glasilo
delovnega ljudstva
LETO XVI
ŠTEVILKA 30 (542)
VELENJE, 8. AVGUSTA 1980
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0350-5561
Velenjski rudarji v juliju
186.000 ton lignita
Prejšnji mesec so velenjski rudarji nakopali 186.000 ton lignita oz. nekaj nad 28.000 ton manj, kot so predvideli z mesečnim operativnim načrtom.
Na nižjo proizvodnjo od predvidene je vplivalo, kot že vse letošnje leto, pomanjkanje rudarjev in pa težji delovni pogoji zaradi montan geološkiluprilik v jami. V jami Pesje pa so morali opraviti tudi več vzdrževalnih del, kot so načrtovali.
Zapišimo še, da so bili prejšnji mesec zaposleni v velenjskem premogovniku na kolektivnem dopustu, ki je trajal po 14 dni. Najprej so ga izkoristili rudarji iz tozdov jama Pesje in Škale, zatem pa še rudaiji iz tozda jama Preloge.
M. L.
V soboto in nedeljo
»Lučki dan"
Turistično društvo Luče ob Savinji bo v soboto in nedeljo priredilo 11. po vrsti „Lučki dan", morda bolj poznan kot nekdanje ..Turistično rajanje".
V soboto in nedeljo bo od 9. ure pa do 17. ure v osnovni šoli na ogled razstava starih predmetov, skulptur in mask delo umetnika — amaterja Antona Veneka s Spodnje Rečice. V soboto ob 10. uri bo velemojster Bruno Parma odigral simultanko s 30 šahisti, popoldne nb 17. -uri pa bo na novem igrišču še rokometna tekma. Športa ne bo
manjkalo tudi v nedelio. Ob 9. uri bodo priredili kolesarsko dirko od Luč do slapa Rinke, ob 13. uri pa bodo nad Lučami poleteli zmaji.
Osiednja prireditev bo ob 14. uri, ko bo skozi Luče krenila povorka s prikazom življenja, dela in izročila Luč in okolice. Na prireditvenem prostoru pa bo še priložnostni program.
Pokrovitelja prireditve ,,Lučki dan" sta Elkroj in Gorenje T90 — TOZD Mali gospodinjski aparati Nazarje.
J. P.
Velenjski alpinisti
Uspešni v Centralnih Alpah
Od 28. do 4. avgusta so velenjski alpinisti plezali v Centralnih Alpah in opravili več težkih vzponov. Naveza Avberšek — Kotnik — Vovk je ponoči preplezala v steni Les Courtes Švicarsko smer, naveza Cerjak — Lihtineker
Zaposleni v TGO Gorenje Velenje so V letošnjem prvem polletju dosegli zadovoljive poslovne in izvozne rezultate. — Več o tem na 5. strani


—^

NMl
i:/ '
...........



—	Jugovar pa v isti steni Avstrijsko smer. Po dveh dneh počitka pa sta navezi Kotnik — Avberšek in Cerjak
—	Lihtineker preplezali severno steno Aiguille du Plan.
I. A.
"Tudi letos bodo naši gra-ničarji nadvse slovesno proslavili 'svoj praznik — 15. avgust. Še posebej slovesno bo čez teden dni v obmejni postojanki »Savinjski partizan« v Logarski dolini, kjer

bo osrednja proslava praznika pripadnikov obmejnih enot ljubljanskega arma-dnega območja. — Več o ži-vljenju in delu graničerjev na 6. in 7. strani.
J. P.
r
Kronika
• savudrija
V ponedeljek je odpotovalo v Savudrijo več kot 100 tabornikov iz Velenja, učencev osnovnih šol. Tam bodo na taborjenju do 13. avgusta. Pred tem so že bili na taborjenju osnovnošolci iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki.
muta
Od 27. do 31. avgusta bo na Muli v Dravski dolini že tradicionalna manifestacija Gorenja »Sreča v zelenju in cvetju«. Na časnikarski konferenci, ki je bila v ponedeljek na Muti, so posredovali podatke o načrtih zelenega programa Gorenja za naslednjeročno obdobje ter o doslej doseženih uspehih.
• paška vas
Prihodnjo nedeljo. 17. avgusta bo gasilsko društvo Paška vas proslavilo 60-letnico delovanja. Ob tej
priložnosti bo slavnostna seja društva ter sprevod po Paški vasi. Tamkajšnji gasilci bi radi čimprej dogradili gasilski dom. vendar jim za dokončanje del zmanjkuje denarja.
• plešivec
V sredo se je sešel organizacijski odbor za pripravo kmečkega praznika v Plešivcu. Ta zdaj že tradicionalna prireditev bo 24. avgusta pri Lipnikarju. njen pokrovitelj pa bo velenjsko turistično društvo.
• velenje
Na stadionu ob jezeru je bilo v nedeljo prijateljsko nogometno srečanje med domačim Rudarjem in Zagrebom. Pred 600 gledalci se je tekma končala 2:2 (2:1), Za Velenj-čane sta bila uspešna Hohnec in Trninič, Miljkovič pa je pri vodstvu domačih 2:1 zastreljal enajstmetrovko. Nogometaši Rudarja niso izkoristili tudi številne druge priložnosti za zadetek. Gostje .so izenačili rezultat tik pred zadnjim žvižgom sodnika Goleša.
Aktualno te dni
Zakaj ni električnega toka?
29. julija, ob 2130, je udarila strela v transformatorsko postajo v Velenju. Od takrat je v okvari glavni transformator 20 MVA. Delavci Elektro Slovenj so si prizadevali, da bi napako kar najhitreje odpravili sami, vendar transformatorja sami niso mogli usposobiti. Zato so ga prepeljali v popravilo v šoštanjske Termoelektrarne.
Da bi navkljub okvari glavnega transformatoija zagotovili električno energijo in-
dustriji in gospodinjstvom napajajo iz drugih napajališč. Vendar pa je poraba električne energije tako velika, da so potrebne občasne redukcije električne energije. Le na ta način lahko zagotovijo nemoteni) dobavo električne energije industriji.
Na Elektro Slovenj Gradec računajo, da bodo napako odpravili do 10. avgusta tako, da po nedelji ne bodo več potrebne redukcije električne energije.
M. T.
Šoštanj
Vlado Mešič in Franc Rebevšek odlična
V soboto in nedeljo je bilo na našem območju več zanimivih turističnih in drugih prireditev. Na Ljubnem ob Savinji, npr., je bil jubilejni 20.Flosarski bal, s katerim so proslavili tudi 50-letnico organizirane turistične dejavnosti v kraju (Več o tem na 9. strani). Na sliki: udiranje splava med nedeljsko prireditvijo, ki je privabila med Ljubence številne obiskovalce od blizu in daleč.
V	organizaciji ribiške družine Paka j® bil zadnjo soboto v Šoštanju II. mednarodni turnir športnih ribičev v metih na suhem. Udeležile so se g% reprezentance Zgornje Avstrije, Bavarske, Srbije in Slovenije ter posamezniki iz Švice, Avstrije in Jugoslavije.
Med EKIPAMI je bila najboljša reprezentanca Zgornje Avstrije I, pred Bavarsko I in Slovenijo. V SKUPNI UVRSTITVI pa je zmagal med posamezniki Ervin Meidl (Zgornja Avstrija) pred Petrom Englom (Bavarska) in Herol-dom Meidlom (Zgornja Avstrija).
V	Šoštanju je nastopilo več odličnih tekmovalcev, saj je bilo v posa-
meznih ekipah tudi po več državnih reprezentantov. To kažejo rezultati. ki so iih bili dosegli tekmovalci v posameznih disciplinah peteroboja. Kar 9 krat so namreč sodniki doso-dili tekmovalcem vseh 100 možnih točk.
Velik uspeh sta dosegla domača tekmovalca Vlado Mešič in Franc Rebevšek. Prvi je v disciplini obte-žilnik Skich dosegel kar dvakrat 100 točk in zmagal, Franc Rebevšek pa je prav tako s 100 točkami zmagal v disciplini obtežilnik Aren-berg. (Več o tekmovanju na 9. strani).
R. M.
Stran 3
Na delo odšli še dve brigadi
Stran 8
Stran 4
Kako preživljamo naše počitniške dni V Matkovem kotu prijetno in koristno
Četrtino proizvodnje izvažajo Uspešno premagujejo težave
Stran 6,7	i
,,Če nam vzamejo vojake, gremo tudi mi v dolino!
Stran 9
20. Flosarski bal, zlati jubilej TD Ribe tokrat niso bile v nevarnosti
^„Ce nam vzamejo vojake, gremo tudi mi v dolino!"

2i\*
Številka 30 (542() — 8. avgusta 1980
Gostinstvo Velenje
Še zmeraj lanskoletne cene hrane
V delovni organizaciji Gostinstvo Velenje so v prvem polletju letošnjega leta presegli planirani celotni prihodek za 1,88 odstotka ali 688 tisoč dinaijev ter tako nadoknadili izpad celotnega prihodka iz prvih treh mesecev. Zaradi zmanjšanega poslovanja v mesecu maju in glede na stabilizacijske ukrepe so z doseženim celotnim prihodkom zadovoljni. Preseganje celotnega prihodka pa je bilo mogoče predvsem zaradi višjih cen pijač in rekordnega prometa v juniju, ki so ga dosegli zaradi srečanja jugoslovanskih radioamaterjev v Velenju. To dokazuje, menijo v delovni organizaciji Gostinstvo, da lahko s povečanjem gostinsko turistične ponudbe in razvojem sejemske dejavnosti v Velenju na področju gostinstva dosežejo pomemben napredek.
Zaradi ukrepa zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen niso uspeli ustrezno povišati cen hrane. Trenutno v obratih s kuhinjami poslujejo na robu rentabilnosti ali celo z izgubami, saj imajo še vedno cene, ki so jim jih odobrili 1. julija lani. Tako so ob razmeroma visokem celotnem prihodku ustvarili manjši dohodek, saj so bila porabljena sredstva za 8,4 odstotke ali milijon 688 tisoč dinarjev višja od plani-
ranih. Porabljena sreustva so nad planom predvsem zaradi večjih stroškov za porabljene surovine in materiale, višje nabavne vrednosti trgovskega blaga za zaloge, povišane cene električne energije in energije nasploh in zaradi dražjih neproizvodnih storitev zunanjih organizacij združenega dela. Porabljena sredstva so torej naraščala predvsem zaradi objektivnih vzrokov. V delovni organizaciji bodo tako, dokler ne bo rešeno vprašanje novih cen hrane, obrati s kuhinjami poslovali z izgubo.
Več porabljenih sredstev je negativno vplivalo na doseženi donodek, ki je bil ustvarjen le v višini 94 odstotkov ali za približno milijon din manj, kot so planirali. Čisti dohodek je bil tako dosežen v višini 93 odstotkov ali 975 tisoč din manj od planiranega. Za osebne dohodke so v delovni organizaciji porabili 98,7 odstotkov planiranih sredstev.
V primerjavi z doseženim dohodkom in čistim dohodkom, ki sta bila ustvarjena v višini 93 odstotkov, so s sredstvi za osebne dohodke pravzaprav kršili določila resolucije in družbeni dogovor o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke. Ker pa menijo,
da so vzroki za izpad dohodka predvsem v objektivnih okoliščinah (neurejenih cenah hrane) ter ob upoštevanju, da znaša povprečni osebni dohodek v tej delovni organizaciji le okoli šest tisoč din menijo, da za manjšo poslovno uspešnost ne morejo biti edini odgovorni.
Zanimiv je tudi podatek, da so v obravnavanem obdobju zmanjšali število zaposlenih in imajo trenutno 206 .delavcev, v primerjavi z 210 na začetku leta. Bolniški izostanki so se v zadnjih treh mesecih zmanjšali za približno 190 ur, V primerjavi s prvim tromesečjeni. Vendar so ti še vedno visoki, saj znašajo povprečno 1115 ur mesečno. To pa pomeni, da je vsak dan zaradi bolniške odsotnih skoraj 3 odstotke ali šest delavcev. Nadurno delo je znašalo v zadnjih treh mesecih 5498 ur ali povprečno 1832 mesečno. Zanj so porabi-,li 414 tisoč dinarjev, kar je za
približno 114 tisoč dinarjev manj kot v prvem tromesečju. Omejili so tuai pogodbeno delo in zanj
porabili v drugem tromesečju 18 tisoč din manj sredstev. Kljub vsem ukrepom, ki so jih storili za zmanjšanje bolniškega, nadurnega in pogodbenega dela, pa se le - temu v celoti ne moreju izogniti.
Direktor delovne organizacije Gostinstvo Tone Hladin pravi, da so kljub težavam, ki so povzročale motnje v poslovanju, gospodarili bolje kot v prvih treh mesecih letošnjega leta. Večina delavcev je razumela težak gospodarski položaj in vestno skrbela za uresničevanje zastavljenega stabilizacijskega programa.
Seveda pa s poslovanjem v prvih šestih mesecih letošnjega leta ne morejo biti zadovoljni, posebno še. ker pričakujejo nove stabilizacijske ukrepe, ki bodo prizadeli predvsem tiste, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Zato postajajo naloge, zapisane v varčevalnem programu, še bolj pomembne. Potrebna bo še večja zavzetost delavcev za povečanje prometa, izboljšati bodo morali delovno disciplino, zmanjšati bolniški stalež ter nadurno in pogodbeno delo. Poskrbeti bodo morali za še boljšo in učinkovitejšo organizacijo dela.
Ob vseh teh prizadevanjih pa delavci te delovne organizacije menijo, da bodo njihovi napori jalovi, če ne bodo uspeli dogovoriti ustrezen sistem pokrivanja stroškov, ki nastajajo pri poslovanju.
Boris Zakošek
Škale - Hrastovec
Popestrili počitnice
Računajo, da bo drago leto še več otrok
V krajevni skupnosti Škale Hrastovec so pred nedavnim ustanovili . društvo prijateljev mladine. Pripravili so program dela. v katerem so namenili največ pozornosti delu z otroki.
Z delom so že pričeli. Na seminar za vzgojitelje-animator-je, ki ga je organizirala občinska zveza prijateljev mladine Velenje. so poslali Zdenko Lipnik. Na seminarju sije pridobila osnovno znanje za delo z otroki. Julija so organizirali na igrišču pred osnovno šolo ob torkih in četrtkih varstvo šolskih in predšolskih otrok. Kljub temu, da so s to dejavnostjo pričeli letos prvič, so krajani, novost navdušeno sprejeli, posebej pa še otroci. Na igrišču so se zbirali v precejšnjem številu, prihajalo jih je tudi po 22. kar pa je za to krajevno skupnost precej. Vzgojiteljica Zdenka Lipnik si je prizadevala, da bi otroci čas kar najboljše preživljali. Pripravlja razne družabne in športne igre. Sredstev za to dejavnost je seveda malo. pa vendar kljub temu gre.
Kot je poudarila Zdenka Lipnik. bi radi to dejavnost za otroke še obogatili. Zavedajo se, kako pomembno je. da otroci tudi v počitniških mesecih niso prepuščam sami sebi, da jim tudi v počitnicah omogočimo kar najboljše pogoje za njihov razvoj. Na ta način pa jim seveda tudi omogočijo, da počitnice kar najlepše preživijo v družbi svojih vrstnikov, ki je zanje prav gotovo
Upokojenci na izletih
Komisija za rekreacijo pri društvu upokojencev Šoštanj je po sklepu občnega zbora sprejela program izletov za rekreacijo svojih članov. Tako so 5. julija 1980 pripravili članski izlet na relaciji Brestanice, Brežice, Kumrovec, Podčetrtek — Atomske toplice, kjer so se udeleženci seznanili z zgodovinskimi znamenitostmi teh krajev.
V soboto, 26. julija 1980 pa je bil organiziran skupinski avtobusni izlet v Slovenj Gradec, kjer so si člani ogledali Umetnostni paviljon s slikarsko in rezbarsko razstavo, Sokličevo umetnostno zbirko in ostale znamenitosti kraja. Po ogledu mesta so nadaljevali vožnjo do Kotelj, kjer so si ogledali Prežiho-vino — Prežihovo bajto z razstavljenimi predmeti Vorančeve zapuščine. Nato pa nadaljevali pot do Kotelj, kjer so si ogledali Rimski vrelec, spominsko ploščo ubitih rodoljubov in druge znamenitosti. Potovali so skozi Ravne na Koroškem in Prevalj do Šentanela, kjer so si ogledali kmečko turistično vas in imeli pri Kompreju skupno kosilo iz prave domače kmečke
kuhinje, ki je šlo vsem izletnikom v slast. Seveda poleg domačega ja-bolčpika in kisle vode.
Povratek je bil preko Lovrenca na Pohorju in Peska, do Osanka-rice, kjer so obiskali bojišče Pohorskega bataljona pri Treh že-bljih. Pri osrednjem spomeniku so pripravili krajšo komemorativno slovesnost s priložnostnim govorom o poteku bojev Pohorskega bataljona. Položeno je bilo cvetje h spomeniku in spominskem obeležju. Spomin padlih borcev Pohorskega bataljona pa počastili z eno minutnim molkom.
Med borci padlega Pohorskega bataljona jih je bilo tudi 11 iz Šaleške doline, med njimi dr. Dušan Mravljak -Mrož, ki je bil član štaba Pohorskega bataljona, Bruno Podvinšek, ki je bil komisar 2. čete Pohorskega bataljona, Ana Poprask — Misa in njena hčerka Ana — Volga, ki sta bili borki ženskega voda Pohorskega bataljona, Karel Šoln — Neca in Milan Soln — Petruška, ki sta bila borca 3. čete Pohorskega bataljona, Jože Urisek — Trpin, intendant in par-
tijski sekretar Pohorskega bataljona ter njegova žena Pepca — Zmija, borka ženskega voda Pohorskega bataljona. Pred" tem pa so padli kot člani Pohorskega bataljona Jože Tekavc — Pumi in njegova mati Jožefa Tekavc — Pepca.
V domu na Osankarici so si izletniki ogledali še muzej NOB in se tako dodobra seznanili s potekom poslednjih bojev Pohorskega bata-ijona.
Izleta se je udeležil tudi preživeli borec Pohorskega bataljona Jože Pusovnik — Volan s svojo ženo. Pripovedoval je o raznih borbah in življenju borcev Pohorskega bataljona.
Na povratku sirro počastili še spomin na padle borce ob spomeniku v Oplotnici in pri skupinskih grobovih 100 obešenim talcem, med katerimi je bil tudi Šoštanj-čan, vrtnar Kari Kočevar.
Organizacijo izleta je vodil tajnik društva upokojencev Vitanc in si takih izletov upokojenci še želijo
MILOŠ VOLK
»NAŠ ČAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAŠ ČAS« ie bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca
1973	naprej.
Uredništvo: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik, Boris Zakošek. Mira Zakošek, Tatjana Kelenc (novinaiji) ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Foitova 10, poštni predal 89, 63320 Velenje, telefoni (063) 850—087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za tujino 420 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja
1974	ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
najprimernejša.
Z letošnjo udeležbo so sicer zadovoljni, vendar pa bi radi v prihodnje pritegnili k sodelovanju še več otrok in seveda še več mladih, ki bi bili pripravljeni delati z otroki. Mira Zakošek
Šoštanj
Razstava cvetja in ročnih del
Hortikulturna sekcija pri turističnem društvu Šoštanj prireja 16. in 17. avgusta v prostorih osnovne šole Karel Destovnik — Kajuh že tradij cionalno razstavo cvetja in ročnih del.
Prireditelji upajo, da bo tudi letps razstava privabila mnogo obiskovalcev. T. K.
VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM, DRUŠTVOM. VODSTVOM ŠOL IN DRUŽBENOPOLITIČNIM ORGANIZACIJAM!
Kot že nekaj let zaporedoma razpisuje Turistična zveza Slovenije tudi letos tekmovanje za najbolj prizadevni turistični kraj v Sloveniji.
Hkrati slavi Turistična zveza Slovenije s svojimi društvi 75 -letnico svojega delovanja. Celotna turistična društvena organizacija je v minulem obdobju previharila nemalo viharjev, sirMter, zaradi katerega se posamezniki povezujemo v turistična društva, ideja ponuditi in urediti svoj kraj tudi za turista, izletnika ali popotnika, pa je ostal in je danes bolj živ in prisoten kot kdajkoli doslej.
Vabimo vse delovne organizacije, posameznike, -društva in šole, da se vkljHČijo v akcijo za ureditev Velenja kot najbolj prizadevnega turističnega kraja v Sloveniji. Velenje se je letos kot kraj vključilo v tekmovanje za naslov prvaka v republiki.
Vabimo vas, da sodelujete, da bi letošnje tekmovanje zaključili do 27. septembra, svetovnega dneva turizma, katerega moto je: Turizem naj prispeva k ohranitvi kulturne krajine, k ohranitvi miru na svetu in k širjenju medsebojnega razumevanja.
Upravni odbor Turističnega društva Velenje
VEPLAS VELENJE Celjska c. 35 63320 VELENJE
Komisija za delovna razmerja TOZD GALIP objavlja: prosta dela in naloge
1.	OBRATOVODJE ARMIRANEGA POLIESTRA
Pogoji: srednješolska izobrazba strojne smeri ali kemijske smeri ter dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del.
2.	IZMENOVODJE ARMIRANEGA POLIESTRA
Pogoji: strojna delovodska šola ali KV ključavničar ter 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj.
3.	IZMENOVODJE GUMBARNE
Pogoji: strojna delovodska šola ali KV ključavničar ter 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj.
4.	NASTAVUALCA STROJEV
Pogoji: KV ključavničar ter 2 leti delovnih izkušenj.
5.	VODJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA TOZD
Pogoji: višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri ter 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj.
Komisija za delovna razmerja DSSS:
objavlja
prosta dela in naloge
1. VODJA KOOPERACIJE
Pogoji: visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali ekonomske smeri ter 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj.
Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo, določeno v pravilniku o delovnih razmerjih. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: Veplas Velenje, Celjska 35. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po poteku roka za sprejemanje prijav.
ZDRUZENE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE VELENJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge
VODJE SPLOŠNO-KADROV-
SKEGA SEKTORJA
Pogoji:
—	diplomirani pravnik
—	3 leta delovnih izkušenj
Sklenitev delovnega razmerja:
za nedoločen čas, poskusno delo je 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov:	i Združene zdravstvene organizacije Velenje, DSSS, Velenje, Vodnikova 1, v roku 15 dni po objavi.
Ustalitvena prizadevanja
Prvi uspehi spodbuda za nove dosežke
V	zadnjih številkah Našega časa smo poročali o polletnih dosežkih naših delovnih kolektivov. Poglavitno sporočilo večine prispevkov je bilo. da so v temeljnih samoupravnih sredinah, navkljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, v glavnem dosegli načrtovane razvojne naloge. Čeprav pričakujemo v naslednjih mesecih nove težave v proizvodnji in pri gospodarjenju, pa so delavci odločeni storiti vse, da letne načrte uresničijo.
V	nekaterih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so dosegli ob polletju takšne rezultate, ki jih pred meseci niso pričakovali. Tako je, denimo, tudi v TGO Gorenje Velenje. Na izboljšan.gospodarski položaj so v večini primerov vplivala okrepljena prizadevanja za kar najbolj celovito in učinkovito uresničevanje stabilizacijskih ukrepov. V TGO Gorenje, na primer, so dosegli spodbudne uspehe pri povečevanju izvoza in pri zamenjavi uvoženih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov z domačimi. Akcijo bodo s še večjo zavzetostjo nadaljevali v prihodnjih mesecih. Spodbudna so tudi poročila o povečani storilnosti. V tozdu Pralna tehnika TGO Gorenje so letos, v primerjavi z lanskim prvim polletjem, izdelali 4.000 pralnih strojev več, za njihovo proizvodnjo pa so porabili kar 30.600 ur manj!
Ti in še drugi primeri, o katerih smo pisali kažejo, da so lahko ustalitvena prizadevanja uspešna posebej še v tistih sredinah, kjer so spoznali, da je treba poiskati rešitve za težave in slabosti
predvsem v lastnih sredinah in sprejeli konkretne programe aktivnosti za njihovo odpravo. Žal pa tako spoznanje in pripravljenost za kar najbolj aktivno in neposredno vključevanje v stabilizacijska prizadevanja, kot je mogoče ugotavljati, še vedno ni prodrlo v vse naše delovne kolektive, med vse delavce.
Do konca leta ne ostaja več veliko časa. Z novim letom 1981 pa stopamo v novo srednjeročno obdobje, ki smo ga že večkrat poimenovali tudi stabilizacijsko obdobje. Načelne razprave o slabostih in iskanje krivcev za te slabosti predvsem zunaj posameznih kolektivov mora torej čimprej prav povsod zamenjati okrepljena akcija za boljše gospodarjenje, za gospodarsko ustalitev.
Sprotno preverjanje doseženih uspehov v ustalitvenih prizadevanjih je gotovo lahko spodbuda za še načrtnejšo in prizadevnejšo akcijo. Tam pa, kjer dogovorjene naloge ne uresničujejo, pa zadnje resno opozorilo, da je treba stare navade enkrat za vselej opustiti ter začeti delati in gospodariti bolje, načrtneje in odgovorneje.
Le tako lahko pričakujemo, da bo združeno delo dohodkovno trdneje ter z novimi samoupravnimi kvalitetami začelo novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985.
Marijan Lipovšek
Socialistična zveza pred jesenskimi aktivnostmi
Dograditi oblike dela
Široka družbenopolitična aktivnost, ki so jo vodile družbenopolitične organizacije in jo usklajevale v socialistični zvezi je pokazala, da bo z organizacijskega, kadrovskega in vsebinskega vidika potrebno dograditi nekatere oblike dela socialistične zveze. Takšen korak zahtevajo ne le notranji pogoji delovanja SZDL, pač pa predvsem potrebe po njeni večji mobilizacijski usposobljenosti. Ugotavljamo namreč, da kljub obsežnim aktivnostim organov SZDL, od krajevnih konferenc pa do občinske konference, nismo uspeli uresničiti nekaterih nalog, ki smo si jih zastavili na programsko volilni konferenci spomladi leta 1979.
V tem času je na vseh področjih opazen napor delovnih ljudi in občanov, ki se v vse večjem številu zavestno vključujejo v vsakodnevno samoupravno politično in družbenoekonomsko premagovanje odprtih vprašanj ekonomske stabilizacije. Vse to pa postavlja pred socialistično zvezo še posebno odgovornost. Ugotavljamo namreč, da še zmeraj nismo v zadostni meri utrdili frontne vloge socialistične zveze, da bi bile lahko oblike njenega dela pestrejše, bolj odprte in ustreznejše potrebam dogovarjanja in sporazumevanja ljudi. To bi nedvomno vplivalo na večjo uspešnost pri usklajevanju političnih akcij, kijih vodijo posamezne družbenopolitične organizacije in družbene organizacije. Dosedanji tovrstni dogovori za usklajenost akcij niso bili najbolj učinkoviti.
Prav tako lahko trdimo, da nismo uresničili nekaterih obveznosti do delegatskega sistema, do uresničevanja družbeno kontrolne vloge socialistične zveze in še posebej do raznih sekcijskih oblik dela. Le-te bi že morale postati temeljna oblika preverjanja. ugotavljanja in usklajevanja nekaterih osnovnih interesov naših delovnih ljudi in občanov.
Če bežno preletimo naloge. ki so pred socialistično zvezo v občini Velenje v jesenskem obdobju, potem moramo omeniti posebej naslednja problemska področja:
Smo v fazi obravnave in sprejemanja osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnega programa razvoja, tako temeljnih nosilcev planiranja kot občine kot celote. Socialistična zveza mora biti v tej akciji usklajevalec interesov potreb in zmožnosti, hkrati pa tudi nosilec razprave o temeljih planov v krajevnih skupnostih.
V vseh sredinah moramo takoj pristopiti k akciji ugotavljanja, koliko so razni administrativni ukrepi in stabilizacijska prizadevanja prizadela položaj socialno najšibkejših družin in kategorij naših občanov ter se dogovoriti za ustrezno akcijo, s katero naj bi v najbolj kritičnih primerih izboljšali stanje.
Za nami je polovica delegatskega mandata drugega obdobja, pa se kljub temu še" vedno srečujemo z nekaterimi pomanjkljivostmi in tudi škodljivimi pojavi v delegatskem skupščinskem sistemu. Zato bo potrebno v tej smeri
zastaviti bolj učinkovito akcijo in doseči, da posamezne institucije političnega sistema z večjo učinkovitostjo začnejo uresničevati svojo ustavno vlogo.
Pred nami so priprave na naslednjo akcijo »Nič nas ne sme presenetiti,« ki bo zahtevala veliko vsebinskih, organizacijskih in akcijskih naporov. V tem času bo potrebno resnično storiti nekaj več na področju obrambnih priprav, zlasti z vidika usposabljanja posameznih nosilcev obrambnih priprav, hitrejšega opremljanja enot »služb« s področja obrambnih priprav, predvsem pa okrepiti samozaščitno delovanje in organiziranost delovnih ljudi in občanov.
Jeseni začenjamo s postopkom evidentiranja mogočih kandidatov za naslednje delegatske volitve. Zato se bo potrebno dogovoriti za temeljito in dovolj organizirano družbenopolitično akcijo, v kateri bo potrebno tudi oceniti, kako delujejo posamezniki v delegacijah, kako delujejo družbenopolitične organizacije kot politična osnova delegatskega sistema in kako bi racionalizirali nekatera podvajanja v delovanju delegatskih skupščin.
Ne da bi omenjal še množice drugih operativnih nalog, ki jih moramo vsak dan uresničevati v socialistični zvezi, zahtevajo že navedene poglavitne naloge, da uveljavimo v organih občinske konference SZDL Velenje tudi nekatere kadrovske in organizacijske spremembe.
Takoj je potrebno pristopiti k določenim spremembam
organizacijskega in kadrovskega značaja v samem predsedstvu občinske konference SŽDL Velenje. Po vsej verjetnosti bomo morali nekoliko razširiti njegovo kadrovsko sestavo, preveriti učinkovitost delovanja ter doseči, da bo tudi predsedstvo OK SZDL delovalo dejansko bolj frontno kot doslej.
Spremeniti bo treba vlogo izvršnega odbora predsedstva OK SZDL Velenje, predvsem v smeri, da bo ta organ učinkovitejši v odnosih do krajevnih konferenc SZDL, istočasno pa tudi telo. ki bo bolj kot doslej, skrbelo za pripravo sej predsedstva OK SZDL. To pa pomeni, da bo potrebno kadrovsko sestavo izvršnega odbora predsedstva OK SZDL skoraj v celoti menjati, in to skladno z uresničevanjem načela o kolektivnem delu in odgovornosti. V prihodnje bodo morali biti vsi člani izvršnega odbora izključno iz vrst predsedstva občinske konference SZDL.
Določene kadrovske spremembe pa bodo potrebne tudi v posameznih svetih in koordinacijskih odborih pri predsedstvu OK SZDL, zlasti še tam, kjer ne dosegajo zadostne aktivnosti oziroma učinkovitosti v svojem delu.
O vseh teh nalogah in spremembah bo na eni od prihodnjih sej razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Velenje, ko bo preučevalo poročilo o delu socialistične zveze v Šaleški dolini od lanskoletne programsko volilne konference naprej.
Tone Šeliga
DES-TOZD Elektro Slovenj Gredec
Zakaj prekinitve dobav električne energije
Celotna Šaleška dolina s širšo okMico in del področja Nazarij in Dobrne se napaja z električno energijo iz razdelilne transformatorske postaje Velenje. V tej postaji normalno obratujete 2 transformatorja moči po 20 MVA in dva pomožna transformatorja po4 MVA. Glavna transformatorja, ki napajata tudi pomožna dva transfor-atoija, sta ob konicah obremenjena z 90 % celotne zmogljivosti. Rezervni vin napajanja za navedeno energetsko področje pa so mogoči iz RTP Podlog in RTP Slovenj Gradec. V torek, 29. julija ob 21,23 uri je Ded močno nevihto udarila strela v priključni daljnovod RTP Velenje v njeni neposredni bližini in pri tem poškodovala enega od dveh glavnih . transformatorjev.
Zaradi navedene okvare transforma-toija smo morali preusmeriti sistem napajanja posameznih daljnovodov na rezervne vire napajanja. Kljub maksimalni izrabi vse razpoložljive rezerve smo morali zaradi preobremenitve glavnega transformatorja in obeh pomožnih transformatorjev uvesti občasno prekinitev dobav električne energije odjemalcem široke potrošnje ob nastalih konicah tako, da je lahko industrija nemoteno delala. O teh prekinitvah so bili obveščeni odjemalci po Radiu Ljubljana in tudi postaje Milice Velenje.
29. julija, takoj po nastanku okvare, smo pristopili k odkrivanju napake in merjenju transformatorja. Naslednji dan, 30. julija, smo se povezali s proizvajalcem teh transformatorjev —
tovarno transformatorjev Elektro Srbije — Minel in po njihovih navodilih izvršili še razna merjenja in preizkuse, ki so pokazali, da moramo transformator demontirati in ga prepeljati v montažno halo Termoelektrarn Šoštanj.
31. julija smo pristopili k organizaciji prevoza, uporabi montažne hale, demontaži transformatorja in rezervnih transformatorjev. V razgovorih s posebno ekipo Hidromontaže Maribor smo se dogovorili za prevoz transformatorja, ki pa sprva ni dobila ustreznih dovoljenj tako, da je prišla v Velenje šele 4. avgusta in da bo transformator zvečer prepeljala v šoštanjske Termoelektrarne, kjer je že tudi vse pripravljeno za popravilo poškodovanega transformatorja.
Prejemnici plaket ZZB NOV Jugoslavije
Miloš Volk
Ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva so na slovesni seji republiškega odbora zveze združenj borcev NOV Slovenije v Ljubljani podelili zvezne plakete ZZB NOV Jugoslavije. Iz naše občine je tokrat to visoko priznanje prejel Miloš Volk.
Miloš Volk se je rodil 1902. leta v Šoštanju, v obrtniški družini Jakoba in
Helene Volk. Starši so imeli krojaško delavnico, kemično čistilnico; pralnico in bar-varnico. Šolo je obiskoval v Šoštanju, kasneje pa se je izučil krojaškega poklica, kemičnega čiščenja in barvanja. Ta poklic je opravljal do leta 1930, ko se je v Ljubljani in Beogradu izšolal za inštruktorja telesne vzgoje-
S tem se mu je izpolnila velika želja, saj se je že od mladih nog veliko ukvarjal z raznimi športnimi dejavnostmi. Po končanem šolanju se je kot telovadni inštruktor zaposlil v Banja
Luki, kjer je bil do pričetka druge svetovne vojne. Ob napadu okupacijskih sil je bil vpoklican v jugoslovansko vojsko a seje po razsulu vrnil v Šoštanj, kjer pa so ga že 13. septembra 1941 Nemci skupno z ostalimi člani družine aretirali in poslali na Hrvatsko. Od tu se je v Šoštanj vrnil lahko šele po osvoboditvi.
Najprej se je zaposlil pri takratnem okraju, kjer je opravljal delo telesnokultur-nega inštruktorja, kasneje pa je bil poverjenik za lokalno industrijsko obrt in komunalo. To delo je opravljal do ukinitve okraja v Šoštanju.
Na občini Šoštanj je bil najprej načelnik oddelka za gospodarstvo, kasneje pa tudi predsednik občine Šoštanj. Tudi po upokojitvi je bil izredno aktiven v družbenopolitičnem življenju občine Velenje, predvsem pa v krajevni skupnosti Šoštanj. Bil je dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Šoštanj ter predsednik OZ. član številnih društev na tem območju.
Z ustanovitvijo krajevne organizacije zveze borcev NOV Šoštanj je postal član te organizacije, kasneje pa sekretar. To funkcijo opravlja še danes, obenem pa je tudi član predsedstva zveze združenj borcev NOV Velenje.
Za aktivno delo v tej organizaciji in seveda tudi za druge zasluge je Miloš Volk prejel plaketo ZZB NOV Jugoslavije.
Boris Zakošek
I I
I
Pred odhodom sta brigadi k spomeniku tovariša Tita položili venec
Šaleška dolina
Še dve brigadi
I
Na podlagi izdelanega programa in sklepov na skupnem sestanku 4. avgusta, na katerem so sodelovali medobčinski elektroenergetski inšpektor, predstavnik tovarne transformatorjev iz Beograda, predstavniki skupnosti TOZD Elektro Celje in predstavnik Hidromontaže Maribor ter na podlagi posebnega sestanka 4. avgusta v Termoelektrarnah Šoštanj je zaključiti, da bo poškodovani transformator popravljen oziroma zamenjan predvidoma do nedelje, 10. avgusta 1980.
Pripominjamo, da so naši delavci vložili vse napore, da bi delo steklo po programu. Pri tem pa gre tudi vse priznanje delavcem Termoelektrarn Šoštanj, ki so nam priskočili na pomoč.
Slovenj Gradec, 4. avgusta 1980.
Tako kot že nekaj let nazaj tudi v letošnjem poletju potekajo števiine mladinske $ delovne akcije. Tudi mladi iz £ naše občine so se že udeležili ® nekaterih med njimi, v nedeljo pa sta na pot krenili še dve brigadi, in sicer pionirska brigada Bratstva in enotnosti ter naša druga stalna mladinska delovna brigada
I Franc Leskošek-Luka.
Brigada Franc Leskošek-Luka je odšla v Belo Krajino
Iv naselje Kot pri Semiču. Brigado sestavlja 30 mladink in mladincev, ki bodo na tej republiški mladinski delovni akciji še skupno z dvema brigadama, urejali vodovode in ceste. Brigada je zelo
I dobro pripravljena in bo najbrž dosegla lepe uspehe.
Pionirsko brigado Bratstva in enotnosti pa sestavljajo pionirji iz občin Split. Voždovac. Mostar. Kragu-jevac in Velenje. Ta brigada ima že določeno tradicijo. ■ vsako leto pa organizator.
I
I
akcije druga občina. Zani- K miva pa je še posebno zato ■ ker je to ena od redkih oblik izobraževanja pionirjev. Pionirska brigada bo v Slo- |f venskih Goricah, v okolici h naselja Dornava urejala vodovod.	g
Občinska konferenca I ZSMS Velenje pa je organi-1 zirala tudi lokalne delovne akcije. L.etos je bila takšna _ delovna akcija v Cirkovcah, ■ tridnevna delovna akcija pa je bila ob koncu junija tudi v ■ Šmartnem ob Paki, kjer soB mladi pomagali graditi vo-> dovod in urejali okolico nogometnega igrišča.
Na občinski konferenci ZSMS Velenje načrtujejo, da bosta obe stalni brigadi v začetku septembra delali v Paki. Razmišljajo pa tudi o nekaterih drugih delovnih akcijah, ki naj bi prispevale k hitrejši in cenejši realizaciji referendumskih programov v krajevnih skupnostih.
Boris Zakošek
4i\=
I
Mizarstvo in tesarstvo Smreka Gornji grad
1 I
i Uspešno premagujejo težave i
Pri obravnavanju rezultatov poletnega poslovanja so v gornjegrajski Smreki ugotovili, da načrtovane proizvodnje in dohodka sicer niso dosegli, bili pa so kljub temu dokaj uspešni. Za nedoseganje letnega načrta so namreč sami še najmanj krivi. Predvsem jih je v prvih šestih mesecih pestilo pomanjkanje potrebne lesne surovine v tesarstvu, delno pa je na manjšo proizvodnjo v tem obratu vplivalo tudi zmanjšano povpraševanje na domačem tržišču. Še en vzrok bi veljalo omeniti.
Na manjšo proizvodnjo v tesarstvu je vplivala tudi neuspešnost nameravanega in dogovoijenega sodelovanja s temeljno organizacijo Ostrešja na Ljubnem in z šoštanjsko Lesno. Z Ostrešji sodelovanje sploh ni zaživelo in kot kaže letos tudine bo,steklo pajezLesno.vendarznekolikozamude. Zaradi vsega tega so v Smreki že pripravili in sprejeli popravek letnega načrta. Prej so načrtovali, da bodo letos izdelali 420 počitniških hišic, sedaj pa so načrte zmanjšali na 320. Brez predvidenega sodelovanja sami tega namreč ne bi zmogli.
Načrtovali so, da bodo v prvem polletju ustvarili 77 milijonov dinarjev celotnega prihodka, zaradi omenjenih težav pa so jih uspeli le 55,9 milijonov din.. Boljše je stanje pn ustvarjanju dohodka. Predvidevali so ga za 22 milijonov dinarjev, dosegli pa 24 milijona din kar je bistveno več kot v enakem lanskem obdobju. Zlasti so se izkazali pri čistem dohodku, ki je za 65 odstotkov večji kot v lanskem primerjalnem obdobju in za 60 odstotkov večji od načrtovanega. Na to je v največji meri vplival manjši porast porabljenih sredstev, saj so jih porabili za 43 odstotkov manj. kot so sami zapisali v letnem načrtu. Vzrok za to je v manjših izdatkih za lesno surovino. Zaradi znanih omejitev so se namreč morali
I I I I I I I
I
^esi
nasloniti na domačo surovino, kije nedvomno cenejša, res pa je. da so se zaradi ukinjenega uvoza otepali z njenim pomanjkanjem.
V tesarstvu so namesto predvidenih 11.000 kvadratnih metrov površin izdelali le 7.306. ali 143 počitniških hišk. Računajo, da bodo do konca leta zagotovo uspeli uresničiti sprejeti in sedaj spremenjeni načrt. Skupno naj bi torej izdelali 320 objektov, edina ovira pa bi lahko bila neuspešna prizadevanja pri zagotavljanju potrebne surovine. V mizarstvu so načrtovali proizvodnjo 16.299 oken in vrat. izdelali pa so jih 16.277 in tako za letnim načrtom zaostali le neznatno. Količinsko so bil najuspešnejši v žagi. saj so jih namesto načrtovanih 5.737 kubičnih metrov hlodovine razrezati 6.328 m3.
Morda bi kazalo napisati še nekaj besed o izvoznih prizadevanjih. Tu so bili izrazito neuspešni, vendarle navidez in ne po svoji krivdi. Po sklenjenih pogodbah bi morali namreč letos na tuja tržišča prodati 200 počitniških hišic, načrt pa so uresničili le v manjši meri. Hiške imajo sicer izdelane in čakajo, da jih bodo sestavili, težave pa nastopajo izven njihovih moči. V znanih tujih turističnih krajih so v času sezone ■ gradnje prepovedane. Kupci pred sezono pripravljalnih del ■ niso opravili, hišk torej ni bilo moč postaviti in bodo morali ■ počakati na kasnejše mesece. Izvozne načrte bodo torej vendarle izpolnili.
Ob polletju so v Smreki ugotovili še nekaj. Spoznali so, da je njihova največja notranja rezerva spoznanje delavcev, v kako zaostrenih pogojih gospodarijo in njihova zavest, da morajo vestno in odgovorno delati. To in notranja trdnost so dovolj tehtna zagotovila, da bodo težave premagali in načrte
tudi uresničili.	_
Janez Plesnik ■
I I I I I
I
I
Rek DO Avtopark Velenje
Delitev dela na področju prevozništva
Prvo polletje letošnjega leta je bilo v delovni organizaciji REK Avtopark izredno razgibano. Srečevali so se s številnimi težavami, tako kot večina delovnih organizacij v okviru sozda REK Velenje. Poleg tega pa so se v tej delovni organizaciji reorganizirali, veliko pozornost pa so namenili delitvi dela s sorodnimi delovnimi organizacijami v občini. Pri tem so družbenopolitične organizacije Avtoparka dokazale, da se zavedajo nalog, ki so jih ob izvolitvi prevzele.
Težav ni manjkalo vendar je zaposlenim v delovni organizaciji
uspelo doseči spodbudne rezultate. Zastavljeni plan so v polletju presegli za 35 odstotkov, vendar pa so stroški naraščali še hitreje in so jih presegli za sedemdeset odstotkov. Potrebno pa je omeniti, da na stroške ne morejo vplivati v takšni meri, kot bi želeli, saj jim to onemogočajo nenehna povišanja cen. Veliko težavo pa jim poleg tega predstavljajo tudi rezervni deli, posebno tisti, ki so vezani na uvoz.
Planirani dohodek so v letošnjem polletju v delovni organizaciji Avtopark Velenje dosegli v višini 94,5 odstotka, vendar pa so obveznosti iz dohodka znašale le
94,2 odstotka, tako da so čisti ostanek dohodka dosegli stoodstotno. Izplačani osebni dohodki so dosegli 91,5 odstotkov načrtovane višine. Pravijo pa, da bodo to nadoknadili v mesecu juliju, ko bo sprejeta nova ocena delovnih opravil. Tako, da bodo dvignili osebne dohodke na raven planiranih že v avgustu.
S poslovanjem v prvem polletju so v Avtoparku torej zadovoljni, vendar pa stopajo v drugo polletje precej zaskrbljeni. Plan sta jim podražitev bencina in nafte povsem porušila. Zaradi tega ga bodo za drugo polletje z rebalanskom
skušali uskladiti. V drugem polletju jih čakajo še nove naloge, ki jih bodo prevzeli z dograditvijo novih avtopralnic (za osebna vozila, tovornjake in avtobuse) ter z organiziranjem servisne dejavnosti za tovornjake in avtobuse.
Zaradi neizkoriščenja avtobusov se delovna organizacija Avtopark dogovarja z Izletnikom in Viator-jem o delitvi dela na področju prevozništva v občini Velenje. Dogovorili pa so se tudi že, da bodo vsa vozila, ki jih ti dve delovni organizaciji uporabljajo na našem področju, servisirali v Avtoparku.
Mira Zakošek
Brivnice in česalnice Velenje
Bodo zbrali denar za ureditev salonov?
V	prvem polletju letošnjega leta so se srečevali v delovni organizaciji Brivnice in česalnice Velenje s precejšnjimi težavami. Cene storitev so nazadnje povečali v maju lanskega leta, letos pa do povišanja zaradi ukrepov zveznega izvršnega sveta ni prišlo, cene materialu pa so skokovito narastle. V prvem tromesečju so se srečevali tudi s težavami zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov. V zadnjih mesecih so montirali nov pralni in šivalni stroj v pralnici Šoštanj, tako, da so povečali tovrstne zmogljivosti.
V	primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so v prvih šestih mesecih letos povišali celotni prihodek za 29 odstotkov, ali na 4 962 32 dinarjev in so tako plan dosegli v višini 99 odstotkov. Nameravali so urediti dva salona v Šoštanju, vendar jim to ni uspelo.
V	tem obdobju so v Brivnicah in česalnicah Velenje dosegli 99 odstotkov planiranega čistega dohodka, to je okoli 500 tisoč dinarjev. Po pokritju skladov jim bo ostalo za enostavno reprodukcijo le malo sredstev, tako da bodo morali za obnovo salonov v Šoštanju najeti posojila.
V	letošnjih prvih mesecih so v delovni organizaciji Brivnice in česalnice Velenje za petnajst odstotkov povečali število zaposlenih, njihovi osebni dohodki pa so se v masi povečali za približno 28 odstotkov, dejansko pa le za 13 odstkotkov. Ob upoštevanju inflacije poudarjajo, so njihovi osebni dohodki nominalno nižji od lanskih za 12 odstotkov. Kljub temu, da so osebni dohodki v tej delovni organizaciji nizki, pa so še vedno za en odstotek previsoki in
niso v skladu z resolucijskimi usmeritvami. Uskladili jih bodo v drugem polletju letošnjega leta, ko bodo enaki lanskim, saj jih pri sedanjih cenah storitev ne bodo mogli povečati. Precejšnje so v tej delovni organizaciji tudi kadrovske težave, saj brivcev, kot je poudaril direktor Ivan Čuden, sploh ni več mogoče dobiti. Osebni dohodki so tako nizki, da se za to delo odloči le še malokdo.
Računajo, da v drugem polletju ne bodo dosegli boljših rezultatov, temveč bo njihov ostanek dohodka še manjši. To pa zaradi tega, ker
porabljena sredstva zaradi podražitev nenehno naraščajo. Verjetno pa tudi v drugem polletju ne bodo mogli povišati cen storitev. Tako prav gotovo tudi ne bodo dosegli načrtovanega letnega plana, to pa pomeni tudi, da z lastnimi sredstvi ne bodo mogli urediti frizerskih salonov v Šoštanju.
Zaradi tega so se delavci na zboru delavcev odločili, da bodo sredstva čistega dohodka razporedili v poslovni sklad in jih namenili kot lastna sredstva za najetje kredita pri banki. Po ocenah naj bi znašali
stroški za salon EVA okoli šeststo tisoč dinarjev.
Zavedajo se, da bodo ob koncu leta le s težavo zbrali sredstva za sklade, zato je nujno v največji možni meri poostriti delovno disciplino, zmanjšati vse nepotrebne izdatke ter izostanke z dela in seveda povečati produktivnost. Vsak zaposlen si mora prizadevati, da naredi vse, da bi bili rezultati ob koncu najbolj ugodni in tako po svojih močeh prispevati, da bi bili ti zadovoljivi.
Mira Zakošek
Modni salon Velenje
Četrtino proizvodnje izvažajo
Kljub temu, da so imeli zaposleni v Modnem salonu v Velenju od 16. do 31. julija kolektivni dopust, so aktivno obravnavali rezultate poslovanja že pred tem rokom.
Gospodarski dosežki so v tej delovni organizaciji v letošnjem prvem polletju dokaj ugodni, kljub težkim pogojem gospodarjenja. Poslabšala se je oskrba z reprodukcijskim materialom, predvsem zaradi omejenega uvoza. Zmanjšana je tudi kupna moč, to pa seveda pomeni, da je izdelke mnogo težje prodajati. Prav zaradi tega se je njihova usmeritev v izvoz (kar 25 odstotkov proizvodnje) in pa visoki modni izdelki pokazali v trenutni situaciji kot zelo uspešna.
V	Modnem salonu so v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegli 51,474.000 dinarjev celotnega prihodka, kar je 28 odstotkov več kot lani in 19 odstotkov več kot so načrtovali. Dohodek jim je uspelo povečati kar za 44 odstotkov in znaša 25,394.000 dinarjev. Razveseljivo je, da je odstotek rasti porabljenih sredstev v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta le 17 odstoten. Ostanek dohodka je večji od lanskega leta kar za 79 odstotkov in dosega 53 odstotkov predvidenega.
V	preteklih šestih mesecih je torej uspelo velenjskemu Modnemu salonu ustvariti mnogo višja sredstva za razširitev materialne osnove dela, kar dokazuje, da so dobro poslovali. Povprečni osebni dohodek znaša v tej delovni organizaciji okoli 6.400 dinarjev, kar je 24 odstotkov več kot lansko leto. Torej se osebni dohodki gibljejo v skladu z resolucijo.
Pohvalijo se lahko z uspešnim izvozom, ki so ga dosegli v višini 12,452.000 dinarjev.
V	delovni organizaciji so ugotovili, da so k ugodnim rezulta-
tom gospodarjenja v največji meri prispevali sprejeti stabilizacijski ukrepi, uspešno sodelovanje s kooperanti na osnovi samoupravnih sporazumov, pa tudi dobra obveščenost in velika zavest večine delovnega kolektiva.
Kljub ugodnim rezultatom gospodarjenja pa si bodo v delovni organizaciji tudi v prihodnje prizadevali, da bi odpravili vse dosedanje slabosti in tako še bolje gospodarili. Se vse preveč časa izgubljajo, poudarjajo, za razna popravila strojev, precejšnja pa je tudi izguba proizvodnih ur zaradi bolniškega staleža. Vendar pa se lahko pohvalijo, da je bil na tem področju že storjen bistven korak naprej, saj jim je uspelo v mesecu maju znižati bolniški stalež od povprečnih 2.300 ur na mesec na 1.728 ur. Ce preračunajo to v denar znaša okoli 100 tisoč dinarjev prihranka. To pa je vsekakor precej.
Delovna disciplina je v delovni organizaciji dobra, vendar pa imajo nekateri delavci do dela še vedno neodgovoren odnos. Kritično je stanje v obratu Grad, kjer kvaliteta dela pada. Tudi produktivnosti tam niso uspeli dvigniti, zaradi tega pa precej zaostajajo osebni dohodki. Delavci Modnega salona Velenje so to kritično obravnavali in opozorili vodstvo obrata Grad in seveda tudi vse zaposlene v njem, da morajo delo in gospodarjenje izboljšati.
Kot je bilo že omenjeno so zaposleni v delovni organizaciji Modni salon o rezultatih poslovanja razpravljali že pred odhodom na kolektivni dopust. Zbore delavcev so imeli že 11. julija, v Gradu v Prekmurju pa 15. julija. Konec meseca pa so podrobno spregovorili o gospodarjenju tudi na delavskem svetu.
MIRA ZAKOŠEK
V neposredni bližini industrijske hale ima Modni salon trgovino, t kateri najdete izdelke po znižani ceni
Zaradi nizkih osebnih dohodkov, se srečujejo v Brivnicah in česalnicah Velenje s kadrovskimi težavami
Veleblagovnica Nama Velenje
Slaba založenost
Trenutni gospodarski položaj je hudo prizadel trgovske delovne organizacije. V težkem položaju so se tako znašli tudi zaposleni v tozdu Veleblagovnica Nama Velenje.
Plane, ki so si jih postavili za letošnje leto, so izdelali na osnovi lanskoletnih rezultatov, ki so bili dokaj ugodni. Seveda pa takrat niso računali, da se bomo znašli letos v zaostrenih gospodarskih pogojih. Prav zaradi tega plani niso realni. Trgovina je v trenutnem obdobju, kot posrednik med proizvodnjo in potrošnikom, zelo zapostavljena in tako tudi ne morejo doseči dovolj dobrih rezultatov.
V prvem polletju so se v velenjski Nami srečevali s številnimi težavami, med katerimi velja v prvi vrsti omeniti slabo založenost. Dobavitelji blago, za katerega so sicer podpisali pogodbe, niso dobavljali, tako trgovina tudi ni mogla doseči predvidenega prometa. Celotni prihodek so sicer povišali v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta, vendar pa je to povišanje tako minimalno, da ne pokrije niti inflacije.
Nama Velenje se je znašla tako v precej nezavidljivem položaju. Ugotovili so, da je fizični promet v prvih šestih mesecih letos upadel, kar seveda ne more fc:ti vzpodbudno in slabo vpliva na dohodek, čisti dohodek in seveda tudi na osebne dohodke zaposlenih. Ti so bili v letošnjem prvem polletju v Nami precej problematični. V tem tozdu je v preteklosti dokaj dobro zaživelo nagrajevanje po delu. Pravilnik, ki so ga uporabljali, pa v letošnjem letu ni sprejemljiv, saj trgovci na posameznih oddelkih ne morejo dosegati predpisanega prometa, ker blaga ni na tržišču. Najslabše so bili prvem polletju založeni oddelki osnove preskrbe in tehničneg* materiala. Precej je vplival na slabši promet v prvem polletju letošnjega leta tudi zastoj v stanovanjski gradnji v naši občini.
Položaj, v katerem je Nama Velenje, je prav gotovo zaskrbljujoč, saj poleg omenjenih težav stalno naraščajo tudi cene storitev, ki prav tako negativno vplivajo na ustvarjanje njihovega čistega dohodka.
Direktor Marjan Komar je še povedal, da slabo vplivajo na potrošnika sredstva javnega obveščanja, v katerih pogosto sporočajo, da bo trg v nekaj dneh dobro založen s posameznimi artikli, v resnici pa potem obljubljenega blaga ni mogoče dobiti nikjer. Nemalokrat potem potrošniki obtožujejo trgovca neopravičeno.
Zaposleni v velenjski Veleblagovnici Name se zavedajo nalog, ki jih čakajo. Še bolj si bomo morali prizadevati in po svojih močeh zagotoviti čim boljšo ponudbo in tako v največji možni meri zadovoljiti potrošnika.
MIRA ZAKOŠEK
Številka 30 (542) — 8. avgusta 1980
Kako gospodarimo
i\5 5
Rezultati, ki jih izkazujejo temeljne organizacije združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje db koncu prvega letošnjega polletja obetajo, da bo ta naš največji proizvajalec izdelkov bele tehnike začel novo .srednjeročno obdobje znatno bolje, kot pa so to pričakovali ozirom^L napovedovali pred meseci. Nobena od temeljnih organizacij namrečob-polletju rte izkazuje izgube.
Sicer je TGO Gorenje Velenje dosegla v obdobju januar — junij 1980 skoraj 5,8 milijard dinarjev celotnega prihodka. V primerjavi s prvim polletjem preteklega leta so celotni prihodek povečali za 23 %. Treba pa je. dodati, da je na porast celotnega prihodka bistveno vplivala povečana prodaja na tuje, ki so jo v zadnjem letu dni vred-BOStm* novrčali za skoraj 60 %.
PoMetni dosežki 1980 tozdov TGO Gorenje Velenje: celotni prihodek
5.783 milijonov din
porabljena -sredstva 4.909 milijonov din
dohodek 874 milijonov din
■čisti dohodek 510 milijonov din ■akumulacija 51 milijonov din
realno pa za 40 %. Sicer pa je porast porabljenih sredstev skoraj tolikšna kot porast celotnega prihodka. Dohodek so uspeli povečati za 26 %, čisti dohodek pa za 13 %. V poslovni in rezervni.
ad^pa so ob polletju tozdi TGO Gorenje izdvojili nekaj nad 50 milijonov dinarjev, kar je za četrtino več kot lani v enakem obdobju.
Usklajena ustalitvena akcija
Na izboljšanje gospodarskega položaja TGO Gorenje Velenje je prav gotovo v največji meri vplivala usklajena ustalitvena akcija družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov ter, razumljivo, vseh zaposlenih. Najbolj otipljivi tovrstni uspehi so bili doseženi v prizadevanjih za pospeševanje izvoza, saj so v prvih šestih mesecih letos prodali na tuje za dobrih 56,5 milijonov dolarjev proizvodov, lani v enakem obdobju pa za okrog 40 milijonov dolarjev.
Istočasno pa teče odločno zastavljena akcija za zmanjšanje uvoza, torej za izravnavo zunanjetrgovinske bilance, pravzaprav za ostvaritev presežnih deviznih sredstev. Zadnji izračuni, ki so jih pripravili v Gorenju, že kažejo uspešnost tovrstnih prizadevanj. V prvem letošnjem polletju, denimo, so za vsak dolar, ki so ga ustvarili s prodajo na tuje, uvozili reprodukcijskega materiala oziroma sestavnih delov le še za 0,80 dolarja. To je zagotovo spodbuden dosežek, ki pa ga želijo, kot zatrjujejo v tovarni, še izboljšati.
Prezreti pa ob vsem tem niti ne gre dejstva, da se je v prvem letošnjem polletju povečala produktivnost za okrog 5 do 6 %, in to ob zmanjšanem številu zaposlenih za okrog 2 %.
Rezultati prizadevanj za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza
Čeprav so v temeljnih organiza-rijah združenega dela TGO Gorenje Velenje dosegli v tem letu v zaostrenih pogojih gospodarjenja pomembne uspehe pri povečevanju prodaje na tuje in zmanjševanje uvoza, pa zadnje bisede v teh hotenjih zagotovo še niso rekli.
Omeniti velja zlasti odločitev, da bodo tečajne razlike, ki jim jih je navrgla določitev nove vrednosti dinarja, v celoti namenili za posodabljanje proizvodnje. To naj bi pomembno vplivalo na položaj in prihodnji razvoj, tako posameznih temeljnih organizacij združenega dela kot delovne organizacije kot celote.
Rezultati prizadevanj za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza, ene poglavitnih nalog iz stabiliza-djskega programa, pa so v TGO Gorenje Velenje naslednji: uvede-
ne so nekatere korenite spremembe v strukturi proizvodnje. Tako so zmanjšali proizvodnjo hladilnikov, povečujejo pa proizvodnjo pralnih strojev. Zato so določeno število delavcev razporedili iz tozda Hladilnika v tozd Pralna tehnika na druga dela in naloge. Nekaj zaposlenih bo treba razporediti tudi na nova dela in naloge v tozd Zmrzo-valniki, kjer končujejo 3. fazo investicije, da bi kljub zamudi pri izvedbi investicijskih del vendarle dosegli letni proizvodni načrt. To je pomembno tudi zavoljo tega, ker bodo del povečane proizvodnje prodali na tuje.
Da so v TGO Gorenje Velenje vse sile usmerili v proizvodnjo izdelkov za tuja tržišča, tudi na račun slabše založenosti domačega tržišča, kjer so sicer prodajne cene zagotovo bolj vabljive, kažejo tudi podalki, da so v prvih šestih mesecih letos izvozili kar 70 % celotne proizvodnje štedilnikov in hladilnikov izvozili, pa 51 % vse proizvodnje pralnih strojev itd.
Vso pozornost namenjajo v zadnjem obdobju v velenjskem Gorenju tudi zamenjavi uvoženih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov z domačimi oz. s tistimi, ki jih je mogoče dobiti na kli- i rinškem področju. Tovrstne aktivnosti so, razumljivo, zastavljene na daljši rok, postati pa morajo sestavni del dolgoročne poslovne politike tega velikana bele tehnike. Poslej si bodo potrebne reprodukcijske materiale, sestavne dele in drugo, tako z dohodkovnim povezovanjem kot z združevanjem deviznih pravic itd.
Pomembno je, da so v prizadevanjih za nadomestitev uvoženih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov z domačimi so že dosegli prve pomembnejše uspehe. Nekatere dele iz plastike, ki jih potrebujejo pri proizvodnji, zdaj že kupujejo doma. Veliko pričakujejo tudi od lastne proizvodnje kompresorjev, zlasti še po tem, ko bodo dosegli načrtovani obseg proizvodnje. Po vrednosti so zdaj kompresorji, ki jih uporabljajo pri proizvodnji hladilnikov in zamrzovalnikov, udeleženi v skupem uvozu TGO Gorenje Velenje s skoraj 25 %!
Kdaj na voljo dovolj domače pločevine?
Prizadevanja za nadomeščanje uvoženih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov z domačimi pa, razumljivo, niso in ne morejo biti uspešna takorekoč čez noč, in to vsem prizadevanjem navkljub. Dokaz za to je položaj v naši črni metalurgiji. Železarne v Skopju, Smederevu in na Jesenicah ter nova valjarna v Banja Luki sicer zagotavljajo, da bodo Gorenje oskrbele z zadostnimi količinami deka-pirane pločevine, odpremijo pa le
V prvem polletju je TGO Gorenje Velenje prodala na tuje za 56,508.000 dolarjev izdelkov. Izvozili so po 1-38.000 Štedilnikov in. hladilnikov, ali kar 70 % tovrstne proizvodnje, pa 83.000 pralnih strojev o z. 51 % vse proizvodnje pralnih strojevjtd.
polovico pogodbenih količin, tudi
zavoljo težav, ki jih imajo pri oskrbi z uvoženimi vložki. Če bi Gorenje lahko kupilo vso potrebno pločevino doma, ne upoštevajo pri tem nekatere posebne vrste dekapirane pločevine za belo emajliranje ter nerjaveče pločevine, bi se nadalje bistveno zmanjšala potreba po uvozu. To pa bi zagotovo pomembno vplivalo tudi na rezultate gospodarjenja.
Obeti za večjo dohodkovno uspešnost
Prizadevanja, ki smo jih-omenili, obetajo ob nadaljnjem povečanju produktivnosti dela in dopolnjevanju proizvodn ie za celovitejšo ponudbo nove razvojne perspektive in tudi večjo dohodkovno uspešnost temeljnih organizacij združenega dela TGO Gorenje Velenje za naslednje srednjeročno obdobje. Zagotovljen bo lahko delež lastnega denarja za prepotrebne in neodložljive naložbe v posodabljanje tehnologije in v nekatere nove programe za izpopolnitev ponudbe.
In še dve nalogi iz stabilizacijskega programa velja omeniti. Izdelke, ki so bili na zalogi, so uspeli prodati. Prizadevajo pa si, da bi bili prav tako uspešni v akciji, da bi zaloge reprodukcijskih materialov in sestavnih delov zadržali na zdajšnji ravni oziroma zagotovili, če je le mogoče, še hitrejše obračanje materialov. To terja tudi pomanjkanje lastnih obratnih sredstev za reprodukcijski material.
Letošnje naložbe TGO Gorenje
Kar zadeva posodabljanje proizvodnje in nove naložbe v tem letu velja omeniti, da je nedavno tega stekla poskusna proizvodnja kompresorjev v novi tovarni v Črnomlju. Računajo, da bodo prihodnje leto v tem novem tozdu TGO Gorenje v Črnomlju izdelali že 400.000 kompresorjev.
Konec septembra bodo, kot predvidevajo, končali večji del naložb 3. faze v tozdu Zamrzovalniki, vsa dela pa bodo opravili do konca leta. Investicija kasni, tudi zaradi tega, ker izvajajo dela med obratovanjem tovarne.
Do konca leta pa se bo preselil v nove prostore tozd Elektronika Ptuj, s čimer se bodo proizvodne prilike in delovni pogoji zaposlenih
občutno izboljšale. Ustvarjene pa bodo tudi nove možnosti za nadaljnji razvoj tozda Elektronika Ptuj.
Izpopolniti sistem nagrajevanja
V TGO Gorenje Velenje ugotavljajo zadnje mesece, da odhajajo delavci iz neposredne proizvodnje. Verjetno bo treba izpopolniti sistem nagrajevanja, saj se poraja vprašanje, _če so nekatera dela in naloge v neposredni proizvodnji, posebej še opravila, kjer so izredno težki delovni pogoji, objektivno ovrednotena. Na odhajanje delavcev iz neposredne proizvodnje pa, kot ugotavljajo, vpliva tudi neurejeno varstvo otrok delavk v popoldanskem času v krajih, kjer so delavke doma.
Osebni dohodki zaposlenih v TGO Gorenje so bili med najnižjimi v panogi. Načrtujejo pa za drugo polletje, skladno z doseženimi rezultati gospodarjenja, določen porast osebnih dohodkov.
Smernice za novo srednjeročno obdobje 1981-1985
Ze nekaj časa so v javni razpravi smernice za sestavo srednjeročnega programa razvoja delovne organizacije Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje za obdobje 1981 - 1985. Usmeritve, ki so zapisane v smernicah, zdaj konkretizirajo pri posameznih nosilcih. Pri tem pa se, mimo drugega, še posebej srečujejo z vprašanjem, kako posameznim nosilcem razvoja zagotoviti potrebna sredstva za uresničitev razvojnih ciljev in teženj, za nekatere programe oziroma naloge pa še iščejo nosilce.
Za prihodnjih pet let načrtujejo v Gorenju dokaj umirjeno rast zaposlenosti, saj naj bi, brez morebitnih novih programov, povečevali število zaposlenih letno za največ 1,3.%. To pa je znatno manj kot zadnja leta. Umirjenejša pa bo tudi rast družbenega proizvoda; v smernicah je sicer predvidena realna 10% stopnja^ rasti družbenega proizvoda, bo pa, kot pripovedujejo v Gorenju, skoraj gotovo nekoliko nižja.
Osnovna usmeritev, ki je zapisana v smernicah, bo v obdobju 1981 — 1985 posodabljanje proizvodnje, da bi tako s sodobnejšo tehnologijo zagotovili nadaljnje povečanje produktivnosti in tudi proizvodnje, omogočili pa bi uvajanje proizvodnje zahtevnejših proizvodov. Vso pozornost bodo namenili tudi nadaljnjnjemu nadomeščqnju uvoženih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov z domačimi. Predviden pa je med drugim, večji razmah proizvodnje medicinske in industrijske elektronike, slednje najprej predvsem za lastne potrebe, to je za posodabljanje lastnih proizvodnih zmogljivosti.
Marijan Lipovšek
Fotografija Boris Zakošek
V drugem letošnjem polletju bodo v tozdu Pralna tehnika povečiali proizvodnjo tako, da bo prišlo na dan s tekočih trakov 300 pralnih strojev več, kot so računali na začetku leta. Letno proizvodnjo pa bodo povečali od 320.000 na 356.000 pralnih strojev.
S prvim avgustom so prestavili v tozd Pralna tehnika del zaposlenih iz tozda Hladilniki, da bi tako omogočili uresničitev povečanega načrta proizvodnje pralnih strojev. Zanje je treba uvoziti le 20 % reprodukcijskega materiala oziroma sestavnih delov, na tujih tržiščih pa vlada zanje precejšnje zanimanje. V prvem polletju so prodali na tuje kar 51 % celotne proizvodnje pralnih strojev
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje
Do konca junija izvozili za 56,5 milijonov dolarjev
4.000 strojev večf 30.600 ur
Med poslovno najbolj uspešne v TGO Gorenje Velenje se je po letošnjem prvem polletju uvrstil tozd Pralna tehnika. S proizvodnjo i62.000 pralnih strojev so dosegli sicer le % % proizvodnega načrta, vendar so več kot polovico izdelkov prodali na tuje, največ v Zvezno republiko Nemčijo, Francijo, Avstrijo in države Beneluksa.
Polletna proizvodnja je bila v tem tozdu TGO Gorenje Velenje manjša
Franc Kos
od načrtovane predvsem zaradi manjšega števila zaposlenih (v prvih šestih mesecih so namesto 648 delavcev, kolikor bi jih bilo potrebno za ustvaritev planskih nalog, zaposlovali le 613 ljudi). Sicer pa so v obdobju januar — junij zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov in sestavnih delov iz uvoza izgubili 10 delavnikov; polovico izgubljenih delovnih ur so že nadomestili z delom ob prostih sobotah.
Lani so v prvem polletju izdelali 158.000 pralnih strojev, letos pa 162.000 oz. 4.000 več. Vendar pa so za to povečano proizvodnjo porabili kar 30.600 ur manj. Izdelavni čas za pralni stroj se je v letu dni zmanjšal za 16 minut in znaša zdaj natanko tri ure.
Ti in še nekateri drugi uspehi ustalitvenih prizadevanj zaposlenih v tozdu Pralna tehnika so še toliko bolj pomembni, ker sta bila povečana proizvodnja in storilnost doseženi z opremo oziroma tehnologijo, ki jo niso menjali oziroma posodabljali zadnjih pet let. Spodbudno pa je prav gotovo tudi vključevanje tozda Pralna tehnika v izvoz. Že v prvem polletju so več kot polovico proizvodnje prodali na tuje, v drugem polletju pa nameravajo izvoz še povečati.
Sprejet je namreč rebalans letnega načrta, s katerim so določili povečanje proizvodnje pralnih strojev od prvotnih 320.000 na 356.000 za leto 1980. Od avgusta naprej bo tekoče trakove v tem tozdu zapuščalo dnevno 300 pralnih strojev več, kot so predvidevali na začetku leta. Na odločitev o povečanju proizvodnje je vplivalo predvsem dejstvo, da je treba za izdelavo pralnega stroja uvoziti le 20 % potrebnega reprodukcijskega materiala oziroma sestavnih delov. S« pravi, da so pralni stroji izvozno zanimivi, po njih je tudi sicer povpraševanje na tujih tržiščih. Povečana proizvodnja in izvoz strojev utegneta do konca leta pomembno vplivati na
>	aS
nadaljnje izboljšanje zunanjetrgovinske bilance Gorenja. Če pa bi uspeli zagotoviti doma še nerjavečo pločevino, bi se potrebni uvoz zmanjšal na samo 10 % vsega materiala. Uvažati bi morali poslej le plastiko in del programatorjev. Poskusi, ki so jih opravili v zadnjem času s pločevino z Jesenic obetajo, da je mogoče v doglednem času pričakovati zamenjavo uvožene pločevine z domačo.
Omenili smo že, da so dosegli v zadnjem mesecu zaposleni v tozdu Pralna tehnika pomembne proizvodne in gospodarske dosežke, in to ob iztrošeni opremi in zastareli tehnologiji. Lani ob polletju, ko so beležili 7,660.000 dinarjev izgube, na prepo trebno posodabljanje tehnologije razumljivo niso mogli računati. Zdaj pa je stanje povsem drugačno. Velika proizvodna naprezanja in povečanje izvoza so gospodarnost tozda občutno izboljšali, saj so ob polletju lahko v poslovni sklad izločili 15 milijonov dinarjev. Program obnove tehnologije, ki bi ga uresničevali postopoma in ki naj bi zagotovil zamenjavo zastarele in iztrošene opreme, nadaljnje skrajšanje izdelavnega časa, iztrošene opreme, nadaljnje skrajšanje izdelavnega časa, izboljšanje kvalitete in delovnih pogojev ter tudi odpravo odvečnega ročnega dela, postaja zdaj realnost. Strokovne službe TGO Gorenje Velenje so že začele pripravljati program obnove tehnologije v tozdu Pralna tehnika. Pri uresničevanju načrtov računajo tudi na združevanje sredstev drugih tozdov TGO Gorenje, seveda pa bo levji delež za naložbo zagotavljal tozd Pralna tehnika.
Kot je povedal v. d. vodja tozd Franc Kos naj bi v obstoječih prostorih povečali proizvodnjo pralnih strojev od letošnjih 356.000 na 500.000 letno. Tolikšno proizvodnjo naj bi dosegli čez štiri oziroma pet let, in to ob bistveno nespremenjenem številu zaposlenih.
Več kot polovico pralnih strojev, ki zapustijo tekoče trakove v Gorenju, je že s 500 vrtljaji, kar skrajša čas in izboljša kvaliteto pranja. Septembra pa bo stekla proizvodnja pralnih strojev z 800 obrati. Čas sušenja perila^ ki bo opran v tem novem pralnem stroju Gorenje, se bo nadalje občutno skrajšal, saj bo stroj iztisnil pri enem pranju 2 litra vode več kot doslej. To bo posebno dobrodošlo gospodinjstvom v mestih, ki nimajo posebnega prostora za sušenje perila oziroma nasploh za sušenje perila v zimskih mesecih.
Tozd Pralna tehnika želi čimprej dopolniti proizvodni program in ponudbo s pomivalnimi in sušilnimi stroji. Letos bodo poslali iz koopera-cijske proizvodnje na tržišče 7.000 pomivalnih strojev. Ko bodo proizvodnjo osvojili jih bodo na začetku izdelali okrog 30.000 letno. Prav toliko pa nameravajo v prihodnjih letih izdelati sušilnih strojev, ki jih ; bodo prilagodili za namestitev nad pralnimi stroji v kopalnicah in tako izkoristili prostor, ki je v kopalnicah, kjer so v glavnem pralni stroji, pravzaprav edini še na voljo. Seveda pa ob vsem tem računajo, da bodo proizvodnjo potein, ko jo bodo poso-dobili, sproti prilagajali vsem novo- š stim.
J
Letošnje prvo polletje poslovno najbolj uspešno
TOZD Pralna tehnika
g ^	15. avgust - dan obmejnih enotJLA_Številka 30 (5420 - 8. avgusta 1980
Pred praznikom čuvarjev naših meja
Če nam vzamejo vojake, gremo
tudi mi v dolino !"
V Logarsko dplino privede,-jo popotnika različni nagibi, prvič in po navadi še kdaj. Kadarkoli pride in kolikokrat pač že, vedno je ta naravni dragulj enako lep, neponovljiv in privlačen. V tem čudovitem okolju je našla mesto tudi obmejna postojanka naše armade. Sem in visoko pod Olševo se stekajo poti mladih iz vse Jugoslvvije, sem jih je privedla dolžnost in čast varovati meje svoje domovine. Že dologo so nepogrešljiv del vsakdanjega utripa Logarske doline, Podolševe, krajevne skupnosti Solčava v celoti. '
Obiska so vojaki vedno enako veseli, trenutki z njimi so vedno posebno doživetje.
Ttadi se odzovejo vabilu na pogovor, za posnetek, kot da tega dne še niso opravili zahtevne vsakodnevne dolžnosti, kot da dolga in samotna pot ob državni meji po vrhovih nad Matkovim kotom in Podolševo ni pred njimi. Sproščeno in veselo teče beseda z mladimi ljudmi, ki jim dela tudi v prostem času ne manjka, čeprav včasih pogrešajo razvedrila v kar pretihi osamljenosti doline in Podolševe.
Osupljiva je njihova prizadevnost. Obiskovalec ostrmi nad urejenostjo postojanke, če pride prvič, še bolj, če se na to mesto vrne po nekaj letih in prav tako, če se med vojake vrača v krajših presledkih. In kaj naj bi bilo tako osupljivega? Predvsem spoznanje, koliko so v krajšem ali daljšem času postorili okrog svojega drugega doma, koliko so v tem obdobju pomagali sosedom, kmetom, krajevni skupnosti in še komu. Ob vsem tem ne kaže pozabiti, koliko naproov terja od njih služba ob meji, koliko naporov je potrebnih, da lahko v dolini in v domovini mirno živimo in ustvarjamo. V vetru, dežju, snegu ali žgočem soncu, dolžnosti ob
postojanke so opravili ogromno del. Športno igrišče, naprave za telovadbo, steza z ovirami za pse, manjši park, zelenice, rože, okrasno grmovje. Pretežni del vsega tega so opravili sami. V dokajšnjo pomoč pri tem so jim bili domačini, ki so jim po svjih močeh priskočili na pomoč in se jim tako skušali oddolžiti za nesebično pomoč. Matk jim je izdelal prepreke na stezi za vajo psov. Rogar je priskočil na pomoč s tesarskimi deli. Bru-net s peskom in še bi se našli primeri.
Seveda to ni edina oblika sodelovanja, še veliko več je njegovih razsežnosti. Sem sodijo športna srečanja v postojanki in v drugih krajih, čeprav vojaki pravijo, da bi jih lahko bilo več. različne prireditve, proslave in podobno. Večkrat jih-obiščejo taborniki. za otroke iz Novega Sada. ki letujejo v Logarski dolini so že pripravili tri prikaze orožja in opreme, na podoben način pa sodelujejo
Elizabeta Selišnik: »Brez njih ljudje tukaj ne bi vzdržali!«
ob nesreči, oddaljeni sosedje so si naenkrat bliže, dolina se je približala še za korak. Domačini ob meji so nepogrešljivi pomočniki vojakom pri varovanju naše meje, telefon bo ob morebitnih primerih še kako dobrodošel sodelavec.
Vojaki so pomagali pri napeljavi elektrike do okrepčevalnice pri slapu Rinka, letos se bodo lotili še telefona do tega mesta. Turistično drudštvo Solčava je te pomoči lahko resnično veselo. Veseli so lahko tudi celjski planinci, saj so jim vojaki pri gradnji novega doma pomagali pri napeljavanju elektrike in pri postavljanju ozemljitve, pa še bodo priskočili na pomoč. Njihovo pripravljenost pa bodo zagotovo izjemno cenili kmetje visoko nad Robanovim kotom in v njem samem. Knez, Havdej, Roban, Govč in Tostovršnik bodo pridobili telefon in pomoč vojakov pri postavljanju drogov je seveda veliko vredna. Letos so že pomagali in še bodo. Na
Rok Suhadolnik: »V vsakem trenutku računamo drug na dru
gega.«
tudi z osnovnošolci iz Luč in Solčave.
Podbrežnik, sestre Logar, Plesnik, Gradišnik, Kočnar, Perk, Matk, Covnik, Ložekar in drugi na tem področju ter
Rogar, Macesnik in drugi kmetje v Podolševi znajo ceniti pomoč vojakov, vedo, da jim bodo priskočili na pomoč pri različnih težjih opravilih, če jim bo le čas
Bonifak je pri opravljanju dolžnosti nepogrešljivi pomočnik
meji niso zabava. Pa vendar so čast in dolžnost, medsebojno tovarištvo in prijateljstvo v sosedi, kos še tako zahtevnim nalogam.
Prijetno je slišati vojake, ko pripovedujejo o sodelovanju s sosedi, kmeti, krajevno skupnostjo. Še bo*j prijetne za uho so besede slednjih, ko pripovedujejo o pomoči vojakov pri tej ali drugačni akciji, pri spravilu sena. pri gradnji, napeljavanju elektrike ali telefona, tudi ob bolezni ali nesreči. Morda povedo največ besede Elizabete iz Podolševe: »Če nam vzamejo vojake, gremo tudi mi v dolino.« Veliko lepega je v teh besedah in veliko resnice.
Resnica je tudi zajeten spisek akcij in del, ki so jih opravili, pa pri tem lahko pomoč sosedom in kmetom pustimo ob strani. Ti bodo o tem spregovorili sami. Veliko svojega prostega časa so vojaki pred časom namenili nape-
ljavi telefonskega kabla do višinskih kmetij v Matkovem kotu in Podolševi. Kmetom ta pridobitev veliko pomeni. Mnogokrat jim prihrani dolgo in naporno pot v dolino, telefonski aparat je neprecenljiv pripomoček ob bolezni,
vrsto bo prišlo še 18 drogov pod Raduho, pa pomoč krajanom Solčave in še bi lahko naštevali.
Skorajda neverjetno je,.kje vojaki najdejo čas za vse to in še za marsikaj drugega. Že kar pri urejanju okolice svoje
Komandir Velibor Lukovič: »Visoka stopnja zavesti, bratstvo in
tovarištvo ter sodelovanje z domačini je moč, ki ne pozna ovir.«
dopuščal. Doslej se jim še niso izneverili, zaupanje pa je tudi je tudi veliko vredno.
Tudi pri Rogarju so kot člani družine
Kar prijetno je prisluhniti domačinom, ko govorijo o sodelovanju z vojaki, o delu, vsakodnevnih stikih in srečanjih. Izjave so si precej podobne in vse imajo isto stično točko: veseli so, da se dobro razumejo, si vsestransko pomagajo in ob vsaki priliki računajo eden na drugega. Pri Brunetovih so pred krat- j kim odprli kmečki turizem. Pri urejevanju okolice poslopja so jim z veseljem priskočili na pomoč vojaki, v zameno za pridne roke pa so prejeli pesek, ki ga pri urejanju postojanke še kako potrebujejo. Brunetovi pravijo, da se razumejo kot pravi sosedje. poudarjajo pa tudi prijeten občutek, ko veš, da ti bodo pomagali kadar bo to potrebno. Zelo podobno menijo tudi sestre Logar. Njim
Številka 30 (542) — 8. avgusta 1980
15. avgust - dan obmejnih enot J LA
Srečanje mimogrede
■ ; - • ■ -
Že več kot tri desetletja naši graniearji budno in ponosno stoje na braniku svoje socialistične domovine. Podnevi in ponoči, po lepem in grdem vremenu, izpostavljeni
^vsakršnim nevarnostim zavestno izvršujejo naloge, ki jim jih je zaupala naša družba — da čuvajo in bfanijo naše meje ter da niko-
Ilgij |j§g§J V (IHS	Ji|l ■ ': . |
mur ne dovole njene kršitve.
Kot vsa leta doslej bodo tudi letos naši graničaiji kar najbolj slovesno proslavili svoj praznik, 15. avgust — dan graničarjev. Osrednja proslava pripadnikov obmejnih enot ljubljanskega armadnega območja bo čez teden dni v Logarski dolini.
ni so bile resnične, še kako prepričljive.
»Kako naj vam povem. Težko je z besedami izraziti, koliko nam pomeni njihova pomoč, kako zelo nam lajša težko življenje, kako globoko smo jim hvaležni. Pomagajo nam pri vsakem težjem delu. Sami vidite, kako težko in nevarno je spravilo sena na teh strminah, poleg tega nam manjka delovnih moči, več nas je starih kot mladih, zato je pomoč močnih rok mladih mož še bolj potrebna. Pomagajo nam pri gradnji, skratka \
pomenijo tudi različni spominki. kijih vojaki po končanem služenju pošiljajo od vsepovsod. Vračajo se na obisk v Podolševo. kličejo po telefonu. Tudi to je dokaz, da smo se in se bomo dobro razumeli, da pomagamo eden drugemu, da lahko ob vsakem trenutku rečunajo na nas in predvsem mi na njih. Takšne vojske ni na svetu.«
Janez Plesnik Boris Zakošek
Ogromno dela so vložili v urejanje okolja svoje postojanke
Dobri prijatelji
Podolševa. Nad tisoč dvesto metrov nadmorske višine ležeči zaselek. Med čudovitimi hribi, v omamni pokrajini, od katere utrneš najlepše strani. Ni videti težkih zimskih mesecev, ko gaziš sneg do pasu, ni slutiti nevarnih viharjev, ne težkega življenja kmetov, vsakdanjega boja z naravo, za kruh, za lasten obstoj. Le opojnost barv, le sožitje ljudi, živali in narave.
vojaki pomagajo pri sušenju in spravilu sena, ker drugih težjih opravil nimajo. Pomoč je seveda pri tem še kako dobrodošla, saj pri njih delovnih moči nimajo. Z vojaki se dobro in prav po sosedsko razumejo.
Teh nekaj besed so povedali sosedje v dolini. Nekaj podobnega bi slišali pri Pod-brežniku, Plesniku in drugih, vendar smo raje krenili proti strmim pobočjem Matkovega kota in Podolševe. Covnikova domačija leži 1226 metrov visoko, poslopja so na hudo strmem bregu stisnjena v gručo, kot bi varovala eno drugega. Že sam pogled na sicer lepo domačijo priča o trdem delu in življenju ljudi, ki so se odločili, da bodo vztrajali na zemlji svojih prednikov, da bodo ohranili življenje v teh težkih, a čudovitih predelih. Gospodar Rok Suhadolnik je rad prekinil delo in spregovori o vojakih.
»Seveda se z vojaki dobro razumemo. Kako se tudi ne bi. K temu nas vodi obojestranska želja in predvsem potreba. Na naši domačiji vojaki pomagajo kadar jih potrebujemo pri težjih kme-čkih opravilih. Pomagajo voziti gnoj na travnike, pomagajo sušiti seno in podobno. Krivični pa bi bili, če ne bi omenili njihovega velikega deleža pri napeljavi telefona, ki nam visoko v hribih pomeni več, kot bi si kdo lahko mislil. Pogosto se srečujemo, eden z drugim nimamo težav in se zares dobro razumemo. ■Sicer pa sem tudi sam nekoliko vojaka. Naša domačija leži blizu meje in naša pomoč pri opazovanju in javljanju kakršnihkoli sumljivih pojavov je lahko še kako koristna. Upam sicer, da se vojakom na ta način ne bo treba prevečkrat oddolžiti, pa vendarle. Računamo eden na drugega.«
, Pozdravili smo tudi vojake v postojanki v Podolševi.
Skoraj vse doslej napisano velja tudi zanje, morda v še večji meri. Ljudem pod Olše-
So mojstri za vsakršno opravilo
Tudi letos lahko ob 15. avgustu — dnevu graničarjev ugotavljamo visoko bojno pripravljenost in izurjenost naših obmejnih enot, še posebej pa kar najtesnejše sodelovanje pripadnikov obmejnih enot s prebivalci v krajih ob meji, ki se odraža v številnih delovnih in družbenopolitičnih akcijah in manifestacijah v obmejnih krajevnih skupnostih.
Našim graničarjem, budnim čuvarjem naših meja, za bližnji praznik — 15. avgust iskreno čestitamo ter jim želimo še veliko uspehov pri njihovem nadvse odgovornem delu!
V tej gorski pokrajini stoji karavla. Ena od mnogih ob naši dolgi meji. Prvi branik pred neljubimi gosti.
Mladi fantje, vojaki, opravljajo tu svojo vsakdanjo dolžnost. Skrbno čuvajo našo mejo, obenem pa pomagajo okoliškim kmetom in so jim v veliko oporo in pomoč. Pa tudi kmetje radi marsikar postorijo za vojake. Kot dobri prijatelji so, kot velika družina. In kaj sodijo o življenju v karavli vojaki?
LJUBOMIR GOJKOVIČ:
»Doma sem iz Čačka. Sem pa sem prišel iz Postojne. Življenje graničarjev je zelo zanimivo, vendar tudi težko. Pred nami so večje odgovornosti, večje obveznosti kot pred vojaki v kasarnah. Zelo dobro se razumemo z vaščani. Obenem pa se tudi zavedamo, da bi brez njih težko živeli daleč od vseh pomembnejših centrov. VJcaravli imamo vse, kar potrebujemo za kolikor toliko udobno, zanimivo in prijetno življenje. Ves čas se tudi trudimo, da je prijateljstvo med nami kar najpopolnejše.«
i AFET UZEIRI: »Doma sem iz vasi Gradac iz občine Gostivar. V tej karavli sem mesec dni, prej pa sem bil v Školji Loki. Sedaj, poleti je tu zelo lepo. Kljub temu. da smo daleč od vseh pomembnejših poti, se v družbi mojih soto-varišev prijetno počutim, zelo dobro sodelujemo z okoliškimi kmeti in pomagamo pri vsakdanjih opravilih, predvsem pri kmečkih delih. Oni pa po potrebi pomagajo tudi nam.«
STANEOSOJNIK:»Semz
Raven na Koroškem, sem pa sem prišel tako. kot tudi nekateri drugi, iz Škofje Loke. Moram reči, da se življenje v karavli razlikuje od življenja v kasarni, od nas vojakov zahteva več samoiniciativnosti. Zato je težje in odgovornejše. Tu se pogosto znajdeš v položaju. ko moraš odločati sam. Sodelovanje s krajani je vzorno, je pa tudi potreba, saj je medsebojna pomoč v teh krajih temelj obstoja. Mi smo jim vedno pripravljeni pomagati, oni pa nam tudi radi priskočijo na pomoč.
ČEDOMIR IVANOVIČ:
»Doma sem izCetinja, v to ka-ravlo pa sem tudi jaz prišel iz Škofje Loke. Življenje je zelo prijetno, naše delo pa naporno in odgovorno. Toda to nas ne moti preveč. Še posebno, ker se je med nami razvilo veliko prijateljstvo, tudi z okoliškimi krajani se dobro razumemo in smo si v obojestransko pomoč. Mislinj, daje to eden najlepših primerov graditve bratstva in enotnosti med našimi narodi.«
i*
ZORAN GRUBIŠIČ:
»Doma sem iz Sinja, v to ka-ravlo pa sem prišel iz Vipave. Poleti je življenje tu zelo prijetno. Pozimi pa je to precej težaven okoliš in od vojakov zahteva precejšnje napore. Težava je oddaljenost od najbližje vasi, saj imamo kar 11 kilometrov do Solčave, večji centri pa so oddaljeni še znatno bolj. Sčasoma začneš pogrešati družbo in bi bili zelo veseli, če bi se pri nas kdaj pa kdaj ustavili planinci, ki pogosto hodijo po teh hribih. Sicer pa je to miren obmejni kraj, tako da naše delo opravljamo brez večjih problemov. Delo nam olajšuje tudi konfiguracija zemljišča, saj je to področje zelo pregledno.
VašČanom smo potrebni pri opravljanju nekaterih kmečkih del. Oni pa nam našo pomoč vračajo na druge na-i,Šine.«
Pri sestrah Logar »Dobro se razumemo, pravi sosedje smo.«
vo je še težje, trdi so njihovi življenski pogoji, večinoma so starejši in jim zato pomoč vojakov pride še bolj prav. Vojaki radi pomagajo kadar niso na dolžnosti, del tega kraja so. del sleherne domačije. Razumejo se. kot da so člani iste družine, družine, ki razpreda svoje niti bratske pomoči v vse kraje Jugoslavije, iz katerih prihajajo vojaki. Dobra volja in pridne roke so povsod dobrodošle, pri gradnji, kmečkih opravilih in sušenju sena v teh strminah še posebej. Ljudje jim hvaležno vračajo pomoč kolikor morejo. Sem sodijo drva za kurjavo, prevozi ob različnih prilikah, nasveti ob boleznih in podobno.
O vsem tem se lahko obiskovalec prepriča skoraj sleherni trenutek. Srečanje z vojaki pri delu na Rogarjevi domačiji ni bilo naključno, del težkega vsakdanjika teh krajev je. Tudi besede Elizabete Selišnik ki skrbi za planinsko postojanko v bliži-
pri vsakem delu. Naj vam nekaj odkrito povem. Če njih ne bi bilo, mi tukaj ne bi zdržali, ne bi zmOgli ostati, šli bi za njimi v dolino, če bi kdaj odšli. Pomenijo nam velik del življenja, obstoja, neprecenljiva opora in upanje so. Živijo z nami in mi z njimi. Kar imamo jim damo, čeprav nimamo veliko. Poglejte: kadar je bilo pozimi pluženje ceste nemogoče, snega je pri nas tudi po dva metra in več. so šli proti Solčavi otrokom naproti.
Gazli so sneg pred njimi, jih nosili, jim pomagali. Kdo bi sicer to storil. Ob drugi priložnosti so nesli bolnika v Solčavo. Pot je dolga že poleti v lepem vremenu, kaj šele pozimi. Ko je nam gorelo, so nesebično gasili in rešili kar se je rešiti dalo. Še veliko je primerov. Dokaz naših čudovitih odnosov je tak kup razglednic in pisem, da jih naenkrat ne odnesete. Lep spomin so, kakor mi veliko-
Turistična poslovalnice Izletnik Velenje
Občinska zveza prijateljev mladine
Zaposleni v Turistični poslovalnici Izletnika upajo, da bodtf nudili občanom, ko bodo poslovalnico povečali še boljše usluge
Turistični biro Velenje
Celovita ponudba
V Velenju imamo tudi turistično agencijo v Rdeči dvorani. In kaj nudijo občanom in turistom pri njih?
Tako kot prek Izletnika lahko rezervirate letni oddih tTIdi v tej poslovalnici. Tudi pri njih je izbor dokaj pester in zanimiv. Poleg tega lahko v tej poslovalnici rezervirate in kupite letalske vozovnice, organizirajo pa tudi različne izlete in pa pogodbene prevoze v sodelovanju z Izletnikom in Viatorjem. V okviru njihove poslovalnice je tudi poslovalnica Kompas Hertz Rent a car. kjersi lahko naši občani in turisti sposodijo avtomobil.
V turističnem biroju Rdeče dvorane Velenje z dosedanjo ponudbo niso povsem zadovoljni, saj bi radi nudili mnogo več. Predvsem se zavedajo da bi bilo potrebno gostom nuditi celovito ponudbo. Zaradi tega se nameravajo dogovoriti s turističnimi delovnimi organizacijami sosednjih občin o medsebojnem sodelovanju. Večjo vlogo pa bodo imeli, ko bo ponovno usposobljen rekreacijsko turističen center Golte nad Mozirjem. Bolje se želijo povezati tudi z velenjskim Gostinstvom.
Občinska zve^a prijateljev mladineje v letošnjih poletnih mesecih pripravila za otroke dokaj pester in zanimiv program.
Predšolski otroci so letovali na Debejem rtiču v cjveh izmenah že meseca junija. Skupno je letovalo 130 otrok. Na Debelem rtiču letujejo tudi šolski otroci. V tem času je tam tretja izmena šolskih otrok. Doslej jih je skupaj letovalo tako že 180. v prihodnjih dneh pa jih bo še 60. Omeniti je potrebno, da imajo prednost pri tem letovanju otroci iz socialno ogroženih družin in pa zdravstveno sla-hotnejši otroci. Tem otrokom občinska zveza prijateljev mladine letovanje .subvencionira po posebni lestvici.
Subvencionirajo pa tudi taborjenje šolskih otrok v Ribnem in v Savudriji. Taborjenja se je v letošnjem polletju udeležilo 50 tabornikov. kateri so bili deležni subvencije občinske zveze prijateljev mladine.
Za tiste otroke, ki preživljajo počitniške dni doma v Velenju, so pripravili v sodelovanju s taborniškim odre-
dom Pusti grad Šoštanj v dneh od 8. do ig. avgusta dnevni tabor v Zavodnjah. Otroke bodo prevažali vsak dan od Rdeče dvorane v Velenju ob 8. uri zjutraj, vračali pa se bodo ob 17. uri. Pripravili so bogat program. Mladi taborniki se bodo naučili osnovnih taborniških veščin, seveda pa ne bo manjkalo družabnih in športnih iger ter krajših izletov v naravo.	.
Na pobudo občinske zv4eze pri|ateljev mladine je bilo v zadnjem času ustanovljenih precej novih društev prijateljev mladine v okoliških krajevnih skupnostih. Tako ta društva v poletnih mesecih i/.va/ajo kar v desetih kraje^ vnih skupnostih organizirane dejavnosti za predšolske in šolske otroke. Letos prvič pa so organizirali vzgojo in» varstvo otrok tudi na centralnem igrišču v Velenju.
Pripravila: Mira Zakošek in Janez Plesnik
g	Dopusti in počitnice	Številka 30 (542) — 8. avgusta 1980
V Matkovem kotu
Prijetno in koristno
Hovi znanci i
I I I I I I I
I
■	dc
■	ka
Velenjske ulice so v teh poletnih dneh večinoma prazne. Mnogi so se sicer že vrnili z dopustov, drugi pa na dopuste šele odhajajo. Pa tudi tisti, ki preživljajo vroče dni doma, se raje zatečejo v hladno senco ali pa še bolje na velenjski ali šoštanjski bazen, kjer beležijo vse dni precejšnjo gnečo. Tu pa tam zanese pot v Velenje tudi turiste, ki si želijo pri nas ogledati zanimivosti.
Vročega dopoldne smo se sprehodili po velenjskih ulicah in se z mimoidočimi pogovarjali o dopustih.
MLADEN
jPjggi j »Ravno
* danes sem
sem v
gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje kot skladiščnik, prej pa sem dolgo opravljal dela strojnika. V Velenju živim že 11
Kako preživljamo naše dopustniške dni
let. Rad imam to mesto in sprejel sem ga za svojega. Pa vendar tudi rad odidem v Banjo Luko. kjer sem preživel otroška leta in kjer živijo moji starši. Za obisk pri domačih bo letos naša družina tudi porabila dopust. Seveda pa nam bo prav gotovo ostalo tudi toliko časa. da si ogledamo še okolico rodnega mesta.«
PETER NARO-LOČNIK: »Sem dijak srednje gradbene šole v Celju. Uspešno sem zaključil prvi letnik.' Letos sem imel lepe in zanimive počitnice, saj sem preživel na morju kar mesec dni. Kampirali smo v Novalji in resnično je bilo zelo prijetno. Pa kako tudi ne. saj dopust mora biti takšen, da se človek spočije, da pozabi na skrbi in uživa v morju in na soncu.
Sedaj sem že teden dni doma. pa lahko rečem, da mi tudi v Velenju ni dolgčas. Res je. da mladi nimamo veliko možnosti za zabavo. vendar si jo vseeno najdem. Malo posedimo, s prijatelji, ukvarjam se s športom, postorim kaj doma. zelo rad pa hodim tudi na velenjski bazen. Preostali del počitnic nameravam preživeti delovno. Opraviti moram še obvezno počitniško delo in ravnokar sem namenjen na Vegrad.«
MARA £ RADIČ: J*LL »V Velenje Wmm'	sem prišla
'' pred štin-
. <Qk * ® mi leti iz l ff§r. v Slavonske-■ ™ VV, ga Broda.  " v? Dobro sem se vključila v novo okolje in se tudi kar hitro naučila jezikjt tako. da danes slovenščino že kar dobro obvladam. Zaposlena sem v
Prej je bilo veliko težav glede uskladitve, kdaj bo šel kdo na dopust. V času. ko je imelo kolektivne dopuste Gorenje, bi bili radi odšli na letovanje skoraj vsi zaposleni in proizvodnja je bila v tem času ogrožena. Kolektivni dopust pa je velika prednost, saj lahko gremo na letni oddih v času glavne sezone, ko je tudi vreme običajno najboljše. Pa še ena prednost je v tem. Mnogi delavci dopusta sploh niso koristili, sedaj pa le gredo vsi.
Moja žena ni zaposlena, zato je meni osebno vseeno ali 'imamo kolektivne dopuste ali ne. Letošnji dopust preživljam doma v Velenju.
Lansko leto smo letovali, zato pa letos nismo dobili mesta. V lastni režiji pa nismo želeli letovati. Vendar pa mi ugaja tudi takšen dopust, saj si najdem razvedrilo v nabiranju gob, ki so v teh dneh zelo rasle, pa ttidi v ribarjenju.«
Razširiti poslovalnico
Številne delovne organizacije v naši občini imajo za svoje delavce lastne počitniške zmogljivosti, drugod pa so delavci več ali manj prepuščeni, kar se tiče organizacije letnega oddiha, sami sebi. Vendar pa imajo tudi ti delavci številne možnosti, ki jim jih mudijo turistične agencije.
Kot je povedala vodja turistične poslovalnice Izletnika v Velenju, Vida Sme, so z^etošnje polletje pripravili zelo bogat in zanimiv program. V tej posBvalnici jim lahko organizirajo letovanje preko večine naših agencij, ta&o da so v letošnjem letu lahko občani izbirali letovanja v skorajda vseh krajih vzdolž naše Jadranske obale.
V	letošnjem polletju je, oziroma še bo, letovalo preko njihove poslovalnice preko 1200 družin, katerim so nudili sedem in deset dnevne pakete, nekaterim pa tudi štirinajst dnevne ali pa tritedenske. Povezali so se tudi z delovno organizacijo Gorenje Velenje, katera je omogočila svojim delavcem, da stroške letovanja odplačujejo po obrokih. Tako je veliko družin delavcev, zaposlenih v Gorenju, letovalo s posredovanjem
Izletnika. Precej rezervacij so opravili tudi za zaposlene rudarskega šolskega centra ter za rudnik lignita Velenje.
Z letošnjim prometom so zelo zadovoljni in upajo, da so bili z Izletnikom zadovoljni tudi njihovi gostje.
Poleg organizacije letnih oddihov poslovalnica Izletnika v Velenju prodaja tudi letalske vozovnice za domače in tuje polete vozovnice za spalnike ter opravljajo še različne druge turistične rezervacije.
Turisti, ki pridejo v Velenje, se tudi pogosto ustavljajo v tej poslovalnici. Nudijo jim informacije in opravljajo različne rezervacije od avionskih kart, do nočitev.
V	turistična poslovalnica Izletnika v Velenju so torej s poslovanjem zadovoljni. Da pa bi občanom nudili še več, bodo že čez nekaj časa poslovalnico povečali. Prepričani so, da bodo potem še lažje in boljše izpolnjevali željo občanov in turistov, ki se ustavljajo pri njih.
Bogat program za letošnje počitnice
Zinki, Mateji in Patriciji je bilo všeč in še bodo prišle
Gorenju, prav tako tudi mož. Tako kQ.t večina delavcev Gorenja sva imela tudi z možem kolektivni dopust. Večji del dopusta smo preživeli doma pri sorodnikih v Slavonskem Brodu. Bilo je prijetno. Kljub temu. da imamo radi Velenje, je nekajkrat na leto prijetno obiskati tudi rojstni kraj. kjer imamo sorodnike in prijatelje.«
PAVLA ARI-STOV-NIK: »Do-
ma sem iz Petrovč, V Vetenje pa zelo rada prihajam.
Tu je zaposlen
tudi brata imam dela v Elek najbrž prav veliko kupujemo vini. Velenje pa se mi tudi sicer zelo zanimivo, tako da tudi zato radi prihajamo sem. Precej nakupu-jem v vaših trgovinah, ki so še kar dobro založene. Imate. pa tudi sicer veliko zanimivosti, ki si jih je vredno ogledati.
"Na dopustu še nismo bili, ampak se šele odpravljamo. Danes sem se odločila za obisk Velenja. Prepričana sem. da bom današnji dan _ lepo preživela.«
V mesecu juliju je delo v velenjskih vrtcih precej zamrlo, saj jih večina otrok, zaradi kolektivnih dopustov staršev, ni obiskovala. Zaradi tega so imeli v tem času odprte le enote Najdihojca, Vrtiljak ter Pesje in razvojni oddelek v Tinkari. V vseh ostalih enotah pa so v tem času izvajali redna vzdrževalna dela.
V avgustu je delo spet zaživelo v vseh enotah vzgojno varstvenega zavoda, saj se je veliko otrok že vrnilo s počitnic in zopet redno obiskujejo vrtec.
O lepotah Solčavskega z* Logarsko dolino. Matkovim in Robanovim kotom in drugimi čudovitimi predeli ne kaže posebej razpravljati, prav tako tudi ne o pičlosti turistične ponudbe. Vseeno so ti kraji za mnoge še privlačni. Se so ljudje, ki jim veliko pomeni sveži planinski zrak. lepa narava, možnost sprehodov in izletov, nabiranje gozdnih sadežev, predvsem pa mir in spokojnost visokogorskih gozdov in travnikov. Predvsem pri Majerholdovih v Matkovem kotu so možnosti za te vrste oddih še kako obilne. Pred dnevi je svoj oddih pri njih prebila Zinka Štefančič s hčerkama Matejo in Patri-cijo.
V imenu vseh je mamica povedala naslednje:
»Doma smo iz Izole in morda prav zato vsakoletni oddih preživimo nekje v planinah. Tokrat smo se prvič podale v Logarsko dolino. za Maierholdove pa smo
zvedele pri solčavskem Turističnem društvu. Glede na naše želje so nam priporočili to gostišče in niso se zmotili. Tukaj smo preživele 5 lepih dtji. bilo nam je zelo všeč in prihodnje leto pridemo spet. Celo dogovorile smo se že. Tukaj nam je všeč pravzaprav vse. Prijetno gostišče s hišicami v gozdu, odlična hrana, pa prijetna neposrednost gospodinje, ki na go-stovo počutje močno vpliva. Tudi cene so dokaj zmerne, saj smo pri nas ob morju navajeni na precej višje. Pravzaprav smo prišle zaradi miru in ga tudi našle. Navdušila nasje narava, uživale smo v sprehodih po okoliških gozdovih, obronkih in višinskih kmetijah, od vsega skupaj pa smo imele še nekaj malo bolj otipljivih koristi. Ob sprehodih smo se lotile tudi nabiranja borovnic, gob . in nekaterih drugih sadežev in se tudi pb tem prijetno sprostile. Še bomo prišle, morda tudi za dalj časa.«
JOŽE
|<*flr'rj| poslen sem ' ^ "KT	v rudniku
srnože lan'
poletnih mesecih kolektivni dopust. To so še zlasti pozdravili tisti delavci, katerih žene so zaposlene v Gorenju ali v kakšni drugi delovni organizaciji, kjer imajo kolektivne dopuste.
Številka 30 (542) — 8. avgusta 1980	Reportaže	l\=9
		
Ljubno ob Savinji
XX. Flosarski bal, zlati jubilej TD
Braslovče
18. dan hmeljarjev
Preteklo nedeljo je bilo v Braslovčah nadvse veselo. Tamkajšnji turistični delavci so letos pripravili že tradicionalni dan hmeljarjev, prireditev, ki si je že pridobila
širši sloves.
Letošnji hmeljarski praznik je bil 18. po vrsti. Splet prireditev za praznik hmeljarjev se je pričel v petek s posvetovanjem slovenskih strokovnjakov za kmetiistvo in hmeljarstvo. V soboto. 2. avgusta so se na igrišču društva Partizan v Braslovčah pomerile odbojkarske ekipe za pokal Braslovč. Najbolj zanimivo pa je bilo v nedeljo. Dopoldan so člani kinološkega kluba iz Žalca prikazali vrsto veščin dresiranih psov. Popoldan pa je skozi Braslovče krenil sprevod, s katerim so mladi zadružniki prikazali življenje in delo slovenskih hmeljarjev nekoč in danes v njem pa so bili tudi vozovi s hmeljarskimi princeskami in starešino. Na prireditvenem prostoru pa so turistični delavci Braslovč pripravili še tekmovanje za zlato kobulo. v katerem so se mlade hmeljarke ter hmeljarji pomerili v spretnostih in znanju iz hmeljarstva.
Ob prireditvenem prostoru pa sta SIP iz Šempetra in Hmezad Žalec pripravila še razstavo in prodajo kmetijskih strojev.
Letošnja prireditev je znova privabila mnogo ljudi iz bližnje in daljne okolice. Da pa so prizadevni turistični delavci prireditev, ki ima že tako dolgo tradicijo uspeli organizirati, so jih finančno podprle nekatere delovne organizacije žalske, pa tudi iz sosednjih občin.
Tatjana Kelenc
Šmartno ob Paki
Proslavili pomembno delovno zmago
Krajani Šmartnega ob Paki so te dni proslavili pomembno delovno zmago. Člani gasilskega društva so postali bogatejši za novo gasilsko vozilo — avtoci-sterno.
Tako pomembna pridobitev, kol je avlocisterna, pomeni za šmarske gasilce veliko, posebno še v času. ko postaja gasilska dejavnost vedno bolj pomembna Za nakup tega tako pomembnega gasilskega pripomočka je največ denarja prispevala samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari, kar 50 starih milijonov, preostali del pa so primaknili krajani Šmartnega. Njihovemu klicu za zagotovitev denarnih sredstev pa so se odzvali tudi krajani iz Šmartnega, ki živijo v zamejstvu. Gasilsko avtocistemo je šmarskim gasilcem predal Jože Hudales, tajnik občinske gasilske zveze, kistiteljska čast paje pripadla najstarejšemu članu tamkajšnjega gasilskega društva Francu Goričniku, ki je že preko 60 let zvest gasilskim vrstam.
Tako velik delovni uspeh pa so gasilci Šmartnega ob Paki obogatili še s hitrostnim tekmovanjem gasilskih desetin za pokal Smartna. Pokrovitelj letošnjega. že tradicionalnega tekmovanja, je bila za moške desetine krajevna skupnost, članice pa trgovsko podjetje Vino Šmartno ob Paki.
Tekmovanja seje udeležilo 17 društev iz bližnje in daljne okolice. Največ uspeha je pri moških imela gasilska desetina iz Doba pri Ljubljani, drugi so bili predstavniki Slovenjskih Konjic, tretji pa gasilci iz Saleka. Pri ženskah pa so bile najhitrejše gasilke Saleka. druge so bile domačinke, tretje mesto pa je pripadlo gasilski desetini iz Šentilja. Tradicionalnega tekmovanja za pokal Šmartnega pa sta se udeležili le po dve moški in ženski desetini iz velenjske občine.
Tatjana KELENC
DO TRGOVSKO PODJETJE VINO
ŠMARTNO OB PAKI
PO SKLEPU DELAVSKEGA SVETA
PONOVNO RAZPISUJE
javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev Tovorni avtomobil TAM 4500, letnik 1963, tehnično brezhiben, registriran za leto 1980. Izklicna cena znaša 40.000,00 din.
Licitacija bo v prostorih DO VINO Šmartno ob Paki v soboto, 16. avgusta 1980 ob 8. uri. Pred začetkom licitacije morajo udeleženci predložiti dokazila o vplačani varščini v višini 4.000,00 din, ki jo vplačajo v blagajni DO VINO Šmartno ob Paki oziroma da z virmanom dokažejo, da so varščino vplačali.
Na licitaciji lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe.
Prometni davek za prodajno vrednost plača kupec. Ogled tovornegaavtomobilaje mogoč vsakdan od 6. do 14. ure na sedežu DO VINO Šmartno ob Paki.
Vsa pojasnila o prodaji lahko dobite na sedežu DO ali po telefonu 884 010.
gorenje
PffMdH SSG^O
Komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Promet — Servis po sklepu delavskega sveta
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
»direktor sektorja za ekonomiko in finance«
Pogoji:
visokošolska oziroma višješolska izobrazba ekonomske smeri
—	5 let delovnih izkušenj na odqovornih delih in nalogah,
—	da je kandidat politično neoporečen
Kandidati naj v roku 15 dni pošljejo vloge s kratkim življenjepisom ter dokazilom o izobrazbi in delovnih izkušnjah na naslov: Kadrovska operativa Gorenje, 63320 Velenje.
O izboru bodo kandidati obveščeni do 15. 10. 1980.
P "
Mednarodno tekmovanje v Šoštanju

Ribe tokrat niso bile v nevarnosti
V soboto so se v Šoštanju pomerili ribiči na meddržavnem tekmovanju ekip in posameznikov. V pasje vročem dopoldnevu so se zbrali na igrišču Široko. Tekmovalci iz naših sosednjih republik, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Švice in Šoštanja so se nadvse zagrizeno lotili tekmovanja. Palice so se upogibale, laks je žvižgal, vse gibanje, vsi napori so bili podrejeni le enemu cilju, čim dlje in čimbolj natančno za končno zmago. Priznana ribiška mirnost, ki si jo krepijo ob neutrudnih čakanjih med lovljenjem rib je »splavala po vodi«. Čutiti je bilo napetost, tekmovalno zagrizenost, jezo, navdušenje in razočaranje. Kakršne sreče in znanja so pač tekmovalci bili, za kogar si pač navijal in mu želel uspeh.
Šoštanjčani, ki so že nekaj let državni prvaki v tekmovanju v suhih športnih disciplinah, so
jj^uhi
Vlado Mešič
nastopali v postavi Rudi in Vlado Mešič ter Franc Rebe-všek, Čeprav za druge jugoslovanske tekmovalce nedosegljivi, so med tujci naleteli na nadvse močno konkurenco, kiji niso bili kos. Pa tudi kako. ko pa so na srečanje prišli celo nekdanji svetovni prvaki, ki jim časa za trening in prepotrebnega denarja gotovo ne zmanjka zlahka. Kljub temu so se domačini dobro upirali in ekipno zasedli tretje mesto, le korak za favoriti.
V peteroboju posamezno paje bila konkurenca še hujša in je bila zato vsaka boljša uvrstitev za naše tekmovalce izjemen uspeh. V posameznih disciplinah peteroboja so se izkazali Vlado Mešič. ki je v metu obte-žilnika v tarče Skich dosegel prvo mesto, dober je bil tudi Franc Rebevšek pri metu obte-žilnika v tarče Arenberg. ter eden od tekmovalcev ekipe Srbije. Kljub dobrim uvrstitvam v posameznih disciplinah peteroboja pa naši tekmovalci po prvih mestih niso mogli poseči. Tekmovanje se je zavleklo z manjšim premorom do večernih
Vsi. ki so se ga udeležili pa so bili z organizacijo in vzdušjem nadvse zadovoljni in so obljubili. da še v večjem številu pridejo na to meddržavno srečanje tudi prihodnje leto.
Boris Zakošek
Rudi Mešič
Na Ljubnem ob Savinji so minulo nedeljo slavili letos že drugi zlati jubilej. Za nogometaši, ki so 50-letnico obstoja in uspešnega
no v Gornji Savinjski dolini ohranjala in oživljala njeno bogato narodopisno izročilo. Les, njegovo izkoriščanje, predelava in trgovina
S povorko vsako leto prikažejo Ljubenci življenski in delovni utrip kraja
Krst s škafom vode skozi reSeto
delovanja proslavili pred nedavnim, so bili tokrat na vrsti prizadevni turistični delavci. Predhodnika današnjega turističnega dru-Stva, tujsko-prometno in olepševalno društvo, so namreč v tem kraju ustanovili že leta 1930 in kar takoj pričeli s pridnim delovanjem.
Med drugim so komaj tri leta po ustanovitvi pripravili in izdali prvi turistični prospekt, ki v svoji zasnovi vsekakor prekaša marsikaterega današnjega. Društvo je uspešno delovalo vse do začetka druge vojne, turistični delavci pa so se kaj kmalu po njenem zmagovitem koncu znova zavzeto lotili dela. Tudi to slavje je ponovno potrdilo dolgoletne in pestre društvene dejavnosti v tem kraju. Ob športnikih in turističnih delavcih namreč ne smemo pozabiti še pevcev, igralcev, planincev in nekaterih drugih, ki se ponašajo z več ali manj enako dobo delovanja.
Nedeljska petdesetletnica pa je slučajno sovpadla še z enim pomembnim jubilejem. Na Ljubnem so namreč tokrat priredili že 20. Flosarski bal po vrsti. To je prireditev, ki je do nedavnega edi-
žnejšim posameznikom. Na osrednji prireditvi v nedeljo popoldne pa so enaka priznanja podelili še tistim delovnim organizacijam, društvom in skupnostim, ki so v minulih dveh desetletjih s svojim delom in prispevki največ pripomogli k organizaciji bala. Posebno priznanje so podelili tudi članu predsedstva SR Slovenije Tonetu Boletu. Nagrado pa so podelili tudi zakoncema Valter, ki od vseh gostov že najdalj časa prihajata na Ljubuo.
K letošnji prireditvi so svoj delež prispevali še nekateri drugi. V petek zvečer so v prostorih osnovne šole otvorili razstavo slikarskih del Veronike Svetina iz Zavodenj nad Šoštanjem. Razstava je vzbudila precejšnje zanimanje med krajani in gosti. Svoj prispevek so dali tudi nogometaši, ki so tudi tokrat odigrali srečanje za pokal Savinjskega flosarja in premagali igralce SAK iz Celovca s 4:2. Tudi gozdarji so se znova predstavili. V nedeljo so se na tekmovanju namreč pomerili gozdni delavci — sekači. Nad
njihovo spretnostjo pri delu z motorno žago se je navduševalo precej gledalcev in bi jih bilo zagotovo še več, če bi lahko določili drug čas za tekmovanje.
Sam bal se je, kot običajno, pričel v soboto zvečer z ,,Večerom med savinjskimi flosarji", ki so ga s svojim nastopom popestrili tudi člani Šaleške folklorne skupine. Osrednja prireditev je bila v nedeljo popoldne. Skozi kraj je najprej krenila povorka, s katero prireditelji vsako leto prikažejo življenjski in delovni utrip kraja in njego-j vo izročilo. Kaj kmalu so mladi ,,nasledniki" pravih flosarjev udrli flos in glasen HO-RUK je znova zadonel na Savinji. Na flosu je bil seveda tudi ,,jud" in kazen za predrznost je bila seveda neizogibna. Stare dobre flosarske zapovedi, prisega in krst s škafom vode skozi rešeto so prinesli novega mladega flosarja. Z njim vred pa bal stopa v svoje tretje desetletje.
Janez Plesnik
Oba jubileja so na Ljubnem proslavili skromno in v delavnem vzdušju. V četrtek zvečer so na slavnostnem koncertu moškega in ženskega pevskega zbora z Ljubnega podelili priznanja najzaslu-
Flosarski bal, ki je letos zakoračil v tretje desetletje ohranja in prenaša narodnopisno izročilo na mlade rodove
z njim so namreč stoletja rezali vsakdanji kos kruha ljudem v Gornji Savinjski in Zadrečki dolini tu opredeljevali njihov vsakdanjik. Splavarji so s svojim tovorom dolga leta potovali po Savinji do Save, Donave in najdlje celo do njenega ustja v Črnem morju. Zadnje flose so udrli takoj po drugi vojni, nato pa jih je nebrzdan razvoj potisnil v narodopisno izročilo, ki ga prireditev, kot je vsakoletni bal, ohranja in prenaša na mlajše rodove. Tudi zato je prirejanje Flosarskega več kot opravičljiva. Sege in navade, predvsem pa trdo delo močnih mož iz naše polpretekle zgodovine, ne sme utoniti v pozabo. Za to so se, včasih bolj, včasih manj uspešno trudili na Ljubnem ob Savinji, najpomembnejše pa je, da so vsem težavam navkljub vztrajali in uspeli. Dokaz zato je med drugim tudi podatek, da je bal že leta uvrščen v evropski koledar etnografskih prireditev.
»Naše vsakdanje vozilo,« je poučila strmečega Gojmira.
Bela megla se je razkadila v onem hipu, ko je prevzel zračni brod vil potnike na svoj široki hrbet. Globoko spodaj je spet zablestela mirna sinjina skalskega brega, pomešana z mnogolikimi, raznobojnimi ognji, plameni in plamenčki, ki so goreli raztreseni okrog zaleščanskega jezera in še utrinjali v vodi.
Kraljica je dala vili krmarki znamenje za odhod. Oblak je zaplul: pot mu je šla naprej nad jezerom, ki gaje premeril v naglem teku in se že bližal stemnjenim planinam na zapadu, stoječim nepremično in dostojanstveno, kakor da jih ne more podreti nikaka sila.
»Odkod pa je vendar tale modra luč? Odkod so drugi ognji?« je vprašal Gojmir in se obrnil k vilam, ko se je bil nagledal pisane množice luči ter so mu izginili izpred oči poslednji svetlo palapolajoči ognji v globini.
»To so cvetoči zakladi«, ga je poučila njegova soseda, brhka devojka nežne, skoro prozorne polti. Rahlo se ga je oklenila in ga božala po licih.
»Zakladi?«
»Da, zakladi... samo enkrat v letu cveto ... v kresni noči... Ali težko, težko je priti do njih.«
»Pa zakaj je baš modra luč najmočnejša?«
»Poglej, odkod prihaja! fzpod skalskega gradišča, ne li? Tam leži že dolgo, predolgo časa bogat zaklad prečudne črne rude .. . dvignejo ga šle pozni zaleščanski potomci. Hudi besi ga čuvajo in težko bo priti do njega. Mnogo, mbogo jih podleže pri dviganju in mnogo, mnogo jih bo nesrečnih ob njem . ..«je pripovedovala kraljica vil in gledala s svojimi velikimi očmi v kotlino.
»Čemu bo ljudem ta črna ruda?«
»Kurili bodo z njo.«
»Kurili?« se je začudil deček in jo neverno pogledal. »Zakaj kurili?«
»Zakaj? To je znano le skrivnostni vodnici naših dejanj; nevidna je človeškim očem. Toda nekaj pomni, Gojmirče! Le to, kar najde človek iz lastne moči in z lastnim bistrim umom, ki so mu ga podelili bogovi, le to obdrži in le s tem se resnično okoristi«.
Deček je obmolknil in ves zamišljen opazoval divje skalne grebene planin, šterleče v višave. Oblak se je počasi spuščal navzdol. V daljavi se je iskril kristalen grad: v nekaj hipih so preleteli pečevje, prepluli majhno biserno jezerce in se spustili na široko, ravno grajsko streho, ki je bila povsem prozorna, umetno brušena ter se je lesketala, da je človeku jemalo vid. Trume belo oblečenih devojk so jih pričakovale in jih plešoč obkrožile. Zazvenela so skrita godala, oglasile se prelepe pesmi, telo je obvel lahek, blagodejen zrak in nos so preplule najizbranejše vonjave. Visoko nad grajsko streho seje dvigal v jasno nebo razgledni stolp, sezidan iz samih morskih biserov. Na najvišjem, okroglastem vrhu so bile napete v obliki lutnje blesteče zlate in srebrne strune. Lagoten veter seje poigraval z njimi in nosil nepojmljivo sladke glasove na vzhičeno poslušajoča ušesa.
Kraljica je stopila z oblaka, ki seje takoj razgubil.
»Naše domovanje«, je pokazala Gojmiru sijajni grad. Nato gaje prijela pod roko.
»Naš mali prijatelj iz Zalesja!« ga je predstavila zboru svojih podložnic.
»Pozdravljen, Gojmirče. pozdravljen!« so vzklikale vile in se usule okolo njega.
»Vse me poznajo?« seje deček vnovič začudil in se zavzet oziral na množico belih rok, ki so se mu iztezale v pozdrav.
»Kako bi te ne poznale? Vsakega jezerčana poznajo, take dečke, kakršen si ti, pa najbolj. Slednjo noč ti donašajo sanj. slednji dan odvrnejo od tebe mnogo nevarnosti. ..«
»Ali se ne spominjaš, Gojmirče,« gaje objela za kodrasto glavo dražestna vila z velikimi biseri okrog vratu, »ali se ne spominjaš, ko sem te predvčerajšnjim obvarovala smrti?«
»Smrti? Ne spominjam se!« je odvrnil deček z odritosrč-nim glasom in velikimi očmi.
»Da, taki ste ljudje! Če ste se z našo pomočjo rešili iz kake nevarnosti, porečete: Srečo sem imel. . .«
Gojmir jo je prijel za roko in prosil: »Oprosti mi, da se ne morem spomniti, toda res ne vem .. .«
»Kaj nisi sedel predvvčerajšnjim na skali ob hrastu?«
Deček je prikimal.
In nisi z velikim strahom odbežal?«
»O pač«, seje udaril po glavi. »Strupena kača je bila zvita v klobčič pod mojimi nogami ... Ni me pičila, čeprav sem dolgo sedel na skali. Jako sem se prestrašil... O, hvala ti, seje iskreno zahvaljeval svoji rešiteljici, ki gaje s smehom na lepem obrazu še enkrat pobožala po kodrih, »hvala, da si me obvarovala! Majka je bila vsa prestrašena in je plakala; obljubiti sem ji moral, da ne pojdem več k tistemu skalovju. Če bi bil umrl. bi bila plakala še bolj. Hvala, hvala ti!«
In ni se mogel dovolj zahvaljevati. Njegova rešiteljica seje vsa srečna nasmihala, ga privila k sebi in ga poljubila, potem pa so ga druge odvedle po utrinjajočih se stopnicah, zvezanih med seboj s širokimi zlatimi pasovi in obroči. Držale so v spodnji del gradu, kjer je bila glavna dvorana, prostor silovite razsežnosti, sezidana iz dragocenih prozornih kamenov najrazličnejših barv, ki so se prelivale druga v drugo. Kakor glava veliki, sijajno brušeni kristali, pritrjeni v ravnih vrstah na vseh štirih stenah, v pestri množici posejani po stropu, so razlivali mehko belkasto luč vsenaokrog. Bila je slična lunini svetlobi v zimski noči, ko odbija snežena ravan srebrne žarke in se bleste na širnih poljanah milijarde kristalčkov. Zlate umetniško izrezljane in s kameni bogato okrašene omarice so krasile visoko vzpete stene, pod njimi so stale mizice iz iste kovine, poleg njih pa ležišča, pregrnjena z mehkimi preprogami izpre-minjajočih se barv iz nepoznane, nenavadno lepe tkanine.
Po sredini široke dvorane je z veselim žuborenjem zaganjal potoček svoje srebrne valčke čez tu pa tam nakopičene drobne bisere in večje kose kristalov, ki so ga ovirali na njegovi poti. Z melodičnim šumljanjem je skakljal od kamena do kamena, na tretjini svojega toka pa je nenadoma izginil v notranjost in se dva, tri korake dalje povzpel v blestečem, do stropa pršečem curku nakvišku ter padal, raztepen v neprešteto množico kapelj in kapljic, nazaj v ozko ležišče, po katerem je tekel naprej, se vnovič skril in se vnovič pokazal. Zdelo se je, kakor bi bila struga pretkana z blestečimi vodometi. Čisto majhne, silno okretne ribice so švigale hitreje od vznemirjene misli sem in tja. poletavale z vodo vred po vodometu v višino in se vračale padajoč v potoček nazaj. Nekatere so bile temnorde-če. druge svetlomodre, tretje zelene, četrte bele. Oko je videlo med vodometi, hitečimi navzgor, neprestane mavrice, zvezane med seboj, kakor se vežejo cvetični venci z razkošnimi girlan-dami.
Tla so bila iz prelepega mozaika, posejanega s čudnimi podobami, ki sijih občudujoči Gojmir ni mogel razložiti.
»Lepo imate,« je vzdihnil s tesnim srcem, »o kako lepo imate! Kdo vam je pač vse to sezidal?«
»Ej, take stvari znamo same delati; to nam ni nikaka težava.« je odgovorila smehljaje se njegova spremljevalka.
»Ali ti je všeč?«
»In še kako! Ali« je vprašal in jo radovedno pogledal, »ali ste vse naredile same, čisto same?«
»Vsega ne! Posebno najtežjih stvari ne. Imamo mnogo prijateljev, velikih in majhnih; oni so nam pomagali. Palčki so nam donašali svetlih biserov, gorski duhovi prozornih kristalov. podvodnji mož nam je naravnal vodo v naš grad. Nekoliko so nam pomagali tudi škratje, drugo pa smo naredile same«.
»Škratje tudi?« seje začudil deček. »Mislil sem, da živite z njimi v sovraštvu ...«
m
Dr. Ivan Stopar

Grajske stavbe v
Ohranjena stavba na položni vzpetini sredi parka, Ravne 18 pri Šoštanju.
Po nekih virih naj bi prvotno graščino že 1489 posedoval Kari pl. Hohenwart, zanesljivo pa je izpričana 1575, ko je bila v posesti Balthasarja Wagena, lastnika velenjskega gradu. 1614 jo je kot freyaigenthum-blichen Edmanssicz Gueten-puchl Erazem Ramschussel
prodal posestniku stolpa Pa-kenštajn Maksu Heriču. 1629 je Hans Žiga Herič ponudil graščino v nakup, 1637 pa je kot lastnik izpričan Matija Plapart. V letih 1651 in 1662 sta posedovala Ravne Wol-
fgang Friderik pl. Hohenwart
in njegova žena Katarina Marija roj. Prank, 1681 pa Žiga pl. Hohevvvart in njegova žena Suzana Margareta, roj. grofica Gaisruck. Sporočeno je, da je njuno poročno pismo zgorelo, ko je v graščini izbruhnil požar. Letnica požara žal ni sporočena, a zdi se, da je Vischer na svojem zemljevidu 1678 upodobil še prvotno, s stolpiči utrjeno graščino. 1741 je Suzana pl. Hohenwart izročila imenje z graščino kot doto Johanu K. Ferdinandu, baronu pl. Lang. 1764 je njen lastnik Franc Ks. baron Gall pl. Ga-llenstein, 1798 — 1804 Valen-
Pack,stein

Pakenštajn na Vischerjevi
itvi leta 1680
tin pl. Schildenfeld. Sledili so
mu Franc Ks. Lininger, nato med 1824 — 1843 Gregor Per-ger, 1846 Johan Perger. 1855 je kupil posest Štefan Posevnik in jo zapustil svoji hčeri Ange-liki, poročeni z Janezom Dušica. 1906 so prišle Ravne v posest barona pl. Haebler, 1925 pa znane šoštanjske rodovine Vošnjak, ki jo je 1931 temeljito prezidala. Takrat je še hranila dragocen arhiv in mnoge starine. Danes je v stavbi oddelek psihiatrične klinike celjske bolnišnice. Ni nemogoče, da je bila graščinica pravni dedič gradu Forhtenek.
Graščina je danes povsem prezidana, tako da je njena nekdanja podoba povsem zabrisana. Po požaru ob koncu 17. stol.so jo verjetno temeljito prezidali, tako da je v Vischerjevi Topografiji o. 1681 že upodobljena kot preprosta enonadstropna stavba pravokotnega tlorisa brez vsakih fortifikacijskih sestavin, a s prislonjenim altanom ob pročelju.
V listini se izrečno omenjata stolp in dvor — der turn vnd hoj zu der Pakli, s tem pa je bila bržčas mišljena ena sama stavba; z besedo stolp je bil opredeljen njen značaj, z

»Ej. da! Ne ljubimo jih in oni se nas boje. So pa jako spretni kovači in nedosežni draguljarji med njimi. Če jih malo lepše pogledamo, nam narede vse, kar hočemo, dasi so zlobni v svojih srcih. Do nas imajo veliko spoštovanje in silen strah. Vedo. daje sam Veles z nami in . ..«
Kakor daje preveč povedala, seje prekinila sredi gladko tekočega govora in ozlovoljena spričo svoje gostobesednosti odhitela stran, prepustivši iznenadenega Gojmira je zrl deček za njo. »Kam pa je tako hitro od bežala?« seje nagnil k najbližji tovarišici.
»Kaznovana bo,« je odgovorila resno, skoro grozeče. »Izgovorila je ime, ki ga vile ne izgovarjajo brez posebnega spoštovanja, in velike potrebe.«
Gojmir je prestrašen umolknil in si ni ničesar več upal vprašati. Oči pa so mu tolikanj bolj begale od lepote do lepote, ustavljale se zdaj na draguljih, lučih in blestečem potočku, zdaj na očarujočem krogu belih vil, ki so napolnjevale vso obsežno dvorano. Ogledal seje po kraljici in Kurentu, toda nikjer ju ni bilo videti.	,, g >
Zunaj je zazvončkljalo.	inib / IV
Po prozornih stopnicah sta padli dve majhni gibki senci: dvojica dražestnih zlatovolnatih ovac je priskakljala z grajske strehe. Njuna volna seje izpreminjala liki svila, okrog vratov sta imeli obešene zlate zvončke, ki so se stresavali in zvončklja-li. V dveh, treh skokih sta bili ljubki živalci med vilami, med katerimi je nastalo gibanje in živahno tekanje. V nekaj hipih so se razvrstile ob kipečih vodometih, katerih na lahno se glaseča pesem je postajala močnejša in izrazitejša. Ko pa so se prijele za roke, je zavalovilo v dvorani v nepopisno blagoglasnih, sladko se topečih glasovih: najprej v nežnih, trepetajočih poletih, se jačilo, dvigalo in širilo, dokler ni zagrmel nakvišku mogočen slavospev, ves pretkan z rajskomilimi glasovi plešočih vil. Vodometi so se ojačili in grmeli do bliskajočega se stropa, se razbijali s kristalnim zvonjenjem ob njem in padali nazaj; zdelo se je, da poje vsak izmed njih svoj posebni glas, ki je nalikoval zdaj prebijanju prečudno čistih strum, potem zvonje-nju med seboj uglašenih zvoncev; nazadnje seje prelil v buča-nje silnih piščali, da se je potresal velikanski obokani strop, pevajoč tudi z njimi.
Nenadoma je pesem utihnila, voda usahnila, zvonjenje, brnenje in prtje umolknilo. Nad dvorano je legla globoka tišina. Krog vil planink je stal mirno na svojem mestu s sklenjenimi rokami, z obrazi, pol proti tlom obrnjenimi. Nekje zgoraj, nad glavami, se je začulo iznova zvončkljanje, zvončkljanje divno ubranih, mnogoštevilnih drobnih zvončkov in kragulj čkov, kakor da se bliža velika čreda ovac ali koz s planine.
Strop seje dvignil in na sredi brezslišno odprl. Prikazal se je zlat oblak in se počasi nižal ter med neprestanim zvončklja-njem in vedno glasnejšim meketanjem ovac bližal tlom. Ko se je ustavil ob potočku, je bliskoma skopnel. dočim seje v široki kristalni dvorani premikala nepregledna množica zlatogrivih ovčic. ki so se gnetle okoli svojega pastirja, stoječega sredi njih nemirne živahnosti.
Jasna svetloba je izžarevala iz pastirja. Odevala ga je snežnobela halja do kolena. Na mogočno vzbokane prsi se mu je v širokih pramenih usipala blesteča srebrna brada. V desnici je imel grčavo. na gorenjem koncu čisto malo zakrivljeno pastirsko palico. Iz njenih brazgotin so neprestano sikali sijajni žareči bliski z vijoličastimi, rumenkastimi, zelenkastimi, modrikastimi plameni, ki so se od časa do časa odtrgali od nje in kakor živi. goreči cvetovi poleteli po dvorani in se porazgubili.
Za častitljivim pastirjem, ki vkljub sivi bradi ni kazal nikake starosti, sta čakala v spošljivi razdalji kraljica vil in šegavi pevec Kurent.
Vilji krog je molčal z nizko sklonjenimi glavami, čakajoč trenutka, ko pozdravi gospodarica nenavadnega, spoštovanega in vendar vsem tako znanega in milega gosta.
»Vladaj, mogočni Veles, in zapoveduj v svoji hiši!« je prekinila kraljica globoko tišino in se pripognila do posanega mozaika. Z njo vred so se pripognile vse njene tovarišice.
»O Veles . ..«
(Se nadaljuje)


besedo dvor njen pravni status. 1491 se omenja der turn Packlhenstain an der Pakh.
Sinovi Jorga Globitzerja so 1542 pri vrednotenju posestev ocenili stolp na 200 funtov. Regina Globitzere pred 1635 prodala malo gos-poščino Eliasu Andrianu, vendar se že 1599 Jernej in 1614 Maksimilijan Herič po stavbi imenujeta Pakenštajn-ska — zu Packenstein. Do posesti sta pač prišla z doto. 1727 se v župnijskih matrikah imenujeta kot Pakenštajnski gospe Marija Šarlota in Marija Barbara pl. Modersheim — domina in Pakenslein. Takratnemu lastniku gradu J. pl. Modersheimu so sledili od o. 1778 do 1807 Sattelberger-ji. nato do 1827 Anton Johann pl. Grandi, za njim Franc Leitner do 1834. 1848 je tedanji lastnik Jožef Vin-cenc Novak v bližini gospodarskih poslopij v dolini pozidal novo graščino v obliki klasicistične podeželske vile. 1870 je posest prevzel Oskar baron pl. Warsberg. ki je dve leti pozneje snel z gradu preperelo streho in ga prepustil usodi.
Stara pripovedka pripove-
duje. da so imeli celjski grofje
na Pakenštajnu svoj »Jung-fernzvvinger«. Še ob koncu preteklega stoletja naj bi neki obstajale kleti, v katerih so izginjale naropane mladenke.
Po drugi strani pa literatura omenja, da gre pri Pakenštajnu za staro utrdbo, ki naj bi varovala most in prehod prek reke Pake. Če je prva štorija plod domišljije, je sodba o utrdbi Pakenštajn z vidika stavbnozgodovinskih preučevanj gradu povsem neutemeljena.
Pakenštajn je bil od kraja
pozidan kot dvor stolpastega
tipa. ki je v jedru današnje stavbne zasnove še vedno ohranjen in so ga šele pozneje prezidali v grad. Stolp je meril v talni ploskvi o. 12,5 x 10 m. bil je podkleten in je segal v višino dveh etaž. Pozneje so k stavbi prislonili hišo približno enakih dimenzij. stolp povišali (značaj njegovih ogelnikov se pod vrhom spremeni; ogelnike iz grobo obklesanih apnenčevih kamnov zametmjp, og^lnilci iz rezanega. »Šfvaillja« lehnjaka) in oba objekta enotno zastrešili.
Guetenpichl
Graščina Ravne na Vischeijevi upodobitvi leta 1680
Številka 30 (542) — 8. avgusta 1980
Vaš obveščevalec
JL--——---
l\= 11
koledar
Petek, 8. avgusta — Dominik Sobota, 9. avgusta — Roman Nedelja, 10. avgusta — Lovrenc Ponedeljek, 11. avgusta — Klara Torek, 12. avgusta — Hilarija Sreda, 13. avgusta— Liljana Četrtek, 14. avgusta — Anastazija
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
od 8. 8. do 14. 8. 1980 Ivo ZAGOŽEN, dipl. vet., Velenje, Vrnjačke Banje 7 — telefon 852-381
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
8.	8. 1980 — dr. Lešnik (dnevni), dr. Seher (nočni)
9.	8. in 10. 8. 1980 — dr. Pu-stovrh (dežurni), dr. Prenc (pom. dežurni)
11. 8. 1980 - dr. Hribar (dnevni), dr Matek (nočni)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
9. 8. in 10. 8. 1980 - dr. Ra-denko LUBARDA, Stanetova 32, telefon 851-477
mali oglasi
PRODAM KNJIŽNO OMARO. Majhen, Efenkova 3, Velenje.
MLAD zakonski par, brez otrok išče sobo v Velenju ali bližnji okoli-ri. Plačilo v naprej. Naslov v upravi lista.
PEČ za centralno ogrevanje EMO (na premog) 35.000 ccal prodam. Polak Franc, Cesta XIV divizije 9, Velenje.
DOBRO LADO, STANDARD, letnik 1973, prodam za 4,2 M. Telefon 851-266.
PRODAM osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1975, solidno opremljen in dobro ohranjen. Telefon 850-030, interno 149 ali 951.
LEPO SONČNO eventuelno opremljeno sobo na Polzeli, s souporabo kuhinje, sanitarij in kopalnice za daljšo dobo — oddam upokojenki ali starejši pošteni ženski. Pojasnila pri Jožetu Medvedu, Sp. Gorče 14/a, Braslovče.
DOBRO ohranjen ZAPORO-ŽEC prodam za 2,1 M. Slavka Plešnik, Skorno 15, Šmartno ob Paki.
prireditve
RAZSTAVA
V	razstavnem prostoru Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje je odprta razstava plakatov, ki jih je izdal Kulturni. center ,,lvan Napotnik" Velenje v obdobju zadnjih 5 let. Razstava bo odprta do konca avgusta 19$0, vsak dan od 9. do 13. ure.
Na velenjskem gradu so odprte stalne muzejske in galerijske zbirke: muzej slovenskih premogovnikov, afriška zbirka prof. Františka Foita, zbirka delavskega gibanja in NOB, najdba mastodonta ter Galerija Lojzeta Perka s stalno razstavo slik ,,Od impresionizma do danes" in stalno razstavo slik Lojzeta Perka. Odprto vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 13. in od 15. do 18. ure.
V	domu kulture Šoštanj je odprta stalna galerija umetniških del kiparja Ivana Napotnika.
Na Graški gori si poleg spomenika ,.Nošenje ranjenca" lahko ogledate tudi spominsko sobo XIV. divizije.
V	Topolšici je odprta spominska soba v stavbi, v kateri je bila 9. 5. 1945 podpisana brezpogojna kapitulacija okupatorskih sil za jugovzhodno Evropo.
gibanje prebivalstva
POROKE:
Drago HRAMEC, roj. 1957, strojnik, Gavce 3 in Nada MEH, roj. 1962, priučena šivilja, Skorno 6; Alojz KOS, roj. 1954. rud.
DEŽURNA TRGOVINA V OBČINI VELENJE
Od 1.8.1980 do 31.8.1980 vsako soboto od 15. — 19. ure, poslovalnica Špecerija, Kaju-hova 9, Šoštanj.
nadzornik. Velenje, Kidričeva 57 in Marija BRITOVŠEK, roj. 1959, frizerka, Topolšica 112.
SMRTI:
Janez BRIŠNIK, vratar, Loko-vica 60, star 56 let; Božidar POTOČNIK. poštar. Ravne 104, star 33 let; Marija DRUŠKOVIČ, kmetovalka. Gornja vas pri Preboldu, stara 66 let; Miroslav RE-HAR, inv. upokojenec iz Rogatca 118, star 51 let; Janez OŠLAK, upokojenec, iz Mežice, star 70 let; Frančišek JAN, kmet, Škale 104, star 72 let; Jožef OBREZ, upokojenec iz Velike Pirešice 34, star 73 let.
miličniki so zapazili
IZSILJEVAL MU JE PREDNOST
2. avgusta je ob 20 uri vozil po Koroški cesti voznik kolesa z motorjem Vojko Meh. Ko je pripeljal do križišča Kidričeve in Vodnikove ceste mu je nenadoma pripeljal pred vozilo voznik osebnega avtomobila CE 143—797 Vincenc Štabuc in mu izsiljeval prednost. Meh je v nesreči dobil pretres možganov in odtrgnine po telesu. Miličniki so na kraju nesreče ugotovili, da je vozil Meh brez luči in brez potrdila o znanju cestno prometnih predpisov.
PREVOZIL RDEČO LUČ
Dne, 2. avgusta je prišlo na križišču Šaleške in Kopališke ceste okoli 13 ure do prometne nesreče, v kateri sta se oba udeleženca lažje telesno poškodovala. Nesrečo je povzročil voznik osebnega avtomobila Ivan Ku-ster, ki je prevozil rdečo luč na semaforju in se pri tem zaletel v vozilo CE 129—065 Božidarja Podpečana.
TEŽJE TELESNO POŠKODOVANA SOPOTNICA
29. julija okoli 13 ureje vozil po Foitovi oesti iz Velenja proti Šoštanju voznik osebnega avtomobila CE 114—171 Stane Škapin. Ko je pripeljal do križišča Foito-ve. Partizanske in Celjske ceste je na semaforju gorela zelena luč in je z.ato zapeljal v križišče. Takrat paje po Partizanski cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 106—701 Primož Strniša, ki je zavijal na Celjsko cesto in pri tem izsiljeval prednost nasproti vozečemu Škapinu. Pri nesreči sta bila lažje telesno poškodovana voznik Stane Škapin ter Gregor Škapin, težje telesno poškodovana pa je bila Alenka Škapin.
IZSILJEVAL JE PREDNOST
25. julija se je ob 14.40 uri zgodila na Tomšičevi cesti v Velenju prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila CE 976—93 Janez Urbane izsiljeval prednost na prehodu za pešce Marini Marinko-vič. Marinkovičeva je bila pri tem lažje telesno poškodovana. Odpeljali sojo v slovenjegraško bolnišnico.
NEIZKUŠEN VOZNIK
Dne 25. julija je okoli 16. ure vozil iz smeri Hrastovec proti Cirkovcam voznik Jože Lenart. Zaradi neizkušenosti je zapeljal z vozilom s ceste in se pri tem lažje telesno poškodoval.
NI NOSIL ZAŠČITNE ČELADE
V ponedeljek, 28. julija se je okoli 16.45 ure zgodila huda delovna nesreča na gradbišču Gradisa. Delavcu Dautu Seli-movskemu je padla na glavo z višine 5 m železna(cev in ga hudo telesno poškodovala. Odpeljati so ga morali v celjsko bolnišnico, kjer je še vedno v kritičnem stanju. Delavci postaje milice Velenje so na kraju nesreče ugotovili, da Selimovski ni upošteval ukrepov za varnost pri delu in ni nosil zaščitne čelade.
VELIKA GMOTNA ŠKODA
Dne 31. julija se je zgodila prometna nesreča v Belih vodah. Voznik Miroslav Tamašič iz velenjskega Komunalnega centra je zapeljal s kombijem s cestišča 40 m po strmini. Pri tem je nastala ogromna materialna škoda, saj je avtomobil skoraj v celoti uničen. Telesnih poškodb pa na srečo ni bilo.
kino
REDNI KINO VELENJE
8.	8. —petek ob 18. in 20. uri DETEKTIV TOMA — ameriška kriminalka; režija: Richard T. Hefferon; igrata: Tony Musante, Simon Oakktnd
9.	8. — sobota.ob 18. in 20. uri HERBIE POTUJE V MONTE CARLO — Disneyeva komedija; režija: vincent Mc Eve-ety; igrata: Dean Jones, Don Knotts
10.8. — nedelja ob 18. in 20. uri HERBIE POTUJE V MONTE CARLO — Disneyeva komedija
11.8, — ponedeljek ob 18. in 20. uri GRŠKE SMOKVICE — nemška erotična komedija; režija:
Siggi Gotz; igrata: Betty Verges, Claus Richt
12.	8. — torek ob 18. in 20. uri GRŠKE SMOKVICE — nemška erotična komedija
13.	8. — sreda ob 18. in 20. uri KAČJE GNEZDO — italijanska drama; režija: Tonino Čhervi; igrata; Ornella Mutti, Senta Ber-ger
14.	8. — četrtek ob 18. in 20. uri LJUBI VILJEM - angleška komedija; režija: Claude Whatham; igrata: Jenmy Agutter, Sam Wa-terston
KINO DOM KULTURE VELENJE
14. 8. — četrtek ob 20. uri LJUBEZENSKAZGODBAII — ljubezenska drama — ameriška
KINO ŠOŠTANJ
9.	8. — sobota ob 19.30 uri LJUBI VILJEM - angleška komedija
10.	8. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri GRŠKE SMOKVICE — nemška erotična komedija
11.	8. — ponedeljek ob 19.30 HERBIE POTUJE V MONTE CARLO — Disneyeva komedija
13.8. — sreda ob 19.30 DETEKTIV TOMA - ameriška kriminalka
KINO ŠMARTNO OB PAKI
8. 8. — petek ob 20. uri HERBIE POTUJE V MONTE CARLO — Walt Disneyeva komedija 12. 8. — torek ob 20. uri DETEKTIV TOMA - ameriška kriminalka
Kršili so javni red in mir
1. avgusta je prišel domov močno vinjen D. K. Začel je razgrajati, pretepati ženo in otroke ter jim grozil z umorom. Na kraj so morali prihiteti miličniki. Za storjeno dejanje pa se bo moral zagovarjati še pred sodnikom za prekrške.
Dne, 1. avgusta je kršil javni red in mir v bifeju pri stari tržnici M. K. Kršitelj je bil tako vnet, da so morali posredovati delavci postaje milice, ki so mu priskrbeli počitek v prostorih postaje milice. Zagovarjati pa se bo moral še pred sodnikom za prekrške.

gostinstvo velenje, p.o. velenje. rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
GOSTINSTVO VELENJE
vas vabi
—	na teraso bifeja BAZEN v Velenju,
-	v videoteko HOTELA PAKA in na
r odprto belo vino v gostilno STARA POŠTA v Šoštanju.
Delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije »TOPLOVOD« Velenje
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
elektrikarja
za vzdrževanje elekronaprav
Pogoj:
—	KVelektrikar,
—	odslužen vojaški rok,
—	najmanj tri leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v rcsku 15 dni po objavi na naslov:
Delovna oraanizacija za prenos in distribucijo električne energije TOPLOVOD VELENJE, Komisija za delovna razmerja, Koroška 3a, 63320 VELENJE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Antona Kumra
se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč dr. Fijavžu in zdravstvenemu osebju bolnice Slovenj Gradec, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebno še družini Cigale za pomoč, ki ste jo nam nudili v najtežjih trenutkih.
Zahvala tudi DPO KS Konovo, pevskemu zboru Konovo, REK Velenje, društvu upokojencev, društvu invalidov, godbi REK, častnim stražam, TE Šoštanj, TGO Gorenje, čebelarskemu društvu, vsem govornikom, ter duhovnikoma za opravljena obreda, in vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Štefka, sin Miran, sin Tine z družino ter sestre in bratje.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata
Avgusta Ocepka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano sožalje,
darovane vence in cvetje. Hvala vsem. ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Razbornik za nesebično pomoč. Hvala tudi duhovniku za opravlj£n obred.
Žalujoči: sinova Edo in Janko, hčerki Milica in Zofka z družinami, sin Vlado ter brat
Franc z družino.
ZAHVALA
Ob nenadni in mnogo prerani smrti našega ljubega moža, očeta, sina. brata, zeta in svaka
Božidarja Potočnika
iz Raven pri Šoštanju
se'iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem. ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam
drugače pomagali.
Posebna zahvala naj velja TOZD za PTT promet Velenje in njeni enoti Šoštanj, pevcem za zapete žalostinke, govornikom tov. Milošu Vovku, Avgustu Voharju in Ivanu Ferku za poslovilne besede; duhovniku Šmonu za opravljeni obred ter Švarčevim in Smre-
karjevim za vsestransko pomoč.
Neutolažljivi: žena Jožica, sin Zoran, hčerka Andreja, oče Matevž, sestra Erika, brata Silvo z družino in Matko, tast in tašča, svaka in svakinja ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega jnoža in očeta
Toneta Oblaka
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in tolažilne
besede v najtežjih trenutkih.
Zahvala predstavnikom krajevne skupnosti Ravne, zveze borcev, vojaških vojnih invalidov, rezervnih vojaških oficirjev, REK Velenje, pevskemu zboru upokojencev Šoštanj, godbi, duhovniku in vsem, ki so našega dragega pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Krista, hči Vladka z družino, stara^mama in ata Lesjak.
dežurstva
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ
FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA •FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA
Logarska dolina je vendarle bogatejša za nov delček turistične ponudbe. Takoj ob vstopu v dolino, nasproti gostišča sester Logar, so pred nedavnim Bru-netovi uredili in odprli novo poslopje kmečkega turizma. Nekaj dela jih sicer še čaka, pa vendarle. Kaj kmalu bodo za začetek uredili še 9 postelj, načrtujejo pa tudi smučišče z vlečnico.
V teh poletnih dneh, ko večini najbolj prija hladna
senca, imajo delavci delovne organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš Dom Velenje veliko dela. Komaj odpravijo pomanjkljivosti nekje, se te že pojavijo drugje. V zadnjih dneh julija so se tako lotili popravila streh v treh stanovanjskih blokih na Tomšičevi v Velenju. Veliko okvar pa je tudi na vodovodnih inštalacijah.
V organizaciji zveze telesno kulturnih organizacij in plavalnega kluba Velenje je bilo preteklo nedeljo na . velenjskem bazenu trim plavanje. Vroča nedelja je privabila na bazen več kot tisoč plavalcev, med njimi tudi več kot 50 družin. Družine so si priborile posebna priznanja, plavalci, ki so uspešno premagali progo primerno njihovi starosti, pa trim značke in nalepke.
Veliko tovarniško znižanje cen sezonskega blaga do
na Koroški cesti v Velenju
-n
Gostinstvo Velenje
UGODEN NAKUP
OD 11. AVGUSTA NAPREJ!
V,
^BLAŽ CAR
ŠTEFAN AČKO	JASENKA CIGLER	METKA ŠPINDLER
I
I
I I
i
I
i ■
I I I i I I
V soboto se je v Velenje vrnila mladinska delovna brigada Karel Destovnik— Kajuh, ki jo je sestavljalo 37 mladink in mladincev iz naše občine. Mladi so v okolici Sarajeva na prizorišču prihodnjih zimskih olimpijskih iger, urejali smučarske terene. Na delo-viščih so dosegli zelo dobre delovne rezultate. Delavno pa so počastili tudi dan vstaje slovenskega naroda, ico so presegli normo za 194 %. Vendar to niti ni bil njihov najuspešnejši dan. Uspelo jim je namreč tudi doseči rekord akcije s 545 odstotno normo.
Brigada Karel Destovnik—Kajuh. kije bila ustanovljena 1975 leta in je sodelovala na različnih zveznih delovnih akcijah, je s temi uspehi ponovno dokazala, da so vanjo evidentirani resnično najboljši brigadirji.
Ob prihodu v Velenje so nam brigadirji takole pripovedovali o svojih vtisih z letošnje zvezne mladinske delovne akcije Sarajevo 80.
BLAŽ CAR; komandant brigade:« Zaposlen sem na rudniku in sem se letos tretjič udeležil takšne večje delovne ajcije. Prej sem sodeloval že na akcijah Šamac — Sarajevo in Ko-mansko. Letošnja akcija, ki je bila zelo težka, saj smo
morali delati na velikih višinah, tudi do 1800 metrov. Naša brigada, ki so jo sestavljali dijaki in delavci iz občine Velenje, se je na gradbiščih	Bjelašnice,
Krupca in Pohrastovine, dobro izkazala. Dosegli smo pomembne uspehe in smo vsekakor lahko zadovoljni. Bili smo trikrat udarna brigada, osvojili smo izredno udarništvo in dobili priznanje. Drugih priznanj žal nismo mogli dobiti, ker nas je bilo le 37, moralo pa bi nas biti vsaj 50. V naši izmeni je bilo še 21 brigadirjev iz Jugoslavije ter nekaj brigad otrok naših zdomcev. Vsi smo se dobro razumeli, dobro sodelovali ter uspešno razvijali bratstvo in enotnost ter bogatili svoja spoznanja.«
ŠTEFAN AČKO: »Zaposlen sem v TGO Gorenje in sem doslej sodeloval na treh zveznih mladinskih delovnih akcijah. Bil sem na Kozjanskem, v Posočju in Kobanskem. Čeprav se mi zdijo skoraj vse velike delovne akcije zelo podobne menim, da je bila letošnja nekoliko slabše pripravljena. Pa to ni preveč motilo. Prijateljstvo in medsebojno sodelovanje odtehta tudi manjše pomanjkljivosti. Na delu smo se izkazali, čeprav smo imeli težke pogoje. Delali smo na velikih viši-
Veseli in srečni so se brigadirji s pesmijo vrnili v Velenje
nah. do delovišča pa smo imeli dve uri hoda.«
JASENKA CIGLER: »Zaposlena sem v TGO Gorenje. Letos sem bila prvič na delovni akciji. V brigadi sem bila zadolžena za informiranje. Ne vem sicer, kako je na drugih velikih delovnih akcijah, toda po mojem mnenju in mnenju številnih brigadirjev ta akcija ni bila najbolje organizirana. Delo je bilo precej naporno, podirali smo drevje na bodočih smučiščih ter pripravljali teren za gradnjo ceste. Kljub vsemu smo bili zelo uspešni, dobro smo sodelovali tudi z drugimi brigadami in moram reči, da dekleta pri delu nismo ničkaj zaostajala za
fanti.«
METKA SPINDLER: »Sem dijakinja ekonomske
šole. Sarajevo 80 ni bila moja prva akcija. Bila sem že na Kobanskem. Ta lanska republiška akcija mi je bila bolj všeč. Predvsem morda zato. ker je bila bolje pripravljena, no tudi z letošnje bo ostalo veliko lepih spominov. Dosegali smo zelo dobre delovne rezulta-teter navezali številne stike z drugimi brigadirji. Tudi pobratili smo se. in sicer z brigado Zikica Jovano-vič—Španac iz Beograda. Delo je bilo naporno, vendar za brigadirje ne pretežko. Še se bom udeležila kakšne delovne akcije.«
Boris Zakošek
Z novimi lokali večja uspešnost
Zaradi ugrezanja zaprli restavracijo Jezero
MDB Karel Destovnik - Kajuh
Gostinska ponudba v občini Velenje ni zadovoljiva, saj je premalo lokalov, ki bi privabili zahtevnejšega gosta in bi sloveli daleč naokoli. Pred kratkim smo se morali, zaradi ugrezanja tal, odreči še prijetni restavraciji Jezero, ki je v zadnjih letih izgubila precej svojega leska, a je še vedno marsikoga privlačila. Snovanja, da bi restavracijo prestavili, niso bila uresničljiva in tako je morala prenaglo ,,ostarela dama" na licitacijo.
V delovni organizaciji Gostinstvo Velenje pa se dobro zavedajo, da brez ustreznega razvoja ne bodo mogli v korak z gospodarskimi gibanji v naši občini, zato so si v razvojnih programih zastavili tudi nalogo, da zgradijo ali razširijo gostinske objekte na predelih, kjer ponudba ni zadovoljiva. Vse sile so sedaj usmerili na izgradnjo dveh lokalov, in sicer lokala BAR v naselju Šalek Gorica 111 v enem od stanovanjskih blokov ter gostilne v Lokovici ob Šaleški magistrali, kjer pričakujejo po otvoritvi nove ceste precejšen obisk. Ta lokal naj bi pričel obratovati pomladi prihodnje leto, trenutno pa se dogovarjajo za ceno zemljišča.
Novozgrajena lokala nai bi
nadoknadila izpad prometa v višini 5 milijonov dinarjev, ki so ga prej ustvarili v restavraciji Jezero.
In kaj bo z gradnjo nove restavracije ob jezeru? Trenutno že komunalno urejajo zemljišče na novi lokaciji ob Koroški cesti. Predračunska vrednost objekta je precejšnja in je trenutno ocenjena na 40 milijonov din. Teh sredstev iz naslova rudarske škode ne bo mogoče pridobiti, zato razmišljajo o zmanjšanju načrta. To pa dolgoročno najbrž ni najboljša rešitev, saj bo majhen lokal gotovo kmalu pretesen.
Se eno nalogo so si na področju investicij zastavili delavci delovne organizacije Gostinstvo. Dograditi nameravajo ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti, prepo-treben prizidek k hotelu. Prepotre-ben tudi zato ker analize kažejo, da gostinstvo v naši občini lahko pričakuje ustrezen razmah le ob organizaciji različnih zanimivih manifestacij, katerih se udeležujejo velike skupine ljudi. Teh pa doslej zaradi pomanjkanja gostinskih zmogljikvosti ni bilo mogoče organizirati.
Boris Zakošek
Letošnji jubilejni Flosarski bal so s svojim tekmovanjem popestrili tudi gozdni delavci sekači, sicer s flosarijo neločljivo povezani. Tekmovanje v nedeljo dopoldne si je vsekakor veljalo ogledati, saj se pri nazarskem Gozdnem gospodarstvu ponašajo z mnogimi zvenečimi naslovi, med drugim tudi z evropskim prvakom v eni izmed disciplin. Spretnost pri delu z motorno žago je skorajda osupljiva.