ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 - 1988 . 1 129 
pravil za objavo nekatere skupine virov. Pripravljal je korpus vseh antičnih napisov, 
najdenih na Slovenskem. Kot eden od nosilcev projekta pri Slovenski akademiji zna­
nosti in umetnosti, ki naj bi zajel kritično izdajanje in komentiranje vseh antičnih 
virov za zgodovino slovenskih dežel in njihovega sosedstva, je pripravljal zvezek, v 
katerem je nameraval objaviti in komentirati najstarejša poročila iz antike, ki osvet­
ljujejo obdobje prehoda iz prazgodovinskega v zgodovinsko obdobje.21 
Kot odličen strokovnjak je bil deležen mnogih priznanj doma in še več v tujini. 
Od domačih priznanj naj omenim nagrado Kidričevega sklada in dopisno članstvo v 
SAZU, največjega domačega priznanja, Kidričeve nagrade za leto 1988, pa zaradi pre­
rane smrti ni dočakal. Sašel je bil gost številnih univerz in drugih raziskovalnih sre­
dišč v raznih zahodnoevropskih državah in v Združenih državah. Kolikor sem imel 
priložnost spoznati, je v tujini užival nesporen ugled kot eden največjih strokovnjakov 
za antično dobo v deželah, ki jih je proučeval, ugled, ki je našel potrditev v tem, da 
je postal član ali častni član več uglednih znanstvenih društev in da so ga redno 
vabili na mednarodna znanstvena srečanja. Vzdrževal je osebne stike z nekaterimi 
največjimi zgodovinarji in arheologi za antiko iz polpretekle in sedanje dobe. 
Jaroslava Sašla ni več med nami. Pot, ki jo je prehodil kot znanstvenik, je iz­
redno zanimiva, rezultati njegovega dela so izjemno bogati. Za našo vedo je storil kot 
le malokdo. Vsekakor bi bilo za razvoj zgodovinske stroke prav, da bi njegove študije, 
napisane večinoma v tujih jezikih in objavljene v tujini, v obširnejšem izboru doži­
vele objavo v slovenščini in s tem zanesljivo mesto v vsaki strokovni knjižnici. Širši 
izbor iz Sašlovih del, ki pokrivajo vsa obdobja antike in pri katerem bi do velikega 
sintetičnega prikaza manjkala samo še premostitev nekaterih vrzeli, bi postal tako 
temeljni priročnik za vsakogar, ki se zanima za antično preteklost naših dežel. Na ta 
način bi se zasluženo oddolžili njegovemu spominu. 
R a j k o B r a t o ž 
TOUSSAINT HOČEVAR 
(25. 6. 1927 — 21. 4. 1987) 
Zadnje dni aprila lanskega leta nas je pretresla vest, da smo izgubili enega naj­
vidnejših raziskovalcev naše gospodarske preteklosti, prof. dr. Toussainta Hočevarja. 
Tako smo po smrti njegovega prijatelja Jožeta Sorna naenkrat ostali brez dveh ključ­
nih oseb, brez vrhov, brez svetilnikov, ki bi mlajšim tako v vsebinskem, zlasti pa me­
todološkem pogledu kazala smeri in načine nadaljnjega dela. 
Pokojni profesor Hočevar se je rodil v Ljubljani, otroštvo in prva šolska leta pa 
je preživel na Vrhniki, kjer je imel oče, župan in poslanec, lekarno. V letih 1937—1941 
je obiskoval dominikansko klasično gimnazijo v Bolu na Braču. Maturiral je aprila 
1945 v Ljubljani. Naslednje leto se je vpisal na ekonomsko fakulteto v Ljubljani, že 
po prvem semestru pa je odšel v Avstrijo, kjer je študije nadaljeval v Innsbrucku. 
Tam je diplomiral in 1951, tudi doktoriral. Se istega leta se je preselil v Ameriko, kjer 
se je zaposlil kot uradnik v neki čikaški firmi. 1957 je postal docent na Northern State 
College v Aberdeenu v Južni Dakoti, 1959 je postal izredni profesor in naslednje leto 
prešel na Keuka College v Keuka Park v državi New York. Tam je ostal šest let. Nato 
je dve leti predaval na Florida State University v Tallahassee. Od tod je prešel na uni­
verzo v New Orleansu, kjer je 1970 postal redni profesor. Tu je po kratki, vendar hudi 
bolezni sklenil svojo življenjsko pot. Svoj prerani mir uživa na pokopališču v Santa 
Rosa Beachu na Floridi. 
Toussaint Hočevar je večino svojega življenja preživel izven Slovenije. Kljub 
temu je ostal neverjetno zvest deželi in narodu, ki mu je nad vse predano služil. 
V nasprotju s tistimi, ki čutijo pripadnost manjštevilnemu narodu kot breme, je Ho­
čevar to pripadnost izrabil kot korist. Te svoje nazore, izkušnje in znanstvene izsledke 
je znanstveno dokazal z oblikovanjem teoretskih modelov o ekonomiki jezikov. 
Pokojni profesor pri svojih zgodovinskih raziskavah ni nikoli skrival, da je eko­
nomist. Ravno to mu je dajalo tudi določeno prednost, saj je način njegovega razmiš­
ljanja nekoliko drugačen, kot smo ga sicer vajeni. Za ilustracijo naj navedemo le en 
primer. Kot je znano, je bila Kranjska hranilnica zelo pomemben finančni zavod, ki 
21 Prim. Letopis Slovenske Akademije znanosti in umetnosti 36, 1985 (Ljubljana 1986), 71. — Biblio­
grafski podatki, navedeni v 20 opombah, še zdaleč це prinašajo kompletne bibliografije Jaroslava Sašla (to 
najdemo v tekočih letnikih Letopisa Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Podatki so urejeni po 
obdobjih in glavnih področjih šašlovega raziskovanja in naj služijo predvsem kot orientacija v njegovih 
zgodovinskih raziskavah. 
130 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 1 
pa je po ločitvi Kranjcev na Slovence in Nemce ostala v nemških rokah. To je sicer 
ni oviralo pri zbiranju denarja, ampak pri plasmaju, saj jo je to motilo pri dajanju 
hipotekarnih posojil Slovencem in je denar v veliki meri investirala v tuje vrednostne 
papirje in s tem dražila kredit ter siromašila deželo. Ravno ta ekonomska logika pa je 
sprožila ustanavljanje slovenskih denarnih zavodov, kar je pripomoglo tudi k sploš­
nemu uveljavljanju in utrjevanju položaja slovenskega jezika. Hočevar je zapisal: 
»Raziskovanje slovenskega gospodarskega in družbenega razvoja me je pripeljalo 
h graditvi splošnih modelov o ekonomiki komunikacijskih sistemov.« Nekaj njegovih 
rezultatov na tem področju je objavljenih tudi v njegovi edini slovenski knjigi (1972). 
Ker je tovrstne kot tudi druge raziskave, zlasti o našem bančništvu in siceršnjem go­
spodarskem razvoju, vedno vključeval v širši mednarodni prostor, je začel naglo na­
raščati njegov mednarodni ugled. Zato je bil v letih 1977—1980 član izvršilnega odbora 
American Association for Southeast European Studies. 
Posebno pozornost je posvečal Hočevar ekonomskemu položaju Slovencev, tako v 
Jugoslaviji kot v Avstriji in Italiji. Ob tem moramo obžalovati, da ni kot ekonomist 
in zgodovinar skušal ugotoviti, kakšne so ekonomske posledice razkosanja slovenskega 
naroda, kaj je to pomenilo za prosperiteto Slovencev v stari Jugoslaviji. 
Slovenski zgodovinarji bomo Toussaintu Hočevarju za vselej hvaležni tudi za se­
znanjanje tujine z našimi monografijami. Starejše je zbral v bibliografijo (1978), nove 
knjige pa je tekoče recenziral. 
Ogromno so s profesorjevo smrtjo izgubili tudi naši izseljenci. V mislih imamo 
zlasti njegove zasluge pri ustanovitvi mednarodnega združenja Society for Slovene 
Studies, ki mu je bil v letih 1973—1982 tudi tajnik in blagajnik, in založbo Prometej, 
s pomočjo katere je želel seznaniti ameriško javnost z našo literaturo, ter sodelovanje 
v raznih izseljenskih časopisih in društvih. 
Toussaint Hočevar je kot gostujoči profesor predaval v Ljubljani, Münchnu, Ce­
lovcu in drugod, Francija ga je odlikovala z redom Palmes académiques, kljub medna­
rodnemu ugledu pa je bil zelo skromen človek. Tistim, ki smo imeli srečo, da smo ga 
spoznali, bo za vedno ostala v spominu njegova zagretost za slovenstvo in za stroko, 
za znanstveno resnico. Slovenski zgodovinarji ga nismo znali najbolje vključiti v naše 
delo, premalo smo upoštevali njegovo znanje in izkušnje. Ker nekaterih napak ni mo­
goče popraviti, lahko pa se njihov učinek zmanjša, bi bilo prav, da navdušimo kako 
slovensko založbo, da bi izdala njegove zbrane spise v slovenskem jeziku. Šele takrat 
nam bo vsem jasno, kaj smo Slovenci s smrtjo Toussainta Hočevarja izgubili. 
Glavna dela (knjige in članki) 
Slovenia's Role in Yugoslav Economy (Columbus, Ohio: The Slovene Research 
Center, 1964), 62 str. 
Mednarodne finance (Ljubljana: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1965), 
79 str. 
The Structure of the Slovenian Economy, 1848—1963 (New York: Studia Slove­
n i a , 1965), 277 str. 
Geographical Distribution, Age Structure, and Comparative Language Mainte­
nance of Persons of Slovene Language in the United States (New York: Society for 
Slovene Studies, Documentation Series), 21 str. 
Interregional Economic Integration: The Yugoslav Case: John P.Hardt and Carl 
H. McMillan, Planned Economies: Confronting the Challenges of the 1980's (New York: 
MacMillan Press, 1977). 
Economic History of Slovenia, 1828—1918: A Bibliography with Subject Index 
(New York: Society for Slovene Studies, 1978. Documentation Series, 4), 49 str. 
Slovenski družbeni razvoj: Izbrane razprave (New Orleans. Založba Prometej, 
1979), 191 str. 
The Slovene and Croat Minorities in Italy and Austria, 1945—1980: Stephan M. Horak, 
ed., Eastern European National Minorities: 1919—1980 (Littleton, Colorado: Libraries 
Unlimited, Inc., 1985), 258—273. 
(with the assistance of David Crowe). National Minorities in Yugoslavia: 1919— 
1980: Linguistic Minorities from an Economic Perspective: Stephan M. Horak, ed., 
Eastern European National Minorities: 1919—1980 (Littleton, Colorado: Libraries Unli­
mited, Inc., 1985), 216—257. Sodelavec David Crowe. 
Methoden der Lohnbestimmung in den USA: Lohnpolitik und Lohntechnik heute 
(Berlin: Duncker & Humblot, 1962), 281—298. 
Sodobni problemi plačilnobilančne izravnave, Naše gospodarstvo, 11/2 (1965), 
37—40. 
Slovenski protestanti v kolonialni Georgiji, Časopis za zgodovino in narodopisje, 4 
(1968), 145—152. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 - 1 131 
The Portorož Conference of 1921: A Plea for Liberalization of Trade in the Da-
nubian Area: Florida State University Slavic Papers, 1 (1969), 19—34. 
Yugoslav Regional Development and Income Growth: Association for Compara­
tive Economics Newsletter (Spring 1970), 1—15. Soavtor Warren Mazek. 
Economics of Preferential Border Zones: The Austro-Italian Case: The Southern 
Economic Journal, 37/2 (October 1970), 151—156. 
Plačilnobilančna izravnava, Ekonomska revija, 21/1—2 (1970), 79—85. 
Mednarodna mobilnost človeškega kapitala v tradicionalnem in razvijajočem se 
gospodarstvu: Slovenski primer. Mobilità internazionale del capitale umano in eco-
nomie tradizionali ed economie in sviluppo: Il caso della Slovenia, Most (Trst), 31—32 
(1971), 2—7. 
Reducing Regional Income Differentials with Capital Transfers in the Self-Ma-
naged Economy: Yugoslavia, 1947—1965: Review of Regional Studies, 3/2 (1973). So-
avtor Warren Mazek. 
Ekonomskopolitični aspekti diferencirane zaposlitvene strukture Slovencev in Ita­
lijanov v Trstu, Ekonomska revija, 25/4 (1974), 374—378. Soavtor Aleš Lokar. 
Equilibria in Linguistic Minority Markets, Kyklos, 28/2 (1975), 337—357. 
Monetary Theory in J. P. Kryger's Second Ljubljana Essay (1779), Economy and 
History, 18/1 (1975), 34—40. 
Economic Determinants in the Development of the Slovene National System, Pa­
pers in Slovene Studies 1975, 27—78. 
Češki vpliv pri snovanju slovenskih podpornih jednot v ZDA, Časopis za zgodo­
vino in narodopisje, 13/1—2 (1977), 234—240. 
Slovene Geographical Names in the United States, Society for Slovene Studies 
Newsletter, no. 9 (1977), 2—3. 
La zona industriale interstatale: Aspetti teoretici e applicativi: Atti del Simposio 
sui problemi socio-economici e ambientali degli Sloveni in Italia, 1. Trst: SLORI, 1978, 
146—160. 
Typologie sur l'emploi des langues dans l'entreprise privée: Linguistic Minorities 
and Interventions: Towards a Typology, Proceedings of the Symposium on Linguistic 
Minorities held at Laval University, Quebec, from April 15 to April 18, 1977 (Quebec: 
Les Presses de l'Université Laval, 1978), 282—291. 
The Economic History of Slovenia, 1828—1918: A Survey of the Literature, Jour­
nal of European Economic History, VIII (Spring 1979), 217—232. 
Geografska razporeditev, starostna struktura in relativna osveščenost oseb sloven­
skega jezika v ZDA, Zgodovinski časopis, 34/1—2 (1980), 215—225. 
Private Sector in the Economy of the Socialist Republic of Slovenia. The Coope­
rative Movement in Slovenia: Aloysius Balawyder, ed. Cooperative Movements in 
Eastern Europe (London: The Macmillan Press Ltd., 1982), 149—152. 
Les variables économiques dans le développement de la terminologie française de 
la gestion, Enseignement et Gestion. July, 1980, 25—28. 
Terminske valutne transakcije, Bančni vestnik, 30/1—2 (1981), 25—26. 
Economic Costs of Linguistically Alternative Communication Systems: The Case 
of Uzbekistan, Nationalities Papers, 10/1 (Spring 1982), 55—64. 
Les aspects économiques de la dynamique fonctionnelle des langues, Language 
Problems and Language Planning, 7/2 (Summer 1983), 135—147. 
Comment at the Symposium ,The Slovenes of Northeastern Italy', Nationalities 
Papers, 11/2 (Fall 1983), 186—188. 
Začetki slovenskega poslovnega bančništva, 1900—1912, Bančni vestnik, XXXII 
(1983) 335 343. 
Slovensko poslovno bančništvo, 1913—1941, Bančni vestnik, XXXIII (1984), 230— 
234), 267—272. 
Linguistic Minorities of Yugoslavia and Adjacent Areas During the Interwar Pe­
riod: An Economic Perspective, Nationalities Papers, 12/2 (Fall 1984), 209—221. 
Slovensko poslovno bančništvo kot inovacijski dejavnik, Zgodovinski časopis, 38/3 
(1984), 170—192. 
Financial Intermediation in a Multilingual States : The Case of Slovene Corporate 
Banking in Austria, 1900—1912, Slovene Studies. 8/1 (1986), 45—56. 
Interregional Economic Integration: The Yugoslav Case: J. P. Hardt and C. H, 
McMillan, eds. Planned Economies: Confronting the Challenges of the 1980s (Cam­
bridge University Press, 1987). 
S t a n e G r a n d a