Leto VIII, itev. 50 Ljubljana, nedelja 2?. februarja 1927 Poštah» pavjalfraim. Cer a 3 O n p Uh«j» ob 4. »jutraj. «a» Stane mesečno Din as*—; za ino-remstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredništvo i L)ub'iana, Knaflova ulica itev. $/L Telefon štev. 7«, ponoči tudi Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravntStro: Ljubljana, Prešernova ulica št. sa. — Telefon %t. 36 inseratni oddelek: Ljublian«, Preiei-n.ova ulica St. 4. — Telefon it. «ca Podružnici: Maribor, Barvarska ulic» It. i. — Celje, Aleksandrova cesta Račun prt postnem ček. zavodu : Ltub-lana àt 11.841 - Praha či9lo7».i»o Wien.Nr. 105.14t. Ljubljana, 26. februaria. Narodna skupščina je ponoči s 152 proti 134 glasovom odklonila predlog HSS, da se ministra notranjih del Maksimoviča postavi pod obtožbo radi zlorabe uradne oblasti. Zopet se je pokazalo, da se v našem parlamentu vsako vprašanje rešuje zgolj strankarsko politično. Vsi radikali in vsi klerikalci ter del nikičev-cev so glasovali za to, da je obtožba neupravičena in da so metode g. Maksimoviča korektjie. Kakor pri čudovitem rezultatu večmesečnega dela anketnega odbora, tako se je zgodilo tudi tu. Pri anketnem odboru je šlo za to, da se končno enkrat zagrabi korupcija za vrat. Ne z resolucijami, ki izražajo ogorčenje nad njo in ji pretijo s preganjanjem, temveč s konkretnim sklepom Narodne skupščine, kateri se je imelo predložiti stvarno formulirano gradivo za obtožbo proti neposredno kompro-mitiranim bivšim ministrom in visokim državnim funkcijonarjem. Vsi vemo, kako se je ta afera končala. Klerikalna stranka, ki je baš v odločilnem trenutku napravila svojo kupčijo z radikali ter se ž njimi vsedla za vladno mizo. Je izkonstruirala predlog, ki je pretvoril akcijo anketnega odbora v cinično farso. Tiči, ki so bili takorekoč že v kletki, so veselo sfrfotali v zlato svobodo. Nikomur se ne bo zgodilo žalega. Z obtožbo notranjega ministra se je hotelo zagrabiti za vrat poleg korupcije drugo največje zlo v naši državi, uradno nasilje ter zlorabo uradne oblasti. Tudi v tem slučaju obtožbe so bile inkriminacije točno konkretizirane ter podprte z dokazi. Pred vsakim forumom, ki bi razsojal objektivno in po svoji najboljši vesti, bi morala slediti obtožbi tudi preiskava, ki bi bila za vso državo in njeno konsolidacijo velikanskega moralnega in vzgojnega pomena. ln kako je prišlo? Radikali so storili vse. da rešijo svojega ministra, a da rešijo tudi reputacijo svoje stranke, katero danes že vsa država pozna kot nositeljico in vzdrževateljico nasilnega policijskega režima. Samih radikalov Je v Narodni skupščini premalo in zato jim je bilo treba najeti pomagače. da spravijo obtožbo s sveta. Glasovanje proti obtožbi ministra Maksimoviča je tako postalo tržno blago, za katero so se vršila zadnji teden živahna barantanja. Večkratne konference dr. Korošca z g. Uzunovičem in Maksimovičem, ki so se o tej stvari zadnji teden vršile in o katerih je poročal tudi «Slovenec», kakor tudi dejstvo, da sta bila oba slovenska velika župana na dan otvoritve oblastnih skupščin uradno odpoklicana v Beograd «ad referendum». kakor tudi govorice, ki so jih včeraj širili klerikalci v Ljubljani v zvezi z raznimi predstoječlmi personalnimi izpremembami v Sloveniji, vse to in marsikaj drugega dovoljuje sklepanje, da je SLS napravila za glasovanje proti obtožbi g. Maksimoviča z radikali priložnostno kupčijo. Posledica je bila. da so danes vsi klerikalni poslanci s klerikalnimi ministri vred kakor en mož na strani radikalov glasovali proti obtožbi notranjega ministra. Tako je Jugoslavija po zaslugi klerikalcev. ker so bili pri vseh glasovanjih njihovi glasovi odločilni, v teku enega samega meseca iz nasilnega, koruptnega in . gospodarsko skrahira-nega Balkana, (da se poslužujemo nedavne klerikalne terminologije), postala eldorado, v katerem ni ne korupcije, ne nasilnega policijskega režima, a tudi ne gospodarske mizerije; saj so klerikalci odločili, da se ne zmanjšajo ma-terijalne obremenitve državljanov, kakor so dali tudi odvçzo za zločine korupcije in upravnega terorja. Žalostne so posledice takega cinizma. Narod mora izgubiti vero v boljše čase. če vidi. da se najusodepolnejši problemi države pretvarjajo v kupčiiske posle, Ako nobena pritožba, nobena obtožba nič ne zaleže, ako se vsak zločin v Narodni skupščini presoja po tem. ali se da iz njega kovati strankarski orofit ter v pozitivnem primeru v naprej pardonira. kdo naj ima še pogum tožiti, pritožiti se, obtožiti? Sa i vse skupaj nič ne pomaga! Kako opasno bi bilo to prepričanje, če bi sDlošno prodrlo med narodom, o tem ni treba še posebej govoriti. Naš parlament si tovori na pleča strahovito odgovornost pred zgodovino. Pohujšanje, ki ga daie, zasluži v polni meri svetopisemsko kazen z mlinskim kamnom. Vpokojitev komisarja Sokole-viča Beoerad. 26. februarja, p. Policijski komi-*>r Sokolovič je bil danes upokojen. Se sno-W ie uprizoril nov škandal Prijel je kolarjn Milana Mihajloviča in ça z revolverjem v pr»Vi o^redel n.? kvnrt. Nemško-turška trgovina Berlin, 26. februarja, (be.) Zbornica je sprejela danes trgovinsko pogodbo a Tur-Bj» Obtožba proti ministru Maksimoviču zavrnjena S 152 proti 134 glasovom radikalov, klerikalcev in nikičevcev. Tajno glasovanje pod kontrolo vodstva radikalskega kluba. Politične posledice današnje vladine «zmage». Beograd, 26. febr. p. Ob 22. zvečer se je pričelo glasovanje o obtožbi radičevcev proti ministru Maksimoviču. V smislu čl. U. zakona o ministrski odgovornosti je predsednik pozval one poslance, ki so proti obtožbi, da glasujejo za »prost prehod na dn®vni red«, one, ki obtožbo odobravajo pa, da glasujejo proti prostemu prehodu. Glasovanje je tajno, z listki. Vodstvo radikalskega kluba je uvedlo strogo kontrolo, da prepreči vsako iznenadenje s strani onih radikalov, ki so očividno bili v srcu za obtožbo. Vsi člani radikalskega kluba so dobili glasovnice, na katerih je bila besedica »da« s stroem napisana. Tako je bilo glasovanje za radikale prav za prav javno. Pod radikalsko kontrolo so bili tudi klerikalcl, ki so do zadnjega oddali svoj glas proti obtožbL- Tem dvem so se priključili še nekateri nemški poslanci ter kakor se zatrjuje 4 ni-kičevcl. Znano je, da je bivši minister Nikič v najtesnejših osebnih odnošajih z g. Maksimovičem. Vsega skupaj je glasovalo 286 poslancev. Ob veliki napetosti je predsednik skupščine ob 2230 proglasil rezultat glasovanja. Za prost prehod na dnevni red in tore" proti obtožbi Je glasovalo 152, proti prehodu na dnevnl red in torej za obtožbo pa 134 poslancev. Obtožba je torej zavrnjena. Radikali ln klerikalci so ploskali, opozicija je klicala: 2ivio SokolovičI Žitfio teror! Iz ministrske sobe je bilo slišati glasen smeh in čestitanje g. Maksimoviču. V največjem hrupu je predsednik zaključil sejo ter sklical prihodnjo za ponedeljek ob 10. z dnevnim redom: nadaljevanje budžetske debate. izid glasovanja je sicer v prvem trenutku navdal vladine kroge z zadoščenjem, vendar se je takoj nato uveljavilo dejstvo, da je večina 18 glasov pri tako važni odločitvi vse prej nego zmaga. Slej ko prej prevladuje mišljenje, da je pozid a g. Maksimoviča nevzdržna, s tem pa tudi položaj vlade stalno labilen. Akcija proti Maksimoviču z današnjim glasovanjem še ni končana. Medtem so namreč davidovičevci sesiavili novo obširno dokumentirano obtožbo, o kateri pripovedujejo, da bo napravila povsem drug vtis, nego radičevska, ki je bila v marsičem pomanjkljiva ter je obravnavala le slučaje, ki se tičejo HSS. Obtožba davldovičevcev bo vložena prihodnji tdHen. Kot posledica tridnevne debate je ostala tudi poostrena napetost med vlado in opozicijo, ki bo nedvomno povzročala nove težkoče pri proračunski debati. Pri izhodu iz Narodne skupščine so vprašaK novinarji ministrskega predsednika Uziunoviča, aii je zadovoljen z Izidom današnjega glasovanja. G. Uzunovič je dejal: »Bi! bi mnogo bolj zadovoljen, ako bi bila predložena take vrste obtožnica, čeprav mi je nudila priliko, da sem zopet pokazal, da imamo potrebno večino. Obžalovati je, da se Je v našem parlamentu uvedla praksa, da se tako lahko dvigajo obtožbe in s tem prekinja budžetna debata ter ovira redno danošenje proračuna. Volilce bo pač bolj zanimalo donošenje budžeta in vse. kar Je z njim v zvezi, kot pa prazma obtožba in nedopustni prizori, ki so končali s popolnim porazom opozicije. Demokratski poslanec Pera Markovič, ki je šel mimo in je slišal te besede, je na naslov Uzunoviča glasno rekel novinarjem: »Pišite, da si bomo v kratkem zapet šteli glasove!« S tem je alu-diral na obtožbo, ki Jo bodo demokrati predložili proti Maksimoviču. Mimo Je šel tudi Svetozar Pribičevič ln slišal poslednje Uzunovičeve besede. Rekel je novinarjem: »Tako govori predsednik vlade, ki ima le 18. fciasov večine!« Prve posledice angleške note Rusiji Angleška vlada namerava odpraviti v Londonu sovjetsko diplomatsko zastopstvo. — Prvi koraki proti angleškim komunistom. Sovjeti hoteli prehiteti Anglijo s svojo noto. London, 26. februarja, g. Angleška no« ta sovjetski vladi je izzvala v krogih, ki stoje blizu ruskemu poslaništvu, veliko vz» nemirjenje, hkrati pa tudi nekako pomir» jenje. Splošno je namreč oeobje ruskega poslaništva pričakovalo, da bo Velika Bri» tanija takoj prekinila diplomatske odnoša* je do Rusije, vsled česar bi moralo osebje takoj zapustiti Anglijo. Vlada se stalno posvetuje o razmerju do Rusije. Razmišlja tudi o tem, ali ne bi ka» zalo dati notranjemu ministru gotova širša pooblastila, da bi mogel odločno nastopiti proti komunistični agitaciji v Angliji. Kabit net razpravlja tudi o tem, ali naj bi te mor» «a sovjetsko diplomatsko zastopstvo zopet spremenilo v trgovinsko, kakršno je bilo pn volno, in ali naj bi se omejili gotovi privit legiji, ki jih stalno uživajo razni nameščeni ci ruskega poslaništva ali člani drugih polt oficijelnlh sovjetskih ageniur. Večina mini» strov ne vidi vzroka, zakaj se ne bi Število ruskih nameščencev teh agentur omejilo in zakaj ne bi mogli izvrševati navadnih pisar» niških del Angleži, ko vendar ne sme no» beno drugo diplomatsko zastopstvo imeti toliko osebja iz svoje države, ki uživa po» sebno zaščito. Kot prvi korak v tej smeri smatrajo dej» atvo, da je vlada ie začela nastopati proti angleškim komunistom s tem, da je ustavit !a delovanje petih krajevnih odborov državt ne zveze občinskih nameščencev, ker so proti volji centrale poslati delegate na kont ferenco takozvanega državnega manjiinsket ga pokreta, ki je v resnici le komunistična agitacija Razen tega je londonski okrožni svet zveze odstavil šest svojih članov. Dru« gim petim krajevnim odborom je bilo spo» ročeno, da mora nekaj njihovih funkcijo» carjev ustaviti svoje udejstvovanje za šest mesecev. Vsi ti koraki so posledica sklepa tsvrševslnega odbora zveze, očividno na migljaj ob I as te v. London, 26. februarja, d. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je hotela Rusijs prehi» teti angleško vlado, ko je izvedela, da ji na» mera*» poslati noto. Zato je naročila svoje» mu diplomatskemu zastopniku v Londonu, naj izroči kabinetu s svoje strani noto, ki izraža podobne pritožbe na naslov Veliko Britanije. Upravnik poslov Rosengolz je prišel v zunanje ministrstvo, kjer ga pa Chamberlain ni hotel sprejeti Angleška vlada je medtem že odposlala svojo noto aovjetom ln Jo hkrati objavila. V Moskvi pripravljajo odgovor Zakasnitev odgovora zaradi Stalinove bolezni in Čičerinove odsotnosti. — Veliko ogorčenje v sovjetskih vladnih krogih Moskva, 26. februarja. ! Sovjetska vlada namerava odgovoriti na angleško noto, veru dar je ni pričakovati pred enim tednom. Ker je Stalin hudo obolel in zato ne more posegati v razvoj dogodkov, se boje, da ne pridejo zopet stari ekstremni elementi v vodstvu stranke na površje, ki jih je Stalin odstranil, čičerin je zastopnik zmerne pot liiike do Angtije. Ako pa pridejo ti politiki do glavne besede, je računati s tem, da se razmerje do Velike Britanije še bolj poostri, ker Rusija ne bo hotela popustiti. Moskva, 26. februarja, g. Vlada je preje» le angleško noto razmeroma kasno, ko jo je angleško časopisje že objavilo. Sovjet» skega pooblaščenca Rosengolza namreč nI bilo na poslaništvo, zato je bila nota izro» čena vratarju, vsled česar jo je Rosengolz prejel šele kasneje, ko se je povrnil. 2e to jc učinkovalo v Moskvi poniževalno. So» vjetske kroge je neljubo presenetil ton on» gleške note in zlasti ironija, ki se mestoma čita med vrsticami ali celo očitno. Sovjetsko ogorčenje se vidi tudi iz pisa» ve listov. «Izvestija» se celo norčujejo iz Chamberlaina. Splošno mnenje je, da je an. gleška nota neutemeljena. Dokazi, ki jih navaja za svoje trditve o sovjetski propa» gandi. so nevzdržni. Nasproti dejstvu, da trdi nota. da so Rusi blatili Anglijo, se na. vajajo izreki iz govorov ministrov Churchil» la, Bùkenfeeada in Joynson»Hicksa. Zlasti Churchillu zamerjajo «Izvestija», da je ime» noval člane sovjetske vlade morilce, ropar» je in tatove. List pravi nadalje, da Anglija ne sme govoriti z Rusijo v takem tonu leta 1927., ko tak ton ni običajen niti v obče» vanju z najmanjšimi kolonijami «Pravda* pravi, da je nedopustna nota že zaradi svo» jih pretenj. Izročitev note pa pomenja v se» danjem trenotku toliko, kot da hoče Angli» ja razmerje do Rusije poslabšati. Nota ne navaja niti ene konkretne obdolžitve in no» benega dokaza za trditev, da Rusija krši pogodbe. Kantonci zasedli Sungkiang Šanghaj, 26. februarja (be.) Kantonske predstraže so zasedle Sungkiang. London, 26. febr. s. Po vesteh «Datf/y Ext pressa» je baje vsa kitajska mornarica prêt stopila h Kantoncem. Južna armada je zat sedla Sungkiang v bližini šanghaja. Rim, 26. febr. s. Agenzia Štefani poroča, da Je italijanski torpedni lovec «Muggia» odplul proti Šangheju. Poljska in Rusija M^kva, 26. februarja, (be.) Po vsej Rusiji se prirejajo velike manifestacije in sp izražajo simpatije Belorusom, ki jih Poljaki preganjajo v viienaki pokrajini Novi škandali v Narodni skupštini Radičevski poslanec Basariček, eden podpisnikov obtožnice, kot branitelj ministra Maksimoviča. «Znorel je, ali pa je podkupljen». Vlada po milosti g. Jegliča in Rima, Ves dan in pozno v noč je trajal v zbornici nepopisen hrušč in trušč. la izjavo dr. Bankoviča z zadovoljstvom. Samostojni demokrat dr. Dušan Boškovic je zelo ostro napade! vlado, ki uvaja sistem nezakonitosti in nasilja. Beograd, 26. februarja, r. Seja Narodne skupščine je bila otvorjena par minut po 9. uri. Po prečitanju zapisnika je posl. Juraj Demetrovič zahteval, naj se zabeleži, da mu je včeraj predsednik odvzel besedo, ker je hotel odgovoriti predsedniku vlade Uzunoviču, ki mu je očital, da je napravil aluzijo na krono, ker je dejal, da državo vladajo Sokoloviči. PosL Demetrovič ugotavlja, da pri nas kralj kraljuje, vlada pa vlada. Uzunovič še tega ne razume. Njegov očitek je smatrati kot poskus denuncijacije in nepripustnega vpletanja krone v debato. Zatem je zahteval besedo posl. Zanič (feder.), ki mu jo pa predsednik odkloni. Med Žaničem in skupščinskim tajnikom Kobasico pride do prepira. Malo manjka, da poslanca ne obračunata telesno. Kobasica napade Zaniča z besedami: «Vi ste vucibatina». Opozicija protestira proti obnašanju skupščinskega tajnika. Zanič imenuje Kobasico «žandarja», za kar ga predsednik skupščine kaznuje z zapisniškim ukorom. Končno dobi posl. Zanič besedo in napada predsedstvo skupščine, ki je na včerajšnji seji preprečilo, da opozicija predloži nadaljne dokaze proti notranjemu ministru Maksimoviču. O kršitvi poslovnika govori tudi davidovičevec Pera Markovič. Predsednik vlade Uzunovič zatrjuje, da je bil Sokolovič medtem odstranjen iz državne službe. Zameri opoziciji, da ost (smeh med radičevci). Krndeij:... za vam! pa prostaštvo (burno ploskanje na galeriji). Radič: Mi bomo opozicijo operirali. On je — tu je Radič pokazal dr. Mačka — preveč vaš. Dejal sem, da se bodo hrvatske oblasti kmalu adružile. Sabora ni mogoče improvizirati. (Napram opoziciji:) Vi demmclrate. Krčelid: Torej zahteva po hrvatskem saboru je za vas denuncijacija? Sramota. Sabor bomo dosegli tudi proti vaši volji. Radid: Toda z delom, ne z govoričenjem. Pri glasovanju je opozicija odklonila sodelovanje v odsekih ter je oddala prazne Hsfike. Izvoljen je bil finančni odsek lz samih radičeveev. Na enak način je bil izvoljen tudi odsek za oblastne uredbe In četrti tajnik po novem poslovniku. Prihodnja seja bo sklicana v dogovoru z oblastnim odborom pismenim potom tekom 14 dni. Iz dragih oblastnih skupščin Karlovac, 26. februarja, n. Ker v oblastni skupščini niso mogli priti samostojni demokrati in radičevci do sporazuma glede oblastnega odbora — znano je, da šteje SDS 30, HSS 28. 1 NRS 2 in davidovičevci 1 poslanca se je morala popoldne seja skupščine po zopetnem burnem nastopu odgoditi na jutri dopoldne. Osljek, 26. februarja, n. Oblastna skupščina je dopoldne sprejela poslovnik in se odgodila na prihodnji teden. Sestane se v sredo ali četrtek. Skupščina je sklenila, da dobe oblastni poslanci iz Osijeka po 120 dinarjev dnevnic, z dežele pa po 170. Predsednik oblastnega odbora dobi stalno mesečno plačo 5000, člani odbora pa po 4000 dinarjev. SLS proti davčni praksi delegata dr. Šavnika. Odkar Je vstopila SLS v vlado, je postai te marsikak njen pristaš silno razočaran, ker tudi najbolj zagrizeni klerikalni stran-karti ne morejo razumeti, kako more poštena tn dostojna stranka v par dneh in v par tednih ves svoj program in vsa svoja načela na glavo postaviti, svoje slovesne obtiube pa zavreči. Na deželi postajajo radi tega pristaši SLS apatični in od vseh strani se čuje, da raste število ornih, ki iijawljajo, da SLS nikdar več ne bodo na-амШ. V Ljubi!ani postajajo pristaši SLS nestrpni tudi zato, češ dosedaj klerikalni ministri niti obljub, ki so Jih napovedovali ob rrojetn vstopu v vlado giede personalnih izprememb niso mogli Izvesti. Ni več nobene tajnost, da ie SLS svojim ljudem obetala, da bosta takoj izmenjana oba velika župana v Sloveniji, prav tako tudi šef pro-svete dr. Lončar, finančni delegat dr. Sav-nflc, šef kmetijstva g. Sandn in še cela vrsta drugih uradnikov, na katera mesta komaj čakajo pristaši SLS. Interpelacija proti Boži Maksimovidu je sedaj spravila rtdfltaie v veliko zadrego, ki so Jo porabil klerikalci v to, da so z vso silo prit&nffi, da bi veradarie dosegi! s penzfcraJranJem ln premestitvijo uradnikov vsaj nekaj vidnih uspehov za svojo tlačansko poîît&o režimu KU. Radikal, Id očividno niso preveč vneti za uradniške persekucije ca «krščanski podlagi», so menda klerikalce zadnje dneve nekaj «pototežffl», dasi Je ostalo vse še pri staTtm. Včerajšnji «Slovenec» nekako napoveduje, da SLS «žaga» finančnega delegata dr. Sevnflca, češ, da zato, ker Je tedai «tajno navodilo, da se davki z vso strogostjo Izterjava jo». Razume se, da piše «Sloveče» ob te) priliki, da Je izdal ljubljanski finančni delegat to okrožnico zato, ker je pristaš — SDS, kakor da bi bHa šef dr. Šavnika SOS. ne pa finančni minister, ki sedi v Isti vladi kakor gg. Kdovec, Qo-sar in Sernec tn kakor da bi ljudje ne vedeli, da g. dr. Saivnik ni in nI bil nikdar organiziran v nobeni politični organizaciji SiD6. «Slovencu» je seveda le za to, da bi natrosil svojim pristašem peska v oči, da bi ne vkteii, da Je SLS tista stranka, ki je v finančnem odboru glasovala proti vsem davčnim olajšavam, s čemer je SLS dala finančnemu ministru in njegovim organom novo vzpodbudo, da naj v Sloveniji davčni vijak le dobro navljeio. «Slovenčeva» reklama o nastopu «SLS proti davčni praksi delegata Savnika» je za vladno stranko tem bolj klaverna, ker dokazuje, da SLS niti take malenkosti, nI še mogla Izvo-Jevati od radikalov, če tudi njen kandidat, ki naj bo namestnik dr. Savnika. potrpežljivo čaka na Izpremembo že cel mesec. Če hoče «Slovenec» že renovlratl. naj reno-vira, a šele tedaj, ko bo kaj videti, ne pa, da slepi Javnost s praznimi besedami. Klerikalno glasilo, ki bije samo po sebi le v Mariboru Izhajajoči listič «Slovenski Gospodar». V poslednji številki najdemo uprav tipične primere klerikalne zmedenosti, hujskaštva m hudobije. Tako priznava v rubriki o državni politiki, da ie SLS z vstopom v vlado utrdila radikalno stranko, o kateri je doslej trdila, da je glavni pobor-nik centralizma, velesrtstva, beogradskega izžemanja v Sloveniji in pa framasonstva. List piše doslovno: «Radikalna stranka je v naši državi najmočnejša, saj od 315 poslancev jih ima sama 140. Zgodilo se je zato, da Je ta stranka doživela že večkrat notranje spore, ai! vendar ie ostala kljub temu, da se je kdaj kak del odkrnil, odločujoča. Toda sedaj, ko ie v vladi s SLS, se je pa stranka notranie zelo utrdila. Opozicija bi seveda rada videla spor v radikalni stranki ln Je mislila, da ga bo povzro-čBa z obtožnico zoper Maksimoviča. Toda radikalni klub se Je že IzJaivS, da bo todi tu zaradi stranke (!) držal disciplino in opozicija, ki se vsa besna zaletava v sedanjo vlado, bo osramočena.» Par odstavkov dalje čltamo o sedanjem proračunu, ki uzakonja vse prejšnje od SLS toîi v opoziciji dbsovražene davke, sledeči, odstavek: «Tekom marca mora biti ves proračun sprejet. Opozicija bo hote ali nehote omogočila sprejetje proračuna.» Tako v teh dveh odstavkih. V članka, ki je natisnjen boij zadaj v Isti števifld, p* izbniha prejšnja klerikalna demagogija m lažnjivost brez vsake krinke na dan. List piše, v očitnem protislovju z gornjimi odstavki sledeče: «Narod je dobil z obiastminl skupščinami v roke orožje, s katerim se bo lahko uspešno postavil po robu izžemanju in gospodarskemu Izrabljanju beogradskega centralizma.» • V prvih dveh odstavkih rešuje torej radikalno stranko, ki je bila po neštetih izjavah SLS glavna nositeljica «izžemanja ln gospodarskega izrabljanja beogradskega centralizma» pred notranjim razkolom in jo utrja, ter sprejema dosedanji državni proračun, to se pravi vsa takozvana centralistična bremena, v zadnjem odstavku pa grmi proti centralizmu, kje je tu trohica doslednosti? AH nI klerikalno prevarantstvo na dlani? Ali nI SLS seme najhujše politične nemorale na Slovenskem? Klerikalci se poradikalijo? Beograd, 26. februarja, p. Z ozirom na vedno tesnejšo solidarnost, k! vlada med radikali in klerikalci ln ki se je dokumentirala zlasti pri debati in glasovanju o obtožbi proti ministru Maksimovidu, so se danes raznašale po parlamentu govorice o še o ožjem sodelovanju NRS in SLS. Te govorice izvirajo iz dejstva, da so radikali Jako hvalili klerikalce, češ «to so naš! ljudje», oni gredo v ogenj za nas ln obljubili so nam, da likvidirajo SLS ter pristopijo v radikalsko stranko. Seveda Je vzeti te izjave cttm grano salis, a one so karakteristične, ker dokazujejo, da smatrajo radikali, da imajo klerikalce sedaj popolnoma v žepu. Slovesen pričetek trgovinskih pogajanj s Češkoslovaško Beograd, 20. februarja, p. Popoldne ob 5. je bila prva eeja jugoslovenake ln češkoslovaške delegacije za pogajanja o trgovinski pogodbi Sejo je otvoril zunanji minister dr. Perič, ki je naglašal, da na rvetu menda ni dveh narodov, ki bi ei stala tako blizu, kakor jugoslovenski in češkoslovaški. Za pozdravne besede ministra se je zahvalil češkoslovaški poslanik Seba. Naglašal je veliko ljubezen CeSkosIovakov do Jugoslovanov in povdarjal potrebo tadi po gospodarski učvrstitvi odnošajev poleg političnega in srčnega bratstva, Id že obstoja Prihodnja seja bo v pondeljek. Minimalne zahteve državnega uradništva pred vlado Resolucija decemberskega kongresa Saveza državnih uradnikov, izročena ministru za socijalno politiko In predsedniku vlade. — Minimalne zahteve državnega uradništva ne zahtevajo nl-kakega povišanja državnih Izdatkov! Začetkom decembra se je vršil v Zagrebu kongres Oiavnega saveza državnih uradnikov, ki je potekel precej burno in na katerem so zmagale umerjene struje. Kongres je tedaj odobril resolucijo, ki obsega minimalne zahteve državnega uradništva. Ker se je po-Htičiti položaj po kongresu poskbšal in je vlada zašla v krizo, je glavni odbor saveza odložil izročitev kongresne resolucije viadi do sestave novega kabineta. Tako ;e došlo, da je bila resolucija decemberskega kongresa izročena viadi šele te dni Resoluciji je priložen utemeljevalm uvod, v katerem ugotavlja glavni odbor, da resolucija ne zahteva od viade novih finančnih in proračunskih žrtev in da se da rešiti v okvirju sedanjih državnih sredstev. Obenem odklanjajo državni uradniki v poslednjem času v javnosti se množeče pritožbe in pavšalne klevete uradniškega stanu, ki vrši svojo dolžnost požrtvovalno in nesebično v korist naroda in države. Resolucija obsega sledeče točke: 1.) Kr. vlada naj pripravi revizijo zakona o državnih uradnikih in revizijo uredbe o razvrstitvi. Obenem naj predloži specijalne zakone o poedinih strokah. V to je potrebno, da vstopijo v komisije, ki bodo sestavljale te zakone tudi predstavniki državnih uradnikov. Kongres zahteva, da se s temi zakoni izravnajo velike razlike med prejemki višjega uradništva prve kategorije in prejemki ostalega uradništva. 2.) Revizija zakona o uradnikih naj ustvari za državno uradništvo poseben fond za zavarovanje pokojnine uradniškim rodbinam, kakor je veljal za Srbijo. 3.) Vlada naj drži besedo, ki jo je dala pri prvem odtegljaju dodatkov v korist poplavljencev. 4.) Radi predstoječe socijalne krize, ki nastopi z novim stanovanjskim razmerjem dne 1. novembra 1927., naj vlada poviša gradbeni fond za uradniška stanovanja. 5.) Reši naj se vprašanje sprevedbe kronskih upokojencev v dinarske, kar se že šest let nesocijalno zavlačuje. 6.) Z ozirom na izravnavo cen, naj se Zagreb, Ljubljana, Split, Dubrovnik. Maribor. Novi Sad ln Skoplje uvrste v prvi draginjski razred. 7.) Potni in selitveni izdatki državnih uradnikov se urede po dejanskih izdatkih. ne pa po dosedanji uredbi ki ne priznava niti polovice efektivnih izdatkov. __ Politične beležke Farizejstvo «Slovenec» je napravil uprav židovsko reklamo s tem, da so se nekateri klerikalni in drugi poslanci udeležili maše na dan otv.v riive oblastne skupščine. Med drugim je zapisal na uvodnem mestu: ne najdemo zlepa drugod. «Slovenec» trdi sedaj, da se «Jutro» norčuje iz «večnih idej», is česar bi sledilo, da so klerikalcem lumparija — večne ideje. To bo tudi гр«, kajti č* bi imeli klerikalci Boga v srcu. bi ga as nosili vedno na jesdku. Potem bi tu J i ne uganjali tarisejstvo in bi tudi «Slovenec» ne proglašal odpravo proporce v oblastnih AnpfiHash ter druga klerikalna nasilja ra večne ideje. «Slovenec, и je sedaj sam vjel, ko je primai da so klerikalcem lumpartj* večne Mej«. Ideal SLS — diktatura! Dr. žerjav je ugotovil v »Domovini«, d» je avtonomija izginila lz klerikalnih predalov kakor kafra. »Slovenec« pravi, da je to neresnica, češ. da sta dr. Vebje v Mariboru in dr. Brecelj v Ljubljani slovesno izjavila v imenu SLS: »Ideal SLS je bil vedno. Je ln ostane zakonodajna samouprava zedinjen« Slovenije.« Kako SLS ta svoj ideal pojmuje, pa Je dokazala s svojo uredbo o samo-ipravnîh proračunih, s katero je zakoni-» pravice samoupravnih' korporaclj znatno omejila. Za klerikalni Ideal samouprave je tud! značilno, da je SLS nastopila proti proračuna v oblastnih odborih in da hoče » svojimi poslaniki nasilno zadušiti vsak nastop opozicije v skupščinah. Ideal klerikalne stranke je torej diktatura, kakor kare postopanje klerikalcev v oblastnih skupi nah, ne pa samouprava. Klerikalci s svojimi dejanji ničesar drugega ne dokazujejo, kakor to, da Je nllhov Ideal klerikalni pašalu« v Sloveniji. Zbliževanje med Beogradom in Moskvo Akcija za vzpostavitev gospodarskega razmerja, kateremu nej bi kasneje sledilo tudi politično zbližanje Beograd, 26. februarja p. »Pravda« piše o razmerju do sovjetov ln pravi, da postaja vprašanje vzpostavitve odnošajev do Rusije vedno bolj aktualno. Nova Italijanska politika na Balkanu, ki se sedaj veliko bolj kaže Imperijallstlčno hi agresivno, ie povzročila, da se o tel stvari Intenzivneje razpravlja. Ne gre le za to. da se vzpostavijo politični odnošajl, ampak tudi gospodarski. Kakor vse kaže, gre akcija najprej za vzpostavitev trgovinskih odnošajev, ki delj časa ne bi bili službeni. List je že pisal, da je sovjetska vlada v tem pogledu že storila korak, nakar se je pričakovalo, da pride do kakih zvez. Se- daj pa kaže, da pride kmalu do zve* sre^ jugoslovanskimi prlvrednlmi. in trgovinskimi ustanovami z ruskimi In da se bo na ta način dalo vzpostaviti gospodarsko razmerje do Rusije. Te zveze H bile polollcljelne. Po mnenju nekaterih naših politikov N v doglednem času sledili tudi politični ootio-šail med obema državama. Zaenkrat se more le ugotoviti, da je т merodajnih krogih mnenje o tem detjero in da de! zagovarja vzpostavitev oficijebvfc odnošajev do Rusije, drugI pa so prot! temu. Glede trgovinske pogodbe pa je splošno mnenje, da pride kmalu do stikov med ju-gosl o venskimi ln ruskimi privrednlml krogi. Vojaška pripravljenost Poljs ke Varšava, 26. februarja, d. Napeto?! med Poljsko in Nemčijo, o kaleri se je govorilo celo v berlinski zbornici, je prišla do izraza sedaj tudi v sejmu. Odbor za vojaške zadeve je namreč sprejel resolucijo, ki spričo agresivnega stališča »mčije in njenih vojnih priprav porivlje vlado, naj zadevo natančno preišža in potem sporoči sejmu, ali je storila pripravne politične in vojaške korake, da bi bila pripravljena za vsak «lnčaj. Pododbor je aprejel resolucijo proti plasovom levice, vojaški odbor pa jo je odobril soglasno. Centram in bav. ljudska stranka Berlin, 26. februarja, (be.) Med centru-mom in bavarsko ljudsko stranko se vrše pogajanja sa sklenitev delovne skupnosti. Ameriško posojilo Poljski New York, 26. februarja (be.) V bormiii krogih razpravljajo o velikem posojilu v za<»-»ku 100 milijonov dolarjev, ki naj bi ?» Amerika dovolila Poljski. Velika eksplozija v Kodanju Kodanj, 26. febr. s. V mornariškem »r«* nalu je ponoči eksplodiralo skladišče raket za dansko mornarico. Skladišče je popolno» ma razdejano. Detonacijo so slišali po vsem mestu. Vzroki eksplozije že niso znani. Velike tatvine v Parizu Pariz, 26. februarja, (pa.) To noč so v d rti neznani zlikovci v kapelo seminarja d' Issv. Pokradli so več kot z* »totieoč frankov cerkvenih predmetov. Naši Krati in Spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani Dne 1. decembra 1926. je stopil pred našo javnost «Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani» s posebnim proglasom, v katerem je pozval vse narodno čuteče Slovence ne glede na politično prepričanje, naj mu priskočijo na pomoč, da bo mogel postaviti v tretji prestolici Jugoslavije monumen-talen spomenik kot večen simbol naše narodne in državne misli. Postavitev dostojnega spomenika blagopokojnemu kralju Petru I., čigar zasluge za naše osvobojenje in ujedinjenje se ne dajo preceniti, je stvar vseh Slovencev brez izjeme. Saj bi nas moralo biti sram pred prebivalstvom ostalih pokrajin. ako bi z dostojnim spomenikom ne dokazali, da smo vredni velike ljubezni in očetovske skrbi, ki jo je izkazal napram Slovencem največji med jugoslovenskimi narodnimi velikani, kralj Peter I. Slovenija na čelu z belo Ljubljano mora s tem spomenikom stopiti pred ostalo jugoslovensko javnost in pokazati, da noče zaostajati za drugimi pokrajinami, ki so se z impo-zantnimi spomeniki že davno oddolžile spominu prvoboritelja za naše srečno osvobojenje izpod tujega jarma. Ker pa zahteva postavitev spomenika poleg sistematičnega in napornega dela tudi gmotne žrtve, apelira odbor na slovensko javnost, osobito na gospodarska podjetja in premožnejše sloje v trdnem prepričanju, da med Slovenci ne bo nikogar, ki bi se po svojih močeh njegovi prošnji ne odzval. Od-bor se dobro zaveda, da so časi težki in da je treba z denarjem štediti, toda naloga, ki jo je prevzel, je tako vzvišena. da padejo vsi pomisleki in izgovori. Te dni razpošilja odbor širom Slovenije prošnje za denarne prispevke. ker je treba pripravljalna dela pospešiti, da bo Ljubljana čim prej pozo-riSče ene največjih narodnih svečanosti. kar jih pozna slovenska zgodovina. Nekatere občine in zasebniki so se prošnjam že odzvali. Tako je darovala občina Radovljica za spomenik 2500 dinarjev, občina Sv. Lambert pa 500 dinarjev. Prispevki prihajajo celo iz krajev, kjer so zadele prebivalstvo lani katastrofalne poplave. To naj bo ostalim naprošenim krogom v vzpodbudo in dokaz, kako Je treba tudi dejansko dokazati svojo ljubezen do osvobojene domovine in njenega velikega pijonfrja kralja Petra. Veličasten pogreb ravnatelja Matije Pirca Tragična usoda upokojenega ravnatelja Matije Pirca je presmrfla vse mesto, ki se je včeraj v ogromnem Stevlhi udeležilo nje-zovega pogreba. Nepregledna vrsta meščanov in mladine se je vila skoizi ulice za krsto. kl je bila okrašena z mnogimi venci. Cerkvene obrede je vodil župnik Moravec. Pred hišo žalosti se je poslovil od rajnega v imenu Dijaške kuhinje odbornik dr. Pi-puš, gojenci moškega učiteljišča pa so krasno zapeli pesem »Blagor mu!« ob spremstvu fanfar. Pogreba so se udeležili številni zastopniki uradov, društev in šol, v imenu velikega župana prosvetni lrašipektor dr. Poljanec, srezkl poglavar Ivo Poljanec, župan dr. Leskovar, podžupan dr. LlpoW, na-čelstvo demokratske stranke, starosta Sokola dr. Boštjančič z deiputadjo Sokolov v kroju in praporom, iz Celja bivši oblastni nadzornik srednjih šol prof. Mravljak, celo domačini iz rojstnega kraja pokojnika — Krope so prispeli, dalje celotni profesorski riior moškega tn ženskega učiteljišča. Ob zrobu so še spregovorili v imenu velikega župana prosvetni Inšpektor dr. Poljanec in za profesorski zbor dr. Tominšek ter za Siovansko čitalnico ln SDS dr. Avguštin Reisman, ki je imel naslednji govor: »Ravnatelju Pircu v slovo! V imenu Slovanske čitalnice in Samostojno demokratske stranke se imam posloviti ob svežem grobu od predragega in zvestega somišljenika, velikega Jugoslovena. Ko je pritiskala škripajoča zima nad mestom, tedaj se je naš dragi ravnatelj boril z zadnjimi sokovi svo-i-ega plodovitega življenja. Ko paie zapihal jug in so zavele čez gorice toplejše pomladanske sapice, tedaj ie on končal svojo pot in moral od nas. čeprav bi še tako rad ostal med nami, delal med nam! in poma-Eal spomlad' orati in sejati njivo našega široko in še tako daleč naokoli neobdelanega kulturnega polja. Komu izmed nas ne trepetajo v notranjosti večno genl.iivi verzi slovenske pesmi: »Pomlad že prišla bo, ko tebe več ne bo?« In komu izmed nas ni sedaj hudo za Teboj, dragi ravnatelj Pire? Njegovo zlato dušo sem spoznal bliže prvič v vojnih letih, ko sem ga povabil v Siovensko Bistrico. *da nam je predaval v tamošnji Čitalnici o slovenski zgodovini. Kot bi jih gledal danes, tako živo mi stoje Se sedai pred menoj tiste zorne kmetiške' oči, ki niso trenile od predavatelja, ko nam je z ljubeznijo in vero odkrival temne težke dni slovenske zgodovine. In kolikokrat je stal tako pred narodom z živo besedo in koliko noči je ždel, ko je pisal zgodovino slovenskega naroda za mladino in izčrpal svojo veliko življensko energijo? Tam je stal kakor na straži in kakor hrast sredi poljan, neupogljiv in neumoren. V tem le bil velik in ie delal iz ljubezni do vseh, najbolj do študirajoče mladine In vendar ie padel pred koncem, pred ciljem, morda baš radi svoje ravne ceste svojega čistega in giobokega značaja. Mi pa ga vidimo pred stboj še vedno z njegovimi svetlimi, dobrimi očmi z vedao ljubeznjivim sijajem, kl je šele v dneh najhujšega trpljenja prešel v bridkost. Kot bi nosil križ na goro, tako je hodil zadnje dni s svojo bolestjo med nami. Ce nas čuješ, dragi ravnatelj, vedi, da smo Te razumeli in trpeli s Teboj, četudi Ti nismo mogli pomagati. Slava Tvojemu spominu.« Nad tisočglavo množico je ležala globoka žalost, skoro ni bilo očesa, ki se ne bi za-solzilo s plakajočo rodbino pokojnikovo. V spomladne oblake je zazvenela zadnjič pesem mladih učiteljiščnikov. Ustanovitev streljačke družine za mariborsko oblast Maribor, 26. februarja. Sinoči se je vršil ustanovni občni zbor Streljačke družine za mariborsko oblast v hotelu «Pri zamorcu». Zborovanje je sklical in vodil brigadni general g. Kosič, ki je v lepem govoru obrazložil namen in pomen streljačke družine, katere cilj in naloga je izrazito patriotska. Družina namreč goji in neguje streljanje ter tako usposablja državljane kot strelce za uspešnejšo obrambo domovine. Poleg tega glavnega cilja pa je njen pomen tudi športni in higijenski. ker se njeno udejstvo-vanje vrši izključno na prostem v svežem zraku sredi narave, kjer se vež-ba duh. telo in mišice. Pri Čitanju družinskih pravil se je pri drugem členu vršila živahna in zanimiva debata; zlasti pomembni so bili ugovori in zagovori, da-li naj 'se sprejmejo tudi tuji državljani v družino. Končno je obveljal predlog polkovnika Spa-šiča, da strelska družina načeloma ne sprejema inozemcev, pač pa vse naše državljane, ki izpolnijo pogoj čl. 2. in za katerih neoporečnost garantirajo trije člani družine. Pri nato vršečih se volitvah je bil izvoljen za predsednika polkovnik Spa-šič, za prvega podpredsednika primarij dr. Mirko Černič, za drugega podpredsednika Jakob Perhavc. za tajnika Gerbac. za blagajnika Vrisk in za odbornike inž. Ante Ružič, podpolkovnik Ivan Krnan. kapetan I. ki. Andielko Grabič. Srečko Ogrizek. Dolfe Ogrizek, Slavko Reja. Milenko Obersnel in za namestnika notarski kandidat Vladimir Jezovšek in podporučnik Ilič. V imenu SLD. sekcija Maribor, je pozdravil na novo ustanovljeno strelsko družino primarij dr. Pobič. ki ji je želel kot posestrimi SLD najlepši razvoj in prospeh. Strelski družini, ki ima tako lepe cilje, želimo, da bi pod svojim okriljem združevala vse državljane in da jih usposablja in krepi za obrambo domovine. S tem ciljem naj vsakdo vstopi v njene vrste, da nas morebitna potreba najde kot nepremagljiv zid, na katerem si mora vsak sovražnik razbiti glavo. Visoki Dečani Onamo, onamo za brda ona Kazuju da je zeleni gaj, Pod kim se dižu Dečani sveti — Molitva u njih prisvaja raj. (Knjaz Nikola) Renan je rekel, da so francoske katedrale zgodovina Francije v srednjem veku, enako se trdi o angleških stolnih cerkvah. Ista trditev velja za stare srbske zadužbi-ne: Visoki Dečani, Gračanica, Studenica, Ravanica, Ziče itd. S carskimi zadužbina-mi so zvezane najlepše strani srbske preteklosti. To so bila svoj čas prosvetna središča ln so dokazovala umetniško pojmovanje svojih' osnovačev. Mi Jugosloveni Imamo lepih spomenikov iz davne prošlo- nekega citata lz korana, ki Je napisan na steno. V posebni shrambi se čuvaio zlati križi največjih carjev in drugi dragoceni predmeti iz davnine. Dcbiti je v njej starih knjig na roko pisanih in z miniaturami porisanih. Preko 40 carskih fermanov svedo-či, kako so Turki spoštovali tn ščitili to umetnino. Med svetovno vojno so Bolgari odnesli nekaj dragocenosti. Čuvar Visokih' Dečanov je po svojem zvanju in znanju, po lepoti duše in telesa, dostojen poverjenega zaupanja. Kot pesnik in pisatelj je zastavil pero za zgodovino manastira. Zbog Junaštva in prosvetnega dela mu krasijo prsi mnoga odličja: komandirski križ III. r. sti, pa jih ne znamo dovolj ceniti. Kdo se je z zapadnega dela naše kraljevine poklonil ostankom svetega kralja Dečanskega in videl obljubne sveče, ki jih je Visokim De-čanom poklonila carica Milica? Romamo v tuje kraje ter pozab'-jamo domače spomenike slave in omike. Ne domislimo se, da se v plodni Metohijl dvigajo Visoki Dečani, najveličastnejši pomnik srbskih vladarjev. Čast in slava Dioklecianovl palači, amfite-atru v Soltau in pozornlci v Stobi pri Grad-skem. Te monumente je zasnoval duh starega Rima, dočim govori iz Visokih Dečanov duša našega rodu, moč našega plemena, veličina naše kulture ln umetnosti. Avto te potegne iz Ped proti našemu Jeruzalemu, o katerem veli pesem: U zeleno povisoko gorje Medju Peči, medju Diakovicu Tu sagradi visoke Dečane. Sja manastlr kao jarko srnice... Dospevši skozi sotesko dečanskih vrhuncev in skozi gozd užitnega kostanja, za-zreš cerkveno kupolo nad zelenilom visokih debel: ves ostrmiš pred veličino narodnega veleuma. Stopivši skozi ogromna vrata, nad katerimi so se nekoč dvigali okrasni ter obrambni stolpi, se ustaviš v prostranem dvorišču, ograjenem z visokim zidom in samostanskimi poslopji. V sredini kipi hram božji od belega, rdečega in modrikastega marmora z visoko kupolo. Odtod ime Visoki Dečani. Arhimandrit Leon-tije Ninkovič ti prijazno zaželi dobrodošlico. Spremi te po cerkvi, kamor lije solnce, topeč se z barvami marmora, životopi-sov ter ikonos'asov. Umetnost in solnce, priroda in človeška duša ni nikjer v večjem skladu nego v tem hramu sv. Štefana Dečanskega, sinu kralja Milutina. Učeni svečenik jame naštevati znamenito zgodovino Visokih Dečanov noter od L 1327., ko se Je začelo zidanje Glavni zidarski mojster pri gradnji je bi" Vita Mali iz Kotora. Stavba se je gradila 8 let. Vznese te arhitektura in ireske, na katerih je prikazan Stari in Novi zakon in cela vrsta Nemanjič. Ne moreš se nagledati in nadiviti. Ob dveh veličastnih stolpih sta prislonjeni marmorni sedali carja Dušana in carice Jelene. Ob ikono-stasu stojita dve velikanski sveči z obličjem kralja Dečanskega in srbskim grbom. Ljudsko izročilo pripoveduje, da ju je poklonila carica Milica po kosovskem porazu z željo, nai ju zapali oni, ki osvobodi ter osveti Kosovo. In zaobljuba se Je uresničila. Naš kralj ie prvi zaigal sveči! Kot največja cerkvena in narodna svetinja se čuvajo ostanki sv. kralja Dečanskega, o katerem celo Arnavti pripovedujejo čudežne zgodbe. In to je eden vzrokov, da se je samostan ohrani' skozi burne in težke čase do danes. Branili so ga muslimani kakor kristjani. Slično se pripoveduje o Po-Uudu pri Splitu, da so ga ob svojih nava- lih vzeli Turki v zaščito, vendar tu zaradi knjaza Danila, Črnogorska svetinja za hrabrost in zlata medalja za pridnost Nosi palmo francoske Akademije, Italijansko krono, Karadjordjevo zvezdo, red sv. Save ln albansko spomenico. Ob prisrčnem slovesu se ozreš na kra* ljevo zadužbino, dečansko Bistrico, kjer izvira kisla voda, na planinske prepade. Spomniš se, kako so v balkanski vojni Črnogorci zavzeli V. Dečane, najlepši de-mant v kroni naših zgodovinskih pomnikov. Ljuto so se borili z Albanci Bajrama Cure. Zmagovita vojska Je stopila v samostan In korakala skozi hram, da se poklonil svetim kostem kralla Dečanskega. Prišedši iz veže božje se oglasi preprost vojak: »Kaj takega ni na vsem svetu. Da v tej vojni nismo ničesar osvoilli razen te svetinje — smo se imeli za kaj bojevati., S. R. Obleke, bluze, Krilu nudi cenj. damam v bogati izberi, najdovršenejši fazoni po brezprimerno nizkih cenah Bei?har&Velepitf Mestni trg 13. ÏHES* Predstave dopoldne ob: Уг 11. pop. ob 3-, Vt 5., 6., Vi 8. in 9. uri. Film smeha in zabave 1 Prvič v L;uil2jani! Veliki večeri smeha Smehapolna Durka v '/ velikih dejanj h v gavni \lo*i največii komit Evope in Amerike Buster Keatont . LJUBLJANSKI DVOR Ш Ml. mo Telefon 397 Milan Begovič znani hrvatski književnik, eden izmed !>redsfavifeljev moderne struje v novejši hrvatski literaturi, ki je praznoval nedavno 25 letnico svojega književnega delovanja. Begovič deluje kot pesnik in dramatik. Nje» govo delo «Božji človek» se je vprizorilo te dni z lepim uspehom v ljubljanski dramL Avtor, ki je bil navzoč pri premijeri, je od» govoril našemu sotrudniku na nekatera ak« tualna literarna vprašanja. Interview pri na» našamo na 11. stranL Tujci v naših podjetjih Zaposlovanje tujcev v naših podjetjih je sicer najboljša garancija za razvoj podjetja, posebno kar se tiče tehničnih strokovnja» kov. Nikakor pa ne moremo razumeti, kako more državna oblast pri sedanji brezposel» nosti naših najboljših trgovsko naobraženih moči dovoljevati in podaljševati bivanje inozemcem, ki niso nikaki tehnični strokov« njaki, komercijelno pa gotovo zaostajajo za večino naših ljudL Tujec smatra svoje me« sto predvsem za provizorično in zato pod» jetje izžema v svojo korist; na drugi strani gotovo tudi ni v njegovem interesu, da ee domače podjetje, ki je konkurent prod j et» jem iz njegove domovine, razvija in napre» duje. Kaki šovinisti so tujci, kadar gre za interese njihovega naroda in za razvoj nji» hove domače industrije, in kako daleč gre ta šovinizem, to smo mogli opaziti že pri mnogih naših podjetjih. Dober izdelek je sice rnajboljša garancija za razvoj podjetja, toda komercijelno vodstvo mora biti v do» mačih vestnih rokah, ki poznajo domače razmere in se zavedajo važnosti razvoja do» mače industrije za splošno narodno gospo« daistvo in dobrobit prebivalstva. Vsaj ko« mercijelno bi se morala naša industrija osvoboditi tuje nadvlade in tega bi se mo» raie naše oblasti zavedati in upoštevati, predno izdajo kako dovoljenje za bivanje inozemcu*nestrokovnjaku, in to tudi v slu» čaju, če prosi za tako dovoljenje sam last» nik podjetja. Korist splošnosti mora iti v tem oziru tudi preko osebnih koristi in interesov podjetnika. Poglejmo si pobližje zaenkrat eno naših večjih podjetij v Sloveniji, tovarno za čev» lje Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Tehnično vodstvo tovarne je nemško, vsi mojstri (10) razven dveh so Nemci, strojnik je Nemec. Toda to še razumemo, ker nimamo dovolj domačih strokovnjakov, čudno pa se nam zdi, kako more državna oblast dovoliti, da ima podjetje nastavljena dva potnika Nem» ca, eden je celo poljski Zid, ko je vendar toliko naših domačih potnikov brez kruha! Najbolj nezaslišano pa je, da je komercijal» no vodstvo — vsaj navidezno — v rokah Nemca g. Scholza in da državna oblast po. daljšuje bivanje temu človeku kljub temu, da mora biti, oziroma bi moralo biti znano državni nadzorstveni oblasti, da vodijo vse komercijelne posle sedaj domači ljudje in da je g. Scholz popolnoma nepotreben po11 tî župana. »Mirni tržani« so zložili posrtno podkupnino, samo da ne bi bil izvoljen slovenski žup «in. — Pred poldrugim litini je bila razpisana župnija Sv. Lovrenca. Ko se je zvedelo, da je prosil za župnijo ravno tisti kaplan, kateremu so leta 1919 e smrtjo grozili, je zadela lovrenške tržane strela z jasnega. Nabirati so podpise, hujskali, kolikor se je dalo in protestirali pri vseh Instancah. Nasprotovanje od strani lovrenških nemčurjev — hopsa, zareklo se nam je — mirnih tržanov Je blio tako silno, da se je novi župnik dal inštalira« v tuji župniji, in da je — kakor nekdaj Slomšek v celjsko opatijo — prispel skrit in neopažen v temni noči na svojo novo postajo. — In ljudi takega kalibra jemlje »Sioveuec« v svoje varstvo in jih ščiti. Ali je mar dolgoletni dopisnik klerikalnih časopisov, ki je nekdaj tako neusmiljeno trgal !n mrcvarll lovrenško nemSkutarijo, šel v politični pokoj ali pa že tudi on spada v kasto »mirnih tržanov«? Drugače po našem mnenju kaj takega ne bi mogel mirno prenesti... DOBRNA PRI CELJU Dne 34. t. m. ob pol 11. uri zvečer Je nastal požar v Oolovi parni žagi v Novem gradu Domača požarna brairiba je bila naglo na mestu ln je lo-kalizirala ogenj ter s tem rešila velike sklade desk in sosednja gospodarska poslopja, JESENICE V nedeljo 20. t m. se je poročil g. Jože Cebu'j z gdč. Viko Piščanc. Novoporočencema obilc sreče! — V torek L marca priredi napredna mladina »Edinost« v restavraciji »Mesar« svojo zaključno maškeradno veselico. Začetek ob 6. uri zvečer. Sodeluje godalni orkester Jeseniške »Edinosti«. K obilni udeležb! vab! odbor. 333 SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Prete čeno sredo smo položili k večnemu počitku 76-1 etno go. Uršulo Stritar. Moški pevski zbor iz Leskovca le pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališč« zapel žaloeflrite. — V hiši pokojne je bilo svoj čas centralizirano vse tukajšnje napredno življenje. Sokol je Imel več let pod njeno stTeho breaplaôno telovadnic«. Mako priljubljena Je bila, prtCa najbolj dejstvo, da je bila v svojem, ne s rožicami posejanem življenju, krstna botra nad 300 otrokom. S tem človekoljubnim delom le brezdvama tudi dosegla rekord «voje vrste, katerega marsikdo ne H prenesel. Radi njene dobrotljivostl Je bilo tri eno delo tiso&rat blagoslovljeno. Ker Je smrt nastopila par ur po poroki njene vnukinje, Je Hla ena največjih svatb v okraju tAl njena. Pokojnici bodi lahka domača zenifla, prizadetim sorodnikom pa naše sožalje! Iz Novega mesta n— Vodnikova družba v Novem mestu. Vodnikova družba je imela preteklo leto v Novem mestu več sto članov, vsekakor častno število za našo dolenjsko metropolo. Ker so publikacije zelo ugajale, zlasti Lev» stikov roman «Pravica kadiva», je upati, da se bo število članov letos podvojilo. Vsi stari člani naj obnove članarino pri doee» dan jih poverjenikih, novi pa se naj prigla» eljo pri g. Jakobu Čučku, orožniškemu straž» mojstru v p., Novo mesto 41. n— Preureditev Loke v športno igrišče. Novomeško žunanstvo je dalo splanirati ves obsežni prostor na Loki in zasaditi vrbe ob KrkL Loka se bo spomladi polagoma spremenila v športno igrišče. Uredi se tudi tennisdgrišiSe. S tem se bo družabno življe» nje v Novtm mestu jako poživilo. n— Računi cestneonrajnega odbora za L 1926 so še j- tri na vpogled na magistratu. n— Volitve v novomeški občinski zastop se bodo vršile šele okrog 20. junija in ne maja, kakor je bilo zadnjič pomotoma spo» rečena Iz Trbovelj t— Županstvo občine Trbovlje je te dni odkazalo konzorciju za zgradbo Invalidske» ;a doma krasno stavbišče brezplačno. Ker ma konzorcij do dane« že nad polovico srečk efektne loterije razprodanih, je s tem podana možnost, da se lični projekt Invalid» akega doma v tekočem letu spravi vsaj pod streho; vendar naproša konzorcij vse, ki imajo srečke že dalje časa, naj nakaiejo čimpTej majhno svotlco, da moremo dobiti pregled. t— Posojilo trboveljski občini. Občin« je vložila pri Mestni nranilnici v Ljubljani prošnjo za posojilo v znesku 2 in pol mili» jona Din, ki ga potrebuje za zgradbo jav» nih poslopij. Mestna hranilnica je prošnjo ugodno rešila in sporočila, da daje poeojilo proti 9% obresti m 6% amortizaciji. Zno. sek 2 in po! milijona Din se mora vplačati v 10. letih. Zgradba meščanske Sole se s tem rpjilom približuje svojemu uresničenju, četrtek 3. marca se bo vršil že ogled zemljišča za stavbo. Na razpolago so 4 stavbišča. Občina se trudi, da bi se meščan« ska Sola zidala na lastnem zemljišču, s či« mer bi prihranila lepo svoto. t— Skupščina krajevne Bratovske sklad» niče v Hrastniku se bo vršila danes ob 9. dopoldne v čakalnici hrastnffleega obrata s običajnim dnevnim redom. t— Vsi deložlranci pod streho. Občina je po dolgem iskanju preskrbela stanovanja vsem deložirancem, ki jih je pognala TPD sredi zime na cesto. t— Lovišče та premog v Hrastniku. Prvo loviSče za premog ob potoku Bobnu, ki je bilo v zasebnih rokah, je bilo pri Rošu. kjer so vlovili največ premoga. Ko je inž. Lavrenčič opustil svoje naprave pri Rošu, ie lovil premog posestnik žage g. Majdič. Ta pa je moral lovljenje premoga opustiti na zahtevo rudniškega ravnateljstva, ki si je sedaj napravilo lovišče pri žeiezniSki po» staji. Čeprav pa je to lovišče oddaljeno Yk Lre od rudnika, se vendar vlovi dnevno pre» cejšnja količina, Id bi drugače izginila v Savo. Iz Zagorja z— Požar. V petek 18. t. m. ob 23. uri Je opazil neki delavec, da gori hlev posestnika Grošlja v Izlakah. Zbudil je takoj domače, ki so že vsi spali, sam pa šel nato hitro v hlev, da reši živino in dva popotnika, ki sta prenočevala tamkaj. V kratkem času je ogenj uničil vso krmo in različne gospo» darske stroje. Splošno vlada mnenje, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevalnosti Gro» šeij je imel hlev zavarovan za Din 2000, skupna škoda se ceni na Din 50.000. z— Ogenj v hribih pri Šklendrovcu. V torek, 22. t, m, okrog 13. ure se je valil gost dim s hribov poleg Sklendrovca. Vsled isker od lokomotive sc je namreč vnela trava in sicer ravno na istem mestu, kjer je gorelo tudi že pred 3 leti. z— Klerikalci in gerentstvo. V nedelj« skem «Slovencu» je poročal neki dopisnik iz Zagorja, da demokrate mučijo strašne skrbi, kaj bo i gerentom. V Zagorju pa ve» do, da imajo klerikalci res velike skrbi, kaj bo pri prihodnjih volitvah, ker so klerikal« ni voditelji prodali delavske interese za mi« nistreke stolce. z— Redna krajevna skupščina bratovske skladnice v Zagorju se bo vršila danes, ob 10. dop. v prostorih šole na Toplicah z obi« čajnim dnevnim redom. z— Prireditve. Danes ima izobraževalno društvo «Bratstvo» maskerado v kavarni Miiller. Delavsko izobraževalno društvo «Svoboda» na Lokah pa veselico, združeno z maškarado. Pustni torek je veselica rud» niške godbe v Sokolskem domu. z— Nove gostilne. Gospod Jakob Koe, posestnik in vinski trgovec, je dobil novo gostilniško koncesijo. — Gospa Pavla Dr» novšek je prevzela znano Janovo gostilno v najem. Iz Ptuja j— Ptujsko gledališče. Doživeli amo v le« tošnjl seziji 10. premijero: «Pohujšanje v dolini Sentflorjanski». Ker pridejo vedno le eni in isti igralci v poštev in se je sezija vsled mnogih težkoč in ovir začela pozno, je deset rovih vprizoritev zelo znatno šte» vilo. Vsi izvršujoči člani, ki so nastopali stalno, so napredovali znatno. Ga. Gabri» jelčičeva in g. Kaukler pa sta vrhu tega s svole stalne zaposlitve pri odru dobila mno» go vpogleda v tajnosti režbanja. G. ravna, telj Bratina se je v tej dobi izkazal znova kot samonikel režiser, ki hodi samostojna pota. On ljubi najboli dela, v katerih se rešujejo zapletena iivlienska vprašanja. Po študiju taistih jih v sebi preživi ter jih po» tem poda samostojno, kakor jih on vidi — seveda z varovanjem avtorjevega teksta. Scenična avtorjeva navodila so zanj prav, ako so njemu prav. Pri inscenaciji se znat« no poslužuje arhitektonskih podčrtavanj. V Cankarjevi farsi je napravil v prvi sliki podij, raz katerega je potem z večjim smeš» nim zanosom prepovedoval župan nauke o »polni čistosti in medsebojni kontroli V drugi sliki smo videli Jaeinto in Petra na podolgovatem, a ozkem stopnjiiču na pre» progah. Bila sta obdana v ozadju od žele» пЉ draperij, kakor bi se nahajala na podol» ratl skali ob morju. Vsaka kretnja, vsa. beseda je prišla poantirano do veljave. Analogno tej ideji je bila konstruirana tretja slika, kjer so Sviligoj in sodrugi —-plehki rodoljubi na terasi pred Petrovim gradom peli njemu in Jacinti slavo; takrat sta bila pač bogata in ugledna. Hip pozneje po spremenjeni situaciji so ju ravno isti oboževalci zasmehovali na istem mestu. Pu» blika se je imela koncentrirati le na ozko platformo terase, kjer so bili rodoljub« raz» vrščenl v estetsko lepi skupini Pojedina se je vršila žal — za sceno! Igralo ee je vobče tako, kot na dobrem poklicnem odru. Poleg zuane naše trojice poklicnih umetnikov je tieba omeniti dobro igro gg. prof. Gorieta (Sviligoj), g. Šulerja (župan), gice. Wagner, jeve (ga. županja) i. dr. Prizoritev pa je bila v nekaterih ozirih ugankovita. Skupi« ra Peter Jacinta, Konkordat in potnik_ so bili močno simbolistični. Zapletene misli, ki jih podaja Mefistofelični konkordat z nebrzdano fantazijo in bizarnimi zaključki, so se odražiie v leoo zaokroženi vlogi, ki jo je podal fi. ravnatelj Bratina sam. Temu nasproti je bila skupina hinavcev, grešni, kov in šentflorjanskih rodoljubov primer, no karikirana, a sicer naravna. Čestitamo našim pridnim in uspešno delujočim čla« nom gledališča — zlasti g. ravnatelju Bra» tini. Kličemo pa po pomoči za subvenci» jo, kajti publika in gledališče sta pre» majhna, da bi vzdržala na sedanjem višku trajne uprizoritve. Dr. G. j— Podružnica Jugoslovenske Matice skli« cuje redni občni zbor za 5. marca ob 19. uri v spodnji dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Ako ne bi bil prvi zbor ob 19. uri sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje drugi ob vsakem številu navzočih z Istim dnevnim redom. Odbor pričakuje, da se bo članstvo z ozirom na vzvišeno in nesebično delo Matice odzvalo vabilu v polnem številu. j— Redna letna skupščina krajevnega od' bora Rdečega križa v Ptuju bo v nedeljo, dne 6. marca ob pol 11. uri v posvetovalni dvorani mestnega magistrata ptujskega. Vse članstvo in Rdečemu križu naklonjeno ob» čmstvo se vabi, da se udeleži občnega zbo« ta, na kojem se voli nov odbor za triletno dobo. — Odbor. Naznanilo Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj« modernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki Ivan Martine, sobni slikar in pleskar, LJUBLJANA, Po« Ijanska cesta 20. :—: Konkurenčne solidne cene! ; Proti nevarnosti infekcije skoii uva vporabljajie uku>ne Anacot-Pastile. SLS duhovska stranka (Z dežele.) Zadnji čas nekaj beremo po časopisih, da klerikald ali SLS zatrjuje in se roti po Beogradu, da ni venska, da ni od duhovščine in škofov prav nič odvisna, da ima popolnoma od vseh teh faktorjev neodvisen program ter postopa po svoji lastni volji, ne ozaraje se na enega, ne na drugega. Kdor od nas je bral to Izpoved, se je nehote zasmejal ln zmajal z glavo, da morejo tako ostudno lagati in farbati nepoučene ljudi, med drugimi celo take, ki zavzemajo izven Slovenije v državi odlična ln odločilna mesta v politiki. Le naivnež, ki naših razmer ne pozna, more temu zatrdilu nasesti. Njih moč obstoji prej ko slej ua moči vere. oziroma zlorabi le-te po duhovnikih in njih časopisja Kakor hitro to apuste, pa se bo takoj videla njih prava moč ln sila. SLS ne bo več slina stranka, pač pa šibka stran-čica. Naj opusti za nekaj časa vsako vmešavanje vere v volitve in naj dela le s svojim gospodarskim in političnim programom, brez obrekovanja nasprotnih političnih strank kot brezverskih ali veri In cerkvi sovražnih, pa bodete videli, da boste sedli za več kot polovico tega, kar imate, posebno pa še, če bi se držala duhovščina pasivno. No, pa če tudi poseže vmes kot svobodni voliiec, a samo, da bo povdarjala. da ne gre za vero, da so nasprotniki ravno tako dobri in verni, s katerimi se pa ne skladamo v posvetno-gospodareklh vprašanjih. Z vso odločnostjo trdimo, da je ta stranka duhovska in verska, t j. odvisna od duhovščine s škofi na Čehi, Izrabljajoč vero In cerkvene pripomočke. Je res, da se to ne vidi In nç spozna v mestih, a ofiito Je na deželi, med kmetskim ljudstvom. To se je videlo tudi pri zadnjih volitvah. Koliko kmetskih očancev je pred volitvami zatrjevalo in obljubovaJo, da ne bodo več volili s klerikalci. Pa so zadnje dneve pritisnili župniki in kaplani s pretvezo, da gre za vero. za zveKčanje, da liberalci hočejo vzeti veTo, da so to pri nas nekaki Meksi-kajnarji ln vse se je udalo, le malo jih je bilo, ki so ostali mož beseda in se niso več dali vleči s temi, pri pametnih In zavednih možeh že preneumnim! potegavščinam!. Kakor nekdaj, tako je še danes večina klerikalnih volilcev v trdnem prepričanju, da pri tem vrši, ne toliko volilno, politično, čisto prosvetno, kakor zgolj versko dolžnost, da voli versko, duhovniško stranko, ki drži vero ln cerkev. In to prepričanje je vcepljeno ljudem po politifcujoči duhovščini izpred oltarja, s prižnice. Pred leti je pisal »Domoljub«, da osovra-ži ln omrai Srbe pri našem ljudstvu: »Ka-toličanstvo nima bolj besnega in omejenega sovražnika kot je srbski pop. Ta pa je edino merodajnl voditelj srtekega naroda. Srbski pop živi samo kot politični agitator In hujska ljudstvo v divje sovraštvo zoper vse, kar ]e katoliško.« Kakor pa vemo, nima srbski pop prav nobenega političnega vpliva. Prej iz Do-moljtiba navedene besede se pač dobro nanašajo na naše politične duhovnike, ki jih ne Imenujemo pope, kar bi jim sicer kot zagrizenim političnim agitatorjem bolj pristajalo kot srbskim. Med Srbi ni nobena politična stranka odvisna od popa, pač Je Pa pr! nas odvisna SLS od poiitlkujoče duhovščine, od škofijskega ordlnarljata in Scofa. S temi živi In pade, če Jo zapuste. P- Stanovanje trisobno dobi takoj, kdor kup! enonadstrop- novllo v ljii>ljanski okolici. Ponudbe pod 100.000 Din na upravo »Jutra«. Prosueta Ljubljanska opera. Prodana nevesta. Prav z veseljem in zadovoljstvom ип danes poslušal «Prodano nevesto», ki se nam .ie prezentirala takorekoč pomlajena v zasedbi naših najmlajših, ambicijoznih solistov. Marinko je pela ga. Ribičeva, Janka g. Banovec, .večala pa g. Zupan. Tudi \>.e ostale vloge z izjemo ene so peli domačini in najbrž bi se v zbor«- našlo nadomcsr,.o tudi ze. Potučkovo. Ga. Ribičeva, brezdvomno izmed te trojice glasovno najizurjenejša, je bila zelo ljubeznjiva Marinka, malega, a ljubkega zdravega "'asu, ki bi oriše! še dosti bolj do veljave, ako bi dirigent g. Balatka orkester nekoliko sordiniraL V vsem poteku večera jc pokazaJa ga. Ribičeva, da se je do po» tankosti ta-o glasbeno kot igralski z lju. beznijo in vnemo poglobila v svojo vlogo in jo je vsled te" • * a ii sigurno in v splošno zadovoljnost izpeljala d^ Lonca. » reden par g. Ribičevi je bil g. Banovec. Rad bi, da hi b.l toplejši, iskrenejši, no. tudi tak, kakor je bil, nam je bil všeč, saj že dolgo tako siirpatičnega Tanka nismo videli na našem odru. G. Zupan je siccr v prvem aktu glasovno in ritmično nekoj./co plaval, a se je zaro v drugen. aktu prav široko razpel in bn tudi v tretjem aktu popolnoma na mestu. Partiji Kecala je zelo težavna in za. ht"-a obsežneg v vseh legah zvočnega in sigurnega glasu. Kadar g. Zupan svoje petje zamorc podpreti z živo, prečnem Ko» mično igro, si je svet zmage. Z g. Banov» cem sta v duen "ugega akta dosegla tak efekt, da sta ga lahko vesela. Duet sta morala ponoviti. Vsem trem mlau umetnikom treba k močnemu uspehu čestitati. Ostali: Mohorič (VašeK), Potučkova, Poli« čeva, Subelj, Janko, Ramšakova, Simončii UA so z vsemi svojimi svežimi silami s svoje strani prioomogli do izredno lepega večera. Nič .nanj zbor '- -det. Režiser g. Knittl se ie tudi potrudil in nekatere scene na novo v korist opere spremenil. Samo cirkus bi bilo treba še opremiti * novimi triki, teh smo se že naveličali. Orkester, kakor rečeno, za Marinko in Janka semtertam preiumen, je sicer uverturo odigral sigur-rejfc In jasnejše kot Je to storil tu pa tam in bil v vsem delu prav vzoren. «Prodana nevesta» v tej zasedbi bo prav gotovo zanimala in razveseljevala nažo publiko Se prav dolgo. —č. Sah Šahovski veleturnir y Newyorku Zaključek prvega ttmrasa. V petek, sedmi dan turnirja, so bile odigrane vse še viseče partije iz prvega turnusa. Največje zanimanje -Je vladalo za igro Capabianca-Vklmar, kl je bila prekinjena v IV. kolu z znatno ugodnejšo pozicijo za kubanskega svetovnega prvaka in se je splošno smatrala že kot izgubljena za Vidmarja. Oba velemojstra sta nadaljevala boj z vso energijo in je zlasti Capablanca skušal docela izrabiti svoj ugodni položaj. Naletel pa je na nepričakovano hud odpor nasprotnika, ki je z več globoko zasnovanimi potezami spravil Capablan-co celo v hudo časovno stisko in kmalu izenačil pozicijo. Igra Je končala remis. Ostale prekinjene partije so končale, kakor smo že včeraj napovedali: Aljehin je porazil Spielmatma in remisirai z Marshallom. Niemcovič je porazil Spielmanna. Končno stanje po I. turuusu: Capablanca 4, Niemcovič 3 in pol, Aljehin 2 in pol, dr. Vidmar 2. Spielmann in Marshall 1 in pol. V soboto se je igralo prvo kolo drugega turnusa. _ Sport Zopetni poraz Gradjanskega v Egiptu. V petek je igral Gradjanski v Kairu proti tamošnji reprezentanci. Tudi topot ni imel sreče. Po ostri, toda lepi igri je podlegel Egipčanom z 2:3. Avstralija in Davlsov pokal, ir Melbourne javljajo, da je avstralski teniški s», vez sklenil, da se ne bo udeležil leta 1927 boja za Davlsov pokal. Finale angleškega pokala. Za- finalno tekmo za angleški poka!, ki se vrši 23. apri-la v Wemblev stadionu v Londonu, je /e sedaj prodanih preko 100.000 vstopnic. SK I liri I a (lahkoatletska sekcija). Danes ob 10.30 cross.countrv. Sttrt v gard?» robi na nogomet igrišču. Vabijo se: Hl*d» nik, Gaberšek, Ogrin. Senčar, Zuccato, Re-žek B. Tudi drugi tekači naj se tega treninga udeležujejo. Ob istem času gimnastif» ne vaio v lokalu težkoatletske sekcije v kav. Evropa. Za prihodnji teden so določeni sledeči treningi: V sredo ob 18. uri in v w>-boto oh 18. uri gimnastika v običajnem H> kalu. V nedeljo oh 10.30 cro<;s»countTy i startom na ig-rišču. — Načelnik. SK Ilirija nogometna sekcija — Dane« ob 14. uri trening na igrišču, obvezen тл vse igrače I. moštva in rezerve. Trening odpade samo v slučaju deževnega vremena. — Načelnik. ASK Primorje, nogom. sekcija. Dane« trening in razdelitev opyeme na igrišču oŠ 14. Vsi igralci, ki imajo opremo doma, naj io prinesejo seboj. — Načelnik. Včerajšnji nogometni tekmi v Zaprebu Včeraj sta sc vršili prvi dve pokalni tekmi turnirja, ki sc ga udeležujejo štirje kluSi. Rezultata sta bila: Concordia : ViktorHa 4:1 (3:01, Hašk : Derby 2K) (0:0). Danes igrata Concordia in Hašk za tumirski po» kal, Viktorija in Derbv pa za tolažilni po» kal. Opozorilo! Knligama Oskar Hofels (lastnik: Sirg-mund Hutter). Wien I., HimmeIpfortgae«e 10, naznanja, da potnik Rudolf Graf ni več v njeni službi ter nima nikake pravice posredovati za tvrdko. Tudi nima pravice irtirjati obroke, ter tvrdka ne prevzame nobene odgovornosti v takih slučajih. 324 Domače vesti Da omogočimo tudi novim naročnikom čitanje romana «Pa-pežinja Favsta», priobčimo v torek, dne 1. marca, kratko vsebino doslej objavljenih^ poglavij. Čitatelji, ki so zamudili začetek, naj jo prečitajo in naj se — ako še niso naročniki — za časa na-roče na list! * Iz sodne službe. Imenovan je za pravnega praktikanta v 9. skupini I. kategorije Jernej S tante, odvetniški kandidat v Celju. — Vpokojena sta Ivan Vrečko, višji pisarniški oficijal pri okrožnem sodišču v Celju, in Friderik Negovetič, višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Brežicah. — Ostavko na državno službo je podal Artur M r e v 1 j e, sodnik pri okrajnem sodišču v Ptuju. — Sodniški izpit je napravil pri višjem deželnem sodišču' v Ljubljani Jožef Prijatelj, pravni praktlkant pri okrožnem sodišču v Novem mestu. * Češkoslovaška delegacija v Beograda. V petek 25. t m. je prispela iz Prage v Beograd 20članska delegacija pod vodstvom češkoslovaškega poslanika na našem dvoru dr. Jana Sebe. Delegacija prične te dni podajanja za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe zred obema državama. Včeraj so bili prvi sestanki obeh delegacij v ministrstvu trgovine ln industrije ter v zunanjem ministrstvu. * Pomiloščeni vojaki. KraJi je pomfloetil 29 vojakov raznih potkov, ki so bili obsojeni po vojaškem kazenskem zakonu radi raznih vojaških deliktov. * Iz železniške obmejne policijske službe. Pomočnik pisarja železniške in obmejne policije v Dolnji Lendavi, Ciril Močnik, je r.a lastno prošnjo prestavljen v istem svoj-stvu v Kotor&o, za komisarja železniške in obmejne policije v Caribrodu ie Imenovan Žarko Strgarac, komisar v Dolnji Lendavi. * Posojilo mestne občine Šoštanj. Mariborski veliki župan je dovolil mestni občini Šoštanj najetje posojHa v zneska 800 tisoč dinarjev pri Južno - Štajerski hranilnici v Celjn v svrho kritja deficita v proračunu za leto 1927. * Razpisana sodna službena mesta. Razpisani sta mesti ravnatelja zemljiške knjige in vodi« zemljiške knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani. Prošnje do 30. marca na predsedništvo omenjenega sodišča. * Stanovanjska delavnost v Zagrebu. Mestni gradbeni odsek zagrebški je doslej prejel nad 300 prošenj za Izdajo gradbenega dovoljenja. Naiveč stanovanjskih hiš bodo gradià na starem sejmišču, ki se v dveh letih popolnoma spremeni v moderni del mesta. V je nadvse priljubljen in ga zato tudi najraje kupujejo. Zahtevajte pisalni stroj «Halda* brezplačno na preizkušnjo, da se sami prepričate o njegovih izrednih prednostih. Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo Ant Rud. Legat & Co„ Maribor, SloTenska ulica 7, telefon 100. S'28 • Pri Chevrolet inseratu v Četrtkovi številki se je vrinila glede cene mala pogreška. Zaznamovana je bila faktična vrednost, pod katero je pa tvrdka šla le radi splošne vpeljave tega najekonomičnejšega tovornega avtomobila na ceno chasisa 50.900 Din. — Chevrolet Truck ali Camion je izdelek General Motors Company, največjega Fordovega konkurenta ter je uporabljiv za vse vrste tovornih voz tudi za oemibuse do 16 oseb. 2675 • «Legatin> je najboljše kožno čistilo proti rdečini, hrapavosti in iapuščajem. To ni nobena krema ali maža. temveč pri rod ni preparat v tekoči obliki. Dobi se v drogerijah in etičnih trgovinah, kakor tudi pri tvrdki «Legatin», Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. 188 • Pisalni stroji «Kontlnental». najnovejši modeli, dospeli. Predavanje brezplačno ln brez obveznosti. Samoprodaja za Slovenijo Ivan Legat, Specllallst za pisarniške stroie, Maribor, Vetrlnjska ulica 30. telefon Int. štev. 434. 315 • Vašo dela zmožnost «i « иКтапјега Radenske mineralne vode znatno povečate. Poskusite! 88 • Tkanina «Eternum», glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva nlica 7. • Pri naknpu testenin zahtevajte vedno in povsod samo «Pekatete», ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 55 • Chypre krema СаИегага je najboljša. 60 Pride 1 Pride : „ležim sramežljivost" (Falsche Schaa) f m I iz Ljubljane u— Krajevna organizacija SDS v Mostah pri Ljubilani. V ponedeljek dne 28. t ni. se vrši prèdseja lanskega odbora k. o. SDS in keoptiranin ob 8. zvečer v mali sobi g. Prus nika. Prosimo sigurno in točno. Obvezna udeležba. — Organizacija priredi v četrtek dne 3. marca v gostilničarskih prostorih g. Prusnika širši sestanek. Vsi člani in somišljeniki so vabljeni, da se ga sigurno udeleže. Začetek točno ob 8. zvečer. — K. o. SDS v Mostah. u— Tonemo. Pišejo nam: Se hujša kakor na Dunajski cesti proti artiljerijski vojašnici je blatna poplava na Opekarski in Mali čolnarski ulici. Že pred zimo, ko so Veliko čolnarsko ulico posuli s peskom, so na nas popolnoma pozabili. Čisto upravičeno je godrnjanje vseh tamkajšnjih prebivalcev — kajti pri davkih smo vsi enaki. Pričakuje mo, da nas magistrat čimprej reši že neznosne blatne nadloge. u— Skozi džungle in pustinje Afrike. Za ta zanimiv film, ki ga predvaja danes ZKD v kino Matica ob 9.30 in 11. dopoldne, vlada med občinstvom veliko zanimanje ter je večina vstopnic za drugo predstavo v pred-prodaji že razprodana; zato priporočamo publiki v lastnem interesu, da poseti prvo predstavo ob 9.30 v čim večjem številu. ker bo sicer marsikdo prišel ob svoj užitek. u_ Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani ima skupne zborovske vaje za Beethovnovo IX. simfonijo v ponedeljek, sredo in četTtek, vsakokrat ob Ух 7. zvečer pevski dvorani Glasbene Matice. Vsled bližnjega nastopa je poset za vse člane obvezen. u— Apel na vladnega komisarja mestne občine ljubljanske. Pišejo nam: Cesta od Sv. Jakoba mostu ob nabrežju do šole na Prulah, kakor tudi ostali hodniki na Prulah se nahajajo v tako škandaloznem stanju, da moramo do Jenkov gaziti blato. Upoštevati je treba, da obiskuje šolo na Prulah najmanj 500 šoloobveznih otrok, od katerih ima sigurno 400 čevlje in si radi 'brezbrižnosti m magistrata nakop- ljejo po nepotrebne,!, „uiezen. Ne da bi hoteli hvaliti prejšnji gerentski svet, ugotoviti moramo vendar, da je bilo pod njegovim vodstvom vedno preskrbljeno za to, da so bili dohodi do šole vsaj za silo posuti. Sedaj se pa v tem pogledu absolutno nfčesar več ne stori. Apeliramo na g. komisarja, da takoi napravi red! u— Še o požaru na velese!mu. Dne 23, februarja bi nam kmalu ogenj uničil naš velesejem. katerega izguba bi bila nena, Osne» Danes koiosalna salo.ga, *;tr ne'pridete iz smeha..... Fantom ženskega kopališča. V glavni «logi Reg>nad Oenny. Predstave dop. »/, 11. pop. 3.. »/, ô., 6., »/« 8. in 9 un. Kino Ideal. domestljiva. Ne verujemo, da bi se v današnjih ležkih časih našli možje, ki bi žrtvovali milijone za postavitev novega, Slovencem prepotrebnega sejmišča. Preiskava še ni dognala, ali je ogenj zanetila zločinska roka ali otroci. Na vsak način pa je dejanje vredno večje obsodbe, naj si bodo vzrok podivjani otroci ali zločinec. Splošno pa delajo otroci iz Šiške veieseiemski upravi mnogo neprilik s pobijanjem šip in drugimi poškodbami. Javnost nai se zaveda, da velesejem ne služi samo razvoju pri-vtede, marveč je privabil v teku sedmih let stotisoče tujcev v Ljubljano, ki so v našem mestu pustili milijone; zato naj vsakdo čuva sejmišče. Ljubljanski gasii-ci so gasili z največjo požrtvovalnostjo, hitro in z jako disciplino. Pokazala pa se je tehnična hiba, ki se mora na vsak način odstraniti. Najbližji hidrant se nahaja šele pred pivovarno Union. Naloga mestne občine je, da nujno postavi nov hidrant v Lattermannovem drevoredu. Od tu se z lahkoto potegnejo cevi na vse sejmišče v obrambo paviljonov in kostanjevih nasadov. u— Umrli so v Ljubljani. Zadnji teden so bili javljeni sledeči smrtni slučaji: Kazimir Bleier, mornariški častnik v pokoju, 74 let Jožefa Dremelj, žena dninarja, 52 let. Metod Kačič, gostilničar, 55 let. Franc Adamič, vpokojeni rudar, 70 let. Rozalija Vitto-ri, nadučiteijeva vdova, 55 let Ignac Ma-horčič, vpokojeni davčni upravitelj, 58 let. Urban Zupane, posestnik, 73 let Martin Kari Fuehs, bivši stavec, 61 let Martin Skupčar, vpokojeni tobačni delavec, 50 let. Marija Dobne, dninarica, 54 let. Franc Silvester, sin učitelja, 20 mesecev. Julijana Iskra č, žena čevljarja, 45 let. Martin Gross-man, mizarski pomočnik, 55 let. Neža Jerman. bivša kuharica, 81 let Barbara Kar-linger, mestna uboga, 83 let. Dušan Mikolič, sin kapelnrka, 21 mesecev. Franc Tavčar, čevljarski pomočnik, 20 let Ivana Demšar, žena skladiščnika. 21 let. Tomaž Oso-lin, občinski ubog, 81 let Marija Stibil, za-sebnica, 93 let. Franja Sigmund, posestnica, 63 let Alojzija Zupančič, žena posestnika, 63 let. Ana Pulko, občinska uboga, 64 let. Marija Avbelj, nadsprevodnikova vdova, 72 let Magdalena Pettauer. zasebnica, 62 let it— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 posest ukradenega blaga, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek razgrajanja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 2 prestopka hoje po železnici, 1 nesreča na kolodvoru in 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi vlačugarstva. u— Ogenj na Sv. Petra cesti. Sinoči ob 2130 je pričelo goreti v pleskarski delavnici Ivan Gnus & Hlebš na Sv. Petra cesti št 61. Na pomoč pozvano poklicno gasilstvo je preprečilo razširjenje ognja izven lokala, v katerem pa je zgorel ves inventar s firneži, bencinom, pohištvom itd. ter napravil precejšnjo škodo. Tudi šipe so popokale po oknih od prevelike vročine. Kako Je nastal ogenj, ni ugotovljeno. a— Nesreča na kolodvora. Na gorenjskem kolodvoru se je predsinočnjem malo po 18. uri pripetila »ežka nesreča. Po tretjem tiru tik kurilnice je korakal premikač Matija Berčič, za njim pa je sopihal tovorni kamniški vlak, ki privozi navadno po sedmem tiru. Meneč, da tudi sedaj vozi vlak po omenjenem tiru, je Berčič korakal brezskrbno naprej, v tem pa ga je že dosegel stroj, ki ga je pograbil. Berčič se je opo-tekel in vtaknil levo nogo pod kolo lokomotive, ki mu je odtrgala vseh pet prstov in dei stopala. Prava sreča je, da lokomotiva Berčiča ni pograbila močneje in ga | ISCOT ISCOT 'ISCOT , ISCOT ISCOT ISCOT IlSCOT p R I D E ELITNI KINO MATICA« S Parfimirana krema ki odstrani diake Najlepšo ženo ovirajo neprijetne d ake ki so ji porastle na tilniku, obrazu, rokah in nogah tei zadržuj, jo vonj potenja Pri tem se pa številne žene obo av ja o uporabiti britev, ki je dokaj ne arna in vname ko'o, kakor j m je vporaba depilator ev pu več kom lic rana. Na ro>-'e ša izna|dba je sedaj parimirana krema TAK Y katere uporaba je zelo enosiai/na in od tiani v 5 minutah vse dlake do koren ne Ii zapusti kožo mibno in be'o Dlake zrastejo še, a so slabe in čimdalje redke.e, do 1er popolnoma ne Izginejo. TAKY je krema za lepoto; je popolnoma neikod jiva. biez vsa'-e prip ave; u огаозшо stavna, ki Vsm omoč' v у^акет času st? iznebiti v 5 mmutah nepotrebn h dlak. Glavni zastopnik in depot: HENRI H. NEUMAN - ZAGREB Boškovičeva nI. 42. Telefon 13-?0 Dobavlja se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumeriiah. strla popolnoma. Težko ranjenega premi-kača so šele čez čas našli njego\i tovariši-železničarii, ki so obvestili rešilno postajo, nakar je bil z rešilnim avtom prepeljan v bolnico. u— Bednica. V soboto okrog 2. ponoči je naletel stražnik pod Trančo na mlado žensko, ki je tavala okrog očividno brez vsakega cilja. Možu postave se je nočna po-hajalka zazdela sumljiva ter jo je ustavil. Odvedel jo je s seboj na policijsko direkcijo, kjer je naslednje jutro Izpovedala uradniku, da je doma iz Petrovca v Bosni. Stara je šele 19 let in ko je prišla v Ljub-jano, je odšla naravnost v bolnico ter tamkaj porodila. Zapeljal jo je baje neki bosanski trgovec, ki je pa pozneje izginil in zdaj ne more najti svojemu otroku očeta. Otroka je uročila dobrim liudem v ljubljanski okolici. Sama je služila pri raznih družinah v Ljubljani, pozneje pa se je vdala vlačugarstvu. Milka Novakovič, kakor se dekle zove, je bila radi spolne bolezni oddana v bolnico. Danes zvečer v Veliki pustni korzo w „Unionu ' u— Okradena delavka. Delavki Francki Stergar v Bonačevi tovarni v Čopovi ulici, je v petek izginila iz žepa njenega plašča denarnica s 160 Din. Tatvine je bila takoj osumljena njena sodelavka Vera S„ ki je stražniku tudi tatvino takoj priznala. Denar bom pa dala nazaj, kadar ga bom imela, se je odrezala podjetna punca. u— Ljubljanski Sokol in njegova maške-rada. Predpustni čas se bliža koncu. V neštetih plesih, »balih« in javnih prireditvah je dalo občinstvo duška svojemu predpust-nemu razpoloženju. Stojimo pred glavno in zaključno «Sokolovo maškerado». Je to ena najlepših in najpopularnejših tovrstnih prireditev, za katero Ljubljanski Sokol žrtvuje veliko truda, da se vzdrži na tradici-jcnelnem višku tako v tozadevni upravi, kakor tudi v nedosegljivi dekoraciji. Tudi letos nam že okusno izdelana reklamna vabila Jamčijo, da letošnja dekoracija ne bo zaostala za divno lansko, o kateri je šel glas med občinstvom, da društvo še kaj lepšega ne bo moglo nuditi. Iz lanske «Bajne Indije» nas bo letos Sokol pripeljal v mlčno japonsko Jokohamo, kjer proslavljajo vzbujajočo se naravo s cvetnim slavjem. Osnutek je delo gledališkega mojstra-de-koraterja brata Skružnyja, ki nra nadrobno izveden z marljivim društvenim članstvom dela vso čast u— Lepe vrtove boste Imeli, če postile te steze z belim dolomitnim peskom, И Vam ga dostavi najceneje na dom K. V o d-n i k. Podutik št. 25, Ljubljana 7. Naroči se lahko tudi pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. u— Za gradnjo stanovanjskih hiš v Ljubljani. 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Šturm Andrej, oficijal Din 1000, Bitenc Alojzija, blagajničarka Din 1000. Poharc Ana, zasebnica Din 1000, Milkovič Katarina, gostilničarja Din 500, Verbič Ivo, refer. agrarne direkcije Din 1000, Repe Blaž, siužitelj Din 600, Glavna bratovska skladnica v Liubljani Din 500.000, Christof Hinko, uradnik v pokoj, zavodu za nameščence Din 1000, Sirnik Franjo, uradnik pokoj, zavoda za nameščence Din 1000, Gabrovec Fran. železniški činovnik, 111. Din 2000, dr. Kobal Alojzij, odvetnik Din 500Û, Šimenc Fran, higijenska pralnica D n 1000, Zalta & Zilič, trgovina z žeieznino Din 2000, Magdič P. modna m športna trgovina Din 5000, Rojina Josip, krojaški mojster Din 5000, Agnola Avgust, stavbeno in umetno steklarstvo Din 5000, Kst Rudolf, blagajnik Din 1.000, Rebolj Stanko, m. rač. asistent Din 1000, 2 učenki svoje prihranke po Din 2000 ie Din 4000, neimenovan ponovno Din 100.000. 1 neimenovan Din 30.000, 2 neimenovana po Din 20.000 ie Din 40.000, 4 neimenovani po Din 10.000 je Din 40.000, neimenovan Din 6000, 6 neimenovanih po Din 5000 30.000. neimenovan Din 4000, 5 neimenovanih po Din ЗОСО je Din 15.000, 8 neimenovanih po Din 2 JU) je Din 16.000, 2 neimenovana po Din 15-30 je Din 3000, 22 neimenovanih po Din 1000 je 22.000, neimenovan Din 1200. 8 neimenovanih po Din 500 je Din 4000, aeirrenovau Din 200, neimenovan Din 800- u— Vrtnice, nizke, visokostebelnate, vrtnice, plezalke, pritlikave marelice, črešn;e, višnje, divjo trto, lepoiično grmičevje. F'i-der za živo meio, razne trajnice, nudim občinstvu v mestu in nn dež»ii Sprejemam napavo in negovanje vrtov. Anton Fe r a n trgovski vrtnar, Ljubljana. Ambrožev trg št 3. 7'2 u— Danes ob 4. popoldne v Narodnem domu «Otroška čajanka Atene». "80 a_ Dodatno k našemu poročilu o požr.ni na Ljubljanskem velsšejmu, poročamo da se je zavrlo spočetka napredovanje ogni» prav uspešno z casilnimi aparati . 7. 8. 14 21. 761-7 761-8 760- š 7521 6-1 6-0 7-8 7-6 8-0 9*0 30 o-o 4-0 89 90 91 92 75 60 hO 100 60 NNE 0.5 NNE 0.5 E 2 mirno SE 3 WSW 2 SE 4 mirno 10 10 10 10 10 10 4 10 megla škrop škrop škrop \2 Maribor • t » Zagreb . • • • Beograd « » k Sarajevo . « » Skoplje .... Dubrovnik . * Split . , » . » Praha..... 8. 759-5 7618 7H4 4 oco-o 76У1 1.0 7. 765-0 754'5 7K4-1 12-0 4-0 IrO 80 E 2 mirno SE 6 6 10 10 1.0 Solnce vzhaja ob 6.45, zahaja ob 17.42, luna vzhaja ob 3.07, zahaja ob 11.7. Najvišje temperatura danea v Ljubljani 8.6 C, najnižji 5.8 Celzija Pregled padavin za 1926 izide iz tehnič nih razlogov Sele v aprilu. ti vzhodu, toda popolnoma ga nI mogla prevladati in obtičala je na označenem proerto- Vreme ae nam je sredi tedna temeljito is-premenilo, po daljšem presledku smo dobili zopet vlažno južno vreme; nastopila je^po-polna odmeka in aneg Je po nižjih legah že izginil. Toda južno vreme z vsem, kar je prijetnega in neprijetnega združenega z njim, je ome j eno samo na zapadno polovico Evrope. Na vzhodu je ostala zima z mrazom v nezmanjšani meri; celo poostril se je v tem tednu. Pas, segajoč od Jugoslavije čez Madžarsko, Moravsko, zapadno Poljsko in Južno Švedsko ter severno Skandinavijo loči dvoje povsem različnih vremenskih področij; na zapadu južno, toplo; temperatura se tudi ponoči nikjer več ne zniža pod ničla Povsod, od Pi-renejev ta Sicilije pa do severne Norveška in severne Anglije, gospoduje južna zračna etruja; zato se seveda ozračje vedno bolj segreva, Južni zrak preplavlja tudi že severne pokrajine ta onstran Alp ter v Franciji ae je temperatura dvignila če« dan že nad 15* C. Po veeh deželah zapadno polovice Evrope je zadnje dni obilo deževalo; mi v Sloveniji smo ostali na skrajnem vzhodnem robu predela z Južnim vremenom ta «mo dobili šele prav malo dežja; tndi temperatura ee nam še ni izdatno zvišala. Seveda Je vse južno vreme posledica nove depresije, ki ee je zapeljala z Atlantskega oceana že začetkom tedna proti Angliji, in obtičala tamkaj s središčem nad morjem tik zapadno od angleškega otočja. Potisnila je bûa visoki etažni tlak • srednje Evrope pn- ru. V velikanskem vrtincu kroži sedaj zrak okrog njenega središča, vendar vrtinec do-alej še ni silovit, viharji »o nastopili samo v Kanalu. Mraz v vzhodni polovici Evrope ae je ta teden še poostril. Za depresijo, ki je poprejšnji teden z veliko naglico prodrla s Severnega Ledenega morja na Črno morje, je planil proti Jugu val zelo mrzlega severnega zraka. Zato ee je mraz močno stopnjeval, najbolj v predelu od Finske do Karpatov. Vzhodna Poljska in zapadna Rusija ter bližnji baltiški predel izkazujejo ta teden najnižje temperature. Petrograd je imel v torek 22» C pod ničlo, Moskva v pondeljek 23», v četrtek 21*. VItaa v pondeljek 27», v torek celo 28* pod ničlo, Kijev v četrtek 19»; celo v Odesi Je bilo ie v sedo 17» C pod ničlo in v Bukarešti 18*. Proti koncu tedna mraz na zapadu popušča. Na več krajih v Rusiji pa je med tednom znova snežilo. Ob zaključku tedna je podobe, da ae bo aedanje vreme ie držalo. Dunajska vremenska napoved n sedelje: Oblačno a padavinami. V nižjih legah del Nekaj topleje. Zapadni vetrovi. Tržaška vremenska napoved ta nedelje: Prav lahki morski vetTOvi. Nebo oblačno; megla. Vreme v splošnem deževno. Temperatura od 8 do 10 stopinj. Morje mimo. ci in industrija, ki zaradi tega tudi večino» ma dobivajo kredit. Denarni zavodi so dobili v minulem letu rednih kreditov 676i98 milijona, uvozniki 141.75 milijonov in izvozniki 103.27 milijo» na dinarjev, a 390.01 milijona dinarjev se» zonskega kredita izvozniki in ustanove, ki podpirajo izvoz. Razen tega je imelo lani redne kredite 4200 manjših trgovcev in dru. gih zastopnikov gospodarstva (v 1. 1925. samo 3941). Veota vseh odobrenih rednih kreditov je znašala lani 1401.63 milijona dinarjev, to je za 78.26 milijona več kakor v L 1925. V lan» skem letu je bilo ukinjeno in zmanjšano za 77.11 milijona dinarjev kredita in je bilo torej danih novih rednih kreditov za 155.37 milijona dinarjev. Skupno s sezonskimi krediti je bilo dano lani za 1791.68 milijona kreditov, od katere vsote je bilo uporabljeno koncem minulega leta 1241.93 milijona dinarjev. Ako se pri» šteje 239.12 milijona dinarjev, kolikor je bi» lo izdano za posojila na zaloge, dobimo skupno vsoto 1481.06 milijona dinarjev, ka» teri znesek jc Narodna banka SHS koncem L 1926. dala na posojila našemu gospodar» atvu. Najmanjša vsota uporabljenih Kredi» tov je bila na dan 30. junija (1.033.60 mili» Jona), a največja na dan 8. oktobra (1294.13 milijona). Najmanjši znesek posojil na za» loge je bil 158.82 milijona na dan 22. marca, a* največji 267.46 milijona na dan 8. aep» tembra. V celem lanskem letu je bilo eskotmrtiranih v centrali in podružnicah 125.296 menic • za skupno vsoto 6538.26 mi» lijona dinarjev, to je za 642.97 milijona več kakor v L 1925._ Ljubljanski trg Mlatiti teden je Ш ljubljanski trg običajno založen in obiskan. Na trgu se pojavlja že nekaj časa grah v atročju. Cene v slavnem nespremenjene. Le jajca eo ae pooeaifla ln se dobe že prav lepa po 1 Din kodam. Cene r se je ekleniia prisilna poravnava, je odpravljen konkurz, razglašen o imovini Ludovlka Petka, trgovca v Celju. = Kmetijska rantava v Pragi. Kakor vsako leto, bo Kmeti Jako udruženje češkoslovaške republike priredilo tudi letoe v dneh od 14. do 22. maja kmetijsko razstavo v Pragi. Cilj razstave je nuditi splošno sliko razvoja kmetijstvo in kmetijsko-industrij-akega razvoja v republiki, delovati za na-daljni napredek kmetijstva, posredovati direkten stik izdelovalcev a kaneumenti in podpirati razmnoži te v produkcija Razstava je razdeljena na številne akupine, kakor: rastlinstvo ta poljedelstvo, splošno kmetijstvo, živalstvo, kmetijska industrija, kmetijske stroje, zadrugaratvo itd Poleg tega bodo prirejene Se razne posebne razstave itd. Poeetnfld te razetave imajo na čeSk vor se nanaša začaeio eamo na skupno prodajno organizacijo ta razpečevanje blaga v domači državi, a se bo pozneje, ako bodo razmere dopuščale, raztegnil tudi na izven. Borze 26. februarja. CURIH. Beograd 9.185, Berlin 123.25, New York 519 ta petnajst šeetnajetink, London 25.22 ta tri osmtake, Pariz 20.85, Milan 22.75, Praga 15.40, Budimpešta 90.95, Bukarešta 8.10, Sofija 3.75, Vaifeva 58, Dunaj 73.20. TRST. Devize: Beograd 38.75 — 40.50, Dunaj 815 — 325, Praga 67.25 — 68, Pariz 89 — 89.75, London 110.30 — 110.80, New York 22.65 — 22.85, Curih 435 — 445, Budimpešta 896 — 405, Bukarešta 13 — 14; valute: dinarji 39.50 — 40.25, dolarji 22,40 _ 22.70. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4525 do 12.4925, Berlin 168.13 — 168.63, Budimpešta 128.93 — 12423, Bukarešta 4^225 — 4.2425, London 345065 — 845025, Milan 81.08 do 81.18, New York 709 — 711.50, Pariz 27.745 do 27.845, Praga 20.99 ta pet oemtak de 21.07 ta pet osmink, Sofija 5.1075 — 5.1475. Varšava 78.86 — 79.36. Curih 136.37—136.87; valute: dinarji 12.4375 — 12.4975, dolar> 706.10 — 710.10. Doviza Beograd na ostalih borzah: v Pr» gi 59.19, v Berlinu 7.399. prvi dan četrti dan Raztopimo li manjšo količino soli Sv. Reka za noge v topli vodi, dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, ki izredno ublažujoče deluje na bolno nogo ter ustavlja boli, povzročene s pritiskom čevljev. Leči tudi nsl-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Po daljšem mehčanju postanejo kurje oCi I» trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža ia britve. Docela je »t-eurno, da sol sv. Roka tudi nazapuščenečie noge popolnoma v red postavlja. Tesni, četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste Jih več let nosili. Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele ure stati na enem mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bol ali utrujenost. Veliki zavitek soli sv. Roka za kopeli nog stane Din 16.— Dobiva se v vsaki lekarni. — Ako ga tam ne dobite, obrnite se na: Nada Drogerija Kalor i Gabrié Iz življenja in Pogreb G. Brandesa V četrtek popoldne se je vršil v Koda-iiju skromen pogreti G Brandesa. V smislu [skrene želje velikega pokojnika se javnost ni mogla udeležiti zadnjé žalne svečanosti v krematoriju, kateri so prisostvovali le pokojnikova ločena žena. njegova hči Edita Philip s svojim soprogom in par zvestih prijateljev. Godba kraljevske garde je zaigrala v žalni dvorani krematorija Schubertovo »Smrt in deklica«, na kar je recitiral Bran-desov prijatelj Sophus Mlchaelis pesem v proslavo pokojnika Med žalnimi zvoki godbe je izginila bela kfsta z Brandesovimi smrtnimi ostanki v globino Braiova - bodoče glavno mesto Rumunije? Ze večkrat se ie rumunsko časopisje bavilo z vprašanjem novega glavnega mesta države, češ, da po vojni Bukarešta ne odgovarja več zahtevam glavnega mesta Velike Rumunije. Zanimivo je, da je tudi kraljica Marija za to, da se določi drugo mesto za rumunsko prestolnico. Sprejela je urednika »Universula« in govorila z njim o tet stvari. Povedala mu je nekaj vtisov, ki iih je dobila na potovanju po Ameriki in izjavila, da bi bili ameriški finančniki pripravljeni podpreti gosipodarski položaj Rumunije. Rekla je, da ni treba nič drugega kot . kakršnega pač ne boš slišal nikoli, niko!i v samem paradižu Vp Vendot. stojajo številni športni ta družabni klubi z razkošnimi klubskimi prostori in igrišči. kjer ni nikake razlike med delavcem, uradnikom ali podjetnikom. Poskrbljeno je tudi za kulturne potrebe, kakor za ljudske šole, višje strokovne šole, za otroške vrtce po Montessorije-jevem sistemu, knjižnice, gledališče, kinematografe in akademijo. Moi s sto naslovi Do kakšne stopnje se je razvilo pustolovstvo in nepoštenje, kaže naslednji, dogodek, ki se je pripetil na Dunaju. Na Josefstadtski cesti stanuje neki Rudolf Zambauer, ki se je izdajal za ravnatelja gledališča. Inseriral je v dunajskih listih, da išče sposobnih moči za oder. In res, javilo se je velikansko število moških in žensk, ki bi bili radi zaposleni in katerim je pustolovec vbil v slavo, da ni samo gledališki ravnatelj, ampak tudi založnik, posestnik hiš, filmskega podjetja ter glavni urednik nekega mednarodnega korespondenčnega urada itd. Vsega skupaj je naštel približno 100 naslovov. Prosilcem za službe je slepar odgovoril, da se morajo osebno zglasiti pri njem in da v primeru angažmana položijo kavcijo v znesku 1.000 šilingov (okoli 8.000 Din). Res je prišlo mnogo kompetentov ža razpisana mesta in Zambauer jih je sprejemal, podpisoval ž njimi pogodbe za film, gledališče, za uredni$tvo in balet. Naivni Dunajčani so mu na ta način znosili na kup 250.000 šilingov. Ko se je čutil mož dovolj založenega z denarjem, pa je dvignil na noge svojo družino, s katero je sedel v brzovlak in odpotoval v smeri proti Nemčiji. Brzovlak je drvel in Zambauer, ki ni vedel, da ga posluša neka dama. ki je ležala v kupeju, je rekel svoji ženi: »Čez 14 dni bomo na lslandu, potem pa nas lahko iščejo norci, ki so nam prinesli denar in se dali speljati na led.« Dama ie bila slučajno sama ena izmed prizadetih. Na postaji v Amstettenu je dala Zambauerja aretirati in tako je prišel slepar pravici v roke, še preden ie stopil na parnik in se odpeljal v bogato Ameriko. Oklani papež V zgodovini anglikanske cerkve igra pomembno vlogo pes angleškega poslanika sira Thomasa Bolegna. Mrcina se ie tako nespodobno obnašal napram papežu Klementu Vil., da je končno izzval cerkveni razkol 1. 1532. Veseljački kralj Henrik VIII. se je, kakor znano, naveličal svoie starejše in nad vse pobožne žene Katarine Ara-gonske. Ločil se ie od nie ter oženil mlado, lepo dvorjanko Anny Bolegnovo Papež ni hotel pristati na to ločitev, ker se je bal zameriti cesarju Karlu V., Kalarininemu stricu. Henrik VIII. pa je poslal v Rim posebno delegacijo, ki je morala izposlovati ločitev nred vatikanskim konzistorijem. Na čelu tega poslanstva je stal oče lepe Annv. sir Thomas, ki bi bi! rad videl leoo hčerko kot priznano kraljico. Stari gospod pač ni mislil, da bo pozneje plačala- njegova lepa edinka to čast z življenjem. Rabelj ji je namreč odseka! glavo, ker je bila preveč živahna in lahkomiselna. Kralj pa je postajal čedalje boli ljubosumen in ie imel pozneje še štiri žene. Sicer pa je prišla rodbina Bolegno na svoj račun ker ie bila naslednica Henrika-bčerka kpe Anny — znana kraUica Elizabeta, priljubljena Oueen Bess (1558—1603). Papež je spreiel londonske odposlance na koncilu v Bologni in ie ored vsem zahteval, naj poljubijo križec, ki je bil vezen z biseri na njegovem lepem rdečem čeviju. Trmasti sir Thomas je sniat rai. da je to pod njegovo častjo in ie odklonil poljub. Papež ie Izjavil, da se cirugače ne ho začel pogajati oz. iztegni! .ie nogo in je javno zahteval dolžno čast. Nesreča je hotela, da je spremljal sira Thomasa po šegi tedanjega časa tudi njegov pes, velikanska doga. Pes ie menda misli, da hoče razkačeni starec napasti njegovega gospoda. Mogoče tudi. da mu ni ugajala rdeča barva papeževe obleke. Kratkomalo — zver je naredila velikanski skok in vgriznila papeža v nogo. Ta nepričakovani »po-1 rb« ie tako razkačil sv. očeta, da je prekinil avdijenco ln ni hotel sorejeti sira Thomasa v drugič. Odposlanstvo se je moralo vrniti na Angleško in Henrik VIII. je proglasil v parlamentu neodvisnost angleške cerkve od papeža. Zgodovinska nezaupnost Angležev napram Rimu še danes ni pustila, da bi zapadel ta dogodek pozabi jen ju: »papeževa doga« je menda edini pes. katerega omenja cerkvena zgodovina. Poenostavljenje koledarja Odkod izvirajo vse sitnosti in nepri-like raznih koledarjev? Odtod, ker ima leto tako število dni, ki ni deljivo z 12 in 7 in pa, ker se datumi in dnevi v tednih med seboj ne skladajo. Zato je prišel — kakor piše Charles Nordmann — neki neimenovani predlagatelj na originalno idejo, kakç priti v okom diskor-danci mesecev in tednov z letom. Priporočal je namreč, naj se kratkomalo ukinejo meseci in tedni v našem koledarju ter se naj datum fiksira zgolj z dvema številkama: ena bi pomenila leto, druga pa tekočo številko dni v letu. Jasno je, da bi mnogo ljudi takoj dvignilo vik tn krik, čim bi prišel ta predlog v resen pretres. Bog ne daj, da bi si dali vzeti svoj dragi mesec in spoštovani teden! Zlasti trgovci in obrtniki bi proti temu protestirali A ne dolgo; zakaj kmalu bi uvideli, da je docela irelevantno, če jim zapade kredit recimo 20. maja, odnosno 15. novembra, ali pa 140., odnosno 319. dan v letu tem ln tem. Mar številke nimajo svoje fizijogno-mije? Mar ni pri imenovanju newyor-ških ulic številka povsem zadostna in nima-И iste ali morda celo še večje ka-rakterizacije kakor več ali manj baročna imena? Niso-li po vsem svetu uvedene telefonske številke, ne da bi se kdo nad njimi razburjal? Vse bi bilo, zaključuje Nordmann, toda ta sistem ima velikega neizprosnega sovražnika, ki ne bi nikdar pristal na to, da črtamo iz koledarja mesece in tedne. In ta sovražnik se imenuje človeška konservativnost, ki prineipi-jelno odklanja vse. kar je priprosto in jasno ter se krčevito oprijema kompliciranega birokratizma . . . Samomori in razporoke na Madžarskem Velika socijalno-politična anketa se je prošli teden bavila v Budimpešti s položajem madžarske dežele, posebno kar se tiče razporok in samomorov. Statistike, ki jih pridno vodi notranje ministrstvo, so namreč pokazale, da število ločitev na Madžarskem stalno narašča in da je Madžarska v tem pogledu na tretjem mestu med kontinentalnimi državami. Prednjačita ji samo Francija in Švica, kjer odpade na 1000 sklenjenih zakonov 54, odnosno 50 razporok. V Madžarski je procent nekoliko manjši in znaša 402%'. V zadnjih 30 letih se je število razporok na Madžarskem procentualno po-šestnajstorilo. Zlasti v tako zvanih boljših krogih se ločitvena epidemija širi z neznansko naglico Dekadenca zakonske institucije je najbolj razvidna iz dejstva, da šteje Madžarska neverjetno visok odstotek žensk, ki še niso prekoračile 30. leta, pa so bile že 3, 4 — Govoril bi rad z urednikom, ki se je zadnijč pod športno rubriko podpisal «At» jet.» — To sem jaz!!! ч1'.~пг~ m——--r_t l . ... l'i . 1 . h'i-r—n-rj^t-gg ali celo 5krat omoiene in prav tolikokrat tudi ločene. Čestokrat se tudi ponavljajo primeri, da se mož, ki se je ločil od žene ter je živel več let z drugimi ženskami, vrne nazaj k svoji prvi ženj. Tako vlada na Madžarskem med zakonci največja zmešnjava. ZakTa-mentalnost zakona je neznan pojem, mesto njega se je razpaslo blodništvo najhujše vrste. Zelo Cesti so tudi primeri, da podpira mož svojo prvo ženo z denarjem tudi potem, ko sta se že davno razšla. Da naraščajo pri tem stanju tudi samomori, ki jih je med ločenimi zakonci sorazmerno mnogo več nego med ostalimi prebivalci, je le preveč umljivo. Praktični Mehikanci V Mehiki so zalotili štiri vagabunde, ko so rušili železniško progo med Tor-reonom in Durangom. Zlikovce so prijeli in jih prisilili, da neutegoma popravijo škodo, ki so jo učanili. Morali so trdo delati polne tri dni, preden je bil tir toliko popravljen, da se je mogel vršiti železniški promet. Nemara so bili še veseli, da jih je doletela razmeroma majhna in nedolžna kazen Toda bili so v kruti zmoti. Ko ie bilo popravilo dokončano, so jih orožniki drugega za drugim kratkomalo postrellli. Praktično, kaj ne? Dve anekdoti o Edisona Edison je pri svojih osemdesetih letih še vedno veder in mladeniško Čil. Visoka leta se mu skoro v ničemer ne poznajo. Le nekoliko gluh je. Nekemu prijatelju Ernestu E. Calki-nu, ki ga je nekoč vprašal, zakaj še ni poskusil z elektriko ozdraviti svoje na-glušnosti, je Edison smeje odgovoril: »Imam preveč posla. S poslušanjem pa izgubi čtovek mnogo časa. če bi ne bil gluh, bi ml žena ves dan vreščala na ušesa.« Ko so listi prvič zabeležili vest, da se je Edisonu posrečilo iznajti gramofon, večina ljudi ni hotela tega verjeti. Zlasti angleški škof John H. Vincent se nikakor ni dal uveriti, da je taka iznajdba možna. Pregovorili so ga, da se je podvrgel poskusu. Z veliko naglico je zdrdral v aparat celo vrsto lastnih imen iz svetega pisma. Ko jih je potem gramofon natančno r oprod uciral, je verjel. »V vsej državi,« je dejal, ni namreč niti enega človeka, ki bi ta imena recitiral s toliko naglico kakor jaz. Prevara je torej izključena.« Finančni minister v Wertheimerici Kuba je otok, ki leži v mehikanskem zalivu. Tropično solnce pripeka skoro vseh 365 dni. Prebivalci se umikajo žgočim solnčnim žarkom v klet! in prenočujejo pogostoma kar na prostem. Življenje na otoku je sila bohotno. V mestih živi prebivalstvo po španskih običajih, zvečer odmevajo po ulicah mandoline, podoknice v španski maniri so na dnevnem redu in stasite senjori-te se priklanjajo z nizkih oken in objemajo svoje oboževatelje. Ljubavno življenje je romantično, sladostrastno kot nikjer drugje, pač posledica opojnega tropičnega solnca in južnjega podnebja. Otok slovi zaradi svojih ogromnih kavnih plantaž. Gorje mladeniču, ki bi senjoriti obljubil zakonsko zvezo in svojo obljubo prelomil. Prevarana deklica bi si omislila kako jedko, strupeno tekočino ter jo zal učila nezvestemu v obraz. V večini primerov bi mu vzela vid. Znani so tudi drugi načini krutega ženskega maščevanja. To so seve običaji med boljšim meščanstvom, druge vrste pesmi pa prepevajo seve velika pristanišča, ki so pravcata ognjišča kuge, nizkotnih ljudskih strasti, pohujšanja in telesnega zastrupljanja z eksotičnimi spolnimi bacili. O tem vedo pri-povedati predvsem mornarji kaj žalostne pesmi. Otok pa je te dni zaslovel v mednarodni javnosti po dogodku, ki mu zlahka ne najdemo para. Pripetilo se je, da je bil finančni minister s svojim glavnim načelnikom zatvorjen v ogromno Werthermerco, v kateri se je nahajal državni zaklad kubanske republike. Finančno ministrstvo je namreč zgradilo Tiiumtaini uspen je do-e gla včerajšnja slavnostna PREMIJERA prekrasnega velefilma HARRY LlEDTKfc Grete Moosheim — Grit Haid — W. Bendovv Osem velikih dejanj karnevalskega veselja, ljubavi, razkošja in sijaja. — Kabaret «Konfeti». — Sijajni ples v timna večer j t v tuji palači. «Konfeti». — Sijajni ples v velik operi. — Mala Mirni kot kraljica lepote. — In. Kiltan in Kiliana. — Ta izvrstni, popolnoma novi in aktualni velefilm predvaja danes ob: 3, pol 5, 6, pol 8 in 9. ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Pri vaeh predstavah originalni pouk v pravilne Charleetonu (3. in 4. lekcija). — Zelo zanimivo in veselo. PleJeta: Yvette in Robert. novo stavbo, kjer bo hranilo državni denar ter čuvalo državni zaklad. V to svrho so bile v Zedinjenih državah naročene ogromne Wertheimerce. Finančni minister je osebno nadzira! instalacijska dela, kontroliral skladovnice zlata, ki so jih polagali v železobetonske blagajne ter pazil, da ne izgine niti najmanjša vsota denarja. In tu se je pripetilo, da je finančni minister zašel v tako železobetonsko Wertheimerco ter s svojim načelnikom urejeval skladovnice zlata. Delavci, meneč, da je blagajna napolnjena, so zaprli zapah in zaklenili finančnega ministra v Wertheimerco z načelnikom vred. Reveža bi se zadušila, da nista našla orodja, s katerim sta oksigensklm potom preluknjala steno ter se rešila. Ves ameriški tisk je po-koncu in opisuje to storijo s precejšnjo hudomušnostjo na račun biamiranega finančnega ministra otoka Kube, ki je dal s preveliko vnemo snov za dolge senzacijske članke. Bnbikopf in - krave Neokusen naslov, boste nemara vzkliknili. Toda nikarite se, cenjene dame, srditi na nas, ki smo docela nedolžni na prelesti vaših kratkih las in na njih skrivnostnih odnosih do sicer ne baš zavoljo lepote sloveče, a tembolj koristne domače prežvekovalke. Stvar je namreč taka, da smo naslednje vrstice ž ■ njih naslovom vred dobesedno prevzeli iz pariške «Liberté». In Francozom, jelite, ne morete očitati negalant-::osti napram ženskemu spolu. Tako-le razmotriva naš pariški tovariš: Čudna zveza, kaj, med bubikopfom in kravo? Evo zanjo razlage! Nekdaj, v bližnji preteklosti, ko so ženske nosile . še dolge lase, si našel v pondeljkih. po \ tradicionalnih nedeljskih pik-nikih, na j tratah in travnikih cele tucate lasnic, ki ' so padle razboritim gospem in gospo- ; dičnam iz las. Sedaj 'menda že slutite? . . . Da. ! prišle so krave, pogoltnile lasnice, si ranile želodec in svojo občutljivo trebušno mreno in — nesrečna žival je poginila. Danes se jim tega nI več treba bati in našim dobaviteljicam mleka se godi dobro, kakor nam ali vam, cenjene dame. Tako vsaj zagotavlja profesor kraljevskega veterinarskega kolegija v Londonu. Zakaj bi пш ne verjeli? X Klavir a tremi pedali ln x dvema kla> viaturema. Nek* pariška tvrdka oznanja v listih, da je z»čela izdelovati nov tip kja« virja. Instrument se imenuje «Moor.Piano». Tvornica skuša spraviti svoj izdelek v pro> met in je najela znano klavirsko virtuozi« vvyW ^"be* [feisiian Gettl efe We ner d. d. Auerhammer t» Au,. Zastopstvo: Alfred Krauser, Subotica. njo Winifredo Christie za javne produkcije. V Parizu je bilo že več takih koncer. tov in Usti pišejo, da se odlikuje instru. ment posebno po polni zvočnosti, ki neli< kuje orkestru, med tem ko istočasno zmanj šije tehnične težkoče nastopajočega piani, sta. Vsaka nota dobi namreč z uporabo pe. dala zvok cele oktave. Uporaba dvojne ta-stature je baje precej enostavna. ChrUtie potuje sedaj po evropskem kontinentu in če bodo občinstvu njeni koncerti ugajali, pride novo instrumentalno čudo sčasoma v splošno vporabo. X Prodajarje človeške krvi, V neki var, savski bolnišnici se je te dni odigrala neobičajna drama. 2ena Žida Kirschbauma je ležala težko bolna in edino sredstvo, ki bi jo bilo lahko rešilo, je bila po sodbi zdravnikov transfuzija krvi. Njen mož. br-gat židovski trgovec, je inscrirai v listih ter iskal primernega ponudnika krvi proti odškodnini 1000 zlotov. Javilo se je 32 interesentov, med njimi 29 Židov. Radi te konkurence je Kirschbaum znižal ceno n.< 300 zlotov in najel za rešitev svoje žene slušatelja rabinatske šole v Varšavi. Men. dla Komandorja. Transfuzija krvi je bila izvršena, toda Kirschbaumova žena ^e ic med operacijo tako razburila, da jo jc za. dela možganska kap ter je umrla. tvornica hraniln e in dvigal «TIEN, IV/2.. Mommsengasse 9. » Dobavila: BLAQAJN1CA: iekiene oklopne blajajnter bi» gaine z« vzldanie, varnostne ključalnice. domač« hranilnike. DVIGALA: za osebe, bremena, jtdla ln »Me. dvigala paternostre, dviaila za bolnike, preplfr doyanje In popravila dvigal. Za dvigala: 9«ner«lno tastoMtvu Siownlit m Hmuki Direktor Ing. R. ROESSER. LJUBLJANA, Gledališka ul. it. 4 III nadstr Stilna ooslovalnu montiran* n revidirane VlSjl monter VIL1M TRAGER, ZAGREB, Gunduličev« ulica br^23 C«neiBliK' zastopstvu u Bosno .M O N T A N I A", tehnlčko-k- mer-clalno poduzeče. SARAJEVO. Kralia Petra ulica br Albert Jean: Velikodušni ubijalec Maubert je pogrel posodo vode, za tem je vzel veiik kos mila in dobro iz-drgnil svoje naročnice. Kri njegove žrtve, mrliška kri. ki je bila oobrizga-la platno, se je odcedila v kanalizacijo. »A sedaj pismo!« je pomislil Maubert. Izvlekel je denarnice iz žepa, jih zagnal na mizo, in med tem. ko ga je svetiljka brez senčila pekla v četo. je štel svoi plen. 72.000 frankov! Razdelil ie denarnice na dva enaka dela. Trideset šest in trideset šest Potlej pa je zagodrnjal: »Ali mar ni nesreča, da se človek tako iznebi denarja?« Vzel ie tedaj velik žolt omot, spustil vanj enega obeh svežnjev in napisal zgoraj: »Dar od neznanca«. Rahel nasmeh mu je šinil preko bledega lica. »Tako sem se zavaroval!« je Domislil. Dragoceni ovitek je vtaknil v notranji žep pri suknji, privihnil ovratnik, potegnil čepico do obrvi ter odšel kradoma iz svojega stanovanja. Mestece je spalo. Ker ie ponoči deževalo, se .ie sedaj mesečina zrcalila v lužah med ostrim tlakom. Dospevši preko visečega mosta. Ci- gar prožnost je neprijetno iznenadila njegove noge, je Maubert krenil na levo. Pred njim se ie vlekel brezkrajen zid, temnica ali bolnica, zid človeške bede in bolesti. Ubijalec ie stopal v m-)\z tega zida in v nekai trenutkih piiscl pred široka vrata, kjer je mogel citati naslov: »Liga proti raku. Male-stinova ustanova«. V okovani hrastovim je bil nabiralnik za oisma z vodoravnim otvorom. Maubert se je stresel, kakor da se je premislil. »Vse eno! Tako mora biti!« ie zamrmral in spustil dobro nabiti ovoi v nevidni nabiralnik, čigar leseno dno ie pri tem odjeknilo. Odkritje mrliča je vznemirilo mestece. Maubertova žrtev ie bi! star ren-tir, ki je živel sam v napol podrti hišici. Namen zločina je bil očividno kraja, ker je morilec razbil omaro in predale, ki so zlokobno zevali Drazni kot usta zadavljenega. Policijski veščaki so posneli odtiske prstov s steklenice, ki jo je hudodelec izpil, da bi se ohra-bril. In skoraj je nadel sum na Matir berta, ki je prav od onega časa, ko se je dogodil zločin, pričel prav nespametno troiti. Ubijalec je po navadi najprej tajil. Ali ko so ga antropometriiska poročila presunila s sličnostjo odtiskov njegove dlani z odtiski s steklenice, je spremenil vedenje: »No, pa da«. ie izjavil preiskovalnemu sodniku. »Jaz sem ubil starca! ... Pa kaj za to?« »Kako: kai za to?« »To je bil grd skopuh, ki ni maral porabljati svojega bogastva, niti lajšati bedo tistim, kl troé!« Izslednik je skomignil z rameni: »Menda mislite, da ste z ubojem bolje od njega vršili svojo državljansko dolžnost?« »Kaipada!... Ko sem vzel starčeve denarje, nisem kradel!« »Ampak kaj ste delali?« »Odnesel sem od tam, kier je bilo prepolno,« je odgovoril Maubert z neomajno smelostjo. A ko ga je sodnik ošvrknil s prezirnim pogledom, je dodal: »Za dokaz, da je tako. vam povem. da sem polovico svojega dobitka posvetil dobremu delu. Prav nič mi ne bo težko! . . . Našel sem 72 tisoč frankov v starčevih miznicah. Vidite. Takoj sem poslal trideset in šest tisoč Malestinovemu skladu za borbo proti raku. Sedai mi ie c'ava rešena!... Katera porota bi me mogla obsoditi na smrt v takem položaju?« Izpraševalni sodnik Jc brez odlaganja poklical blagajnika Malestinovejîa sklada. Ali takoi po Drvih besedah sodnikovih je priča najodločneje zanikal obtoženčevo trditev. »Jaz nisem nikoli preje! tega zneska!« je vjknll. »Ta človek drzno laže. Izvolite, gospod sodnik, odrediti, naj se pregleda moje računovodstvo. Niti sledu ne boste našli o tem slavnem .darilu neznanca'.« Maubert, ki je bil navzoč Dri razgovoru. je nato dvignil obe pesti kvišku: »Stlačili ste denar v svoi žen!« je zatulil. »A meni zdaj glava visi na niti radi vas!« Blagajnik Malestinovega sklada je spadal med ljudi, katerih edino bogastvo je častna preteklost. »Ne bom se ponižal, da bi se prepiral s tem človekom!« je izjavil. »Odredite preiskavo, gospod izpraševalni sodnik! . . . Jaz sem vam popolnoma na razpolago.« »Ze trideset let vršim svojo dolžnost, gospod blagajnik!« mu ie odgovori! sodnik. »Menda smem reči, da poznam ljudi. Izkažite mi to čast in verujte, da niti za trenutek ne dvomim o vaših besedah!« Mauberta so sodili ter obsodili na smrt. Prekletstva, ki iih ie bruhal do same giljotine proti namišljenemu n .-prijatelju, so navdajale s strahom vse prisome. hi nož je presekal njegov poslednji krik. Sest mesecev po tej usmrtitvi je žena nekega vrtnarja v Malestinovem zavodu našla omot, skrit pod Doveznie-no skledo v kolibi, kjer je nien mož običajno puščal svoje orodje. Iz radoznalosti je odprla ovitek in našla trideset šest novčanic do tisnč frankov, ki jih je neutegoma odnesla na redarstveni komisarijat Vrtnar, ki so ga priprli še tisti večer. ie brez posebnega omahovanja priznal, da je ukral ovitek iz nabiralnika za pisma, ko je nekai mesecev poprej odhajal na svoj Dosel. »In vi niste nič povedali, nesrečnež?« je vzklikni! policijski poverienik. k! ga ie zaslišaval. »Zakaj se usajate nad menoj?« je odgovoril vrtnar docela mirno. »Nič nisem ukral. Zavod je tako in tako dovoli bogat. Odnesei seni od tam, kier ie bilo prepolno! . . . To ie vse!« (K) Kraljestvo V pričakovanja pomladi... Burja, eneg ia led. V hribih reeni športniki, v plesnih dvoranah razigrani plesalci... A to vee že jemlje alovo in kmalu bomo v zgodnji pomladi. Eoledar in ie dokaj višji nolnčai lok jo oznanjata. In ie nekdo je njen rgodnji napovedovalec — Pariz. Ze davno ie največji vedež v modelnih »hautee coutres«. Ves kolosalni modotvoni aparat ee pripravlja na dostojen sprejem pomladi Sicer pa je itak vee njegov шапеп pridr-ževanje mladosti in — pomlajevanje. Zlasti za pomladno serijo je vsak okrasek, vsaka linija v to preračunjena. In zato napeto prisluškuje in pogleduje celokupni ženski svet proti francoski modni metropoli. In ne zaman. Prvenci realiziranih vizij modne estetike in mladoetnœti se ie liki eksotično cvetje teta jo po rajskih vrtovih ažurnih obal francoske rivijere. Prve pomladanske kreacije nosijo manekini, a za njimi ameriške lepotice. Modotvorni pariški umetniki si dajo poslednje čase svoje umotvore odtehtavati najprvo z dolarskim zlatom. — Imajo pravi Prva obleče torej novo kreacijo Američanka, za njo Parižanka. Za temi pridejo na vrsto kupci vseh glavnih meet Evrope. Šele potem *e prične splošna cirkulacija. Vsaka »haute coutre< ima svojo posebnost, »voj genre. Nekatere pariške hiše kažejo tendenco Klaljšanja kril in dviganja pasov. Druge to-pet skušajo foreirati hlačna krila, a vse to ee zaenkrat še odklanja. Krilca ostanejo ob ko- lenčkih, rokavi ob napeetjih. ovratniki pa tik ob vratovih. Moška linija se je vendarle preživela in vse se vrača k zgolj ženskemu značaju. Lepo število let je bila priprostost in trda, ravna linija fundament vsega modnega ustvarjanja. Isto ostane deloma tudi še v bodoče. Poleg tega pa je kultiviranost okusa in njena Bubtilna eleganca vendar zavzela že drugo smer, bolj razgibano, lahkotno, žensko. Popoldanske obleke: decapirane, volanske, etažne. Predvsem ee pa z rafiniranejšimi domislicami varuje ravna linija bokov. In za to so aranžmani pretežno spredaj. Za okraske se favorizirajo aplikacije, blende, vezenine, dolge rese. Drobni robčki, »nervure imenovani, so visoka moda. Istotako telečja in kačja koža. Tudi pas z zaponko je velik favorit. V poštev prihaja zopet bluza, bluzasta gornja partija in boléro vseh varijant. Tudi kazak se zopet prezentira. istotako p lise. Veliko vlogo in priljubljenost bodo uživale kombinirane toalete. Odlična popoldanska novost bo tzv. »composerobet. To je sestava treh barv in treh kvalitet. Komplet в svojo priljubljeno eleganco obdrži Se nadalje vladajočo vlogo. Naprsni, globoko segajoči žemperski vsta-vek, istotako peproeti. ali bogato vezeni gilet odnosno oprsnik bosta zelo simpatična pridobitev pomladanske mode. Pomladanski plašči so zamišljeni v najraz- Ameriški modeli Fr. Boika: Kako je cigan h krstu nosil V zapuščeni drvarski koči na robu gozda je živel cigan Uregor s svojo družino. Delal je maio. zaslužil še manj. 2ena je nabiraia regrat ob potih, motovileč iz potoka, okopala po tujin njivah krompir, otroci ua so na pul goli nabirali jagode v gozdu ali pa nagi lovili ribe v potoku. Tako so se preživljali, ne dobro, a zdravo. Otrok pa je bilo seveda konica, vsako leto vsaj eden več. Ta blagoslov ni prav nič motil Groge pri njegovem poslu, saj se je največ ukvarjal s posedanjem v gostilni. Pri tem je zmerom našel priliko, da je zaslužil kako paro, ki jo je potem skušal pomnožiti s kvartanjem, kar seveda ni bilo vselej mogoče. Za svoje cigančke je večkrat izprosil, časih tudi »izprosile, kako obleko, drugače se, kakor rečeno, ni bogvekaj ukvarjal z njimi. Samo h krstu jih je vselej nosil sam. Tega ni delal iz prevelike skrbi, da bi bila stvar dobro opravljena — župniku je moral vendar zaupati, da ie svojemu Poslu kos — ampak zato. ker mu ni šel nihče rad za botra. V zadnjem trenutku je že dobil koga, ki je držal otroka ined krstom, v skrajni stiski pač cerkvenik. Tako je spet prišel čas. ko je bilo treba nesti novorojenčka h krstu. Napravil se je v novo obleko, to je, v jopič, ki je imel samo en rokav, in v hlače, ki so bile samo zadaj zakrpane. Ker je bila zima, je nategnil kučmo čez ušesa, tako da ie nos komaj še gledal izpod nje, oči pa skoro ni bilo več videti. Ker se ni rad kazal s svojim bremenom, se je odločil, da pojde z doma na vse zgodaj, ko bo še tema. Luči ni prižigal, ker mu ie bila predraga, Otroci in tudi novorojenček so še spali, ko ga je zamotal v cunje in položil v cekar. Kmalu je prispel do cerkve in ponižno stopil v zakristijo, kjer je gospod župnik pravkar opra/vljal molitve po maši. Gregor mu ie novedal, kaj bi rad, in stopili so z botrom cer-kvenikom h krstnemu kamnu. Župnik .ie opravljal obred: ko pa ie da! otroku soli na jezik, je presenečeno vzkliknil: »Gregor, kakšnega novorojenčka si pa prienesel. sai ima vendar že zo-bi?!« Gregor ni bil v zadregi, ampak se je brž oprostil: »Nai ne zamerijo, gospod župnik, v temi sem iih zame- Učnejših varijantah, iasonah ia kvalitetah: od koverkota do težke črn» svile. Tudi poteportni kostimi si bodo osvojili Široke simpatije. Vsem na čelu pa bo eleganca dekliškega, klasičnega francosko-angleškega troterskega kostima. Pomladna moda bo tedaj v znamenju izredne elegance, šarmantnosti in praktičnosti. Skoraj da zveni banalno, ako se reče, da so zbog mladostno profinjene sedanje mode _vse ženske mlade, pa vendar je tako. Bress dvoma v splošno zadovoljstvo! , Marija Sarčeva. Suknene obleke Evo je zopet suknene obleke. Prejšnja leta se je precej umaknila viharnemu jurišanju lisočero nIjansiranih svilenih oblek. Zapo-stavljenje je sedaj prebolela in stopa znova v ospredje. Ne tako, da bi hotela izpodrinili svileno obleko, ki ostane še dalje absoluten gospodar modnega okusa, temveč kot priprost rekvizit popolne darnske garderobe. Nima posebnih pretenzij, skromna je. Ljubi priproste, ravne oblike brez fantaziranih fa-eon. Ne gizda se z bogve kakim okrasjem. Zadoščajo ji gamirani gumbi, da podčrta ravno postavo. Le ovratnike in manšete nijansira radi izpremembe ter prikupnega vtisa z na-Sivi iz svile, batista ali organdija. V gumbnici nosi sezonsko cvetka Barve? Črna in temmomodra. pa velemodno učinkujoča mornarsko modra. Takozv. »gosposki gumbi« se ravnajo po barvi ostale obleke. Črne troterje gamiramo zato s črnimi gumbi, modre z modrimi. Novi pasovi so si nadeli kaj prikupno nalogo: posredovati med gladkimi krilci novo-modno krojenih oblek in bluzastimi gornjimi deli. Lisičji kožuh postaja mnogoželjen okrasek vseh priprostlh kostimov. Dama, koje modni okus se prila-godeva najnovejšemu modnemu stremljenju, ga bo nosila tudi k enostavni promenadni obleki. Apartni učinek svoje vrste bo lisičji koèuh s popoldansko toaleto. z nizkimi petami se nam ponujajo kot — dernier cri. Velemodne tovarne jih že izdelujejo po faeoni, kakršna se nam predstavlja na sliki. Usnje je rujavo, fasona brez kapic. Dvojni, po možnosti gumijasti podplati naj varujejo pred vlago. Piiporocam veliko zalogo t* modrotov, otoman, vsskovrs ne mreže. zfož Sličica i* biedermeier-sks dobe v 11 dejanju. 20.85: Tri slovaške balade RIM 20.45: Odlomki iz Ma«c,-ignijeve opere'e >Sic in iz Secoegove operete: »Hčerka srospe Anjotc. BERLIN 20.30: 200 let orkestra. _ Fr. Schreker. VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta iz filharmonije. Sobota, 5. marca. DUNAJ 19.45' »Lastavičje (mezdo« «tar.>-dunajeka melodrama v 3 dejanjih Ns'o večerni plesni koncert. PRAGA 20: Skupen program «a Prago in Bratislavo. — Zabaven veètr. 21 : Iz Benatzkyjeve operete »/.bogom Mirni«. STUTTGART 20: L. Fall : »Stumbulska roža«. Opereta v 3 dejanjih. FRANKFURT 20.15: Ch Vildrac: Miche) Auclairc Drama v 3 dejanjih. BRNO 20: Koncert pevskega društva morav-skih učiteljev. RIM 21: Prenos iz gledališča. BERLIN 20.15. .Kakor nekdaj«. Berlinska burka 6 petjem v 4 slikah. VARŠAVA 211.30; Koncert solistov. HQYe. Tungsram" radio cevi ixtoly. Tvrdka »TUNGSRAM« donaša dvoje novih cevi, ki jih imenuje »MR X« ln »MR Y«. Razlikujeta so od starejših tipov v tem, ker imata dvoje žarne niti in sta radi segrevanja manj občutljivi. Poleg tega ste te dve paralelno spojeni žapii niti mehanično tako konstruirani, da le emisija zelo konstantna. »MR X» je univerzalna cev, ima posebno prednost kot cev za nizko frekvencijo ter da.ie radi velikega r-oiačenja močno anodno strujo. »MR Y« je izrazita cev za krajevna poja-čan.ia, ki že pr. malih naponih glasno in brez šumenja reproducira. Oba tipa cevi tvorita akordlrano garnituro, ki je v odgovarjajočih spolrj daje najboljše uspehe Zdravje je prava sreča družine, ako pa hočete da bo stama ie treba misliti kako boste nadomt stili Vaše sile. Koncentrirani produki hranilnih u navil kakor v drugih modernih mesti'n. Ing. Marij Osana Fočetki avtomatične telefonije segajo nazaj prav do rojstva telefonije sploh. Nebroj sistemov je bilo izumljenih, toda najbolje se je obnesel 6istem, ki ga je iznašel Američan Strowger. Prva avtomatska centrala je bila montirana leta 1893. Od tedaj se je ta sistem razširil po celem svetu. Po tem sistemu, ki se je izboljševal od leta do leta, izdeluje avtomatske centrale družba Siemens & Halske v Berlinu, katera je montirala tudi centralo v Ljubljani, dobavljeno na račun vojnih reparacij. Ua dobi Ljubljana prvo avtomatično centralo v naši državi, se moramo v prvi vrsti zahvaliti g. inž. M. Osani, načelniku v ministrstvu pošte in brzojava, ki se je v času, ko so se naročale avtomatične centrale za Jugoslavijo, mudil kot član reparacijske komisije v Berlinu. Kakor nam pove že ime, nastane zveza mer! dvema naročnikoma popolnoma avtomatično. Naročnik se more zvezati s poljubno številko, ki je priključena na isto centralo, brez kakršnegakoli posredovanja. To je velika prednost, ki jo nudi avtomatična centrala napram stari telefonski centrali z ročno manipulacijo. Prednosti, ki jih avtomatične centrale nudijo naročnikom, so sledeče: 1. popolna neodvisnost od posredovalne œebe, 2. neprimerno večja hitrost pri izvrševanju evetz (spoj okoli 6—10 sekund), 3. manj napačnih zvez, 4. popolna tajnost pogovora, ker je vsako prisluškovanje izključeno. Te prednosti se pokažejo v praksi tako jasno in izrazito, da naročnik, ki je navajen na avtomatično centralo, le s težkim srcem in nezaupanjem dvigne elušalo od aparata, ki je priključen na centralo z ročnim obratom. Poleg tega nudi avtomatična centrala tudi i socijalnega stališča veliko prednost. Ves razvoj stremi danes za tem, da vsako monotono in mehanično delo opravljajo stroji. Pri ročnem obratu moramo sami opravljati mehanično delo, zato tudi strahovito trpe živei, pri avtomatskem obratu pa ostanejo naši živci zdravi, ker mehanično delo vrši mehanizem sam. mo za zvezo k naročniku in nazaj, tretjega za pomožne zveze v centrali. Pred kontakti visi pokončna os s tremi kontaktnimi ročicami. Os se lahko dviga oziroma suče, ter napravi z kontaktnimi ročicami zvezo z vsako poljubno številko. Nad kontaktnimi stavki se nahajajo trije elektromagneti, od katerih prvi os dviga, drugi jo suče, tretji pa sproži, da se os vrne v prvotni položaj. Naročnik centrale hoče poklicati n. pr. št. 59. S pomočjo mehanizma pri svojem aparatu pošlje najprej serijo petih električnih sunkov. Ti sunki dvignejo potom dvigalnega magneta 09 v peto vrsto ali dekado. Druga serija sunkov, t. j. 9, zasuče potom vrtilnega magneta 03, in kontaktne ročice se ustavijo na devetem kontaktu. S tem je že napravljena zveza s številko 59. Na isti način napravi lahko naročnik zvezo z vsako poljubno številko od 00 do 99. Vedno pa moramo imeti dve seriji sunkov, ker pri prvi seriji se samo pokončna os dvigne v ustrezajočo dekado in šele po drugi seriji sunkov nastane zveza. Pri tem načinu potrebujemo v centrali 100 izbiračev. Ker pa 90 ti aparati precej dragi in ker normalno govori hkrati (istočasno) samo nekaj procentov naročnikov, zadostuje, da se vključijo pred izbirače tako zvani predizbirači. Teh je toliko, kolikor je naročnikov. Ti predizbirači so veliko enostavnejši in cenejši. Prediz-birač avtomatično izbere enega izmed izbiračev, ki jih imenujemo sedaj linijske izbirače. Teh zadostuje po tem načinu le kakih deset komadov. Izbirač Kitko funkcijonira avtomatična centrala? Ogielmo si najprej tako centralo za 100 na- : ročni kov. V centrali je vključen vsak naroč- j nik na aparat, ki ga imenujemo izbirač, ker nam izbere znželjeno številko. Izbirač sestoji i/, ireu kontaktnih stavkov, ki so nameščeni eden nad drugim, vsak stavek pa ima deset vrst kontaktov in v vsaki vrsti zopet po de- j set, razvrščenih v polkrogu. V enem stavku > imamo torej 100 kontaktov. Dva stavka rabi- j Skupina aparatov-izbiračev z relais-ji in raznobarvnimi signalnimi žarnicami ri urnega kazalca do nastavka, nato prst izpustim. Plošča se vrne sama v prvotno legj. Nato napravim isto s št. 8, potem 3 in sled- njič še s št. 5. S tem je številka 2835 poklicana Neposredno nato slišim kratek visok ton, kar znači, da istočasno zvoni zvonec pri zahtevanem naročniku. To se ponavlja vsakih deset sekund, dokler se poklicani naročnik ne javi e tem, da dvigne elušalo. Zveza se prekine, kakor hitro oba naročnika položita elušali nazaj na vilice. PRED» IZBIRAČ Tako deluje centrala za 1U0 naročnikov. Če imamo nad 100 naročnikov, moramo vključiti pred linijski izbirač še enega, t. j. skupinski izbirač. Vse številke so trimestne, torej od 000—999. Skupinski izbirač je popolnoma enak linijskemu, razlikuje se od njega samo v tem, da se pri prvi številki oziroma seriji sunkov dvigne in si nato sam avtomatično izbere enega izmed prostih linijskih izbiračev, ki potem reagira na drugo ln tretjo it davno izmeril svoje bistvo in prostran« »t\o okoli sebe. Nemška misel in nemški jezit sta gotska, zapravljajoča se v labi« rintu podrobnosti kakor okrasje srednje« veškega miinstra; francoska misel in fran» eoski jezik >ta jasna, prozorna in oprede« liena, izlivajoča se v hipno obliko, v stro» go črto in v ne2iomljeni lok. Tu vodnik, ki plava v jasnini, tam vodnik, ki se lovi po megli: ali morete omahovati? Ali ne vidite, ca je slovenščina itak že do mozga preku« žena z ostrogotskimi vplivi? Ali ne izpre« vidite, da bi tesnejše občevanje s franco» «kim jezikom in francosko kulturo, če ne drugega, saj osvobodilo in oplodilo naš jezik, med tem ko mu obeta sedanje živo» tsrjenje v nemškem vazalstvu neizogibno degeneracijo in klavrno smrt? Tisto, česar danes kulturno najbolj po« r-cbcjemo, daje samo Francija. Plehki iz» govor na želje poslovnega sveta se mi spričo te očitne resnice skoro ne vidi več opravičljiv; srednja šola, to vedo gg. peda» gogi še veliko bolje od mene, vendar ni rana svetu, da bi uravnavala svoje smo» tre in svoje delo po vsakokratni izvozni konjunkturi. Še tega nam je treba, da bi slovenski duh na nemškem križu izdihnil za slovenski narodni žepi ¥ Prof. Anton Sovre : Vprašate me, kaj se mi zdi s stališča kla-»ičnega filologa za razvoj našega kulturnega življenja važnejše: ali pospeševanje stikov z nemško ali s francosko kulturo? Preden odgovorim s stališča svoje stroke, naj izrečem nekoliko opazk s širšega vidika. Ce pomeni »pospeševanje stikov« toliko kot duhovna orientacija v tej ali oni »meri, je moja misel ta, da nam le-take orientacije v r.obeno plat ni treba. Samo narod, ki nae druži z vsemi kulturnimi evropskimi naro«ii »kupnost evropske miselnosti, in v tej se vsi družno ločimo n. pr. od indijske ali ameriške mentalnosti. V ostalem pa smo Slovenci toliko zreli, da utegnemo ustvarjati samonikle kulturne vrednote, ki so kri naše krvi, zrasle h domače grude, živ organizem v živem te-losu, in nikakor ni treba, da bi se preples-kavali s tujim pokostom. Tega pa Bog ne daj razumeti tako, ko da. bi hotel jaz v nabrekli »amoljubnosti graditi zid okoli svoje siro-maščine. da bi mogel, kakor Buddha v svoj popek, fascinirano bolščiti v svojo klaverno nemoč, ob tem pa bi preslišal silne utripe življenja, ki polje okoli mene. Ne I Treba je, da poznamo tuje kulture; ne samo nemške in francoske, tudi druge; prav tudi, da iščemo " njih pobud za lastno snovanje, saj je v njih pto stvari, ki se dajo vcepiti na naše drevo in uspevajo in zrastejo z našo bitnostjo v eno. Ogibati se je le uvajanja drugorodnih elementov, ki so v svojem miljeju morebiti nujni posledki kulturnega pokreta, pri nas pa le smešni naveskl fn nezdravi izrastki, ki naš organizem slabijo, če ni toliko trden, da jih odvrže. In takega je mnogo pri nas, ker 8» vedno čisto po nepotrebnem občudujemo tujo bleščico, svoje zlato p« zametujemo. Ta tipična slovenska lastnost je važno gi-bilo tudi pri pretreeanju vprašanja, ali tn orientirajmo po francoski ali po nemški kulturi. Za francosko se ogrevamo, ker nam je tf bolj tuja m zato mikavnejša nego nemška, no. in ker pač mislimo, da Je naša narodna dolžnost, sovražiti vse, kar je nemškega. Da pravi to opazovati svet iz žabje perspek--tive, tega se ne zavedamo. Nlkakeça razloga nimamo, obešati svojo, samokolnico ob francosko kočijo; bolje, da jo ob nemško, če je obešanje sploh potrebno. Strah, da bi vpliv nemške kulture škodoval slovenski miselno-«ti, je ialov, odkar Nemci nimajo več politične moči nad nami. Saj smo imeli Se poprej, ko smo bili njihovi hlapci, od njih znanosti mnogo dobrega. Če prav premislimo, se imamo njim zahvaliti — paradoksno, kajne? — da imamo danes poleg Cehov med vsemi slovanskimi narodi najbolj tanko uho za čistočo rvoièga književnega jezika in da smo si ustvarili. kar je sila mnogo, svoj pristni slovenski slog. V srbski književnosti pa je nasprotno mnogokod opaziti naravnost poguben vpliv francoske »orientacije«. Živ krst v Srbiji ne govori tako, kakor mnogi njihovih pisateljev pišejo. Citaj tako knjigo, pa boš videl, da nima nikake organske zveze z domačo zemljo in govorico. A če dobiš delo v roko, ki v svoji dikciji ne francozuje, kako čudovito krepak vonj po pristni domačnosti ti veje iz njega! Tudi takih del Srbom ne manjka, in to veseli. Klasičnemu filologu je pa Se posebno lahko izbirati, ali zajemaj v svoji stroki iz francoske ali iz nemške znanosti. Brez nemške knjige je klasičen filolog, kar ptica brez peroti. kar mlatič brez cepca. Vsak francoski in angleSki klasični filolog bo temu pritrdil. V nobenem evropskih narodov ni rodila antika toliko pobud ko v nemškem, nikjer se klasična veda ne goji tako temeljito in vsestrauslto ilego na nemških univerzah. Vse to so znane 6tvari, ki jim ni treba dokaza. Vendar naj navedem za one, ki jim je ta stroka od rok, mnjhen vzgled: slučajno imam na mizi kritično izdajo Piinijevih pisem s komentarjem, ki jo je priredil Elmer Truesdell Merili, prof za latinščino na vseučilišču v Chicagu. Pogledam v seznam literature in kaj najdem? Med 48 deli. ki jih pisatelj navaja kot svoj aparat, je — izdaja je iz leta 1924 — 1 nizozemsko, «no ivedsko. 1 laško, 1 francosko, 8 angleških in мто 36 nemških del! In tako je pri vsaki angleški izdaji kakega klasika, kolikorkoli jih imam v knjižnici. Saj pa drugače tudi biti ne more, ker nemška znanost na tem torišču »uvereno gospodari. Zato bi bila za klasičen pouk pri nas naravnost katastrofa, če našim kandidatom zbog nezadostnega znanja jezika nemška knjiga ne bo dostopna. O pravem, za «voio stroko vnetem slovenskem klasičnem filologu, ki hoče videti nekoliko dalje in globlje; nego mu dopuščajo Šolske stene, nikoli ne more biti. res, da seine Zokker-Zunge schlaekkt nur noch, wae nach Frankreich sclimaekkt. UCIAV1ÇE z zr^i^^n^K^rn najboljs remljam jaz sam. O jugoslovenski drami ne morem odgo« voriti točno, ker sem tangiran sam. Naj poudarim, da smo še precej zaostali, toda da imamo par dobrih dramatikov (Vojno« vič, Petrovič), ki so pokazali, kako naj se pišejo drame in zat so trden temelj bodo» čemu razvoju. Med mladimi je sijajen ta» lent Krleža in morda Kulundžič. V srbski literaturi so še sami rudimenti, dominira še Nušič s svojimi lahkimi komadi za publiko. Razvoju naše dramatike bo mnogo pripo» mogel razvoj naših gledališč: problematičen se mi zdi repertoar naših gledališč, ki je vse preveč poln starih komadov.» Kaj mislite o ofenzivi kina proti teatru? «Sem optimist in na noben način ne mi« slim, da kino škodi teatru. Še vse več: kino bo pomagal teatru do boljšega izraza in naučil dramatske pisce, da bodo znova za» čeli pravilno pisati za oder. Diferenciacija je jasna: pri teatru nekako podajanje en gros, v vsej prostornini odra in predvsem živ govor; pri kinu bežna slika, detajli, ši» roke dimenzije kinematografske slike od» tehta povsem živ govor živega teatra. Naj ne tožijo gledališki upravniki o konkurenci kina: krivi so sami! Ce igrajo dobre stvari, imajo vedno polno gledališče. Igralec je ste« ber gledališča. Važno prepričan naj ugoto« vim, da nam je uradniška razpredelba gle« daliških igralcev škodila več kot 160 novih kinematografov.» Kako sodite o ljubljanski drami? «Bil sem prijetno presenečen. Ansambl je discipliniran in mi je imponiral radi sigur« nosti igre in jasne zavesti. Imate močne igralce, naj omenim samo Saričevo, Levarja in Juvanovo ml. Pugelj je dober režiser, je na pravi poti pojmovanja r.alog gledališča, kakor sem jih preje označil: vso važnost je utisnil v govor in celotno impresijo drame, poleg tega se je ognil vsem ekspresionistič« nim pretiranostim. Naj opozorim le na tež» ke začetne scene 3. dejanja: izredno živah» no in dobro. Ljubljanska drama je v pol» nem razvoju. Igralcu moremo oprostiti, če enkrat igra nepravilno. Nemogoče pa je oprostiti upravi, če važno ne forsira razvo« ja. Tožbe o finančnem stanju se mi zde opravičene. V tako važnem in močnem kul« turnem središču kot je Ljubljana živi teater vse preveč siromašno (kostimi, oprema).» Kako bi se uredili povoljnejši odno-šaji med srbsko-hrvatsko in slovensko književnostjo? «Dejstvo, da se premalo poznamo, je ža« lostno. Mislim, da bodo nanovo ustanovijo« ni trije Pen«klubi mnogo pripomogli k zbli« žanju in razumevanju. Smotrenega dela je pričakovati predvsem od naših revij. Tudi bi bilo potrebno, da se uvedejo kongresi naših književnikov, posebno, ker je situaci« ja pri nu strašna: oblasti nam ne nudijo nobene pomoči. To je velika žalost, saj se naSi književniki niti ne morejo izobraziti, kakor bi se morali!» Kaj sodite o sebi? «Vprašajte Dragotina Prohasko, ki je v Pragi o priliki vprizoritve «Božjega člove« ka» agitiral proti meni! Toda, če že hočete: v svojih delih skušam podati življenje, člo« veka v vseh najrazličnejših psih. situacijah, seveda z refleksom sebe samega. V «Božjem človeku» me je zanimal problem očiščenja človeške duše, žene, ki se očisti, gnana po rajprirodnejših instinktih v vsej teži življe« nja in spoznanja vseh grozot. Mojo novejšo dramo «Pustolov pred vratima», ki je psi» hološka študija, bodo igrali marca na Du« naju, v glavni ulogi menda Maria Orska, v Italiji Tatjana Pavlova. «Božjega človeka» vprizori Woods septembra v Ameriki. Zdaj pišem komedijo «Amerikanska jahta v split« ski luki», obravnavam odnošaj med mlado amer, milijarderko in siromašnim dalmatin« skim contem. Komedija bo polna življenja in mladosti. Pripravljam se, da napišem dramo, ki bo obravnavala važen psihičen problem. Toda dovolj o meni! — Ugaja mi Ljubljana. Odkar sem jo zadnjič videl, se je precej spremenila: tempo je mnogo živah« nejši, nove ulice odkrivajo nove stavbe. Jaz za svojo osebo še rad švignem s pogle» dom po baročnih stavbah...» J. T. Prvo poročilo novega intendanta «... Po neovrg/jivlh pravilih statike in dit namike torej mora biti gospodu ministru popolnoma jasno, da se moja umetnost ne sme profanirati na nivô porotnih razprav in parlamenta, kjer lahko vsakdo prodaja zi» iala: zato predlagam, da iz gledaliSča brez» pogojno in takoj Izključi javnost.. л Gledališki list" rt »Gledališki Ust«, ki ga je začela Izdajati leta 1920 uprava kr. Narodnega gledaliSča v Ljubljani, ga nato izdajalo udruženje igralcev, je koncem lanske sezone, ko ga je izdajala uprava gledališča, nenadoma prenehal izhajati. Ne vemo, kakšni so bili vzniki — in če so bili dovolj tehtni — ki so silili upravo, da je prenehala z izdajanjem. Važno pa je pripomniti, da je bil »Gledališki list« edini slovenski list, ki se je bavil izključno z gledališkimi problemi — oziroma bi »e vsaj moral — in to v času, ko je naše gledališko življenje na novi poti svojega razvoja In nujno potrebuje toi moča. ki mu utira pot v občinstvo. Zato je tem žalostnejše dejstvo popolne apatičnosti dela publike, ki opravičuje in zahteva izhajanje »Gledališkega lista« in nujno narekuje upravi živahno iniciativnost. Po liekalerih poizkusih gledaliških listov v Mariboru (»Zrnje«, »Drama«) in celo prave gledališke revije velikega formata v Ljubljani (»Maska«), je »Gledališki list« spremljal naše gledališko življenje, dasi se mu je poznalo že po tretjem letniku, da mu je nenadoma usahnila notranja svežost. To se je pokazalo tudi v tem, da je naenkrat začel i* hajati v manjšem obsegu in skrajno neredno. (Leta 1920-21 37, leta 1921-22 34, leta 1922-28 35, leta 1923-24 27, leta 1924-25 15 in le!a 1925-26 16 številk.) Predvsem ni bilo pravega urednika, ki bi si bil na jasnem o urejevanju lista, in zato je bil list urejevan po slučaju in mili volji vsakega urednika. Oton županžii je (v I. letniku) zbral precej sotrudnikov in naznačil smer: propagandni in informativni karakter, vez med občinstvom in odrom na eni strani, rahko zajemanje v važne notranje teaterske probleme na drugi strani (sam je z nekateremi članki napisal par poglavij bodoče slovenske dramaturgije). Milan Pugelj (v prvi polovici II. letnika) je zavrgel smer in urejeval list v obliki priložnostnega zabavnega tednika z banalnimi verzi (ponatisi) slovenskih poetov in nekako mimogrede tiskal tudi oznanila repertoarja. Gustav Strniša^ (v drugi polovici II. letnika) je nadaljeval v Pugljevi smeri in maSil cele strani z lilerar-aimi produkti dvomljive kakovosti. Fr. Lipah (III., IV. in V. letnik) je skušal spraviti list zopet v Župančičevo smer. List je prinašal celo reprodukcije slik naših igralcev in igralk, toda neznani vzroki so mu kmalu izredno splahnili vsebino, tako da mu v VI. letniku Pugelj ni mogel več pomagati. BaS radi težke gledališke krize v sedanjem času bi bilo nujno potrebno, da uprava v svojem organu točno in јазпо informira gledališko publiko o vseh svojih težavah, poleg tega da je list radi smeri, ki mu jo je začrtal Oton Zupančič, že sam po sebi važen in upoštevanja veden. Zdi ee nam, da je nekje v gledaliških paragrafih mesto, ki zahteva,, da gledališka uprava izda vsako leto letno poročilo o končani sezoni. Uprava zagrebškega gledališča izdaja tak Mrodišnjak«, a v Ljubljani je tudi važno, da izhaja »Gledališki list«, če že ne vsak teden, pa veaj dvakrat na mesec. Bogme, ïe poleg »Comoedie«, »Hrvatske Pozornice« izdaja ce№ Sarajevo »voje »Narodno PozoriSte«! Želeti Je zato. da uprava takoj začne z zopetnlm izdajanjem še letos, da ne bo pretrgana kontinuiteta. Mogoče bi letos izdala skupno z udruženjem igralcev »GledaliSld list« v «nem samem obsežnejšem zvezku s pregledom letoSnje sezone, a predvsem naj bi udruženje natisnilo znano anketo naših kulturnih delavcev o gledališki krizi. S financielne strani, mislimo, ne bo zaprek: v teatereki občini, kakor jo tvori 5 abonmajev, bo že mogoče najti toliko prijateljev gledališča' rffl bodo z nakupom lista omogočili ponovno izhajanje. Ali bi ne bilo mogoče organizirati prihodnje leto, da bi vsak abonent obvezno prejema! list 'n bo odgovarjajoč znesek prišteti abonmajski naročnini? Nora izdaja spisov A. Jiraska. Znano založništvo J. Otto v Pragi je začelo izdajati zbrane spise slavnega češkega pripovednika A. Jiraska v defimUvni izdaji, ki jo je pripravil sam avtor. B. Molinari v Pragi. Sloviti dirigent B. Molinari bo dirigiral dne 3. in 9. marca dva koncerta v Češki filharmoniji v Pragi. Dva jubileja Ka'man0Te »Grofice Marice« na slovenskih odrih. To uedeljo popoldne se bo vprizorila »Grofica Marica« tridesetič na ljubljanskem odru. Predstava bo ob znižanih cenah. — V mariborskem Narodnem gledališču pa bo danes 25. predstava »Grofice Marice«. Slovenska kultura v inozemstvu. Dne 19. t. m. je priredilo pariško francosko-poljsko udruženje lepo uspelo proslavo poljskega pisatelja Vlad. Revmonta, avtorja slovitih «Kmetov». Govorili so Rene Doumic, tajnik Francoske akademije, Le Goffic, bivši prel-sednik DruSIva francoskih književnikov in vseuč. prof. Schoel. — Poljski pisatelj Sier->-szewski je odpotoval v London, kamor ga je povabil ondotni Pen-klub. — Dne 10. t. m. se je vršil ra Dunaju koncert poljske glasbe s sodelovanjem poljskih umetnikov. — Reprezentativen koncert najnovejše poljske glasbe bo prihodnje dni v Parizu pod pokroviteljstvom društva »!.a Musique vivante.« Češki glasovi o Zolki Kvedrovi. V najnovejši (1.) številki češke revije »Ženskv svet« je napisala dr. Zdenka Haskova nekrolog Zofki Kvedrovi, ki mu je redakcija dodala Zofkino črtico »Stara in nova navada« kot primer pisateljičinega češkega literarnega dela. Jan Kiepura v Berlinu in Londonu. Jan Kiepura, ki mu nekateri prerokujejo Caru-60vo slavo, je nastopil pred nekaj dnevi z velikim uspehom v »Turandotu« na odru berlinske državne opere. Dne 3. marca pa bo pel Kiepura na londonski radio-postaji. Cene znanstvenih knjig. Po statistiki ameriškega profesorja R. Pearla v The Quarterly Review of Biology» so danes najdražje nem Ske znanstvene knjige, ki po visoki ceni nadkriljujejo celo ameriške. Najcenejše so francoske knjige. Na svetovnem književnem trgu ima nemška znanstvena literatura že težak boj z angleško in francosko konkurenco. , da bo sodeloval pri slavnostnih uprizoritvah, ki jih pripravlja Geinier. Max Reinhardt bo režiral pioeluio Sudermannovo delo «Daa Mirakel». Paul Hindemith na glasbeni visoki šoli t Berlinu. Nemški listi poročajo, da je bil znani nemški modernist Paul Hindenmith pozvan na visoko glasbeno šolo v Berlinu. V tržaški operi se vrSe intenzivne priprave za uprizoritev Zandoaaijeve opere «Conchita». Skladatelj, Riccardo Zandonai spada med glavne predstavnike Italijanske modernističue in uživa mednarodni sloves. Libreto skladatelja Riec. Zandonaijeve opere je jjosnet ]>o nekem pripovednem delu francoskega lirika Pierre Louysa. Poiz-kušnje orkestra in pevcev vodi skladatelj. Tržaška opera je že pred leti uprizorila Zandonaijevo opero «Francesca da Rimini», ki je dosegla tako v Trstu, kakor pozneje na iialijanskih in inozemskih odrih kolosaleo uspeh.___ SVtTLA GLAVA Ж1 Sj^sV M -.y. • i ■ - - ^ */. • ■"» ^v PEČE LE Z. DrOETKER- IEVIM w ВАСМШМ Zaljubljen. Pierot 4JBC Pomen besed: Vodoravno: 1. veeel Čas; 4. kratica; 5. podredni veznik; 8. brzica; 11. medmet; 12. prevozno sredstvo (srbsko); 13. časovna enota; 15. posledica strela; 16. mož, znan iz pravljic; 18. Bolgarski car iz Srednjega veka; 20. Bajno gozdno bitje; 21. Igralna karta; 22. reka v južni Afriki; 23. škoduje živcem; 26. prevozno sredstvo; 27. priprava za pretakanje tekočin (pl.); 29. starorimski pozdrav; 30. predlog; 31. vprašalniea: 32. reka v Sloveniji; 34. krajevni prislov; 35. osebni zaimek; 36. latinski kazalni zaimek; 37. žuželke; 39. latinski oeebni zaimek; 40. mlečni izdelki; 4. vzro-dek; 42. kemična spojina natrija: 44. členi obale; 50. pri starih Egipčanih čaščena žival; 51. kazalni zaimek; 52. rastlina; 53. osebni zaimek; 64. dvojica (pl.); 55. oblika pomožnega glagola; 56. predtok Ljubljanice: 57. koristna rastlina; 58. moško krstno ime (iz Župančičeve »Dume«); 59. veznik; 60. veznik; 61. zimskoSnortna priprava; 62. predlog; 64. grška črka; 65. sestavni del materije; в7. Otoček ob Novi Gvineji; 68. kratica: 69. grški Stevnik; 70. vodne živali; 72. jajčeca vodne živali; "4. krstno ime slavnega ruskega carja: 75. podredni veznik (srbski). Navpično: 2. državni osnovni zakon; 3. oblika pomožnega glagola; 5. podredni vernik; 6. kraj ob reikem zalivu; 7- blago; S. opora ograji; S. vprašalniea ; 10. Čapkova drama; 11. gora v državici Oryon, U. S. A.; 12. domača živa-lica; 14. mesto v Južni Ameriki; 15. tvorba razburkanih valov; 16. mal gozdič; 17. ton; 18. težko dosegljivo; 19. mesec; 24. član ožjega sorodstva; 25. oglas; 26. slaba lastnost; 28. pripadnik verske struje; 31. pridevnik, ki samostalnika ne postavi v dobro luč; 33. rečica ob Indusu; 3C. dunajska firma klobukov; 38. železniška proga; 43. glas; 44. reka v Južni Ameriki; 45. gledališka igra; 46. žival; 47. žuželka; 48. narod; 49. tvorba reke; 54. zver; 55. posel, ki ga ni vsakdo vešč; 00. filmski komik; 61. število; 62. člen obale; 63. kratica; 64. žensko krstno ime; 66. domača žival; 6S. število; 69. žival; 71. ba; 73. grška črka. Rešitev križanke «Krinolina» vodoravno: 1. ime, 3. ples, 6. zdaj, 12. Erik, 14 vik, 17. sito, 19. dvor, 23. akt, 25. izvor. 27. ona, 29. black, 31. Tabor, 83. saj, 34.pet, 36. tam, 38. Uril, 39. Edi, 40. ose, 41. dan, 42. alt, 43. par. 44. rad. _ navpično: 1. in, 2. ep, 3. p. d., 4. lani, 5. ej, 7. Ie, 8. ergo, 9. si. 10. za, 11. ji, 13. ki, 14. voz, 15. kdo, 16. žaba, 17. «ta, 18. tik, 20. vrt, 21. rob, 22. Mara, 24. kljun, 26. vred, 28. noter, 3Û. ceha, 32. Amor, 33. sed, 84. pet, 87. med. «RENAULT» « STUDEBACKER» u/i. HP. in п/м HP., 4 cilinderski ter M/u HP., in 80 HP., 6 cilinderski osebni in tovorni avtomobili vseb vrst. najnovejša tipa, v Evropi preizkušena 24 HP., 6 dlind., 100 km hitrosti. Poraba bencina 101 Pride meseca februarja vLiubliano. A. LAMPRET, LIUBLIANA, Dunajska cesta št. 22. Na pustili torek 1. marca ud 20. ure dalje Arena Narodnega doma Pustni tingl-tangi! Maske dobrodošle. Plesni potre». Vstopnina 10 Din. ZNI2ANE CENEI ZNI2ANE CENEI Nogavice razne vrste, vezenino, naramnice, vezalke, iepne robce ter drugo galanterijsko in krat» ko blago — nudi tvrdka OSVALD DOBEIG Ljubljana, Pred Sko fijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. Na debelo/ Znižane cene! Na debelo/ Ma мма Ëmrnl Шајое posledice! Usoda Borba Zmaga Evy Westinghouse najlepše Američanke I Ako vas vse to zanima, čitajte pravkar izišii roman Oevre Richter Frich .Rdeča mesta' (Knjižnica .Jutra") Vezan izvod Broširan izvod samo 30 Din samo 20 Din Bobi se t upravi Jutra" in po vseh knjigarnah Kmetovalci! Pomnožite in zboljšajte Vašo krmo! ZELENOKRMHI - SILO Najnovejše in najboljše konstrukcije (zaščitni znak) takofšnja pretvorba sveže košene trave v zelo redilno. vrednostno iako okusno lahko pre-bavliajočo (vitaminov bogato) zeleno- krmno konzervo. Z krmljenjem te krme se dvigne pri živalih produkcija mesa. mleka, masti. Samo na mleku se zviša donos 2—5 litrov na dan pr! 1 kravi. S to napravo si prihranite veliko dela in Vam ie moeoče krmo spravljati pri vsakem vremenu, in postanete na ta način s spravljanjem krme od vremena popolnoma neodvisni. Zgradbo se lahko dovrši v par dnevih z pripravljenimi in izgotovljeniml obličnimi kameri. Zgradba se bhko amortizira v približno 10 mesecih samo pri večierr donosu mleka Vsa pojasnila dale ln SDreiema naročila K4RL JEZER NIK. stavbenik. CELJE. ---!—r—-... I. J . ./'I «fj ч чт?№S Kadar nujno rabite lepo po lastni želji črtano poslovno knjigo Vam najbolje postreže A. Janežič LJUBLJANA - Florijanska ulica 14 — Knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig. , Rdstilo obrazu! 30% popusta na posamezne pare čevljev dajem, ter priporočam nakup vseh vist čevljev In galoš po zelo znižanih cenan. Velika izbira. Pri snežnih 20%. Prepričaite se pri Aleksandru Oblat 2765-a Sv. Petra c- 18. štiri- do šestleire, dobavlja vedno po najnižj h cenah Julio Hoffmann CAKOVEC (Jugoslavija) Telefon štev. 31. 2720 manufakturni stroki dobro uvedenega, Iščem» za Staven! o. 2643 Ponudbe pod Interreklam „Potnik P 466" na d. d., Zagreb 1-78. Tovorne! Engrosisti! Agilen zastopnik dober poznavalec trga prevzame zastopstva uvedenih in neuvedenih artiklov za Beograd in okolico. — Ponudbe s pogo,i na: Drago Križaj, Beograd, Masarikova ulica štev 7. 2/31 dobiega, ki se razume v delu jake pločevine in avtogenične^a varjenja (Schwdssarbeiten) 272? sprejmemo. Ponudbe tn plačilne zahteve prosimo poslati na: Tvorn eu tan na Slsak d. d, v Sisku. Iščemo reviiona m miiii za vse večje kraje Slovenije. Posel je lahek, zaslužek dober. Uprava ilustriranega mesečnika „Domači Prijatelj", Sv. Petta cesta 24. 2748 a Moč osebnega vpliva. SUGESTIJE, OSEBNI MAGNETIZEM, HIPNOTIZEM. TAKOJŠEN USPEH ZA. JAMCEN1 Izvirne'ameriške metode v desetih lekcijah! Dodatek: sugestivno zdravljenje itd. — Gosp. F. H. Lj. piše: «Uspehi po Vaši iz. borni metodi so presenetljivi!» — Prospekt prost; 1 zvezek Din 8.— (v znamkah). — «VEDA IN ZNANOST». Celje, Razlago. va ulica 8. 272—a želodčna grenčca naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno se dob va v vsaki trgovini, na veliko pa jo izdeluje F.S.LukasvCelju STROJI za mešane и w naprodaj. 1 stroj za rezanje mesa ivolf.) na moi. pogon, i sti o j za mečkanje mesa (Kwetsch) na motorni in rofni pogon, 1 siroi zâ tlačenie mesa (Sprtze) na ročni pogon 1 kovana mulda za mešanje mesa. noži za rezan ie mesa s 5 klinami iWiegenmesser) 1 stroj za гегапје papiija, Ш7 l stroj za mlenje kosti, 1 žaga /a žagan;e kosti na motorni pogon. Vsi stoji iz svetovno znanih tovarn. Poizve se v oglasnem oddelku .Jutra*. Kaienie ie strup! Vsakda se lahko odvadi ali omeji zdravju škodljivega kajenja z uporabo dr. Kascher-jevih Putsch tablet Omot Din 30 in 42, v vseh lekarnah in drogerijah, aH pri .Au rora* k. d., Kamenica (Srijem). «бп Prostovoljna javna dražba. 17. marca L 1 ob 14. uri prodajo se na licu mes a v Vrbinski vasi sledeče nepremičnine : 1. Vlož štev. 626 k. o. Leskovec, hiša, gospodarsko pos opje, štiri njive, 4 pašniki površina 13.186 m. Izklicna cena 14 000 Din. 2. Vlož. štev. 157 k. o Stara vas: Dašn'k, vinograd površina 2673 m za 14 000 Din. Ostali dražbeni pogoji se morejo vpogkdati pri sodišču. Prodajalci si pridrže 14 dni za odobri >ev piodaje. 27čs8 Okrajno sodišče v Krškem, oddel k 1 Dubrovačka Piteoia Plovili i i ima stalen promet s svo imi luksuznimi parobrodi med Dubrovnikom, Korčulo, Makarsko, Hvarom, Splitom, Trstom, Baiijem, ' Kotorom in Ercegnovim. Ima zveze 34 z velikimi putniško-tovornimi parobrodi z Aeksandrijo, Port-Saidom, Jaffo, Beyrutom, Famagorto, :•: Mersino in Rodijem. :-: Za informacije in ipadlcjj« tt oDrataJta na agenta A. C. Ducita, Split. LOROIHOBILE MOTORJI MENIHI 177 DIESELOV1 in na sesani plin PINI & KAY kompletne žage Povoljni plačilni pogoji Braca Fischer Zaetreb. Pantovcak 1b. d. d. Specijalna mehanična delavnica 7 za popravo vseh pisalnih, načanskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni. UUD. BARAGA, bjub jana, Selenbargova ul. 6'1. Telefon »so. Javna dražba se vr »i 3 marca 1927. in naslednie dni. vsakokrat zatetek ob 8. uri v Strnišču pri Ptuiu. Proda se: 40 raznih barak, bencin motor, telefonska centraia-> desinfektorja, razno pohištvo, psarniska oprava, vodo, vodni matenjal in raznovrstne druge stvari. Oferarvto sodišče v Ptuiu. ~ V večjem kraju Slovence ob progi Ziôanimost-Zagreb se odda v najem dobro vpeljano trgovina z mešanim blagom. — Potreben kapital Din 4C00 (i-- ali garancija v tej višini proti zmern m obrest'm večiet lemu odplgčevaniu. — Ponudbe na i (utia od .Promet 39* „SPECTRUM" d. d. inž. Kopista, Dubsky In Krstili, tvornica ogledal In brušenega stekla, Ljubljana VII, Medvedova ui. 38, teL 343 Zagreb. Beograd, Osiek. Središniica. Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, maStn-sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih In oblikah, kakor tndi brušene prozorne šipe. Izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala. DROGERIST trokovnjak, l večletno iaks v inozemstv . ^loventc srednjih let z neka] kapitalom, išče družabnika-kapilaliSla v svrto otvoritve dtogerijc ali sličnega pod etja v kakem večjem mestu Slovem e. — Resne neannnimnc ponudbe z označo razpoložljive vsote na Шга o Jutra pod .^ai s 7do S marca t i. 2&71 r S. JUH A SZ Ges Л L dR flZ, Мапепваав13-1? Begata zaloga 0&s oti od 1.1856 Ceniki na željo Po-il;atve raznovrstnih cevi, veziinih deov, raznih sesalk, armatur itd. Emaitiran:h litin, (kopal.lih čebrov, stenskih vodnjakov itd.) Saniterne fayanserobe (klosetnih školjk, umivalnikov itd.). Transmisi), vreten, ležišč, vezave, jermenic itd. raznih instalacijskih in industrijskih potrebščin. Grajenje vodovodnih In sanitarnih naprav, kurilnice, kanalizacije. Zahirala. Povodom nepričakovane, preiane in britje izgube naše iskreno ljubljene soproge in predrage mamice, gospe Ane Nerat ro}. ViOmajer smo sprejel to iko izrazov sočutja, da se nam ;e balzamom proU oteklinam, ki itam Difi 30-—. - Vse to vam nudi „Cavtlfolla" косвеШШ zavod M. J. Hojka, Zagreb, lilo. 60. - гљ*т«ц. Zapustila nas je za vedno naša ljuba mati, siara mati, teta, gospa Marija Kavžič v soboto, dne 26. fi bruarja po kratki bolezni, previdena s tolažili za umirajoče v svojem c 1 letu starosti. Pogreb blage pokojnice se vrši v nedeljo ob Vs 4 uri popoldne. Lahka ji bodi žemljica! ŽIRI, 26. februarja 1927. 2ГК1 a Žalujte^ rodbina. V tužni boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je danes ob pol 15. uri v 60 lem svo e starosti po muke-polni boeznl umrla naša nadvse draga soproga, mati, stara mati in sestra, gospa Franja Robavs Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 27. svečana OD 15. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zagorje, l.oke pri Zagorju ob Savi, d.ie 25. svečana 19//. Peter Robavs. soprog Angela Poček roj. Roba«*, Polili, Ivanka, hčere Peter, Cenko, Viktor, sinovi Ivka Poček, • onkinis 2 ."6-a 1 obvezo in odprite vendar enkiat oči 1er ne kupujte v trgoànan, kter Vam nudijo sia bo robo za arag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para ;n pišite takoj po ilustrovani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. STERITIECKI ieЈг, St. 20 v katerem najdeie po čudovito nizkih cenah obleke, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toa letne, modne, jeklene m galanterijske predmete. Naročila čez D n y 500— poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. 4 Ce se zanemari pravilno negovanje celeča telesa. It naši očetje in dedje so vedah, da dnevna «poraba pravega Fellenjevega »Dsaflujda* krepi mišice ln kite, da Je živcem moči in varale pred bolecnlio. Drgnenje in iimtvanie z ElufluMom nas obdrži svelže In odporne, emirja živce in ublažuje bolečina. S tvojo mnogo-■ trans ko iDorabo рокашије Elsallujd odanui !n znotraj vedno koristnim kot staro, dobro domače sredstvo in kosmetlkum. Močnejšega ln boljšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevajte sa poizkus v lekarnah in odgorvarlajofih prodajalnlcah izrecno »reUerjev» pravi Elsaflujd, v poldcosnlh stekleničkah po 6.— Din. v dvojnatih steklenicah po 9.— Din, ali apecliakiih steklenicah po 26.— Din. Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat; z zavo] n: a o ki poštnino vred stane: 9 polzkssnlb ali 6 dvojnatih aH 2 apecljahti steklenici 61 Din; 27 potzkusnih al! 18 dvolnatlh aii 6 spedlateihi steklenic 133 Din; 54 pobkusnih ali 36 dvojnatih ali i2 speciJalnlh steklenic 250 Din. NaroOla nasloviti razločno takole: BVGEN V. FELLER, lekarn* т Stable! Donji, Elsatrg 245, Hrvatska. a 4 V globoki žalosti naznanjamo, da k... jo naš srčno ljubljeni, dobri oče, soprog gospod Anton Kerviaa v soboto, dne 26. t m. po dolgi. ! mučni bolezni nenadoma mirno v j Gospodu zaspal. ! Pogreb nepozabnega pokojnika bo | v pondeljek, dne 28. februarja 1927. ob 3. uri popoldne lz hiše žalosti Rožna dolina, cesta IV, št. 10 na po» J kopališče na Vič. j V LJubljani, 26. februarja 1927. j Anton Kervlna, sin, poručnik, i I. vazduhoplovni puk. i Marija Kervina, soprog-a. Potrti globoke žalosti sporočamo, da je naša neizmerno dobra mati, stara mati, tašča, svakinja in teta. gospa Marija Polz pl. vdova stotnika f>o dolgem, težkem trpljenju, pro vi. j dena s sv. zakramenti za umirajoče, I dne 26. februarja 1927., ob 3. popol« ; dne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb »j bo vršil v pondeljek, j I dne 28. februarja 1927. ob 2. popol. dne izpred hiše žalosti, Knaflje\.-a [ ulica št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo vršila v četrtek, 3. marca 1927. ob 9. aopol. ' dne v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. Ljubljena, 26. februarja 1927. Marija Cocron. Margarete Dren:g. | hčerki; Teodor Drenig, art. kaperan ' v pok., zet; Fritz Cocron, vnuk; Rut j dolf Polz. konjiški major v pol;., j I svak: Gizela Forchcr-Mavr. EIse, Schroth. svakinji, nečaki kinje. M. Zévaco m Papežinja Favsta Romao »Srečna bo!« je mrmral sam pri sebi. »Karel jo ljubi, njeno življenje bo raj... Zakaj vojvoda je dober in plemenit, pogledal sem mu v dušo. Ljubezen mu kar sije iz oči In tako bo Violetta Vojvodina Angoulêmska!« se je zasmejal. »2enin mojega dekletca je kraljev sin!... A tudi če ne bi bil! Če bi bil poslednji težak ob Sekvani ali poslednji vseh razbojnikov, kar jih premore Pariz, inoja beda ne bi bila zato nič manjša... Kateri siromak je tako nesrečen, da bi hotel živeti s krvnikom pred očmi? Kateri zaljubljenec je tako slep, da ne bi pahnil Violette od sebe, če bi mu priznala, da jo je odgojil krvnik? ...« Preril se je skozi gruče razburjenih ljudi, ki so bili spet napolnili Grèvski trg, in zavil proti hiši, v kateri je zjutraj ostavil kardinala Farneškega. »Ako krvnik izgine, bo vse to popravljeno,« je nadaljeval gredoč. »Ce bo njen dragi vedel, da me je vdanost do nje pognala v smrt, ne bo čutil do mene ne groze ne studa, ampak usmiljenje... Po moji smrti mu bo lahko z mirno dušo povedala resnico in bo vzlic temu srečna z njim... O, hčerka, če bi vedela, kako rad umrem 7a tvojo srečo! Edino, kar me boli, Je misel, da boš plakala za menoj...« Prijel je za kladivo in potrkal. Črni lakej je odprl. Nasmehnil se je Claudu kakor staremu znancu. »Govoriti moram z njegovo Prevzvišenostjo,< je rekel krvnik. »Stopite gori,« je dejal lakej. Prišiec je naglo krenil po stopnicah. Prav tedaj pa je smuknil v hišo tudi ogleduh, ki je sledil Claudu za petami, ter stopil v stransko sobico, ne da bi črhnil vratarju kako besedo. Tudi to pot je čakalo v sobici nekaj ljudi. Ogleduh jim je molče mignil, naj sredo z njim. Claude je bil prišel do vrat dvorane, v kateri sta s Farnesom prečula noč. Ko pa je hotel stopiti čez prag, je mahoma začutil, da so ga od zadaj zgrabili za komolce. Toliko da je še utegnil pogledati ljudi, ki so ga bili obkolili; nato jih je zakrila debela platnena vreča, ki so mu jo vrgli na glavo. Claude je bil obdarjen z orjaško močjo. Ne da bi kriknil ali črhnil besedico, je trenil s silnimi rameni in otresel nasprotnike, kakor merjasec otrese pse. Njegove roke so se iztegnile nalik smrtonosnim kleščam; dvakrat so zagrabile, dvakrat stisnile... dva moža sta pala z zmečkanim goltancem na tla! Toda ostali so mu tačas zadrgnili vrečo okoli vratu. Claude je v temi nadaljeval svojo nemo borbo. Njegova ogromna pest je mlatila kakor bojni' bat; kosti so se lomile pod njo in pokale so lobanje... Tedajci pa se je opotekel in telebnil po tleh. Favstini opričmiki so mu bili podložili zanko in so mu izpodnesli noge!... Še na tleh se je izkušal braniti. Zaman! Čutil je, kako teptajo po njem, kako mu stopajo na prsi in kako mu vežejo roke in noge... Kmalu se ni mogel več ganiti. Vse okoli sebe je slišal grgranje umirajočih, hripavo siganje in zasopli pogovor tistih, ki so ostali. Ubitih in ranjenih je moralo biti pet ali šest... Njegova poslednja jasna misel je zbežala k Violetti. Nato se mu je zvrtilo v glavi. Še enkrat se je besno napel, da bi raztrgal vezi... in v tem brezumnem, brezupnem naporu se je onesvestil. XXXVIII. Tajna sodba. Njegova nezavest je trajala dolgo, vsekako nekaj ur. Ko se je zdramil, ga je obdajal nočni hlad. Čutil je tudi, da ga nekaj stresa in buta. Vsak stresljaj mu je trgal meso, ki je zatekalo pod vezmi. Kam so ga peljali?... Claude je uganil le to, da so ga nezavestnega položili na dvokolnico in so počakali noči, da ga spravijo na določeni kraj. In kdo so bili ti ljudje? Po čigavem nalogu so ga prijeli? Vreča, ki so mu jo vrgli na glavo, mu je pomagala ugibati: ta ukana je bila od nekdaj bojno sredstvo Favstinih ljudi... Krvnik je vztre-petal, a ne zaradi sebe. Kaj mu je mogla Favsta drugega kakor umoriti ga? Njega, ki je pravkar sklenil, da se sam ubije!... Toda ustrašil se je za Violetto. Pa ne da bi bila peklenska Favsta našla tudi njeno sled?... Ko ie vse vestno premislil, mu je odleglo. Najbolj verjetno se mu je zdelo, da so ga čakali v hiši na Grèvskem trgu, da pa niso vedeli, odkod prihaja. Dvokolnica se je ustavila. Gauda je zgrabilo več ljudi, ki jih ni mogel videti. Ko je začul ropot trkala in njegov zlovešči odmev, ga je spet izpreletelo: zdaj ni bilo več dvoma zanj, da je v oblasti vladarice — da je Favstin jetnik!... Nesli so ga v hišo, s hodnika na hodnik; nato so nekje odklenili železna vrata, vrgli ga na nekakšno preprogo in spet zaklenili za njim... Tisti mah je začul osupel vzkrik... Nekdo je planil k njemu, sklonil se, prerezal mu vrvi na rokah in na nogah ter od-vezal vrečo, ki mu je pokrivala glavo... Ko je krvnik divje spustil podplute oči okoli sebe, je zagledal moža, ki je klečal pri njem in zamolklo ponavljal: »Claude!... Vi tukaj! Vi!...« Claude ni mogel verjeti svojim očem. Mislil je, da se mu blede. Zamežal je, pogledal iznova in zamrmral : »Kardinal knez Farneški!.. .< Hotel je vstati, toda udje so mu bili kakor polomljeni, ker je ležal zvezan toliko ur. Z brezmejnim strmenjem je uprl pogled v kardinala. »Kje sva?« je zahropel. »Kakor da ne veste!« je rekel Farnese z mrkim glasom. »Kie naj bova, ako ne pri ztočesti ženščini, ki naju je satan zapeljal, da sva ji služila!...« »Pri Favsti?« je zavpil Claude, ki se je naposled podgani! sem! AH ste mar tudi vi jetnik?« »Zgrabili so me baš v trenutku, ko sem odhajal iz hiše na Qrèvskem trgu...« »Mene pa, ko sem vas prišel iskat.. .< »Kaj se je zgodilo z mojo hčerjo?« je strahoma vprašal Farnese. »Oteta je! Hotel sem vas odvesti k njej...« »Vi!.. .< »Kdo drugi kakor jaz?« Kardinal je sklonil glavo pred krvnikom, ki je gledal nanj г očmi polnimi vdanosti in samozatajenja. Wr e ,ÏOrl CALDERARA CHYPRE mm KREMA CALDERARA. milo za bodečo brado. CALDERARA & BANKMANN, WIEN. i-ш ? i ш m «r Dobi se v vseh boliših trgovinah. JULIO HEIHL Vodnikov trg St. 5 otvori v ponedeljek SVOjO 275 drugo podružnico v Ljubljani otel v Primorju »li vetjem mestu Jugoslaviie KRISTAL D. D. tovarna ogledal in brušenega stekla. MARIBOR. Koroška cesta štev. 32 Telef. tnterurb. 132 Telef. mterurb. 132 Izdeluje ogledala li Ia kristalnega stekla 5^-8 mm debelo. V VSEH VELIČINAH, TUDI V MERAH 300X200 cm I» VEČ, bni-iena prozorna stekla « okraski, Ubožeaa «tekla, popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, IZVRŠUJE ZASTEK-LJENJE IZLOŽB IN PORTALOV 8 ZRCALNIM STEKLOM 6—8 mm IN S SPECIALNIM STEKLOM в—7 mm deb., vlaganje stekla v medenino. Ima v zalogi eolska in navadna ogledala (StreifengLas) vseh vrat. VSE PO JAKO ZMERNIH IN ZNI2ANIH CENAH. JAMČI ZA PRVOVRSTEN, TRPEŽEN OBLOG ZRCAL, KATERI JE V NASI DRŽAVI PRIZNAN KOT NAJBOUSL ZA HTEVAJTE PONUDBE! OBVESTILO. Svoje ceniene naročnike in občinstvo vljudno obveščam, da se je dosedanja tvrdka na Sv. Petra cesti Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. Dr-ju i. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43 Veiecenjeni gosp. doktor ! Prosim Vas najvljudneje, da mi na nas ov mojega očeta od>ošlj»te po povzetju za sedai steklenico Vašega odličnega zdravilo .Radio Balsantlka*. Leta 1925 sem prijel od Vas tri * tklenice in sem se '.ares prepričal, da Je VaSe zdravilo édit a rešitev proti revmatizm i, Zato -em pripor čil tudi svojemu očetu, da se tudi on poskuša zdraviti z .Radio Balsamika" obenem se Vam najtopleje zahvaljujem za Vaše zdravilo, ki me je reSilo hudih bolečin Z odličnim spoštovanjeni in zopetno zahvalo. U OLJ AN (Dalmacija), 29. oktobra 1926 Viktor Mlnkovlč upravitelj kr potno skega svetilnika .Tn sestrice*. „RADIO BALSAMIKA" Izdeluje, prodaj« •*» razpošilja z doplačilom po povzetju laboratorij RADIO BALSAMIKA Dr. I. in M. Rahlejev, Beograd, Kosovska ul. 43, parter 6 2*t se išče v nakup Ker biva kupec v inozemstvu se prosi za ponudbe s prilož tvijo slike in natančnim opisom, navedbo približne tebditete in skrajne cene. — Ponudbe na upravo Jutra pod šifro „Hotel*. Sika se takoj po vpogledu vrne. K POZOR! 2757 Naznanjam, da sem preselila vidni ob cesti v isti hiši Dunajska cesta 9. Ob enem upeljem prodajo volne, pletene robe (jumperje, pallower) rokavice, nogavice in slično, deloma lastnega izdelka. Postregla bom najkulantneje in se vljudno priporočam. _ Stemberger-Rei Ložar & Bizjak razdružila in vodim od sedaj naprej krojaško delavnico in trgovino oblek, galanterije ln klobukov na dosedanjem prostoru Sv. Petra cesta 20 pod samostojno tvrdko Jernej Ložar Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zaupanje in vabim vse svoje stare in nove naročnike k obilni naročbl, Za pomladne in poletne obleke je že došlo krasno angleško in češko blago ter klobuki nainovejSe fazone. Obleke Izgo avljam nalmcdernele. solidno In točno. Zagotavliajoč vestno postrežbo se priporočam ! Z velfspoStovan em 3erne| LoSar Prometni zavod zo premog o. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo samo na debel DvAMAfl domači ln Inozemski, u domačo Kremug, kurjavo in Industrijske svrhe Kovaški premog v**™, Koks, livarntški, plavžarslci in plinstci. Brikete. Prometni zavod za premog d. 9., tjnbljana. M klošlčeva ces a it 15/L Prevzet je trgovine! Cenenemu občinstvu mesta in okolice Maribora vljudno naznanjam, da sem ptevzel staio znano specerijsko trgovino g 1er. Tischlerja na Aleksandiovi cesti št i9. Skrbel bodem za prvovrstno in sveže biago po solidnih c nah, od vestni in točni postrežbi, kakor tudi, da se naročila na željo na dom dostavljajo. Se priporočam prijaznemu upoštevanju 27л z odličnim spoštovanjem Ivan Tramšak olerravallo, Železnato CHINA-VINO Vzbuja voljo do jedi okrepča živce, /boljša кп in je r ekovaleseentom In tnalokrvnlm zelo pripoiočeno od zdravniških avtoritet Izboriti okus. Nad 10.000 tdravniSklh priporočil. Dob" «e v vseh lekarnah 62 Gasilna društva, pozorl Motorna bnzg»lna 10 m* na uro do 60 m visočine Moton 4 cilindre « 22 36 HP Vse auto-brizgalne do 40% iene)e kot dingt Konkurenčni Izdelek. Oe lia vi far zastopstvo RENAULT A. LAMPRET, Dunajska oaata *1 ga. f> lšletna deklica z dežele, pridna in poštena, dobrih staršev, želi priti za učenko v trgovino. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 5654 Začetnica zmožna strojepisja in stenografije, korespondence tei knjigovodstva, želi službe. Gre tudi nakaj časa brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Veselje do dela». 5660 Kuharica starejša, samostojna, z dobrimi spričevali, išče službo v zavodu aH pri veliki druiiinL CeriČ, Cesta na Brezje, Vrtna ulica 3 pri Mariboru. 5664 Vrtnar samostojen delavec, ože-njen, išče stalno služlK). — Cenjene dopise na ogla-sni oddelek «Jutra» pod šifro «Skrben št. 1120». 5567 Knjigovodja bilancist samostojen, v vseh pisarniških in administrativnih poslih verziran, slovenski, srbohrv. in nemški dopisnik, dober organizator, išče nameščenja pri industrijskem podjetju na deželi. — Dopise pod «Stalna služba» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 6436 Mladenič z dežele išče službo ▼ skladišču ali kot sluga. Naslov ▼ ogla«, oddelku «Jutra». 6335 Polir samostojen de-1 in na stavbi !» takoj aU pozneje. Cenjene ponudb« pod «Delovodja» na podružnico «Jutra» t Celju. 1899 ivec v želi služI Bivši poštni uslužbenec jako pripraven in zmožen » pisarniških poslih, vešč Italijanskega, nemškega ter seveda tudi slovenskega jezika, želi primerne službe kot skladiščnik ali slug» т kakem zavodn. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vsem dobrodošel». 6082 Praktikantlnja za modistinjo, ii poštene hiše, že v dveletni praksi, išče nameščenja za enoletno učno dobo proti plačilu. — Nastop takoj. Dopise pod značko «Modistinla 62» na oglasni odelek «Jutra». 4362 Gospodarji gospodinje! Kadar potrebujeta kakega posla za hišna ali gospodinjska dela, obrnite se na «Poselsko zvezo» v Ljubljani, Stari trg 2. Za odgovor znamko. 1520 Pisarniški uradnik mnogoletni, sprejme popoldansko službo za računske, dopisne in «ploh pisarniške posle. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4598 Natakarica ki zna šivati, želi službo s 15. marcem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Natakarica 23». 5568 Ključavničarski pomočnik vešč tudi avtogeniPnega varjenja in vodovodnih inštalacij, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 5548 Trgovskega učenca zdravega, močnega in poštenega, kateri je dovršil najmanj 2 razr. meščanske šole ter ima resno voljo do učenja, sprejme takoj Ant. Cadež, trg. z mešanim blagom v Slovenjgradcu. 5655 Trg. pomočnika z več'etno prakso in z nekaj kapitala takoj sprejmem za ustanovitev trgovine v mariborski okolici. Event. tudi lahko sam zelo ugodno prevzame. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Dežela». 5665 Služkinja z dobrimi spričevali, dobi stalno službo za hišna dela Iu samostojno kuho. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 5564 Žagar za trd les. z daljšimi spričevali dobi takoi službo. Ponudbe z navedbo zahtevane plače na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Nastop takoj 73». 5573 Učenca sprejme špecerijska trgovina v ljubljanskem predmestju. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 5574 Trg. pomočnik mlad, špecerist. išče mesto pomočnika, najraje v ka-lîem mestu ali trgu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 5525 Šofer - mehanik išče službo. Ponudbe pod «Vesten 53» na oglasni oddelek «Jutra». 5553 Knjigovodja- bilancist je za popoldanske ure na razpolago. Dopise pod šifro «Specijalist» na oglasni oddelek «Jutra». 5496 Trgovec ki je vsled nesreče prišel ob lastno trgovino, dobro izvežban v manufakturni stroki, želi nameščenja kot prodajalec. Ponudbe prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Dober prodajalec 1927». 5483 Pekovski pomočnik išče službo za takoj. Cenj. ponudbe na podruž. «Jutra» v Celju pod «Pekovski pomočnik». 5o09 Kot kočijaž ali konjaki hlapec želim službo v boljši hiši. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 5429 Knjigovodkinja bilancistinja, samostojna, večletno prakso, *ešča korespondence. strojepisja ir stenografije, išče službo t mestu ali na deželi — Po nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Samostojna 929» 5474 Boljšo deklico staro 16 let, sprejmem v gospodinjstvo. — Pismena vprašanja pod šifro «Zdravo» na oglasni oddelek «Jutra». 6575 Točilskega vajenca ne nad 15 let starega — zdravega in krepkega, ki Ima veselje za točaja sprejmem s hrano In stanovanjem v hiši. Plača po dogovoru. ali brez plače ln oskrba z obleko. Učna doba 2 leti. — Prednost Ima tisti, ki se že nekoliko razume v kletarstvu. Nastop takoj. Pismene ponndbe na naslov: Ciril Majcen, restavracija, Zidani most. Kot ekonom ali kaj sličnega želi stalno službo strokovnjak v živinoreji. poljedelstvu in šu-marstvu. Ponudbe pod šifro «Vpokojenec» na oglasni oddelek «Jutra». 5456 Elektromonter dvajsetletno prakso kot monter in nadmonter, išče primerno službo. — Cenjene ponudbe na podniž. «Jutra» Celju pod «Elektromonter». 5510 Izvežban uradnik vešč knjigovodstva kakor tudi slovenske in nemške korespondence, želi za večerne ure zapoelenja. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Delo». 6417 Šofer - mehanik išče službo v Ljubljani. — Cenjene ponndbe na oglu. oddelek «Jutra» pod šifro «Sofer-mehanik». 6582 Kuharica želi službo pri samoetoj-aem starejšem gospodu kot •amostojna gospodinja. — Cenjene dopise pod značko «Vestna moč 31» na oglas, oddelek «Jutra». 6631 19Ietna gospodična ii Koroške Slovenije, kl je dovršila 8 meščanske ln 4 trgovske šole, vee i odliko, vešča strojepisja, stenografije ter obvlada slovenski, nemški, Italijanski in angleški jezik, prosi aa službo v kakšni trgovini ali večjem podjetju, katere ▼ «vojl domovini ne more dobiti. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «H. H.» 6622 Fotograf, pomočnik Išče stalne službe. Dopise pod «Fotograf 800» na ogi. oddelek «Jutra». 6536 Pogačnik, Bohoričeva U. 6 (Tabor). — Telefon 409. Šoferska šola daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekti gratis. Natančne informacije T avto-školi, Zagreb, Kaptol 15 — Telefon 11-95. 76-a Mladenič trgovsko naobražen. priden in pošten, išče službo skladiščnika, sluge ali inka.-an-ta. — Razpolaga z lastnim kolesom. Ponudbe na oai. oddeiek «Jutra» pod šifro «Zanesljiv 24». 5408 Deklica z dežele je dovršila 8 razredov osn. Sole, zdrava in dobro odrasla, želi vstopiti kot učenka v trgovino ali kamorkoli. Pogoj brana it) stanovanje v hiši. — Jos. Kogovsek, Vrhnika št. 330. 5382 Izvežban uradnik vešč knjigovodstva, kakor tudi slovenske in nemške korespondence, želi za večerne ure zaposlenja. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Delo». 5417 Krojaški pomočnik za veliko, boljše delo, z inozemsko prakso, želi pre-meniti službo — če mogoče takoj. Ponudbe na ogîasni oddelek «Jutra» pod šifro «Fino delo». 5477 Inteligentna dama srednjih let, pridna in dobrosrčna, išče nameščenja kot gospodinja pri starejšemu, boljšemu, samskemu gospodu ali vdovcu. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Miroljubna». 5459 Mesar in prekajeva-iec samski, išče službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Pre-kajevalcc št. 555». 5454 Vrtnar vešč v vseh panogah vrtnarstva. oženjen in brez otrok, želi službo vrtnarja ali hišnika. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vrtnar 82». 5615 Starejša kuharica ki zna samostojno in dobro kuhati, išče primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek ' «Jutra» pod šifro «Varčna 16». 5616 Natakarica s daljšo prakso. 25 let stara, Izučena šivilja, želi pre-meniti službo Reflektira na dobro postopanje ln stalno službo Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Hfro «Pridna in poštena». 5453 Spretna pletilja išče odjemalce za različno pletenje. Sprejme tudi delo na dom. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 4208 Em. Fischer, ZfiGRčB, Sudnička uilca 3/11 dobavlja dvokolesa dele za dvokolesa, pnevma tike, šivalne stioje, gramofone, gramofonske plošče ter nogometne žoge po najnižjih cenah. Mehsniki popust Zahtevajte veliki brezplačni katalog ter pošljite znamko za 3'— dinarje za poštarino. Strogo učiteljico sprejmem za poučevanje v nemščini. Dopise na. oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Učiteljišče». 6500 Nemščino ln klavir poučuje državno izprašana učiteljica po zelo ugodni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Hiter napredek» 5475-a Citre poučujem dobro in popolno izven svojega stanovanja. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 5351 Gospodične ki si žeTijo šivati perilo, sprejme zopet v pouk ,4. Alešovec, Cankerjevo nabrežje I. Učna doba poljubna. 5601 Italijanščino poučujem na domu. Ponudbe na oglasni oddeiek «Jutra» pod «Iatalia 46». 6591 Francoščino temeljito poučuje učiteljica Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 5541 Gospodična prevzame inštrukcijo v stenografiji, event. instruira otroke iz osnovne šole. — Ponndbe pod «Inštrukcije' na podružnico «Jutra» i Celju 5535 Vrhniško opeko trboveljski premog in bukova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pristan 12 Postrežbo točna! 61 Vata za odeje lu—40 Din kg, odeje oo 153 Din naprej Kožna ul št. 19 45 Gumbe kupite najboljše in najcenejše v tovarni v Mariboru, Slovenska ulica štev. 8. — En gro» — en détail! 43 Drva hrastove odpadke (odpadke od žage) dostavlji Od parketov ter mehka drva po nizki cent na dom parn» žaga V 8cagnetti. Ljubil» na. za gorenjskim kolodvo rom — Pri odvezmu večje množine znaten popust Dvokolesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Florjančič. Nunska ulica 3. Masivno spalnico novo. politirano. prodam za 3600 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 6517 «Express» stroj popolnoma nov še ne rabljen. za kuhanje kave in čaja, takoj proda delikate. sa Mrak na Dunajski cesti 5499 Otroški voziček skoraj nov, boljše vrste, naprodaj na Opekarski cest it. 8 V ogled od 4.-5. nre pop. 6463 Avto SestsedeŽTii, 14/45 P. S., znamke Nesseldorfer, ▼ zelo dobrem stanju, poceni naprotra eesta 18. 6587 Posestvo ljubljanskem predmestju, .»»frajoče stanovanjske bi- gospodaraka poslopja i rrtovi iu travniki, priprav. i parceliranje, gospo-iirstvo ali kako Industrijo, rorîam. — VpraSanJa pod ;fro «Posestvo 803» n» uni oddelek «Jutra». «680 Kupim hišo sijaje v mestu, eventuelno teli v okolici Ljubljane, v od 200.000—800.000 D. Ponudbe ra oglas. oddelek .Jutra» pod «Kupim bilo». 6648 Hišo , I »obajna, kuhinjo, aado-sosTdkom in vrtom prodam u 23.000 Dm. № J* «i-вгатаа za obrt аЛ vpoko-ика. Ptujska gor* K. 18 Lipovnik. M6S Posestvo srilov, stanovanjska to fMpodsrsk* poslopji, trgo-г.вз, gostilna, 120.000. — Vinograd. Haloie, stano-rtniska in gospodarski no-roiidana poelopja, 11 oralov, 150.000. — Tovarniški crnstori, to rame • stsnova-pii SOO.OOO do 800.000 Din. Pr. 1-anJSe, Maribor, So. тмцка. mt Majhno sobico pripnato. iščem. Ponudb, aa Mkatl oddelek «Jntra» pod Iifro «Platem točno». 5608 Sobo тео oskrbo odda telo ugodno t oeebasna Vidmar na 8v. Jakoba trga »Ur. 6. Opremljeno sobo elektriino гамтеЦјато ia prostim vhodom takoj od-a» Poljanski oesti 18, pritličje. S6S8 Opremljeno sobo _ 2 poeteljama, električno rusTrtljaro Is pnsehal» vhodom oddaa s 1. ВИШ Naalor r ogltsma oddelku «Jntra». 6f~ Sostanovalca sprejmem k aka&miku. — aafov V «Jutra». Stanovanje B—S sob, kuhinje, kopalnl-ee in pritiklin (lie r LJubljani mUdoporočem pa» bres otrok. Pooadbs « navedbo eens ln (ss» vselitve oglasni oddelek «Jutra» pod «Solatno MiMia|i 48». 6694 Marstan — Maribor KoroSka eesta 10 — VO»: nOTodaj restavraoijo ali htv-u\. tudi na Kranjskem. — Tonudi: vinotoč, goeffiiu Mariboru, naprodaj hB. * ïsriboru, Ptu)a ta Slovenj-fradru, posestva tadl najeta okolica. 6061 Vilo iroepodarridml poslopji, »rtom in njivo prodam T okolici Ljubljane, v šolnini legi. Event. Jo oddam tadl rajem. Kaslov v oglu. oddelku «Jutra».. '" 8581 Opremljeno sobo topo, parkeUrsjno ln i elektriko razsvetljavo oddam « '.75 Din. Kaslov v (xldeiku «Jutra». НИТ Opremljeno sobo električno rassretljaro ia posebnim vhodoas oddam uboj »olHnsan gwpoda. Vulov v oglasne« oddelku «Jutra». I Ljubko stanovanje 1 parketiranih sob, kaktej. ia pritiklin, ▼ ni let stoječi vili, 10 mtent od gl. ooSte, šolnino Ia rabo, od-d>m takoj sa S00 Din na mesec. Število oseb Je ш-resti v ponudbi, ki Jo je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vantard*». 6488 Zamenjam stanovanje »b. kuhinje In pritiklin >» Tabora, t event. manj-lim v Silki—Bedgrad. Ponudbe ua oglašal oddalek «Jutra» pod «Hala naj^MD- Opremljeno sobo lep. ua MlkMUerl sesti •ddim s 1. marcem stalno-m. solidnemu gospodu tli dsmi. Kaslov pove oglasni •. 6566 Opremljeno sobico Ssto, takoj oddam r meeta go*podi&ni, event. s souporabo kahinje. Naslor pore oglaeni oddelek «Jntra». 5572 Kot sostanovalko IKem poiteno gospodično. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 6642 Prazno sobo veliko in lepo, a strogo se-parfranim vhodom, oddam s hrano zakonskemu para B* Miklošičevi cesti. Kaslov pove oglasni oddelek «Jatta». 6539 Opremljeno sobo lepo, takoj «Mam as 10-kloliSevi sesti. Naslor r oglasnem oddelku «Jutra». Opremljeno sobo t 2 posteljama lUo zakonski par, ki Je r« dan ea-poslan. Ponudb, na o«U*. oddelek «Jutra» pod Iifro Opremljeno sobo a električno raasvetliavo in pmwhnlm vbodom oddam s L maršem r Jenkovi nliel It. ». 6600 Stanovanje sobe, kuhinje In pritlkHn, * elektrttao razsvetljavo. IMs ■ 1. majem T «redi Ljubljane stranka bres otrok, ki Je ve« dan odsotna. Plat* dobro. Ponudbe na oglasil oddelek «Jutra» pod «Solidna 81». 6681 Sostanovalca k akademika »obo « elektr. rassvetljavo. Kaslov pora oglasni oddelek «Jatra» Prazno sobo s iiiaslallas ibniloia te «Ul trfano fassvetljavo oddam takoj r blatni tehnike. — Naslor r oglasnem oddelku «Judu». 6608 Gospodično sprejmem n* brano in eta-noranjs v veliko araino sobo a elektrtiao rassret-ijaro sa 600 Din mesečno Naslov r oglasnem oddelku s prostim vbodom oddam «Jatra». 668» Gospodično sprejme andnKka obitelj na stanoranjs in dobro hnno po smsml ceni. Naslor r oddelku «Jutra». 6636 lepo, solnčno sobo oddam Mjfcau goepodnv Gledal Bkl uiiol 7, pritličje, № Solnčno stanovanje S sob, kuhinje ia pritiklin oddam s 1. marcem r nori hi« mirni stranki. Naslov T oglasnem oddelku Jat». 6618 Prazno sobo e eouponbso kuhinje 1W pri stareЈМ dami. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Uirna stranka 41». 6641 Kabinet oddam rss dan odsotnemu gospodo. Naslor r oglas, oddelku «Jutra». 6666 Večjo prazno sobo oddam sakoaesaa ali gospoda u 800 Din. Postavi ee lahko itedilnlk. Naslov v oglasnem oddelku Jatra. 6647 Brezplačno prijavit» oddajo stanovanja, <«be. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. Posre-doranl» ta oddajalca popolnoma brezplačno. «Po-■redoralee». Sv Petra c. H 15 1698-a Opremljeno sobo »sliko ln svetlo, v sredini t. razgledom na ee-«o dam takoj aU s 15. maroem. Kaelov v oglae. «dde'ku «Jutra». 5464 Mirna stranka «tanovanje sobe In ku-po motnosti v sredi "i»>ta Pi«mene ponudbe n* "lasni oddelek «Jutra» pod 'ifro «V najkrajšem času». 6607 Zamenjam 'spo stanovanje 2 sob, ku. к'пј» ш pritiklin v mestu, » najemnino 70 Din moseč-"o. za enako »11 večje. — ror.udbe na oglas, oddelek •Jutra» pod snaSko «Za-■snjara ». * Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Kaslov r oglasnem oddelku «Jutra». 6644 Opremljeno sobo a električno razsvetljavo rietmlm vhodom oddam marcem solidnemu gospodu. Polzve se v oglasnem oddelka «Jutra». 6645 iburgovi, ali Stritarjevi alM Ois svetovna reletrrdka. I Plača event. aa nekaj Ml naprej. Ponudbe n* oglasai I odMek «Jutra» pod Ш« «Oster 10-22». »4711 У it. 5000 Din posojila U6sb ta pol leta proti dobri garanciji. Ponadbe na lasni oddelek «Jutra» pod larancija 6». 6616 ljano Celje Patpatacbon» prosi iifro 5000 Din posojila ■roti primernim obrestlm ičem za 3 mesece ln nudim . ■ . , __- ,__, ... za garancijo 40 kom. srečk ««trtkor večerni vlak drl. razr loterije 18. koU' - " 6549 in 15 % nagrade erentuel-nega večjega dobitka. Poleg tega nudim le drugo »polooma sigurno garanci- Opremljeno sobo elektr. razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. — Naslov r oglasnem oddelku «Jntra». 6648 Drž. uslužbenec leli znanja s srednje na-jo — Cenjene ponudbe na 0braieno gospodično r sta-ogUsnl oddelek «Jutra» j»d rortl od 22—28 let. Pogoj IHro «Izven LJubljane 10» dobro ,roe to n(lkoiiko p,.. 6451 1 motenja. Dopise na oglas, oddelek «Jutra» pod Iifro «Začstek Mrijenja 2». 662» „Posest" Realitetna pisarna drsiba z o. a. Ljubljana Realitetna pisarna oddavoajem: BTANOVANJE S sob, komfortno, blizu kolodvor», 1000 Dia: BTANOVANJE 1 sobe In nrltiklte, začetek Roïne doline — 600 Din; STANOVANJE 2 sob ln prltikBa, proti odkupa pohištva, nizka najemnina, Šentjakobski okraj; STANOVANJE 2-4 sob in pritiklin v trnovskem okr. — po dogovoru; STANOVANJE 2 sob, pritiklin, vrt. Robu dolin*, 900 Din; STANOVANJE 2 eob in pritiklin, Slik», 600 Din, plačati nekaj naprej; 8TANOSVAN.TE 1 sobe Roini dolini— 600 Din; LOKAL z 2 izložbami, dva prostora, center mesta — četrtletno 4000 Din; Večje Iterilo opremljenih in praznih sob v mestu in na periferiji. Vea prijavle In posredovanje u oddajalce popolnoma brexplalno. 5638 Družabnika (co) lite Sloreneo ta ustanovitev Hnopodjetj» r «do Prijatelja — turista Xm> кш»;& » Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Zelo rentabilno». Gospodična dtffito obr«tTJ- let. - Oenjsoe Delavnice po 60 in 80 m>, skopaj ali posamezno, svetle in snhe, na Pnilah odda «Posredovalec», Sv. Petra cest» 18. 6494 Pekarno s dobrimi odjemalci in in-ventarjem oddam takoj proti primerni odstopnini, zaradi odhoda k vojakom. Ka pismena vpraianja ne odgovarjam. Pojasnila daje Prano Hudika, Dobrna pri Celju. 6547 Lokal v sredini Celja v najprometnejll ulici, pripraven za delikateso ali slično, oddam. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Dellkatesa». 5821 Solidna kavarna v Mariboru naprodaj. Ponudbe na naslov: Kavarna. Iteljska ceeta 12. 5318 Lep lokal ob Aleksandrovi eeatl odda takoj po anitenl najemnini Pokojninski zarod r L' " Lep poslovni loka r centru Ljubljane, poleg glavne poite, r L nadstr. na ulico, obstojei it 2 ali 8 sob s centralno kurjavo in elektriino raisretljaro, telefon, takoj oddam — tadl posamsano. — Naslor r oglasnem oddelku «Jata» ali vpralatl na Aleksandro-rl eeetl It. 2Д. 8194 Mesarijo raamam r najem r prometnem kraju — tudi na del«]I Ponadbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «April 14». 5214 Lokal pripraren za vsako trgovino, na prometnem kraju zelo ugodno oddam. Kaslov v oglasnem oddelku Jutra. 6609 Gospodično ki Je fes dan odsotn« — sprejmem na stanovanje na Cojzovi cesti 91П. 6653 Stanovanje sobe ln kuhinje llčem —. eventuelno tamenjam lokal, kuhinjo bi sobo. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Ugodno 42». 8641 Lokal takoj oddam v Tavčarjevi ulici poleg tvrdke K. Pni-nik. Povpraia se pri Pučniku. 6552 Snažno sobo s posebnim vhodom ln dr*. ma posteljama takoj oddaa Naslor ▼ oftei J. Stjepušln — Sisak priporoča boljie tambarioe. stroae, partitore, loi. os tais potreb-Ičine ta glasbila. OdH-tovan na pa-bloibil Prostoren lokal Resonanc« Drignlts plamo r oglasnem oddelka «Jatia». HS4 Tridesetletna Kar ■! a-a ai bil. m*- kraj 28. febr. U» I Iskrena prijateljica dvignite pismo. «TWrito ti*. иа Zadružnika Ločena ns po lastni krivdi, čedne zunanjosti, dobra gospodinja in hllna poosetnic», Zeli ■nanj» t gospodom od L. 41». 6480 oglasni oddelek «Jutra» pod «Sreča in dom». 6656 — n* upravo. I oglaimi odddek «Jutra» pod I «Prijatelj turist». 6511 68861 Mladenič Gorenjskega, Idi saanja simpatično gospodično SSBSBSSSSSB аННННННННННННННННННННЕВННЕЗ 3 aO Vsem cenj. damam in svojim številnim naročnicam najuljudneje na- B znanjam, da Seifl preselila svoj modni salon z damskimi klobuki g Iz Kopitarjeve ulice 1. no 5u. Petra cesto 19. f Pri tej priliki si dovoljujem izreči vsem cenj. svojim naročnicam prisrčno zahvalo za zaupanje in naklonjenost ter prosim, da mi poverijo svoja cènj. naročila tudi nà novem mestu. Zagotavljam tudi, da mi bo kakor do sedaj tudi nadalje ležeče na tem, da bom cenjenim naročnicam kar najkulantneje v vsakem oziru postregla. Z odličnim spoštovanjem Žanda — Mahnič — Gorianc modni salon 2776-1 Sv. Petra cesta štev 19- S вттнввиЕдтанм Harmonij Is dobro ohranjen, kupimo. Ponudb. ■ navedbo cene na Prosvetao drultvc Begunje. Druge galoše e dobU l obrestlm ln smo-1 dop(n a M ogl'asni meeečnemu__odpl^nu | ^ek >JntTa, pod^Mfro po 1000 Dia. Ponadbe pod ■ _T 1-h.11. «Leila» na oglarai oddelek I 1'1,И1Ј -«Jutra». 6276 Družabnika (co) 40.000 Dia sprejmem telo rentabilno m elegantno podjetje r Ljubljani. — Dopise n» oglasni oddelek «Jntra» pod «Rentabilno podjetje». 6610 Kateri gospod boljgî, inteligenten, bi mogel za 6 mesecev posoditi 500 Din mladi pepe, ki je v državni Blufbl, proti sigurni vrnitvi. Dopise n» oglasni oddelek «Jutra» pod «Klada gospa». 5611 Obrtnik 28 let etar, leli znanja s mlado, aaobralsao gospo-— a. H M hotel» sodelo-ш odposofl s kapitalom, ta protivrednost. — Prednost Imajo gospodične t dežele. Zenitev ni itkljo. čena. Dopise samo s sliko n» oglasni oddelek «Jutra» pod «Idealnost». f Družabnika (co) kapitalom od 80—100.000 sukcesivno sprejmem v telo dobičkonosno podjetje. Keanonimne ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod mačko «Kdor prvi prid., prvi melje». 6611 Podjetnik mirnega značaja, star 81 let, bi poročil takoj dobrosrčno Ia premožno gospodično. Le resne ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Značaj 81». 6328 Gospodična poltena in izobražen», reijlm kapitalom, te leli poroči« t gospodom nad 80 let starim — r stalni službi. Dopise u oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Pridne roke In blago srce» Ч» Družabnika kapitalom sprejmem trgovino t meianlm blagom i s koncesijo in stanovanjem na lepem kraju na dežeiL Zelo pripravno za 1 osebo. I Pismene ponudbe na naelov: F. Hiti, Ljubljana — Florijanska ulica Itev. 12. 5580 Glasovirje Kateri gospod harmonije bi posodil gospodični, kl Je I uglaiujem, popravljam stro-v skrajni sili — 1000 Din? I kovno in cenol Tudi potn-Cenjeme dopiee na oglasni [ jeml Naročajte po dopienio! oddelek «Jutra» pod Iifro «Dobra in tiha prijateljica» 6632 a Jurasek, LJubljana Wolfora ulica 12. 40 Katera dama pomaga 231etnemu uradniku I (samcu) s posojilom it ne-prilike. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Ifro I «Vrnitev». 5640 50—200.000 Din sem pripravljen vložiti k< tabnlk r dobro, eigurno in dobičkanosno podjetje, ali pa posodili denar proa primernim obrestlm In sigurnost^ s sodelovanjem Lastnik] gramofonov! Prinesite Ukoj Val pokvarjen aparat nam r popravo. Vsako popravilo ss iz vrti strokovno natančno te poceni. Imamo tadi rte nadomestne dele redno r zalogi. A. Basberger, LJubljana, Tarčarjera ulica 6. 4578 Celo gumoetl s sodelovanjem v I , T ■ « , službi. Ponndbe na oglasai P®"®i "i*??»?; Vu}V T oddelek «Jutra» pod oglas, oglasnem oddelku «Jutra» It. 5657. «ml Mandolino malo rabljeno, prodam, oz. njam t doplačilom ta Pozor, peationltti ia vdove Stara trgovina t galanterijo, drobnarijo in. - „ papirjem, v mestu na | P°™<">e »» °g . jil-i" V,_ »■_„._,_ I oddelek «Jutra» pod Iifro založena «Mandolina». 6466 ;eb, kjer ient, lepo vpeljana, naprodaj. Doaaia mesečno 4000 Din, Ima lep i vi s lokal ln stanovanje. Potre-1 MaVtr ben kapital 80.000 Din. — Izposodim. — Pojasnila pri Lahek in čeden posel. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Ugodna prilika 27». 5527 blagajni kavarne «Union». 6605 Gramofon čisto nov, znamke Parvus, naprodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 5597 gleda- coapod y » pod »t B dae 14. «rotor pri igri .Boiil iterak». Maproia so, d» Jih taaasaja t» sr«]. r tarnaU gards-wU, parter, lrra. MM Damsko rokavico rnjavo, osnjato. asm Itgu-bila r petek okoli U. an a» Rimski cesti. Najditelj» vljudno naprolam. da jo odda vrotl asrmfl r trgovini Jate _ Kioska ceeta. Gospoda ki Je kavarni n » I e 1 v «Emona» kasuea od Wniet. gumba naprolam, da ga odda proti nagradi pri blagajni r " rarnl. ka. 6493 8o,n VINO oi.8 Vsled izpraznitve kleti se prodaja, dokler traja zaloga no Gosposvetski cesti 13 (Roilzej) od 26. februarja naprej, črno in belo dalmatinsko, kakor tudi druga fina namizna vina Oin 81— pO litru samo čez ulico od 8—12 in od 2—6 ure, v vsaki množini od 1 litra naprej. 2725 Brata Novakovič. Radioamaterji! Vsak mesec L—10. in 20. polnjenje akumulatorjev po ndlasi ceni Din 10 akumulatorji do 18 amp. ur in Din 16 do 86 amp. ur. — Franc Bar, radlooddelek r Ljubljani, Canksrjero nabrežje S. V nalogi redno tudi mesečnik «Radio Ama-teur»! — Zahtevajte eenikt 6102 Avtotakso ilče večja tvrdka za stalno potovanje po Sloveniji. V poStev pridejo le isti, ki imajo trpežen voz, sposoben za daljle vožnje. V ponudbe je navesti zahtevek od km. Pismene ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod «Avtotaksa». 4973 Zastopnike sprejmemo za vsa meeta Jugoalavlje ta takoj proti dobri plači. Oferte poslati na: «liercnr», Zagreb — Btrossmayerova ulic» 8/Ш, levo, dvorlina nova zgradba. Priložiti Je 20 Din za legitimacijo, vpis in poštnino. 6326 Pletilja sprejme vsakovrstno delo n» dom. Naslor v oglasnem oddelku «Jutra». 6409 Avto vožnje s tovornim artomobi lom prevzame po naročila Franc Kristan, mehanik na Danajski cesti 64. 6478 Damsko masko lepo, poMdbt. Rtmaka s. It. 10, pritllčjs, levo. 6614 Našim cenjenim odjemalcem, kakor tudi vsem interesentom uljudno naznanjamo, da se nahaja naše generalno zastopsvo „FLAMMENTOD" za Slovenijo v Ljubljani, Poljanska cesta št. 12. Naš ročni gasilni aparat .FLAMMENTOL)' je vsepovsod poznan, kot edini z uspehom delujoč ln najcenejši. FeuerlCschmlt elwerke „Flammentod", Klagenfurt - Wien. 27es a Kostanjev taninski les ob čajne dimenzije, celoletna dobava, najtofnejše plačilo, kupi po najvišjih cenah Franc Kupnik, Podplat Ponudite: hlode, orehov, brst. iavor, hrast In bukovino. 2474 Lovro Petovar vinogradnik tvalnkovci priporoča svojo veliko zalogo pristnih Ljutotr.ersko-Ormoških vin «o Gospod I Klavirji trgovsko naobraien, z Din | Torarna in zalog» kl»rir-75.000 gotovine, v 84 letu jeT prvovrstnih Inltrnmen-staroeti, se želi seznaniti t t0T različnih tvrdk, kakor gospodično ali mlado vdovo tndi lastnih izdelkov. Poso-brez otrok, ki Doeeduje ben oddelek za poprarila. lastno trgovino, dobro go- Uglaievanja i„ popravil» ta stilno, ali drugo dobro obrt Glasbeno Matico Konser-Dopise s sliko, ki se na vatorij in druge inlUtute željo vrne na oglasni oddo-1 ■ - — lsk «Jutra» pod «Sreča 34». J cene — tudi na obroke. Izdelovaleo klavirjev Ločen gospod I «T1"^ bolAL dobro sKairan, Itčs | HMerl8T» *• 11558 tnaujno prij»telJlco, čedne zunanjosti. Prijazne dopise na oglasai oddelek «Jatra» pod «Potaoč». -- Klavir (Ubre ekraajea, poooni prodam. Naslov pora sfùaai oddelek «Jutra». 6667 Karikatura I Prosim, dvignite pismo oglasnem oddelku «Jutra». 6665| 2 gospodični želita znanja a gospodoma I zaradi dulevnega razvedri-1 Ia. Ponudbe aa oglasni od- | Heltmana — lepo n^lalen. delek «Jutra» pod značko - — Pianino ali klavir kapi proti gotovini Dobrave, lfaribor, Loika It. 6 5561 Pianino «Vijolica te Marfrtica».^ j Maribora, FnnilHrtMkaH 6500 Din naprodaj r bora, Г -4 psUHIJe. 1K zaslužek nudi zagrebika banka tistim, Id prevzamejo prodajo mesečnih vrednostnih papirjev n» obroke. Ponudbe n» «Pablleltas» d. d., Zagreb, Gundullčeva ulica 11, pod «Za 11.160». 6569 Lepo masko svileno ciganko posodim. — Kaslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6662 Postranski zaslužek lahek, s» n» dom, t» gospode ln dame že od 14 let naprej, bret posebnega tna-nja. Dnevni taslužek 20 do 25 Din. Za pouk, pojasnilo, vzorec od dela treba pozlati 10 Din, kateri znesek se p» vrne, ako delo prevaaas Nobena prevara, aa mladino velikega pomen». Ponudbe n» podružnico «Jatra» v Maribora pod litra «Dotea Boljše abonente sprejmem po 12 Din na ko-silo in reierjo blizu nega doma. oddelka «Jntra». Mest-sslov v oglas. 6654 Lepe maske popolnoma nora, posodiš ta nedeljo, ponedeljek te torek. NaaiOT: Tavčarjrv» «Hca it. 1/П, druga vrata „ECLA1R-VERMOREL" PERONOSPOR A - BR1ZGALN1CE fieneralno zastopstvo in skladišče za vso kraljevino S. H. S. Bogato onreml eno skladišče vseh sestavnih delov „BARZEL" trgovina gvoždjem f i prometno d. d. Namaio! SUBOTICA 6 Na veliko! ■■■■■■■■■■■■■■■■мпшеаеаеваав Prodajalna deželnih pridelkov na debelo, stara, dobio vpeljana, z skladišči pri želežnici, vse eiek trično razsvetljeno je s I. marcem ugodno za oddati. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod .blizu Maribora"' : 15 DEŠIJENOV SIRUP Syr. . Deschien, Paris) se v vseh kulturnih ▼ah sveta z najboljšim uspehom upa» rablja kot krepilno sredstvo, zlasti pa učinkuje Dešijenov sirup najbolje pii: neurastenlji, nervozi, aploM oslabel» sti, seksualni neurastenlji. rekonvalescenci itd. Defcijenov sirup proizvaja: Dr. Deschien. Paris. Zaloga za detajllste: *SALUS> d. d. Generalni depot za Ljubljano: Lekarna Mr. BAHOVEC. Kongresni trg. za Celje lekar» na «Pri Mariji Pomagaj», za Maribor: «Sa» lue» d. d in lekarna «Pri Orlu». Dalmatinska vina po zmernih cenah toHm v gostilni „Dolmodio" v Sp. Ж Vodnikova cesta 17. kjer se vrii v nedeljo in na pustni torek zvečer domača zabava Ista vina se točijo v restavracin na Dunajski cesti 31. in v gostilni Kersnikova ui. ». Na razpolago topla in mrzla jedila, vsak petek in soboto morske ribe. Za obilen obisk se priporočata Brača Lasan. Vogalna parcela na križišču Gerbičeve, Kolizejske ulice in Zelene poti, najprimernejša za postavitev trgovske, gostilniške hiše ali vinotoča, se ugodno proda. Naslov v upravi „Jutra". l/iiMssUa različne moške blagove (štole) KUPUjlC