ItoSLuIna рЬ&ш т KutuibL Leto XL, št* Ы. Ljubljana, petek 14* marca I930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25-— Din« za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefoD št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon 8t 190. Rokopisi se oe vračajo — Oglasi po tarif j Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Teleton št 190 Računi pri pošt ček zavodib: Ljub* ljana št 11 842: Praha čislo78 180; Wien št 10S 241 Nobene jugoslovenske demarse v Sofiji Nasa vlada zaradi atentatov ne bo storila v Sofiji nikakih korakov, marveč bo počakala na ukrepe bolgarske vlade Beograd, 13. marca, M. »Neue Freie Presse« je objavila obširne vesti svojega dopisnika o poslednjih atentatih bolgarskih razbojnikov. Po informacijah iz diplomatskih krogov poroča dopisnik tega lista, da to pot beograjska vlada ne bo kakor v prejšnjih primerih podvzeia nobenih korakov v Soiiji, temveč bo počakala, da vidi, kaj bo bolgarska vlada storila na podlagi materiala, ki je bil izročen njeni delegaciji na sestanku jugos;ovensko-b°lgarske mešane komisije v Caribrodu. Ta material jasno dokazuje, da so atentate izvršile osebe, ki so došle iz Bolgarije in so se potem tudi tjakaj vrnile. Med predloženimi dokumenti je tudi članek lista »Sloboda i I i smrt«, glasila Vanče Mi-hajlova, ki je zelo značilen, ker pravi, da peticije in spomenice, poslane Ligi narodov v Ženevi, niso dosegle, da bi se zganile velesile, zaardi česar morajo revolucionarji prijeti ponovno za kara-binke in bombe. Mnogoštevilni umori med makedonstvujuščimi v Sofiji jasno dokazujejo, da se sedež revolucionarjev nahaja v Bolgariji sami in ne, kakor je bolgarska vlada že večkrat za- trjevala, izven bolgarskih mej. Položaj bolgarske vlade postaja spričo sedanjega stališča Beograda prilično kočljiv. List poroča nadalje, da je bolgarska vlada na podlagi dokumentov mešane bo 1 ga rsk o -ju gosi o v ensk e komisije odredila nujno dn strogo preiskavo in da je predsednik vlade Uapčev izjavil, da je pripravljen striktno izvesti sporazum z Jugoslavijo. Beograd, 13. marca, M. »Kurier Varšavski« objavlja članek s šifro senatorja Boleslava Kosovskega, v katerem naglasa, da atentati v Pirotu im drugod ob bolgarski meji niso samo lokalnega pomena. Za to se s polno pravico zanimajo vsi iskreni prijatelji miru in zlasti vsi prijatelji sporazuma med slovanskimi narodi. Nobenega dvoma ni, da so ti atentati delo makedonskih komi tov, katerih teroristična podjetja so že dalje časa znana. Njihovi atentati so očividno demonstracija proti jugo-slovensko-bolgarskemtu sporazumu ter niso opomin ali protest, temveč norost in dejanga direktno naperjena proti Bolgarski im proti jugoslovenski m interesom države. Pred uve'jävljenjem banovinskih proračunov Vsi proračuni razen dravske in savske banovine so že potrjeni in bodo uveljavljeni 1. aprila istočasno z državnim proračunom Beograd, 13. marca, p. Kakor se doznává. delajo v finančnem ministrstvu intenzivno na dovršitvi državnega proračuna, ki ima stopiti v veljavo^ 1. aprila. Tudi letošnji državni proračun bo kakor lanski sestavljen iz dveh delov, iz splošnega proračuna in proračuna državnih podjetij. Skupna proračunska vsota bo znatno manjša, kakor lanska, ker se bo v proračunu rigorozno izvedlo načelo varčevanja. Oni del proračuna, ki se tiče banovin, bo tako razporejen, da bo imela v vsakem resoru vsaka banovina svoj odsek, to je, da bo za vsak prenesen posel na banovine obstojal odgovarjajoč del proračuna. Banovinam se bodo odstopili dohodki, ki so jih doslej imde oblastne samouprave. To je že načelno določeno. Doslej so bili odobreni skoro vsi banovinski proračuni, čakajo le še na predložitev proračunov dravske in savske banovine, ki bržkone iz tehničnih razlogov še nista dovršena. Kakor pa se do^nava, se je zahtevala pospešitev predložitve tudi teh dveh banovinskih proračunov. BamovinSki proračuni bodo stopili v veljavo istočasno z državnim proračunom, t. j. 1. aprila. Angleška sodba o napredku Jugoslavije Ugleden angleški gospodarski list opozarja na stalen napredek naše države in ugotavlja, da je prevzela vodilno vlogo v južnozapadni Evropi Beograd, 13. marca. p. Angleški list t dek Jugoslavije« Članek, v katerem ugo- s>!NTear Eastx; je objavil že celo vrsto član- j tavlja, da je Jugoslavija pokazala splošen kov o naši državi, v katerih opisuje njene j napredek po vojni, zlasti pa v lanskem letu. Rumunija, od katere se je pričako- gospodarske razmere. Med drugim poroča, da je na letošnji skupščini Anglo International Bank v Londonu bilo govorjeno tudi o naši državi. Ta banka je zainteresirana pri Jugoslovenski Union banki. V svojem poročilu pravi, da je jugoslovenski kralj Aleksander prevzel upravo države v svoje roke in sam sestavil vlado. Ta vlada je na krmilu že nad leto dni in more se reči, da je brez dvoma mnogo storila za dobro države. Njeno najvažnejše delo je bila izprememba in unifikacija davčnega sistema, število ministrov se je zmanjšalo in vse funkcioniranje državne uprave je postalo ekspeditivnejše. Lanska žetev je bila zelo dobra. Zunanja trgovina je izkazala lani aktiva v višini 327 milijonov dinarjev. Zelo velik napredek je pokazala tudi Narodna banka, ki je povečala svojo zalogo tujih deviz za 50%. Jugoslovenska Union Banka, s katero je omenjeni zavod v zvezi, je napredovala na siguren način. V splošnem se more reči, da se položaj v centralni Evropi, zlasti pa v Jugoslaviji, stalno popravlja. Isti list je objavil pod naslovom »Napre- valo, da bo zaradi svojih velikih prirod-nih bogastev prevzela vodstvo v gospodarskem delu jugo-vzhodne Evrope, je mnogo zaostala, največ zaradi pogrešk prejšnjih vlad, deloma pa zaradi potrebe, da zgradi ono, kar je bilo med vojno uničeno. Med tem je Jugoslavija hitro stopila na čelo. Njeno kmetijstvo je v znatno boljšem stanju, njena mineralna bogastva se izkoriščajo in lani je rudarstvo v Jugoslaviji doseglo rekord. Razen tega ima Jugoslavija veliko število industrij, ki lepo napredujejo, zlasti kemična industrija, katere napredek je bil opisan že v prejšnjih številkah te revije. Povsem naravno je, da bo treba še mnogo napraviti za gospodarsko rekonstrukcijo Jugoslavije, toda dosedanji napredek je tako velik, da so povsem opravičena največja upanja v njeno bodočnost. Veliko zadovoljstvo nudi dejstvo, da postajajo odnošaji med Veliko Britanijo in Jugoslavijo vedno tesnejši in da se nekatera dela zlasti v rudarski industriji izvajajo s sodelovanjem britanskega kapitala. Unifikacija upravnega postopka Beograd, 13. marca. p. Kakor se doznává, je v notranjem ministrstvu izdelala posebna kom sija zakonski predlog za upravni postopek, ki vsebuje vse podrobne določbe o manipulaciji upravnih oblasti, njihovi tehnični službi, o odnošajih do ostalih oblasti ter sploh o notranji administraciji. Carinarnica na Bledu Beograd, 13. marca. AA. Minister financ Je odredil, da se na B!ed>u otvori oddelek carinarnice I. reda na Jesenicah s tem, da prične posiovaibi j 1. aprilom t. 1. Oddelek bo posiovai tekom sezone in bo opravljal pos'se carinjenja, r койког s? canašajo na potniški promet. Skupščina Zveze gostilničarjev Beograd. 13. marca. p. Jutri se bo vršila ч Beogradu glavna skupščina Zveize gostilničarjev kraljevine Jugoslavije. Gostilničarska strokovna šola т Sarajevu Sarajevo, 13. marca. č. V Beograd le odpotovala deputaeiia Zveze gostilničarjev, da izposhiiř pri ministru trgovine in industrije dovoljenje sa otvoritev posebne strokovne šole za gostilciičar-stvo in hotelirstvo. Tukajšnja Zveza gostilničarjev vodi že nekaj let akcijo za ustanovitev take šole ot, po kateri bo Nemčija dosegla uresničenje svojih davnih želja, to je že davno pričakovano osvoboditev okupiranega nemškega ozemlja. Izvršitev tega dela sem sporoča vladi v posebnem pismu, ki sem ga danes poslal državnemu kancelarju. Hkrati pozivam vse Nemce, da ne glede na strankarsko pripadnost drug drugemu pomagajo v vzajemnem delu.« Ogorčeni nacionalisti Berlin, 13. marca g. Po sprejetju Youngovega načrta v državnem zboru je današnja proklamacija državnega predsednika Hindenburga napravila najgloblji vtis v vseh političnih krogih. Nemški nacijonalci Francoski proračim sprejet Zbornica je z veliko večino sprejela proračun in izglasovala Tardieujevi vladi zaupnico Pariz, 13. marca. s. Zbornica le okoli 10. ure dopoldne s 476 proti 112 glasovom sprejela proračun, ki izkazuje 50.409.229.780 dohodkov in 50.2 milijarde izdatkov, s prebitkom dohodkov od 208 milijonov frankov. Poročevalec je pri tem opozarjal na to, da je ta prebitek samo provizoren, ker bo socialno zavarovanje stalo še 150 milijonov in program pomorskih graditev še 120 milijonov frankov. Po kratki debati je zbornica s 395 proti 190 glasovom sklenila, da se z letom 1931 zatvorijo vse pariške igralnice. Ta sklep predstavlja nov poraz proračunskega ministra Germain -Martina, ki je zahteval, naj se ta člen vrne finančni komisiji. Pariz, 13. marca. s. Borba v zbornici za enotno šolo je danes ponoči povzročila nov poraz vlade. Kmalu po 2. uri ponoči je zbornica po približno 15-urni debati z 292 proti 286 glasovom sklenila načelo brezplačnega pouka na srednjih šolah, čeprav je Tardieu ponovno posegel v debato, da protestira proti temo predlogu. Da popravi svoje dosedanje neuspehe je Tardieu v teku debate pfešel v ofenzivo ter je zahteval, naj zbornica glasuje o kreditih za nova ministrstva in državna podtajništva, ki jih ie finančna komisija odklonila. Posledica te zahteve je bil velikanski trušč na levici. Tardieu je izjavil, da je to, kar je sklenila finančna komisija namerna ofenziva proti vladi. Komisija ima tudi pravico, da ne nasede tem pastem. Ker gre pri vprašanju kreditov za biti ali ne biti vlade, je Tardieu stavil vprašanje zaupanja. Nato je zbornica dovolila Tardieu s 320 proti 260 glasovom kredite. S tem je Tardieu zopet dobil svojo staro večino. Propadanje poljskega parlamentarizma Ostra sodba predsednika Bartla o nesposobnostih in napakah poljskih poslancev — Ugovori opozicije opozicijo in odbila vse predloge vlade za sprejetje proračuna. Ostavka poljske vlade? Varšava, 13. marca, d. Veliko pozornost je vzbudil včerajšnji govor ministrskega predsednika profesorja Bartla o potrebi čimprejšnje izvedbe revizije poljske ustave in o načinu, kako od- -stranili krizo poljskega parlamentariz ma, ki vedno bolj škoduje bitnim inte-som države. Po njegovem mnenju je postala politika za večino poljskih poslancev vsakdanji poklic, zaradi česar imajo ti samo eno željo, ohraniti kolikor mogoče dolgo poslanske mandate. Ljudje, ki nimajo pojma o potrebah države in življenju, nastopajo kot najboljši strokovnjaki ter opravljajo posle, za katere niso niti najmanj pripravljeni. Dočim je delo drugih poklicev nadzorovano po eni ali drugi instanci, pa dejajo poslanci kar hočejo in sprejemajo še visoke dijete samo z i :o. ker so pos'anct Na ta način se po.,a v'ja,,:> znani oopol-ne degeneracije parlamentarizma in de-rx>kracije v Po loški. Po ustavi bi morali biti poslanci predstavniki naroda, v resnici pa so samo predstavniki gotovih interesnih skuo.n ter strankarskih vodstev. Govor predstavnika Bartia so sprejeli senatorji vladne manjšine z burnimi ovacijami. dočim pa jc večinska opozicija odločno protestirala proti njegovim izvajanjem ter napovedala, da bo nadaljevala navzlic vsem prikritim in neprikritim grožnjam vlade z odločno )lQe g . Varšava, 13. marca. i. V odgovor na včerajšnji govor predsednika Bartla so opo- zicijske stranke na današnji seji senata vložile demonstrativen predlog, naj se črta iz dispozicijskega fonda ministrskega predsednika en zlot. Vrh tega je opozicija razvila živahno agitacijo, da bi bil v Sejmu sprejet predlog nezaupnice, ki je bil vložen od socialistov proti prosvetnemu ministru. Splošno se računa, da bo Sejm v najkrajšem času, najbrž še ta teden, od-goifen. Vendar pa se ne izključuje možnost, da bo prišlo do demisije vlade, ako bodo ti protivladni predlogi v zbornici in v senatu sprejeti. Vendar prevladuje mnenje, da bo tudi v tem primeru sestavil Bartel novo vlado. Indija na pragu revolucije Bombay, 13. maroa. s. V okolici Bombaya je prišlo do spopadov med policijo in stavkajočimi delavci, ko se je 200 železniških nameščencev v izvrševanju pasivne rezistence, vleglo na tire. Dva policista in 50 stavkujočih je bilo ranjenih. Policija je voditelje stavke aretirala. Bombay, 13. marca. Množice prirejajo Gandhiju veličastne sprejeme. Ob cestah po katerih pride sprevod mučenikov je prenočilo te dni več tisoč ljudi, da vidijo Gandhija. Gandhi je dejal množici, da naj mirno prenese njegovo bližnjo aretacijo, ki jo pričakuje vsak hip. so še do zadnjega trenutka izvajali na predsednika najhujši pritisk. Hoteli so ga pridobiti za to, da bi Youngov načr- prepustil ljudskemu glasovanju. Hugenberg ie še danes pisal v »Lokalanzeigerju«: »Še vedno imamo upanje v sivolasega državnega predsednika. Ako bi se izjalovilo tudi to upanje, bo Nemčija padla za strmo stopinjo nižje. Velenemški organ ^Deutsche Zeitung« je danes izr.el s črnim robom. List piše med drugim: »S svojim podpisom je državni predsednik zaključil naiusodepol-nejšš del velikanske žaloigre, čije trpeči član ie nemški narod. Storil je to, čeprav je voditeljem oentruma izjavil, da zahteva močno večino in čeprav tej zahtevi ni bilo ugodeno, ker je znašala večina samo 73, Pri poljski pogodbi pa samo 19 glasov. Po tem, kar ie storil državni predsednik, se ne sme čuditi, da se je ločil od onih, ki so ga pred petimi leti poklicali na to visoko mesto. Ločil se je, ker je postal izvršilen marxistične politike izpolnjevanja.« Na koncu članka napoveduje velenemški organ državnemu predsedniku odkrito borbo ter pravi, da mora izjaviti, da vidi v državnem predsedniku Hindenburgu političnega nasprotnika, kateremu bo veljal boj onih, ki tudi sedaj v Nemčiji ne bodo obupali. Zakaj je Hindenburg odgodil podpis poljske pogodbe ВегПи, 13. marca r. Iz vladnih krogov so prejeli novinarji pojasnilo, da řé predsednik Hindenburg vztrajal na odgod'tvi ratifikacije nemško-poliske likvidacijske pogodbe, ker je bil z gotove srtrani opozorjen, da ta pogodba odnosno nekatere njene določbe niso v skladu z določbami nemške ustave. O priliki današnje avdijence državnega koncelarja Miillerja ga je Hindenburg naprosil naj vlada še enkrat točno prouči vse določbe pogodbe in mu jo nato ponovno predloži v podpis. Ljudmila Hajnova *f Praga, 13. marca. i. V pretekli noči je umrla gospa Ljudmila Hajnova, soproga narodno demokratskega poslanca dr. Antonína Hajna. Gospa Hajnova je bila že od svoje mladosti med prvimi voditeljicami češkega narodnega ženskega pokreta. Poplave v južni Franciji Pariz, 13. marca. s. Poplave so dosegle mesto Bavonne, kjer so nižje ceste popolnoma pod vodo. Tovorni vlak, ki je davi zapustil Bayonne je zaradi poplav pri postaji Sames skočil s tira ter padel v prepad Vlakovodja je bil težko ranjen, kurjač pa je utoniL Italijanski vojni proračun Rim, 13. marca. AA Zbornica je po govoru ministra vojske Gazzere odobrila proračun ministrstva vojske. Poslanci so priredili odposlanstvu oficirjev, ki so prisostvovali seji v loži za občinstvo viharne ova-cije. Potem je zbornica razpravljala o proračunu ministrstva za letalstvo. Poslanec Gray je zahteval primerno zvišanje izdatkov za letalstvo, kar je utemeljeval s tem, da posvečajo vse države letalstvu največjo skrb in da bodo bodoče vojne menda že odločene v prvih trenotkih potom odločilnih zračnih napadov. Razprava proti Pangalosu Atene, 13. marca. AA. Sodna razprava proti generalu Pangalosu ее bo pričela v ponedeljek 17. t. m. Za razpravo vlada у javnosti veliko zanimanje. Največji parnik na svetu London, 13. marca. A A. Družba »Cunanř? naznanja, da ie sklenila zgraditi nov paav nžk, ki bo največji na svetil. Smrt najstarejšega člana lordske zbornice London, 13. maica. AA. Grof Coveotry, starostni doyen zfbornice lordov je davi premimra-I v 92. letni. Bil je več desetletij član gornjega doma. Praški mednarodni sejem Praga, 13. marca. i. V ponedeljek bo otvor jen praški mednarodni vzorčni veksejem. Zanimi-vo ie, da se letos udeleži vele se.; m a tudi Japonska. Razstavile bodo 104 japonske tvrdke. Požar na parniku Golombo, 13. marca. AA. Na parniku »Соттнпо-rm«, ki ima 15.132 ton jn ki je bil zasidran v pristanišču ie izbruhnil požar. Posadka in potniki ж ostali nepoškodovani. Ladja je bila na poti ▼ Avstralijo. Tatvina draguljev London, 13. marca. AA. Gospej Wilson Filmer, hčerki lorda Queenborougha, po ukradli neznani tatovi za 12.000 funtov srter-lingov draguljev. Prepoved neitalijanskih zvočnih filmov v Italiji Rim, 13. marca. g. Dekret predsednika Mussolinija prepoveduje predstave zvočnih filmov v tujih jezikih. V Italiji se do sedaj niso izdelovali zvočni filmi, vendar bo nekaj takih filmov gotovih do jeseni. Do tega časa torej Italijani ne smejo poslušati zvočnih filmov, Atentat! makedonstvujuščih V odgovor na jugosloverasko-bolgarski sporazum glede preprečevanja mejnih incidentov je priredila notranja revolucionarna makedonska organizacija vrsto atentatov na našem ozemlju. Atentatorji niso prav nič želeli, da se sled za njimi zabriše in so pu-rtili na mestu svojih zločinov nedvomno znake, po katerih se jasno razvidi, odkod izvira orožje in odkod so prišli atentatorji, tudi če ne bi oblasti tega ugotovile še z drugačnimi sredstvi. Makedonstvujušči so torej želeli in hoteli dati največjega poudarka svoji akciji, kar je itak njihova .stara tendenca. Posebno značilna je nadalje namera povzročiteljev atentatov, da se čim najbolj kempliciraio bolgarsko-jugoslovenski od noša j i in če le mogoče kompromitira že doseženi sporazum. Določno se to razvidi iz fakta, da so se vsi atentati izvršili izven obmejne cone desetih kilometrov, nekoliko dalje v našem ozemlju; to velja tako glede Kočan kot glede Pirota Krive Palanke m Strumice. Že procedura preiskave in zasledovanje atentatorjev se je s tem kompliciraio. ker je poteklo vmes obilo časa. Ne more biti dvoma, da so poslali makedonstvujušči svoje atentatorje na ta mesta po preudarjenem načrtu, hoteč s tem otežke-čiti aplikacijo sofijskega sporazuma in že takoj v početku vzbuditi nezaupanje do nje-govih določb. Poročila iz Sofije kažejo, da se ta namen vodstva makedonstvujuščih vendarle ne bo posrečil. Sicer je treba, da se zadeva raz-vozlja do konca in da se v polni meri pokaže. kako bodo merodajni vladni krogi v Sofiji reagirali na sklep caribrodske komisije in kako v praksi izvedli potrebne za-Ijučke, vendar po dosedanjih vesteh se sme soditi, da je stvar na pravi poti. 2e dosedanji uspehi sporazumne akcije so zadovoljili v primeri s stanjem pred pi-rotsko ter sofijsko konferenco. Ugotovilo se je na osnovi preiskave mešane komisije, da so atentatorji dospeli iz Bolgarije ter se tjakaj vrnili po izvršenem dejanju. Doslej se je mnogokrat v sličnih primerih trdilo, da so atentati izraz nezadovoljstva domačega prebivalstva v Južni Srbiji; vsaj nam nenaklonjeni elementi v inozemstvu so se zelo radi opirali na take trditve. Sedaj pa je uradno in nesporno ugotovljeno in sicer po mešani bolgarsko-jugoslovenski komisiji, da je izvor zločinov onstran naše državne meje. Nemogoče je potemtakem, da bi uradna Bolgarija še nadalje mirno prenašala tako zločinsko delovanje, naperjeno zoper sosedno državo. Nemogoče je to, ne samo zaradi določb sofijskega sporazuma, marveč tudi zaradi evropske javnosti, ki je že ponovno pokazala, kako zelo si želi, da bi slični incidenti sredi Balkana nehali. Zato se sofijska vlada pač ne bo mogla izogniti nujnosti, da poseže v sršenovo gnezdo in poskrbi, da se zasledovanje atentatorjev nadaljuje na bolgarskem ozemlju, da ga izvedejo bolgarske oblasti in da se krivci primerno kaznujejo. Ravno to pa pomeni novost, zakaj doslej .ie veljala praksa, da so bili zločinci popolnoma varni in tako-rekoč nedotakljivi, kakor hitro so prestopili zopet bolgarsko mejo. pa naj so zagrešili na naši strani še tolike zločine. V danih primerih gre tedaj za velike stvari in odločitve vladnih krogov v Sofiji bodo ogromnega pomena za bodočnost. Situacija je na razpotju: do tega ie bil storjen prvi korak s sofijskim sporazumom, drugi, prav tako odločilen korak pa bodo sedaj ukrepi bolgarske vlade. Pričakujemo jih upravičene z največjo pozornostjo. Po izglasovanju Youngovih zakonov S tem. da je nemški parlament odobril liaaške sklepe in zakone, ki bodo omogočili njih izvajanje, kakor tudi likvidacijsko pogodbo s Poljsko, se more smatrati končno uveljavijenje Youngovega reparaoijskega načrta za zagotovljeno. Po nemški ratifikaciji ga bodo nedvomno ratificirale še ostale glavne sile. na kar stopi avtomatično v veljavo. Odločitev nemškega državnega zbora je vsekakor velik dogodek. Res je, da Nemčiji ni kazalo nič drugega kot sprejeti Youngov načrt, ki je bil izdelan s sodelovanjem nemškega finančnega strokovnjaka bivšega predsednika Državne banke dr. Schachta, in potrditi haaške sklepe, ki so bili storjeni s soglasnostjo zunanjega ministra Curtiusa in finančnega ministra Moldenhauerja. Novi reparacijski načrt je za Nemčijo znatno boljši od Dawesovega, ki je Ы1 v veljavi zadnjih pet let. Plačila so mnogo manjša, Nemčija za dobi finančno samostojnost zadnje zavezniške čete zápuste v par mesecih zasedeno Porenje. Sicer bo reparacij-sko breme zadelo več nemških pokaleni ako se bo Youngov načrt izvajal do konca. Vendar vsi Nemci goje tiho upanje, da niti v Haagu še ni bila izrečena zadnja beseda с reparacij sketu vprašanju, ter se tolažijo z možnostjo nove revizije. Zato vpoštevajo zlasti dejstvo, da so olajšave po Youngo-vem načrtu velike posebno v prvem desetletju. Iz vseh teh premislekov ni moglo bi'tó mt; hudemu nemškemu patrijotu posebno težko glasovati za vladne predloge. In vendar nj prišlo do sprejema novega reparacijskega načrta ter z njim zvezanimi zakotni brez velikanskih težav. Glavne težkoče so delale sicer vladne stranke: katoliški centrum, bavarska ljudska stranka in nemška ljudska stranka, hoteč izbi ti iz navadne vršřtve dolžnosti čim večje strankarske ugodnosti. Vse pohvale vredno pa je zadržanje demokratov in socialistov, ki so se izogibali strankarske demagogije in prevzeli popolno odgovornost za državno nujnost. Končno se je posrečilo pomiriti tudj centrum in ljudsko stranko, da sta oddala svoje glasove za vlado, v kateri sta v tako odlični meri zastopana. Tako je bil haaški sporazum sprejet z docela zadostno večino, da se sme reči, da je nemški narod po svojih zastopnikih z zrelim prevdarkom in z ogromno večino prevzel obveznosti nove reparacijske politike. Nemški nacijonalisti in njihov simpatizer dr. Schacht so izgubili bitko, ki so io tako ogorčeno vodij proti Youngovem načrtu iz bojazni, da z novo ureditvijo odpade velika zapreka za spravo nemškega naroda z njegovim bivšim nasprotnikom. Nobenega razloga ni pričakovati, da bi državni predsednik Hindenburg, ki tako zvesto spoštuje besedilo in duh ustave, odrekel podpis zakonom, sprejetim od parlamenta. Tako se zaključuje doba odpora, borbe, nejasnosti in kaosa v reparacijskem vprašanju in se začenja nov čas, k" obljublja zboljšanje razmer na evropskem kontinentu posebno med Nemčijo na eni ter Francijo in njenimi prijateljicami na drugi strani. nza londonske konference Francija vztraja pri svojem pomorskem programa — Nepopustljivost italijanske dele- London. 13. marca s. Zunanji minister Briand je nocoj priznal, da se je preprečila ideja političnega pakta In da je s tem odstranjena tudi možnost bistvenega znižanja številk francoske tonaže. London, 13. marca AA. Strokovnjaki nadaljujejo proučevanje francoskih tonažnih številk. Na včerajšnjem sestanku angleškega in francoskega mornariškega ministra ie bil dosežen majhen napredek. Popoldne so doznali, da namerava francoski zunanji minister Briand obrazložiti zastopnikom svetovnega časopisja francosko stališče R nand je odložil svoje poročilo novinarjem na nocoj, ker si hoče biti popolnoma na jasnem glede stališča Italije. "Times« pravijo, da vztraja francoska delegacija na stališču, da Italija ni upravičena zahtevati pomorsko pariteto z Francijo, V; mora braniti tri morja. London* 13. marca A A. Sestanek voditeljev delegacij, do'očen za danes popoldne ie b'' odgoden. Kljub temu se vrše številni razgovori med delegati. Davi -e ie sestal angleški ministrski predsednik Macdonald z voditeljem japonske delegacije Vakatsuki-jem. Današnje >Times< praviio. da bo Briand v poročilu novinarjem osvetlil težkoče. s ka terimi se bori pomorska konferenca Dokler ne bo Briand poročal novinarieai, obstoja še vedno nada. da bo tako izkušen diplomat kot ie Briand. našel formulo sporazuma, ki bo sprejemljiva za vse ker želijo vsi delegati konference, da pride do končnega sporazuma. Kljub navidezno nepremostljivim nasprotjem ie ostaia dobra volja de'egacii neiz-premeniena. Glavno tezkočo na konferenci tvorj italijansko-irancoski spor glede interesne sfere v Sredozemskem morju, zahteva Francija jamstva za svojo varnost, Italija pa pomorsko pariteto s Francijo. Kljub temu obstoja upanje, čeprav zelo majhno, da se bo položaj razčistil z direktnimi pogajanji med Francijo in Italijo. Četudi bi se to slabo upanje ne izpolnilo, se konferenca ne bo razstala v brezupju in bo gotovo rešila nekaj glavnih vprašani Nekatere države so se že sporazumele glede svojih bodočih programom. V nobenem primeru se ne sme dopustiti, da propadejo ti rezultati. London, 13. marca. AA. Francoski in ameriški delegati proučujejo sredstva, da omogočijo nadaljnji potek konierence, ki ca zadržuje Italija s tem. da noče predložiti tonaniih številk, ki jih potrebuje. Briand se - bo seslal z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandijem ob 3. popoldne. Pariz. 13. marca. AA. V francoskih krosih na londonski pomorski konferenci se naglaša. da je hotel francoski predlog omogočiti sporazum o varnosti, potom katerega nai bi vseh pet pomorskih sil za-jamčilo svetovni mir s tem, da bi druga dr г! oomacale v primeru napada. Francija ne more reducirati svoje mornarice, ker še ni napredka v vprašaniu varnosti. Potrebe Francije za obrambo njenega ozemlja in za vzdrževanje zvez z njenimi kolonijami ne dopuščajo da bi spreiela pomorsko pariteto z Italijo ki lahko koncentrira vso mornarico v Sredozemskem morju. Ttaliianske pretenziie glede parjtete so tem nerazum-iiive'še. ker je italijanska mornarica za 320.000 registrskih ton manjša od francoske mornarice in bi te razlike Italija ne mogla dograditi v 5 letih, kolikor bo trajal sporazum. in bi potemtakem Italiia sploh ne mogla doseči Francije v tonažl Velike priprave za Jiráskov pogreb Pogreb odložen na nedeljo zaradi udeležbe naroda iz vse republike Praga, 13. marca, i. Praga stoji še vedno pod turobnim vtisom smrti velikega pisatelja Alojizija Jiraska. Po tednu radosti je sedaj sledil teden žalosti. Vsi listi posvečajo še vedno cele strani smrti velikega narodnega buditelja. Danes je pokojnikova rodbina sprejela med drugimi sožalje ministrskega predsednika Udržala. Pogreb, ki je bil prvotno določen za jutri, je bil odgoden do nedelje, da se omogoči udeležba čim večjemu številu naroda, zlasti tudi z dežele. Pogreb bosta organizirala Narodni svet in Česka Obec sokolská. Sokolstvo bo skrbelo tudi za roditeljsko službo. V soboto zvečer se bo vršila na Vaclavskem trgu velika žalna manifestacija. Pogreb sam bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne izpred Narodnega muzeja do krematorija, kjer bo pokojnikovo truplo na njegovo izrecno željo upepeljeno. Da se bo mogel udeležiti pogreba, je predsednik Masaryk odgodil svoje potovanje na jug. Pred narodnim muzejem bo govoril v slovo pokojniku prosvetni minister dr. Derer, intendant Narodnega gledališča Jaroslav Kvapil in po Jirásku najpopularnejši češki pisatelj Medek. Častno stražo ob krsti bo tvorilo 12 češkoslovaških pisateljev. 2alne svečanosti v krematorlhi samem se bodo vršile le v najintimnejšem rodbinskem krogu. Pepel Jiraska bodo prepeljali nato v njegovo rojstno mesto Hronov, kjer se bo vršil pogreb v torek. Posoda s pepelom bo položena v rodbinsko grobnico, v kateri že počivata pokojnikova mati in soproga. Občinski svet v Hronovu je sklenil, da postavi v spomin svojemu velikemu rojaku poseben JLraskov muzej, v katerem bosta med drugim njegova rojstna in delovna soba. Praška mestna uprava je sklenila, da se bo novi most preko Vltavě ki se gradi ravno nasproti hiše. v kateri je Jirásek stanoval in umrl, imenoval Jiraskov most. Sožalje Sokola kraljevine Jugoslavije Beograd, 13. marca. AA. O priTiki smrti velikega češkega književnika in nacijonal-nega delavca Alojza Jiraska, je Savez Sokola kralievine Jugielavije poslal češkoslovaški Obce sokolski to-le brzojavko: O priliki smrti odličnega sina bratskega naroda, velikega umetnika in zgodovinarja Alojza Jiraska prejmite izraze našega So-kolštva. Skromnemu nacijonalnemu Ьэгси in nesmrtnemu pesniku nai bo večna slava! Protiverski teror v sovjetski Rusiji Okrutno postopanje agentov GPU in sovjetskih vojakov z aretiranimi svečeniki Varšava, 13. marca. d. Sovjetsko-poljsko mejo je prekoračila včeraj družina ruskega seljaka Ivana Aziljeviča Gromoviča, ki je pripovedovala novinarjem strašne doživljaje, katere je doživela v sovjetski Rusiji. V vasi iz katere je pribežal Gromovič, so bili sovjeti nasilno zaprli cerkev, odnesli vse cerkvene dragocenosti, svečenika pa vrgli v zapor, čez nekoliko dni je prispel v vas oddelek vojakov in agentov GPU ter pričel s preiskavo proti seljakom, ki so bili osumljeni da rovarijo proti sovjetom zaradi tega, ker so jim ti zaprli cerkev. Vojaki in agenti so aretirali nekoliko poljedelcev in odšli nato s svojim poveljnikom v zgradbo, v kateri je bil zaprt aretirani duhovnik. Med tem je pritekla pred to poslopje tudi žena svečenika in kleče pro- sila poveljnika naj prizanese svečeniku. Rdeči vojaki pa se niso ozirali na prošnjo in so slekli ženo in svečenika do golega ter ju obesili na vrbo. Obe nesrečni žrtvi bolj-ševiške podivjanosti sta v kratkem zmrznili. še groznejša usoda pa je doletela vaškega svečenika v vasi Sloboda, kjer so rdečearmejci přibili svečenika, potem ko so zaprli cerkev, kar na cerkvena vrata. Kišinev, 13. marca. d. V teku poslednjih dni je pribežalo preko rumunsko-ruske meje večje število seljakov, ki so zaprosili rumunsko vlado za zavetje, črez mejo pa je prispel tudi oddelek sovjetske rdeče vojske in položil orožje ter izjavil, da se ne mara več vrniti v sovjetsko Rusijo. Ves oddelek 165 mož in 11 častnikov so internirali v Kišinevu. Borba policije z zločinci v Chicagu Na pobudo tujcev je aretirala policija 4500 nevarnih zločincev in jih izročila sodišču Chicago, 13. marca. d. Po dolgotrajnem obotavljanju je pričela policija v Chicagu s križarsko vojno proti zločinskemu svetu, ki je izpremenii v zadnjih letih Chicago v pravo gnezdo razbojnikov in morilcev, ko ni minul dan, da ne bi bil izvršen vsaj en umor in po več roparskih napadov. Največja zasluga za ta odločen nastop policije pripada predsedniku zveze chica-ških trgovcev Randolphu, ki je proučil vse različne načine s katerimi so se zločinci držali na površju in nemoteno opravljali svoje zlikevske posle. Ob pričetku borbe je objavil statistiko ogromnih tributov trgovcev raznim voditeljem zločinskih band, ki so sicer v nasprotnem slučaju redno posegali po umorih ter brez premišljanja polagali peklenske stroje v obrate tvrdk, ki niso hotele plačati zahtevanih odkupnin. Policija je nastopila v tej borbi z najmo- dernejšimi tehničnimi pripomočki in se držala gesla, da mora dobiti v pest mrtve ali žive vse zločince, ki so postali strah poštenih meščanov. V pomoč ji je služil pri tem poslu seznam velezločincev, ki ga je objavil »Chicago Daily News« s točno navedbo kraja, kjer so se ti skrivali in njihovih podpornikov, ki so jih zalagali z orožjem ter jih skrivali pred zasledovanjem policije. V kratkem času se je posrečilo policiji aretirati in spraviti za rešetke 4500 nevarnih zločincev, poleg več tisoč manj nevarnih članov podzemskega sveta. Poleg tega je zaplenila cele kupe korespondence o že izvršenih in pripravljajočih se zločinih. Iz te korespondence pa je tudi zvedela za imena mnogih pomočnikov zločincev, hI so sicer bili znani kot dobri in ugledni meščani. Nov župan у Beogradu? Beograd, 13. marca. r. Danes so se v javnosti razširile v CSti, ил bo vodstvo beograjske občinske uprave izmenjano, ker je bilo v procesu proti bivšemu beograjskemu podžupanu dr. Kosti Jovanoviču kompromitirano. Kot bodoči mož na beograjskem županskem stolcu se imenuje glavni tajnik centrale Delavskih zbornic dr. Živ-ko Topalovič. Tozadevni odlok bo, kakor se zatrjuje, izdan že jutri. V beograjski javnosti je vbudila ta vest naravno ogromno senzacijo ter je predmet živahnih komentarjev. Povratek ministra dr. Srškiča Beograd, 13. marca. č. Danes sta se vrnila iz Prage, kjer sta prisostvovala svečani proslavi SOletnice Masarykovega rojstva, minister pravde dr. Srskič in še! osrednjega tiskovnega urada pri pred^dništvu ministrskega sveta Milan Marjanovi«?. Dopisniki zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, 13. marca. AA. Minister trgovine in industrije je podpisal pravilnik o dopisnikih »Zavoda га pospeševanje zunanje trgovine«. Pravilnik je razglašen v »Glasniku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«, drugi zvezek, га marec, ki je izšel nocoj. Z beograjsko razstavo ne bo nič Beograd, 13. marca. p. Na snočnji seji zastopnikov beograjskih goepodarákiii krogov v uredništvu »Vremena* se je ugotovilo, da ni mogoče prirediti splošne državne razstave niti dolgo pričakovanega beograjskega sejma o priliki vscsokolske^ra zleta v Beogradu zaradi tehničnih razlogov, ker bi bilo v kratkem času nemogoče pripraviti vse potrebno. Beograjska občinska trošarina Beograd. 13. marca. p. »Služben« Novine« o4> .javljajo uredbo o občinski trošarini mesta Beograda, ki se znaino razlikuje od prejšnje troša-rinske tarife, ki io ?e vlada suspendirala. Predavanje dr. Grivca v Beogradu Beograd, 13. marca. č. V nedelio popoldne bo predaval vseuč. prof. dr. Grivec iz Ljublijane na tukajšnji univerzi o preganjanju kristjanov v Rusii". Sprejem v pomorsko podoficirsko šolo Beograd, 13. marca. б. Po sklepu mtrstra vojske in mornarice bo 1. novembra letos sprejetih v pomorsko podoficirsko šolo v Šibeníku 180 gojencev iz crvila в vojaštva. Program albanske Tirana,marca. AA. V zbornici je predsednik vlade An del i Vangueli obrazložil program svoje vlade. Nova vlada bo nadaljevala zunanjo ifj notranjo politiko prejšnjega kabineta. Albanija bo ohranila zvest> bo napram veliki zaveznici Italiji in ostala т prijateljsih stikih z velesilam} in s sosedi. Vlada bo skušala izvesti reforme тл splošen napredek albanskega naroda na industrijskem in kulturnem polju. Zbornica je soglasno dobřila prjgram vlade. Moč uniforme Rim, 13. marca. V Rimu se je dogodil te dni zločin, ki zelo spominja na prusko köpenickijado. Pri nekem rimskem draguljarju se je zglasfl v stotnika ka rabini er je v preoblečen zlikovec. ki jc proglasil draguljarja za aretiranega. V spremstvu zlikovca je bil tudi neki karabinjer z veliko aktovko. Stotnik kara'Knnerjev ie pozval draguljarja, naj mu pokaže dragirllje. Kljub zat-je-vanju moža, da je nedolžen, je stotnik mirno zbiral nalepše dragulje Ы jih metal v aktovko. Po dveh urah sta stotnik -in karabinjer odpeljala draguljarja v kočiji v zapore in izginila Premetena zlikovca sta odnesla za 100.000 dolarjev draguljev. Brezposelnost v Italiji Rim, 13. marca. Po uradni statistiki je bilo ob koncu meseca februarja v Italiji 450.000 brezposelnih. Tunel pod Rokavskim prelivom Pariz, 13. marca. AA. Javljajo iz Londona, da bo v petek objavljeno poročilo komisije za proučitev gradnje tunela pod kanalom Manche. Poročilo bo za projekt ugodno. Strošk za gradnjo so proračunani na 2 milijonov šterlmgov. Pomorski tihotapci Split, 13. marca. n. Pr; Preku je zajela finančna kontrola tihotapsko ladjo, ki je vozila veliko količino manufakfurnega blaga za nekega trgovca v Preku. Blago je bilo zaplenjeno Nepojasnjen umor SjrtK, 13. marca. č. Na polju pri Kaitel Luk5i-ču so našTi ustreljenega Marina Gargantova. Podrobnosti zločina še niso znane, akoravno so ob-kstva uvedla nemudoma najstrožjo preiskavo. Šahovski turnir za prvenstvo Lmbijane Ljubljana, 13. marca. Danes se je pričel turnir za naslov ljubljanskega šahovskega prvaka. Turnirja se udeležuje H igralcev (glej tudi 3. stran!). Prvo kolo Je že prineslo nekaj zanimivih odločitev. Že pogled v turnirski lokal kaže, da se tu isrra resen "ah N7a prvi deski je favorit Vogelnik, najmlajši iugoslovenski šahovski mojster poskrbel za prvo presenečenje V isrri z Erksrjem ie v remis po-ziciii preveč forsiral in ie končnica še nejasna Ostra in ogorčena borba se je razvila med Furlanijem in Ludovikom Ga-brovškom. V italijanski otvoritvi ie Furlani kmalu forsiral napad na kraljevem krilu in riskiral tri kmete za figure. Gabrovšek je napad soretno pariral in zmagal naglo. Prof. Zimbrek se ie dobro držal v otvoritvi proti Kavečiču, ki pa ga je v nadaljnjem razpletu nadigral in prešel ob prekini eniu v boljšo pozicijo. Najkrajša je bila partija med Bajcern in Cibicem. Baje je zgodaj zašel v mainc mrežo in izirubil. Hren je v damskem gambitu hitro izgubil kmeta, vendar je kmalu z energično igro izravnal položaj in dobil v končnici proti preveč defenzivno igrajočemu .lulüu Ga-brov'ku. Partija Zidan — Ciril Vidmar je bila prekinjena v cn-ki pozicij:. Ruonik Zdenko je proti Milanu Vidmarju ml. otvo-ril s špansko igro. Po zanimivem razpletu ie Vidmar pričel napad na kraljevem krilu in je igro izgubil v že boljši poziciji, ker je izpregledal damo in .ie bil v časovni stiski. Ta partija к bila nedvomno najzanimivejša v I. kolu. V soboto se bo Igralo IT. koitt Strašna nesreča preimkača LJubljana, L& marci- Zvečer okrog pol 21. se je zgodba na železniški progi na predoru ob Kette-Murnov- oesti strašna nesreča. Pri spesijania vagonov zaposleni 30 letini premikač Ainoo Jarc, srtanuioč na Celovški cesti 14. pristojen v Mirno peč je padel tako nesrečno pod vagon, da mu je odrezalo obe nogi prav do trebuha teT mu ranilo tudi trebuh, tako, da so izstopila čreva. КУиЬ strašni ra^mesarjenosti je bil ponesrečenec pr* zavesti do prevoza v bolnico, kamor ga )e prepeljala reševalna prosta ja. V bolnici пта je službujoči zdravnik dal takoj indakcije» da bi mu olajšal trpljenje. Ponesrečeni Jarc se je šele pred 1 mesecem oženil. V bolnico je bMa na ieijo po* nesrečenca takoj poklicana njegova že^a, ki je z njim govorila, ne e v fugoslovenskem kazenskem pravu docela drugače orejen«, nego te biJa r avstr. Svoie trditve, ki so r mnogočem popolnoma nasprotne dosedanjem« tolmačetfVa Hublianslííb řn zagrebških komentatorjev našega, novega kazenskega prava. Je podprl z teg'čn:!m argumenti, ki Jih bo težko izpod-nesti. Za »гdpravo nočnega davka in davka na račune ter гю zvišal trošarino na pivo in vino na to višino. Končni efekt tako spremenjenega in v tej obliki potrjenega proračuna bo prilično enak efektu od obč. sveta sklenienega proračuna. Včeraj ie s potrienim ргогаеппочп odpotoval v Liubliano k banski upravi posebni kurir občine da dobi formalni pristanek bana na izvaianje proračuna, nakar bo isti takoj razglašen na tu običairii način in bo stopil v veljavo. Zanimanje Nemcev za naše Primorje Split. 13. marca. n. Znani potniški Ыгэ ЛИ- v Dresdenu je organiziral za Mošnjo sezono celo vrsto izletov na na®o obalo. Določeno je. da bo oribaiala vsak te<1en тк> ena skupina nemških turistov na íuíiopIo-veneki Jadran. — Tudi jusostfovenslro študentsko udruže-nje ^Vila^ v Ženevi pripravila večji izlet že-nevslrib intelektualcev, ki prispejo že v nekai dneh v Dalmacijo. Hmeliski trg Žalec, 13. marca. h. Brez prometa, cene sarae ttomma'ne 650 do 725 Kč. i kraji in Ijndje Domjanicev večer v Ljubljani Iz hrvaških listov posnemamo, da v Zagrebu z velikim zanimanjem zasledujejo priprava za Domjaničev večer v Ljubljani. »Novosti« so priobčile članek, v katerem poudarjajo pomen ljubljanske prireditve in sklepajo, da je d. M. Domjanič pesnik, ki bi med Hrvati samimi zaslužil še večjo pozornost in spoštovanje. »Obzore je zabeležil in pohvalil program prireditve. Bríz dvoma je, da bo uspeh Domjaničeve akademije v Ljubljani široko odmeval v hrvaški javnosti. Take prireditve so pri drugih narodih bolj popularne nego pri nas. Mi le preradi mislimo, da se mora pisatelj kot oeeba sramežljivo skrivati pred občinstvom. Celo v sovjetski Rusiji, kjer je na videz odpravljen »kult osebnosti«, se pogosto prirejajo podobni literarni večeri. Morda ni odveč, če to podčrtamo. Program Domjaničeve akademije je pe-ster, lep in mikaven. Ne bo enoličen večer, zanimiv samo za ožje prijatelje literature. marveč bo odlična, živahna in vzlic vsej poljudnesti elitna prireditev. Zlasti bi želeli, da bi bila v kar največjem številu navzoča naša mladina. Ko je priredilo zagrebško Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu večer Otona Župančiča, je bila ogromna dvorana Hrv. glasbenega zavoda natlačeno polna. Nič manjša ne bodi pozornost, ki jo bo Ljubljana pokazala velikemu hrvaškemu poetu. Opozarjamo tedaj ponovno na kulturni in družabni pomen današnje Domjaničeve akademije v operi. O njegovi osebj in delu je :>Jutro« pisalo v včerajšnji številki. Ob d-anašnjem njegovem prihodu v Ljubljano kličemo pesniku Domjaniču: — Dobro nam došao! Fran Kolbe f Litija. 13. marca. Davi 5e Tazvotrl mrliški zvonček v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji. »Komu« je šeJ glas od ust do ust »Postfranceljna ni več med živimi . . .« Kratek telegram pa je javil Litijanom žalostno vest: »Upokojeni nadpoštar rranc Kolbe je umrl v ljubljanski bolnici. Pokopan bo pri Sv. Križu.* Pokojnik je bil posebno tipična osebnost v litijski družbi. Tu je šel kot poštni stare ina v pokoj !. 1923. V Litiji je užival mirno in zadovoljno svoj pokoj. Pred mesecem dni pa je zbolel nevarno, odpeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer je preminul za srčno kapjo. Kolbe se je rodil 1. 1857. v Ljubljani. Posvetil se ie poštni službi. Služboval je v Št. Petru na Krasu in na Rakeku, kasneie pa je prevzel pogodbeno pošto na Vačah: tu se je poročil z gdč. Antonijo Perucijevo. hčerko vaškega učitelja, prvega raziskovalca, ki je zasledil znamenite keltske izkopine na Vačah. Dobro se .ie učvrstil Kolbe v tem odročnem zasavskem trgu in je igral v društvenem življenju važno vlogo. Bil je posestnik, gostilničar, trgovec, vse življenje napreden mož. Veliki požar 1. 1901 mu je uničil domačijo. Pogoreli pa niso njegovi mladostni ideali. Iz Vač se ie preselil v Št. Vid nad Ljubljano, od 1915 do vstopa v pokoj pa ie služboval v Litiji. Družabnega in društvenega življenja se je udeleževal tudi pri nas. Bil je predsednik "Lipe«, odbornik Sokola, najdlje in najbolj delaven pa je bil kot predsednik bivše SDS. Ravno zaradi svojega trdnega naprednega prepričanja in značajnosti je bil Kolbe priljubljen v vseh vrstah. Daleko je že prekorači! šesti in sedmi življenski križ, mladeniške vol.ie in humorja pa ni izgubil nikoli. Vse je obmolknilo, kadar je potegnil Po s tirane e Li kakor smo ga splošno imeno- ljubljanska drama. Začetek ob 20. Petek. 14.: Zaprto. Sobota. 15. ob 15.: Don Carlos. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Leven. _ Ob 20.: Glavni dobitek. D. Nedelja. 16.: Vihar. Izven. Ponedeljek, 17.: Utopljenca. B. LJUBLJANSKA opera. Začetek ob nol 20 Petek, 14.: Domianičev večer. Izven. Sobota, 15.: Netopir. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek. 14.: Zaprto. Sobota. 15.: Baletni večer Fromanovih s sodelovanjem barifonista Draga Hržiča. Nedelja, 16. ob 15.: Takrat v starih časih. Znižane cene. Kuponi. Ob 20.: Naš gospod župnik. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 14.: Naš gospod župnik. Gostovanje Mariborčanov Proslava 251etnice gosp J(is Daneša. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15 Sobota, 15.: Revna kakor cerkvena mís. Nedelja, 16.: Revna kakor cerkvena miš. ▼aR. katero svojih luštníh. starih popevk Iz že pozabljenega repertoarja nekdanjih naših kupletistov m neznanih komponistov. Zadnja leta si ga našel vsak večer v gostilni pri Urtki, kjer je imel ob stari kme-tiški peči svoj stalni sedež z »vzidanim« napisom: »Tu počiva Postfrancelj, kadar pride k Urški.« Ob vseh važnejših dnevih, ki jih zna praznovati v originalnem slogu le podeželje in ob Postfranceljevih jubilejih, godovih in rojstnih dnevih, je bil to majhen praznik za velik krog njegovih prijateljev. Takrat so donele njegove popevke, domala že po-narodele v našem kraju. Svojo družino ie Kolbe vzgojil v odločno narodnem duhu. Sin Franci je upravnik po- šte v Negotinn. Cvetko Je zadnji čas služboval v Beogradu in je bil nedavno imenovan za poštnega starešino v Litiji. Tone je v službi na ljubljanskem kolodvoru. Nadalje poleg matere-vdove gospe Antonije objokujejo smrt predobrega očeta hčerke Jakobína, vdova po poročniku Le-vovniku. Pavla, omožena z železničarjem Hribovškom, in Mara. Večni pokoj bo naš Postfrancelj užival na pokopališču sredi Ljubljanskega polja. V Litiji, na Vačah povsod, kjer je služboval, posebno pa tudi v dolenjskih krajih in na Bizeljskem, kamor je hodil dolga leta točit vino, ga bodo ohranili še dolgo v najprijaznejšem spominu. Iskreno sožalje ugledni družim! —nč— Turnir za naslov ljubljanskega šahovskega mojstra Po triletnem presledku so se zopet zbrali ljubljanski šahisti k turnirju za ponosen naslov ljubljanskega šahovskega mojstra. Zbrati zadostno število igralcev za odigra-nje turnirja ni bila lahka stvar in ie posebna zasluga Ljubljanskega šahovskega kluba. da ie pridobil dovolj šahistov in uspešno aranžiral turnir. Pred par dnevi je bilo izžrebano prvo kolo. ki se je pričelo včeraj ob 20. V prvem kolu so igrali naslednji pari: Erker — Vogelnik. Rupnik — Milan Vidmar. Furlani — Gabrovšek Ludovik. Zim-brek — Kavečič. Zidan — Ciril Vidmar, Bajec — Cibic, Hren — L Gabrovšek. Turnir se bo igral vsak torek, četrtek in soboto od 20.—24. ure v igralnici kavarne Emona. Na sliki sede od leve proti desni: Vogelnik, Rupnik. Gabrovšek L, inž. Lukman (predsednik Lj. šah. kluba in vodja turnirja). Ciril Vidmar. Zidan in Cibic, zadaj pa stoje: Milan Vidmar, prof. Zimbrek. I. Gabrovšek. Hren Kavečič, Erker, Bajec in Furlani. Razen Erkerja in Bajca od šahovskega kluba Triglav so vsi ostali igralci od Lj. šah. kluba. Vprašan ie izseljevanja na Kočevskem Kočevje, v marcu. Zadnie dni je zopet odpotovalo precej Kočevarjev v Kanado. S tam se ie otvorila »sezona« za izseljevanje Kočevarjev v širni svet kajti še veliko jih čaka na transporte te dni. Vprašanje izseljevanja je za Kočevsko zelo resno. Zedin.iene države severne Amerike so nudile. dokler je bil vhod prost, zatočišče številnim Kočevcem. tako da ie ni skoraj družine. ki ne bi imela kakega svoiega tamkaj. Ko so se vrata v to dolarsko deželo zaprla, so se oči vseh Kočevarjev uprle v Kanado in lahko rečemo mirno, da ni doslej še noben krai na Slovenskem dal toliko izse-liencev kakor baš kočevski. In poslcdica? Kočevske vasi so skoraj prazne. Po nekaterih vaseh ie le po par moških, vse drugo so ženske in otroci. Polja so zaradi tega marsikje neobdelana in se spreminjajo v puste travnike, gozdovi sicer lepi in gosti, se ne čistijo in zaradi tega propadajo. Isto ie z gospodarskimi poslopji. Žene. ki iih puščajo izseljenci doma. ne zmagujejo dela in vsepovsod se vidi zaostanek in nazadovanje. Res je sicef da je Kočevska dobila v preteklem letu na mi Iii one denarnih pošiljk iz vseh držav Amerike, toda tembolj se opaža gospodarski propad dežele. Nikjer ni toliko zanemarjenosti, ki se .io ODaža v kočevskih vaseh, na polju, poljskih poteh in kolovozih, kakor ba-! pri nas. Pri vsem tem pa bi človek mislil, da dobijo kočevski izseljenci v tujini sigurnega kruha, ker eredo v takih množicah v inozemstvo. Toda številna pisma ki iih po- ZIEGFELD'5 šiljajo izseljenci in ki so pisana v svarilo domačinom, dokazujejo, da je marsikdo šel kar na slepo tja in da je tam, potem ko je zastonj zapravil še tiste krajcarje, ki jih je s seboj prinesel, povečal horendno število brezposelnih. V interesu Kočevske bi bilo, da bi se preprečilo izseljevanje Kočevarjev v trumah, ker je to le v kvar in propast narodnega gospodarstva. Tragedija vestnega državnega uslužbenca Mokronog 13. marca. Ze pred dnevi se je razširila žalostna vest. da ie v vestnem Izvrševanju svoje službe naš rojak, finančni uslužbenec France Pucelj postal žrtev divjaških napadalcev. ki so ga zelo težko poškodovali. France Puceli ie doma iz dobre kmečke hiše v Martinji vasi pri Mokronogu. Star je blizu 33 let in je vedno v ponos in veselje svojim staršem. Tudi v službi se ie izvrstno obnesel in vsi, ki ga poznajo, ga imajo v najlepšem spominu. Vsi znanca so mu prorokovali nailepšo bodočnost Nazadnje je služboval na finančni postaji Zemunik blizu Splita. Ko se je nedavno v mraku vračal iz službe, so ga neznani zločinci napadli s kamenjem. Obkolili so ga ter obmetavali s težkim kamenjem, dokler se ni nezavesten zgrudil na tla. Dobil je tako težke poškodbe da leži revež sedaj strt in polomljen v bolnišnici v Šibeníku. Od tam so dobili njegovi starši 9. t. m. brzo-lavko in takoj se ie oče napotil k svojemu nesrečnemu sinu. Našel ga je v obupnem stanju. To ie za dobTo družino najhujši udarec. Pride! Najcarobnejši zvočni velefflm sveta! FILMSKA OPERETA! Pride! ELITNI KINO MATICA PREGLED Iz ljubljanske opere >Glumači< — »Gianni Schicchk. V »Glumačih«, še danes vedno mikavni Leoncavallovi dvoaktni operi, je nastopila v ulogi Nedde (Colombine) prvič ga. Stal-Icr - Stotterjeva ter pela partijo v slovenskem jeziku. Njeni simpatični * dekliški figurici odgovarja popolnoma njen mali, mladostni glasek, ki je zelo prijeten v srednji legi, v višini, v drugi polovici dvoortne oktave pa ne zadostno vznesen in zvočen. Vee čas sem se bal, da ne utone v valovih orkestra, ki ga je obzirno brzdal gosp. Neffat Ne morem konstatirati, kako Je pevka obvladovala nevajeni slovenski jezik, ker sem mogel razumeti le majhen del petega teksta, vendar je bilo to, kar sem razumel, dovolj jasno in zadovoljivo. Pevki se pozna, da ji oder ni novost. Njena igra je prepričevalna, razumna, mestoma samosvoja in ne kot smo to premnogokrat videli, šablonsko dolgočasna. Poslednji padec iz improviziranega vagonskega odra preko stopnic je bil celo tako realističen, da se je pevka prav gotovo občutno pobila. Prav posebno je ugajala njena ptičja pesem v prvem aktu ter njen duet s Silvijom, lirični in melodični višek cele partituře. Ako je zamogla Nemka ga. Staller-Siot-ter naštudirati svojo partijo v slovenskem jeziku, ki je za njo težaven, bi to mnogo, mnogo lažje storil n. pr. gosp. Primožič v »Glumačih« ali v »Schiochiju« jn tudi gosp. Marčec. Ako imata gospoda §e namen ostati pri nas, naj bi se reči, ki so del železnega repertoarja, naučila v domačem jeaiku, zlasti še gosp. Primožič, ki ga publika že itak zelo, zelo težko razume. Pronunciamento je gosp. Primožič odpel dovolj zanosno, та kar se mu ie publika zahvalila e prijaznim aplavzom. V igri je bil vseskora zanimivo sam svoj; posebno so se mu podali groteskni momenti v drugem aktu. Gosp. Marčen ее sicer trudi in trudi e hvalevredno vnemo, dela, kakor malokateri, toda potegnit} ne more. Kriv je temu največ timbr niegovega glasu, ki je bolj barttonalen, kot tenorski; igra pa ne ogreje, ker ni v njej samodoživetja. Škoda, da nima pri publiki one zaslombe, kakor bi jo zaradi svoje lepe muzikalnost; in poštene ambicije smel pričakovati. Gosp. Grba je glasovno in igralski simpatičen Silvio Tudi v Schfcchiju je popolnoma zadovoljil. Predstava »Glumačev« je billa gladka, no, ni šla daleč preko pri пае običajne umetniške mere. Več izdelane soigre in živega, sm otřeno um.-rjetnega gibanja je kazal po Primožiču režirani »Gianni Šchicchf«, dasi je težji in novejši. Vsa Past! Sam Primožič v naslovni ulogi je bil tu v vsakem oziru odličen. In vendar bi bil še za stopnjo odličnejši, ko bi bil razumljiv. To pa bi najbrž bil, če bi pel v slovenskem jeziku. Imeniten je zlasti kot na г., kovalec testamenta v izpremen jenem glasu in ob sklepu. Takoj za njim, ako ne v nekaterem oziru pred njim, je b;l gosp. Betetto, aiko je te dve ulogi sploh mogoče primerjati. Njegov Simon je sijajna Ako kuhate kavo, nimate v loncu samo ono, tako cenjeno aromatično vrednost, katero pri kavi iščete, temveč tudi kofein« kateri draži srce in živce in s tem lahko mnogim ljudem zelo škoduje. Zakaj se ne bi rajše okoristili in živeli brez kofeina, to je, pili kavo Hag? Ona je prava, fina zrnata kava brez neugodnih posledic kofeina. Poizkusite enkrat! MV« МЛ В WIMIM KAVA HAG zlasti zaradi tega. ker se je komaj nekoliko opomogla od zadnje nesreče, ko ji je do tal pogorelo gospodarsko poslopje. Vsi sočustvujejo globoko z nesrečno žrtvijo poklica in z njegovo rodbino ter iskreno želijo, da bi France okreval od težkih in nevarnih poškodb. Današnji obupanci Gradec pri Litiji. 13. marca. Iz sobe neke komaj 20-letne predilniške delavke so zvečer slišali sosedje nenadoma obupne krike. Ko so vdrli v sobo, so opazili, da krvavi mladenka močno iz leve roke. Nesrečnico so obvezali, ona pa je prosila: Pustite me. pustite, da izkrvavim-- Okrožni zdravnik ji ie nudil potrebno pomoč ter jo oddal v domačo oskrbo. Ko so obupanko pozneje vprašali, zakaj si je hotela vzeti življenje je razkladala razne rodbinske spore, priznala pa je tudi, da io je napotila k načinu bega iz življenja neka povest. ki io je čitala nedavno v onih romanih, ki se razpošiljajo iz Zagreba za 1 Din komad.- Tu je bil opisam samomor nekega filmskega junaka, ki si je žile přeřezal, pa je še pred smrtjo zatrjeval, da ne čuti nobenih bolečin in da se mu sladko sanja. Ko ga je posnemala, ji ie seveda kruta bolečina izvabila krike na pomoč, ki so jo rešili. V naši okolici je literarni šund še nekatere druge mlade ljudi napeljal do samomorilnih naklepov in poskusov. Tako se je hotel par dni poprej zastrupiti neki mladenič, ki pa je takoj po prvih požirkih strupa klical na pomoč. V bolni*niči so mu rešili življenje, prestati pa ie moral dosti bolečin. V težkem življenju se u dejstvu je šund-Iiteratura naravnost pogubonosno, ko slika trpečim in naivnim ljudem samomor kot posebno lahko in dobro rešitev iz vseh težav. (Ha$dta$Cpvobt je posledica živCne utrujenosti. 2 do 3 žličice J! za predjužnek in malico jačijo živčni sistem in obnavljajo ravnotežje. Zagorska železniška nesreča pred sodiščem Vseh šest obtožencev oproščenih. Litija, 13. marca. Danes je razpravljal sodnik-poedinec g. Karel Novak o železniški nesreči, ki se je dogodila lani v noči od 4. na 5. oktobra na zagorskem kolodvoru. Državni tožilec je citiral na zatožno klop šest oseb: strojevodjo kurjača, vlakovodio in 3 zavírače, ki so imeli službo na ponesrečenem vlaku. 6, železničarqev je doma iz Maribora. Kratek opis nesreče, o kateri je »Jutro« poročalo obširneje, v naslednjem: Na postaji Zagorje ie bil usodno noč pripravljen tovorni vlak št 666, da odpelje okrog 1.26 proti Litiji. Tik pred odhodom pa je opazil strojevodja, da je treba še nekaj v stroju namazati. Za to ie porabil menda 2 ali 3 minute. Ko je vlak še stal v postaji. pa je opazil prometnik g. Kurar. da voza v postajo tovorni vlak št. 684, ki je bil najavljen iz Trbovelj; prometnik mu je postavil signalne naprave na »stoj«. — Vsi so uvideli, da je trčenje neizogibno. Prometnik in ostali uslužbenci so zdrveli nasproti prihajaiočemu vlaku, ga ustavljali z lučnimi signali, nakar je začel stroievodja vlaka 684 energično ustavljati svoj vlak. Vendar je došli vlak zavozil v onega na Postaji nenadno ustavljanje Pa je povzročilo precej škode tudi vlaku št 6S4. V sredini so udarili vagoni drag na drugega, nekateri vozovi pa so padli preko nasipa. Vsa škoda je bila cenjena na okroglih 800.000 figura, izpeljana konsekventno v vseh gibih, v vsaki gesti, v vsakem tonu od zamika do konca, živa šola za vse naše igTalce, zlasti pa za razumljivo petje. Bil je, četudi v igri postranska oseba, vendar center pozornosti in zabave v poteku cele duhovite, muz-ikalno posebno visoko vredne opere Rinuccia j-ö pel g. Kovač. nič boljše, * p« tudi nič slabše, kakor smo to od njega vajeni, dalje gg. Grba, Sekula, Pero, Šimon-čič itd., ter dame Ribičeva, Španova, Poličeva itd. Bila je vesela, živahna opera, temperamentno in gladko izvajana. Obe operi: »duma če« in »Scbicchija« je vodil gosp. Neffat. _ —č. Predavanje • Iranu Cankarjn v Beogradu. Dne 12. t. m. je predavala gdč. Alojzija Štebi o Ivanu Cankarju pred polno dvorano »Kola srbskih sester«. Predavateljica je očrtala Cankarjev duhovni lik, govorila o njegovi umetnosti in rje stremljenjih. Na-glašala je. da je bil Ivan Cankar predvsem apostol miru in da je jemal osnove za svoje umetnine najraje iz narodnega življenja. Predavanje ie zapustilo najboljše vtiske in je brez ďvoma znatno pripomoglo k večji popularnosti Cankarja v Beogradu. Za 10.000 Din je zavarovan vsak naročnik „Jutra" Din: človeških žrtev k sreči ni bilo. Železniška direkcija je poslala v Zagorje komisijo. ki je zaslišala vse uslužbence, ki so bili usodno noč v službi. Zanimive so bile dvoine izjave, ločim so trdili uslužbenci zagorske postaje, da sta bila prednji in uvozni signal postavljena na »stoj«, trdi osobje vlaka št 684, da sta signala kazala na prosto. Pri razpravi je bilo prečitanih več izpovedi strojevodij ki so poročali, da so signalne postaje pred zagorsko postajo nezanesljive. razen tega ovirajo točen pregled močne krivulje na tem predelu proge med Zagorjem in Trbovljami. Strojevodja Zamuda je vozil v .juniju proti Zidanem mostu. Signal za Zagorjem je stal na prosto, srečal pa ni do Zidanega mosta nobenega vlaka. Sigurno so Dile te naprave defektne, kajti signali so običajno v legi »stoj«. !e pred uvozom se po potrebi dvignejo na prosto. Komisija je ovrgla okolnost, da bi bio možno prestaviti signal: »prosto« v času od tedaj, ko se je že izvršil karambol. pa dotlej, ko so domači uslužbenci na licn mesta ugotovili, da so signalne naprave v legi »stoj«. Upoštevaje vsa pričevanja m navedbe komisij ie sodnik ovrgel zahtevek državnega tožitelja. da se osobje vlaka št 684 kaznuie. ker se ne more ugotoviti njega krivda na nesreči, kajti nemogoče je dokazati v kakem položaiu so bile v kritičnem trenutku signalne naprave. Vsi obtoženci so bili oproščeni, zastopnik državnega tožitelja pa je vložil priziv. Bloški Tonček in orožniki Ljubljana, 13. marca. Pred sodnfkom-poedincem deželnega sodišča se je danes zagovarjal zaradi prestopka po § 302 t 1 kz, (žaljenje uradne osebe) ki je uveljavljen namesto prejšnjega 104 srb. kaz. zak.. krepki Bločan, 40-letni delavec Tone. Obtožnica mu očita, da je 20. februarja v Radovljici kruto žalil in psoval orožniško patruljo, ki jo je vodil podnarednik Josip Pungeršič, — Ali je to res? vpraša naposled sodnik. — Stvar je taka: Sploh se ne vem spominjati, kaj sem takrat počel. Bil sem v voini na fronti. Če malo pijem, sem takoj ves zmešan. Ako bi bil trezen bi kaj takega ne naredil. En glažek žganja je za me premalo, dva sta že preveč. Ne vem. kdai sem trčil z orožniki vkup. Sodnik je obtožencu prečrtal, kaj so priče izpovedale v preiskavi Podnarednik Pungeršič .ie natančno opisal ves dogodek. Dne 20. februarja okoli 19.30 v Predtrgu Pri Radovljici je patrulja ustavila obtoženca kot neznanega človeka ter ga pozvala, da se legitimira. Obtoženec je odgovori!: »(Nobenega nič ne briga, kdo sem.« Ko so ga orožniki vprašali, odkod ie. jim je kratko po bloško odvrnil: »Od povsod!« Ko so ga vodili v občinski zanor. je obtoženec strahovito zmerjal orožnike. Priče so dalje potrdile, da obtoženec takrat ni bil popolnoma pijan. — Ako se boste še kdaj napilí, začeli razgrajati m zimeriati orožnike, boste šli v Lepoglavo. kjer ie oo novem zakonu zavod za pijance. Tam vam bo pač dolgčas.. Pa je bil Bio'ki Tonček obsojen na 20 dni strogega zapora in v 60 Din denarne kazni, odnosno še na 1 dan zapora. Ker je bil od 21. februarja v preiskovalnem zaporu. je kazen že prestal. — Hvala lepa. gospod sodrofk? Odslej naprej ne bom več pil, je Tonček svečano obljubil sodniku ter zadovoljno zapustil dvorano. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja In danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Predrzna poštna tatvina Ljubljana, 13. marca. Na glavnem kolodvoru in pozneje tudi v mestu so se pričele danes širiti alarmantne vesti o zopetni senzacionalni poštni tatvini, ki da se je pripetila na italijanski meji. Sprva se je govorilo, da je zmanjkala iz poštnega vagona jutranjega vlaka, ki prihaja v Ljubljano okrog 7.30. denarna vreča z okrog 200.000 franki, pozneje pa so bile na-vaiane še druge fantastične številke. Govorice, čeprav znatno pretirane, nfso brez podlage. Kolikor smo mogli izvedeti, je bila tatvina denarne vreče zares izvršena, oziroma je bila našim postnim uradnikom v podtakni ena папа črta poštna denarna zapečatena vreča in sicer v Postojni. Ko so zjutraj na izimenjevalnem urada poste H. na glavnem kolodvoru zanečateno vrečo odprli, so našli notri mesto denarnih .«sem in seznama Ie — navaden papir. Med UTadništvom je nastalo, razumiiivo veliko razburjenje in je bila zadeva takoj javlje-na poštni direkciji. Preiskava zagonetne afere fe bila prijavljena svetniku dr. M. Matjašiču. Poštna direkcija se je takoj obrnila po informacije v Trst. a doslej še ni prejela podasnjujočega odgovora. Ker nriha.ja na izmenjeval ni nrad v drugi polovici tedna v vrečah navadno najmanj Po 100. tudi do 200 denarnih pisem, je prav verjetno, da si je neznani storilec prilastil prav znatno svoto. zlasti ker mora biti v denarnih pismih le švicarska valuta. III. жalbaini večer illř . w Jutri ктесег kon§ervatoristov v dvorani - Kazine Vabila in sporedi (kot vstopnice) v Matični knjigarni J o n n у • J a z z ! Bnflet! Ples in drugo Domače vesli * Ob priliki smrti velikega češkega pisatelja Aloisa Jiráska je imela Jugoslo-vensko-češkoslovaška liga v Ljubljani sejo, na kateri se je predsednik dr. Albert Kramer v toplih besedah spominjal velikega pokojnika. Narisal je v markantnih potezah zasluge, ki si jih je Jirásek pridobil za svoj narod in vse Slovanstvo. Dalje je omenil, da je bil Jirásek inicijator znamenite deklaracije čeških pisateljev za svobodo češkoslovaškega naroda in da so si maja meseca 1. 1918. pod njegovo egido v Pragi zbrani češkoslovaški in jugoslovenski politiki ter kulturni delavci prisegli večno zvestobo pod geslom »věrnost za vernost«. Dr. Kramer je končal svoja izvajanja z vzklikom: Slava velikemu sinu češkega naroda. Vsi odborniki so stoje poslušali predsednikov spominski govor ter ob koncu enodušno zaklicali velikemu pokojniku: Slava! * Dansko odlikovanje načelnika Stein-meUa - Sorodolskega. Kakor nam javljajo iz Kodanja, je preteklo soboto danski kralj Kristijan načelniku dr. Steinmetzu-Sorodol-skemu, ki je zastopa! naše ministrstvo trgovine in industrije pri otvoritvi razstave ročnih del v Kodanju, podelil red koman-derskega križa Danneborg. Opoldne je bila naša delegacija pri kralju na čajanki. Kraljica Aleksandrina se je pri tej priliki posebno zanimala za gorenjske čipke. Načelnik dr. Steinmetz j; je poklonil najlepši komad z razstave, katerega je kraljica sprejela j. vidnim zanimanjem. * Namestitve pri banski upravi. Kakor nam poročajo, sta nameščena pri banski upravi v Ljubljani kot kontraktu alna uradnika upokojeni mestnj tržni nadzornik Slavko Preme!j in bivši oblastni odbornik SLS dr. Anton Milavec z mesečnimi prejemki po 4000 Din. Prvi je nameščen v svojstvu ribarskega referenta, drugi pa kot gospodarski strokovnjak. * Napredovanje v železniški službi. Iz H. v Г. skupino položajne piače so napredovali zvaničniki I. kategorije: Budal Alojzij, biokovnfik, Zalog; Cebohin Andrej, obrtnik. kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Gašpa-I5Č Franc, vlakovodja; Kaus Franc, sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Rajšp Aleksander, obrtnik, kurilnica Jesenica; Rebec Vinko, sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Dobravec Valentin, komerc. zvaničnik. Bistrica Boh. jezero: Dolžan Franc, sprevodnik. Jesenice; Ferfolja Anton, sprevodnik, Novo mesto; Gomezel Vinko, sprevodnik. Ljubljana gor. ko!.; Horvat Ivan, delovodja, Čakovec; Murko Ivan, sprevodnik, Maribor glav. kol.; Nerat Franc, obče ede-lenje, Ošaben Ludovik; admin. zvan. Ljubljana gor. kol.; Pirš Jernej, Maribor glav. kol; Puc Andrej, sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Sodič Ivan, sprevodnik, Otiški vrfc, Straunik Pavel, sprevodnik. Ljubljana glav. ko'.; Struzl Franc, sprevodnik, Maribor glav. kol.; Stemple! Ivan, sprevodnik Celje: sprevodniki: Trelc Josip, Zgonc Josip. Anbrožič Josip, Bajec Alojz, Belec Ciril. Ljubljana glav. kol.; Cibej Ivan, skladiščnik, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; sprevodniki: Dobrajc Martin, Maribor glav. ko!.. Grmovšek Štefan, Ljubljana glav. kol., Hladnik Martin, Pragersko; Hvala Josip, strojevodja, kurilnica Novo mesto, Javor Ivan, sklad, paznik, Po dna rt Kropa, Jerič Josip, zapis, voz, kurilnica Maribor, Jerna Ivan, pregledov, voz, Postojna; sprevodniki: Kac.ian Martin. Ljubljana glav. kol.. Lapuh Franc, Maček Julij, Maribor glav. kol., Mavsar Ivan, vlakovodja, Ljubljana gor. kol.. Mencelj Josip, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav. kol., PangTšič Mihael, prem. nadzirate!], Zalog, Primec Ivan, skladiščni zvaničnik, kurilnica Jesenice, Sebek Rudolf, skladiščnik, Maribor glav. kol., sprevodniki: Slakoper Štefan, Sušnik Alojzij, Šabec Alojzij, Verbek Anton. prem. nadziratelj, Ljubljana glav. kol., VVaupath Ivan. obrtnik, kurilnica Ljubljana П. gor. kol., Weber Matija, sprevodnik, Ljubljana glav. kol, 2igon Josip, strojnik, kurilnica Zidanj most, Antončič Anton, sklad, paznik, Grosuplje, Feldin Herman, admin. zvaničn?k. kurilnica Jesenice. * Minister dr. Beneš za spomenik Petrn Kočiču. Minister za zunanje zadeve češkoslovaške republike dT. Edvard Beneš je odboru za postavitev spomenika pokojnemu Petru Kočiéu v Banjaluki poslal prispevek v znesku 2000 Kč. V priloženem pismu se s toplimi besedami spominja pokojnega Ko. čiča s pripomni o, da bo med svojimi znanci v Prag uvede! akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov v to svrho. * Desetletnica Rdečega križa v Jugoslaviji- Pod visoko zaščito Nj. Veličanstva kraljice Marije bo komite beograjskih gospa priredil slavnostno proslavo desetletnice obstoja Rdečega križa v Jugoslaviji. * Jugosiovensko turistično društvo poset} Strossmayerjev grob. Kakor javljajo iz Beograda, je predsednik novoustanovljenega Jugoslovenskega turističnega društva Stanko Banič odpotoval v Djakovo, da se s škofom Akšamovičem dogovori o teletu, kij ga priredi drušitvo na velikonočni ponedeljek v Djakovo. Ob tej priliki bodo nr letniki poselili tudi grob škofa Strossma-yeria. * Podraženje cigaretnega tobaka. Z odlokom upravnega odbora monopolske uprave, ki ga je odobril finančni minister, so se 10. t. m. povišale prodajne cene nekaterim vrstam tobaka. Tako stanejo: trebinjac 750 (prej 700), vardarski tobak 500 (460). her-cescvioskä 400 (300), moravski 300 (230), zetski 250 (200), savski 150 (125) D.« za 1 kg * Spomenik vojnim žrtvam Šumadije. V Kragujevcu se je osnoval odbor za postavitev spomenika padlim Šumadincem ter razpisa! tq nagrade za najboljše osnutke spomenika. Opozarjamo na odborov razpis v včerajšnjem oglasnem delu lista. * Prva žena imenovana za cenzorja kinematografskih filmov. Na predlog banske uprave v Zagrebu je minister notranjih zadev imenoval gospo Danico Radekovičevo, tajnico Jugoslovenske ženske zveze, za članico poverjeništva za cenzuro filmov v Zagrebu. * Smrtna kosa. Pogreb g. Frana Kolbeta, o čigar smrti poročamo na 3. strani, se bo vršil danes popoldne ob 16. izpred mrtvaške veže ljubljanske splošne bolnice. — V Škofij Loki je umrl g. Jurij Grohar, posestnik in mizarski mojster. Bil je član upravne ga odbora Mestne hranilnice v Škofj-i Loki, dolgoletni občinski odbornik in svetovalec, ustanovni član, blagajnik jn častni član gasilnega društva ter sploh v javnem življenju zelo agilen mož. Za svoje gasilske zasluge ie bil odlikovan z zlato kolajno. Pogreb bo 15. t. m. ob 17. — V Sodražici je umrl bivši kovaški mojster g. Jakob Drobnic v 75. letu starosti. Pogreb bo 15. t. m. dopoldne. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Pomožna pošta Žegar se 15. t, m. izloči od pošte Planina prj Sevnici in priklopi pošti Slivnica pri Celju. Sijajne posnetke ruskih pesmi »Večerni zvon«, »Stenka Razin*. >Ej uhnem« in vse druge ruske pesmi dobite samo pri >Gra-moion« — A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva c. 34. Zahtevajte naše sezname plošč! * Za prosveto drinske banovine. Banska uprava v Sarajevu objavlja naslednje podatke o proračunu svojega prosvetnega oddelka: za subvencijo Narodnemu gledališču v Sarajevu je predvidena podpora 300.000 dinarjev, za štipendije dijakom strokovnih šol 360.000 Din, za hišno industrijo 80.000 Din, za napredek tujskega prometa 80.000 Din. za izpopolnitev banovinske knjižnice 40.000 Din, za gospodinjske tečaje 100.000 Din, za narodno prosveto in ljudske tečaje 250.000 Din, za narodne knjižnice in čitalnice 180.000 Din, za ambulantne šole 80.000 Din. za podpore kulturnih in humanih društev 400.000 Din ter za šolske kuhinje osnovnih šol 100.000 Din. * Uradni dan sreskega gremija trgovcev v Celju za člane v rogaškem sodnem okraju bo v soboto 15. t. m. v Rogatcu od 8. do 12 dopoldne v posebni sobi hotela »Sporn«. * Stari grobovi. V Konavlju pri Dubrovniku so te dni delavci pri izkopavanju zemlje za novo poslopje naleteli na stare grobove 16. stoletja. * Bunfevci zahtevajo slovansko bogoslužje. Kakor javljajo iz Subotice, so Bu-njevci {z Šantovira izročili te dni subotl-škemu škofu Budanoviču zahtevo, naj se v Šantovira ponovno uvede v cerkve slovansko bogoslužje, kakor se je vršilo že pred petnajstimi letí. * Soproga pokojnega ameriškega prezidenta ob aneksij i Bosne in Hercegovine. Povodom smrti Valjema Tafta, bivšega prezidenta USA obnavljajo beograjske novine spomin na leto 1908, ko so se ustvarjale prve zveze med Srbijankami in ženami tujih držav v borbi za nacionalne ideale Srbije. Takratni Odbor Srbkinij je vodil resno propagando v inozemstvu. Razposlal je celo vrsto raznih peticij in spomenic pred vsem v Rusijo. Francijo jn Ameriko. Od ameriške ženske zveze je takrat brzojavno prišel naslednji odgovor: »Čutim najgloblje zanimanje in simpatijo za pokret srbskih žen v pravični borbi za nacionalne ideale. Ljubav jn simpatije ameriških žena so na vaši strani. Vdana Helena Taft< kARTOTEdNI ГњШ йш PP.IBOP.~fl TOTEMA-zfol ишшааиагеичмвдм 1 kartotečno! IKNHGOVODSTVOI * Precejšen sneg pri Kranjski gori. Iz Kranjske gore nam pišejo: Sv. Gregor, začetnik pomladi po starem računu, se letos ni držal svoje navade, nego nam je prinesel sneg. Po lepih dneh. katerim se je v ravnini m v Karavankah umaknil ves sneg, je zapadlo v torek v ravnini do 30 om snega. Smučarji, ld niso letos prišli popolnoma na svoj račun, lahko še izrabijo naknadno zimo. Sneg v hribih ne bo najbrž tako naglo izigňnil, kakor je prišel, ker so noči precej rnrzle in bo sneg zaradi tega tudi v primeru jasnega vremena odpornejši. Nekaj milih dni pa ne bi bili veseli samo smučarji ampak tudi napravíjatei ledu. ker se zaradi mšJe zime pivovarne ih mesarji v nižje ležečih krajih niso mogli preskrbeti z ledom. * Pri atentata v Strumicf ranjeni Slovenec geometer Bogomir Brdmk iz Poljčan to petreb£äo« о&јеем)* ▼ drogerijab KARG, LJUBU АН А I* ___ KARG rWeilrem,, MARIBOR СБ Nik gxa TIS! je, kakor javlja uradni komunike bolnice, zelo težko ranjen. Drobci bombe so se zarili v meso in kosti tako, dá so mu morali amputirati obe nogi. Po operaciji je dobil visoko temperaturo in visi med življenjem in smrtjo. Drugi ranjeni Siovenec, geometer Franjo Kovač iz So-dražiice, bo lahko že v nekai dneh zapustil bolnico. * Nov brzovlak na progi Beograd-Sara-jevo. Dne 14 aprila se na železniški progi Beograd-Sarajevo uvede nov brzovlak, ki bo prihajal v Ercegnovi ob 14.15 in bo tamkaj ime! takoj zvezo za Kotor. * Sokolsko gledališče v Radovljici prične v nedeljo 16. t. m. zopet z rednimi predstavami. Kot večerna predstava se uprizori ob pol 20. >Opat pri sv. Bernardu«, nadaljevanje igre »Bratje sv. Bernarda«, ki se je pred leti opětováno igrala po raznih odrih, tako v Radovljici, v Kranju, v Tržiču in še pred vojno v Ljubljani in na Jesenicah. Vsebina »Bratov sv. Bernarda« na gledaliških listih. Kdor je videl provo igro, se bo gotovo zanimal fudii za nadaljevanje. Igra se ponovi na praznik 19. tm. popoldne. * Častna pokojnina za župana. Po vesti zagrebških »Novosti« je občinski odbor trga Krapine sklenil izplačevati svojemu dolgoletnemu županu Vilibaldu Slugi za priznanje njegovih zaslug stalno pokojnino v znesku 2000 Din mesečno. Sklep ie kraljeva banska uprava v Zagrebu tudi potrdila. * Stanovanja za neoženjene oficirje. Komanda kraljeve garde v Topčideru v Beogradu bo 29. t. m. po dražbenem potu oddala gradbo velikega poslopja, namenjenega za stanovanja neoženjenih oficirjev. Gradbeni t roški so preračunjeni na 3,703.073 dinarjev. * Ruska princesa darovala 10.000 lir za ranjence pri atentatu na »Popolo dj Trl-este«. Iz Rima poročajo, da je poslala vladnemu načelniku ruska princesa Abandek svoto 10.000 lir za ranjence pri atentatu na »Popolo di Trieste«. Princest je vdova po ruskem diplomatu, ki je služboval v Italiji, in živi že 30 let v svoji vili v Rimu. * Najstarejši človek v Južni Srbiji umrl. V Kumanovu je v torek zvečer umrl najstarejši človek Južne Srbije Petruš Zdrav-kovič, star baje 127 let. Rodom je bil iz Zivnje, a se ie že kot otrok preselil v Ku-manovo. Bolan je bil samo dva dni. Nekaj ur pred smrtjo je pozval svojega sina, starega 72 let, ter vnuke in pravnuk e ter se ganiřvo poslovil. Uf a-premiera! Ob 4., četrt na 7., pol 8., in 9.! Zveza trojfice Jenny Jugo — Enrico Benfer. Veselje, zabava, senzacije, ljubezen. Tel. 2730. KINO »DVOR« * Bankrot menjalnice Gairinger v Trstu. Meseca decembra lani je odšel n Trsta znani menjalničar Jurij Gairinger. Ker je ostala menjalnica zaprta, se je pobrigala za vzrok policija, ki je izvedela, da je bilo postalo poslovanje menjalnice neredno in da je oškodovanih več kbjentov. Te dni se je vršila na tržaškem sodišču razprava proti odsotnemu Gairingerju. ki ie bil obsojen in contumatiam na 8 let in 6 mesecev zapora ter na globo 7500 lir zaradi goljufivega bankrota iti prilastvtve nad en má-lijon lir v škodo kEjenteli. * Starka, ki šteje 110 let. V vasi Polomu ob cesti, ki vodi rz Zvomika v Srebrenico živi starka Ajka, imenovana Pernba, kii šteje 110 let Vedno So lahko vidiš s cigareto v robi pred njeno beraško hišico ob cesti ali pa v vaški gostilni, pred katero se ustavljajo poštni avtomobili žn vozni!«. Vsakdo rad da bedni starki miloščino. Starka je še prav čvrsta, samo vid in sluh sta jo precej zapustila. Svoj čas je bila Ajka kot žena gostilničarja Avdije N.kšiča precej premožna. Imela sta osmero otrok, ki pa so vsii pomrli. Poslednja sin je padel v svetovni vojni * Samomor gumarskega svetnika. Šuma rski svetnik v pokoju Milan Eduard iz Maglaja je v ponedeljek popoldne izvršil samomor. Z mostu je skočil v reko Vrbas. Domneva se, da je to storil v duševni zmedenosti. * Zasledovan nevaren tat. V gostilno Marije Modičeve v Gorenji Straži pri Toplicah je prišel pred dnevi mlad moški in prosil za kako delo. Modičevi so se neznanca usmilili in ga res zaposlili nekaj dni. Neznanec pa se je izkaza! zelo nehvaležnega. Že v noča 11. t. m. je mladega delavca zmanjkalo, Modičevi pa so zjutraj opazili, da je bil izvršen v teku noči v eno izmed sob vlom in da k bil ukraden lesen kovčeg. V ukradenem kovčegu se NOGAVICE г Ž160M Ob 7. in ». url! V Zvoěssi Шш Najboljše, najtrafnefse. zato 13 Kozaška Po znameniti ruski baladi >12 razbojnikov«. Uvodoma poje ameriška pevka Ywette RugeJ Mladini neprimerno! ^•'Jť-,,.-..." i-1*;' \ -Yv>: ; A: Predprodaja vstopnic od 10. dopoldne dalje. Elitni kmo Matica штщттт je nahajalo razno perilo, razne obleke m knjiga z raznimi čevljarskimi vzorci v skupni vrednosti 870 Din. Pobeglega tatu zasleduje orožništvo. * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Bolečine glave in hrbta so redkokdaj bolezni za sebe. temveč često posledice zapeke. Zato naj se dozdevno brezpomembna zapeka takoj odstrani. To se zgodi najlažje z znano odvajalno čokolado DARMOL. Skozi desetletja preizkušen, zaradi zanesljivega in milega učinka priznan Zato zdravniki radi predpisujejo DARMOL. 87 Iz Ljubljane u— Hrvatski pesnik Dragutin Dom j an ič v Ljubljani. Danes pozdravljamo v Ljubljani velikega pesnika hrvatskega naroda Drago-tina Domjaniča. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu, ki opravlja hvalevredno nalogo, da skrbi za čem globlje kulturno medsebojno spoznanje med Hrvatá in Slovenci, je pripravilo tihemu poetu akademijo v proslavo njegovega genija. Izbrani spored je sestavljen kar najpestrejše in ga bodo izvajali naši najodličnejši dramski in operni solisti. Slavnostni govor bo govoril Oton Zupančič. Naša dolžnost je, da zasedemo gledališče do zadnjega kotička m da na ta način sebi v korist in naši kulturi v ponos dokažemo svoje spoštovanje do velikega umetnika. Zvečer vsi na Domjaničevo akademijo v operno gledališče! Cene znižane. u— Iz gledališča. V operi bo drevi akademija na čast hrvatskega pesnika Drago-üina Domjamca. Sodelovali bodo operni solisti, orkester, zbor Glasbene Matice m gojeni: e ženske realne gimnazije. Dirigent ravnatelj Polič. Cene znižane operne. Predprodaja vstopnic prj dnevni blagajni v operi. Začetek ob 20. V nedeljo bo gostoval prvič na slovenskem odru eden najboljšiii čeških tenoristov, g. Hübner, član Narodnega divadla v Bratislavi, v vlogň Cavara-dossija v operi »Tosca«. — V dram! bo v soboto 15. t. m. ob 15. dijaška predstava Scbillerjeve tragedije »Don Carlos«, zvečer pa Lipahov »Glavni dobitek«. Šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto 15. in v nedeljo 16. t ж krasno veseloigro »Revna kakor cerkvena miš«, ki je dosegla tako lep uspeh, da jb je kritika imenovala najboljšo povojno komedijo. Cenjene posetnike prosimo, da si kupijo že v predprodaji v trgovini gosp. Miloša Kar-ničrrika svoje sedeže. n— »Boj za Matterhorn«. (Današnji kai-tnmri Mm ZKD). Zveza kulturnih društev je določila v kinu >IdeaI« sleherni petek kot dan kulturnega filma ob najnižjih cenah. Danes bo na spored« grandiozni tibn »Matterhorn«, delo režiserja Arnolda Fanka, ki je ustvaril tudi nepozabni alpnn-ski velefilcn »Sveta gora<. Louis Frenker. najslavnejši alpinist v glavni viogš, ustvarja nepozabne prizore. Predstave se bodo vršile danes kakor običa"«rro: ob 16., pol 18, pol 20. in ob 21. Spored se bo ponovil v soboto ob pol 15. in v nedeljo ob 11. n— П. Intimni glasbeni večer. V ponedeljek 17. t. m. se bo vršil v dvorani »Sloge<, v palači železniške direkcije. Pražakova ulica, drugi intimni glasbeni večer. Vijoli- j nisfcka ga. Vida Jeraj - Hribarjeva se je ljubeznivo odzvala vabilu društva, da prt-redi vrjolinski večer. Zanimiv spored obsega poleg v Ljubljani še ne izvajane Štolcerjeve sonate in Golom^rkove swite tudi skladbo Vide Jeraj - Hribarjeve ta Biochova »Tri občutja«. Uvodno predavanje bo govor?! g. prof. dr. MiTko HribaT. Da se omogoči užitek plemenite glasbene umetnosti vsakomur, so cene naslednje: za člane društva sedež 4 Din, stojišče 3 D5n, za nečlane sedež 6 Din, stojišče 4 Din. ti— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev ln arhitektov, sekcija Ljubljana, bo imela redni občni zbor v soboto 29. t. m. ob pol 20. v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1/FI a— Zabava ljubljanskih konservatoristov, ki bo v soboto 15. t. m. v dvorani Kazine, bo zopet združila našo idealno, glasbo študirajočo mladino m г njo vse njene prijatelje za nekaj uric. Program bo kratek, a zanimiv in zabaven. Po spored« ples ob zvokih jonny-jazza. Na prireditev vabljeni vsi prijatelj našega konservatori-ja, zlasti svojci konservatoristov. Vabiia so na razpolago v Matični knjigarni. Spored kot vstopnica 10 Din, akademiki 10 Din. a— Velezanlmlvo predavanje priredi TKD >Atena« v ponedeljek 17. tm. ob pol 19. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. prof. Vavpobič o kulten jn modi v ilirski dobi. Razvil nam bo sike o tedanjih interesantnih povojnih časov, ki sličijo v marsičem sedanjosti. Kultura in umetnost nam kažeta čisto paralelo današnjega razvoja. Krasne skioptične slike bodo še izpopolnjevale zanimivo predavanje. Prispevek za dvorano in razsvetljavo 3 Dim u— Predavanje v kemičnem seminarju. V kemični predavalnici realke, Vegova ulica 4, bo predaval drevi ob 18. prof. S. Jenčič o drevesnem kaťboline.iu kot insekticid« s fizikokemiijskega vidika. Predavanje je dostopno vsakomur. o— Prva vaja orkestralnega društva Glasbene Matice po koncertu bo v torek 18. t m. ob ?0. v poslopju Glasbene Matice. а —V LJubljani fmamo fakirja. pristnega fakirja. o kakršnih čitamo sleherni dan v li-stfh. V Ljubljani se je te dni ustavil mladi toomae 16 letni cnag. Zim Han bej. Nastanä se je v hotelu »Slon«, kamor je povabi! na sestanek novinarje in jim potožil, da mu v Sloveniji ni dovoljeno pokazati vseh svoj-'h fafcirskih umetnosti. Pred prihodom v Ljubljano se je mudi! dalje časa v Beogradu in Zagrebu, poprej pa v Londonu, Pari-zu, Aleksandriii, Carigradu, Atenah in v RusLü. Zigir han je bil v navzočnosti treh zdravnikov zakopan 3 m globoko v zemljo, кјет je prebil polne tri dni pod strog:m nadzorstvom. Po 3 dneh je bila rakev izkopana iz zemlje in se je fakvr po 4 minutah prebudil iz spanja. Fakirja ie občudoval tudi grški ministrski predsednik g. Venizelos, ki mu je izročili pismeno priznanje, ki ga ima taktr s seboj in ki ga je dal na vpogled novina rjem. ZügiT Han. ki je kakor pravj sam rodom Indijec iz Kalkute, bo pokazal svoje umetnosti v Ljubljani na Tabora. Eksperimentiral je v hotelski sob; pred novinara. Z velikim osrrim Žebljem sš je preluknjal iezik jn si ga dal pribiti na mizo. Razen tega je pokazal še več drugih zamrnivSi umetnosti iz telepatii e. n— Društvo Dečji hi materinski dons kralSce Marije т Ljubljani bo imel svod redni letni občni zbor v ponedeljek 14. aprila ob 6. zvečer v Ljubljani, Lipičeva ulica 16, z običajnim dnevnim redom. u— Československá Obec ▼ Lubiarrf. Valná hromada koná se v soSxrtsL dpre 15. březina t. r. o osmé hoďme večerni т restauraci »ZVEZDA«. Účast všech <9em rotřtmá. o— Razne nesreče. V spkiěm ЬоЬйоо ta pripeljali včeraj ponoči (in v teku dneva у ей žrtev nesreč ш nezgod z dežele. Hudo se je ponesrečil 3-letrri Drago Mertelj, sinček podpreglednika finančne kontrole v Kočevju. Otrok se je sukal r kubírrjí okrog štedilnika in prevrni nase lonec kropa. Dobil je izredno hude opekSne po vsecn telesu. — V Hrastnik« je včeraj zjutraj padel delavec Ivan Blazš tako nesrečno, da sd je zlomí! levo nogo. — Leopoldu GoijS Ы Podipeči pri Prešerni je odletel v oko kos železa in nra ga močno po§kodovai. — Enako smolo je imel čevljarski vajenec Jakob Dobravec s Črnuč, ki si je Ыкк> poškodoval levo oko. я— Pozor na kolesa pred Poštno hranilnico. Izpred poslopja Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti so bšla v zadnjem času ukradena že trj kolesa. Kakor so se tatovi svoječasno sukali okrog poslopja OUZD na Miklošičevi cesti, tako poskušajo sedaj srečo pred imenovano palačo. Oprezovanne se jim navadno fiudj obnese, kajti tam se vsak čas ustavi po opravkih ta ar опт lastmk kolesa, ki misft, seveda, da jrrn je koto pred palačo popolnoma varno. Preveliko zaupanje v javno varnost jih pa prevara, kaj-ft navadno postane kolo brez nadzorstva plen prežeč ega kolesarskega tat«. Včeraj dopoldne je neznan tat ukrade! kolo tudi slugi Ivan« Bošteletu, Bošteletovo kolo je bilo črno pleskáno m vredno okrog 1500 Din. Is Maribora a— Na Inšpekcijskem potovanju se пикб v Mariboru divizijski general Cedortrir Jo-vanovič Jnspicjra mariborski artiljerijskl polk ter inženjersko podoncirsko šolo. Nastanil se je v hotelu »Orel«. а— V seji mestnega sveta mariborskega, ki se je vršila v sredo zvečer, so bile poleg običajnih tekočih zadev obravnavane tudi nekatere prošnje za gradbena dovoljenja. Hotelirju Ft. Zemljiču je dovoljeno, da do preklica obdrži paviljon pred hotelom, vendar ga mora preurediti tako, da bo odgovarjal stilu nove stavbe. Lastnika kina Jul. Güstin« je dovoljena preureditev čakalnice v kinu, tovarnarju Freund« grad-ba prizidka za pisarno, Albinu in Ani Hro-vathi pa zgradba nove stanovanjske hiše ▼ podaljšani Gregorčičevi ulici. a— Iz gledališča. V soboto, 15. t. m. bo prvovrsten eliten večer. Nastopila bo trojica najodličnejJih gledaliških umetnikov baletna umetnika Maks in Margareta Fro man in baritonist Drago Hržič. V nedeljo, 16. t. m. popoldne ob 15. se bo ponovila zelo zabavna opereta »Takrat v starih časih« po znižanih cenah, zvečer ob 20. pa bo repriza zelo vesele in satirične veseloigre »Naš gospod župnik«. a— Nabavljalna zadruga. V Mariboru so kmaln po prevratu ustanovili državni nameščenci zadrugo jtrgoslovenskih državnih uslužbencev in upokojencev. Namen tega društva je bila obramba in varstvo interesov, ki so se tikali državnih nameščencev. Podpiralo je društvo svoje člane poleg drugega tudi s tem. da řm je preskrbovalo živlSenske potrebščine. V kleti ženskega učiteljišča je imelo društvo svoje skladišče, kamor so hodils člani po živila dvakrat pa tudi trikrat v tednu. To društvo je delovalo leto dni, na kar se je na pritisk obrtne oblasti ustanovila zadruga ^Samopomoč«. Po njeni likvidaciji je začela dne 1. aprila 1921 poslovati »Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru«, ki je štela že prvo leto blizu 800 članov. Dobro založeno prodaialnioo je otvorila v Stolni ulici. Potrebni obrtni kapital je zadrugi nudil Savez. Zadrugo ie neprijetno zadela odpoved trgovskih lokalov. Pod tuio streho ni potrebne sigurnosti. Člani so pridno zbirali skdad za lastni dom. S tem skladom in pa s pomočjo Saveza. ki ie zadrugi posodi! čez 300.000 Din. je zadruga kupila lastno poslopje. A poslopje je bilo treba popraviti in adaptirati, za kar je šlo domala vse posojilo nad 300.000 Din. Zadruga posluje v lastni hiši od decembra 1926. V »Zadruž- пет d mu* so prostorni lokafi. Najlepša je produ alrnca. V prvem nadstropju so skladišč: v tleh pa kleti. V olajšavo poslovarra sViji tovorno dvigalo. V hiši ie tudi zajtrkov; niča. Ko je likvidirala »Nabavljaltna zadruga« v Slovenski Bistrici, so pristopili nietri člani k mariborski »Nabavljalni zadrugi'. Dasi ie Slovenska Bistrica od Mari'bora oddaljena 26 km, vendar zadruga dovaža tudi tja blago na dom s svojim avtom jn se kupljeni predmeti s tem ne podražijo. Zadruga prav lepo uspeva in šteje že 1750 članov. Razume se, da tudi čisti dobiček lepo narašča. a- Iz delovanja Ljudske knjižnice. Meseca februarja je imela Ljudska knjižnica v Narodnem domu zopet prav lepo in zadovoljivo frekvenco. Izposodila je 716 članom 1838 knjig. Novih članov je pristopilo 37. Za poslovanje knjižnice se je zanimala tudi ban.ska uprava, ki je za itevala celotno statistiko poslovanja knjižnice v minulem letu. katero ie knjižnica tudi poslala. Čitateli; segajo zadnji čas zlasti no novejšem slovstvu. a— Redna oblastna skupščina aerokluba >Naša krila« v Mariboru se bo vršila 23. t. m. ob 11. v Mariboru pri Orlu, lovska soba. Dnevni red je dc-ločen po pravilih. Vabljeni so člani upravnega odbora in delegatov. a Smrt marljivega prekmurskega javnega d slavca. V Mariboru je preminul včeraj po daljšem bolehanju v 43. letu starosti g. Ludovik Brumen, trgovec v Murski Soboti. Podom iz ljutomerske okolice, si je pokojnik po prevratu ustvaril lepo cvetoče podjetje v Murski Soboti, kjer se .ie vsestransko marljivo udejstvoval in je bil -splošno priljubljen. Več let je bil načelnik trgovskega gre-mija, odbornik Sokola ter raznih drugih narodnih društev. Zadnja leta je vedno bolj bolehal in ga je sedaj smrt rešila trpljenja. Pogreb bo v soboto ob 3. pop. izpred mrtvašnice na Pobrežju. B->di mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! a— Smrtna kosa. Umrl je včeraj zjutraj v Mariboru, Ob brodu 2, 58-letni kovaški mojster Fran Kukec. N. v m. р.! a— S°kolska župa Maribor bo imela v nedeljo ob 9. dopoldne svoj redni občni zbor v župni pisarni v Narodnem domu. a - Vlom v državni urad. V noči od srede na četrtek ie bilo vlomljeno v tukajšnji državni meroizkusnj urad v Frančiškanski ulici. Vlomilci so odprli s silo vhodna • vrata v skladišče, od koder so imeli prosto pot v pisarno, k' ni bila zaklenjena. Vlomili so v predal, v katerem je bil ključ od predala za denar. Tam je bilo tokrat slučajno 4500 Din gotovine, ki so jo odnesli. Vlomilci so morali biti vsekakor dobro informirani o prostorih v pisarni. Iz Celja e— Stavbni krediti Pokojninskega zaroda za Celje. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je določil za Celje 300 t\soč Din 6 odst stavbnega kredita. Pravico njega imajo zavarovalni in njih služ-bodujaici. Informacije dobe interesenti do 20. i. m. pri članu načelstva Pokojnin, zavoda g. Гг. Jeriču v Ljudski posojilnici v Celiu. e— Smrtna ксва. V celjski javni bolnici so umrli: 771eťna Agata Bratčeva, občinska reva iz Jurkloštra, 161etna šivilja Terezija Šolinčeva iz Štor, 591etni hlapec Norbert Kladaik iz Žalca, 2ietni Janez Tkavc, posestnikov sin iz Stopnega pri Makolah. in 2!etni Adolf Tlaker, sin kovaškega mojstra s Teharij. с— »Sočinb 6.29. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 7.4. nainižia —3.3. Najnižja temneratnra: v Mariboru —3.0. v Zagrebu —0.3, v Beogradu —1 0, v Sarajevu —3.0, v Skoplju 0.0. v Sni i tu 2.0. D ma jska vremenska napcrved za petek: V Južnih Alpah nekoliko boljše vreme, nestanovitno, nekaj padavin, temperatura blim ničle, na gorah snežni viharji Iz Kranja r— Propagandno predavanje francoskega krožka. V nedeljo 16. t. m. otvori društvo že najavljeno serijo javnih predavanj s propagandnim predavanjem o temeljih učenja živih jezikov s posebnim ozirom na francoščino. Predaval bo društveni tajnik v slovenskem jeziku. Vstop je prost, vendar se sprejemajo prostovoljni prispevki, ker ima društvo z vzdrževanjem tečajev izdatke. Predavanje se bo začelo ob 11. v gimnazijskem poslopju v razredu Ш b (prvo nadstropje, levo). r— Masarykova proslava v nedeljo dopoldne v Sokolském domu je z zanimivim programom zelo lepo uspela. Iz Tržiča č— Ponavljanje operete »Kakor stari tako mladi« je v nedeljo popoldne napolnilo obširno Sokolovo dvorano prav do zadnjega kotička in še mnogo ljudi je moralo oditi, ker niso mogli dobiti prostora. Igralo in pelo se je prav dobro, igralci so želi za svoje posrečene nastope pohvalo pri odprtem odru. Ker je zanimanje za to opereto tako veliko in živo, se bo na splošno zahtevo ponovila še enkrat in sicer v nedeljo 16. t. m. ob pol 4. in pri znižanih cenah nedeljski predstavi smo opazili več gostov iz Kranja, ki so brez razlike hvalili uprizoritev in obljubili, da pridejo še enkrat. Iz Kamnika ka— Proslavo Masaryka je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo in ie lepo uspela. ka— Seja mestne občine kamniške ie bila v petek. Na seji so se razpravljale razne stvari in je bila zelo burna ter končno prekinjena. Nadaljevala se bo tekom tedna in bomo o poteku poročali. ka— Občni zbor Jugoslovenske Matice bo drevi ob 20. v pisarni dr. Trampuža na Glavnem trgu. ka— Nova trgovina. V hiši g. M. Žargi-ja v Maistrovi ulici je otvoril urarsko trgovino Vilko Cerer. m Iz Kočevja kč— Krajevna organizacija jugosloven-skih emigrantov (Orjem) v Kočevju bo imela svoj redni sestanek 15. t. m. ob 20. na običajnem mestu. Pridite vsi! Odbor. kč— Svečana Masarykova proslava. V nedeljo je tudi naše mesto zelo dostojno proslavilo 80 letnico prezidenta Masaryka z nagovori, pevskimi in glasbenimi toč kami. kč— Poroka. V ponedeljek se je poročil vinski trgovec g. Mirko Kajfež z gdč Hermino Verderberjevo. Bilo srečno! kč— Praznovanje na rudniku. Pri kočevskem premogokopu še vedno praznujejo. Vsak ponedeljek je poleg nedelje dela prost dan. Iz Litije i— Svetogregorski sneg. Na 12. t. m. jc bil god sv. Gregorja, ki je znan med liud stvom kot posebni ptičji patron. Ob sv. Gregorju se sklenejo običajno že vse ptičje »ohceti« Ljubimkanje med pticami pa se začne že na god sv Valentina, ki je sredi februarja. Letošnji sv. Gregor jo je primahal v belem plašču. Dež, ki je padel čez noč, se je sprevrgel proti jutru v sneg, ki ga pa je čez dan vzelo solnce. Iz Zagorja z— Tatvina splavarske vrvi. Splavarji, ki dovažajo rudniku po Savi les, privežejo splave pri kraju Save pod Ribjo pečjo, na kar jih vozniki odvažajo naprej. V soboto je nekdo odvezal splav', ki je bil z 20 m dolgo vrvjo privezan, in ga je z žico privezal k drugemu splavu, vrv, ki je vredna 400 Din, pa odnesel. Iz Šoštanja št— Zborovanje učiteljskega društva za šoštanjski okraj se je vršilo v soboto v Velenju. Podpredsednik g. Rejec je podal si-tuacijsko poročilo o organizaciji in poročal o delu vodstva za uradniški zakon Spominjal se je tudi 80 letnice veiikega učitelja in filozofa Masaryka Obravnavale so se še razne stanovske zadeve. Pedagoško predavanje je imel g. Mlinšek. Iz Ptuja j— »Naš gospod župnik v zvezi z oslabitvijo švicarskega franka v splošnem nekoliko dvignili. Med efekti je bila zaklju- Poznate li še uspešno delovanje pravega fransoskega žganfa proti revmi, bolečinam v mišičevju, trganju v sklepih, utrujenosti, splošni telesni slabosti? Pri želodčnih krčih nekoliko kapljic v vodi ali na sladkorju, za nego grla, zöb, las in oči kot primes vodi pri odraslih in deci je najboljše sredstvo DIANA FRANCOSKO ŽGANJE. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri- jah in boljših trgovinah. 3ena: mali steklenici . Din 10.— srednji > , > 26.— veliki > > 52.— Pazite na ime Diana In varujte se ničvrednih potvorb! Ce v lekarni ali drogeriji ne dobite »DIANA« francoskega žganja, pošljite Din 50.—, pa dobite z "obratno pošto 5 malih steklenic franko iz glavnega skladišča za Jugoslavijo JUGOFARMACIJA d. d., Zagreb. čena Kranjska inditstrijska družba po 280. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voina škoda danes popustila za nekaj točk in ее je trgovala za aranžma in kaso po 412.5 do 411 in za december po 417.5 — 418. Tudi Blairovo posojilo je za malenkost popustilo in se je 7% trgovalo po 82.iS — 83.5. Med zasebnimi vrednotami эо bili zaključki le v Kreditni banki po 101, v JugobanH po 8S.5 in v Trboveljski po 465. DeriBe in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.725, BerPn 13.505 do 13.535 (1352), Bruselj 7.8943, Budimpešta 9.8987, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 796.53—799.53 (798.03), London 275.08—275.88 (275.48), Nevwork 56555, Pariz 221.72, Praga 167.39—168Л9 (167.69), Trst 295.88—297.88 (296.88). Zagreb. Pariz 220.72 — 222.72. London 275 — 275.80. Newyork kabel 56.565, ček 56 455, Bruselj 789.43, Milan 295.792 do 297.792, Amsterdam 22.725, BerPn 13.55 do 13.58. Dunaj 796.53 — 799.53, Stockholm 15.1833, Curih 1094.4 — 1097.4, Praga 167 39 — 168.19, Varšava 626 bi., Budimpešta 988.37 — 991.37. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20 23. London 25.135, Newyork 516.95, Bruselj 72.025. Milan 27-0875, Madrid 63.80, Amsterdam 207.30, Berlin 123.325, Dunaj 72 81, Praga 15.32. Varšava 58.05, Budimpešta 90.34, Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 96 ft, 7% BTatr 83.5 bi., Celjska 170 den-, Ljubljanska kreditna 125 den-, Kreditni zavod 160 denar, Strojne 75 den., Vevče 132 den., Ruše 250 do 260, Kranjska industrijska 258 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in fcasa 410.5—411, za julij 16 bl_ za december 417 — 418, investicijsko 83 75 do 84.5, 8% Blair 93.75 bi., 7% Blair 83Í45 do 835; bančne vrednote: Praštediona 850 do 855, Union 209 — 210, Juso 88.5 — 90, Kreditna 101 — 105, Narodna 8140 den-Zemaljska 137 — 138: industrijske vrednote: Narodna šumska 40 bi., (jutmann 185 do 190, Slaveks 80 den-, Drava 267 — 285. Šečerana 3S5 bi., Ljevaonica 190 bL, Brod vagon 107.5 — 112.5, Vevče 126 den-, Isis 23 — 25. Datwovačka 4% den.. Trbovlje 463 _ 466. Beograd. Vojna škoda 413 — 416. za april 417 — 418.5, investicijsko 86 — 88 za kij.. Narodna banka 8250 — 82®). Blagovna tržišča Les Ljubljanska borza (13. t m.) Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključen je bil 1 vagon oglja. — Situacija na lesnem trga se je v zadnjem času več ali manj razjasnila. Producent; во uvideli, da se cene v do-glednem času ne bodo dvignile do one višine, ki je bila dosežena v pret letu. Zato skušajo sedaj spraviti v sklad cene okroglemu in stoječemu lesu в cenami rezanega lesa. Cena okroglemu lesa je v tej situaciji naravno padla. Naraščajoče zanimanje se opaža za tesano blago, dočm je za rezan les še vedno stagnacija. V hrastovim ее je položaj zboljšal. Iščejo se rezani in na živ rob tesani trami za izdelavo vagonov. Tudi podnice se iščejo in kupujejo. V bukovinf pa je povpraševanje po prvovrstnih hlodih za izdelavo furnirjev m po suhih plohih Žito. '+ Žitni trg (13. t. m.) Današnji ponovni padec tečajev na budimpeštanski borzi navzlic prilični stabilnosti v Ameriki, je tudi na našem trgu povzročil novo nervoznosL Cena pšenici je popustila za 77 /78 kg težko blago na 192.5, koruza pa se nudi po 82.5 do 85 Din. Konsum je skrajno rezerviran. + Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlev. tarifa, plač 30 dni): baška, 80 kg po 255 — 257.5 : 78 kg po 250 _ 252.5; 77 kg po 247.5 — 250: koruza: baška, sušena, navadna tarifa po 175_177.5, mlevska tarifa po 167-5 — 170, fesu primerno suha. mlevska tarifa po 145_ 147.5- rž: baška, 72/73 kg po 195 — 197-5; oves: baskL navadna tarifa po 195 — 197 5; moka: ,0gc, fco Liubljana, plač. po prejemu po 405—410. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca mlačna. Promet: 2 vagona pšenice, 23 vagonov koruze, 3 vagone moke in 1 vagon ovsa. Pšenica: baška. 77 kg 190 do 192.5; 78 kg 192.5 — 195; gomiebanaška. 78 lqg 190 — 192.5; banaska. Tisa. štep 78 kg 195 — 200; sremelka, 77 kg 182.5 do 185. — Ječmen: baškj in sremski 110—115. Kortira: baška in sremska 80 — 82.5; ba-naška 75 — 77 5; banaška, ladja Dunav, Bega, za marc 82.5 — 85: za april - maj 85 do 87.5 Moka: baška >00- 225 — 335; »2« 285 — 295; >5« 230 — 240; »6< 172.5 do 177.5; »7< 130 _ 135; »8 in sveta dalea. Tega je pozvala v Petrograd ca* rica Katarina II., da bi cepil proti ko* zam njo in njenega sina Pavla. Dims» dale je za svoj posel prejel 10.000 fun* tov in 2000 funtov za potne stroške. Vrh tega je postal ruski državni svet« nik z letno plačo 500 funtov ter dobil visok red. Pri tedanji vrednosti denar* ja je to vsekakor najvišji zdravniški honorar. Koliko zlata je na svetu? Neka berlinska statistika veli, da je znašala denarna zlata zaloga ob koncu preteklega leta okroglo 680 milijard dinarjev. Od tega odpade na Evropo manj nego polovica, namreč okroglo 290 milijard, na Zedinjene države v^č nego tretjina (246 milijard), ostalo pa na ves ostali svet. Poleg monetarnega zlata pa je še ogromna zaloga drage kovine, ki je namenjena drugim svr» ham, n. pr. izdelovanju nakita. Ta za» loga bi se dala silno težko dognati s številkami. Tudi zlato bogastvo indij* skih maharadž še ni ugotovljeno. Ra^ čunajo pa, da je vsega zlata na svetu za okroglo 800 milijard dinarjev. Rudniška nesreča Svojci rudarjev strahotna pričakujejo vesti o rti jamskih plinov. Dvanajst rudarjev je bilo Čuden posel ameriškega diplomata Največje število »belih suženj«, ki jih leto za letom zavlečejo agenti v hiše sramote Južne Amerike, daje Poljska. Dasi je to znano, vendar je borba proti tipom, ki izvršujejo to ostudno trgovino, zelo težka, ker so tako rafinirani. da redko kdaj padeio v roke pravici. Zato je tem večjo senzacijo vzbudila afera ameriškega vicekonzula v Varšavi Harry Halla. ki so mu dokazali pomagaštvo pri poslih kupčevalcev s človeškim me-sem in ga zaprli. Oblasti so dalje časa opažale, da izseljevanje iz Poljske v Ameriko redno znatno presega dovoljeno kvoto. Prišle so pri tem na sled da poljski Žid Baskin. naturalizirani Američan, prodaja ponarejene ameriške potne liste kar na debelo. Ko so ga zaprli, ie zanj posredoval vicekonzul Mall in Baskin io je pobrisal v Ameriko. Preiskava pa se ie vodila dalje in dogna a, da je bil begunec poglavar tolpe, ki je prodajala dekleta v javne hiše Južne Amerike. Sum je padel tudi na njegovega zaščitnika, vicekonzula Halla, ki je Baskinu izdajal ponarejene potne liste, da so se ž njimi žrtve brez težkoč selile v Ameriko. Za vsak potni list je bilo treba plačati po 500 do 600 dolarjev, ki sta si iih Baskin řn Hall delila. V zadevo so zapleteni še trije drugi uradniki ameriškega konzulata, ki so tudi že pod ključem. Sleparstvo se je vršilo na ta način, da je Baskin navidezno poročal svoje žrtve pod izmišljenim imenom, Hali pa jim je izdajal potne listine. Te fiktivne žene so kot ameriške državljanke prišle neovirano v Južno Ameriko, kjer so jih sprejemali agenti nečedne družbe ter iih oddajali v javne hiše. Policija nadaljuje preiskavo jn je v Varšavi in Lvovu zaprla več Židov, ki so bili člani gnusnega podjetja. Nadziranje srčnega utripa na daljavo Genovski zdravnik, profesor Nicola Pendo, je izumil pripravo, ki prenaša s pomočjo radia srčne utripe na veliko daljivo, tako da bo od slej n. pr. mogoče poslušati v Ljubljani srčni utrip oseb, ki so v Parizu ali v Londomi. Priprava bo omogočala tudi na zemlji zdravniško nadziranje srčnega utripa v viso-ikem ozračju letečih pilotov. v Macinelleu darjih iz rova, kjer Je prišlo do sflne eksplozije pri tem ubitih, mnogo pa težko ranjenih. Trden spanec Neki kanadski strojevodja tovornega vlaka je med vožnjo nenadoma na tiru opazil avtomobil, ki se ni ganil z mesta, naj je strojevodja še toliko piskal in iz-puščal šumečo paro. Vlak se je moral ustaviti pred avtomobilom in osobje je hitelo, da pogleda, kaj je z avtomobilom, boječ se nesreče. Bojazen pa je bila nepotrebna, kajti v vozu je za volanom spal spanje pravičnega mož, ki ga ni moglo zbuditi piskanje, ropotanje in sikanje lokomotive. Po daljšem trudu so zbudili voznika, ki je samo debelo pogledal okoli sebe in s stoičnim mirom pognal svoj voz. Rekel ni ne bele ne črne, pač pa si je vlakovodja zapisal njegovo številko in morda bo mož imel priliko pojasniti svoj sladki spanec na tiru pred sodiščem. Gojenje želv na Českem Južnočeški tisk poroča, da so v sve» tovno znanih trebonjskih ribnikih na* pravili zanimiv poskus, da bi tu žare» diii želve. Doslej so menili, da je tem živalim potrebno izključno južno pod* neb je, toda třebonjski poskusi so do* vedli med drugim do nepričakovanega uspeha, da so jajca, ki so jih zlegle sa* mice v pesek in listje, izvrstno prebi* la celo lansko hudo zimo in izdala v naslednji pomladi prav krepak in živ zarod. Takšni uspehi so dovedli do sklepa, da bodo osnovali po južnem Češkem posebna gojišča za želve in to v velikem obsegu Mastni zdravniški honorarji Med dediči nedavno umrlega argentinskega milijonarja Cabaldera in zdravnikom, ki je zdravil pokojnika je izbruhnil sodni spor glede višine honorarja. Zdravnik zahteva za svoje delo nič manj ko 34.000 funtov (funt je okroglo 270 Din). Ta zahteva spo* minja na ogromne račune, drugih zdravnikov, ki so Iečili bogataše ali mogočnike. Tako je dobil Armour od prof. Lawrence za Iečenje njegove hče* re 20.000 funtov. Dr. Gale iz Newyor« ka je prejel za zdravljenje nekega bo* gatega borzijanca celo 50.000 funtov, pri tem pa je Iečenje trajalo vsega le nekoliko tednov. Najvišji honorar, ki ga je kdaj dobil kak zdravnik, pa je bil oni angleškega zdravnika dr. Dims* Športni uspehi nežnega spola V sredi: Inge Wiedematmova, ki Je dosegla nov rekord v plavanju na 200 m. Levo: Mercedes Glehze, ki je nedavno plavala 31 tir brez prestanka. Desno: Cilka Aussein, Id ]e na mednarodnem teniškem turnirja ▼ Mentora premagala francosko prrafctejo МаШмь Segrevanje zemlje s paro Kakor poročajo s Švedskega, so tam uspešno preizkusili nov način segre* vanja vrtne zemlje, ki sta ga izumila Gjuke in Reuterswärd. Ta dva pro* izvajata paro v posebnih kotlih in jo, pomešano z zrakom, dovajata s siste* тот lončenih cevi 20 — 50 cm glo* boko v zemljo. Cevi stoje v zemlji po 20 cm narazen. Na ta način ogrete kul* turne rastline dajejo več in boljši pri* delek, tako da se naprava vsekakor rentira. Ker metoda ne suši zemlje ka* kor metoda ogrevanja z elektriko in ker je 4 do 8 krat cenejša nego ta, se bo gotovo razširila po svetu. Uvedli so jo že v versailleske vrtove, zdaj pa jo uvajajo na Nemškem in Danskem. Mlada prvakinja Šestnajstletna Američanka Helen Madlson Je t Floridi izboljšala dosedanji rekord Gertrude Eder-lejeve v plavanju na 150 jardov. Velemesta na Češkoslovaškem Češkoslovaški statistični urad poroča, da je danes v republiki pet mest, ki štejejo vsako preko 100.000 prebivalcev in sicer Praga s 751.109 prebivalcev, Brno s 245.217 prebivalcev, Moravska Ostrava s 129.274, Bratislava s 123 tisoč 376 in Przenj s 111.214 prebivalcev. Glede števila velemest stoji republika med slovanskimi državami na tretjem mestu. Prvo zavzema Rusija (18 velemest), drugo Poljska (6), četrto Jugoslavija (3) in peto Bolgarska (1 velemesto). Praga je po številu prebivalcev med slovanskimi mesti na 4. mestu. Prva tri so Moskva. Leningrad in Varšava. __ Polikratov prstan V Budimpešti kroži naslednja zabavna zgodba: Pred nekoliko dnevi se jc vršila v hiši znanega veletrgovca domača plesna zabava, med katero je izginil gospodarici zelo dragocen briljantni prstan, ki ga je bila nekoliko prej z drugimi svojimi dragulji pokazala gostom. Zadevo so prijavili policiji in nje preiskava je imela ta uspeh, da so potegnili prstan iz — želodca nekega 24-letnega mladeniča, ki so ga operirali v sanatoriju. Češkoslovaška in film Neka statistika navaja o filmu na Češkoslovaškem naslednje številke: V 1. 1923.—28. je cenzura dovolila 10.350 filmov, 404 pa jih je prepovedala. Po tovoru je bilo 4701 film ameriških (45%), nemških 2280 (23%), češkoslovaških 1306 (12%), francoskih 1139 (11%). Nadaljni so bili avstrijski, italijanski, norveški, švedski, danski itd. Monako se oborožuje Kneževina Monako je imela doslej 90 mož veliko vojsko, ki jih je bilo za njene dosedanje potrebe čisto dovolj. Ampak v zadnjih časih je prišlo v državici opětováno do nemirov in tu se je pokazalo, da jim 90 mož velika armada ni kos. V bodoče bo menda zadostovala, ker so jo sedaj povečali za 45 mož. S0AD0NT IDEPO: J.KLO PFER KRESIVAL vedno si priprav če kašljaš al pa si hripav j »JUTRO« 5t <51 Petefc, К Ш. 1930 SK Ilirija : SV Urfahr Ptrija hoče zadnjo nedeljo pred pričetkora bo-fev za točke izrabiti in je povabila v goste gor-n.ieavstrijskcga prvaka SV Urfahr. Ze jutri v soboto se bo prvič STečala z gosti, ki so na glasn ko; řzrodno borbe-no moštvo, ki goji po-vsem moderno prizemno igro s forsiranjem brzih kril. Najboljši dc! moštva gostov je kril&ka vrsta, enako do-bra v napadu m obrambi. Hrbtenica enajsto-rcc je srednji krilec Miihlberger, večkratni gor-rjea-vstrijsk-i reprezentančni igralec. Posebna nje-cova odlika je točno podajanje m igra z glavo, v kateri mje baje težko najte tekmeca. Težišče moštva jc sploh obrambna formacija, ki je boljša kot napadalna vrsta. Levi back Tietz je na sis ли kot nepremagljiv obrambni steber ter mu je glavna odlika hiter start in sijajna igra z glavo. V napadu jc najboljši leva zveza Fuchsberger — Sf a ige ter moštva in najuspešnejši strelec v prvenstvu. Moštvo belo-zelenih jc v zadnjih nastopih pokazalo, da se nahaja v dobri kondiciji, zaradi česar ma je mogoče izdržati t udi najostreiši tempo. Kljub napred'kn v kondiciji. pa moštrvx) še ri d-iicglo jesenske forme in to pred vsem z.aradi »en igra nos t i na-iadal-ne vrste. Ako bo ta del enaj-.vorice v tem o žiru pokazal pot navzgor, potem «c moštvu ni treba bati debacia. Kri'ska vrsta ie ■vsr-3'kor zelo napredovala, tudi v pogledu doda-»o r:: 2 se ie precej spremenilo na boljše. Obramba je zares', ji va, kljub temu, da Berglesu. s katerim je Verovšek izborno vigra«, zaradi bolezni ni mo-jr-~če nastopiti. Tekrti se pričneta obakrat ob 16., v ned-eljo igra Г 4.30 rezerva Ilirije pr edtekmo. Načrt LNP ?a odigravanie tekem za državno prvenstvo LNP bo predSoiiä glavni skupščini JNS-s ea-st-edoji načrt: Za državno prvenstvo igrajo klubi, čSaei saveza v okvirju d-veh 5ig; vzhodne i« zapadne po osem klubov. Prvenstvene íekme v ligah sc odigravajo po dvojnem sistemu na točke v jesenski ia spomladanski sezoni. Začenjajo se v jeseui prvo nedeljo po 15. septembru, spomtedi prvo nedeljo po 15. tnaron. Vrstni red i« kraj odiranja jesenskih prvenstvenih tekem se določi z žrebom, spomladi se -ržreba samo vrstni red. igra se pa spomladii na л я sprotnem igrišča. Vsak klub ima pravico, da odigra eno od obeh «tkem na lastnem igrišón, odoosuo за igrišča, ki ga sam določi. Dva prvoplasirana k*niba h rsa&« lige se kva-friiicirata za finalna tekmovanja za državno prvenstvo. Ta tekmovanja se odigravajo po dvojnem сир-sistemu in začnejo drogo nedeljo po končanem figi лет prvenstvu. Vrstni red in kraj igre se izžrebata. Zmagovalec ж t.nafeih tekmovanj za dtžavno prvenstwo si pribor: naslov državnega prvaka Jugoslavije za do-tično leto. Zadnje plasirana klaba tr. obeh fig se vračata v prvi razred klubov na svojem sed-ež-n ie tekimuje-ra v prihodnjem letu za podsavezno prvenstvo. Na njuno mesto prideta zmagovalca iz tekmovanj med podsaveznimi prvaki. Prvaki podsavezov igrajo po dvojnem cop-siste-kvaii" i-tacijske tekme za pristop v H-ge. In si-ccr tekmujejo za vstop v vzhodno Ego prvaki beograjskega, sarajevskega, subotiškega ia sfcop-ijenskega pedsaveza, odnosno podsa-vezov, ki bi se na teritoriju teh podsavezov v bodoče organizirati. Za vstop v zapadno Ugo pa tekmcje'ro prvaki ■'-.vblia-nsk-cga, osiješkega, splitskega in zagrebškega podsaveza. Ta tekmovanja se vrše v istem čase, ko se vrš: finalno tekmovanje га državno prvenstvo. Tekmovanja v ligah in kvalifikacijska tekmovanja med pnd-savemimi prvaki vodi poslovni odbor JNS. Podsavezno prvenstvo se odigra med podsa-V с m t tni prvorazrednimi klubi. Načeloma se ome-::/-c vsaki razred na šest klubov. Podsa-vesá so '"■nt izvesti podsavezna prvenstvena tekmova-• j:- d^ kraja in jih organizirati tako, da Je pod-S3v ;zn: prvak določen 14 dni pred pričetkora kva-tikacij'skfh tekmovanj med podsaveznimi prvaki. Predlog za formiranje prvih (H: V sezoni 1930-31. tvorijo vrhodao ligo nasied-r; klubi: trije prvoplasirani klubi BLPa, dva Г г vo plaši rana kluba Sar. N. Pa, dva prvoplasi-rr.na kluba Sub. N. Pa in en prvoplasirani klub Skop. N. Pa. V sezoni 19.30-31. tvorijo zapadtw )i®o nasledil i klubi: dva prvoplasirana fclulba LNPa, dva prvoplasirana kluba Osj. N. Pa, en prvoplasirani klub Spi. N. Pa in trije prvoplasirani klubi ZNPa. Finančne določbe Vsak ki A potuje na svoje stroške. Dohodki se razdelijo na sod-eta-joča kluba v enaki meri, to je vsak prejme 50 odstotkov (kakor pri dosedanjem tekmovanju za drž. prvenstvo). Od brutto dohodka pripada podsavezu, na čigar teritoriju se je igrala tekma, 5 odstot., JNSa 2 in pol odstotka. Vsak klub je dolžan odigrati revanžno tekmo. Če je ne bi hotel odigrati, ga črta JNS neglede na r.-egov pl-acement iz lige in določi dogovorno z с >kodovanim klubom višino odškodnine, ki jo ima ri.-ičatf klub, ki ni hote! nastopiti. Predlog za letošnje državno prvenstvo Državno prvenstvo za 1930 se izvede tako: Takoj po končanem prvenstvu v poedinih pod-savezth nominira u. o. JNS v sklada z rezultati pcdsavezitih prvenstvenih tekmovanj obe ligi, ki bosta 'graii v sezoni 1930-19.J1 v smislu reorgani-z ranega tekmovanja za državno prvenstvo. V obeh ligah se izžrebajo nasprotniki za tekmovanja po dvojnem oup-sistenra. ki igrajo v ligi dc sem iiinaia. Vsi S*>je semifinalisti rt obeh lig igrajo dalje med seboj po dvojnem oup-sistemu. Zmagovalec '•r. teh tekmovanj si pridobi naslov državni prvak Jugoslavije za 1930. Službeno iz LNP. Tekme v nedeljo dne 15. marca 1930: V Ljubljani: pokatea tekma SK Grafika : SK Jadran ob 10. na igrišču Primerja. B-ajc-jnt.vka služba SK Grafika, službujoči odbornik LNP g- Kuret, vsak klub mora postaviti 3 reditelje. — V Mariboru: SK Železničar : SK Svoboda, prvenstvena tekma. — V Trbovljah: PK Trbovlje : SK Amater, prvenstvena tekma Blagajniško službo in režijo prevzame SK Trbov-•je. vsak klub mora postaviti po 5 rediteljev. SK Trbovlje mora po tekmi od računa t i sodniku dele-ž za LNP in JNS. — Danes r petek ob 20. seja upravnega odbora. Nogometna tekma ▼ Trbovljah. V nedeFlo ob 15. se vrši prvenstvena tekma med tukajšujhn SK Amaterjem in SK Trbovlje za prvenstvo Trbovelj. Ker sita moštvi obeh klubov v precej do-hrt formi, se obeta zelo zanimiva in napeta borba. Za tekmo vlada veliko zanimanje. za žensko konfekcijo dobijo trajno delo na dom. — Naslov pove Oglasni oddelek „Jutra". 478з bone v celoti pri takojšnjem nakupu blaga ali tudi v dobropis za poznejšo dobavo. EKSPORTNA HIŠA „LUNA". MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 19. 3626 HENCE S Telegram: STARE, MENGEŠ Zavod za pridobivanje in prodajo ozdnih s SAŠA STARE, MENGEŠ RAVBABJEV GRAD 90 11 Železniška postaja: ?arše- Mengeš Ш Slalom tekma. Danes v petek 14. t. m. ob 19. v klubovi sobi (kavarna Evropa — vhod Dunajska cesta — dvorišče) sestanek zastopnikov zavodov, ki so se prijavili za slalom tekmo. Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Nato se pa ob 19 30 vrši širši sestanek smučarske sekcije. Sestanek važen zaradi nedeljske prireditve v Planici, zato vsi in točno. — S. K. Ilirija. Pisava in bolezen Znani grafolog Herbert Gerstner je hotel dognati, kakšne zveze so med pisavo in zdravstvenim stanjem, pa je izvršil celo vrsto zanimivih poskusov. Zanimala ga ie v prvi vrsti sladkorna bolezen, ker se da prijeti s številkami, po količini sladkorja v krvi. Gerstner je dognal da se pisava močno preminja po stanju bolezni. Cim bolj je človek bolan, tem slabša je njegova pisava, tem čudneje sekana in težje čitljiva. Pisava in bolezen gresta nekako vzporedno druga z drugim. Gotovo bi našli takšne vzporednosti tudi pri drugih boleznih in bi to utegnilo biti za zdravilno vedo morda nra-ktične vrednosti. Ssfava EähvaMöstL Velecenjenemu gosp. dr. I. Rahle-jevu, Beograd, Sarajevska 70. Zahvaljujoč se, Vas prosim, da mi odpoš-Ijete na naslov mojega očeta po povzetju za sedaj eno stekleničico Vašega odličnega zdravila Radio-Balsamika. Prešlega leta 1925 sem prejel od Vas tri stekleničice in sem se v istini prepričal, da je Vaše zdravilo edina rešitev od revmatizma. Zato sem priporočil svojemu očetu, da se tudi on poskusi zdraviti z Radio-Balsamika. Tem potom se najtopleje zahvaljujem za Vaše zdravilo, ki me je rešilo mučnih bolečin. Z odličnim spoštovanjem Viktor Mirkovié, uprav. kr. pom. Svetilnika »Tri sestrice*. Ugljan (Dalmacija), 29. X. 1926. Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja proti naplačilu Laboratorij Radio-Balsamika dr. I. Rahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah in drogerijah. 168 тш Stanovanje je udobno, če imate po tleh Smyrna preproge. Najcenejše jih napravite sami. Vzorce, volno in blago Vam nudi trgovina TOXI JAGER Ljubljana, Dvorni trg 1. L« MIKU Mest»? trg 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- Pomlad prihaja! z večjo množino silicium-kisline, ne izpod 60 % Si O2 — pridejo v poStev tudi industrijski odpadki — naj izvolijo interesenti, ker je mesečna potreba nekoliko vagonov, staviti ponudbo s pošiljko majhnega vzorca z navedbo cene nakladalna postaja na PORTLAND - CEMENTNA TOVARNA d. d., Mojstrana. 4686 f Naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, stari oče in tast, gospod Jakob Drobnic bivši kovaški mojster je danes po kratki bolezni, v 75. letu svoje starosti, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 15. marca 1930, dopoldne na tukajšnje pokopališče. V Sodražici, dne 13. marca 1930. 4798 ŽALFJOČI OSTALL Bre» poeebnega kssaasB» Heetci pogTebai uvod Miibor A.<$ E. Skaberně Ljubljana Pristopajte k Vodnikovi družbi! Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma predobri oče, brat, svak in stric, gospod Liulovik Brauten trgovec v Morski Soboti v četrtek, dne IS. marca 1930, ob % 7. url po dolgi, mučni bolezni ta previden s tolažili svete vere, v 43. letu svoje dobe, boguvdano v Maribora preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrSfl v soboto, dne 15. marca 1930, ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča ▼ Pobrežju pri Mariboru. Sv. maže zadušnice se bodo darovale dne 17. marca 1930 ob 7. trri ▼ stolni ta mestni župni cerkvi v Mariboru ta v Murski Soboti. Maribor — Morska Sobota, dne 13. marca 1930. Genovefa В rumen roj. Velnar, soproga. — Srniljana in Niklca, hčerki ter vsi ostali sorodniki. .-v -■■ --''v ;;;;. •;•<-; . ШМФ: Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli o priliki prerane smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata itd., gospoda a Merharla trgovca, posestnika in gostilničarja ter za poklonjeno krasno cvetje se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni čč. duhovščini, gasilnemu društvu in pevcem za v srce segajoče žalostinke ter mnogobroj-nemu občinstvu za častno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Dolenja vas pri Ribnici, dne 14. marca 1930. Mara Merhar z otroci in ostalo sorodstvo. 4799 MESTNA OBČINA ŠKOFJELOŠKA naznanja, da je danes umrl njen dolgoletni odbornik in občinski svetovalec, gospod • 9 v * ; ^. * • -VV •, • . v / . v • •• posestnik in mizar, soustanovitelj gasilnega društva hi Mestne hranilnice Itd. Vzornega in nesebičnega delavca ohranimo v častnem spominu. Josip HaSner, župan. *ЛГЩО« st ш Petek, 14. ITL 1930 Emerson Hotisfi: MOŽJE Roman XV. POGLAVJE Ta nasprotnik ni bil nihče drugi kakor jaz sam, John Cowles, mladj človek, ki je zablodil na širnem vrtu življenja. Trudil sem se, da bi pregnal njen obraz iz svojega srca, vso moč in voljo sem zastavljal v ta namen. Obujal sem si v mislih dano obljubo, dolžnost, ki sem jo bil vzel nase, in svojo čast Toda nič ni moglo odstraniti njene slike. Prizadeval sem si, da bi pozabil milino njenega glasu, vonj njenih las, sladkost njenega telesa, ki sem ga bil nekoč že držal v svojem naročju, ves ta neopredeljivi čar žene, uganke, sfinge, skrivnostnega magneta sveta, čar, ki ga ni moči obrazložiti in za katerega ni primere; toda nisem ga mogel pozabiti. Obhajala me je běsnost na vse ostale moške na svetu. Rekel sem, da hočem govoriti resnico. Resnica je, da sem v svoji notranjosti koprnel po tem, da bi stopil na plan in glasno pozval vse ostale može sveta na dvoboj. Moja prava, notranja želja je bila, planiti tamle v temo, zgrabiti tisto žensko za ramena in ji povedati, kar mi je bilo v srcu in krvi — pa da jj moram priznati obenem vse očitke svoje vesti. To ni bilo dekle, kateremu se se bil zaobljubil, to ni bila ona, kateri sem bil obvezan s svojo častjo — niti ne ona, ki je bil njen glas poln vonja in niene oči polne noči, obraz čistih črt, ki sem ga nežno hranil globoko v svojem srcu — ne, to ni bila ona. To je bilo drugo dekle, neomejeno v svoji izpremenljivosti, dekle, ki je bilo po sleherni izpremembi še bolj neodoljivo kakor dotlej; ona je bila povzročila ta boj med menoj in mojim drugim bistvom. S pestmi sem udaril ob tla. Vse, kar sem si mogel reči, je bilo to. da ie sladka, sladka in čudežna — tu. v tajinstvenosti širne po- kojne, nedosledne pustinje, k! se Je razprostirala vse na okoli v tem mladem, mogočne msvetu, polnem pravekovnih moških strasti. 16. poglavje. Bivoli. Še preden se je zdanilo, je zvonko pel rog in prebudil ves tabor. Cez nekaj minut so se zakadili taborni ognji in v sivem polmraku smo zagledali straže, ki so čule pri konjih, kako jih vodijo v tabor. Obenem je prvi slabotni solnčni svet že pobarval rob doline in kuhar r.as je jel klicati, naj pridemo popit vročo kavo in zuažit prerijski zajtrk. Čez pol ure se je oglasil klic: »Odrinemo, odrinemo!« Rog je pozval jezdece, naj osedlajo konje, in čez malo časa smo bili spet na poti. Dotlej smo bili videli na svojem potovanju proti zahodu prav malo živali, nekaj antilop in kod pa kod kakega volka, vendar pa nobene izmed bivoljih čred, ki so se tiste dni pasle po zahodnih prerijah. Enoličje našega potovanja se je sedaj izpremenilo. Komaj smo bili pet milj od porušene postaje — minili smo jo v diru, tako da ni mogel nihče opaziti, kaj se je bilo tam zgodilo — smo že videli, kako se naše prednje straže vračajo in mahajo z rokami. Obenem s~"o začuli topot bližajočih se kopit — in vsem se nam je utrgal iz grla vzkrik: »Bivoli, bivoli!« V naslednjem trenutku je vsak jezdec že podil svojega konja naprej. Bližalo se je grmenje, mogočno in zamolklo kakor grom topov, kadar se najbolj gosto razlega v bitki. Videli smo, kako se dviga iz majhne soteske, ki je vodila na levi izmed gričevja v dolino, obiak praku; ko smo se obrnili, se je pravkar bobné razlila iz njenega ustja široka, temna poplava. Videli smo velike temne bike, ki so dřevili naprej, napol zaviti v prah. Prvikrat v svojem življenju sem od blizu opazoval ta ogromna bitja, ki so omogočala neciviliziranemu ljudstvu obstanek, s tem pa obenem pokazala beli pasmi način, kako more zavladati tem krajem. Bili smo tako rekoč na krilu črede, še preden smo dospeli do reke. Ko so se iznenada ustavili, kakor da iz nekakšnega razloga nočejo kreniti preko vode, smo bil že sredi njih. Sprednje vrste so se zgrnile nazaj na tiste, ki so bili za njimi, a ti se niso odmaknili, ker so jih zadnji voli potiskali naprej. Tedajci pa je vsa čreda hkratu začutila nevarnost, se kakor na znamenje obrnila in se zapodila po dolini navzgor, zaviiaje se v gost oblak belega prahu. Pri takem lovu je vse na tem, kako hiter in pogumen je konj vsakega posameznika. Na mojo srečo je bil moj konj že čez nekaj sto korakov z divjačino vštric. Dospel sem tik do velikega črnega bika in po nasvetu, ki mi ga je bil mnogokrat dal stari Auberry, nisem pritisnil na petelina, dokler nisem opazil, da merim nekoliko naprej in za las prenizko. Pok strela sem komai čul, tako neznansko je bilo grmenje kopit; a videl sem, kako .ie bil mahnil z repom in planil naprej, kakor da ni ranjen, čeprav se je na njegovem boku pokazala kaplja rdeče krvi. Ko sem ga dalje zasledoval, iščoč pištole, ki mi je tičala v sedelnem toku, se je bik s pobešeno glavo, vzdignjenim repom in naježeno grivo mahoma obrnil proti meni. Moj konj je odskočil v stran in čreda nas je minila. Stari bik je še nižje sklonil glavo, se nenadoma ustavil, modro gledaje na nas, in se jel v naslednjem trenutku počasi spuščati na tla, kakor bi hotel leči; naposled se je zvalil in obležal mrtev. Skočil se mna tla in privezal konja k enemu izmed rog mrtvega bika. Ko sem se ozrl po dolini, sem videl, da so tudi drugi poskakali s konj in da se riše na sivih tleh še več takih velikih temnih lis. Tu pa tam, koder so se posamezniki še podili za čredo, je buhal iz belih oblakov v prahu višnjev dim. Obetal se je bogat obed, mesa je bilo več ko dosti. Dolina je bila polna ubitih bivolov, zakaj belci v s\ ojem uničevanem načinu lova niso poznali prezanašanja. Pozneje sem zvedel, da je bila tudi stara Mandy zajahala mezga, se udeležila lova in s svojo lastno puško ustrelila bivola. Opazil sem, da bo bika, ki sem ga ubil, zaradi njegove ogromnosti težko obrniti. Ko se mi je posrečilo, da sem uprl eden enega izmed rog v tla, sem ga zgrabil za zadnjo nogo in ga vendarle nekako spravil na hrbet. Sredi odiranja me je zmotil moj stari prijatelj Auberry, ki je prijahal k meni. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 P ar. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek * Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za Šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 0€dcr iměe da se mu pos/;e po posti naslov aH íea/со drug o informacijo tičoco se matih oglasov naj pritoži v snamßah sicer ne ho prejet odgovora t ^ Жт&аШи CENd MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Šivilje prvovrstne, t; umejo šivati ženske klobuke na cikcak motornih etrejih Anita В. in Anita Lock, iahko takoj dobe stalno za po-ienjt 6 plačo od 80 iio 100 Dir dnevno pr. Mil-kitsehu Ene* Mihajiova 3. 94 tó Šteparico %& gornje dele sprejmem takoj. Цгада in stanovanje ▼ hiši. — Albert Fohar, Radeče r>-i Zid. mostu. 9233 Stenotipistinjo začetnico sprejme odvetniška pisarna Predn-ost z znanjem jezikov. Ponudbe, če mogoče s sliko na og!. oddelek »Jutra« pod šifro »Nemščina-itali:anščina«. 9770 Natakar, vajenca fpicolo) epr ejraem takoj.— Naslov t oglasnem oddelku »Jutrac 9635 Pek. vajenca * oskrbo v hiši in obleko sprejme Jo-sip Stojan, umetna parna pekama, Pi-ieet. IS pri Brežicah. 962S Brivskega pomoč. dobrega ondul°rja sprejmem takoj Мекв Frinc.. K anj 39 9552 Služkinjo pošteno in pri 'т.о. po možnosti tudi veščo kuhanja, sprejmem. Naslov v ogla?, oddelku »Jutra«. 9801 Učiteljico za popoldanski pouk dveh deklic" 1. in 2 razreda gimnazije. sprejme Elza Sever. LjuhVar.a. Gosposveteka e. št. 5 JI. Zsrltisiti se je med 1. in 2. uro. 9S05 Dva presvečevalca jajc drrb-o izvežbana sprejmem. Ponudbe na oirlss. oddelek »Jutrac pod »Ekspert«. 9777 Natakarico zmožno U>uO Din kavcije, sprejmem takoj na deželo. Prednost imajo tiste, ki so zmožne kuhanja. Pi.s-mene ponudbe z navedbo dosedanje službe in zahtevkom p'ače na na-lov, ki ga роте oglasni oddelek "Jutra«. 9772 Ingenieur for. za napravo gozdnega go-Äpoda'.-kega načrta na ve-leposestvu, se išče. Ponudbe na naslov: J. 2e-leznikar — Jezer&ko nad Kranjem. 9739 Učenca poštenega in pridnega, za medičar&tvo in elaščičarsko obrt, e h ano in stanovanjem v hiši aprejme ta-koj Anton Mohor, Kranj. 9769 Pek. pomočnika sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9817 Natakarico dobro izurjeno in z večletno prakso sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9833 Čevljar, šteparico dobro izurjeno <=p ejime ta-k o j Franc Juvan. čevljar. Radomlje pri Kamniku. 9339 Strojepisko zmožno slov. in nemške stenografije, event. začetnic« z dobrimi spričevali sprejmemo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 9840 Postrežnico zelo čisto in pošteno, veščo rseh gospodinjskih del — sprejmem za čas med V« 7. zjutraj in 1. popoldne — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9S58 Kroj. pomočnika spretnega sprejme takoj Alojzij" Granduč, Maribor. Vetr-njska ulica 23. 9857 Kemika za analizo kosmetičnega preparata iščem. Ponuidlbe na og'la-ni oddelek »Jutr3« ood šifo »Zanesljiv 303*. 9863 G. Th. Reiman: Potovanja in čudovite prigode Tomiia Pcpkmsa Kolo se je zdaj mahoma nagnilo t nosom protj tlom; profesor se je prekopicnil in eletel, ne da bi utegnil prositi dovoljenja, v otroški voziček gospe Debelušnice. Na srečo je ubo?a žena se za časa potegnila svojega malčka iz vozička. Potnika za Trbovlje — za prodajo šivalnih strojev in koles sprejme Avgust P e č n i k, Stožice štev. 47 — Ježica. 9800 it ' - - Zastopnika za Slovenijo, ta angleški bombaž ter francosko in italijansko vok.o sprejmemo. Cenjeolezni oddam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 9854 Gostilno vzamem v najem eventnel-no tndi na račun Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra gostilna 50«. 240 Kuhinjo na račun oddam т uovoprenrejeni gostilni -r Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 9837 _i-_ Restavracija na Taboru ее » 1. aprilom oddav najem. Reflektant i morajo Imeti osebno točilno pravic« in nekaj kavcije. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlenosti in zmožnosti na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Restavracija na Taboru«. 9844-a Kostanjev les naprodaj V nedeljo. 16 marca 1930 ob 3. uri popoldne bo v Bizoviku pri Ljubljani, pri cerkvi prodaja kostanjevega lesa iz cerkvenega gozda. Lee je trojevrsten: za stebre, za droge, za ograjo ali drva, ali za tanin. Cerkveno predstojni-št-vo podružnice sv. Nikolaja v Bizoviku. 9849 Dijaka sprejmem v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9862 Stanovanje 1—S sob in pritiklin, suho in šolnino samo v mestu išče dvočlanska rodbina za takoj ali koncem maja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik in mirna stranka« 4985 Stanovanje dvosobno ali trisobno s p-itf, -linami išče za maj stranka dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Mirno ta zračno stanovanje« 9540 Stanovanje 2 sob. shrambe, kleti, drvarnice in nekaj vrta. z vodo in elektriko v hiši, ta'koj oddam Več se izve v Lescah pri Bledu št. 67. 97S9 Solnčno stanovanje v pritličju, dvosobno, 6 pritiklina-mi oddam mirni in snažni stranki я 1- julijem v bližin: vladne pala-бе v Ljubljani. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jut-та« pod značko »Stanovanje 1. julija«. 9866 Ribje olje sveie, najfinejše, norveško, iz lekarne dr Piccolija v Ljubliam, se priporoča ble-dim. "slabim osebam 229 V Kranju bc jutri, » soboto zvečer v kavarni »Narodni doma koncert Svir» Jazz-band Odeon iz Ljubljane. Vstopnina pro-ta 9773 Opremljeno sobo iepo in eolxfoo, z elektT. razsvetljavo ter parket-i, v centru mesta oddam takoj ali s 15. marcem Na željo t-udi z 2 posteljama. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 9822 Sobo s hrano mesečno 650 Din, oddam za dva gospoda taioj ali 15. marc Poizve se v restavraciji »Soča«, Sv. Petra cesta 3. 8603 Solnčno sobo prazno, v pritličju ali prvem nadstropju, z vhodom i* veže ali etopnjic in razgledom na vrt, išče go-řpod za stalno. рошмЬе pod šifro »Mir in snaga« na oglasni oddelek Jutra. 9632 Sobo e hrano ali brez oddam e 15. marcem 2 gosipodoma ali g04p0dična.ma v Jenkovi ulici 13. 9795 Sobico cd dam eolidni gospoďčmi. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a«. 9499 Ooremljeno sobo solnčno, z elektriko in parketom. v centru me-ta takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9807 Opremljeno sobo lepo, z elektriko in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 9S28 Sobo s hrano za takoj ali e 15. ma-cem iščem v Mostah Elektrika predpogoj — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Zelezostrugar«. 950Ö Opremljeno sobo v I. nadstropju, s posebnim vhodom oddam e 15. t. m. za 265 Din Poizve se v Kolodvorski ulici štev. 26. 9834 Sostanovalca (»urejinem na Starem tr?m št. ЗШ, desno. 9346 Lepo sobo e posebnim vhodom in električno razisvetljavo oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9S31 Mesečno sobo oddam na Mestnem trgu 13 9850 Separirano sobico išče uradnica. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra«. 98G1 Sostanovalca v lepo sobvj aorejmran k akademiku. Naslov v ocl. oddelku »Jutra«. 9860 Sobo z 2 posteljama takoj oddam Ulica na grad št. 7. 9863 Erato-Finessen I>vignite pitano. 3771 Ivo Iskren- hvala! Nisesm bila ni'jer — le vedno doma. Zdravje povoljno Dal Bog, da bi se naše želje izpolnile. Vse v najlepšem redu. Vroče poljube v večnem hrepenenju — M. 9787 V oglasnem oddelku »Jutra« jc dvigniti sledeča piema: Amerikanec, April, Avgust-September, Agiinost, Auto-motor, Beograd, Boljši obrtnik, Bled. Mia Belencier, Celjski, Cente:, Cik'ama, Cista soba. Dolgčas. Dobra gospodinja 11. Dobra frizerka, Delaivnica. Dalmacija, Dobra gostilna 50, Dober zastopnik- Dvatieoč, Dvorišče, Diskretno. Dober plačnik. Dober prodajalec, Ekonomija. Ener«ričen nastop. F. M 30. Fina šivilja. Fiat 9375. Gitara. Gotovina. Gostilna e po?est-vom, Goar>odinja, Gostilna 9173, Gantleman 31 Gut ve-sorgt in Alter, Hišica 20, Juta. Južno, Inozemstvo, Jesen 32. Inženjer 011. Karikatura I, Ključavničarska stroka. Kavcije zmožna 1000, Litograf. Lepa lega, Lahek zaslužek. Ločenka, Ljubljana 1000, Lepa pom'ad, Mirno stanovanje, Mir in snaga, 15. marec. Melanija. Možitev. Marljiva 36. I. moč, Mešana stroka. Nepritlii.no, Napredek, Naja, Nujno 10. Olga 28. Odde, О ganiza-tor, Očarala si me. Osamljena ideali-tka. Prvo spoznanje, Pošteno detle 8871 Pom;ad se budi, Prilika. Posestvo 100. Parcela, Poštenost 8S95. Poverjenik. Promet 3, Prvovrstna moč, Priložnost 37, Plačam dobro, Plačam tndi leto naprej, Poseben vhod. Položim kavcijo. Perfektna. Poštena 95. Rabimo takoj. Rozalija. Rentabilno 66. Resno 9316. Rudnik, Rentabilno podjetje. Re? inteligent. Stavbni, Sodaviča-, Samec. Stalna eoba. Stojalo, Samostojen. Solnčno. Snažno stanovanje. Sposobnost, Saša. Solidna eostil-na. Simpatija 100. S'egna bodočnost 500. Samost-0'na kuharica 8839. Starejša, Stufi 40—200, Tc5en in soliden, Takoj denar, Trezen strojnik. Tiha voda. Ugodni pogoji. Vesele nedelje. Vsak, Vpokojen. Vrtnarstvo, Vrtnar. Vajenec 6129 Vanda. L, Velik zaslužek, Zelo epret.na. Zmožen kavcije, Živilski. Cenitev. Zaželjeni dom. Zakonec. Zmožen 12. Zelo ugodna pozicija, ZajamČeno čisto. Z?odnia pomlad. Za 3 leta Zadoščenje, 800—1200 Din. 48'etna. 14, 25-71. 650. 90. 1-100. 1885. 028. 2000. 60000 Citre stare, dobro ohranjene proda Se