear of Movement Risk Factors for Patello- femoral Pain? A 2-Year Prospective Study. Journal of sport rehabilitation, 1–7. https://doi. org/10.1123/JSR.2021-0392 18. Piva, S. R., Fitzgerald, G. K., Irrgang, J. J., Fritz, J. M., Wisniewski, S., McGinty, G. T., … Delit- to, A. (2009). Associates of Physical Function and Pain in Patients with Patellofemoral Pain Syndrome. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 90(2), 285–295. https://doi. org/10.1016/j.apmr.2008.08.214 78 19. Powers, C. M. (2010). The influence of abnor- mal hip mechanics on knee injury: A biome- chanical perspective. Journal of Orthopaedic and Sports Physical Therapy, 40(2), 42–51. https://doi.org/10.2519/jospt.2010.3337 20. Rathleff, M. S., Roos, E. M., Olesen, J. L. in Ra- smussen, S. (2015). Exercise during school hours when added to patient education improves outcome for 2 years in adolescent patellofemoral pain: A cluster randomi- sed trial. British Journal of Sports Medicine, 49(6), 406–412. https://doi.org/10.1136/bj- sports-2014-093929 21. Rathleff, M. S., Rasmussen, S. in Olesen, J. L. (2012). [Unsatisfactory long-term prognosis of conservative treatment of patellofemoral pain syndrome]. Ugeskrift for laeger, 174(15), 1008–1013. 22. Smith, B. E., Selfe, J., Thacker, D., Hendrick, P., Bateman, M., Moffatt, F., … Logan, P. (2018). Incidence and prevalence of patellofemo- ral pain: A systematic review and meta- -analysis. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0190892 23. Stathopulu, E. in Baildam, E. (2003). An- terior knee pain: A long-term follow-up. Rheumatology, 42(2), 380–382. https://doi. org/10.1093/rheumatology/keg093 24. van Mechelen, W., Hlobil, H. in Kemper, H. C. G. (1992). Incidence, severity, aeti- ology and prevention of sports injuries. A review of concepts. Sports medicine (Auckland, N.Z.), 14(2), 82–99. https://doi. org/10.2165/00007256-199214020-00002 25. Vicenzino, B., Maclachlan, L. in Rathleff, M. S. (2019, marec 1). Taking the pain out of the patellofemoral joint: Articulating a bone of contention. British Journal of Sports Me- dicine. BMJ Publishing Group. https://doi. org/10.1136/bjsports-2017-098803 26. Willson, J. D., Ellis, E. D. in Kernozek, T. W. (2015). Plantar loading characteristics during walking in females with and without patel- lofemoral pain. Journal of the American Podi- atric Medical Association, 105(1), 1–7. https:// doi.org/10.7547/8750-7315-105.1.1 Prof. dr. Nejc Šarabon Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju nejc.sarabon@fvz.upr.si