35 JteuiiteL
i umm, t poMftBtK. is. mm m
nun. m
.Slovenski Narod* velja: v Ljnbljam na dom dostavljen v opravniStvn prejemaš:
K 24-    ,    celo leto......K 7*-
pol leta      ....... 11 —
četrt leta........ 550
na mesec.....• •  » 1*90
celo leto.....
pol leta........ 12*—
četrt leta........ 6*—
na mesec •       ...... 2*—
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. trcCciitvoi EnaRova nlica Št 5, (v pritličju levo), telefon it 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insereijah po dogovora. Upravniatvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
številka v*ft|ai 10 Timari**.--
Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozka. Narodna tiskarna talefon št 85.
ss Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25-—
poi leta ......  . »13-
četrt leta....... • 650
na mesec.....•  • • 2*30
.Slovenski Narod« velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto ...«••. (C
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto   .......  K 30"-
Vprašanjem glede mseratov naj te priloži za odgovor dopisnica ali znamk* tsravniatvo: Knaflova nllca št 5, (spodaj, dvorišče levo), tslslss it BI
13 slovenske zadružne mizerije.
Dne 8. t. m. se je vršil uu Dima-ju sestanek jugoslovanskih zadružnih zvez, da se pogovore o tein, kako bi se napravil konec škodljivemu hujskanju med zvezami. Inicijativo za ta sestanek je dal dr. Krek. Tak pogovor najodkritosrenejše pozdravljam. Do sporazuma mora priti. Na to bo delal vsakdor. ki mu je res za procvit slovenskega zadružništva.
Gosj>oda so se lorej &biali na Dunaju. Bridka usoda pa je hotela, da sem ravno ob tisti uri, ko m gospoda začeli na Dunaju s posvetovanji, prejel štiri pisma, ki so tako značilna za našo slovensko zadružno mizerijo, da jih moram obelodaniti.
Ta pisma je pisala Zadružna Zveza v Ljubljani« neki dobri prijateljici na Štajerskem, ki je še danes včlanjena v »Zadružni Zvozi v Celja«. Ta posojilnica ima to dtbro lastnost, da ima blizu »500.000 K naloženega denarja. Na tega so se spravili gospoda iz sosedstva »Gospodarske v,\ej,e«. Pa so pisali -2. oktobra 1910 sledeče pismo:
»Vljudno prosimo e. odgovora na naš dopis od 4. t. m. m sicer glede pristopa v našo zvezo, kakor tudi glede nalaganja denarja v našo centralo, za kar smo vam zvezek položnic priložili že takrat. Zagotavljamo vas uajtoenejše in kulantne postrežbe v fkem ozirn; vse naložbe vara bede-• obrestovali izjemoma stalno po
o. Realizovanje denarja na knjižice tujih zavodov bodemo izpeljali tako, da ne bodete utrpeli najmanjše izgube na obrestih ter vam bodemo služili s točnim računom.
Pričakujemo torej conj. Y*a>ega odpisa v najkrajšem času i r ostanemo
Zadružnim pozdravom: »Zadružna Zveza v Ljubljani^
Traven, Kralj
Ta dopis se sklicuje aa pismo 2 dne 4. oktobra 1910. Žalibog zadnjega pisma nisem mogel dooiti. A rav-do vsebina tega mora biti značilna za gotove poštenjake.
Vljudno prosimo cenjene.ua odora na naš dopis od 22. t. m. Pristavljamo, da smo za eventualno pomoč in nasvete radi na razpolagati ie. Zadružnim pozdraVOB9: »Zadružna Zveza v Ljubljani« Traven, Kralj.«
Bolj junaško se glas; pismo z dne 3. novembra 1910:
»Reševaje eenj. dopis od 30. t. m. štev. 134 Vam vljudno naznanjamo, da smo z oziroin na to, ker pričakujemo sigurno Vašega cenjenega pristopa v našo »Zadružno zvezo-, sklenili, dovoliti Vam zaupno izjemno obrestovan je po oc/c (to je pet od ^to) in to temrajši, ker pričakujemo, da bodo Vaše večje naložbe bol.i alne (!!). Kar se tiče odkazanja denarja iz drugih zavodov, oziroma realizovanje raznih knjižic, ki jih imate menda v rokah, prosimo, da nalo?b- v tekočem računu, ki jiii ima o menda v Celju, odkazete za nas s priporočenimi dopisi, ali pa vzdignete gotovino osebno in jo zaradi tega. -ia ne ne ve, kam jo dirigirate (!!!), pošljite sami na nas. Glede onih naložb pa, za katere imate v rokah knjiž;cc, prosimo, pošljite nam le dotične kaji/ice Mi bodemo realizovanje oskrbeti in izvršili sami tako, da ne bodete imeli nobene izgube na obrestih, sporočajte nam torej čimprej, odkod nam zneske nakažete v tekočem računu, vlož-ne knjižice za realizovanje pa nam dopošljite priporočeno.
V tem pričakovanju ostanemo
z zadružnim pozdravom »Zadružna Zveza v Ljubljani^
Traven.«
Pismo z dne 13. decembra 1910:
»Z ozirom na to, da na naš dopis od 3. februarja t. 1. nismo prejeli ni-kakega odgovora, če m morebiti isti prišel po kaki pomoti v nepoklicane (! slaba vest?) roke, usojamo si Vas s tem ponovno uljudno prositi, da nam naznanite, če in kaj ste ukrenili f Zaupno si dovolimo Vas opozoriti, da je potreba glede naložb pri nekaterih (»Gospodarska zveza«?) zavodih, ki jih nečemo imenovati, (!!) biti sedaj skrajno previdnim (!!> ter Vam le v Vase dobro svetujemo, skt.-šajte čimprej pretrgati tozadevne zveze. (!!!)
Cenjenega odgovora pričakujoč (stanemo
z zadružnim pozdravom »Zadružna Zveza v Ljubljani^
Traven, Kralj.
iSlutim, da je tudi še pozm-j" prišlo več uradnih pisem od >/Za*'ruž!i'3 Zve/e v Ljubljani« na to posoj-inieo. Pozitivno pa vem, da je bilo v kraju posojilnice ogromno obdelovar.ia od osebe do osebe, nadalje vem, da so prihajali iz Ljubljane in sicer iz lokalov »Zadružne Zveze v Ljubljani celi kupi privatne korespondence v
ta lepi in premožni kraj. Će so si gospoda upali v uradnih dopisih napisati toliko in fami j, koliko je moralo tega biti še le v privatni korespondenci.
Zakaj tako početje? Zato, ker je v »Zadružni Zvezi v Ljubljani« ravno tako pomanjkanje mobilnih sredstev, kakor pri vseh slovenskih zadrugah vobče. Na slučaju Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti pri Rimskih toplicah Vam bi to dokazal. A mesto da gospoda krizo prizna, pa ščuje na tako drzen način proti drugim. Ali ste tako zabiti ali pa tako zlobni, da nočete uvideti, kako ogromno škod«/ povzročate t* tem slovenskemu narodnemu gospodarstvu.
Mož, ki igra pod zaščito imunitete včasih tudi vlogo »trkovskega« junaka, je svoj čas zapisal lepe besede, o »molku«. — Mari lastnim besedam nočete več verjeti, ker se po njih ne ravnate, kakor kažejo dejanja }.
Hekthl In sedal.
Naši sovražniki, ki nam strežejo po življenju, dokazujejo pri vsaki priliki, kako majhno je ozemlje na katerem Slovenci prebivamo in kako malo razširjen in pomemoen je slovenski jezik. Ni treba zavračati takih modrovanj nemških smokov in njih inferiornih informatorjev. Resnica je, da so nam Nemci tekom stoletij ugrabili najlepše in najbogatejše dele slovenske domovine in da so vzeli našemu jeziku največji del one veljave, ki ga je nekdaj imel. Toda nas ločijo samo geografične in državnopravne meje od širnega in mogočnega slovanskega juga iu iz tega izvira naša zavest, da ne bomo podlegli nemškemu navalu če smo sami kaj vredni.
Dobro pa je, če se od časa do časa ljudje spomnijo, kako v* iika je bila nekdaj naša veljava in koliko nam je sovražnik ugrabil. Tak spomin smo našli v majorja Zunkoviča krasni knjigi »Die Slaven, eiQ Frvolk Europas«. Tam je citati tna strani 60. in 61.) :
»Iz predgovora prevodu Duran-dusa »Rationale divinorum offieio-rnrn \ ki ga je 1. 1384. dal napraviti vojvoda Albreht s cofom (kodeks je v dvorni knjižnici na Dunaju) se razvidi, da so v tistem času opravljali na Dunaju službo božjo še v slovenskem jezika. Dotično mesto pravi, da se »tretjič (prvič latinsko, drugič gr-ško, to je staroslovensko, nemško celo nič) vrši maša v slovenskem jezi-
ku zaradi splošnosti in velike razpro-stranosti tega jezika, kajti noben druai jezik ni tako razširjen, kakor jezik, ki se imenuje slovenski.
Daraus ist auch zu sagen, umb wie das Ambt der Messe in drever-hande Sprache wird begangen nach des heiligen Romischen Stuls ver-hengnus und Willen, vvissenleichen: chriechisch, lateiniseh und \vin-diseh . . . Dar zu ist zer spiechen, das drei gelehrte Sprachen aosgenom-men seint in den Diez wirdig Ampt begangen vvirt. . . Zu den: dritenmahl die Messe begangen in 'oindiseher Spraeh durch Sache der Braittunge und Gemaihait, wan kain ainige Spraeh an ir selber ist, so weit getei-let. als die man windisclic nennet . , .
Torej še v 14. stoletju so na Dunaju se božjo službo opravljali v slovenskem jeziku, ki je bi1, na Dunaju bolj razširjen in znan, kakor nemški. Tako je bilo nekdaj. Primerjajte, kako je sedaj in pomislite, kaj je naša narodna dolžnost.
Politično kronika.
V delegaciji je vojni minister baron Schonaich razvil svoj ekspoze. Sporočil je, da so se prvotne vojaške zahteve v znesku 475 milijonov kron vsied zahtev obeh finančnih ministrov restringirale na 200 milijonov. Raz ven tega se je moral vojni minister obvezati, da kolikor mogoče omeji svoje zahteve do L 1915. Z dovoljenimi višjimi krediti morati armada in mornarica izhajati do 1. 1915. Iz tega kredita se morajo pokriti stroški za vojaško reformo, nadalje vsi izdatki v svrho sanacije, da se prekoračijo vsako leto redni izdatki, vsi izdatki za trdnjave itd. Ne sme storiti niti dodatno niti v končnem računu večjih zahtev. Da se da temu sporazumu obeh vlad tem večjo veljavo, se bo sklenil tudi v delegacijah ter potrdil v obeh parlamentih. Min. predsednik baron Bienerth je izjavil, da bo s stališča avstrijske vlade pritrdil takemu predlogu.
V sobotni seji ogrskega državnega zbora so se dogodili takoj iz početka burni prizori ker je predsednik Navay dal ukor Košutovcu Zeiinszkemu.V nadaljni seji je izvajal poslanec Geza Polonvi, da ima predsednik pač pravico koga poklicati k redu, nikakor pa nima pravico mu dati ukor. Po dolgem strastnem prerekanju o poslovniku se je nadalje-
vala generalna debata o bančni predlogi. Govorila   sta   poslanca Justho-vec Pap in agrarec Szabo, zadnji proti predlogi. Debata se je prekinila in se nadaljuje danes.   Slede interpelacije. Finančni minister Lukacs vzdr žuje svojo trditev, da se je 28. okto bra 1907 sklenila pogodba   med av strijsko in ogrsko vlado glede skupne banke.   Svoje trditve hoče minister dokazati 4 poslancem,katerim p« tudi ne more predložiti  zaupnih ak tov. Odgovor je vzela vladna stranke z odobravanjem na znanje.
*
Turški notranji minister Talaat je podal demisijo, katero je sultan tudi sprejel. Njegov naslednik je vodja mladoturške stranke v parla mentu Hali! bej. Govori se, da je vzrok demisije na eni strani nezmožnost Talaatova, na drugi strani p* njegovi spori z mladoturško stranko. Berolinski listi pa pravijo, da so vzrok Talaat o vega odstopa ostri napadi v angleškem parlamentu proti barbarskemu postopanju turških uradov pri razoroževanju kristjanov v Makedoniji.
Portugalski zunanji minister Mac h ado je izjavil, da bo dovolil prihodnji zakonski načrt o ločitvi cerkve in države popolno svobodo vsenr veroizpovedanjem in pa vzdrževanje1 šol za verouk. Konfiscirano imetje tujih korporacij in samostanov se bo. kakor hitro se izkaže, da je to lastnina tujcev, vrnilo ali pa odkupilo.
*
L*staja v Arabiji  postaja od dn« do dne resnejša.   Mesto San a Arabci oblegajo   in so popolnoma obkolili ondotno turško vojaštvo. Šajha Idris in Imam Jan operirata skupno in sta blizu Hodeide. Turške čete imajo br zostrelne topove in so se mogle s temi   uspešno   braniti   zoper Arabce. Turki so imeli   dvajset mrtvecev iu več ranjencev. Iz Damaska poročajo, da so Bedninci napadli čete v ravni ni Hirbet el Semre. 600 mož je pa te Beduince obkolilo   ter   jih prisililo, da so se podali.   36 Beduincev prid« pred vojno sodišče.
itolersRo.
Razpisani ste učiteljski mesti i Sv. Križu pri Slatini (štiri razredni -ca, drugi plač. razr., prošnjo do 10. marca) in pri Sv. Barbari v Halozah (sest razred niča, 3. plač. razr.. prošnje do 28. februarja).
LISTEK.
Flcftoo frak.
Kratkocasna zgodba.
Spisal Blaž P o h 1 i rt. I.
Valentin Ficek je eden izmed ti->tib mojih nesrečnih prijateljev, ki ^e je kmalu oženil. Fant se je že v osmi šoli tako nesmrtno zaljubil, da mu ni bilo pomagati in da se je že takrat zaročil z vso slovesnostjo, kolikor so je premogli pri starših njegove bodoče žene, takratne gos}x>dične Pavle. Gospića Pavla namreč ni bila oblagodarjena z zemeljskim premoženjem, ki pri izbiranju ženina pride prav mogočno v pošte v; ne, bila je priprosta hči želozniškega pod-uradnika, ki je s svojo skromno plačo bil vesel, da ni delal dolgov, ne pa., da bi še deval na stran. Zato ni mogla pri izbiranju ženinov biti bog-ve kako izbirčna,to se pravi, izbirčna ni mogla biti njena mati, ki je svojo ljubljeno hčer hotela videti čim prej poročeno in je za tem resnim ciljem -tremiJa z vso doslednostjo in žensko premetenostjo, dokler se ji končno ni posrečilo, dobiti v Pavlinem Čestilcu Valentinu  Fickn  bodočega svojega
zeta, o katerem je bila trdno u ver jena, da si ne bo nikdar očitala, da je izročila hčer   kakemu neznačajniku.
Ficek Valentin je bil dobra duša, zato se je tudi dal kmalu ujeti v nastavljene zanjke. Gospodična Pavla ga je ljubila z vso iskrenostjo zakona željne in potrebne device mimogrede omenjamo, da je imela na skrivaj že par ljubezenskih razmerij, ki so se pa k sreči vfe končala brez vidnih posledic in kar oboje je njeni čuječi materi ostalo prikrito — in ko je Ficek bil četrto leto na vseli čilišču v Gradcu, je bil tako pameten, da se je poročil. Ljubezen njegova in Pavlina je namreč pognala resne kali, in ker je Pavli teta obljubila prav tisti čas tritisoč kron dote, če se poroči, treba je bilo ubiti dve muhi z enim udarcem: sramoto zakriti in dobiti denar, ki bi ga pozneje morda ne bilo. Ko je prišel Valentin Ficek prihodnjo jesen kot profesorski suplent na gimnazijo^ imel jc poleg žene že tudi osemmesečnega otroka.
Ficek se je izkazal v resnici takega moža, kakršnega si je želela žena in tašča. Bil je pohleven in ponižen napram vsaki ženini želji: Kar je žena hotela, vse mu jevbilo prav in le redki so bili trenutki, ko si je lastil me ško oblast v hiši. Takrat je bil prepir j v zakonu, d se je kmalu polegel, ker , je Fioek bil mnenja,   da pametnejši I
odueha in se torej ni pulil z ženo za zadnjo besedo.
Fickova gospa Pavla je pa ]x>leg omenjenega gospodstva nad možem bila tudi silno potratna. V gospodinjstvu ni znala nič varčevati, ampak kupila vse, kar ji je bilo všeč, to se pravi, če je imela denar. Ko je skopnela mesečna snplentska plača, ki je, kakor znano, precej zmerna z ozirom na to, da suplentje toliko težje čakajo na povišanje in da tem raj-še avanzirajo, jemala je Pavla s kupčka svoje dote. Ta kupeek se je pa kaj nenavadno hitro krSil, ter po preteku par mesecev docela izginil. Razvajeni gospe Pavli kajpada ni prijalo živeti v prihodnje zmernejše in so-lidnejse, ker je znano, da Čim večji je sveder, tem večjo luknjo naredi in da v veliki luknji majhen sveder ne doseže svojega namena. Zato si je gospa Pavla v marsikakih gmotnih stiskah pomagala na razne načine, kolikor si je vedela in znala. Sila kola lomi in v zadregi se je rodilo že mnogo izumov.
n.
Pomlad je nastopila zmagoslavno pot v deželo in prinesla seboj obilico cerkvenih praznikov, ob katerih jc najlepša prilika za moški in ženski spol, da se pokaže v svojih najnovejših in najfinejših oblekah. Posebno je tak praznik oni Sv. Rešnjega telesa, ko nastopi pri procesiji vsa
oficijalna javnost v sijaju, ki ji pristoji.
Tudi Valentin Ficek 8e je kot profesorski suplent moral udeležiti procesije sv. Rešnjega telesa. Uniforme še ni imel, ker je suplentje sploh še nimajo, zato je pa hotel nastopiti v fraku, klaku in laku, sebi v čast, drugim, ki bi nastopili v navadnih salonskih suknjah, pa v zavist.
Ko je kakih štirinajst dni pred omenjenim praznikom pregledal svojo obleko, ki jo je služkinja po go-spejinera naročilu znesla na vroče spomladansko solnce prezračit, dognal je, da je njegov frak že hudo obnošen in zadelan. Temu se ni bilo čuditi. Svoj čas ga je z ozirom na svoje neugodne denarne razmere kupil pri starinarju, kjer je bil videti čisto nov — temu primerno je bila tudi cena in plačilo — ko ga je pa imel par-krat na sebi ob posebno svečanih prilikah, je pa pokazal pravo svojo barvo — frak namreč, ne Valentin Ficek. Iz crne barve je postala rjava, šivi so se pa skušali, kateri bi kazal bolj belo zunanjost. Tudi razni zastarani madeži so prilezli na dati spredaj in zadaj, zgoraj in spodaj — skratka, če je hotel Ficek količkaj respektirati svojo snplentsko čast, se v tem fraku ni smel pokazati na cesti, najmanj pa pri procesiji sv. Rešnjega telesa, tej največji eeatni paradi moškega sveta.
Oguljeni frak je vzel z vrvice, na kateri je visel in ga nesel v sobo k ženi.
»Pavla,« je dejal, »ta-le frak po glej! Kakšen se ti zdi?«
Č?e je Ficek svojo ženo vprašal za mnenje o kaki stvari, predno je je sam izrekel, ji je bilo zelo všeč. Tudi zdaj se je prijazno obrnila k njemu, obrnila frak na desno in levo. potem pa rekla odločno:
»V tem fraku te ne pustim nn cesto. Kaj bodo pa ljudje rekli *«
»Kaj naj pa oblečem pri procesiji, ko moram nastopiti v paradi ?< je vprašal mož  ponižno  in skoraj plaho.
»Daj si napraviti drugega!, je velela ona. »Ce ne bi imel več fraka, mislili bi si, da ga ne zmoreš več. Pojdi ga precej merit, da ti ga naredi o pravem času.«
Valentin Ficek je šel res tako.j izpolnit ženin ukaz, ki mu je bil seveda skozinskoz po volji. Pri procesiji je pa tako paradiral v novem fraku, da je bil sam vesel in da je bila ponosna »ena, ki je v ženski prevzetnosti okoli pravila par prijate-ljieam, katerih možje so se morali zadovoljiti s priprostim i salonskimi suknjami, da je dala možu nalašč m procesijo narediti nov frak, dasi je stari še čisto dober.
(Konec priltscaJIC.}
■
Vsfea sklep sa Živinorejec. Železniško ministrstvo je sklenilo znižati prevozne tarife za najvažnejša krmila, da povzdigne domačo živinorejo. Znižali se bodo torej tarifi za prevoz detelje, sena, slame, melase, odpadkov od pese, umetna in krvna krmila. Dobiček od tega bodo sicer imeli le večji posestniki iu graščaki; manjši kmetje takih stvari večinoma ne kupujejo.
Iz Ptuja. V smislu § 9. društvenih pravil se vrši v četrtek, due 16. februarja ob 9. uri v soli Ptujske okolice občni zbor »Društva za otroško varstvo in mladinsko oskrbo v kmečkih občinah sodnega okraja Ptuj. Dnevni red običajen. Načelnik Zupančič.
Velik planinski sejm priredi Celjski odsek Savinske podružnice R. P. D. v nedeljo, dne 7. maj*, v vseh prostorih Celjskega »Narodnega doma«. Cisti dobiček je namenjen Savinjski podružnici S. P. D. za povzdigo tujskega prometa v Savinjskih planinah, osobito za gradnjo novega Kocbekovega doma pod Ojstrico in za popravila pri Hausenbichlerjev; koči na Mrzlici. Ker je ta prireditev osnovana v velikem stilu, prosi Celjski odsek že sedaj vse navdušene planinke in planince, da se javijo za sodelovanje.
Dr. Benkovičevi nspehi. »Slov. Gosp.« poroča, da je dobil dr. Benko-vič od poljedelskega ministrstva zatrdilo, da vlada prispeva za regulacijo Sotle na Bizeljskem 5700, ako prispeva tudi štajerska dežeU primeren znesek in ako se dela pod nadzorstvom drž. tehnika prično še to leto. Ker sedaj klerikalni poslanci v deželnem zboru obstruirajo in se pridu-šajo. da še ne gredo tako hitro v Gradec, je jasno, da je ministrska obljuba de facto prazna in da *e ogroženi bregovi Sotle najmanje letos še ne bodo zavarovali. Da je spravil to zadevo v tek dež. posl. dr. Kukovec, tega »Slov. Gosp.« seveda ne pove.
Drobne novice. D m r 1 je v Slov. Bistrici eksekutor Matej Kolar, star 40 let. — V Laškem trgu so zaprli 22Ietno Jožefo Jančič, katera se je klatila zadnji čas po Sp. štajerskem in Hrvaškem ter pokradla različne predmete v skupni vreduosti do 500 K. Bila je tako predrzna, da je napravila pri crožništvu lažnjivo ovadbo pod imenom Ida dvančič, da ji je nekdo ukradel 170 K. Čedno pričico so djali v varno klet pri celjski okrožni sodniji.
Se enkrat dr. Benkovič in Zveza slov. posojilnic »Slov. Gosp.« skuša svojim brumnim bralcem natveziti, da je dr. Benkovič napravil znano ovadbo na štaj. namesto i jo in ministrstvo šele po občnem zboru Zveze slov. posoj. proti slov. tiskarni in Zvezni trgovini v Celju. Res pa je, da je dr. Benkovič napravil to vlogo Še poprej in da se mu je na dotienem občnem zboru očitalo z ostrimi besedami ovaduštvo. Ljubi »Slov. Gosp.«, zamorca prati je težavno delo!
Iz Ormoža. Klerikalni listi se sedaj postavljajo, da imajo klerikalci čast sanirati ormoško (Gcršakovo) posojilnico, katero je celjska Zadružna Zveza izključila zaradi raznih ne-rednosti. Klerikalcem to veselje privoščimo in jim samo želimo, da bi ne imeli prehudega mačka. Končno damo klerikalcem dober svet, da nas naj s to stvarjo ne dražijo — že vedo z g. Joštom vred, zakaj ne.
Ljudsko štetje v Slovenjgradcu. Pri ljudskem štetju v mestu Slovenj-gradcu sta milostno naštela, kakor je že poročal »Slov. Narod«, oba štev-na komisarja 924 Nemcev in 256 Slovencev. Da so te številke falsificirane, dokazujejo naslednji podatki* V tukajšnji bolnišnici so vpisali nekaj čez 100 Slovencev za Nemce, ker ti znajo nekaj po nemško klatili; po občevai-nem jeziku se jih sploh ni vprašalo. Nadalje so vpisali za Nemce čez 100 hlapcev in služkinj pri različnih nem-škutarjih, dasi morajo ti ž njimi govoriti slovensko, ker nemško sploh ne znajo. Nadalje so vpisali nemščino kot občevalni jezik pri mnogih rodbinah, katere pripadajo k slovenski inteligenci v mestu. (Ali se taki ljudje ne znajo braniti pred nasiljem in nepostavnim postopanjem nemških Števnih komisarjev? To je že presramotno in prežalostno! Op. uredn.) Na ta način je tudi odpadlo do 100 oseb. Slovencev bi se torej moralo v Slov. gradcu našteti najmanj 456 in ljudi z nemškim obče valnim jezikom le 524. Iz tega se vidi, kako protipostavno in nasilno se je postopalo pri ljudskem štetju v Sov. gradcu. Potrebna je torej nepri. stranska revizija ljudskega štetja v Slov. građen, katero mora po konjiškem vzgledu izvršiti okrajno glavarstvo!
Na naslov e. kr. ravnateljstva državnih železnic v Beljaku. Iz Slov. gradca nam pišejo: Pred kratkim smo se bavili v »Slov. Narodu« s tukajšnjim c. kr. nadoficijalom drž. železnic g. Merzom radi oddaje era-riČnega travnika slovenjgraškemo vsenemškemu »Turnvereinu« za bagatelo 20 kron v najem. Danes vam poročamo naslednje: Na SveČnico oh pol 12. dopoldne se je primajal ta go-
spod is Gollove gostilne, aumi pri okrajni bolnišnici, Žane Debelak ga je gnal pod pazduho, ker bi po našem mnenja moral vsled pijanosti poljubovati mater zemljo. Meščani in kmetje so se čudili tema prisoru in ne najmanj podrejeni uradniki In železniški delavci. Govori se* da je g. Men sploh zelo vnet prijatelj gostiln, saj mu morajo včasi njegovi uslužbenci nositi akte v gostilno, da jih podpiše. Ali se to godi laven uradnih ur t Tako obnašanje gotovo ne dela časti c. kr. urada državnih železnic in manjša še itak malo zaupanje prebivalstva do tega samooblastnega gospoda. Pričakujemo, da napravi c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku energično remeduro.
Imenovanje* Učitelj Ivan Kramar na Vranskem je imenovan za nadučitelia in šolskega vodjo isto-tam. — Čestitamo!
K regulaciji plač štajerskemu učiteljstvu. Sami nemški učitelji zdaj že priznavajo, da je vsa akcija glede znane enkete v prilog poboljšanju plač štajerskemu učiteljstvu zgolj — hnmbug. Slovenska obstruk-cija v deželnem zboru je Nemcem prišla čisto prav, da se izgovarjajo, češ, le-ta obstrukcija je kriva, da z regulacijo učiteljskih plač še dolgo ne bode nič. Dobro poučeni dunajski list »Freie Lehrerstimme« tozadevno med drugim piše: »Učitelji jamejo uvidevati, da se jih je imelo za norca ter tirjajo odpomoči. Da, g. Otter je moral celo od krščansko-socijaluega poslanca Prischniga slišati, da se je s tem predlogom učiteljstvo namenoma sleparilo . . .
V Celju se je naštelo pri letošnjem ljudskem štetju 701 o oseb, ako vračunimo 630 vojakov. Prebivalstvo se je v celem pomnožilo le za 285 duš, najmanj torej med vsemi štajerskimi mesti. Razmerje med Slovenci in Nemci še ni znano.
Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom so našteli pri zadnjem ljudskem štetju 1284 oseb; 474 jih je navedlo slovenščino ko»t občevalni jezik, 809 pa nemščino. — Leta 1900 je bilo razmerje 426 : 777. Slovenci so se torej tudi tu pomnožili. Koliko je med 809 »Nemci« takih, ki še nemški ne znajo, bi dognala seveda le pravična revizija.
Drobne novice. Izginil je že dne 9. februarja neznano kam prvo-letnik na mariborskem učiteljišču Ludovik Fischer, sin sodnega sluge Fischerja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Stanoval je v Nagvjevi ulici 8 in je pisal svoji gospodinji po dopisnici, da bodo vsa poizvedovanja za njim zastonj. — Zgorelo je 10. februarja v Šmiklavžu na D. p. poslopje posestnika Ivana Vidoviča,
Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se vrše dne 21. februarja volitve v občinski zastop. Graški »Tagblatt« že sedaj pravi, da je zmaga samo takrat mogoča, ako store tudi nemšku-tarji (Deutschfrendliche) svojo dolžnost. O stvari še izpregovorimo.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru. Po dolgotrajnih pogajanjih je prodala lastnica pogrebnega zavoda, Eliza Woif v Mariboru, svoje podjetje mestni občini za 270 tisoč kron z vsemi premičninami in nepremičninami. Podjetje preide dne 1. julija v mestno režijo.
Klerikalne nesramnosti. V Ptuju je prepustila »čitalnica« dne 29. januarja svoje prostore za neto veselico »dekliške zveze«, dasi j* bilo nameravano, da bi se isti dan v čitalničnih prostorih vršilo jubilejno slavje Ciril - Metodove podružnice. Mnogi so naprednemu predsedniku »Čitalnice« silno zamerili, da je morala gotovo mnogo važnejša Ciril - Metodova veselica izostati na ljubo klerikalcem, ki nimajo sedaj nobenega nujnejšega posla, kakor da skupno s »Štajereijanci« hujskajo proti ptujski posojilnici, pravi lastnici »Narodnega doma«. Klerikalci se tudi niso najmanj skazali hvaležne za prepustitev prostorov, temveč še sedaj strupeno napadajo ptujsko narodno meščanstvo, zakaj da se ni udeležilo brezpomembne veselice klerikalnih Marijinih devic. Mislimo, da je to za »Čitalnico« dovolj nauka! — V Trbovljah je zadnjič občinski odbor dovolil za električno razsvetljavo v cerkvi 600 K — a v »Straži« že piše znano kaplanče, da klerikalci s temi 600 K še niso zadovoljni, temveč bi moral napredni občinski odbor trboveljski darovati vsako leto nekaj tisoč kron za novo cerkev! Pomoli grabežljivemu farju prst in zgrabi te za celo roko! To si bode, tako upamo, zapomnil tudi napredni občinski odbor trboveljski.
V Studencih pri Maribora je, kakor poročajo mariborski listi, 663 Slovencev in 2825 Nemcev. Čudno je skoro, da so Slovenci navzlic vsem nasilnostim v Studencih, vendar Še napredovali za 119 duš. V resnici je seveda v Studencih najmanj trikrat 063 Slovencev. Čim pride šola Ciril* Metodove družbe, dobe Studenci takoj drugo lice!
Rcnlko.
Aretacije, V Beljaka so aretirali 451etno dninarioo Avgnaso Onsiič is Trsta, ki je osamljena, da je kradla v Beljaka in okolici, tako tudi v neki vili na poti v Št. Lenard. Eno tatvino je že priznala, druge pa taji. Izročili so jo okrajni sodniji. — Pri Sv. Hemi je ukradel nekdo is hleva hlapen Uriaku 59 K gotovine, več perila in obleke, hlapcu Salieerju pa 10 K. Kot sumljivega, da je izvršil te tatvine so aretirali dninarja Pol finger j a iz Gline.
Is nesrečne ljabesmi. Pred par dnevi po noči je ispila v Beljaka 19-
letna Marija Steiner iz Celovca, zaposlena pri neki družini v ulici &v. Nikolaja št. 39, precejšnjo množino luga in raztopine žveplenih klobučkov. Prepeljali so jo v bolnišnico in zelo dvomijo, da ji bodo mogli ohraniti življenje. Kot vzrok navaja nesrečno ljubezen.
Influenca. V Celovcu se je pojavila influenca z nenavadno močjo. Bolnišnice so prenapolnjene. Ena desetina vsega prebivalstva je zbolela in v nekaterih obratih je mogoče, da bodo morali ustaviti ali vsaj znatno reducirati delo. Suho vreme in prah povečata nevarnost. Bolezen do sedaj ni nastopila v hudi obliki.
Primonho.
Umrl je pri Sv. Luciji na Goriškem v 6tarosti 33 let gospod Feodor KovačiČ.
Čipkarska   Šola   v Sovodnjah.
Vlada namerava zapreti v Sovodnjah čipkarsko šolo vzpričo male udeležbe učenk. Poklicani faktorji naj bi vzbudili v ljudstvu zanimanje za to šolo, ker bi bilo vendar zelo obžalovati, če bi izgubili, kar se je s težkim trudom priborilo.
Tržiška ladjedelnica. V ladjedelnici v Tržiču se je zgodilo v enem samem dnevu preteklega tedna 26 večjih in manjših nezgod pri delavstvu.
Požar. V Solkanu v hiši g. Mozetiča je nastal v soboto požar, katerega pa so iz Gorice došli gasilci kmalu pogasili.
Poljske miši. Veliko škodo delajo okoli Št. Petra pri Gorici in dalje proti klavnici in ob Soči poljske miši.
Tatvina. V soboto je bil aretiran v Trstu Rok Perinič, star 24 let iz Zadra, ogljar na parnikn »Alice«, ker je ukradel svojemu tovarišu par čevljev. Čevlje je imel na nogah, ko so ga prijeli.
Zima. Vipava je v svojem spodnjem delu popolnoma zamrznila in se otroci prav pridno drsajo po ledu. Tudi Soča je zamrznila ob straneh.
Iz finančne službe. Davčni ofici-jali Ivan Zeneich, Anton Torelli in Josip Anthoine so imenovani za davčne upravitelje v IX. činovnem razredu, davčni asistenti Rudolf Soc-colich, Milan Hočevar in Ivan Rosso pa za davčne oficijale v X. čin. razredu. ■— Podčastnik I. razreda Fran Mazner in prov. asistenti Edvard Drndic, Fran Vogric in Fran Pirih so imenovani za davčne asistente v XI. činom nem razredu.
Vojaki v Sovodnjah. Govori se, da se nastanijo v obširnih prostorih poslopij viteza Tosi v Sovodnjah vojaki. Baje pride tja oddelek vojakov - ^trojnimi puškami in konjeniki.
Gozdni požar. Pod vasjo Vrh onkraj batujske postaje se je 6. t. m. vnel borov gozd, ki je jrorel še po noči. Skoda je precej velika.
Ljudske štetja V Velikih Žabljah je nazadovalo tekom zadnjih 10 let število prebi val t va od 488 na 444, v občini Libušnje je 1535 prebivalcev in sicer v Kamnom 403, v Smastu 265, v Vršnem 291. v Ladri 215, v Krnu 193 ,v Libušnjah 103 in v Sel-cah 65 prebivalcev. Pod županstvom Bilje šteje davčna občina Bilje 937, Orehovlje na 417 prebivalcev, Miren ima 1500, Rupa 239 prebivalcev. Pod županstvo Kal spadajo občine Kal s 1244, Levna z 997 in Lom s 467 prebivalci. Vrtojba šteje 2759 prebivalcev, same Slovence, občina Biljona 1322. Medana pa 956 oseb.
Skandali v Pulju. V Pulju so aretirali pred kratkim babico Haber-le, ki je na željo nekaterih mater spravljala s sveta novorojenčke. Na podlagi preiskave so aretirali do sedaj 9 oseb, večidel omožene in kakor se zatrjuje, bo sledilo še več aretacij.
Zverinjak na brionskih otokih* Kakor se čuje, namerava znani ham-burški trgovec s divjimi zvermi napraviti na brionskih otokih velikanski park za divje zveri. Tozadevno je baje že sklenil z lastnikom otokov Pavlom Kupelwiceerjem pogodbo in bo začel graditi zverinjake že maja t. 1. Med dragim hoče napraviti velik park za noje in antilope. Posebno pozornost bo obračal tndi vzgoji ameriških opic in mandrilov. Celo bele medvede misli rediti na brionskih otokih.
Unesrećeni ribiči V vodah krog Čresa se je med viharjem v soboto prevrnila ribiška barka s tremK ribiči in sicer s 261etnim Caharijo Poli-
Uo in 16 in 171etnima bratoma Cepič. Do sedaj so dobili samo truplo IVditeje.
Dnevne vesti.
-f Deželni sbor. Včerajšnja »VViener Zeitung« objavlja cesarski patent, s katerim se sklicuje kranjski deželni sbor na dan 18. februarja na kratko, najbrže enodnevno zasedanje. Deželni zbor bo sklepal zakon o deželnem melijoracijskem fondu in pa o desetmilijonskem melioracijskem posojilu.
+ Is dešelnega odbora. Zakon o šolskem nadzorstvu ni dobil najvišjega potrdila. Deželni zbor je sklican na 18. februarja Ustanovi se deželna portretna galerija deželnih glavarjev. Leta 1911 se bodeta napravili sliki pl. Sukljeta in pl. Detele. Slikarju Groharju se za pot v Italijo dovoli deželna podpora 2000 K. Deželnemu zboru se bode nasvetovalo, da naj za vodovod postojnski dovoli še 10.000 K deželne podpore. Deželnemu zboru se bode dalje nas v eto vala, da naj občinam Postojna, Draga in Vrhnika privoli 100% naklado. Deželni užitninski urad se preseli v nekdanji »Katoliški dom« na Turjaškem trgu. V zdravstveni svet črnomaljski se pokliče. Jožef Doltar, mlinar v Črnomlju.
+ Iz volilnega imenika za občinske volitve ljubljanske je izpuščenih mnogo uradnikov, ki imajo svoje stanovanje v Šiški. To vendar ne more biti prav. Uradnik ima svoje bivališče v tisti občini, kjer je njegov urad, četudi slučajno ne stanuje v pomeriju dotične občine. To je vendar ob sebi umljivo, da ne gre nihče stanovat v Šiško, da bi prebival v šišenski občini, marveč le, ker v mestu ni dobil primernega stanovanja. Če se ne motimo, obstoji že posebna razsodba, da ima uradnik svoje bivališče tam, kjer je njegov »Amtssitz«. To je tudi popolnoma logično in nastale bi lahko lepe konfuzije, Če bi se to načelo prevrglo. Zakon na pr. rloloča, na ima madnik domovinsko pravico tam, kjer je nastavljen. Torej je v Ljubljani nastavljen uradnik pristojen v Ljubljano, četudi stanuje v Šiški. In ravno tako ima volilno pravico v Ljubljani!
+ Dvorski okraj. Volilni imenik za predstojeće občinske volitve je razpoložen v društveni sobi Pred igriščem št. 3, pritlično levo, v torek tega tedna od 7. do 10. ure zvečer, v sredo in četrtek pa vsakokrat od 8. do 10. zvečer. Razpoložen je tudi v centralni pisarni izvrševalnega odbora narodu o-napred ne stranke, \Volfova ulica št. 10, I. nadstr., levo. Vse dni tega tedna do všfcevši četrtka, vsak dan od 9. do 12. dopoldne, od 3. do 5. popoldne in od pol S. do pol 9. zvečer. Volilci in volilke, pridite v svrho reklamacije pogledat, če ste pravilno vpisani in če ne manjka kdo naših pristašev. — Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj.
+ Volilno gibanje. V soboto zvečer se je vršil pri »sodčku« jako dobro obiskani volilni shod »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj.« Shod je otvoril Bergant, ki je dal besedo R i b -n i k a r j u. Ta je v temeljitem govoru očrtal pot. po katerem so prišli klerikalci v deželi Kranjski do moči in veljave. S pomočjo obljub in zlatih gradov so prišli na krmilo. Tedaj so pa začeli kmetje zahtevati, naj klerikalci izpolnijo svoje obljube. In toliko časa so klerikalci izpolnjevali te svoje obljube, da so postale deželne blagajne prazne. In treba je bilo poiskati novih virov, novih molznih kravic. Poiskali so si molzno kravo — belo Ljubljano, katero hočejo s ceatnim zakonom in desetmilijonskim posojilom popolnoma izmolsti. Nato je govornik razlagal, kako hočejo klerikalci s pomočjo prisleparjenega volilnega reda dobiti tudi Ljubljano v svoje roke. Začeli so z gonjo zoper takozvano »velesrbsko agitacijo«, onemogočili s svojimi intriagrai potrditev bivšega župana Hribarja in končno uveljavili volilni red, ki je uravnan popolnoma po klerikalnem receptu. Tudi v državnem zboru delajo klerikalci edinole na to, da si ugladijo pot svoji klerikalni politiki na Kranjskem. Vso njihovo delovanje obstoja v kravjih kupčijah. Najznačilnejše delo dr. Šusteršičevo je bilo pač to, da je v delegacijah z velikanskim navdušenjem glasoval za mornariški proračun. S tem svojim glasovanjem je pripomogel k temu, da se bodo tudi državni davki ogromno zvišali. Ni dovolj namreč, da se bodo deželni davki in naklade ogromno zvišale — dr. Šusteršič bi tndi za to skrbel, da dobi tndi drsava svoj mastni del, seveda na račun davkoplačevalcev. To je pa seveda mogel le zato storiti, ker je poznal neumnost svojih volileev. Da doseže svoje strankarske namene, izdal je tndi naše vseučiliško vprašanje. Prišel je vsled svojega postopanja v nasprotje s češkimi državnimi poslanci. In vsa javnost je upala, da bodo češki po-
slanci upoštevali dr. Susteršiča tako, kakor je zaslužil. Toda dr. Šu-steršič je zvit, potegnil je prav pošteno vse češke poslance, ki so mu šli radevolje na lim. Ustanovili so novo »Slovansko Enoto«, v kateri je dr. Susteršič prvi podpredsednik. Čehi mislijo, da so s tem dr. Susteršiča zaprli v kletko. Toda ta pač ne bo dolgo miroval, temveč bo že našel pot, da izrabi »Slovansko Enoto«. Govornik je tudi omenil krivico, katero so napravili klerikalci z novim volilnim redom delavstvu. Na to je govoril A. Pesek, ki je opisal krivice, katere delajo klerikalci učiteljstvu. Označil je tudi Škodljivo delovanje klerikalcev na kulturnem polju. Ob navdušenem razpoloženju navzočih volileev je Bergant zaključil shod.
-f- Priprave za občinske volitve. Včeraj popoldne je bil shod v Bizoviku, kjer je govoril tržni nadzornik g. R i b n i k a r. Socijalni demo* kratje so imeli včeraj dva shoda; prvi je bil pri Breskvarju na Cesti na Loko. Tam je govoril gosp. Kristan, drugi je bil na Poljanski cesti pri Komanu.
-j- Gostinca r v državnem zboru. Gostinčarja so v državnem zboru imenitno potegnili. Ker je možic skrajno neslan, so mu dali referat o soli. Pa naj še rečejo, da človek ne pride naprej, če se ni nič učil.
-f- Um se mu mrači. Ni več mogoče dvomiti: deželnomu glavarju Francetu Sukljeju se mrači um. Znan je škandal, ki ga. je napravil v soboto zjutraj na Dunajski cesti svojo službo opravijajočemu mestnemu redarju. Ta redar bi bil Šukljeja lahko na mestu aretiral. Če bi bil kak drugi človek, recimo v pijanosti, zagrešil tako kaznivo dejanje, bi bil šel lepo na magistrat prosit odpuščanja, da se tako reši sodnih posledic. Šuklje tega ni storil, nasprotno, včeraj, v nedeljo zvečer, je nahrulil nekega drugega redarja, ki ga ni pozdravil. Zgodilo se je to v gledališču pri blagajni. Tam je opravljal službo mestni redar. Šuklje ga je ustavil in razvil se je sledeči pogovor: Šuklje: »Katero številko imate?« — Redar : »24.« — S u k 1 j e: »Koliko časa ste v Ljubljani?« — Redar: »Dve leti.« — Šuklje: »Ali me ne poznate?« — Redar: /Ne!« —: Šuklje: »Potem imate zdaj čast poznati gospoda deželnega glavarja kranjskega.« — Po teh ošabnih besedah jo je Šuklje odkuril. Ljudje, ki so bili priča temu dogodku, niso vedeli, ali bi se smejali, ali bi se jezili. Nam pa se zdi, da se je začel Šukljctu uro mračiti. Takih škandalov namreč normalen človek vendar ne dela. Ze zadnjič na klerikalnem shodu v Metliki so imeli udeležniki vtisk, da Šuklje ni več pri popolnoma zdravi pameti. Na tem shodu je namreč Šuklje, plem. Šuklje, dvorni svetnik in deželni glavar vojvodine Kranjske, stiskal pesti, klical liberalce na korajžo in grozil, da se bo z liberalei pretepa val. Od metliškega shoda je postal Šnklje še bolj nenormalen. To pričata sobotni in včerajšnji Škandal z mestnima redarjema. Ker je bil Šuklje enkrat na umu bolan, se pač ni Čuditi, če ga je zdaj vnovič popadla ta bolezen. Če pa ni umobolen, potem velja zanj, kar je povedano v notici o § 312. kaz. zakona. V enem kakor v drugem slučaju pa Šuklje ]>ae ni več pravi mož za deželnega glavarja; če se iz deželnega dvorca preseli na Studenec, bo Še najbolje.
-f- § 312. kazenskega zakona. V soboto zjutraj je Franc pl. Šuklje, e. kr. dvorni svetnik v" penziji in ta čas deželni glavar vojvodine Kranjske brez povoda razžalil mestnega redarja, ko je opravljal svojo službo. Škandal, ki ga je napravil Frane pl. Šuklje, je eklatanten prestopek pa § 312. kaz. zakona, kaznivo po § 313. istega zakona z zaporom od treh dni do enega meseca. Akti okrajnega sodišča ljubljanskega pričajo, da je bilo po § 312. obsojenih že na stotine ljudi. Obsojeni so bili ljudje, ki st1 crlede izobrazbe in socijalnega stali šča niti od daleč ne morejo meriti > Francem pl. Sukljetom in pri katerih se ne more predstavljati, da so si tako svesti storjenega dejanja, kakoi si ga mora biti svest c. kr. dvorni svetnik in deželni glavar vojvodint Kranjske. Če so bili po § 312. obsojeni ljudje, ki so to dejanje storili v pijanosti in ne da bi imeli jasne pojme o svojem dejanju, potem je čisto gotovo, da mora biti obsojen tudi Franc pL Šnklje, zakaj težko si je misliti večjega pohujšanja, kakor če bi sc pri Šukljctu napravila izjema. Pred postavo smo vsi enaki in če mora iti v zapor priprost delavec, ki je storil pr^grešek po § 312. naj gre v zapor tndi Prano pl. Šuklje!
-r »Glavna posojilnica.« Ko sta prelata Weiss in Kavser pri klerikalni »Zadružni zvezi v Celovcu« pogoljufala več milijonov, tedaj je vesoljno klerikalstvo napelo vse sile da prepreči konkurs te »Zadružne Zvese v Celovca«, ker bi vložniki trpeli preveliko škodo in bi konkurz imel grozne posledice za vse gospodarstvo.   Drugače pa postopajo vsaj
BSl
nekateri sedaj, ko se gre sa »Glavno posojilnico«. To bi sa vsako ceno radi spravili v konkurs. Radi bi videli, da bi vložniki imeli škodo, da bi Imeli izgubo tisti ljudje, ki so v tej posojilnici svoj denar naložili. Posebno se peha za konkurz znani računski oficijal Maks B r a d a š k a, ki je sicer član »Glavne posojilnice«, ki pa nikoli ne bo plačal nobenega vinarja, ker mu od njegove plače ni ničesar več mogoče vzeti. Prav smešno je citati klobasarije tega gosp.Ja v sobotnem »Slovencu«, posebno so se smejali tisti, ki vedo, da je Maks Bradaška pri neki znani zadrugi gospodaril tako spretno, da bo celo življenje plačeval škodo. — Likvidacijski odbor je sedaj predložil sodišču natančno bilanco in na podlagi te bilance bo 6edaj sodišče odločilo, ali je treba razglasiti konkurz ali ne. Številke, ki jih je Bradaška obelodanil v »Slovencu«, so pretirane, utegne pa biti okroglo 1,200.000 dubijoznih terjatev, vsled tega pride najbrže do konkurza. V tem slučaju bomo potem jutri   priobčili   obširnejše pojasnilo
0 tej stvari.
— Dopolnilne volitve v personalno komisijo c. kr. drž. železnic. Ravnateljstvo c. kr. drž. železnic v Trstu razpisuje dopolnilne volitve v ptTšonaino komisijo. Volitve se vrše dne 20. februarja 1911. Z ozirom na to, da funkcije sedanjih članov personalne komisije trajajo itak samo do 26. maja 1912 in se potem vrše splošne volitve v volilno komisijo je Zveza jugoslovanskih železničarjev« -klenila, da 5« ne udeleži letošnjih dopolnilnih volitev. V smislu tega sklepa torej poživljamo članstvo Z. J. Ž., da se dne 20. t, m. vzdrži volitev v personalno komisijo. Osredui upravni odbor Z. J. Z.
— Srbski kralj v Zagrebu in Ljubljani. Jutri, v torek 14. t. m., ob 7. zjutraj, odpotuje srbski kralj Pe-ter s posebnim vlakom iz Bclgrada. da poseti svojega svaka italijanskega kralja Viktorja Emanuela v Rimu. Srbski dvorni vlak bo vozil, kakor smo že poročali, preko Zagreba. Zidanega mosta in Ljubljane v Italijo. A' Zagreb prispe srbski dvorni vlak jutri, v torek 14. t. m. ob 356 minut. Vlak ostane v Zagrebu 12 minut. — V Ljubljano dospe zvečer ob 7 20 mino t. Ce se bo vlak kaj ustavil v Ljubljani, ne vemo. ker se o vsi stvari čuva najstrožja tajnost. Kakor nam poročajo, je oblast odredila najobsežnejše varnostne odredbe v varstvo srbskega kralja. Na kolodvoru bo skrbela za osebno kraljevo varnost ^•eta detektivov.
Roditeljski sestanek na c. kr. ti. državni gimnaziji. V sredo, dne 15 t. m. se bode vršil ob 6. zvečer v kalni dvorani II. državne gimnazije 3. roditeljski sestanek v tekočem šolskem letu. Predaval bo profesor dr. Fr. I I e Š i č : Kako mislijo dandanašnji starši o šoli in šolnikih. K temu sestanku se prav vljudno vabijo vsi cenjeni starši, njih namestniki in prijatelji naše srednješolske oiladine.
Sankcijonirajtt deželni zakon. Vsled sankcije tozadevnega deželne-
zakona se izločita davčni občini Draga in Sora iz občine Medvode ter
1 priklopita občini Sora.
Umrl je v Idriji v petek zvečer •ko jen i sodni sluga Fran D r u š -Uvi Č, ki je bil zaveden somišljenik narodno-napredne stranke. Bodi mu blag spomin!
L tekmovalno sankanje v Bohinjski Bistrici se je vršilo včeraj ob mnogoštevilni udeležbi sankačev in ljubiteljev športa iz raznih krajev. Prišli so sankači iz Trsta, iz Gorice, z raznih krajev Gorenjske in iz Ljubljane, dalje 10 članov hrv. akad. športnega kluba iz Zagreba in dva avstrijska ehampiona Zsack in Mar-
iz Gradca. Pridržujoč si, da pri-ubčimo jutri ejbširnejše poročilo o tej elegantno uspeli športni priredbi, naj za danes zabeležimo le glavne rezultate. I. tekma seniorjev na daljavo 1200 metrov. Udležnikov je bilo 24. Bili so: 1. Logar iz Bohinjske Bistrice, 2. Zsack ;« Gradca, 3. Markel iz Gradca, 4. Mencinger Leon iz Ljubljane. II. tekma juniorjev na daljavo 1200 metrov. Udeležnikov je bilo 24. BiH so: 1. Mencinger Leon iz Ljubljane (ljubljanski športni klub), 2. Placca iz Trsta, 3. Somogvi iz Zagreba (hrv. akad. športni klub). IIL Tekma dam na daljavo 800 m. Udeležnic je bilo 9. Bile so: 1. Cilka Bergantova z Bleda, 2. Ivanka dr. Piklova iz Gorice, 3. Julka Mencingerjeva iz Boh. Bistrice. IV. Tekma na dvosedežnih sankah. Udeležilo se je te tekme 13 parov. Bili so: 1. Zsack in Marke! iz Gradca, 2. Logar in Slivnik iz Boh. Bistrice, 3. Mencinger Alfons iz Ljubljane (ljubljanski športni klub) in Placca iz Trsta,
Poročil se je g. Fran S e 1 a k , sin posestnika, gostilničarja in mesarja g. Josipa Selaka na Bučki, z gdčno. Mici Pol jancevo iz Šmarje te. Bilo srečno!
Požar pri dr. Tavčarju. Danes popoldan ob 2. sta naznanila dva strela z gradu požar. Goreti je začelo v hiši g. dr. Tavčarja v II. nadstrop-
ju   v  sprejemni  sobi, kjer je bilo
ravno zakurjeno, ker se je bilo oglasilo nekaj dam pri ge. dr. Tavčarjevi na poset. Dekla, ki je bila sakrv Ua peč, je pustila vrata k tej * priprta in to je bila velika sreča, ker je ga dr. Tavčarjeva le na ta način mogla Še o pravem Času zaslediti ogenj. Ko je namreč začutila dim, je šla takoj pogledat in alarmirala vso hišo ter poklicala ognjegasoe. Nevarnost je bila velika, da se razširi ogenj, ker je začelo goreti na enem mestu tudi že ostrešje. Na lica mesta je takoj prihitela požarna bramba, napeljala z Auerspergovega trga dve cevi in po lestvah in stopnicah speljala v drugo nadstropje. En tren pa je napeljal vodo po Salendrovi ulici ter po lestvi v drugo nadstropje, kjer so morali ognjegasci ubiti šipe, da so prišli vdo sobe ter tako od dveh strani gasili. Tudi sodna komisija je prišla takoj na kraj požara. V trenotku, ko to pišemo, je glavna nevarnost že odstranjena.
Priporočljiv natakarski vajenec. Ko je v soboto ponoči iz neke kavarne odhajal nek poročnik, mu je natakarski vajenec pomagal obleči plašč. Pri tem je poročniku padla iz žepa listnica s 120 K denarja, ne da bi bil kaj opazil. Vajenec je denarnico pobral iu se podal na stranišče, kjer jo je izpraznil, potem pđ vrgel v kloset. Poročnik je listnico kmalu pogrešil in prišel nazaj v kavarno, kjer je stavil vajenca na odgovor. Leta je tatvino priznal in dal 100 K nazaj, drugih 20 K pa ni bilo mogoče dobiti. Vajenca so aretovali in ga izročili sodišču.
Od doma pobegnil. V soboto ponoči jo na južnem kolodvoru službujoči stražnik opazil nekega dečka, ki je stopil iz poštnega \iaka. Ker se je na peronu nekoliko plašljivo obnašal, ga je stražnik prijel, nakar mu je ta tudi priznal, da je star 13 let in da je pobegnil od svojih staršev z Dunaja, ker je dobil slabo šolsko spričevalo. Dečka je polieija poslala nazaj na Dunaj staršem.
Nepoštena dekla. Meseca avgusta lanskega leta je bilo gostilničarki na dolenjskem kolodvoru iz barake ukradenih 300 kron. Tatvine sumljiva je bila bivša služkinja Terezija L i u d i e e v a, ker je takoj po tatvini službo zapustila. Te dni jo je orožništvo v Rodni prijelo in izročilo sodišču v Rodeča h, od tam so jo pripeljali pa v Ljubljano k deželnemu sodišču.
Ogenj na balkonu. Danes okoli pol 2. zjutraj je čuvaj na gradu tele-fonično obvestil požarno hrambo, da je v neki hiši v Knaflovi ulici nastal ogeuj. Ko je prišla požarna hramba' ua lice mesta, je našla v hiši št. 7 na dvoriščnem balkonu tleti zaboj s pepelom, kateri je bil pokrit s kuhinjskimi cunjami, kar je povzročilo velik dim. Ogenj je bil takoj pogašen.
Arctovan je bil v soboto ponoči brezposelni 231etni Fran Žagar iz Iga. Ker ga zasleduje v policijski tiral niči deželno sodišče ljubljansko zaradi hudodelstva javnega nasii-stva, so ga izročili v ondotne zaporo.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 11 Makedoncev, nazaj je pa prišlo 38 Slovencev in 185 Hrvatov. V Lambach se je odpeljalo 14 Hrvatov. V soboto je šlo v Ameriko 32 Makedoncev.
izgubljeno in najdeno. Šolski učenec Albert Zamarin je iz«nbil šols-ko torbico, v kateri je imel šolske risbe in telovadne čevlje. Gdč. Valerija Loretičeva je izgubila zlato verižico. Realec Emanuel Zelinka je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. Kuharica Antonija Labemi-kova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja.
Slavje at Kletnisf akad. toka. I trativa »Triglav« Is Oradea se vrši
narodna obrambi
Prva   ljubljanska podružnica
»Branlbora« je izročila glavni blagajni kot letni prispevek članov za L 1910. — 170 kron. Članom ljubljanske podružnice izrekamo s tem svojo zahvalo in jih priporočamo v posnemanje vsemu rodoljubnemu občinstvu, ki žal še ne ve po zaslugi ceniti velike važnosti narodno obrambnega društva »Bran i bora«. Nadejamo se, da se bo v prihodnje slovensko občinstvo bolj zavedalo svoje narodne dolžnosti ter pridno snovalo širom domovine podružnice »Branibora« ter marljivo pošiljalo prispevke v blagajno tistega društva, ki ima nalogo braniti in čuvati slovenske meje, da jih nam ne ugrabi tujec.
Društvena naznanila.
Ljubljanske dame in gospodične imajo svoj sestanek v svrbo dobrodelne prireditve sa »Domovino« v I>onedeljek, dne 13. februarja ob 5. popoldne v »Narodni kavarni«. Vabljene so na ta sestanek bres izjeme vse dame in gospodične, ki kažejo količkaj simpatije sa »Domovina«. Ker je do prireditve le še malo časa, prosimo točne in obilne udeležbe. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
teta.
Triglav« Is Oradea se vrši
v Ljubljani v nedeljo* 19. t. m. po sledečem sporedu: Ob 10. dopoldne občni zbor »Starejšinske zveze« bivših rednib članov »Triglava« v mali dvorani »Narodnega doma«. Točno ob 2. popoldne se prične slavnostni banket v veliki dvorani hotela »Tivoli«. Zvečer ob 7. se udeleže slavnostni gostje predstave »Baron Trenk«, na kar se točno ob 9. s slavnostno polonezo prične v veliki dvorani »Narodnega doma« velik ples, pred katerim pripne ga. dr. Tavčarjeva Triglavanski zastavi nov trak, dar ljubljanskega naprednega ženstva.
Vabila sa slavnostni banket in za Triglavanski ples, dne 19. t. m. so razposlana Prosimo pa one gg., ki so prejeli vabila na slavnostni banket 19. t. m. v hotelu »Tivoli«, da nemudoma in brzojavno sporoče svojo udeležbo na banketu akad. tehn. društvu »Triglav« v Gradcu, Schonaugasse 17 I., ker za prijave poteka že skrajni čas. — Vabila za ples so, dasi smo jih naročili 2000, že pošla. Če bi se pa kdo želel udeležiti Triglavanskega plesa in slučajno ni prejel vabila, naj blagovoli to sporočiti g. Milku N a -g 1 i č u , Ljubljana, Ilirska ulica 25, da se mu dopošlje provizorno vabilo. Pri omenjenem gospodu zastopniku društva se dobe tudi druge informacije glede plesa in slavnosti sploh. Zaradi javnosti omenjamo, da veljajo vabila, naslovljena na šefa familije za vso rodbino in v najožjem stiku s to stoječe osebe.
VII. družabne večer »Narodne čitalnice« se je vršil v soboto na stari, prijetni način. Posebno moramo oohvaliti krasno koncertno produkcijo, pri kateri sta prvič v »Čitalnici^ nastopili gdč. Angela Maličeva in Štefka Skrbinškova. Ženski lereet, Fr. Gerbičev »Rožmarin« je izpadel z isto eksaktnostjo in ubranostjo, kakor pri zadnjem koncertu »Glasbene Matice«. Gdč. Maličeva se je v Sattnarjevem »Zaostali ptič«, ki ga je pela v netransponiranem originalu
Sestanek akad. fer. društva »Sava« se vrši danes zvečer ob polu 10. v restavraciji »Narodnega doma«. Vsled važnosti dnevnega reda vabimo še enkrat vse redne člane in gg. starejši ne na sestanek.
Plesni venček društva trgovskih sotrudnikov. V soboto zvečer se je vršil v veliki dvorani h"tela »Union« za prostorno dvorano prilično dobro obiskan plesni venček društva trgovskih sotrudnikov. Ne samo na plesišč«, temveč tndi na prostom, ki je bil rezerviran za one, katerih zvoki neumorno s vira joče Slovenske Filharmonije niso mogrli premotiti in zapeljati k plesu, se je razvilo prav -živahno gibanje, ki je trajalo do ranega jutra. Prireditev je posetilo tudi več odličnih gostov, med njimi zastopnik družbe Balkan g. Uhel, zastopnik Kolinske tovarne in mnogo odličnih trgovcev, med temi gg. Čuden, Stritar, Jelačin, Samec in Žargi ter g. Kostevec. Kot nekaj posebnega io treba omeniti, da so se nudili stranski prostori gostom in da je bi--a garderoba prestavljena na spodnji konec za dvorano, kar kaže, da se je društvo potrudilo odstraniti tudi na zunaj vse ono, kar sicer moti goste pri prireditvah v Unionn.
VIL velika med na rod na maška-rada. Strokovna zveza tobačnih delavk in delavcev v Ljubljani je priredila kakor običajno vsako leto, tako tod i v soboto veliko mednarodno maškarado v veliki dvorani Narodnega doma. Kakor vsako leto, tako je tudi letos privabila ta maškarada pestro množino najrazličnejših mask na plesišče. Videl si črne in rdeče domine, pierota in klovna, Angleža in Španjola. Kranjce in Kranjice, Cigane in Ciganke, celo Zamorec se je hotel zasukati z našimi dekleti. Dra-žestne fantazije so se vrstile, z najele-gantnejšimi toaletami, pravo neprisiljeno predpustno vrvenje je vladalo po dvorani in vseh stranskih prostorih. Prijetne te domaČe zabave se je udeležilo poleg zelo velikega števila Ljubljančanov tudi mnogo ljudstva iz bližnje in oddaljenejše okolice ljubljanske in po končanem čitalui-škera plesu so zvabili z"oki neumorno svirajoče Slovenske Filharmonije tudi velik del posetnikov čitalniškega večera, med njimi tndi go. dr. Tavčarjevo v plesno dvorano. Omenimo še, da je skrbel gostilničar g. Kržiš-nik z dobro postrežbo po popolnoma navadnih cenah za one, ki so si hoteli oddahniti od vrvenja na tem vseskozi krasno uspelem maškaradnem večeru, ki bo brez dvoma prinesel tudi precej doneska skladu za obolele člane zveze.
Deželno pomofoo društvo sa bolne na pljučih. Napovedani izvanredni občni zbor se vrši v torek, dne 14. t. m. ob poln 6. zvečer v biblijotečni dvorani c. kr. deželne vlade.
Odbor slov* akad. društva »Slovenija« na Dunaju se je na zadnjem občnem zboru konstituiral tako-ie: predsednik: iur. St. Virant; podpredsednik: iur. Rad. Brenči č; tajnik: iur. Rado Prešeren; blagajnik: med. B. Kussel; knjižničar: med. L. Zbač-nik; arhivar: phil. Lav. Cermolj; go-
spodar: phil. Jo*. Rus; namestnika: iur. L. Kaisersberger, agr. Rod. Wis-siak; pregledniki: med. V. Zalokar, phil. Fr. Vrhovnik, iur. Iv. Sajovie. pokazala z nova kot izborna pevka z obsežnim, sonornim altom. Ga p!. Foedranspergova, ki je tndi posetila družabni večer vsled obolelosti ni mogla sodelovati pri koncertu, po katerem se je razvil ples, ki je lepo naraščal v animiranosti in zabavnosti do 3. zjutraj.
Prosvetn.
Slovensko   deželno gledališče.
Jutri, v torek se poje prvič v sezoni G. Puccinijeva opera »Boheme« z gospodom Ernestom vitezom C a m m a-roto v glavni tenor ki vlogi. Gosp. vitez Cammarota je pel vlogo Rudolfa že opetovano v Zagrebu v hrvatskem jeziku. Kakor na dunajski dvorni operi, se tudi pri nas vprizori ta opera v moderni obleki. Predstava se vrši za nepar - abonente. — V četrtek opera »Boheme« za par - abonente.— V soboto prvič G. Hauptmanna drama »Voznik Henschel« za nepar. — Opera pripravlja Gonnodovega »Fausta«, opereta pa Leharjevo »Veselo vdovo«.
Razne stvari.
* Po Rotschildu. Alberta Rot-sehilda, čigar premoženje cenijo na fjOO milijonov ki on, pokopljejo v torek dopoldan. Samo davka bo pripadlo državi okrog 20 milijonov kron. To bo zopet lep prispevek za dread-noughte!
* Zopet nesreča na svetovni razstavi v Bruslju. Velika stavba za stroje nemškega oddelka na razstavi v Bruslju se je podrla v soboto. Do 1. popoldne so izvlekli izpod razvalin tri mrtve in 7 ranjenih. Nemška vlada se krčevito brani in zanika, da bi bili nemški inženirji krivi te nesreče.
* V sodni dvorani. V četrtek zvečer, ko se je razglasila na Dunaju proti 10. uri obsodba proti petorici nevarnih tatov, so se vsi obsojenci, ki so dobili težke kazni, vrgli na so-obtoženea Krala, ki je bil v svojih izpovedih hudo obremenil soobtožene tatove. Vrgli so ga v sodni dvorani na tla in hodili po njem, pri čimer jim je pomagalo tndi v obilnem številu zbrano »občinstvo«. Šele šest paznikom z golimi sabljami se je posrečilo, ukrotiti divje tatove. Državni pravdni k je naznanil obsojencem, da jih toži tudi zaradi hudodelstva javne nasilnosti. )bčinstvo, ki je obstojalo Iz samih prijateljev in prijateljic obsojenih tatov, še na cesti ni mirovalo, tako da je morala poseči vmes policija.
TelcfonsKo m Brzojavna
portflla.
Bivši tržaški namestnik umrl.
Trst, 13. februarja. Včeraj je tukaj umrl prejšnji tržaški namestnik baron Kinaldini. Pokojnik je bil velik nasprotnik Slovencev.
Srbski prestolonaslednik na Dunaju.
Dunaj, 13. februarja. Danes je prispel semkaj na povratku s Francoskega srbski prestolonaslednik kraljevič Aleksander. Na kolodvoru so ga sprejeli člani srbskega poslaništva in velika množica občinstva, večinoma iz tukajšnje srbske kolonije.
Po Rotschildovi smrti.
Dunaj, 13. februarja. Iz Budimpešte je cesar brzojavno kondoliral rodbini umrlega Alberta Rotschilda, Tudi prestolonaslednik in nadvojvode so izrekli rodbini svoje sožalje. O
testamentu, ki pa še ni publiciran, se izve toliko, da je volil umrli baron Albert Rotschild 12 milijonov za razne dobrodelne namene in ustanove.
Za češko vseučilišče v Brno.
Rrno, 13. februarja. Včeraj so se vršili po vsi deželi shodi, na katerih je ljudstvo manifestiralo za ustanovitev češkega vseučilišča v Brna.
Delegaeijsko zasedanje,
Budimpešta, 13. februarja Danes popoldne bo avstrijski vojni odsek nadaljeval generalno debato o mornariškem proračunu. Vojni odsek bo imel seje ves ta teden. Prihodnji teden se prično plenarne seje avstrijske delegacije, ki bodo trajale do prvih dni meseca marca. Danes je prispel semkaj tudi avstrijski ministrski predsednik baron Bienerth, da se udeleži delegacijskih sej.
Fevervarv zbolel. Budimpešta, 13. februarja. Bivši ministrski predsednik Fevervarv je danes nevarno zbolel.
Tajna   pogodba glede skupne banke.
Budimpešta, 13. februarja. V tukajšnjih političnih krogih se razpravlja posebno o situaciji, ki je nastala vsled izjave finančnega ministra Lukacza v sobotni seji poslanske zl>ornice. Poslanec Desy je stopil v 4clensko parlamentarno komisijo Košutove stranke, ki naj pregleda tajne akte o nagodbi glede skupnega bančnega vprašanja z dne 8. oktobra 1008 ter naj ugotovi, če so dani v teh aktih predpogoji za politiko proste roke.
Minister dr. Milovanović gre v Rim.
Belgrad, 13. februarja. Demen-tujejo se vesti, kakor da bi minister zunanjih del dr. Milovanović no spremljal kralja Petra v Rim. Na merodajnem mestu zatrjujejo, da bi bilo kraljevo potovanje v Rim sploh brezpomembno, ako bi ga ne sprem-lial zunanji minister.
Zdravje cesarja Viljema, Berolin, 13. februarja. Včeraj so krožile tu vznemirljive vesti o zdravstvenem stanju cesarja Viljema, Govorilo se je, da se mu je bolezen poslabšala, Oficijalno se te vesti odločno dementujejo. Cesar baje nima več mrzlice in se splošno počuti boljšega.
Nov avstrijski konzulat. Dunaj, 13. februarja. Francoski listi prinašajo vest, da misli avstrijska vlada namestiti v Tripolisu nov konzulat.
Gospodarstvo.
— Vinarski in kletarski tečaj na Grmu. Kranjska kmetijska Šola na Grmu priredi dne 3. in 4. marca vinarski tečaj; dne 6., 7. in H, marca pa kletarski tečaj. Oddaljenim in revnim vinogradnikom plačil ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in tudi podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, kateri za njo pravočasno po dopisni-ei prosijo. Priglasila iu prošnje, za podporo je doposlati do 25. i'ebrtiiir-ja ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kan-dija, Kranjsko).
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 13 februarja 1911. Termin« Pšenica za april 19H       .  za 50 kg II 50 »      m oktober 1911.  .  za 50 kg 10 89 Rž as april 1911   ....  za 50 kg $20 Ko uza za maj 1911 ... za 50 kg 580 Oves sa april 1911   ... za 50 kg 867 C f • k 11 v« Nespremenjeno.
Mesto vsakega posebnega
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tu$no vest, da je naša nepozabna, iskreno ljubljena sestra, ozir. teta, svakinja in sestrična, gospodična 579
]Be>ti IVolli
danes ob pol 6. ori zjutraj, večkrat previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgem, mukapolnem trpljenju blaženo v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode dne 14. februarja ob 5. popoldne is hiše Žalosti Študentovska ulica št % na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 13. februarja 1911.
Žalujoči ostali.
Prvi slov. pogrebni ssvod los. Turk.
»raaipfln mm t gSM
*t »8. (H.par).        BraM. puM, StOS. ▼ torek, 14. februari« 181L
Op*nt    Prvič v sezoni: Oparal
BOHĆME.
(ilvljenle umetnikov - bohemov.)
Prizori iz romana Henry Murgera d« nobene" v Štirih slikah. Besedilo spesnila G. Giacosa in L. illica. Uglasbil BUcomo Fucciai. Kapelnik prof. Frid. Reiner. Režiser Hinko Nučič.
Blagajnica se odpre ob 7. uri.
Začetek ob l/28. uri.
Konec ob 10.
Pritiodnja predstava bo i fctrtrt 16. fikiutja.
edina slovanska ura za telovadce.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana H f,.ffnfl. Ljubljana
ii fm H. Jllllllcl Sv.Petra usta
Meteorološkno poročilo.
VifTrc mi norjen 398-1'.       Srednji zračni Uak 7l«*f ia
	Cm opazovanja	Stanje barometra v w*m	2« W w <s-> s h- —	Vetrovi	Nebo
11.	2. pop.	741 4	-2 0	m. jzah.	jasno
	9. ZV.	742 5!		sr. jzah.	del.oblač.
12	7. zj.	743 1	- 3f>	sr.svzhod	oblačno
2. pop. 742 7 3 4 si. jjzah. dei. oblč. j 9. z v. , 7*3 4   —11   si. jzah.
13.   7. zj. j 743-7
jasno
36 si. szah. ; megleno
i i        i        t i
Srednja predvčerajšnja temperatura —34', norm. —0 6° in včerajšnja —u*3', norm. —0o°. Padavina v 24 urah 0U mm in 00 mm
Zahvala.
Za.   vst   dokaze prijateljskega
sočutja povodom smrti našega nečaka, oziroma bratranca, gospoda
Uroša Štefanovića
se najtopleje zahvaljujemo. Posebno najprisrčnejša zahvala požar, brambi in »Sokolu« v Metliki in vsem tistim, ki so ga v njegovi kratki a mučni bolezni obiskaii. Najlepša hvala tudi vsem onim, ki so pokojnega spremili k zadnjemu počitku. 575
Novo mesto, 10. febr. 1911. Rodbina Štefanovih
Zahvala. S
Za vse dokaze prijateljskega sočutja, povodom  smrti nepozabnega
očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Petra Malica
se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno se pa zahvaljujemo si. požarni brambi, si. »čitalnicama« iz Bosiljeva in Vinice, vsem darovalcem vencev in končno vsem, ki so na ta ali na oni način lajšali našo bol-
Na Vinici, 9. svečana 1911. Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom nenadomestne izgube iskreno ljubljene, nepozabne, predobre mamice in odnosno stare mamice, gospe 578
Frančiške Furlan
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za vse mnogobrojne izraze globokega sočutja.
Osobito se zahvaljujemo tudi še prečastiti duhovščini, velecenjenim gospodom pevcem in istim velecenjenim damam in gospodom, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo preblago rajnico k večnemu počitku, ter vsem velecenjenim darovalcem prekrasnih vencev.
Ljubljana, 13. februarja 1911.
Rodbine: Đr. Farlan, Golob, Piraat.
Mri
optik in Mik
Dragotin Jurtnan
Ljubljana, Šelenbargova ulica št 1. Predilnica za bombaftevino lite
spretnega, zanesljivega oženjenega 578 >    V t)V •
ki je obenem vajen tudi kovanja, prelaganja cevi, popravljanja strojev, torej dobro izurjen v vseh v to stroko »padajočih delih. Sprejme se proti predložitvi izpričeval ob dobrem plačilu in prostem stanovanju z uporabo vrta. Ponudbe pod »sproten ključavničar" na uprav ništvo «Slov. Narodac.
Hotel
Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljani m3
Sv. f etra cesta štev. 27
v »Ustni kolodvora. Lepe zračne sobe.
Priznano fina kuhinja.
taborno pijačo.
Nizka ammm.
Lopi restavracijski prostori.
Pivovarna Mengeš
JULIUS STARE
Ustanovljena leta 1818. Ustanovljena leta 1818.
Zaloga v Ljubljani,
JKetdkove ulice štev. 19
priporoča svojo izborno vležano marčne, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Telefon štev. 248.        ^O.        Zclefon štev. 248.
Velika banka išče
372
dovoljenih in garantiranih srečk proti dobri proviziji. Slovenske alii_ hrvaške ponudbe je poslati na S«
Bndapoat, BAthoi? etosa 9.
ki ji je kaj leteče aa zdravem negovanja kuže. zlasti ki hoče odpraviti pege kakor tudi dobiti in obraniti nežno mehko kozo se nniiva le z 491 Illijinim mlečnim milina. ■ s) t» m lom s konjičkom tssllsSSsNssjSi* (Znanka lesen konjiček), h (nsviiM s nrfnni. Isisan io Kan., Def« a. 1.
Mi razpošiljam isako sredo In četrtek v teflno.
Cena kg 1 K 40 v po poštnem povzetju. Manj kakor 4 kg se ne odpošilja.
Ivan KraiOTOOf 517 ribič, Stari trf prt Rakeku.
so sprejme
v ..Narodni tiskarni4*.
Gostilna
n Tunaškem trga 1 Cbivsi .Katoliški srni
Natančno se poizve pri stavbni tvrdki
F. Supanoič, Šubičcva ulica št 5.
z znamko repate zvezde le najboljše blago
za
402
t|g^ Briljanti na obroke I
Vsak, ki pošlje K 15* , dobi takoj pristen 14 karaten zlat verižični prstan c. kr. pundran, okoli 4 grame tetak. Dalje pristen briljantni prstan najmodem. oblike, 2 briljanta in safir za K 150*— tudi na obroke po roojili najugodnejših pogojih 4 K mesečno. Pošlje se tudi lahko po povzetju zneska K 15-—. Pošilja se na
vse kraje.   Debelost prsta naj se navede v milimetrih aH pošlje progica papirja.
ar „ ara ar: na mw mc ntm?   Bfeclava, (Lundenburg) Moravsko.
Velika zaloga 3,61
dometih in tovornikih Mm
Naročila po meri se izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici.
MATEJ OBLAK, Kongresni trg št. 6.
Ustanovljena leta 1882.
Ustanovljena leta 1882.
0
/. Rezervni zaklad .*. nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog m dvajset milijonov kron.
I II-
Kmetska posojilnica
resistraiaiia zadruga z neomejeno zavezo
registrovm ztfap z neomejen zaun
ljubljanske okolice
i lastnem zart« rJamo y LlDbllaOi Ponajifca ceita M 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
411
brez odbitka rent-.*. nega davka. /.
s:
c>
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posoinje na zemlju
po 57*% brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru.
Telefon itei. 185 interiir&an.
Račun:
pri avstr. ?*)št. hran. st. 826.406 pri ogr. post hran. št. 19.864.
Eskomptuje
trgovske menice. *ag
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000.
Zaradi rodbinskih razmer se v zdravilišču Opatija-Volosko, Glavna cesta, proda majhna dobro idoča
kavarna.
Naslov: €aI6-YolOSka.
5bo
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno Črno dal«
matinsho vino m
Koč
najboljše sredstvo.
4 steklenice (5 kg) franko K 4-—.
Br. Novakovič, Ljubljana. 518 v Jabianici pri Ilirski Bistrici,
t. velikim vrtom inp ri-bližno  4 orali hoste, pripravna za vsako obrt na okrajni cesti, 86 \% proste  roke cens
prOfla.  —  Vprašati je pri lastniku:
Josip Štefančičn, gostilničarju v Trnovem 74 pri Ilirski Bistrici,
na Starem trgu št. 30 n je kakor navadno a:
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in rani Pogačnik.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani-
Dalfilsk« glavnloa K S,000.000. Stritarjeva ulica štev. 2.
Podmtnloo v Splletn, Celovca, Trsta in Sarajeva.
Sprejem vloge u kipet hi u tekofi rani ter jn JL  % W obrestaje o* tte vloge m Bsth "f   |2 \
al fond kron.
Xijmje m prodaja sreflce ia vrcoaostae papirje vseh vrst O po oaevaen ktrzi.
i
Lastnina Is tisk »Narodne
9HD
4