Številka 279 TRST, v sredo 9. oktobra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvfi., (6 gtotink) v mnogih tobakarnah y Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, branju. č?L Petru, Sežani, NabreŽini, Sv. Luciji, Tolmin«, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. < ENE OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke Ji1/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po SO stotin k ; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov ;;o 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-•Jaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4t» stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. laiBćiita la iBielisio izdule .Edlaosti' siaae: ccloletio 15-20. pol Ista 2*60 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredniStvo lista. Nefraukovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglaae in reklamacije je poSiljati na upravo li«a. UREDNIŠTVO: al. Giorfio Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti £t. iS. —- Poštno-hranllnični račun It. &41*6i2. ■ .- Telefon itev. 1157 ■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a 1 AV/fVJET Wp-OT| ! avstrijsko zdravilišče za umobolne in za transporta rekrutov aretirani trije mladiči. E5*l«LV«/w/,\V I TlC- VLO I 1» živčne bolezni. Zavod, v katerem bo mesta za Eden je z nožem zabol nekega policijskega TVTinie+iM nn^nflhn 2300 M«^ j« v imenu cesarjevem otvoril agenta, Napadalca so mogli le z veliko težavo aretirati. Maroko. CASABLANKA 8. Semkaj dospeli emi- ^ ^ ^ ' j nadvojvoda Fr&n Ferdinand. Svečanosti so BUDIMPEŠTA 8. Danes je skupna mi- i Se prisostvovali : naučni minister dr. Mar-nisterska konferenca konečno revidirala vse chet, minister za notranje stvari baron Bie-nagodbe se tičoče predloge, ki so jih ob 8. i nerth, minister za deželno brambo ' FZM Sarji poročajo, da se je v Setata osnovala uri zvečer podpisali ministerska predsednika Latscher, namestnik Kielmansegg, žu-1 druga mehala Mulej Hafida. Da se urojenci baron Beck in dr. Wekerle ter ministri Ko-} pan dr. Lueger, deželni maršal princ Lichten-1 Več ne vračajo v Casablanko, pripisujejo ob-rytov,ski, Fort. Auersperg, Derschatta, Košut, \ stein, mnogi dvorni in državni dostojanstve- j stanku te mehale. Jutri odide v Lidi raz-Daranyi. Ob 10. uri 15 minut se vrnejo i niki in načelniki državnih in avtonomnih j gledna četa. avstrijski ministri in strokovni referenti s posebnim vlakom na Dunaj. Seveda je tudi Avstrija dobiia koristi v primernem številu. Po mnenju Košutovem so doseženi vspehi oblastnij. PARIZ 8. „Agence Havas* poroča iz Rabata od 7. t. m. DUNAJ 8. Cesar je imenoval FML I ^ancoski poslanik Regnault, ki je do-™ T^-^o ttt i *Pel ™eraj semkaj, je bil danes vsprejet od Nov tajni svetnik. za Ogrsko ugodni na političnem in gospo- ^ araQadnega; sultana Abdul Aziza v mali palači Kubibad, j nahajajoči so nedaleč od mesta. Maročanske | čete so izkazale poslaniku vojaške časti. Po- * T*TČ.ir * o -rv lij I slaniku so sledili general Liautev io admiral GRADIŠKA 8. Danes predpoludne. se j philibert s gk * štabom< gultan je vspre-je pod predsedstvom namestmskega svetnika jd posianikaf <;bdan od svojih ministrov. Poslanik je najprej izročil sultanu svoje pove-rilno pismo ter je nato prečital nagovor, ki ' se v glavnem glasi: Francija je zelo rada uporabila priliko, da izrazi sultanu čutstva prijateljstva, in hoče dati poseben dokaz za ta čutila s tem, da je poslala k sultanu darskem polju s stališča načel stranke neodvisnosti. Ne le carinska in trgovinska pogodba mesto carinske in trgovinske zveze in avtonomni ogrski carinski tarif so dika nagodbe, ampak tudi mnogo zelo važnih pridobitev, ki vse zamorejo zbližati deželo svoji državni samostojnosti. Foleg teh državnopravnih pridobitev so tudi znatne gospodarske koristi in mi nimamo povoda, da obžalujemo kompenzacije, ki smo jih morali dati za te pridobitve. Natanko treba proučiti, da bo možne konstatovati, kaj ima večjo vrednost : to kar smo prejeli, ali ono kar smo za to dali. Menim, da prvo je več vredno. Stranka je vzela to izjavo ministra za trgovino z živahnim zadovoljstvom na znanje. DSinisterski predsednik Wekerle na Dunaju. BUDIMPEŠTA 8. Ministerski predsednik dr. Uekerle se poda nocoj na Dunaj, kjer bo jutri ob 3. uri popoludne vsprejet cd cesarja v avdijenci. Demonstracije v Budimpešti 10. t. m. BUDIMPEŠTA 8. Dne 10. t. m. bo pripravljena vsa tukajšnja posadka, redarji bodo v permanentni službi. Vodstvo socialistične stranke je imelo včeraj posvetovanje, ki je trajalo do pclunoči. Sklenilo se je, da se omenjenega dne zberejo vsi delavci vkljub prepovedi pred parlamentom ter se bodo v skupinah po dva ali trije sprehajali gori in doli po trgu. Demonstracija za splošno vo-vilno pravico se bo vršila torej v vsakem slučaju. Grof Andrassy pri cesarju. BUDIMPEŠTA 8. „Ogr. biro*' poroča z Dunaja: Ministra grofa Andrassy je danes ob 11. uri dopoludne vsprejel cesar v Schonbrunu v avdijenci. Avdijenca je trajala nad eno uro. Potem se je minister vrnil v ogrsko ministerstvo, kier ga je pričakoval minister a latere grof Z»cby. Grof Andrassy je poročal grofu Zicbv o avdijenci. Grof Zicby je izjavil časnikarjem, da je avdijenca imela ugoden vspeb. Konferenca stranke neodvisnosti. BUDIMPEŠTA 8. Na konferenci stranke neodvisnosti, ki se je vršila danes, je imel trgovinski minister Košut govor, v katerem je splošno poročal o doseženih vspehih. Isti so, je rekel minister, z ozirom na sedanji položaj dragoceni, važni in številni. Novo zdravilišče za umobolne. DUNAJ 8. Danes predpoludne je bilo v 18. okraju slovesno otvorjeno novo nižje- zbora, tajnim svetnikom. Za uravnavo Tara in Soče. dr. Pipica sestala komisija, da pretresa podrobne načrt j za uravnavo Tara in Soče od Gorice naprej. V komisiji so zastopana : drž. vojno ministerstvo, poljedeljsko ministerstvo, za notranje stvari in trgovinsko ministerstvo. Razun tega se udeležujejo razprav za- srLopniki namestništva goriškega deželnega gk Q g la»ikom d?a r ledna zastoPnika aH hnr»o in ircon nrnmn rnolo'/orvih nntoc-rr"! 11 * 4 . ** __- odbora in vseh drugih vdeleženih oblastnij in interesentov ter državni poslanec dr. Fai-dutti. Razprave, ki bodo trajale ves teden, imajo tvoriti podlago za uravnavo omenjenih rek, kar se ima urediti posebnim zakonom. 7 Knez Alfred Liohtenstein. GRADEC 8. Knez Alfred Lichtenstein je danes popoludne umrl na gradu Hollenegg pri Deutsch Landsbergu za srčno kapjo. Strojarna pogorela. francoske vojske in mornarice. Regnault je prepričan, da sultan zopet napravi red in mir in da zagotovi glasom algesirskega akta varstvo, potrebno razvoju trgovine. Regnault je apeliral na blagohotno podporo sultana, da bo možno zopet skleniti tesno zvezo med seboj nega zaupanja med obema deželama. Zato računa na njegovo sodelovanje ter ga zagotovlja najiskrenejih želja Francije za provspeh in veličino šerifške države. Sultan je mirno poslušal nagovor Regnaultov, ki mu GRADEC 8. Danes zjutraj je izbruhnil I ga je neki dostojanstvenik raztolmačil ter je ogenj v strojarni tvrdke Riekh, ki je uničil I odvrnil z govorom, ki ga je takoj tolmač velik del skladišča govejih kož. Požar se je prevedel na francoski jezik. Sultan je po-naglo razširil. Škode je okolu 150.000 kron. zdravil sporočilo Francije, zahvalil se je fran-Oooludne je še gorelo. Trije gasilci so bili j coski vladi za nje dobrohotnost in podporo ranjeni. ; ter je rekel, da hoče napraviti red v državi ter izvesti reforme, kakor jih zahtevajo alge-sirski akti, prepričan, da mu bo Francija Predstojeći štrajk telegrafistov v Kanadi njegovo nalogo olajšala. Konečno je sultan OTAVA 8. Pripravlja se štraik telegra- pozdravil generala Liauteja in admirala Phi-" r' '' liberta, ki sta misiji podala poseben ugled. Na to je Regnault predstavil sultanu člene fistov železnice Canadian-Pacific. Uradniki so odklonili 10°/3 povišanje plače. Ako pride do štrajka, bi bil v nevarnosti železniški odposlanstva ter mu izročil veliki križ častne promet. legije, za kar se je sultan zahvalil. Z enakim PODLISTEK. Iz danske zbornice. KOD AN J 8. Finančni minister je predložil danes računsko poročilo za finančno leto od 1. aprila 1906. do 31. marca 1907. ter proračun za dobo od 1. aprik 1908. do 31. marca 1909. Siamski kralj. MESSINA 8. Danes predpoludne je na parniku „Birmama" dospel semkaj siamski kralj. Kralj Viktor Emanuel, ki se nahaja povodom pomorskih vaj na oklopni križarki „Regina Elena*, je obiskal siamskega kralja na „Birmaniji", na kar je isti vrnil obisk na oklopni križarki „Regina Elena*. Kralj Viktor Emanuel je priredil na čast siamskemu kralju obed. Antimilitarična propaganda na Francoskem. PARIZ 8. Na zapadnem kolodvoru so bili radi antimilitarične propagande za časa ceremonijelom kakor ob prihodu, je misija zapustila palačo. Regnault je imel osebno od avdijence najbolji utis. V kratkem vsprejme sultan Regnaulta v posebni avdijenci. AlBMer Vasiijević Sivorov. V spomin .stoletnice spisal Iv. Steklasa. II. Turška vojna. Vladarica se je podala na pot iz Petro-grada početkom meseca januarja leta 1787. Potovanje njeno je bilo svečano ; povsodi so jO čakali sprejemi, povsodi se prirejala mnogoštevilna spremstva. Potovala je počasi, zato, ker se je pogostoma zaustavljala. Potem-k i n je vsprejel carico v Kijevu ; zraven je bil tudi Suvorov. Prispevši v Kremenčug je razgledala vojsko. Veščaki so bili osupnjeni radi izvrstnega držanja vojsk, prepadeni radi izurjenosti. Neki tujec je rekel naravnost, da v svojem življenju še ni videl bolje vojske. Vladarica je bila jako zadovoljna, izrazila-svojo blagovoljnost in v prisotnosti ogromnega spremstva vprašala Suvorova, kakšno nagrado želi od nje, carice ? Suvorov se je začel klanjati ter je odgovoril, da se je zadolžil za stanovanje 3 rublje in pol, pa lepo prosi, da se to izplača. A potem je gredoč za carico govoril svojim sosedom; „Jako sem Rusija. Kokovcev v Berolinu. BEROLIN 8. Semkaj je dospel iz Pariza ruski finanačni minister Kokovcev. Spremlja ga njegov brat. Naša borba in — herostratje. (Dopis iz delavskih krogov.) Ljubljanski „Slovenec* se v enomer zaganja v našo „N. d. o." Česar si gospoda okolo „Slovenca* ne morejć izmisliti sami proti nam tržaškim Slovencem, pa jemljejo na posodo pri socijalnih demokratih. Tako po-snemljejo tudi podtikanja in insinuacije socijalnih demokratov proti naši „N. d. o." Kolikor neresnic in natolcevanj proti nam čitamo se zadolžil, skoraj sem se ujel v zanjko, pa glej, hvala Bogu, Matuška me reši.* Iz Kremenčuga se je podala carica dalie na jug; Suvorov jo je s početka spremljal, potem pa je zaostal, ter jo vsprejel zopet, ko se je vračala. Pod Poltavo je priredil Po-temkin vaje, ki so predstavljale znamenito zmago Petra Vel. nad švedskim kraljem Ka-rclom XII. (iefca 1709); Suvorov je tudi sodeloval. Iz Poltave je odšla vladarica v Moskvo; bila je vrlo zadovoljna z vsem. kar je videla in vsakemu je izkazala svojo milost. Suvorovu je pa poklonila dragoceno tabakero z imenom carice, v vrednosti kakih 7000 rublje v. On se je potem hvalil, da jo je dobil rt za sprehajanje.* Toda kmalu potem je moral opravljati tako službo, ki se ni mogla zvati „sprehajanje" ; toda v tej službi je postalo njegovo ime še imenitneje. L«eta 3 787 so začeli Turki iznovič vojno z Ru djo. Turki so se zbali Rusov, ki so hitro napredovali proti jugu, a še posebno so se preplašili, ker se je Katarina II. sešla na svojem potovanju v Hersonu s cesarjem Josipom II. Turki so si pridržali v zadnjem! miru na Črnem morju jako trdnjavo Očakov, j kjer so imeli tudi svoje brodovje. Naproti Očakovu pa je stala ruska trdnjava Kinburn,! katero so nakanili Turki Rusom oteti, zato, j ker je branila ladijam vhod v Dojeper ter stala na potu iz Očakova v Krim. Za to trdnjavo se je jako bala Katarina II. Potem-kin je bil skoraj že obupal, da jo bo mogel obraniti, vendar ga je te nesreče osvobodil Suvorov, kateremu je bila izročena obramba. Suvorov je bil ravno pri službi božji, ko so mu javili, da so se začeli Turki izkrcavati na suho. „Naj se vsi izkrcajo" je rekel in samo zapovedal, da naj bo ruska vojska pripravna. Ko je prispel Suvorov na bojišče, se je začela strašna borba, ki je trajala ves dan, a se iz pršila slavno za rusko vojsko. Suvorov je bil hudo ranjen, ali Kinburn je bil osvobojen, Turki pregnani proti Očakovu. V Carigradu je zavladal radi tega poraza silen nemir, v Petrogradu pa neopisna radost. Po-j temkin je oživel in se razveselil. Nagrade so bile obilne. Suvorov je dobil red Andreja Prvozvanega. Udarec je bil hud, vendar pa ni storil konca vojni. Turki so mirno sedeli v Očakovu in niso niti mislili od tukaj oditi, j Že zgodaj spomladi je Suvorov predlagal i Potemkinu vzeti Očakov z napadom ter se! sam ponudil za to delo; toda Potemkin je ta j predlog odbil. Ta neodločnost ga je stala mnogo ljudi, ker se je čakalo na napad do zime. Suvorov se je bil med tem zaplel v boj s Turki pod trdnjavo, ali je bil odbit in radi tega je padel v nemilost pri Potemkinu ter se umaknil v Kinburn, kjer si je zdravil rano, ki jo je dobil v tej borbi na vratu, j Med tem je bil osvojen Očakov z ogromnimi v socijaldemokratičnih glasilih, toliko in še več jih čitamo v ljubljanskem „katoliškem" glasilu ! Oni, ki bi morali že po svojem programu, učiti le resnico in ki bi morali priporočati medsebojno ljubezen, oni ne poznajo teh lastnosti, ker jih je premagalo slepo sovraštvo. Boj in le boj proti vsem in vsemu, kar ne prisega na njihovo zastavo : to je njih deviza ! Boj na življenje in smrt napovedujejo nam tržaškim, narodnim organizirancem socijalisti in boj do skrajnosti nam napovedujejo ljubi ..bratje" iz Ljubljane ! Med tem, ko so socijalni demokratje vsaj kolikor toliko opravičeni, ker jim gre za — ekzistenco, vodijo ljubljanski „katoliki" vojno proti nam, a ne vidijo, da s tem odbijajo od sebe še ono malo našega delavstva, ki jim je do danes še kaj verovalo ! Kdor se zadnji smeje (pravi pregovor) se najboljše smeje in tako pravimo tudi mi. Tržaško slovensko ljudstvo je danes še verno in udano svoji narodni duhovščini. To ljudstvo je pa tudi narodno in ne bo nikdar dopuščalo, da bi mu kdo — pa bil to tudi svečenik — ubijal njega narodnost. Kdor dela na to, se bridko vara. To spoznanje mu ne izostane, a ljubljanskim našim nasprotnikom pride to spoznanje bržkone, ko bo — prepozno. Kdor ubija tu na obali Adrije slovensko narodnost, za katere pro-cvit se mi borimo že nad 30 let — pride do spoznanja, da s tem ne ubija samo naše narodnosti, ampak tudi le samega sebe in pa ono sveto stvar, pod katere pretvezo, divjaški naskakuje našo svetinjo — narodnost. Kakor ni vera rešila milijonov severnih Slovanov, ki so izginoli v tujinstvu za vselej, tako ne bi vera sama kakor taka rešila nas Jugoslovanov. Rešitev naša je v slogi, v bratskem skupnem delu, ki je pa skušajo razdreti zlobne duše! Mi smo tu v Trstu zadnje čase divno napredovali, ker smo bili složni, ker smo si bili bratje, ker smo se čutili v narodni borbi le Slovane in se nismo vpraševali po političnem aH verskem mišljenju. Sedaj pa je začela nastopati zelo mlada družbica, ki se junači in se hoče uveljavljati s tem, da naskokuje — ne naše nasprotnike, ampak sokrvne brate! Ti gospodiči vprizarjajo zadnje čase gonjo proti vsemu in vsakemu, ki si ni pri njih vzel patenta na svoje prepričanje ! Ti mladi gospodje zahtevajo „ločenje duhov* po kranjskem vzorcu ! Priti hočejo do imena in glasu s tem, da hočejo rušiti temelje našim dosedanjim vspehom, ki so jih postavljali požrtvovalni rodoljubi skozi dolgo vrsto let. Koliko svoto dela, truda, požrtvovalnosti, abnegacije in grenkih bojev je stalo postavljanje teh temeljev, na katerih sloni današnja narodna organizacija tržaškega Slovenstva — o tem se seveda mladi gospodi niti ne sanja. Ako se hočejo uveljavljati v našem življenju, kdo jim brani to ?! Ali to naj skušajo doseči lojalnim, odkritim, pravilnim, rodoljubnim načinom, ne pa po herostratski — z rušenjem tega, kar so zgradili drugi, ne da bi gledali, ali je to postavljeno dobro ali slabo! Rušiti hočejo le zato, ker so to delo izvršili — drugi. Korektnim, rodoljubnim potom naj se skušajo uveljavljati. To jim je pravica, ki jim je ne odrekamo. Prihajajo naj na naše shode in na tem kompetentnem mestu, odkrito pred žrtvami. Katarina je za to zmago sijajno odlikovala Potemkina, pa tudi Suvorov ni bil pozabljen ; dobil je bogato brilijantno pero za klobuk. Kmalu potem se je preselil v Kremenčug ter se prijavil Potemkinu, toda le ta ga ni hotel niti videti. To je obetalo Suvorovu malo dobrega za prihodnost. Leta 1789 so bile postavljene proti Turkom kakor do zdaj ruske in avstrijske čete, ali v popis genc-ralov vojsk Suvorova niso uvrstili. On je izvedel t9 še o pravem času ter je pohitel v Petrograd. Tukaj j a padel pred noge vladarice ter rekel z žalostnim glasom: „Matuška, jaz sem izobčen. „Kako to?" ga je vprašala Katarina. „Meni niso nikjer namestili ter mi niso dali v za-povedništvu niti jednega kaprolstva.* Vladarica je precej zapovedala vpisati ga v popis vojske in Suvorov je odšel še tisti dan iz Petrograda v Moldavijo. Potemkin mu radi pritožbe ni zameril ter se kmalu pomiril ž njim. Suvorov je stal v Karapčesti; pod za-povedništvom njegovim se je nahajalo 5 polkov pešcev, 8 polkov konjikov in 30 poljskih topov ; polki so v ostalem bili maloštevilni. Suvorov je zavzemal desno krilo vojske. Desno od njega je stal avstrijski vojaški oddelek pod zapovedništvom princa Koburškega. Ni trajalo dolgo, ko so se Turki vzdignili na biran II » EDINOST c at. 270 V Trstu, dne i), oktobra 1907 licem naroda, naj zastopajo svoje naziranje,'sproti visokim koncesijam, ki so se dovolile Madjarom glede vprašanja banke. Rešitev Nesramnost. Zavarovalnica proti nez- štva in ti so nam izjavili — da se mora dru godam je institucija za — kakor znano — štvo r a z i t i! vprašanja skupne avstro-ogr- ves teritorij Primorja, Dalmacije in Kranjske. J Stroški so veliki ter jih društvD ne more ske banke je namreč odgodj eno Iz dejstva, ki je niti najzagriženeji sovražnik pokrivati z navadnimi (rednimi) dohodki, a na za eno leto. resnice ne more potajiti, da je namreč v teh društvenih prireditvah, da je vedno izguba! Človek ob danih razmerah ne more poj - pokrajinah ogromna večina prebivalstva slo- Nam in veliki većini meščanstva bi bilo miti zahtevanja Madjarov po svoji lastni vaoske narodnosti, izhaja logična potreba, zelo žal, ko bi moralo priti do tega ! Res je banki, nego tako, da se trdno zanašajo na da je osebje tega zavoda po večini vešče sicer, da nimajo pevska dru>tva danes one to. da iim avstrijska vlada ne more tega do-; slovenskemu oziroma hrvatskemu jeziku. To važnosti za naše narodno gibanje, ki so jo »ni u naroda. Čeprav so še precej voliti, in sicer iz strahu, da bi avstrijski up-'pa pomenja ob danih razmerah, da mora imela pred 10—15 leti, toda, v kljub temu ne sebno r»a politično — vendar bi niki, obrtniki, kapitalisti ob gotovem krahu j biti slovanske narodnosti. Tako bi moralo bi smeli dopustiti, da r&o!o- propade, i tudi oni da Trst ni — kaka na Ogrskem preveč zgubili. In zato so tako, biti, če bi pri nas ne bile razmere abnor-! Mesto 60— /0 • ^ r* •• ________1____ __- — _ ' i... JI —. • Z •» a i-in e» ♦■Atvi In aH nca ti nna molno ali 7. r?riicrimi fiPSfrlnmi • hi tildi na leto. bi lahko to i da se bodo kresale iskre nazorov in poštenega prepričanja, ne pa da na skrivnem straši:o našo mladino, češ, da je zahaja n i e v kako narodno društvo — smrten greh!! Čudimo se jim zares, da tako malo poznajo realne razmere, s katerimi mora vsakdo računati, ako hoče resno nastopati v javnem življenju r—J~ ----- "" morili TedPetietudi kaka n^ Ogrskem^preTečTgukr In~ŽIto~8olIko j biti "če bTpri nas'ne bile razmere abnor-j Mesto * 60-70 podpornikov po 2 kroni gorenjska vas ' Mi pa iim prorokujemo z trdni, in upajo, da s tem izsilijo od nas nove malne, ah z drugimi besedami: če bi tudi na leto, bi lahko to število poskočilo vsaj na absolutno gotovostjo- ako bi v Trstu res ! koncesije. V prihodnjem letu se torej vpra-jtega zavoda ne smatrali kompetentni faktorji tristo — in s tem bi bil društvu zagotovljen prišlo do r ločeni a duhov", po katerem toliko šanje o avstro-ogrski banki reši ali tudi ne za domeno italijanske manjšine. Tako pa obstanek. ------- ** *' reši ; v vsakem slučaju bodo Ogri imeli zopet: vlada tudi v tej zavarovalnici našemu narodu kako koncesijo pod streho. i in našemu jeziku sovražea duh. In moč, ki In nadaljne vesti govorijo le o zmagi!jo imajo italijanskim duhom in mišljenjem naše ljudstvo in njega naprednost, ne'ovira ogrske vlade. Carinska in t r g o v i n-j zadojeni uradniki, se dosledno izrablja na puščenje društva, je narodnega napredka, ker dobro ve, da bi bil s k a z v e z a i m a p r e n e h a t i in na nje-i škodo zavarovancev slovanske narodnosti, j pornih členov, da se Drenre5iti tak poskus usodepoln za naš narod in za nem mestu nastopi c a r i n s k a i n t r g o- j Ravnateljstvo zavarovalnice razpisuje ravno- elnega zborovanja, ter da skušamo prepreči cerkev. Na takem stališču ie starejša duhov- vinska p o g o d b e, kakor znak neodvisnosti j kar mesto enega uradnika, treh praktikantov t ta obeutm vdarec. ščina. ki je sama doživljala in sopretr- obeh držav. Dejanski ne pomenja to za na-; in dveh slug. Razpisuje pa te službe v Trstu; Dolžnost pa je tndinastram aa, h v> pela klasično dobo narodnih bojev. Mlajši'daljnih 10 let — dokler ostanejo trgovinske po- samo v italijanskem jeziku v — „Piccolu . diteljev, da skuhajo stvar na kal. način p- hrepene, bo tako loČenje hud udarec njim, ki zahtevajo ločenje ! Starejša naša duhovščina, ki pozna Počakaj mo torej, kaj sklene odbor rKoia", in ako sklene predlagati izrednemu občnemu zboru, ki bi se moral sklicati, raz- dolžnost vseh nas pod-vdeiežimo tega eventu- g05podje pa svetujejo našemu delavcu, naj 6e godbe z bližnjimi državami v veljavi, — ni-izogiblje naših narodnih društev in naj se ne j kake spremembe, le formelno je zadoščeno vpisuje v „N. d. o.", in naj rajše pristopa madjarskemu šovinizmu. Vsekako je to velikanska politična pridobitev : posoda je napravljena; tekočina i pride v njo sama ob sebi. Za sedaj bomo ,N. d. o.' naravnost k — socijal demokratom ! ! To je izdajstvo na narodu in na koristi vere. Kako bodo opravičevali to pred svetom in Bogom ? ! Ali odgovornost pada tudi na tiste — više, 1 imeli mesto carinske zveze — dva avtonomna ki dopuščajo to herostratstvo, te napade na 'tarifa, ki bosta popolnoma enaka. Bistveno nas in naše narodno delavsko društvo, ker bi torej isto ! Popolnoma konsekventno bosta hoteli z vso silo zanesti tudi med nas kranj- obe državi pri sklepanju mednarodnih pogo-ske razmere. No, na srečo tržaški Slovani deb nastopili kakor samostojni državi, vedo, kje jim je iskati rešitve iz neznosnega j To ie vge< kar ge .približno ve o novi položaja, zato se trumoma vpisujejo v „N. naaodbi. Avstrijski oficijozi so jako gostobe-d. o.*4, ker dobro razlikujejo med vero m ;sedni in prikrivajo s tem le našo revščino; politiko, ker vedo. da vera je etičen čut, niadjarski oficijozi pa so bolj reservirani, pri klenkalizem po kranjskih uzonh pa političen tem pa ne morejo tajiti svojega zadovoljstva. r>r,'m ' ' n - . i- i_ „ _ _-i«; P0^,,, , . . . , n , i— Značilno je tudi, da Kdo da se bo smejal zadnji? — O tem !_ kaW Usti p0r0Čajo spregovorimo, ko bo čas za to! ' - - — - Organiziranec. Volilna reforma v dalmatinski deželni zbor. Dalmatinski deželni zbor je imel v ponedeljek sejo, v kateri je v imenu odseka za volilno reformo poročal posl. Trumbie o zakonskem načrtu glede volilne relerme za deželni zbor. Dežela bo na podlagi splošne, se o detaljih molči na željo avstrijske vlade. Žalostno znamenje! No, prej ali slej treba s tajnestni na dan in videli bomo, ali naj zares obstaja | vsaka nagodba — nevpoštevaje nerelevantni povišek kvote — le v koncesijah z naše strani. v — rPiccolu Torej tudi s tem razpisom kaže ravnateljstvo, da smatra ta zavod za italijansko domeno v zasmeh faktičnim razmeram, v zasmeh praktični potrebi in v zasmeh najelementarneji pravičnosti. To je zares skrajna nesramnost, skrajno žaljivo preziranje slovanskega prebivalstva in — namena zavarovalnice. Proti tej samovolji mogotcev v zavarovalnici proti nezgodam bodo morali naši kompetentni faktorji enkrat nastopiti z vso odločnostjo, da dobe mogotci pouk, da ta zavod ni nikako „posestno stanje" italijarotva, ampak da mora biti njegova uprava tako urejena, da bo v jednako zaščito in blaginjo vsem brez razlike narodnosti. Mrtvaški zvon. — Prejeli smo: Član „Narodne delavske organizacije" tovariš Ivan Rebec, premikac pri glavnih skladiščih, je predvčerajšnjim mirno t Gospodu preminul. Sredi ljutega boja, ki ga vodi od miroljubivega tovariša Rebec* tolike omiljena naša „N. D. O.", prenehalo je bfti to zanjo bijoče srce, ki ni, kar se v obče priznava, želelo nikomur zalega, a je bilo ?neto za blagodat teptanega svojega rodu. Prvi je on, ki nam kliče doli z mrtvaškega odra svojo tiho a resnobno pesem : „Zvonovi, zvonite, na delo budite, ker naše življenje le kratek je dan". ravnati in urediti. Podpornik. žalosti (Rojan Skorklja 520) k sv. Am. Kdor izmed somišljenikov zamore, je tem potom najuljadneje naprošen, da se tega sprevoda udeleži,- Usmiljenim srcem. Nedavno je umrl v tukajšnji bolnišnici delavec Stolta, zapustivš: Dogodki na Ruskem. Nesloga v ruski ljudski zvezi. .... V1 - , ,- , ^ i Iz Petrograda poročajo, da so med vo- enake in tajne volilne pravice razdeljena v lo ... , i- j i , i m , . i • i i , ditelji ruske ljudske zveze nastala nespora-volimih okraiev s 3 poslanci za vsak okraj. ' - n v , - -__. , r Vsak volilec bo volil dva poslanca in dva na- D,r" Dobro"n Je Pr(f nacr'u mestnika. Govornik ie predlagal, da se takoj fsolka Vostorgova, da se 30. t. m. odpošlje •, , J. " ju* . r k carju deputacijo s prošnjo, da preklice preide na drugo čitanje, ne da bi se nacrt ;maEifeJ8t odP30. 0Jkt0bra. izročil kaki komisiji. Deželni odbornik Katić je predlagal, da : Ruski cerkveni koncil se načrt volilne reforme odstopi deželnemu se snide dne 30. novembra t. 1. v Moskvi, odboru z nalogom, naj deželni odbor, ako £ar za steselia vlada ne pristane na ta načrt, izdela drugi « * • t-. * j načrt, s katerim bi se vsaj s spremembo se- i . »Magdb. Zeitung poroča iz Petrograda, danjega deželnega volilnega reda odpravilo da Je ?kazal u?tavitl ?ffen8£0 PosAtoPanJe nekoliko zastarelih in neopravičenih določb. radl veleizdaje proti branitelju Port - Arturja, _____________^_____^_______ in da bi se dalo osebam, ki so bile dosedaj generalu Steselju m da ]e razveljavil odlok j bedo je zašla ia siroma§I1a rodbina, h dor bi od volilne pravice izključene, primeren upliv I vojnega sodišča, s katerim so bile generalu ; se hotel usmilitj nesrečne vdove in nesrečnih na sestavo deželnega zbora. S tem bi se sto- Steselju odvzete vse vojaške časti. J otrceičev. najv dopošlje svoj dar naravnost ril znaten korak do vresničenja načela j Napad na nadškofa. j vdovi Mariji Štolfa, Via Roma^na, Skorklja splošne volilne pravice. Predlog je bil spre-1 iz Voronesa javljajo : Ko se je nadškof številka 132. jet v poimenskem glasovanju. IVladimirski vozil skozi vas Rikan. ga je na- Ko so bile še rešene nekatere predloge, padia banda ter ga hotela živega sežgati. V je predsednik dr. Jočević z običajnimi formal- največi 5Ui je pri§la pomoč. Bilo je aretiranih nostmi zakliučil deželnozborsko zasedanje. !_Qk rSŽAfiSA MMJL SIONISA; Pogreb nesrečnega redarja ( erneka se je vršil včeraj popoludne ob veliki vdeležbi državnih uslužbencev in državnih ur.^dnikov vseh strok in vseh kategorij. Vdeleži* se je pogreba tudi oddelek občinskih redarje^. Veteranska godba je svirala pogrebne korainice. Na pogrebni voz so bili položeni štirje venci. Pogreba se je vdeležil tudi redarstveni ravnate!;, dvorni sveinik Manuesi pl. ^(ontesole. Ropar aretovan, Včeraj smo poročali, kako je neki neznan človek v ulici di Riborgo napadel m oropal kmetovalca Antona G^r-gorovi a iz Dragućn; No, še istega večera je bil ropar aretovan v osebi 20-lctnega 1 enrika Stinco, ki je jako znan policiji in sodniji ter je tudi izgnan iz Trata. Še sn roparsk/ napad. 434etui clado-ledar Vincencij Casser, stanujoči ▼ ulici dei Fico št. Iv se je v nedeljo vračal domov ob 10. uri zvečer. V uli i del Ficc, ki je j tko ozka, sta .-a pa napadla dva neznana lopc»a. Eden teh ga je vdarii s-pestjo po glavi ir. trebuhu, na kar je Cacser padel irn tla, ker se mu je bilo — tako pripoveduje^ —■ stemnilo pred oč-^i. Ko je zr tem vstalr je vide svoja napadalca, ki sta bežala, a na to je Pogreb prvega pokojnega našega člana j konstatoval, da &ta mu vzeli predpasnik. \ se vrši danes ob 4. uri popoludne i z hiše j žepu katerega je imel 10 kron in 8 ; stotini za sladoled izkupljenega denarja. — \ ponedeljek v jutro je prijavil jstvar policiji. Ti mili gDStjc iz Itclije. 28 leini Ka-rol Panto, doma iz Monas';ero pri Trsvisu v Italiji, in 30 letni Josip Pastoratti, doma iz Palmanove tudi v Italiji, [oba mizai^rv, prvi soprogo Marijo in štiri male otročiče v naj- s prenočujoči na ljudskem prenočišči v ulici Pon-veči bedi. K vsem tem je še eno dete — dares, a drugi na oneia v ulici (raspare Grozzi. na poti ~ Pokojnik je bil dlje časa na domu bolan in si tor9j lahko predstavljamo, v kake Avstro - ogrska nagodba. j Drobne politične vesti. V soboto je torej padla kocka ! Oficijelna j Mirovna konferenca v Haagu brzojavka je naznanila širom sveta, da sta se bo zaključena prihodnjo soboto, obe vladi načelno sporazumeli o glavnih spor- ! Španski kralj in kraljica na Še je poštenjakov na svota. Nedavno smo sporočili, da je sluga neke tukajšnje tvrdks izgubil oziroma pozabil ca pošti listnico v kateri je bila 3vota 200 ik. Naslednjega dne so nam javili z redarstvene oblasti teleiocično, da je nekdo prinesel tja listnico z vsem denarjem. Dotični poštenjak je krojač Jakob Rup. Z ozirom ia utopljenega redarja n)h točkah nagodbe. O podrobnostih čuvati obe Dunaju. Z Dunaja javljajo, da prideta nam pišejo: Kako je moglo priti do tega; vladi v zmislu dogovora strogo tajnost. Ofi- španski kralj in kraljica dne 18. t. m. na cijoid zatrjujejo le, da je sporazumljenje med Dunaj in da ostaneta do konca t. m. obema vladama čin kompromisa, ob katerem se ne more govoriti ni o zmagovalcih ni o premagancih. Ali iz posamičnih kosov, ki prodirajo v javnost, se daje ne ravno težko konstruirati precej pregledno sliko — in ta slika ni ravno razsveseljiva za nas. Edini uspeh, s G a s p a katerim se more ponašati avstrijska vlada, je Spodom ta. da je ogrska vlada privolila v malen* davčnim kostno povišanje kvote, to je za želimo obilo 1 Vs%> kar pa je skoraj brez pomena na- da je aretiranca, s katerim so malo časa prej imoli posla ni5-manje nego štirje redarji,-. vra^ spremljd v zapora le en redar? Kako je -dar^a možno, da se takega siloviteža izroča Jiezve-zanega 7 roke enemu samemu redarju ? Se sta bita včeraj v jutro na vse zgodaj areto vana na dotičnih prenočiščih: in sicer zato. ker sta Antonu Ebnettf, težaki v restavraciji Exelsioi v Barkovljah, ukradlr, potelsko knjižico, v kateri je Benetin imel 30 "K denarju. — 45 letni brivtsc Ljulevit Simeone, 3oma iz Padove, je prenočeval na ljudskem prenočišču v ulici l ondasres. a 7 službi je bil pri brivcu Jakobu TTrbatsčiču v uli i del t ar-neto št. 35. Včeraj v jutro je pa prišel Simeone v gospodarjevo brivnic v pc^olnoma pijan, a gospodar ga je vsled tega takoj o sicvil, rekši mu, da ou nš trebc več priti. Simeone se je pa na to razljutil i r začel vpiti da mu mora gospodar odpovedati dele 15 dn: pre , ali mu. pa plačati teb 15 dr.i,- Ker sc mu gospodar ni hotel vdati* mu Simeone rekel: „Će mi ne daš lo dni. t: prerežem vrat !" — Urbančič je pa r»a to re- in dal Siraeonija areti5-7atr. V hetelu Danici" se je samomor. včeraj v jutro ob 8. uri vstrelil 55-letni trgo-.. . , ie- pred par dnevi Poroka. V ponedeljek se je poročila je li tu ravnalo po obstoječih predpisih, ali vec Jridor Friedmann, Razdrtem rodoljubna gospica Klementina je kaka nesposobna- oseba zakrivila smrt j prišel iz Gradca. Pozvih oe> k nj mu .ako „Indipendente* in slovanska knji- garna v Trstu. rlndipendenteu je naznanil Avstrijance ; princ Koburški je poprosil Su- svojim čitateljem „žalo3tno* vest, da se usta- dotičnik ra to nemarnosi* primerno plačilo, občini se svoto 300 krcn ia prošnjo, Na vsaki način bo dobro, ako redarstvena! m ta občina za ta denar priredili -pogreb oblast pojasni meščanstvu, kako da je prišlo do te nesreče ia kdc jo je zakrivil ? Izlet v Buzet. Objavili smo pred nekaj časom peziv pripravljalnega odbora za otvo- — s ktifceriaa vorova pomoči. Suvorov mu je odgovoril, da novija v Trstu slovanska knjigarna, ki — po se je vzdignil z vojsko ravnokar, in zares se njegovem mnenju — nikakor ni potrebna in ]e ob 6. zvečer odpravil na pohod, a v 28 urah bo služila le v svrho „propagande". - a prešel 50 verst po najslabši cesti ter se ze-!rIndipendent€u zahteva tudi, naj magistrat ritev rNarodnega doma v tfuzetu, dinil s princem. Le-ta ni skoraj verjel svojim ne dovoli morebitno namerovane slovanske je isti vabil nasa društva n* to^velepomembos očem zato, ker je pričakoval Šuvorova še le napise na tej trgovini. ! slavnost, ta- se bo vršila prihodnjo ne drugi dan.' Zjutij je poslal Koburg k Suvo-1 Ne oziraje^se, na vprašanje _pctrebe slo- Bratske^ vaWu s je^od nas in da bi o njegovi smrti o^estila njegove sorodnike. Poskus samomora -32i letna Marija ooožena S., stanujoča v ulici Paolo Diacono, se je včnraj malo pred poludne zuprle v svojo sobe in tam zakurila kup oglja,, ki je ;e bila nakupičila v neko posedo, ter potem .egla v posteljo. Njena dva otroka sta pa zapazila, da se kadi iz sobe in sta tlrušala isto odpreti. rovu častnika vprašat.; kdaj in kje bi sežanske knjigarne v Trstu - glede katerega in upamo da se pridruži iste mu tudi mnogo ;a ^ sob^ zakleDjeaaN ta gkHcalil rt n n rt /i/\/VA««irQ Pncionof co i o rrnil mrnSania ni —IndiDendente" cisto nic kom- drusnh 'zaimkov. zim im r ,______ > • n r a nri. vraf" naMinim n^iinoni sešla, da se dogorita. Poslanec se je vrnil vprašanja m rIndipendente"t eisto rnc kom- drugin izusvui**,*. 1 sosede ki so cdprU vrata najinim n-dnom , u« ms uu0o . ^ ------y-----petenten — je to jadikovanja laškega glasila tužni Isri, da rasameva^io niinovo sveto boroojn soseGe» « ^ r — • ■----- "" —" ta nova trdejava 1 i naše Istre. Veliko med našim občinstvom za ta oseb je bila izražena Selia brez odgovora. Poslali so drugega ; njemu so rekli, da Suvorov moli. Poslali so tretjega, a o „propagandi" za naše za odgovor so mu dali, da Suvorov spi. Tako 3načilno. V vseh pojavih našega je prešel ves dan ; princ je bil v skrbi in ni življenja, posebno na kulturnem polju, vidiioije zanim^e m vedel, kaj misli Suvorov. propagando. Sola, gledališče, denarni zavodi,: izlet m cd vec ja laškega glasila tužm Isri, ca rasamevamo njirovo sveto oorooju — ^vestno. Porali so zdrav- Lahe popolnoma veliki poman ki ga ima ta nova trajava zdravnfeke postajo,-ld je nesrečmei ašega narodnega ^^^t^odeUl najnujaejo poLč ir. jo M potem pre- A stvar je bila priprosta. Suvorov ni gospodarske organizacije in trgovska pod- naj trpel dolgih dogovorov, ker je menil, da vsa- jetja : vse jiai je propa^and^^ s kataro da p^ sm0 ! nesti v mestno bolnišnico, bi S® najel posebni vlak. Bi-li bilo to Poskus samomora ali mesečrist ? , 34-13tni Josip Krešek je bil v službi kakor Kakor se kletar restavracije Hacker na tr^ sv. Iraua. ..... " ulici kemu podjetju le škodujejo^ Ob 11. po noči hočejo Slovenci je poslal princu kratko pismo, da se vzdigne Trsta. Ce pa - kakor trdi „inoipenaente- j nam "Kol^iznadlaV"^oralnTm del Toro. in sicer pri svoji sestri Mariji omo- ob 2. po noči v treh oddelkih, Rusi v sredini, vzlic zadnjim volitvam - v Trstu m Slove-i pevsko društvo „Kolo iz^a v moralnem f ^ : Predvčerajšnj a: ob 5. uri zjutraj da se mora sovražnik biti skupno, in da se vencev, čemu se boji te propagande radi; obziru P»T dobro. BJo je ^neha ^ ^^ (f^k ;stai iz pog{el e. zlezel skozi strsšno ne sme obstavljati z malenkosti niti na levo svojih Lahov ?! Klaverco itahjanstvo to ! Do; da 2 ba7vreme] X okno ^streho in od tam padel - ali sko- niti na desno. V pismu je še dostavljeno, da takih budalosti prihajajo oni, ki fikcijam odneha tudi prva ia- čiTT- na ulico. Našel ga je tam ležeta se Turkov po govorici nahaja v bližini 50.000. vujejo svoi človeški razum!! nestalno, 3-F^cej ]e odneha .udi prva .ra ^ ^ ^ * zdravnika na a ravno toliko še od zadej: škoda, bolje bi j Kar se pa tiče J^JJgJ*^ ^ matična ^ds^. a ^ ^ ^^ postajo. Zdravnik ;je konstatoval, bilo pobiti jih ebenem. Ko je princ prečital druge oblastir Ia so nad magistratom,, da se i v nrimamkliai — kakor da ja nesrečnež na več krajin m tudi v noto pismo, je bil jako osupnjen, toda ker se ne prekršijo zakoni, ako bi magistait postopal. tej .^em - ia vsakfpri- tujosti precej težko ranjen in d, mu je radi kratkega časa ni moglo nič dogovarjati, v smislu „Indipentovih" groženj. V tem zad-; ga ^e ^^ dobljena desna roka. Dal ^a.ie Ukoj ^reje sklenil poslušati Suvorova, četudi je bil njem slajaju pa bi mond bih,g. Gorenjec bolnišnico, stareji od njega po činu. (Dalje.) jako hvaležea za bres^ačno — reklamo. i tega., za tajsko sloveaat«> prtvazne0a -- V Trstu, dne i). oktobra 10u7 »EDINOST« stv. 271) Stran I i I Nevarne grožnje. Minolo nedeljo zve-jsr so šli Jo=ip Kobal, Anton in Ivan Medvešček od sv. Ivana skupno proti mestu. Vsi irije so zidarji in so si znanci že več let. Pogovarjali so se vsaj na videz prijateljski o svojih delavskih razmerah. Hkratu je Anton Medvešček ostro apostrofiral Kobala. je li bil danes na njegovem in niegovega oženjenega brata Ivana stanovanju ? Kaj da je iskal tam? ! \obal je pritrdil, naglasivši, da je prišel iskat njiju, oba brata, na kar je Medvešček izustil razne grožnje, ki jih je Kobal prijavil na policiji. Po vsem je soditi, da je bilo temu nastopu Ijubosumnje v povod. Le to je čudno, da temu ljubosumju ni dal izraza oženjenec, ampak njegov brat. Nezanesljiva vratarica. Gospa Ms-riia Zorn, stanujoča v ulici del Farneto št. 24. je proti Ani B., ki stanuje v ulici Torri-elli, vložila na policiji sledečo ovadbo : Meseca aprila t. 1. je ona. Zorn, stanovala v uiici deila Fontana, a B. je bila vratarica iste hiše. Ko je bila ona odšla v Milan, je bila izročila vratarici ključe svojega stanovanja in jo zaprosila, da jih izroči njenemu možu, gospodu Zornu, ki je bil tedaj tudi nekje na potovanju. Vratarica je res dala ključe gospodu Zornu, ko se je bil isti vrnil. A ko je gospa Zorn prišla nazaj iz Milana, e konstatovala. da jej je bilo iz stanovanja vkradenih več komadov perila in obleke, v skupni vrednosti 56 kron. — Gospa Zorn trdi. da jo je okradla vratarica, ker je ona imela ključe njenega stanovanja. Smeš niča — Mej dvema prijateljicama. Angela: „Kako se pa kaj vede tvoj mož — Ur, z al i j a: „No, ne smem se pritoževati. Jako dober je, le preveč hladen !- — Angela: „Torej je -ličen električni luči: razsvetljuje, a ne greje Koledar in vreme. Danes: Dijonizij. škof: Na. -lav : Svetina. — Jutri: I" ran Borgia ; Stremil: : »dola. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne — 24 0 Celzius. — Vreme včeraj : lepo. Društvena vssts in zabavs. Odborniki ».Dramatičnega društva" so vabljeni na sejo nocoj ob 7. in pol uri zvečer v društveni sobi. Odbor pevskega društva ,.Kolo" bo im-.-l prihodnji petek zvečer svojo sejo v navadnih prostorih in ob navadni uri. Gg. odborniki in njihovi namestniki so naprošeni ter pregledovalci se poživljajo, da se polno-Stevilno udeleže te seje. Č. g. odbornice in poverjenice ženske podružnice -Družbe sv. Cirila in Metodija" ter ^Zavoda sv. Nikolaja" so uljudno vabljene na važno sejo v četrtek ob 3. in pol uri popoludne v ulici Farneto št. 18. Čas počitnic je minul in treba se nam lotiti tudi narodnega dela, zato brezpogojno pridite vse rodoljubne odbornice. Darovi. Ženski podružnici družbe sv, Cirila in Metodija ie pristopila kakor nova udinja gospa Ana Schein. Tej podružnici je dopo-sla.a gospica Olga Gombač iz Motovuna iz društvenega nabiralnika 11 kron 60 stot. Na zadnji veselici podružnični je podarila gospa Katarina Čelan 2 kroni. Ti svoti se nista še objavili radi pomote, kar naj častiti darovalki oprostita. I?esii iz. Soriške, Razpis službe. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Tolminu je izpraznjeno mesto pisarniškega oficijala odnosno sodnega kanceli-sta v X. oziroma XI. čin. razredu. Iz Tolmina. Na mnogostransko nagovarjanje je tukajšnje obč. starešinstvo svoje-"asno sklenilo uvesti sejme za živino. Z ozirom na ta sxlep in z ozirom na potrebo povzdige naše govedoreje, doseglo je tukajšnje županstvo na pristojnih oblastih, da se ima vršiti obdarovanje za govejo živino na dan sv. Martina. to je 11. novembra 1.1. Deželni odbor je naročil uplivati na to, la se oglasi k tei razstavi kolikor možno ve-hko posestnikov. Izvrševaje to nalogo, in v svesti si velike koristi za naše živinorejce, to-ikc ^lede razstave, kolikor glede nameravanega u vedenj a stalnega sejma za živino za ta 'ian. obrača se županstvo do vseh razumnikov s prošnjo, da vsestransko vplivajo na živinorejce, da se kolikor možno v obilnem številu vdeleže razstave goveje živine. S tem bodo koristili sami sebi in postavijo temelj za napredek našega ljudstva. x Deželni zbor goriški ne bo več sklican, marveč razpuščen, ker s koncem leta poteče njegova šestletna doba. Nove volitve bodo meseca januarja. Priprave za nje so se y.e začele in v kratkem debe tudi županstva nalog, da sestavijo volilne imenike po določbah novega volilnega reda. Reči pa se sme :e sedaj, da bodo volitve tako burne, kakor-inih do sedaj še ni bilo v deželi, ker nastopijo kar štiri stranke, namreč : napredna, klerikalna, agrarna in demokratična. Srečna Gorica ! Dan na dan se pričakuje imenovanje namestnikom državnega pravdnika Rudolfa barona Rinaldinija, sina nekdanjega tržaškega namestnika, katerega -Torižki Slovenci gotovo nikdar ne izbrišejo iz svojega spomina. Nekateri pravijo, da baron Rudolf zna slovensko, drugi pa trdijo, da ume;e le par besedij. Namestnik državnega pravdnika v Gorici pa mora biti popolnoma zmožen slovenščine, ker drugače ne more izhajati. Ni dosti biti le sin svojega očeta, mora se imeti tudi za mesto potrebne znanosti; protekcija na takjli imenovanjih je več, nego neumestna. Vesti iz Istre. Umrl je v soboto v svoji rojstni vasi Oprtalj umirovljeni voditelj ljudske šole v Trstu Ivan Vesnaver v starosti 58 let. Povodenj v občini Jelšane. Dne 4. t. m. je nav-stal velik dež, najbrž po utrganju oblaka, ter se je v vasi Novokračine vsled velikega navala vode zaprla jama, kjer vodo požira. Iz prenapolnjenih jarkov je tudi voda vdrla tako, da je bila vas Novokračine v ve-j liki pogibelji. Voda se je zlila po vasi tako, j da so vaščani večinoma zapustili hiše in be-i žali bolj na viši del vasi. Škoda, ki jo ie na-j pravila voda samo v tej vasi je velika. Pokvarila je poslopja in pridelke v njih, namreč1 krompir, fižol, žito itd. Zadušila je 2 prešiča in vzela eno kravo, ki se je za most zaplela in se tam vdušila. Jesenski pridelki na polju so bili vsi pod vodo. Samo v tej vasi se ceni škoda na 50.000 kron. Trpeli so tudi poljski pridelki na polju vsled povodnji v Jelšanab.' Dolenjab, Rupi. Šapljanah, Žabicah in v Brunu Pasjačkim. V poslednjem letos regulirajo jamo in potok Brusen, ali kakor se vidi, se je ta regulacija pri jami slabo obnesla, ker se je sedaj zaprla in je polje vsejedno prišlo pod vodo. Tudi te vasi imajo ogromno škodo, ki se je ne more tako hitro preceniti. Reči se mora, da, ako ne priskoči c. k. vlada občini Jelšanski na pomoč, navstane velika beda in siromaštvo, ker, česar ni vničila suša, vničila je sedaj še povodenj. Dalje nam javljajo iz Jelšan dne 6. t. m. : Nocojšnjo noč je bila zopet povodenj. Dež z gromom je začel ob eni uri po noči ter je trajal do dneva. Včeraj imenovana polja so zopet pod vodo. Vaščani Novokračin so zopet z živino vred bežali po noči pred vo- j do. Voda je zdaj vničila vse, kar ie še ostalo, od prejšnjega naliva. Škoda je sedaj neopis-j na. Ako ima c. k. vlada še kaj srca do nas,' nam mora prihiteti na pomoč ! Ako ne, smo' vničeni ! Dež še zmiraj lije. - ¥esii iz Kranjske. Slovenski dekliški licej. Poročajo nam I ■iz Ljubljane: Krasno novo poslopje, uame-j I njeno prvemu slovenskemu dekliškemu liceju | ! v Ljubljani, je dogradjeno ter je bilo dne 4. j t. m. slavnostnim načinom izročeno svojemu j namenu. Danes, v ponedeljek, pa se je pričel reden pouk na tem za izobrazbo slovenskega ženstva velevažnem zavodu. Slovenski dekliški licej, katerega prvi razred se je letos otvoril, imel bo šest razredov ter razne praktične tečaje. Namen mu je podajati slovenskim deklicam s posebnim ozirom na nove jezike in njih slovstva ženskemu značaju primerno splošno omiko in sicer višjo, nego jo more podati meščanska Šola. Učni jezik slovenski. Novi zavod spada v vrsto srednjih šol in ga nadzoruje neposredno nadzornik za srednje šole. Sedaj odpade slovenskim starišem vsak izgovor, da Slovenci nimamo višega izobraževalnega zavoda in slovenskim deklicam ne bo treba več zahajati v ponemčevalne „institute", kjer so se večinoma le naučile prezirati svoj narod in svoj jezik. Krasno licealno poslopje je zgrajeno po načrtih arhitekta dr. Fabia-nija na Dunaju. Stroški iznašajo okroglo 300.000 kron. Čez 100.000 kron je prispeval znani slovenski mecen g. Gorup pl. Slavinski, ostali znesek pa občina ljubljanska. Ravnateljstvo liceja se je poverilo profesorju druge državne gimnazije v Ljubljani g. Ivanu Ma-cherju. Telefonske zveze na Gorenjskem. Vsled živahnega tujskega prometa ter cvetoče trgovine in industrije se na Gorenjskem prav bridko občuti potreba telefonske z\eze ne le z Ljubljano, temveč tudi z drugimi večjimi mesti. Vsled inicijative trgovske zbornice kranjske se je pričela akcija za napravo telefonske zveze na Gorenjskem ter je trgovsko j ministerstvo izjavilo, da je pripravljeno, ugoditi izraženi želji. Zahteva pa od strani inte-j resentov izdatni prispevek 35.000 kron. Med prizadetemi kraji se vrše sedaj pogajanja glede omenjenega prispevka. Nov slovenski časopis. Kakor se nam iz Ljubljane poroča, prične v Ljubljani še tekom tega meseca izhajati nov slovenski tednik kakor olicijalno glasilo narodno-napredne stranke. _ Vesti iz Štajerske. V Šmarijah pri Jelšah je bil soglasno izvoljen za župana g. Fran Ferlinc, učitelj in posestnik; v svoji zahvali za izvolitev je naglašal, da hoče kakor do sedaj iupanovati tudi v tretji dobi narodno in napredno. Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce v Gradcu bo imelo svoj letošnji občni zbor v četrtek, 17. oktobra, ob 8. uri zvečer v hotelu „Steirerliof". Na dnevnem redu so poročila o delovanju v šolskem letu, volitve in drugi nasveti. Vsi prijatelji društva in slovenske mladine se vljudno vabijo na to zborovanje. Književnost in umetnost. „Kmečka posojilnica" je naslov knjižici, ki jo je spisal in založil gospod Andrej Z m a v c, potovalni učitelj za kmetijsko zadružništvo na Štajerskem. Knjižica se je tiskala v tiskarni sv. Cirila in Metodija v Mariboru. V poglavju pod naslovom: „Kmetska posojilnica", razpravlja pisatelj poljudno bitstvu in koristnosti Raiffeisenovih kmečkih posojilnic. Nadalje nahajamo v knjižici vzorna pravila za kmečke posojilnice in slednjič obrazce za pristopno izjavo, zapisnik ustanovnega občnega zbora, prošnjo za regiatrovanje zadruge in navodilo, kako je postopati po! fosor Slepci S otvori naš rojak Peter Jeraj pozor Slovenci! v ulici Vincenzo Bellini št. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega trgovino z raznovrstnim pohištvom Blagro bo solidno in cene zmerne. Pri Trgovsko - obrtni zadrugi :: v Ljubljani :: registrirani zadrugi z omejenim jamstvom je oddati mesto prvega in drugega : Sf" uradnika. Ponudbe, v katerih je navesti pogoje in čas, kdaj bi se lahko nastopila služba, je poslati do 15. oktobra t. I. neposredno na naslov - zavoda. Velika izbera Pohištva Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedilne sobe. divani, obešala, pisalne mize, železne posteije. slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kubinje In tudi posamezni komadi. Trst, via Ghiozza 8 (Kudeče table) ViTTORIO DOPLICHER Najnižje cene. I Gospodsko društvo v Rojanu razpisuje službo ki*čmai\ja. Zahteva se kavcija. — Prošnje je poslati na odbor _ do 20. oktobra. _ Prva trgovinska tvrdka ALBERTO COEN Trst - ulica Parini št. 4 - Trst VELIKO SKLADIŠČE JESTVIL Alpsko maslo po K 2 80 kg. Kav?, S adkor, Riž. Napolj^ia zmes, Kskao, Čokolada. Olje iz oljk ali bombaža itd. itd. Požiljatve s poštnimi zavoji, po vsej deželi poštnine prosto. — Pisma naslovljati na ALBEKTO COEN" — TRST. £W Cene najzmernejše. MACHNU & C°. Koncesijonirana pisarna za trgovske ipforipacije in iztirjevanja ulica Molin piccolo štev. 8 Dopisniki v vseh mestih sveta. r- M. U. Dr. Ani Zahorsky J ~—:— ulica Torre Bianca štev. 8--~ C Ordinuje od g-n predp., 2-4 ure pop. £ Telefon štv. Z i Velika zaloga ii«trijau*kega in dalmatia-stega vina, belega m črnega it na^boljik kleti, maršala I. vrate aa debelo is cfrokao FoSilja aa d«m brezplačao tm*o kolifiao, izven Trita franko poeta^a Trat po kenkn-ran&uk eeaah. Ul. CHov. B««M«olo H FRATELLI de GIOIA, Trat " Ivanka Dorejhlni ^ TR3T - ulica Madonnina štev. 3 VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur, eiik, zrcal in tapet arij. Popolne spalne in obedova'ne sobe, Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu pla- čilu in tudi na obroke. ZALOGA Fi&zzs, - -Scs&rio ti. 1 KATALOGI, NAČRTI L?* PRORAČUNI NA ZAHTEVO Trst, Korzo 26 II AlpS|ffll]jft Trst, Korzo 26 vvvwvvw Ho riClJllUVil vvvvvvvvv Skladišče glasovir j ©v in pianinov prvih tovarn, jjjfjr* CENE ZMERNE. eSfi Garancija za 10 let. G-ianoni Giovazmi komisijonar in zastopnik uL PROCURERIA. 2. Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno Graetzin - Licht D. R. P. 126135 (Mannesman) Beložarna luč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, prihrani se 4O°/0 na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 aveč svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petroleja. Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetoega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke. I Komisijsko in (Mursko podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst I ^^^^^^^^ ulica Gaetano Donizetti št. 5 ======= Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške gnjati ter raznih drugih predmetov. : : Kova zastopstva šc vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje informacije iz trgovskih krogov. I Materijal edino pn za stavbinska dela po jako ugodnih cflnah Lodovico Bastiancig; TRST, ulica Solitario 2 — Tel. 1654 = Skladišče tehničnih potrebščin. ===== V Trstu dne oktobra 1906 \ »EDINOST* štev, 279 Stran i V I IOTEL BALKAN 7§ m&ktr. razssr^avit elt, Ceat feš&sj & ;om BAiiii; Ca A^f ustanovitvi posojilnice glede legalizovanja podpisov društvenih fankcijonarjev na prošnji za vpis v zadružni register. Ta knjižica bo torej dobrodošla vsem, ki se bavijo s kmečkim poscjilništvom. Knjižica se dobi pri pisatelju (Gradec, Brockmanngasse 118) proti predplačilu po 1 K s poštnino vred. Ako se naroči najmanj 10 komadov stane komad s poštnino vred le po 90 stotink. Gospodarstvo. „Kmetijska družba za Trst in okolico" poroča sledeče: Dne 8. t. m. se je predstavila c. k. na-mestništvu deputacija, ki so se je udeležili, razen predsednika in enega odbornikov kmet. družbe tudi nekateri posestniki iz raznih krajev okolice, da izroče novo spomenico, v kateri so podrobno razložene in utemeljene razne potrebe in zahteve za blaginjo ckol. prebivalstva ter za povzdigo kmetijstva sploh, a posebno vinogradarstva v tržaški okolici. V odsotnosti g. namestnika je vsprejel deputacijo g. predsednik grof Scbaflgotech ter obetal, da izroči spomenico namestniku in da mu bo toplo priporočal, da se, kolikor bo le možno, ustreže izraženim željam in prošnjam. Točke v imenovani spomenici so naslednje : 1) delati na to, da bo v kratkem času nastavljen poseben državen potovalni učitelj za kmetijstvo slovenskemu prebivalstvu v trž. okolici. Dodeljen naj bi bil učitelj slov. kmet. družbi in vodil naj bi ob enem kmetijske poučne shode in večerne kmetijske tečaje po okolici; 2) vplivati na to, da bodo tudi pri nas dobivali revnejši vinogradniki brezobrestna posojila za nove trtne nasade ; 3) doseči na kompetentnem mestu, da se grozdje, pridelano na vinogradih pod užit-ninsko davčno črto, oproste vsakega užitnin-skega davka za dobo desetih let, dokler se opustošeni vinogradi ne obnove. (Tu je omenjeno, da vinogradniki, ki so pod užitninsko črto. plačujejo sedaj ogromni užitninski davek v znesku 21.60 kron za vsak doma pridelani hektoliter vina.) 4) priporočati, da se, dokler se ne doseže, zgoraj omenjenih olajšav, o precenjevanju grozdja od strani davčnih organov postopa najmileje, s popolnim ozirom na bedno stanje naših producentov in da se tistim malim posestnikom, ki ne pridelujejo nad 100 Kg grozdja, opusti vsako precenjevanje in ob-dačenje ; 5) doseči pri dotični oblasti, da se cenitev grozdja, spadaj očega pod užitninsko davčno črto, dovrši do dne 10. avgusta vsa-cega leta; 6) delati na to, da se od c. kr. kmet. ministerstva dosežejo državne podpore za ustanovitev mlekarskih, vinarskih in ribiških zadrug v trž. okolici ; dalje podpore zavarovalnicam goveje živine ; podpore za zelenja-darstvo in cvetličarstvo v spodnji okolici ; podpore z* nabavo raznega modernega kmet. orodja, ozuima strojev, kateri naj bi se manje premožnim kmetovalcem izposojali, ali odda ali po znižanih cenah ; slednjič tudi podpore za povzdigo perutninarstva v trž. okolici in za prašičjo rejo ; kakor tudi za nakup raznih najboljih vrst sadnega drevja in izbornih zelenjadnih semen ; 7) urgirati ustanovitev drž. zavarovalnic proti elementarnim škodam na poljedelskih pridelkih, izlasti na trtnih ; istotako urgirati podpore kmetovalcem poškodovanim po letošnji suši in toči, kakor omenjeno v prvi spomenici od dne 21. 8. 07. 8) pobriniti se, da se podele štipendije za okolPanske mladeniče, ki bi šli na kmetijsko šolo v Gorico ali na Grm pri Rudol-fovem ; ter izredne štipendije onim izmed okol. prosilcev, ki bi se hoteli temeljito izobraziti na tujem v vrtnarstvu in cvetličarstvu: 9) delati na to, da se bodo delile večje nagrade, nego do sedaj, za nove nasade izglednih vinogradov ; 10) smatrati v bodočnosti slovensko kmetijsko družbo kakor pravo in edino pred-staviteljico kmetijskega prebivalstva v okolici in naklanjati jej od sedaj veče in primernejše subvencije. Gospodarske šole v Avstriji. V Avstriji je 195 gospodarskih šol, in sicer : 3 visoke šole za poljedelstvo, 3 gospodarske akademije, 9 gospodarskih srednjih šol, 5 viših gozdarskih šol, 2 šoli za vinogradarstvo in sadjerejo, 43 ljudskih poljedelskih šol, 17 mlekarskih šol, 23 šol za vrtnarstvo, vinogradarstvo in čebelarstvo, 2 šoli za žganjarstvo in še druge razne gospodarske šole. _ Razne vesti. Princesinja Fija Monika. Iz Londona poročajo, da je gospa Toselli (bivša grofu.ii Montignoso) brzojavila v nedeljo gospodu Le Queux v London, da je v soboto nemška vlada pričela z unanjim uradom v Kimu pogajanja zaradi izročitve princesinje Pije ilonike. V nedeljo sta prišla v Fiesole da saksonska tajna agenta, ker jih je pa ljudstvo prepoznalo ter proti njima demonstriralo, sta naglo odšla iz mesta. Gospa Toselli je najela uglednega italijanskega detektiva, da čuva Pij o Moniko, Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 8. oktobra: Slular P. trgovec CERNA — Katz J. trgovec BUDIMPEŠTA — Dr. Ettel I. odvetnik PRAGA — Konrad G. mernik DUNAJ — PiantaniJa G. uradnik OREBIC — Blejer (J. putovalec DUNAJ — Krauss H zaeebnik DRAŽ DANI — Boitky B. časnik LJUBLJANA — Roubicek H potovalec PRAGA — Klauc F. trgovec PRAGA — Lican A. posestni t DORNEG. — Jančie M. trgovec av. LUCIJA — Hvala M. trgovec sv. LUCIJA — Alarchi V. trgovec BENETKE — Kaufer E. častnik SPLIT — Blicbweiss E. potovalec DUNAJ — Kihrer E. DUNAJ — Urbančič A. učitelj BOLJUNEC — Pfeifer L trgovec KRANJ — Reinbart C. zasebnik DAN-NEMARK — Grmn M. trgovec CURIG — Miiller J. trgovec GORICA — Aleitinger I. LUZERN — Zeleznik R. PULA. i*. 1 Mftij ciflagi rsčuriijo r-o S *tot. bctedc; cnaEiroliakane &enćde ac računajo 6nkxat vc-£. Nfcjcti&aj^a pristojbina ste tint, Pisfca tie taVoj. ~ 1 --—-- Kdor Izven Trsta punor.c narrćl kat , EALI OBLAS seiljt denar v rapraj, kar timsac« r« bo njesov objavljan nI eseba poznana Upravi tlrta. Tcrlfa ja natisnjena na Mio ^SALIH OflLASOV" In vaaiđa laftto preračuni, »elito mu Ja plačat! s Um, ča croštaja besed« Oglase treba nasicvitl na „IfcSERATKI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potura pisem co Cajal „iBSERATftl 0&ĐELEK* n formacija ečir.o Ia, če to pismu priloiana inamka za edgcvor U založbi „TISKARNE EDINOST" v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18 je izšel v sloven. prevodu ® VOHUfi ROMAN Angleži spisal J. F. COOPER. Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane 3L krono ©3 st. po pošti 20 stot. več. Sobi se ga t vseh knjigarnah po Slovanskem. ® I I Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku D KJ1GOVEZNJCA A Tovarna trgovskih registro Gustavo Tassini & Fig!io Trst, Via Pomorella St. 5 - ogel Via deli. ulica S. Giovamu št. 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica majoličnik peci lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kope!ji in kuhinje. _Kranjske klobase! za že upeljanotvrdko južnega iz finega prašičjega mesa priporoča za sezono. Kompanjona sadja se išče. Zahteva ee od 5— lO-COO krcn kapitala. Naslov pove „Inseratni od-delek Edinosti". ___ Posode za vino novo podaj- v Trstu, ulica Paduina štev. 21. Velike komad 20 nč. Franc Budan 1243 J) V/olilsn dvokolea (bici š lov) navadnih in tudi na VtillilU prosti tek, malo rabljene, se proda prav po ceni. Naslov: Gorica, ulica Duomo 5t. 3. (126S Male — Trgovcem daje popust. — Anton Anžiča mesarija — Ljubljana. Prodajo se stavbe S^Th^&S denaija Da I. in II. vknjižbo od 4*/* do obresti, Menjava ne remiČnin z zemljišči in dvorci. — Trst. Korso 5""- ° SG kj _ ^„ftrl«; je vol etar pet let. Zglasiti se je rla prutldj v Naredne m domu v bark ovij ah, &tgr Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh €0 „MALI 06LASI" v „Edinosti,, K DmffffV f 0 obešala> P°stelje, opra-rlUUU iE vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. 53SB Podpirani nazcanjam s-Iavneinu občinstvu Trv. in okolice, da sem odprl svojo prodajalnico klob&skov II? kEp katere bom prodajal po ugodnih cenah Imel bom v zalogi vedno :: dobro in fino blago. :: Priporočam se za obilen obisk ter bilježim štovanjem Matej Boh'mi&.t Trst — ulica Barriera vecchša Štev. 31 D« Uetlifzkjf^a nasledniki :: :: ulica S. Antonio, 2. prodajo VSSS opravo in iz angleškega blaga obstoječo zalogo v eelem ali en detail po Jako znižanih cenah. HOTEL t Pri zlatem jeleni! . = v GORICI. = 1 Ugodna lega sredi trgovskega i dela mesta. — Nad 40 na novo i opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. " Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago. ~ Za mnogobrojen obisk »e toplo pripo- j roča udani A. BSK1.EVA. i 2 ji i I It- m Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi Avtorizovana deialnica za električne napeljave TBST, Largo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto Napeljava elektr. zvoncev, brzojavov, telefonov in strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. Delo se izvršuje hitro in natančno. - CENE ZMERNE. - CENIKI ZASTONJ. i mU k < < i ii Prilika!! Okoristite se!! V ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrste in delainico VERA je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. 'Dobi sc plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Stekleniea 3B— K v odlikovani lekarni PRENDINI FoiUJfctv« po poitn«n povsHJu. HMnmMi — _ za povečanje fotograf po najniž ih cenah. GUERlNO Prodajalnica manifakturnega blaga :: ulica 3ivarnella štev 3. :: Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranj-kim blagom. Proilaja na clebelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1654. Trst, ulica Ponterosso štev. 10 VELISCA IZBERA volnenega in platnenega blaga, zgotovlje-nega in svilenega perilaza moške in ženske. Lanena in tkanena pogrinjala trliž, zavese in pregrinjala, robei, moderei, ovratniki, ovratnice, pletenine, nogoviee in druge potrebščine. G—: - - ?odpir@Jm@ -: „ffarodiso delavsl - - organizacijo" CD CO PO NAJZMERNEJŠIH CENAH Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaja 65 kr. predpasniki 80 „ ženske srajce 130 „ „ hlače 160 „ ženska spodnja krila 40 „ ena peča čipk 175 kr. spodnje klače za moSke 150 srajce lz zeflrja barvane 190 „ u ls surove 21de za moike 170 „ rjuha z robom za eno osebo 130 „ beli prti z robom. Vse po tovarniških cenah Edi aa. po znan^tvf nih navoililih i i ipmvljtna — Voda za lase ™ po napovedih nanitetnrga