581. štev.
V Ljubljani, sreda dne 18« junija 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN® izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ol> 1 »r» zjutraj; v pondejjkih pa ob 8. uri zjutraj. — *\ai očnina znaša s v Ljubljani v npravništvu mesteno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se J8	pošilja	upravništvn.	:a
z:	Telefon številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:r	Uredništvo in npravništvo:	sj
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se po.š?]jajo uredništvu. Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase bo plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n nalivale vrsta 80 v. Pri večkratnem '>giaiu:»ju >o-::: pust. — Za odgovor je priložiti ur m V o.
s:	Telefon številka '1Q
Nforava uči.
(Lekcija za nas.)
Pred par leti so prišli slovenski klerikalci na Moravsko in so učili tamošnje klerikalce prave kranjske klerikalne metode, — po kateri se lahko doseže popolno zmago nad naprednjaki. Učili so jih tako-le:
»Gospoda, mi smo sami sebi najbližji, zato skrbimo sami zase. T. zv. narod za nas ne eksistira — za nas je le ljudstvo, kajti le z ljudstvom se da delati. Narod je namreč ideal — mi pa z ideali nimamo nič opraviti. Narod zahteva žrtve — ljudstvo ne zahteva ničesar. Zato tudi nimamo nobenih narodnih dolžnosti. Kadar se križajo naše strankarske koristi z narodnimi — imajo strankarske koristi prednost — kajti mi smo varni sebi najbližji. — Da se ljudstvo pridobi je treba izrabiti vero. Zato sloni cel naš boj na verski podlagi.
V tem oziru ne poznamo nobenih kompromisov — kdor hoče zmagati ne sme imeti obzirov. Zato se morate tudi vi osvoboditi predsodkov glede narodnosti. Vi ste sosedje Čehom in Čehi so zelo narodni ljudje — zato tam klerikalizem ne uspeva. Ako hočete doseči take uspehe, kakor smo jih dosegli mi na Kranjskem, napovejte boj vsemu kar je narodnega — v imenu vere pa še posebej napovejte boj t. zv. narodnjaštvu in naprednjaštvu. Zato storite, kakor smo mi storili.
1. Boj narodni stranki in njenim organizacijam. Proglasite političen ^bojkot — kdor ni z nami je proti nam.
2. Napovejte boi naprednemu učiteljstvu. Dokler nimate v rokah šole — ne boste imeli bodočnosti. Zato narodnemu učiteljstvu boj na nož*
3. Boj Sokolstvu! Sokolstvo je narodna stvar •— ker pa ni naša, je nam nevarna. Ustanoviti »Orla« in mladeniške organizacije. Boj sokolstvu!
4. Ne podpirajte »Šolske Matice«! — »Šolska Matica« je res narodna ustanova, ki skrbi za narodno šolstvo — tudi na narodni meji — foda denar, ki gre za »Šolsko Matico« lahko poberemo zase. Za nas je dovolj, da rečemo, da smo narodni, plačajo naj narodnjaki. Proti »Šolski Matici« ustanovite družbo za verske šole. Boj Matici!
5. Glede narodnosti se ne dajte motiti, da bi se ne vezali z Nemci in vlado. To se stranki vedno izplača. Mi smo v tem oziru dosegli lepe uspehe. Sicer vas bodo zmerjali z izdajale! — pa nič ne de — zmaga bo vaša.
Morebiti se bodo vam zdeli ti principi klerikalizma preostri. Ampak mi vam povemo, vsaka popustljivost se maščuje — le na ta način bodete zmagali. Ako ne verujete — poglejte. Mi smo začeli po tej metodi 1.1892. V 20 letih je bila cela Kranjska
naša — pograbili smo že mesta in Ljubljana se trese pred nami. Tudi v drugih slovenskih pokrajinah napredujemo. Ko bomo doma gotovi — poidemo na Hrvaško. Naše delo je torej Bog blagoslovil z zmago. Ako hočete zmagati — pojdite in tudi vi tako storite.«
Taka je bila klerikalna lekcija in moravski klerikalci so enoglasno zakričali:
»Slovenia docet!« (Slovenija uči!)
»Slovenec« je v par dneh prinesel uvodni članek o tem. In res so na Moravskem začeli tako kakor na Kranjskem. Poskusili so z orli, (tam jim pravijo gavrani!) s Slomškarijo, z bojem proti Matici in s političnim bojkotom. Vse se ni obneslo. Morava je preblizu Čehom. Vendar nekaj uspehov je bilo — posebno ker so imeli denarja mnogo, podpirala jih je bogata višja duhovščina, nadškof Bauer in bogato plemstvo. Po času narodnega probujenja so Čehi prvič čutili, kaj se pravi klerikalizem.
Tako ie torej kranjska kuga prišla na Moravo in naši klerikalni voditelji so hodili večkrat dajat lekcije.
Seveda istih uspehov, kakor pri nas moravski klerikalci niso dosegli. Zadnji čas so bile na Moravskem volitve. Prej so imeli klerikalci 7 mandatov od 14. — Po napredni nerodnosti so jih rešili še 5. Pravi poraz za klerikalce je bila pretekla nedelja. Bil je dies nefastus prve^rste. Propadli so v vseh ožjih volitvah — kajti kar sploh misli in čuti narodno — vse je šlo proti klerikalcem. Tekom nekaj let so namreč Moravani spoznali — kaj se pravi klerikalna zalega Mahničeve sorte.
Po teh yolitvah moremo mi reči: Moravia docet! (t. j. Morava uči!)
V današnjih časih ie dolžnost vsakega poštenega človeka, da se bori proti klerikalcem.
Naj nam bo to vodilno geslo: Vsi proti niim. Prej ali slej pride tudi zanje poraz.
Mislimo že sedai na boj za bodoče leto.
potom ruskega carja, so zbrali du- | najski krščansko-socialni židi več na- | činov. Na eni strani hujskajo z dovoljenjem najvišjih krogov avstrijsko zunanje ministrstvo, da prepreči delo ruske diplomacije, ki gre za tem, da se zabrani prelivanje krvi: za vzrok navajajo »avstrijske interese«, ki so prizadeti, če se razdelitev ozemlja med Srbe in Bolgare ne izvrši tako, kakor si dunajski žid in Kania želi.
O tem smo že pisali in povedali, da je sedaj jasno, v čigave koristi se Bolgarija tako protislovansko obnaša. To je ena pot, na kateri skuša Dunaj doseči svoj namen: potlačiti Srbe. Drug način je še predrznejši. Zidovska »Neue Fr. Presse« piše, da je ruski car s svojim telegramom vzel balkanskima državama pravico samoodločitve, pravico vojne in s tem — samostojnost, ki po mnenju palestinskih krivonoscev obstoja v tem. ali se sme narod klati ali ne. In koliko javkanja prihaja iz po česnu smrdečih ust Izakovih, da se »ne smejo« Srbi in Bolgari klati. Cel nekrolog je napisal smrti samostojnosti balkanskih držav. Namen je prozoren: na ta način skuša žid. ali oni, ki se za Židom skriva, vzbuditi v Srbiji in Bolgariji odpor proti carjevemu razsodišču, ki po mnenju Dunaju pomenja: konec samostojnosti srbske in bolgarske države. Bolgari itak močno delajo v smislu in po željah Dunaja — toda v Srbiji je zmagal in sicer z lahkoto zmagal zdrav politični razum, ki je položil odločitev o svojih življenskih interesih v loke carja.
SESTANEK V PETROGRADU.
Pariška »Agence Kavas« poroča iz Petrograda: Ruska vlada smatra odgovore kralja Ferdinanda in kralja Petra za zadovoljile. Radi tega je minister zunanjih zadev Sazonov pozval ministrske predsednike vseli
Pouk za učitelje.
m
Bodi Sloinškar!
To je prvo navodilo, in za nas priporočilo, dobro se ti bo godilo.
Bodi Slomškar!
Kdor ne pride v naše mreže, temu kruha se ne reže, temu jezik- se zaveže.
Bodi Slomškar!
Lahko boš dobil doklade zraven druge še nagrade — službo — kjer ti bolj dopade.
Bodi Slomškar!
To naj bo beseda sveta, ki dobiček ti obeta — sicer imel boš trda leta.
Bodi Slomškar!
Če učitelji napredni, bodo trdni in dosledni, —-bodo večne čase bedni.
Bodi Slomškar!
Kaj je šola — kaj je vzgoja -to je vse zadeva moja — ubogati — dolžnost ie tvoja.
Bodi Slomškar!
Če prosveta gre med mase, to nevarnost za nas rase, zato skrbi rajše zase.
Bodi Slomškar!
Mi te bomo v.arovali, če te bodo napadali — ti pa vedno le nas hvali.
Bodi Slomškar!
Mi imamo rok sedmero, mi borimo se za vero in delimo pravo mero.
Bodi Slomškar!
Mi si zidamo palače, vi lc naše ste igrače — a zato vam damo plače.
Odločitev o
bodočnosti.
Švabsko-židovski listi ne morejo preboleti, da je odločitev srbsko - bolgarskih uiferenc izročena ruskemu carju. V istem trenotku, ko piše Švab o jubileju »cesarja vseli Germanov«, piše tudi o nevarnostih panslavizma, katerega pomenja carjev telegram na jugoslovanska kralja. Švabska logika ie poosebljena nedoslednost v trenotku, ko ti propagira nangermanizem, v tem trenotku odreka ruskemu carju pravico do človekoljubnega čina, do čina. ki ga Švab imenuje: panslavizem. Da bi preprečili mirno razrešitev diferenc
DDDBBIljJBBDDDDIlDDDDDDDD
Hial SBTTSIRl
Lastna pro
tokohrana
tovarna ur
: tvrdki
Mestni trg št. 25 in sv. Petra cesta 8
najcenejše in najboljše :	ure,	verižice	itd.	:
D
Lastna pro-tokolirana tovarna ur :: v Švici ::
•A.m.... tl
mm
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Gregor, vlak prihaja ...« Pomolil mu ie roko. »Vi ljubite Rošegi in mi ljubimo vas ... Ako bi vas potrebovala moja mati. moja svakinja ali moj nečak...«
»Zanesite se name. gospod Gil-bert, Gregor Lemetre bo vedno tu. Če 'v\L koga maram ali ne maram — to velja do groba.«
Vlak je pribučal na postajo; ljudje so luteli k vozovom.
»Do svidenja še enkrat, mama, Klara, in ti, moj mali Zako... Do svidenja, Gregor. Do svidenja, gospodična Marta — do svidenja kmalu ... In če mi kdo kaj piše,« je dodal z gorečim pogledom, ki ni veljal njegovi rodbini, »naj piše v Versalj. Par dni bom moral gotovo še ostati tam.«
Toda že so klicali v vozove!«
»Z Bogom še enkrat!« je kliknil Gtfi ert. »Ne! Do svidenja — vsi!«
Hotel ie stopiti v voz; a spotek-nii st ir ob pokvečeno. grbasto, slo-konngo človeče, ki se je vlačilo z bedasti«* obrazom med skupinami.
»Pazi vendar, neroda; malo je manjkalo, da ni*etn padel zaradi tebe «
Pokveka se je zamajal v trapastem grohotu.
»Spravi se!« je kriknil Gregor osorno, »da te ne ohladim, kot sem te zadnjikrat.«
In zamrmral je sam pri sebi:
»Zlobno zverinče, ta Tevž. ki se dela bedaka, pa je prekanjen kakor lisjak...«
Žvižg lokomotive je pretrgal zrak.
»Do svidenja... kmalu!...«
Tepec pa se je obrnil zdajci proti Gregorju in Marti, ki je stala poleg očeta, ter začel kričati z divjim rezkim glasom:
»V Berlin!...«
Nato se je zarežal še strašneje, srdito in globoko kakor jezna žival.
»Ti hudoba ti. preklicana... Za vsako ceno je moral prestrašiti mojo malo!...«
Gregorju je ostalo komaj še časa, da ie nastavil roke in prestregel Marto, ki je prebledela kakor prtič in se zvrnila vznak.
A tudi oče se je stresel, ko je prestregel to mlado, onesveščeno telo; tudi on je prebledel!
Grajski dami sta priskočili:
»Ubogo dete ... Gregor, medve jo vzameva v kočijo in jo popeljeva do gozdarije ...«
Toda že je Marta odprla oči in se izvila očetu z nekakšno grozo.
»Hvala lepa, gospa markiza,« je dejal stari z glasom, ki se je zdel mnogo raskavejši in osornejši kakor »Sai vidi«c, da ji je že odleglo.
Marta povej damam, da ti je bolje.«
»Res mi ie bolje ... nič hudega ni,« je jeknila ona.
»Prav lahko poide z mano peš do doma. Zmerom vaš sluga, gospa markiza!*
Oče in liči sta se odpravila nazaj proti gozdarski hišici, ki stoji izgubljena sredi goščave med polunezna-nimi. globokimi bajerji, dami z Roše-gija pa sta sedli v kočijo, ki je oddr-drala proti gradu.
Vaščanke iz okolice so se razkropile po belih cestah; moški pa so se hiteli pokrepčat v sen-dizješke kavarne. Oče in hči sta bila sama na poti. pogrezajoči se v srce globoke šume.
Stari ni govoril. Enkrat je pridržal korak, da spusti njo prvo po tesni bližnjici. Takrat jo je lahko pogledal dobro . • • ogledal jo. kakor še nikdar prej/., s srdom, ki ga niti ni izkušal skriti.
Naposled sta prišla domov. Go-zdarija se je smejala izpod senčnih brajd. Ko pa ie hotela Marta zaviti po lesenih stopnicah, ki so vodile v njeno sobico, je velel gozdar osorno: »Ne! Tu noter.«
Stopil ie proti hčeri, ki ga je gledala trepetaje, z brezumno grozo v svojih modrih očeh, ter jo prijel surovo za obedve roki:
»Poglej mi v oči!... Ha! Ne upaš si!...«
Povesila je glavo.
Srdito je stresel rame:
»Zakaj nočeš iti k zdravniku?«
Prebledela je še bolj.
»Ali se bojiš, da mi pove. kaj ti
ic;
>:Sai mi ni nič ...«
Dve velfki solzi sta se ji utrnili
na bledo lice.	.	.
>Ne odgovoriš mi?... torej je res!... Torej imam v svoji hiši izgubljeno hčer... vlačugo ... Tak to
je bilo!...«
Z blaznim sunkom jo je pelinu daleč od sebe; omahnila je in se zgrudila na kolena:
»Odpustite, oče!... Odpustite!« Pa tudi 011 se je zrušil zdaj na klop za veliko štirikotno mizo, zakril si obraz z dlanmi in jeknil:
»Gorje mi!... To mi je storila! To je njena hvaležnost za mojo ljubezen in skrb! Tako dober sem ji bil ničesar ji nisem odrekel... ponosen sem bil, da je bolj omikana in oblečena lepše od drugih... Mislil sem, da mi dela čast... ah. čast.^..« Vstal je in zamahnil strasno:
»A to ne pojde kar tako!... Kaj storim s tabo. še ne vem. Toda otroka nisi pobrala sama s seboj; tu je
še nekdo drugi... Kdo je «	.
Poslednja kapljica krvi je izginila dekletu iz bledih ustnic.
Njegovo
»Kako mu ie ime r ime povej
Zmajala je z glavo.
»Ah, Marta, čuvaj se... Prej sem mislil, da te ubijem; a dejal sem si: saj še ne veni vsega. Nekje mora biti vzrok, ki pojasnjuje vse to... Saj nisi navadna pocestna... moral
te je zapeljati! Povej mi ime tega falota... Tak daj... govori vendar ...«
Ostala je nema.
»Govori!« je ponovil z grmečim glasom.
»Oče,« je viknila blazno in se zavlekla k njemu po kolenih, »nesrečnica sem ... ničvrednica ... Ubij me — še v zadnjem hipu te bom prosila odpuščanja. Toda njegovega imena ne morem... nočem izdati!«
Ah, mislil je zares, da jo ubije. Ze ie dvignil drhteče roke. Ona ie zaprla oči, vsa vdana, skoraj potolažena ob misli, da bo zdaj konec vsega. Toda očetu se je zasvetil zarek pameti. Odskočil je in zarohnel z glasom, dušečim se od stiašncga
srda:^ '	,
»Ce je tako ... poberi sc od tod!
Poberi se k svojemu ljubimcu . .. vlačuga! In ne prikaži se nikdar več pred mojimi očmi. Spodim te... jaz nimam več otroka... ven, pit-
kleta!«	.
Odprl je težka hrastova \frata in
ji pokazal s prstom po stezi, ki se ic vgrezala globoko v goščavo.
V obupu je sklenila Marta loke. Toda starčeva roka je okamenela v svoji neizprosni gesti. Kakor blazna je zbežala Marta iz očetove hise.
Tekla je tja v en dan, ogibaj e se nehote širokih potov ... tekla med grmovjem, kjer je bilo najbolj gosto — samo da pride v kraj, kjer bo mogla izkričati bol svoje duše m miiKO svojega telesa.
štirih balkanskih držav, da čim-preje pridejo v Petrograd na konferenco.
Konferenca ministrskih predsednikov balkanskih držav tedaj se vrši še pred carjevo odločitvijo v Petrogradu, kjer bo predsedoval Sazonov. Na tej konferenci se bo odločevalo o delitvi ozemlja med zavezniki, toda to je preje vprašanje drugega, kot .prvega reda. V prvS vrsti se' gre zato. da se naredi konec vplivom, katerim podlega Bolgarija. Kakšne uspehe hočejo doseči ti vplivi? V prvi vrsti uničenje Balkanske zveze in novo orientacijo zunanje bolgarske politike. Bolgarija naj bi prišla v trozvezo. V interesu germanske politike bi bilo. da bi Srbija ostala v isti odvisnosti v svoji trgovski politiki, kot je to bilo dosedaj. tako. da bi bila na mijost in nemilost izročena svojim sosedom, V to svrlio so jo izrinili od Jadranskega morja. S tem, da bi ji Bolgarija preprečila dotik z Grčijo in jo prisilila, da bi glede izhoda v Solun morala računati ne z eno, temveč z dvema državama^ moglo bi se zgoditi, da bi prišla Srbija v slabejši položaj, kot je bila v času turške vlade. Rusija pa tega ne more privoliti, ker tu se gre zato, kateri vpliv zmaga na Balkanu: ali vpliv Berlina - Dunaja, ali vpliv Rusije. Če ie bila Rusija v prejšnjih krizah popustljiva, sedai popustljiva ne more biti. ker sedaj so občutno tangirani njeni interesi. Rusiji je predvsem na tem ležeče, da niti ena balkanska država ne pride do premoči na Balkanu, in zato je pričakovati, da se bo razsodba glasila v prilog srbskemu stališču, ki Rusiji boli odgovarja, kot Velika Bolgarija.
Na petrogradskem sestanku se odločuje o precejšnjem delu slovanske, imenoma jugoslovanske bodočnosti in o vprašanjih evropske politike. Ker je pa tu vodilno vlogo prevzela Rusija — zato besnenje dunajskih listov.
Slovenska zemlja.
Pragersko.
Že začasa prejšnjega postajena-čelnika smo imeli parkrat priliko, posvetiti v tainošnje škandalozne razmere, ki so nastale pod pritiskom par nemškonacionalnih petelinov. Bivšemu postajenačelniku je konečno vendarle odklenkalo in moral je pobrati šila in kopita ter nagloma oditi — v Gradec. Splošno se ie upalo, da bode uprava Juž. železnice postopala za bodoče korektneje in pokazala onemu prebivalstvu, od katerega ima na Pragerskem največ lutska, nekoliko več takta, kot doslej. Umevno, da se je izpremembo postajenačel-niškega uradnika, pričakovalo nele nestrpno, marveč tudi napeto. Pred nedolgo temu je prišel ria Pragersko kot postajenačelnik neki Tirolec, po imenu Grad. Pa glejte; kar si njegov prednik tli upal v vsej svoji nacijo-nalni nestrpnosti, dovoli si z brezpri-mer. impertinenco njegov nasledniki
-	Gorje uslužbencu, ki si drzne, v službi javno izpregovoriti — le eno samo besedico v svoji materinščini! Gospod Grad gre v tem slučaju tako daleč, da pove dot ičniku* javno, vpričo drugih uslužbencev, da si kaj tacega prepove in izprosi, češ, pod njegovim vodstvom, je slovensko govorjenje kratkomalo — izzivanje. Zgodil se je pred dneyj slučaj, da je moral nek železniški uslužbenec, ki je imel službo na postaji, povedati nekemu delavcu to, kar je oni imel storiti, slovensko. Slučaj je hotel, da je bil postajenačelnik blizu in slišal sloven-
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Bil ie pripravljen umreti! Da! Umreti zmlet in razsekan na tisoč koscev... saj pridobi s tem svojim tovarišem časa, da morejo spraviti Zileto na varno!...
Počasi se je pomikal po stopnicah navzdol.
Dve, tri minute so bile že pridobljene.
Še vedno se je držal dobro in njegov trpki, porogljivi glas je ošinjal napadalce kakor korobač.
»Nate, gospod De Brisak ... ali ste še vedno prvi rogač na Francoskem? ... Nate vi, dragi marki De Fleri... kako se godi vaši ljubeznim sestri, odkar je zanosila od njegovega Veličanstva? ... Potrpite, gospod De Sč!... Prestolonaslednik ki rrm ponujate svojo ženo že pet let, se bo dal pač vendar enkrat omečiti! ...«
Eden izmed sunkov ga ie zadel v levico, ne da bi bil opazil.
Kri Je curljala po njem.
Pred vsem ga je ovirala kri, ki mu je tekla iz rane na čelu, ker ga je slepila...
Hotel se je obrisati z levico.
A ta roka sama je bila vsa rdeča. In ko jo je potegnil z obmza, je bil
slce besede. Takoj je delavca in onega uslužbenca nahrulil, da tega — po-služevanja materinščine — ne pripušča!! Marsikaj si dovole nemško-nacijonalni uradniki Juž. železnice napram slovenskim uslužbencem, vendar, kaj tacega si še ni nikoli nobeden javno drznil! Poživljamo vodstvo Južne železnice, da naredi tem neznosnim razmeram po naših krajih enkrat za vselej konec, če ne bi lahko doživelo, da nekega lepega dne prekipi ljudska nejevolja in potem bi ne stali za nič. Opozarjanj in prošenj je bilo dovolj. Kar pa se ne da doseči z dobra, bode se doseglo — z grda. To si naj blagovolijo gospodje v Gradcu zapomniti! — Ravno v Pragerskem pa imamo poleg vsega še klasičen dokaz, kako malo se za vse, kar je slovensko brigamo. Kje so slovenski klerikalni poslanci, ki sc s tako »vnemo« bore za naše narodne pravice?! Gospoda v Mariboru, Celju in Ptuju imajo pač vedno mnogo besed, nikdar pa še niso pokazali kaj z dejanji! Ali vam res ni za narodno stvar, da puščate prite-penim petelinom v narodnem oziru oliko prostosti? Zganite se, če ne vam postanemo vsem v najkrajšem času — nekemodni! — Kot s Slovenci. imamo tudi z našimi socijal-nimi demokrati v tem oziru svoje izkušnje. Kar ni nemškonacijonalnega mora trobiti v soc. demokrat, rog, če ne, nimajo zanj druzega, kot — zaničljiv skomig. Dalje še gredo s tem. da dado take ljudi na milost in nemilost odirati in pehati renegatom. Zdi se jim pač dobro, v svoji »inter-nacijonalnosti«.v gledati in trpeti teptanje drugih. Živelo socialdemokra-tično pojmovanje — svobode...!
Štajersko.
V	Grajeni pri Ptuju je posestnik Preložnik odsekal s koso desno roko posestniku Vilčniku. Ko se je te dni
opoludne vračal Vilčnik iz Ptuja proti Grajeni, je v svoji pijanosti — nalezel se ie ptujskega šnopsa — začel zmerjati posestnika Preložnika. Ker pa mu to ni. zadoščalo, je vzel še neko prekljo, s katero se je vrgel na Preložnika. Preložnik pa je s tako silo zamahnil proti Vilčniku, da mu je kosa odrezala desno roko nad prvim členom. Vilčnika so takoj spravili v ptujsko bolnico, koder so mu odrezali še ostalo roko. Preložnika pa so ovadili tamošnjemu sodišču. — Sadovi ptujskega šnopsa sp vedno žalostnejši!
Ptuj. (5Qletuica nemškega nevskega društva.) V dnevih od 8. na 9. junija so imeli naši renegatje zopet »svoj dan«. 50ietnica pevskega — meniškega« — društva ni bila v vsem svojem obsegu prav nič druzega kot — navadna nemškonacijo-nalna prireditev. O »koncertu« ne govorimo. ker imamo prireditev take kakovosti pri nas na deželi malone vsak drugi dan. Zanimivo je morda le priznanje enega »slavnostnih« govornikov, da to pevsko društvo nima namena, gojiti umetnost, pač pa, pobijati narodnega nasprotnika. Kot so leta 1883. kljubovali ptujski »Nemci« prepovedi, pozdraviti cesarja v črno-rudeče-žoltih barvah, tako hočejo tudi sedai vstrajati pri njih in jih imeti kot barve »bojne vspod-bude« proti — Slovencem. Slavnostni sprevod je nudit marsikaj smešnega. Zlasti oni 4 jezdeci, ki bi naj bili »Lanzknechte« špilali, so se nam dopadli. Škoda za konje, ko je v Ptuju toliko oslov, ki se dajo dosti raje — jahati. Tudi ata Ornik so govorili. Hujše nesreče pa ni bilo, ra-zun. če še dostavljamo, da so se
ta obraz podoben krinki rdeče smrti same, tako strašen, tako mogočen in svetal v svoji grozoti, da je tolpa odskočila od strahu.
Tribulet se je odmaknil še par stopnic nižje.
Začenjal je omahovati.
Bil je izčrpan; znoj in kri sta mu drla v rdečih in črnih curkih po licu in po rokah.
Zdaj je bil že skoraj na zadnji stopnici.
Z enim samim skokom bi se bil • lahko pognal v park, izgubil se v noči in si otel življenje ...
Ostal je...
Sunek nasprotniškega meča je razparal ovratnik njegovega jopiča, in grlo mu je začelo krvaveti, kakor so mu krvavele roke. čelo in prsi...
»To je satan sam v svoji lastni osebi!« so tulili besni dvorjani.
Tribulet se je zakrohotal:
»Bežite! Satan za vas? Kaj bi se hvalili! Ali ne vidite, svojat lakajska, da je dvorni norec? ...«
Pozor! Napravite pot Francu Valoaškemu. ki me hoče videti od blizu!...«
Zares je prihajal v tem trenotku Franc I. po stopnicah, pehaje gnečo na desno in levo in krčevito stiskale bodalo v svoji desnici.
»Čuvajte se. sir!« so ga rotili dvorjani, umikaje se mu.
V	par treuotkih sta si stala kralj
9. t. ltr. nekateri gospodje pri zajtrku prav pošteno nalokali — težkega Haložana. Eden se ga je tako nadelal, da bi se bil s svojim sotrpinom skoro skregal. On je trdil, da sveti dvoje solne, njegov kolega v Haln/anu pa da že prav nobeno več. Konečno se je posrečilo tretjemu med njima doseči sporazumljenje. da sta pustila svetiti vsaj eno sobice. Pa je že tudi bil zadnji čas, kajti uro pozneje je bila že — temna noč in na nebu se ie začel izza ptujskih hiš smejati nekdo drugi...
Celje. (Na naslov Južne železnice). Že večkrat smo se bavili z Juž. železnico kot glavno propagatorieo germanizacije no Slov. Štajerju. Pokazali smo nemškonacijonalni terorizem nemških uradnikov Juž. železnice v vseh mogočih variantah. V zadnjem času pa moramo opažati še en pojav: da se dado postajenačel-niki raznih postaj, zlasti pa gospodje v Celju in Polčanah direktno izrabljati v to, da dado prostore postaj na razpolago nemškonaciionalnim društvom v svrlio reklame. Že nekaj časa sem je opažati v Celju in Pol-čauah — na postajah — reklamne plakate nemškega »Turnvereina«. ki praznuje te dni SOletnico. Vprašamo upravo Južne železnice, kaj misli ukreniti, da se tako nesramno izzivanje v bodoče več ne pripeti? Interesantno pa je tudi, da dovoljuje uprava to reklamo, dočim je znano, da jo odreka vsakemu — tudi nemškemu — obrtniku, ki ne prosi dovoljenja pri reklamnem podjetju »Globus« na Dunaju. — Nič mani čudno je, da dovoli Južna železnica bufetirju, delati v bufetu reklamo — za nemške trgovine. Če se tem ne-dostatkom ne pride kmalu v okotn, se obrnemo še do koga druzega. Izzivati se pa kiatkomalo ne pustimo ne v Celju in ne v Polčanah.
Blizu Brežic je ponesrečil topničar in padel pod top. Dne 10. t. m. je imel 37. topničarski polk na šta-jersko-hrvaški meii velike vaje. Nek oddelek polka bi bil moral ob 7. uri zjutraj preko proge pri eni čuvajnic, koder se nahajajo tudi tračnice za zapiranje cest. čuvajnica ie od zatvor oddaljena 1 km, ter zapira cesto mer hanično, čuvaj sam pred dohodom vsakega vlaka. Prihod topničarjev se je vršil ravno v času. ko je zvonec ob zatvorah naznanil prihod vlaka, kar pa vojaštvo ni upoštevalo. Ko ie bil eden topov ravno prevozil progo, je padla zatvora, udarila enega topničarjev (Fahrkanonier) po glavi, vsled česar je izgubil zavest, padel iz klopi naprei med konje in prišel
vrhutega še pod kolesa topa. Smrtno nevarno ranjenega, so ga odvedli v bližnjo vas.
Maribor. (Ciril-Metodova slavnost.) Jubilejna slavnost je kaj sijajno uspela. Prihitele so trume iz vseli koncev in krajev, da proslave ta. za maribor. Slovence zgodovinski dan. Bilo jih je. da je obsežni »Nar. dom« bil skoro pretesen m slovanskega jezika nismo pogrešali skoro ni enega. Upati je. da bo tudi gmotni uspeh temu primeren. _
Iz Gradca. (Čudne stvari iz »najbolj« nemškega mesta.) Ves Gradec je zadnje dni silno pokonci:	letni
budget mesta je namreč za pretečeno poslovno leto izkazoval 12,000.000 K izdatkov. Tem izdatkom nasproti ie bilo pokritja komaj 10,000.000 K. Računski zaključek bi bil torej moral končati z primanjkljajem okroglo dveh milijonov kron. Oni. katerim Se je že vendar preveč zdelo, so zahtevali črtanje raznih postav, kar se je tudi zgodilo. Pozneje pa je prišel radi razpustitve občinskega zastopa, vladni komisar, ki je —- zopet črtal
in njegov norec nasproti: nastopil je kiatek' premor — napadalci so nagloma prekinili svoje divjanje.
Moža sta se spogledala -- prebodla sta drug drugega s pogledi...
Kralj je zarenčal nekaj zamolklega; nihče ga ni razumel.
Toda razumel ga je J ribulet!
Ta strašni, renčeči glas brez izraza in brez zmisla je klical hčer Franca I. — hčer Iribuletovo!
»Zileta! Kje je /ileta?...« je rjul
kralj.	.
»Govno!« je zagrmel norec v mogočnem rohnenju; bilo je, kakor da je treščil blisk v stopnjišce.
Ves bled je dvignil kralj svoje bodalo.
Toda preden se je spustilo orožje nanj, je zalučal norec svoi meč z vso silo med dvorjane, nagnetene za Francem I_______
In preden se je spustilo bodalo v njegove prsi, je dvignil rribulet svojo krvavo roko...	,
Preden se je spustilo kraljevo jeklo, je padla norčeva roka z glasnim ploskom po njegovem licu; klofuta je bila tako strahovita, da so dvorjani mislili:	zdaj pa zdaj se
poruši grad, da skrije svetu pod svojimi razvalinami to nezaslišano bogokletstvo.
V	hudourniku je planil človeški val s stopnic na Tribuleta, ki je bil zdaj razorožen.
Kljub vsemu temu pa izkazuje bilanca 115.293 kron prebitka, dobljenega ponekodi na naravnost čuden način: mesto v vsem tem času ni na ničemur trpelo in vendar sc je pri izdatkih, ki jih je sam komisar znižal, še prihranilo 247.249 K Nove doklade, ki pa nikakor niso bile tako kolosalne. izkazujejo z drugimi dohodki vred 583.831 K! Samo premo-ženske (občinske) obresti, izkazujejo -f* 52.438 K! od lani in drugih let. — Kaj naj vse to pomeni? Gotovo le: da se je prejšnja leta ravnalo z občinskim denarjem kot z imetjem ali
pa, da se je------------Morda	se tudi
v Gradcu pokažejo kaki Drolci in Occhsi! Mogoče je vse, saj gospodarijo naši nacijonalci brez kontrol kjer, kadar in kolikor se jim ljubi, samo. da imajo razne poklicane oblasti — mir pred njimi. Kadar pa pride potem do raznih razkritij, pa plačujemo vsi — za nemške grehe! Še celo tako daleč gredo, da nam kradejo podpore, namenjene za vremenske nezgode, samo. da se ne zgodi kaj žalega ljubljencem, državo ohranjujočim Nemcem! — O stvari še spregovorimo.
Iz Voitsberga poročajo, da je škoda, ki jo je prizadejal raznim posestnikom ris, že dosegla več kot 1900 K. Raztrgano, oziroma uničeno je bilo že do 80 glav govedine in ovac. Od G. na 7. t. m. je zyerjad uničila zopet eno tele in četvero ovac. Vsa zasledovanja zveri, so bila dosedaj brezuspešna.
Dnevni pregled.
Ker gosjpodje še naprej napadajo,
prosim Vas uljudno, gospod urednik, da mi dovolite malo prostora za konečno »besedo«. To si štejem v dolžnost, da se ne bode nedolžnih oseb krivično obsojalo iti natolcevalo. — V prvi vrsti me je v to prisilil dostavek pod »Izjavo« »Sl. Naroda« štej,’. 134.. kateri zaideva od »Učiteljske tiskarne« jasen odgo.vor. Za to zahtevo so glasovali »vsi« ra-zun enega. Takoj v naslednji notici pa ponatiskuje mojo notico iz »Dneva«, to je neke vrste iz odstavkov (katere pa je slav. uredništvo že pred tiskom ublažilo) in so isti še le s tem postali še le bolj jasni. Tam se javnost vnovič opozarja na Lu-kazce, Šušteršiče itd. potem pa še dostavlja, »to je dovolj jasno tudi za slepca« in končno, »ob takem junaštvu nam v resnici zastaja sapa.« Verjamem, gospodje, da vam lahko zastaja sapa. — Dalje oglejmo si uvodnik iste številke pod »Tako pa ne gre«, kjer se milo jadikuje, da se pristaši nočejo več pokoriti potrebni disciplini, ampak da se je zgodilo nekaj drugega, da so sc člani poslu-žili sredstev, ki se morejo imenovati »infamna«. ker da so dr. J', očitali koliko da ie on (dr. Triller) prejel za to — iti da se to strahopetnost in obrekovanje hoče zavijati. Gospod urednik, upam da znate brati. Zato Vam še enkrat navedem doslovno omenjeni stavek, ki se glasi: »Nam se že danes po vsj pravici vsiljuje misel, odnosno vprašanje: gospoda, koliko pa boste prejeli od klerikalcev za to svojo najnovejšo galantnost? Kaj se je tu očitalo osebi dr. Trillerja? Prav nič! In vendar so zaradi gori omenjenih par vrst po raznih časopisih grozili, da bode moral »Dan« stati pred poroto in da je zato že milo »zajokal«. Sicer pa, gospod urednik. Vaše ravnanje in postopanje zahteva, da se Vam in Vašim zaupnikom prizna najboljša volja za dobro stvar. Kaj nai si misli, kdor je
On pa je zbral poslednje moči in vzpel svojo postavo še više.
Tako je stal. ves krvav h' ves veličanst-ven.
Prekrižal je roke.
Človeška pena je pljusnila vanj.
Sto bodal se je zabliskalo.
Tristo človeških grl je bruhnilo orkan psovk in kletvic.
Tribulet je padel.
Več kakor dvajset bodal, ga je predrlo, razparalo mu grlo. prsi. rame jn život...
Še enkrat se je napela sila v njem.
Njegova usta, izkrivljena v smrtnem boju, so pljunila s poslednjo močjo.
In krvavi pljunek je oškropil lica, sklonjena nad njim, kot poslednji izraz, zani' ania...
Tako je umrl...
Umrl v trenotku, ko so njegove pomirjene ustnice izkušale zamrmrati v poslednjem drhtljaju:
»Z Begom, Žileta... moja hči.«
Tako je izdihnil svojo ubogo, junaško dušo v imenu nje. ki mu je bila vsa ljubezen, vse življenje...
; XL-
Nekega poletnega dne.
Naša povest bi bila tukaj prav za prav končana. Toda zdi se nam, da se je naredilo v naših čitateljih zanimanje za marsikatero osebo, ki so jo spoznali v teh prigodmdi.
vse to zasledoval ? Kje je krivd-.t. pri stranki ali v Frančiškanski ulici? —
Ali je kriv tisti, ki napravlja in zagovarja pomote, ali tisti, ki jih upravičeno obsoja in popravlja, sodite! Gospoda, tu se ne gre za osebo, ampak za stvar. Da ne bodete po nedolžnem sumničili oseb in podjetij, si štejem v dolžnost izjaviti, da sem več tisoč metrov od Frančiškanske ulice, da sem že 20 let naročnik »Slov. Naroda«, da sem, ne samo či-tal, ampak tudi opazoval, kako da je občinstvo v slučaju Theimer in zaupnice sodilo in da me je to spodbudilo. ker sem-se bal, da bode stranka padla v žrelo klerikalcev, da sem spisal notico, katero je uredništvo sicer ublažilo, vendar pa je po Vašem mnenju zbudila toliko pozornosti. Zatorej Vas prosim, da oimstite vsa sumničenja na nedolžne osebe in podjetja, »Danovce« itd. Saj vendar ni kriv tisti, ki je naredil puško in .rmodnik, ampak tisti, ki strelja, ir to sem jaz udani opazovalec
Naroduzvesti.
Zaupnice se nadaljujejo. Včeraj se je oglasil Št. Rupert in Črnuče. Take zaupnice so seveda poceni. V Ljubljani se naroči kakemu klerikalnemu odboru n. or.: »Ako ne boste poslali zaupnice dež. glavarju dr. Šušteršiču, nima vaša občina od deželnega odbora ničesar pričakovati«.
In v par dneh je zaupnica že v - Slovencu«.
»Slovenec« poroča; »Pred cesarja«. Nedavno se je pritožil »Učiteljski Tovariš«, da ni nobeden list slovenskih strank zabeležil njegovega članka »Pred cesarja«, v katerem je člankar po vzorcu iz Češke predlagal, naj bi razni Grmeki v imenu učiteljstva šli pred ■cesarja razkladat mu svoje težnje. »Deutscli-bohmische Burgerschulzeitung« sedaj poroča, da je cesar take avdi-jenee odklonil, istotako je sprejem takih gostov hvaležno odklonij prestolonaslednik. Dokler ima slovensko liberalno učiteljsko glasilo kot je »Dan«, je tudi njegova patriotiena vnema precejšnja hinavščina. Članek »Pred cesarja« je dobil tak odgovor, kakršnega je zaslužil. — Na to pristavljalo mi, da iz tega učiteljstvo vidi, da se mu ni nadejati pomoči n« od tu ne od tam — ampak da je rešitev le v organizaciji in samopomoči. Učiteljska beda sili učitelie. da se obračajo tudi na najvišje mesto. Učitelji pozabljajo, da sedaj ni tako, kakor ic bilo pred 150 leti, ko so vladarji, kakor Friderik Veliki. Marija Terezija, Jožef 11. res skrbeli za šolo in so uresničili ljudsko šolo. Vkljub velikim zaprekam. Danes ie slabše: zdaj vladajo razne tuje in klerikalne vlade in od teh učiteljstvo ne more ničesar pričakovati.
»Slovenec« se veseli zaradi nekega razdora v naprednih vrstah, češ, da je K. Theimer vse premagala. Kar se nas tiče. mu povemo, da poidemo prej ko slej svojo pot in da bomo nadaljevali boj proti klerikalizmu brez ozira na »Narodno« in »Katoliško tiskarno«.
»Popotnik« prinaša t- 6. številki sledeče članke: F. V. Kakšno korist vidi ljudstvo v današnji šoli? — Pav. Flere: V laboratoriju delovne šole.
—	Dr. Fr. Ilešič: Razvoj slov. književnega jezika v jugoslovansko smer! — Ljudsko šolstvo na Štajerskem. — Književno poročilo. Razgled. — »Popotnik« stane 6 kron na leto in prinaša važne članke za šolo in narodno vzgojo.
V Pišecah ie umrla dne 11. t. m-sestra g. M. Pleteršnika. prof. v p. in teta g. M. Hočevar st., učiteljice v. Krškem po težki bolezni Antonija Pleteršnik. Blagi pokojnici večen
Poročati jim hočemo torej še, kaj se je zgodilo po tragični smrti ubogega Tribuleta. kakp so se zaključile usode Manfreda in Lantneja, naše junakinje Žilete in krotke Avete, grofa Monklarja in — pred vsem — usoda lepe Feronke ...
Videli smo, kako je hitel Man- • fred po stopnicah, nesoč na rami Ži leto okrog njega pa Ragastan, Lan-tne,'Spadakapa in Magdalena Peronova, ki so predrli jez dvorjanov v, nečuvenem navalu.
Cisto gotovo je, da bi jih bili zasledovali in najbrže dohiteli v parku. da ni kril njih umikanja Flerial z žrtvovanjem lastnega življenja. ^
In izid bitke, ki bi jo bila začela njih šestorica proti dvem do trem stotinam nasprotnikov, bi pač ne bil
dvomljiv!	,.	...
V	naglem teku so predirjah park,
pod vodstvom Magdalene Peronove
Zdajci pa se je ona ustavila.
»Z Bogom!« je rekla Ragastgmi
»Z Bogom na veke!«
»Pojdite z nami!« jo ie zaprosi!
vitez.
»Hitite vi sami. Vsaka nida pogubi — vas in vaše tovariše, moja usoda pa ie združena z usodd kralja. Ostanem, pa če me na mestu ubije strela. Idite! Z Bogom!«
Vitez je spoznal, da nobena mof na svetu ne omaja njene odločnosti
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo Jivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	vina	po	zmernih	cenah.	::
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
po jako nizki ceni vedno na raz-::	polago.	:	:
spomin, plemeniti rodbini odkrito sožalje.
V Pišecah priredi šolska mla-duia dne 21. t. m. v nedeljo po 3. uri spevoigro »Slava domovini« z deklamacijo. Ker je malenkostna vstopnina 60 vin. namenjena za izlet v Rajhenburg kot poučno potovanje šolarjev, sc prosi za obilno udeležbo od blizu iii daleč.
Iz sodne službe. Deželne sodnije svetovalec jc postal okrajni sodnik Karel Zotman v Ljubljani:	sodnik
Fran Pernuš v Kranju je imenovan za c. kr. okrajnega sodnika in sod-nijskega predstojnika na Vrhniki; av-skultant Stan. Jenčič je imenovan za sodnika v Ložu. Sodnik Ant. Avsec je premeščen r/, Loža v Brdo, sodnik Ant. Sajovic jc pa premeščen iz Brda v Kranj.
Premeščeni so na južni železnici: Alojzij \Veber, začasni asistent iz Sterzinga v Zalog. Viktor Adamič, pcstajenačelnik v Slov. Bistrici, kot revident v Ljubljano, in Ljudevit Bučar. asistent s Pragerskega v Ljubljano.
Poboj med železniškimi delavci na Prelogah. Anton Kopina, Anton Šribar iz Brezovske gore. Jože Grabner in Martin Ogler iz Selc, vsi delavci pri zgradbi belokranjske železnice na Prelogah, so dne 10. maja z drugimi tovariši pili v Repanškovi ;baraki. Med njimi je bil Italijan, 22-letni Janez Kisot, ki je plesal z Re-panškovo hčerjo. Ko je priplesal mimo zgoraj omenjenih fantov, ga je Kopina sunil v nogo. Kisot razžaljen, potegne nož in hoče Kopinata zabosti. Sunek pa je prestregel neki de.-lavec in ker so Kopinatovi tovariši to priliko porabili, da so se odstranili iz barake, bi bila stvar s tem lahko končana. Sledil pa je drugi akt s krvavim zaključkom. Kopinatovi tovariši so šli v svoja stanovanja. tu so zamenjali suknje in klobuke, se oborožili s koli in se ^vrnili nazaj v Repanškovo barako. Šribar je prvi stopil na prag in pozval Ki-sota, naj gre vun. Kisotu so sicer 'drugi branili, pa je le stopil ven. Komaj pa je pratf prestopil. Je že padalo po njem. V njegovo srečo ima precej trdo črepinjo, ki jo bo še lahko nosil po svetu. Te dni so bili pri novomeškem okrožnem sodišču vsi 'štirje obsojeni in sicer:	Kopina in
šribar po 14 dni, Grabner in Ogler pa samo po 10 dni.
Zaradi nevarne grožnje požiga obsojen berač. Klerikalni župani na .Dolenjskem so znašli prav radikalno 'katoliško sredstvo, kako se rešiti Inadležnili občinskih revežev. Preje se živ krst ni zmenil za to, da ie kak znan domač berač v svoji pijanosti izustil kakšne besede, ki se v drugih razmerah smatrajo tudi kot nevarne grožnje. Zdaj bo tem šnopsarskim fantazijam odklenkalo. Sodišče ima čim dalje več opraviti s takimi slučaji kot je tale: 64 let stari Anton (Murn, znan kot »Grčkov Tone« se je ;pred nekai meseci vrnil domov v iSkačkovec pri Dvoru. V preskrbo ga je vzel njegov bratranec župan [Princ. Ker se je Tone med tem tudi noge pohabil, ni bil za nobeno defo. tPrcsil je, da bi mu dali dovoljenje z avtomatom okrog beračiti. Ker so mu pa šteli v veliko hudodelstvo nesrečo, da je bil pri svojem beračenju po svetu že parkrat kaznovan zaradi .vlačugama, so ga tako lepo priporočili pri gosposki, da je bilo malo upanja, da se mu njegova prošnja usliši. Ko so mu to na njegovo vprašanje brezobzirno povedali, ga je speklo v srce posebno, ko mu je bil ljubeznjivi bratranec odločil, da ga pusti prehraniti od hiše do hiše. Tedaj se je nagrozil: Permej..., prej ko bom to storil, bom že nekaj naredil, da bodo vedeli, kdo je »Grčkov Tone«. Potem je v bližnji vasi nekega znanca vprašal, koliko tak dobi. ki zažge. Oni mu je rekel: 5 let gotovo. Nadalje so ga zatožili, da je nagrozil, da če ne dobi licence za avtomat, »bo šlo vse v luft«, on bo pa ysaj preskrbljen. Ker se je pa poleg župana, dobila samo še ena ženska, ki je prav rada pričala, kako so se strašno bali, da jim Tone vse vasi požge, je pri tej celi stvari za župana bilo le-to merodajno, kar je pod prisego preveč odkrito povedal. Župani! namreč ni bilo všeč, da njegov bratranec »Grčkov Tone« nima nobene vere, da živi v divjem zakonu in da je najbolje, če ga sploh nikdar iveč ne izpuste iz ječe domov.« Tq katoliško pričanje je še predsednika razburilo in če se senat ne bi bil reveža usmilil ter mu hotel preskrbeti vsaj nekaj £asa miru pred nadaljnim
preganjanjem od lastnih ljudi, težko, če bi bil Grčkov Tone za svojo ble-betavost dobil 4 mesece mirne pre-skibe in dobre postrežbe v ljovome- i ški justični palači.
Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega* Hči Ane Kralj iz Dobrave je biia obdolžena tatvine uhanov. Prišlo je do tožbe, kjer je bilo treba pričati. Kot glavna priča ie bila poklicana Frančiška Kozlevčar, katere pričevanje je imelo odločiti krivdo tatvine obdolženega dekleta. Mati pa se je bala za svojo hčer in zapeljal jo je skušnjavec, da je začela na pričo vplivati, kako naj pri sodišču govori. Po njeni želji bi imela Frančiška Kozlevčar izpovedati, da je Kraljevo dekle tiste uhane kupila. Da na tako pričevanje ne bi pozabila, ji je Ana Kralj dala pomaranče, in da bo še bolj držalo, ji ponudila tudi pet kron. Pa to vse skupaj ni držalo. Zakaj Frančiška Kozlevčar je hotela biti dandanes med dobrim, vernim ljudstvom redka izjema in svoje vesti ni hotela obtežiti s kriyim pričevanjem. Šla je in zapeljivka ovadila. Ker ima novomeški državni pravdnik zelo rad take kristjane, ki svojega bližnjega napeljujejo h krivemu pričevanju, je obdolženko. če tudi je Kraljica, izročil štirim strogim gospodom pri zeleni mizi, kjer so nad Kraljico izrekli liudo obsodbo: dva meseca ježke ječe. Kaj takega še katoliški notar Mate Hafner v slučaju ubogega Urbana ni doživel.
Najprej pobijalec, potem Samaritan. France Petrič, žagar v Sodražici se je celo popoldne dobro imel po gostilnah. Že dobre volje se jc vrnil na večer domov. Stopivši v svojo sebo. je dobil ondi svojega tovariša Šuntelja že ležečega na postelji, prijatelja Obrsta pa sedečega na stolu, kjer je spal spanje pravičnega. Petriču to ni bilo po volji in je Obrstu rekel, naj gre vun. Obrst na stolu speč pa se ni brigal za tak ukaz. Petrič se jc vlegel na postelj, a ker ie Obrst lc naprej in naprej na stolu spal, ga je to jezilo »n je pričel Obrsta zmerjati. To jc pomagalo. Obrst se je prebudil in Petriču rekei: Vidiš, Francelj, preje boš šel ti vun, kot jaz. To je bilo Petriču malo preveč. Skoči iz postelje -in hajd _ua Obrsta. Le temu jc priskočil še Šantelj na pomoč in z vzajemno silo sta Petriča res spravila pod kap na sneg. Če je fant poln gorke kapljice in zraven še kuhan od jeze. se mu na snegu ne do-pade. Tudi Petrič se je kmalu pobral. s oborožil s koloni in vdrl v sobo. In tedaj jih ie Obrst dobil po trebuhu, da bo svoje žive dni pomnil, kdaj je Petriča postavil na sneg. Petrič pa vseeno ni hudoben človek. Ko je videl svojega prijatelja na tleli onesveščenega ležati, ga je prijelo bridko kesanj-e. Položil ga je na svojo posteljo, ga začel močiti in ribati, da je prišel k zavesti. Tudi zdravnika mu je preskrbel in dva dni ga je še celo »gleštal« pri sebi. To spokor-jenje je Petriča rešilo pred hujšo kaznijo. Te dni je dobil pri novomeških gospodih sanio tri mesece težke ječe.
Rabijaten mož. Krojaški pomočnik Anton Valenčič iz Ilirske Bistrice, ki je ločen s svojo ženo, je prišel te dni pijan okrog 9. ure zvečer pred stanovanje svoje žene. Tam ie začel brez vzroka razgrajati in je zagnal več debelih kamnov v spalno sobo svoje ločene žene. Pri tem je razbil na oknih več šip.
Aretacija tatu. Preteklo soboto popoldne je orožništvo aretiralo v Šent Vidu brezposelnega hlapca Franceta Puciharja iz Šmarja pod Ljubljano, ker je izvršil v poslednjem času na Selu pri Pancah tatvino. Orožništvo je Puciharja izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani.
Vlom. Pred osmimi dnevi je bilo vlomljeno v hišo gostilničarja in čevljarja Jakoba Miklavčiča v Brezju pri Kovorju na Gorenjskem. Tatovi so odnesli dva para moških čevljev, veliko črno denarnico, v kateri je bilo za 25 kron drobiža in več škatelj cigaret.
Še en vlom. V noči rta 9. t. m. so poskušali neznani storilci vlomiti v hišo branjevca Ivana Ribnikarja iz Brezja in so odstranili že mrežo na oknu. Vsled nastalega ropota pa so se prebudili domači ljudje in so prepodili tatove. Na sumu vloma je neka ciganska tolpa, ki se je klatila okrog Brezja in ki je obstojala iz dveh moških v starosti od 18 do 30 leta, iz 25-letne ženske in iz dveh deklic v starosti 6 do 10 let.
Poskus vloma in tatvine. V eni izmed zadnjih noči se je priplazil
neki neznan tat pod okno trgovine Franceta Velkavrha iz Brezovice nad Ljubljano. Tat je mašiloma vlomil skozi okno v trgovino in je odprl vse predale v nji, kjer bi se dalo kaj pograbiti. Pa tat je imel nesrečo. Vsi predali so bili prazni. Tako jo je moral popihati skozi okno praznih rok. kakor je bil prišel.
Obsojen duhovnik. Kakor se iz Linča poroča, je bil dne 16. t. m, pred porotnim sodiščem v Steyerju obsojen radi goljufije, poneverbe in krivega pričevanja duhovnik pater Karol Frisch na dve leti težke ječe.
Poskus umora in samomora duhovnika. V Remetevastyarju na Ogrskem je streljal rimsko katoliški duhovnik Vojto v soboto popoldne v cerkvi na 231etno šolsko učiteljico Ano Szcntimerey iz maščevanja, ker ga je ovadila zaradi neke zadeve oredstojni oblasti. Učiteljice ni*zadcl. Nato je šel v svoje stanovanje, kjer se je ustrelil s svojo lovsko puško v usta. Bil je na mestu mrtev.
Eksplodirana granata. Pri arti-Ijerijskih strelnih vajah v Rimu dne 16. t. m. je neka granata padla na tla, ne da bi eksplodirala. Artiljerijski korporal Cola, pehotni korporal Pav-iucci in svobodnik Marinelli so jo odnesli v sobo, da bi jo razložili. Tukaj pa se jim je granata razpočila v rokah. Vsi trije so težko ranjeni. Odpeljali so jih v bolnišnico, kjer Cola umira.
Atentat blaznega. Baron Avgust Sordo iz Levika, ki je prišel te dni v Bolcan. je dne 16. t. m. zblaznel in si domišljal, da ga preganjajo. V tem stanju je prišel v kapucinsko cerkev, ter jc začel iz revolverja streljati na fratre, ki so v grozi zbežali. Blaznega barona so razorožili in oddali v bolnišnico. Baron Sordo je zbudil pozornost že pri nekem pogrebu s svojimi izredno konfuznjmi govori.
Samomor angleškega časnikarja. Iz Novega Jorka sc poroča, da si je znani žurnalist Avgust Hamilton dne 15. t. in. prerezal vrat. Hamilton je bil prišel v Novi Jork, da bi tam priredil vrsto predavani o svojih doživljajih in izkušnjah v balkanski vojni. Za predavanja se ie pa pokazalo tako malo zanimanja, da so se morala odpovedati. To je Hamiltona tako potrlo, da dva tedna ni zapustil hotela. Preteklo nedeljo, ko ie prišel sluga v njegovo sobo. ga je našel s prerezanim vratom na postelji. Hamilton ie bil eden najbolj znanih vojnih dopisnikov in zapušča spise velike vredosti.
Ljubljana.
— Rodbinski prag. Učitelj Ivan Kovač, ki je bil _za eno razpisanih inest v Spodnji Šiški edini in kar najbolje kvalifikovani prosilec, je bil pri zadnji seji deželnega šolskega sveta nedolžna žrtev naših fanatičnih klerikalcev, ki jim gre sovraštvo političnega nasprotnika tudi črez rodbinski prag. Učitelj Kovač je sin uboge družine. Oče, skromen rokodelec, mora s pičlimi zaslužki preživljati sebe, ženo in šest otrok, ki jim je usoda prizadjala vrhu tega še to nesrečo, da leži mati že dlje časa bolna. Misliti si moramo, s kakim hrepenenjem so pričakovali stariši, da bi bil njih pridni sin imenovan za Sp. Šiško ter bi jim bil v oporo in uteho v njih žalostnih razmerah. Iz ljubezni do staršev je vrli sin tako neumorno delaven v šoli in izven šole, da bi starišem na ljubo dosegel svoj cilj. Pa ne! Dr.' Lampetov strankarski fanatizem sega čez rodbinski prag ter ne pozna bridkih solza po pravici užaljenih staršev ter ne pridnosti in kvalifikacije prosilčc-ve zato — ker je »Sokol«! To je v nebo kričeč škandal, ki nima para v Avstriji in ne na Turškem!
— »Ta ie »Sokol«, ta pa že ne bo imenovan!« Tako se je zadrl fanatični dr. Lampe pri zadnji seji deželnega šolskega sveta in je predlagal, da se služba v Sp. šiški izno-va razpiše. Prizadeti prosilec, učit. Ivan Kovač, je prebil vse izpite z odliko, ima več postranskih izpitov, n. pr. iz stenografije, iz strojepisja, iz predmetov za trgovske šole in ki bo prav kmalu delal tudi izpit za meščanske šole, ki ima od deželnega šolskega sveta pohvalni dekret za izvrstne učne uspehe in ki ga je krajni in okrajni šolski svet predlagal na prvem mestu za razpisano službo, ni bil od klerikalne večine deželnega šolskega sveta samo zato imenovan v Sp. Šiško, ker je »Sokol« in ne Slomškar ali »Orel«. Po-
življamo »Sokolsko zvezo«, da se zaradi tega nečuvenega slučaja, ki je edinole mogoč na Kranjskem, pritoži na naučnega ministra, na ministra notranjih zadev in rta ministrskega predsednika; češke državne poslance — Sokole pa prosimo, da spravijo to škandalozno postopanje kranjskega deželnega šolskega sveta pred forum državnega zbora ter izposlujejo sistiranje tega strankarskega sklepa deželnega šolskega sveta. -
— »Dramatično društvo« v Ljubljani ie javilo danes deželnemu odboru in mestni občini ljubljanski, da za sezono 1913/14 vodstva slovenskega gledališča ne more več izvrševati, da je pa radevolje pripravljeno sodelovati s svojimi sredstvi pri vzdržanju slovenskega gledališča, ki ga morda prevzameta dogovorno deželni odbor in mestna občina.
Zanimiva novica se širi po Ljubljani. Ljubljanski Nemci so baje rekli, da bi dali v prostih dueli, kadar se v nemškem gledališču ne igra, »Dramatičnemu- društvu« za predstave svoje gledališče brezplačno na razpolago. Celo Nemcem sc baje ostudno zdi. kar počenjajo klerikalci z gledališčem. Ako so te vesti resnične. lehko doživimo, da bo sedaj slovensko gledališče gost v nemškem gledališču, kakor je bilo preje nemško v slovenskem. Padli bi s tem zopet v davna leta nazaj — v dokaz našega — napredka. Koliko je na vesteh resnice, tie vemo, zanimivo jc na vsak način — in tudi značilno.
— Javna produkcija »Glasbene Matice« ie bila včeraj prav dobro obiskana. Dvorana v »Unionu« ‘ je bila v pritličju in na galeriji skoraj nabito polna. Mladi mojstri so nastopali drug za drugim in so dosegli lepe uspehe, kar je kazalo občinstvo z aplavzi, s katerimi res ni bilo skopo — pa tudi ne preveč radodarno. O posameznih točkah ne moremo govoriti, ker bi prenagljena hvala lahko prav tako škodovala, kakor neopravičena graja. Rečemo lc splošno. da je produkcija vse v polni meri zadovoljila in da ie bila v čast učencem in učiteljem. Na ta način nam bo »Glasbena Matica« vzgojila še mnogo dobrih sil. Slišali smo pevce. ki mnogo obetajo, mladi violinisti so se izkazali s komadi, ki zahtevajo lepih zmožnosti— cela vrsta pianistov in pianistk je pokazala, da se v področju »Glasbene Matice« razvija mnogo mladih talentov.
— Ali res? Dan za dnem slišimo. da mestni magistrat sprejema nemška poročila in odloke državne policije. Knkrat smo že o tem pisali, in smo mislili, da je pomagalo. Ker pa se pritožbe množe, omenjamo to še enkrat. Ako je res, mislimo, da jc treba drž. policijo takoj poučiti, da jc v slovenskem mestu.
— Preveč sekiranja se vidi — seveda na višje povelje po naših ulicah od strani policije. Včeraj je peljal po Resljevi cesti neki voznik dva voza sena. Doslej se to menda ni branilo. Včeraj pa je policaj voznika ustavil in je moral takoj izpreči. Voznik je seveda klel: češ doslej sem vedno vozil — sedaj pa ne smem. Davke plačam, pa še voziti ne smem, kakor hočem. Misliti si moramo, kako je ljudem, ki so utrujeni od dela in skrbi — pa imajo še sitnosti zaradi raznih kapric.
— Na nainigavanje v včerajšnjem »Slovencu« izjavlja uredništvo »Dneva«, da g. Gaspari ni v nikaki zvezi z včerajšnjo sliko.
— »Sokol« in »Turnverein« pa naša — zajčja korajža. Zunanji nemško - nacijonalni listi in tudi uradna »Laibacherica« so prinesli pretekle dni vest in program, da obhaja ljubljanski »Turnverein« letos 21. in 22. junija (to je prihodnjo soboto in nedeljo), svojo društveno petdesetletnico. Na programu stoji, da so v soboto prireditve doma. v nedeljo pa da jo udarijo »Turnarji« na deželo. Kakor je bilo čitati v omenjenih listih, bo prišlo na to petdesetletnico vse polno zunanjih nemških tumarjev in baje celo iz rajha par Prusov; zato prosijo ljubljanski Nemci svoje somišljenike, da jim za prenočišče odstopijo nekaj sob in postelj. — O tej priliki ni črhnil do zdaj noben slovenski list besede, da-siravno so nemški listi upili že mesece poprej, da namerava prirediti »Sokol« letos svoj zlet. Vlada je »Sokolu« prepovedala zlet baje zato, ker se je »bala« srbskih in bolgarskih »Sokolov«, ki so bili tudi povabljeni na prireditev; nemškemu
Furnvereinu« pa je prireditev dovolila. čeprav se je bo udeležilo vse polno zunanjih turnerjev in ljudi z rajha. ki bodo celo tako drzni, ds bodo šli izzivat Slovence celo na deželo (Domžale in drugam). Baron Sclnvarz je marijoneta klerikalcev in Nemcev in jim dovoli vse. kar žele. pri nas pa se noben krst ne gane ob taki priliki. Značilna pa je ta pasja ponižnost za naše — napredne razmere in zasluži prej ko mogoče primernega — odlikovanja!
— Ljubljanski Sokol priredi v nedeljo, dne 22. junija običajno veliko kresno veselico na vrtu in v dvorani »Narodnega doma«. Gotovo bo tudi letos priljubljena veselica nudila cenjen, občinstvu obilo zabave. Posameznosti za danes ne beležimo. omenimo le toliko, da bo program bogat in raznovrsten. Priprave so v najboljšem tiru.
— Kresna veselica. Veselični odsek ljubljanskega »Sokola« prosi vse brate Sokole in druge prijatelje Sokolstva, ki imajo na svojih vrtovih kaj cvetk odveč, da jih podariji. društvu. Cvetke naj se blagovoli prinesti v nedeljo, dne 22. t. m. dopoldne v restavracijo »Narod, doma«,
— Vojaštvo z juga na potu domu. Preteklo nedeljo zjutraj se jc peljalo 11.000 mož mladih rezervistov. dopoldan pa ie dolg vlak peljal skozi Ljubljano 900 mož rezervistov (skup 3 polke) domu. — Vsem se je videlo veselje, da gredo z meje,
— Kolo se je strlo včeraj popoldne nekemu vozniku pri vozu na Dunajski cesti, ko je peljal poln voz vreč. Pri tem je padlo nekai vreč na tla •— ena se je pretrgala in na cesto se je vsula koruza. S pomočjo ljudi so voz spraznili.
— Preiskava mleka. Tržno nadzorstvo je včeraj ob 5. zjutraj na Marije Terezije cesti z ozirom na zasirjenost in snažnost preiskalo mleko. Preiskali so pri 78 strankah z laktodenzimetrom 1260 litrov mleka. 225 litrov se je z ozirom na snažnost mleka precedilo in je bilo v štirih slučajih čisto (snažno) sicer pa več ali manj nesnažno (smetno). Za širjen os ti ni bilo v nobenem slučaju.
— Skrivnost Chateau Richmonda se imenuje senzacijski igro-kaz. kateri se bode predvajal v kino »Idealu« od petka do pondelika. Predstave vsak dan ob 4. uri. Primerno za šolsko mladino.
— Slavnemu P. n. občinstvu in sl. oblastvom v pojasnilo in blagohotno uvaževanje! Pred Mestnim Domom« v Ljubljani sem dne 4. maja 1913 v navzočnosti nad 600 kranjskih gasilcev in mnogobrojne-ga p. n. ljubljanskega in okoliškega občinstva priredil praktično preisku-šno suhogasilnega »parata »Theo«, Ta preizkušnja se jc po zatrdilu merodajnih faktorjev in izvedencev kakor tudi po priznanju zastopnikov državnih in avtonomnih uradov, "Zlasti pa po zelo pohvalni kritiki ljubljanskih dnevnikov nad vse pričakovanje izborno obnesla in je dokazala, da suhogasilni aparat »Theo« služi povsem svojemu namenu.
V zadnjem času pa se je naenkrat pojavila zavistna konkurenca, ki uprizarja v nekaterih listih kričečo reklamo za neke vrste suhogasil-ne aparate, o katerih zamanj iščemo kakih dokazov o njih uspešni vporabi. Dognal sem, da je hotela neka tvrdka razpečevati »Theo« aparatom podobne suhogasilnike. ki se pa nikakor niso obnesli; zato bo vsak, ki bi kupil take gpsilnike. doživel bridko razočaranje. Sklicujoč se tedaj na zgoraj omenjeno poskusno s suhogasilnim aparatom »Theo« pred »Mestnim Domom« in na dvorišču deželnega dvorca v Ljubljani, kakor tudi pri vajah gasilnih društev v Kranju. Stariloki itd. ter na brezštevilna priznanja o nedosegljivem učinkovanju suhogasilnih Theo aparaov se usojam blagohotno opozoriti vse slavne urade, korporacije duhovske in posvetne, vojaške in civilne oblasti, kakor tudi slehernega posameznika, da si čimpreje nabavi ta tieobhodno potrebni In prekoristnl suhogasilni aparat, znan edino le pod imenom »Theo«. Naročila Theo aparatov izvršuje točno podpisani samoprodajalec, ki daje radevolje vsa tozadevna pojasnila glede gasilnih aparatov. Na zahtevo pošlje tudi prospekte, oziroma priredi v kakem večjem kraju gasilno demonstracijo'. Z odličnim spoštovanjem Fdmund Ross v Kranju, samoprodaja in sa-mozaloga suhogasilnih ana,ratnv za Kranjsko.	,	:	.
— Na oklicih so: Franc Tomše, c. kr. redar z Avgusto Rebernik, Martin Stopar s Terezijo Moravec, šiviljo.
— Kinematograf »Ideal«. Ciganska drama »Zuma« je včeraj jako dopadia. Velezanimiv je Journal Pa-the z najnovejšo modo. Za smeli skrbe znani komiki Luka in Moric. Od petka do pondeljka sijajna detektivska zgodba »Skrivnost Cha-teau Richmonda«. Predigra in 3 dejanja. Pri vseh predstavah, primerno za šolsko mladino. V torek velika ainerikanska privlačnost divjega zapada »Mojsterski strel lovca na leve«.	______________________
Trst.
Volilci II. mestnega volilskega razreda!
Dsnes, v sredo, dne 18. t. m.,
kliče Vas vaša občinarska in narodna dolžnost na volišče. V dveh volilnih razredih, v IV. in III. so naši volilci sijajno pokazali, da umevajo v polni meri te svoje dolžnosti. Posnemajte jih tudi Vi in oddajte danes, dne 18. t. m., vsi do zadnjega svoje glasove slovenskim narodnim kandidatom. ki so:
1. volilni okraj (Sv. Vid): Makso Cotič. pok. Josipa, urednik. Filip Ivaniševič od Josipa, trgovec. Dr. Edvard Slavik. odvetnik.
II. volilni okraj (Staro mesto): Filip Ivaniševič od Josipa, trgovec.
III. volilni okraj (Novo mesto): Matko Mandič pok. Matka, urednik. Jernej Pinter pok. Jernejai, bančni
uradnik.
Dr. Otokar Rybaf, odvetnik.
Dr. Edvard Slavik. odvetnik.
IV. volilni okraj (Nova mitnica s Skorkljo):
Srečko Barteli od Josipa, trgovski prokurist.
Dr. Ferdinand Černe, odvetnik.
Fran Kravos pok. Josipa., zasebni uradnik.
Dr. Otokar RybaF. odvetnik.
V. volilni okraj (Stara mitnica s Kjadinom):
Fran Kotnik pok. Benedikta, uradnik drž. železnice.
Dr. Edvard Slavik. odvetnik.
Dr. Josip VVilian, odvetnik.	r
VI. volilni okraj (Sv. Jakob):
Dr. Josip VVilla«, odvetnik.
Politično društvo »Edinost«.
Zlet Tržaške Sokolske Župe na Opčine 1913.
Letos slavi 'J'. S. Z. veliki praznik sokolskega dela na krasnih Opčinah. Zupa šteje 900 članov in pod njo spadajo vsa tržaška društva (Trst, Vrdela, Barkovlje, Skedenj, Rojan, Opčine, Prosek, Križ in sedaj tudi novoustanovljeni Šent Jakobski Sokol) ter vsa z bližnjega Krasa (Mav-hinje. Sežana, Komen).
Zlet, za katerega sc vršijo pri-piave v največjem obsegu, se vrši dne 29. junija t. 1. zopet na onem krasnem prostoru, ki ga prepusti v ta namen Tramvajska družba. Okrog zelo prostornega telovadišča, ki bo nadkriljevalo v obsegu daleko lansko. se postavijo velike tribune za gledalce. Preskrbljeno bode tudi za razne šotore, za plesišče, itd. Pri zletu bosta sodelovali dve godbi. K prostim vajam in med orodno telovadbo bo svirala vojaška godba 19. pešpolka.
V kolikor moremo soditi po velikanskih pripravah, bo presegal ta zlet lanskega v vsakem oziru. Društva so priglasila tehničnemu odseku 170 tclovadccv in telovadk, ter do 500 naraščaja. Tudi zunanje župe so obljubile obilen poset, vsled česar se sinemo nadejati najlepšega uspeha tega sokolskega praznika, ki naj bo vredno slavje tudi vsemu ostalemu slovenskemu življu v Trstu in v široki okolici, ki sega daleč na Kras, tja gor na Goriško in doli v Istro. In kako tudi ne. vsaj je Sokolstvo važen del naroda, narodna inštitucija, ki naj trajno vzgaja vse člane naroda v smislu: bratstva, enakosti in svobode. Nadejati se smemo najin svobode teh velikih gesel vsa-cega napredka! — Sokolstvo je organizacija, ki nikdar ne prestane s svojim delovanjem, ki vedno mrzlično stremi za popolnejšem. Tako deluje Sokolstvo vzgojno med svojim članstvom in obrambo napram nasprotnikom.
1 elesna vzgoja je predpogoj, je podlaga vsaki drugi vzgoji, je pa tudi le sredstvo v dosego cilja. Ne podcenjujmo zato eminentne važnosti Sokola, temveč stopimo mu nasproti kjerkoli le moremo. In ker vrši tržaško Sokolstvo v najodličnejši meri svoje dolžnosti, tako da gleda lahko s ponosom na svoje delo, smo poklicani mi vsi, ki čutimo s svojim narodom, da se pridružimo silni četi jadranskih Sokolov, ki praznuje svoj
letni manifest in da se združimo z njimi v eno veliko celoto, ki naj stremi vsa za istimi cilji!
Zletni odbor, župni vad. zbor, veselični odsek in vsi ostali deli župnega organizma že vztrajno delujejo in .se pripravljajo na veliki dan, na največji praznik vsakega pravega Sokola! Potrebne podrobnosti, navodila, itd., se bodo cenjenemu občinstvu zmeraj pravočasno naznanile! Na zdar!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
DEMISIJA NI BILA SPREJETA.
Belgrad, 17. junija. Uradno se poroča: Pašič je predložil demisijo, ki pa ni bila sprejeta, radi česar ostane Pašič še nadalje na krmilu vlade, izjavil je pa, da se ne umakne niti za korak.
BOLGARIJA SE SESTANKA NE UDELEŽI.
Belgrad, 17. junija. Iz Solije prihaja vest, da se Bolgarija ne udeleži sestanka, če se ne ugodi njenim zahtevam. (Torej je Bolgarija popolni eksponent Avstrije in Berlina.)
ČIGAVA ARMADA JE BOLJŠA.
Petrograd. 17. junija. Ruski častnik general Domanski, ki pozna dobro obe armadi, trdi. da srbska boU garsko nadkriljuje tako s svojo neprenosljivo artilerijo kot izborno konjenico. Tudi glede organizacije kakor tudi glede pripravljenosti je srbska armada višje. Bolgarska ima generala Dimitrijeva, in to dela Bolgare močne. Razven tega je še ena okolnost za Bolgare dobra, to je: da se Srbi puste napasti, oni, ki je v defenzivi, je na slabšem — tako pravi general.
PAMETEN ČIN AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA.
Dunaj. 17. junija. Ko je hotel danes v zbornici dr. Sylvester govoriti o 25letnlci onega nemškega cesarja, ki mu je socialna politika zlo, vsi zakoni o varstvu življenja mehkuženje ljudstva, so se vsi Poljaki (čudno, čudno) in mnogi Čehi odstranili. Ostali slovanski poslanci so pa na veliko žalost In togoto švabsklh poslancev dr. Sylvestru izjavili, da bodo glasovali proti predlogu, če bi se hotelo Viljemu častitati — radi česar je Sylvester svojo namero opustil in nemškega cesarja ni niti omenil.
ACCURTI NAJ ZATRE KOALICIJO
Budimpešta, 17. junija. Bivši ban Rauch je danes konferiral s Tis-
zo (res dva prava). Govori se, da bo na Hrvatskem uveden prehodni režim z Accurtijem (slaboznanim izza veleizdajniškega procesa) na čelu. ki bo imel nalogo uničiti srbsko-hrvatsko koalicijo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
O. L. Trst. »Sudslavische Rundschau« ni časopis — ampak korespondenca. Ako hočete informacij, obrnite se na urednika dr. A. Kramerja, Telegraphenzentrale, Dunal, G. R. v S. Ker smo polemiko zaključili, ne moremo več priobčiti. Kakor vidite, nečejo razumeti. Zato pišite rajše kaj drugega!
Odgovorni urednik RadivoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi,
Glasovirje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.
Slovenci! Spominjaj*« se naše prekorisioe Ciril in Metodo** solske družbe!
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
4 dobro ohranjena damska kolesa se kupi. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«.	518-3
Sprejme se 10 mizarjev. Kje, nove »Prva anončna pisarna«.
517-2
Spretna šivilja se priporoča. Gre tudi na dom. Rožna ulica 35. prit.	532-1
Učenka se takoj sprejme v konfekciji A. Lukič, Pred Škofijo 19.
527-3
Mala meblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda v Salen-drovi ulici št. 14.	528-3
Carlo Marcuzzi
Trst, via S. Lazzaro 12.
Delavnica kirurgičnih Instrumentov, ortope-dlčnih aparatov, prs, umetnih rok In nog, trebušnih, športnih In bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame In vse bolniške potrebščine.
Zganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvcderc št. 1
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
| Simon Praprotnik j
i? Jenkova ulica 7. s : :
S priporoča slavn. občinstvu svojo 5
5 veliko zalogo ledenikov, "vstnlb S £ :: miz,' stolov ::
5 in sploh vsa v mi-
j zarsko obrt spada-■ joča dela.
E Delo solidno, zmerne • cene, postrežba točna.
J Ceniki se pošiljajo J franko in zastonj.
Plošče preje K4—, sedaj samo K 1’95. Velikanska zaloga O gramofonov!
” Zahtevajte cenike.
d
* &
I
, c
25 cm velike, dvo- H t«3 stranske, priznano jj^
• 1—9
najboljših znamk prodajani radi velike zaloge pod last. ceno
r
Za K10*
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Kavnotako za K 10*— listiasta ali pralna oblekama gospode.
Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič* Ljubljana, Mestni trg št. 5. J| —   -—------------------------—--------
FRAN KRAIGHER
“ulica, eTT*. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek: po meri. — Inozemskega in doinjčega blaga	veeno	na	izbero. — Sprejema tudi izdelovanje	oblek in popravila. —	Cene	zmerne. —	Izdeluje
vsakovrstne svetovno	znane gumbe iz svile	In blaga,	trpežne	tudi za
eksport po morju.	229
Ugodna prilika za nakup S
KONJI
4 za poštno vožnjo - - -3 pincgavci za težko vožnjo 2 za hitro vožnjo (jukerja) 1 za ježo in..................
1 lepa plemena kobila
vsi stari od 4—8 let so takoj po ugodni ceni ..............na prodaj..................-
v Spodnji Šiški štev. 2.
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
Pri Škofu“ v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
99
Velika izbira.
— Stalne nizke cene.
IH JU	Učiteljska tiskarna : v Ljubljani : ima vedno v zalogi jako krasne	M	
VZOl	RCE za DIPLOME		
za častne člane, častne občane i. t. d. po zelo nizkih cenah. :
Preskrbi tudi okvirje.
Ugoden nakup!	Ugoden	nakup!
Na prodaj je
glavno poslopje
(krasna dvonadstropna hiša, posebno solidno zidana) v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 31. K hiši pripada okoli 340 m2 dvorišča in okoli 700 m2 vrta ob Bleiweisovi cesti ter dve postranski stavbi h glavni hiši prizidani, okoli 17 m dolgi in okoli 6 m široki. Vpeljana je kanalizacija, elektrika in plin, izredno lepi, veliki in visoki prostori, v vsakem oziru moderno opremljeni. Porabljivo za gosposko bivališče kakor tudi za vsako obrt in trgovino, izredno ugodno ležeče pa za hotel ali gostilno z vi toni in hlevom, event. tudi garažo, na najbolj prometnem mostu med juz, in državnim kolodvorom, oziroma v posredni bližini obeh kolodvorov.
V vsakem slučaju izredno ugodna prilika.
Vse, kar se proda, se lahko ogleda ob delavnikih od 4.—6. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 11.—12. ure dopoldne. Pismene ponudbe in vprašanja na
  JOSIP ZIDAR, Ljubljana. =
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
LfnMfanska kreditna fianka v Ljubljani
.	.	•>	Stritarjeva ulica, Štev. 3, (lastna hiša) . ,4	^
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge M knjižice in na tekoči raann ter jih atoflle
     -lasm """