Pottnina otafana v gotovim Leto LVIII. v Uublteni. v petek, dne 14. marca 1930 St 61 1. 'zrfaia st. 2 air Naročnina Dnevna noaja U krdiwia» Jugoslavllo mesečno ii I>ln poileino 190 Oln celoletno »O Oln za inozemsivo meieiDo 40 Oln ntde |»ka izdala ce.oie no v Juge •lavlti 120 Dm za Inozemsivo 140 E S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sioip (jein-vism mali oglasi po I SO inil),več|iog asi па<1 mm v.sine po Din г-ли vellRI po > .111 I Din. v urednSIcem delu vrsilen (IO 10 Din 1.1 Pr y-ecervi n noro ' 4 popu3i Utile OO I iiun.lj razen ponaeljrta :n 'Jnr;v'i do orožniki) UreanMiKo /e 1 liopuanevi ulici Al.6 iiJ Rokopisi se ne vračalo, net r a nh Irana nismo se ne »pretentalo (/rauDiiivo ifileion «i ?050. uoravntilvo »1. 2329 Največji zločin boljševizma i. Otroci si vedno osvoje naša srca, zato ker so nedolžni. Kako bi tudi bilo mogoče ustavljati se čistim pogledom, katerih še ni omadeževalo življenje! Naj bodo modre ali temne oči, naivna zaupljivost, ki sije iz njih, spominja na nebo, ki jih je poslalo. Zato se ljubezen, ki jo imamo do otrok, podzavestno združuje s tihim spoštovanjem. Zdrava človeška narava nagonsko čuti zasluženo prekletstvo, s katerim evangelij grozi onim, ki bi oskrunili otroško nedolžnost. Kako strašno razočaranje občutimo, ako odkrijemo pokvarjenost tam, kjer bi pred zbujenjeni zlih uago-nov morala snivati le čistost, zatopljena v lastni srečni svet ljubezni in otroškega paradiža. Boljševišlm Rusija, ki nam ua žalost nudi podobo tolikih grozot, je našemu veku prihranila najžalostnejšo in najstrahotnejšo sliko, ki si jo le moremo misliti: Kalvarijo nedolžnih in pokvarjenost najmlajših. Vsi, ki so v zadnjih letih prepotovali Rusijo in ki so imeli pogum in priliko, da si ogledajo še kaj več, kakor pa so jim navdušeni boljševiški voditelji ravno hoteli pokazati in naj se imenujejo Georges Duhamel, Luc Durtain, Géo London, Panait Istrati, Armen Dhanian, W. Brown, Hélene Gosset in drugi, sami časnikarji ali pisatelji, ki so obiskali Moskvo in Leningrad ter pokrajine notri do Kavkaza, vsi pripovedujejo o jatah zapuščenih otrok, ki nudijo tako žalosten in pretresljiv pogled, da potnika spreletava groza. Razcapani, napol nagi se potikajo brez cilja okrog po dvajset in trideset skupaj. V mrazu se stiskajo skupaj v količkaj zavarovana zatišja, črna, uboga kepa premraženih bitij, iz katere se čujejo le mile prošnje na mimoidoče. Tople dni pa jih najdete posedati ob cestah pri raznih igrah na karte in marsikak mimoidoči se zgraža nad čudno zrelimi kvantami in kletvi-nami, ki prihajajo iz njihovih ust. Prodajalka z živili odmakne za hip oči, a že ji zmanjka ena in druga stvar iz stolice. Naznani stražniku, toda mladi tatici so se že razkropili kakor jata vrabcev, ako med nje vržete kamen. Prepuščeni samim sebi žive od tatvine in miloščine. Nedorasla dekleta spremljajo take tolpe in lahko si je misliti njih vlogo med pokvarjenimi fantiči. Spočetka so boljševiki skušali utajiti to svojo nadlogo in sramoto. A uvideli so, da ne gre kar tako. Po sovjetskih časopisih so se javljali glasovi »o strašni nadlogi nove Rusije«, in celo o »sramoti« in »zločinu«. Celo komisar za ljudsko zdravje Semaško, se ni bal v »Izve-stijih« (4. sept. 1925) napisati, da so »zapuščeni otroci živ očitek na vesti ruskega naroda«. Zlo je gotovo veliko. Toda, kje so njegovi vzroki? Hočemo se zaenkrat vzdržati vsake lastne sodbe in nudimo podatke, kakor smo jih povzeli po izključno sovjetskih virih. Znano je, da so boljševiki kot krivca radi zapuščenih otrok spočetka navajali prejšnji režim. Silina Zinovjeva je pogumno pisala, da je to dedščina kapitalistične družbe. To naj bi bil pojav, ki redno spremlja kapitalistični družabni red. Cinična agitatoriea seveda ne doprinese za svoje trditve nobenega dokaza. Bodo pa vzroki za tolikšno množico zapuščenih otrok — Amerikanec Breister jih ceni na 6 milijonov — dvojni: prvi so zunanji, drugi notranji. K zunanjim vzrokom moramo šleti vojno in pa strašno lakoto v letih 1921—1922. Ko so 1. 1916. Nemci zlomili rusko fronto, je moralo nenadno izprazniti zapadne province kakih 5 do 6 milijonov ljudi, ne da bi bili najmanj na beg pripravljeni. Kakor čreda živine je množica begala pred nemškimi regimenti, in izgubljala ter popuščala svoje otroke v strašni zmešnjavi. Te sirote so tvorile prvi kader »izgubljenih otrok«, katerih pozneje večina ni niti vedela, 11e kje so doma, 11e kdo so njihovi starši. Leta 1918. je Rusija definitivno izšla iz vojne, toda trpljenje otrok še ni bilo končano. Pričela se je krvava državljanska vojna med »belimi« iu »rdečimi«, ki je imela fronto ob Volgi, na Uralu, Sibiriji in na Ukrajini. »Rdeči« so ostali zmagovalci, toda jate zapuščenih otrok so se pomnožile za nove sto-tisoee. Strašna lakota v letu 1921—1922, ko je stradalo okrog 40 milijonov ljudi, je zelo razredčila vrste blodečih otrok, 11 dovedla jim je nove množice, katerim so za lakoto pomrli starši in hranitelji. Poročilo papeške pomožne akcije, ki je tedaj delovala v Rusiji, opisuje strašne prizore, kako so sestradani otroci pekli in jedli svoje tovariše, ubijali tudi odrasle in celo lastne starše. Dogajali so se najgnusnejši čini, do katerih pripravi človeka le skrajna la- Ofmii-u j( t. lv„pi4„i/t-i'i UI.41.U -f 1.CJ1Ui vil račun: Liubliana Slet. 10.050 In 14.349 za mseiale., Saiaiei o «1.7563, Z:i(yieb il. )9.0I1, Prana In liuuai il. 24.797 Proti halitcem miru na Atentati - delo makedonstvujuščih — Bolgarija obsoja terorizem — Temne Belgrad, 13. marca. k. Ne samo po preiskavi naših oblasti in ugotovitvah mešane komisije, marveč tudi po priznanju samih krivcev je jasno in nedvomno dokazano, da so poslednji gnusni atentati na mirno prebivalstvo v Pirotu, Krivi Palanki in Striimici premišljeno delo revo! lcijonarne organizacije makedonstvujuščih. Takoj po prvem atentatu so glesila teh rušilcev sporazuma med slovanskimi narodi na Balkanu javno priznala, da je to njihovo delo in da mu bodo sledila še druga, da se na ta način »v Evropi čuje njihov protest«, Evropa je ta njihov protest cula in ga ocenila, kakor taka nečloveška dejanja zaslužijo. Pisanje najuglednejših evropskih listov odločno obsoja ubijanje mirnih državljanov in večina od njih zahteva, da naj se s temi ru-šilci miru odločno razčisti. Če Bo'garija iama ne more z njimi obračunati, potem jc dolžnost sile na delu civilizirane Evrope, da najde sredstva in načine, da bo'garski vladi pomaga pri iztrebitvi barbarizma in divjaštva, ker je to stalna nevarnost ne samo za mir na Balkanu, marveč v Evropi sploh. Tako piše vse ugledno evropsko časopisje. Bolgarska vlada odklanja vsako zvezo z revolucionarnimi razbojniki. Zato Evropa in predvsem mi od nje pričakujemo, da bo to tudi dokazala s tem, da bo krivce, ki sc nahajajo na njenem ozemlju, ostro kaznovala. Nastane vprašanje, kdo plača te razbojniške čete, kdo jih podpira in podpihuje. Evropska javnost se mora brezdvnmno ludi za to vprašanje zanimati in odločno na: t piti tudi proti onim temnim silam, ki tako razbojniško akcijo materijelno in moralno podpirajo, proti silam, katerim sporazum nud obema sosednim "'ovanskima državama na Balkanu ni po volji. Pisanje lujega časopisi:' da slutiti, kje so te temne sile. Evropsko časopisje zah-tevu, da se vsi krivci temeljito kaznujejo. Beljrad. 13 marca k. Povodom poslednjih atentatov v južni Srbiji je zelo zanimivo j poročilo, katero prinaša Giornale d' Italia« iz Sofije. V njem se pravi med drugim: >Poleg te epizode (umor Buntlova in Dimitrijeva v Sofiji) imamo v snočnem strašnem atentatu v Pirotu nov znak nadaljevanja teroristične makedonske ak'ivnost: v Jugoslaviji. Smatra se kot sigurno, da gre za makedonsko akcijo velikega stila, kateri bodo sledile še druge manifestacije. « Kakor sc vidi je bil Giornale d' Italia-oziroma njegov informator v Sofiji zelo dobro poučen, zakaj kmalu nato. ko jc prinesel ta list poročilo o atentatu v Pirotu, jc sledil atentat v Krivi Palanki in Strumici To so bile te druge manifestacije ki jih je dobro informirani italijanski list že napovedal. 99 Pohod mučemkov 6C Kako \e Gandhi začel svoio romarsko pot do morske obali Demonstraci e v Kalkuli in Bnmba u London, 13. marca. Mahatma Gandhi je zapustil svoj samostan v Satyagrabi 11a griču 4 kilometre daleč od Ahmedabada rano v jutro dne 12. t. m. Zdaj koraka v smeri proti .Talalpuru na bregu zaliva Cambay, kjer hoče izvršili simboličen ritus, kaleri naj bi pomenil začetek neodvisnosti Indije. Že več dni se je zbiralo v Ahmedabadu na tisoče pristašev Gandhija, da se priključijo njegovemu «'pohodu mučenikov«. Angleška oblast je zato Gandhija pozvala, da naj svojo pot izpremeni v toliko, da 11e bo šel skozi mesto. Gandhi je odgovoril, da je tako itak že sklenil sam, da se ne bi prelivala kri. Zato je mesto obšel, korakajoč čez most pri Sabarmatiju, in se zdaj pomika po cesti, ki vodi v Barodo. Preden se je Gandhi s svojimi učenci podal na pot, se je pred samostanom dvignila rdeče-zeleno-bela zastava neodvisne Indije. Nato so Gandhi in njegovi učenci pokleknili in naglas storili obljubo, da jih bo le smrt mogla zaustaviti na poti k svobodi in neodvisnosti indske domovine. »Če bi imel jaz 11a razpolago sedemdeset lakas rupij (okoli 150 milijonov dinarjev), bi lahko obljubil takojšnje uresničenje neodvisnosti Indije. Toda mi se bomo borili samo s silo svoje volje in s svojimi žrtvami. Četudi bo ta borba dolga, bo ovenčana končno z zmago.' Pred par dnevi je bila v samostanu v Satyagrabi izbruhnila epidemija črnih koz. Več kot 40 učencev je zbolelo, trije mladi fantje so umrli, ker niso poklicali zdravnika. Gandhi je namreč izjavil, da naj se volja Boga ! ue skuša preprečiti po človeškem vmešavanju. ! Mrtvece so v navzočnosti velike množice ljudstva pokopali, Gandhi pa je imel govor, v katerem je med drugim dejal, cla »nas smrt treh j otrok 11e sme uplašiti, ko bo borba za neod-• visnost zahtevala mogoče tisoče in sto tisoče j žrtev. »Jaz sem prepričan, da nam je Bog v svoji neskončni modrosti hotel dati vizijo smr-. ti, da naša srca in voljo še bolj utrdi.« V Titagarku pri Kalkuti jo prišlo do nemirov, ker je policija zaprla župana v Kalkuti dr. Sengutta. 40.000 predilniš' ih delavcev štrajka. Ko je policija neko agitalorico aretirala, jo je množica napadla. Policija se je zatekla v bližnjo stražnico, ki jo je množica začela bombardirati s kamenj?m. Več ko ."iOOO ljudi je skušalo stražnico naskočiti, cla agitalorico, ki jo je bila policija vzela s seboj, osvobodi. Toda 12 policistov pod poveljstvom j dveh indskih inšpektorjev je, izpavši iz straž- j niče, množico z gclimi sabljami razpršila. V Bombayu so nacionalisti začetek Gan-dhijevega pohoda v Jalalpur proslavili z de-demonstracijskim pohodom po mestu. Demonstranti so razbili šipe 11a poslopju lista Times of India« ter na nekaterih trgovinah. Obenem se je podalo par sto dijakov pred mestno 1 išo, da strgajo okraske, ki jih je napravila mestna uprava, da počasti guvernerja, kateremu je župan istega večera priredil banket. Policija je dijake takoj razgnala. London, 13. marca. 11. Na svojem pohodu v solno kotlino je Gandhi včeraj dosegel aj Asiali, kjer je v daljšem govoru izjavil, da se davek na sol pobira tajno in da ni nič drugega kakor tatvina. Pri odstranitvi tega davka se mora narod pripraviti 11a naj'uijše. celo na smrt. Njegov tovariš Patel je bil aretiran, ker je to izrekel javno in bo morda tudi 011 (Gandhi) aretiran. London, 13. marca. 11. V bližini Bombaya je prišlo danes clo spopadov med stavkajočimi žele .niškimi delavci in policijo. Pri tem je bilo ranjenih 50 delavcev in dva policista. Več voditeljev delavcev je bilo aretiranih. Po vesteh iz Lahpre so tam odkrili daleč razple-leno zaroto, ki uo„e s silo odstraniti angleško nadvlado. Angleške oblasti so o zaroti zvedele o nekem ujeuiiku, ki je bil preu • aretiran krt voditelj nekega a enuita in ki je bil baje udeležen tudi pri lanskem atentatu na podkralja. Staros'ovenska pesem ргз papeževi maši llim, 13. marca r. Na dan sv. Jožefa dne 18. marca bo imel sv. oče sveto mašo v cerkvi sv. Petra. Pri sveti maši bodo jieli staroslo-venske cerkvene pesmi. Švedski krati pri panežu Rim, 13. marca. r. Papež je sprejel v av-dijenci švedskega kralja Gustava. Sprejem sc je vršil z vsemi ceremonijeli, ki so običajni pri Vatikanu pri sprejemu katoliških suvere-nov. Papežev državni tajnik kardinal Paccclh je vrnil ' -alju Gustavu obisk ter sc pri tej priliki zanimal za bolezen švedske kraljice. Pred usodnim g'msovan*em London, 13. marca. 11. Nocoj se bo vršilo glasovanje o nezaupnici delavski vladi. Libe ralci so h konservativnemu predlogu o nezaupnici, ki je sedaj v debati, predlagali do stavek, da je radi depresije v (rgovini in industriji ter naraščajoče brezposelnosti tako.i umestna naprednejša politika nacionalnega razvoja in organizacije. New~Y®rk j kota, ko se v(človeku vzbudi žival in ga požene s skrajno borbo v življenje. Vojna in velika lakota je minula, a množice zapuščenih otrok so ostale in še bolj narasle. Kana na boljševiškem državnem organizmu, ki ga razjeda kakor rak, mora imeti toraj še druge, notranje vzroke, ki jo hranijo. — N. Krupskaja, ki ima lo prednost, da je vdova Leninova in sme zato marsikaj povedati, česar bi drugi ne smeli, piše: Tri četrtine zapuščenih otrok niso posledica prejšnje, ampak sedanje revščine v Rusiji.« Na tem bo veliko resnice. Revščino v Rusiji zelo pomno-žuje velika brezdelnost, ki vlada med delavstvom. Na tisoče mladih potepuhov, ki so preživeli življenje na ulici, ni mogoče vporabiti za nobeno delo. Okrog njih se nabirajo vedno novi postopači, katerih so vsa mesta polna. Razven tega prihaja vedno nov dotok iz dežele. Boljševiški listi neprestano poudarjajo, da je priseljevanje iz dežele v mesta vzrok tolikšne brezposelnosti. Resnica je, da nuižik zapušča zemjo. Neprestanemu privijanju davčnega vijaka na posedujoče sloje se je ruski kmet pričel izogibati 11a učinkovit, loda za državo usoden način: prekrižal je roke in dela toliko, da baš sam tesno izhaja. Zemlja je premalo obdelana in celo ona bajno rodovitna, mastna zemlja ne daje zadovoljive žetve. Kmečki otroci vhajajo v mesta, množe delavski proletarijat in pritiskajo mezde navzdol. Toda še vse bolj kot brezposelnost in oou-ščanje kmečkega gospodarstva je kriza družine, ki strašno množi množice zapuščenih otrok. Lunačarski je priznal, da je propad družine glavni vzrok naraščanja zapuščenih otrok. Lahko si mis'i m o, da sto tisoč razporok samo v enem letu, kakor jih izkazujejo sovjeti, grozno ruši družinsko življenje naroda. Tn med njimi, ki se ne ločijo, koliko jih je, ki žive v pravem ninogoženstvu! Lahko je razumeti, da otroci, rojeni iz takih zakonov, hitro spoznajo, da ni za nje mesta pri domačem ognji- j šču. Mali siromaki, ki prezgodaj padejo iz 11e- j gostoljubnega gnezda, započno 11a svojo roko : bedno pot v svet. ker jim tisti- ki so jim dali življenje, niso oskrbeli tudi ljubeče 111 solnčne mladosti. Newyork, 13. inarca. r. Newyorska policija je predložila 12 velikim industrijskim podjetjem listo imen več slo komunistov, ki bodo vs: odpuščeni iz službe. Na Ia način se je pričela v Newyorku ostra borba proti komunistom. Zvišani itai-ianski to ni in zračm pruračtttt Rim, 13. marca. AA. Zbornica je po go voru ministra vojske Gazzere odobrila proračun ministrstva vojske. Poslanci so priredili odposlanstvu oficirjev, ki so prisostvovali seji v loži za občinstvo viharne ovacije. Zatem jc zbornica .azpravljala o proračunu ministrstva za letalstvo. Poslanec Gray je zahteval primerno zvišanje izdatkov za letalstvo, kar jc utemeljeval s tem, da posvečajo vse države letalstvu največjo skrb in cla bodo bodoče vojne morda že odločene v prvih Irenutkil potoni odločilnih zračnih napadov. Arelac'' « razboin>ka Sofija, 13. marca. AA. Proelulega razbojnika Janačijeva, ki so ga prijele grška oblastva in ki je bil izročen bolgarskim orožnikom, so včeraj prepeljali v Sofijo. Z njim vred so bili polovljeni njegovi pajdaši, bivši policijski uradniki. Krvav spopad v Sahari Rim, 13. marca. r. »Agenzia Štefani ob javlja službeno poročilo, cla je v saharski puščavi nedaleč od Zelle prišlo do spopada med italijansko vojaško čelo in karavano, katere je vodil vodja tripolitanskih vstašev Sulejnmn en Nasser. Pri tei borbi je zgubil življenje ?u lejman in njegov sin. Vsa karavana je bila zaplenjena, med drugim je bilo 22 pušk. Naš zračni promet Zagreb, 13. marca. r. V soboto 15. t. m. se otvori zračni promet na progi Zagreb—Belgrad in Belgrad—Skopi je, 31. f. m. pa tudi proga Dunaj—Gradec—Zagreb. Dosedaj je določen vozni red samo za progo Zagreb—Belgrad— Skoplje, in sicer odpotujejo avijoni vsak dan razo n nedelje. Odhod iz Belgrada v Zagreb jo vsak «lan ob pol 9, i/. Zagrebu v Belgrad ob H. Odhod iz Belgrada v Skoplje ob pol 11 oziroma ob 8. Vozni red za progo Dunaj—Zagreb se bo določil pozneje. Cena enkratne vožnje Zagreb— Belgrad znaša 520 Din, za Belgrad— Skoplje pa 469 Din. Državna pomoč vtbašhe banovine Bok njd 1». marca. k. Finančni minister je odi ril proračun ene najbolj siromašnih banov-n v Jugoslaviji in sicer vrbaške banovine s -rediščeni v Barjaluki. To banovino, kakor /nano, tvorita predvsem dve veliki oblasti bivše Bo^no in Hercegovine, naml-eč vrba-ška in bihašl • blast. Njej pripadajo še nekateri okraji iz bivše travniške in tu lanske oblasti. Ta banovina meri pb površini 20.436 kms in ima 850.01X1 prebivalcev v glavnem siromašnega stanu, od katerih je 58% pravoslavnih, 16% rimskih katolikov in 25% muslimanov. Kakor se čuje, znaša proračun te banovine 73 milijonov Din, dočim znašajo dohodki le '28 milijonov Din. Na ta način je za kritje tega proračuna morala vlada odobriti 45 milijonov Din državne podpore. Z ozirom na veliko siromaštvo in zaostalost pokrajine je ta državna dotacija razumljiva. V banovini imajo danes skupno le 318 ljudskih šol in znaša analfabetizem 90% vsega prebivalstva. Imajo vsega skupaj 2 polni srednji šoli in dve nižji gimnaziji. Zato bo iz novega proračuna znaten del uporabljen za zgradbo novih posebno ljudskih šol in sicer okoli 100 po številu. Skrajno zanemarjene so v tej banovini ludi zdravstvene prilike. Predvsem je ta pokrajina leglo tubeikuloze 1er malarije. V desetih okrajih vlada epidemična sifilis. Bolnic skoraj ni in stanje zdravstva je na najbolj primitivni stopnji. Istotako je tudi promet zelo slabo urejen. Obstoja le par oblastnih cest in železnice skoraj ni. Bete so neregulirane. Isto slabo stan'« velja tudi za poljedelstvo: 00% kmetov še danes orje z lesenimi plugi. Industrije sploh ni. V kelikrr su bili storjeni poskusi, se z ozirom nu veliko konkurenco niso obnesli. Vsekakor je to ena najbolj zanemarjenih pr krajin in čakajo bansko upravo velike naloge. Dsžat-na pos.op a za oošfne urade Belqrtid, 13. marca. k. V mnogih krajih manjka državnih poslopij za pošine in brzojavne urade ter se v ta namen vzamejo v najem privatne zgradbe pogosto za zelo visoke najemnine. Gradbeno ministrstvo je z ozirom na to sklenilo zgraditi čim večje število državnih poslopij v vseh mestih s tem. da hi se odplačala z najemninami, ki so se dosedaj plačevale. Številne občine so sprejele ta sklep gradbenega ministrstva z velikim zadovoljstvom na znanje in so ponudile brezplačne parcele za zgradbo državnih poštnih poslopij. Za naše indas'ri'ce Belgrad, 13. marca. AA. Po obvestilu, ki l'a je prejela centrala industrijskih korporacij, jc g. finančni .ninister izdal odlok, s katerim oprošča sladkor, bencin in alkohol državne trošarine, če se uporabljajo za industrijske potrebe. Industrijska podjetja, ki se žele okoristili s tem odlokom finanč. ministra, morajo navedene predmete denaturirati s sredstvi, ki odgovarjajo njihovim industr. proizvodom. Belgrad, 13. marca. AA. V sredo 9. aprila bo v oros'orih belgrajske industrijske zbornice konferenca producentov ocetne kisline. Vesli iz države Belgrad, 13, marca. r. Z odlokom vojnega ministrstva se bo sprejelo v pomorsko pad-oficirsko šolo v Šibeniku 180 mladeničev iz meščanskih vrst in aktivne vojske. Belgrad, 13. marca. AA. 14. t. m. bo imel glavni upravni odbor narodne banke se;o. Na razpravi bodo interna bančna vprašanja. Osijek, 13. marca. r. Ce:koslovaška tovarna za svilo je vložila pri mestni oblini prošnjo za gradbeno dovol'cnje. Z gradbo svoje tovarne bo pričela 17. I. m. Veliki Bečkerek, 13. marca. r. Ravnateljstvo mestne policije je pozvalo vse gostilničarje, da naj odpuste iz službe vse natakarice pevke in blagajničarke v 3 dneh, sicer jih bo policija s silo odvedla nn pristojna mesta. Ta korak utemeljuje policija s tem, da je bilo pri zadnjem zdravniškem pregledu teb nastav-ljenk med 30 spolno bolnih 12. Zagreb. 13. marca. r. Danes je savski ban dr. Silovit? sprejel veliko število kmečkih de-putacij iz vse banovine. Sprejel je tudi sestro Valerijo Peric, ki je prednica sester ki vrše službo v ženski kaznilnici na Savski cesti. DuuaVka vremenska napoved. Nestalno vreme. V južnih Alpah nekoliko boljšo vreme. Zjutraj zmrznjeno. Tudi podnevi bo temperatura blizu ničle. Na gorah snežni viharji. Poraz francoske opozicije Proračun sprejet z velik o večino — Proračun znaša čez 50 m'tlard frankov 1'; riz 13 marca. d. Nocoj je zbornica sprejela s 120 proti 155 glast.vo.ii zakonski osnutek o hre. plačnein pouku v srednjih šolah do ti. razreda. Zbornica je nato prešla k razpravi o poročilu finančnega odbora, ki odklanja kredite za novo niinisli ilvo in ki omejuje š levilo članov kabineta na 25. Tardieu je i slavil vprašanje zaupnice, ki mu jo je zbornica odobri!« s 320 proti glasovom. S tem je bil odklonjen predlog finančnega oilbjra. Davi ob 8 je zbornica, ker so seje parlamenta per.uanentue, nadaljevala razpravo o finančnem zakonu. Zanimivo je namreč dejstvo, da ima opozicija v finančnem odboru večino. Socialisti in radikali so z omenjenim predlogom, ki je vse-kaktr pepuhiren, upali, da vržejo Tardieujev kabinet. Zaupnica, ki jo je zbornica izglasovali! Tardieuju, pomeni vsekakor veliko zmago vladne dcsnice. Pač pa je vlada tekom viharne noči doživela dve drugi neprijetnosti. Za predsednika peuzi ske komisije je bil na n reč izvoljen Tardieujev osebni sovražnik, radikalni posla- nec Miellet, kl se je v zadnji volivni kampanji nn volivuem shodu v llelfortu celo osebno spoprijel s Tôrdieujem in mu razbil očala. V komi ijo za trgovinsko mornarico pn je bil izvoljen za predsednika socialist Tasso. Tudi v senatu vre proti Tardiei.ju. Tam je deiinkrat-8ka levica izvolila za svjega predsednika senat' rja Steega, bivšega protikandidata za ministrsko predsedništvo. Paiiz, 13. marca. n. Poslanska zbornica je po 25 ur trajajoči seji, ki je trajala s majhnimi presledki od U zjutraj včeraj do danes dopoldne do 10, po burni debati in hrupnih prizorih sprejela državni proračun za 1.1980-31 s d70 proti 112 glasovom. Proti proračunu so glasovali samo socialisti in komunisti. Da je meščanska levica glasovala za proračun, ima svoj vzrok v tem, da je bila Tardieujeva vlada po Cliero-novih net'^nehih prisiljena, sprejeti proračun •• obliki, kakor jo je določila levica v fina.ični komisiji. V sedaj sprejeti končno veljavni obliki znašajo dohodki proračuna 50.4 miljarde, izdatki pa 50.2 miljarde, tako da znaša prebitek 200 milijonov frankov. Hindenhurg podpisa I Youngov načrt Prog'as na nemški narod — Pomisleki pro'j pogodbi s Pol sfeo Berlin, 13 marca n Nemški državni svet je z 42 proti 5 glasovom odobril sprejem Youngovih zakonov in njihovo nvjnost v nemškem državnem zboru ter tudi brez ugovora potrdil likvidacijsko pogodbo s Poljsko s 35 proti 10 glasovom. Berlin, 13. tnarca. n. Takoj pa glasovanju v nemškem drž. svetu je državni kancler dr. Miiller predložil Youngovc zakone v podpis državnemu predsedniku Hindenburgu. Hin-denbnrg je podpisal vse predložene dokumente, samo glede poljske pogodbe jc za sedaj odgodil svoj podpis. V poučenih krogih se je govorilo o lem, da bi Hindenburg utegnil imeti proti podpi-u poljske pogodbe gotove ustavno politične p"mislcke o tem, ali se morejo zunanje politični zakoni in posebno poljska pogodba v državnem zboru sprejeti z navadno večino, ali pa če je patrebna kvalificirana dvetretjlnska večina. Juristični strokovnjaki vlade so izjavili, da je zadostna enos'-v-na večina, ker zunanje politični zakoni ustave i nič ne spreminjajo. V ponedeljek bosta državni kancler in pravosodni minister ponovno razložila Hindenburgu poljsko pogodbo, vlad-I ni juristi pa mi bodo ponovno razložili vzroke, zakaj se po ustavi tudi poljski dogovor , more sprejeti z enostavno večino. Hini nburg I bo potem podpisal tudi dogovor s Poljski, nakar se bo v smislu haaških dogovorov lahko udeleženim vladam sporočila ratifikacija vseh dogovorov. Hindenburg je izdal na nemili narod proglas, da jc s težkim, pa čvrstim srcem, pc temeljiti, vestni proučitvi podpisal Youngove zakone. Kljub težkim bremenom., ki jih Youcgovi zakoni za do'ga leta nalagajo nemškemu narodu, je prišel do preprič~nja, da pomeni Youngov uačrt v primeri z Da-wesovim načrtom zbo'jšanje in razbremenitev tc. gospodarski tn poiitičai napredek na težkem potu osvoboditve in obnove Nemčije. K odklonitvi Youngovih načrtov se iz či'ta odgovornosti ni mcgel odločiti, ker bi bile posledice za nemško gospodarstvo in nemške finance nedogledne. Razorožitvena konferenca pred razidom? Konferenca ni uspeta — Ucanje na itaïi ans^to-francosfco sredozemsko pogodbo ze.o majhno — Franc a odločno proti enakos t tonaže z Itad o London. 13. marca. IA. Strokovnjaki nadaljujejo proučevanje francoskih tonažnih številk. Kljub temn. da napovedujejo nekateri listi, da ne bo možno doseči znižanja francoskih zablev, se bodo razgovori danes nadaljevali. da se na.de v tem težavnem vprašanju kak izhod. Nn včerajšnjem sestanku angleškega in francoskega mornariškega ministra je bil dosežen majhen napredek. Popoldne so d*, znali, da namerava francoski zuuailji minister Briand obrazložiti zastopnikom svetovnega časopisja francosko stališče, Pviai'd jc odgodil svoje poročilo novinarjem na nocoj, ker si hoče hiti popolnoma na jasnem glede stališča Italije. Francoski kolonialni minister upa, da sc sestane z načelnikom ilali.anske delegacije Gntmlijeni že danes. •Times : pravijo, avi se je sestal angleški ministrski predsednik MacDonald z voditeljem japonske delegacije Vakatsukijem in popoldne bo sprejel Grandi,јл. in pozneje menda tudi francoskega zunanjega ministra Brianda. Kljub navidezno nepremostljivim nasprotjem je o-lala dobra volja delegacij neizpremeujena. Glavno težkočo tla konferenci tvori ilalijanuko-francoski spor glede interesne sfere v Sredozemskem morju. Na en: s rani zaliteva Francija jamstva za svojo rament, dočim zahteva Italija pomorsko pariteto s Francijo. Kljub temu obstoja upanje, čeprav zelo majhno, da se bo položaj razčistil z direktnimi pog-jaiiji med Francijo in Italijo. Četudi bi se to slabo upanje nc izpolnilo, se kon'erenca ne bo razstala v brezupu in bo gotovo rešila nekaj glavnih vprašanj. Nekatere države so se že sporazumele glede svojih bodočih programov. V nobenem primeru se ne «me dopustiti, da propadejo ti re-zultalf. Pariz. 13. marra. A A. : H»vasc poroča iz. Londona. da se v franotw' ih krogih ua londonski pomorski konferenci nagli1 ia, da gre francoski predlog za lem. da omogoči sporazum o varnosti, polom katerega uaj bi pel pomorskih si) na londonski konferenci zajamlilo svetovni mir s tem, da j bi druga drugi pomagale v primeru napada. Ta predlog, pravijo dnlje francoski krogi, ni imel namerni. ki mu je bil nepravično podtaknjen. čeS. da je hotel, naj hi države sklenile vojtto zvezo. V resnici je to samo predlog proti nap-dalcem. Zatem so v teh krogih nagla&a, da Francija ne more reducirali svoje mornarke, ker ïe ni napredka v vprešan.u varnosti. Potrebe Francije za obrambo njenega ozemlja in za vzdrževanje zvez z njenimi kolonijami ji ne pripuščajo, fie hi -prejela pomorsko pariteto z Kalijo, ki lnhk>» centrira vso mornarico v Sredozemskem umrju in ne brani svojih interesov v oddaljenih krajih. Italijanske pretenzi^e glode paritete -so tem nerazutn-Ijivejše. ker j« italijanski mornarica za 320000 registrskih ton manjša od irauooske mornarice in bi le razlike Italija ne mogla dogradili v 5 letih kolikor bo trajal sporazum, in bi potemtakem Italija sploh ne mogla doseči Francije v toinži. London, 13. marca. n. Od strani, ki je posebno blizu Briaadu, doznava Vaš dopisnik, da je Briand na zadnjem sestanku z MacDonaldom in Stimsonom povedal, da je zvedel, da ie Slimson večkrat poskušal dobiti ocl italijanskega zunanjega ministra Grandija uteuirl, i'ev italijanskega stališča in da mu je Grandi odgovoril z dejstvi fašistične moči. Ilrianil je nato trdil, da je poskusil, razčistiti ta vprašanja v direktnem razgovoru z Grainli.ieni. Grandi je izjavil, da je razmerje mofi v Sredozemskem morju izven kompetence londonske konference in da se more razčistiti samo skupno med Francijo, Italijo, Grčijo, Turčijo. Jugoslavijo in Španijo. Pariz, 13. marca. u. Po vesteh lis'ov bo Briand najpozneje jutri zapustil London in se ne bo več vrnil. Ali se bo Tardieu v nedeljo peljal v London, kakor je bilo prvotno nameravano, na razgovor z MacDonaldom in Stimsonom, bo odvisno od rezult ta razgovorov, ki se bodo vršili med francoskim kolonialnim ministrom Pietrijem in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Vesli o tem. da se l>o ie, v na;krajšcm času sklenila fran'oskn-ital'janska prijateljska pogodba, se označujejo tukaj kol popolnoma iz trle zvi.e. Južni Franc'ji $roz' nova ponlava Pariz, 13. marca. n. Nova povodenj v za-padnih Pirenejih je postala zopet opasna. V Toulousu so poplavljene vse u'ice spednjega mesta. V Salies de Bearnu steji voda 3 m visoko, v Auchu pa 4 m, dočim dolnji tek reke Adour resno ogroža mesto Bayonne. Prrsto-voljni darovi za. poplavljene« so že dosegli 11 milijonov frankov. Turki vab 'jo Schvch'a Berlin, 13. marca. n. Iz Angore se poroča, da ho turška vlada povabila dr. Schachta k sodelovanju pri organizaciji nove turfke »nrod-ne banke. Do sedaj je to povabilo odklanjal, ker kot .predsednik nemške državne banke za to ni imel časa. Ladja zQore*a Colombo, 13. marca. AA. Na parniku Commorin., ki ima 15 132 ton in ki jc bil zasidran v pristanišču, je izbruhnil p ižar Posadka in potniki so ostali nepoškodovani. — I.adia je bila n.-i poti v Avstralijo, Grozovitosti botfsevihov Varšava, 13. marca. : Express Porrany *. poroča, da so beliče viki v cerkvi v Slobodki pftjdi ondotnega župnika in ga v cerkvi sami preti ikenostasom obesili na veliki luster. Newyork, 13. marca. Znnui ugledni turna« list dr. Walsh, ki so ;,e prav kar vrnil iz Rusije, poroča o strašnih grozoviti slih, ki jih poče-ujajo boljševiki v Moskvi sami. 'I rdi, da »o v zadnjih mesecih ubili ckoli 600 duhovniko\. Duhovnike, ki so v ječah, živinsko mučijo, Dr. Walsh pripoveduje med drugimi primeri enega iz I lai ke va, kjer so ne, oga duhovnika slekli do golega, zvezali, polili z vodo iu gu pustili tako zmrzniti. Druge duhovnike so pobesili. Med šolsko mladino ko ži na milijone brošur, v kateri', se Bog, svetniki, vera in cerkev grdijo na satausk in najbolj gujusen način in z nnjnesramilejšimi podobami. Pariz, 13. marca, Paris Midi« objavlja vseh ino nekaterih dt kumenlov, ki jih ima škof d'Herbigny in v katerih so posvedoCene nezaslišane grozovitosti boljševikov ter grde-nja cerkve. London, 13. tnarca. Minister Henderson je, prisiljen po javnem mnenju, predložil nižji zbornici velik aktovski materijal o sovjetski postavodaji glede cerkve. Priznava, da postava o verskih združenjih versko življenje silno utesnjuje in ovira. Verska združenja nimajo značaju juridične osebnosti. Uporaba cerkve je odvisna od lokalne oblasti, ki jo vsak čas lahko zapre. Verska združenja se ne smejo udejstvo-vati nikjer in na nobenem področju razun v cerkvi sami in izključno za bogoslužne namene, so pa tudi tu pod vedno kontrolo. Verska pro-sveta ali kakršnokoli udejstvovanje v imenu vere je izveu cerkve popolnoma izključeno. Do 18. lela sploh nihče ne sme biti član bogo-sltižnega udruženja. Moskva, 13. marca. r. Antireligiozna kampanja v sovjetski Rusiji traja dalje. Sovjetski tisk prinaša članke proti veri in centralni organ komunistične stranke se trudi, da dokaže, da je papeževa križarska vojna proti sovjetom \ zvezi z ofenzivo ameriških magnatov proti sovjetski nafti. Pro esti hafoVške Irske Pariz, 13. marca. AA. Havas<; po. oča iz Dublina, da je senal svobodne irske države soglasno sprejel resolucijo, v kateri protestira proti verskim preganjanjem v Sovjetski Rusiji Kritika parlamentarizma v Poljski Varšavo. 13 marcu. AA. Pat - poroča: Predsednik poljske vlade g. Marlens |e imel v senatu govor o krizi parlamentarizma. Parlamentarizem kaže povsod znake nflzttdovan ц in цј več primeren osnovni sistem upravljanja modernih držav. Izjemo Ivori morda samo parlamentarizem v Angliji 1'ar-lamenlarizem ima po mnenju u. Uavtensa tri elementarne hibe: 1. občutek imunitete, ki prevladuje mišljenje poslancev, •2 misel nadzor-Iva nad delom vlade, tn 8. dnevnice poslancev, ki jih dvigajo avtomatično iu ne na podlegi opravljenega dela. Politična odgovornost poslancev ji1 post-la iluzorna zlasti na podlagi «ietema lisi. ki jo tudi na PpFekem v ve. Jjavi. Stari rulinirani parlamentarci pograbijo oblast v svoje roke in velika veciiia poslancev poslane pripreeta masa, ki gre za svojimi voditelji. Ker so sedaj gospodarska vprašanja v ospredju, je parlamentarizem zategadelj postal okoren in iii vet; sposoben reševati aktualna vprašanja. Martens emr.tra, da gre za znake bolezni in ne za dekadenco parlamentarizma. Mnen.ia ;e, da je mogoče in bolezen ozdravili ako se pariaiueuuiriKimi odvzamejo ; getoni prevelike pravice, in dH pride uprava dr-I zave na vlado. Het države je v dmašnjili razmerah i samo fiktiven. Stvarno nima nobene ingerence nad delom vi de. Ako hočemo te bolestne znake od-I stran iti, moramo prisodili šefu države, da imenuje j vlado, ki nai z njo delti parlament Marions sina-I tra, da bi morala vlada polagati letno obr čune, o svojem delu In da se pri proračunski debati razpravlja o bodočem delu. Naposled je Mar'en* izrazil nado, da se Po'jskn ne l)o reč vrnila k par-lamentnrizinii. ki je liolan, marveč, da bo skušala najti uoti in izboljšani parlamentarni sistem. Sah. turnir za prvenstvo L ubîjaae Po presledku več let se je konino letos posrečilo našim šahovskim delavcem organiz rati prvenstveni turnir najmočnejših ljubljanskih šah sljv. Včeraj se je turnir otvoril in je udeležba slcd'.f.'i; 1. Erker, 2. Rupnik, 3. Furlani, 4. prof. Šimbre's, 5. Židan, 6. Bajec, 7. Hren, S. Julij Ga'-rovšek, 9. Cibic, 10. Ciril Vidmar. 11. Kavešič, 12 Ludov k Gabrovšek, 13. Milan Vidmar jun,, 14. Vogelnik. Razen ing. Tekavčiča so med udeleženci vsi najboljši igralci L'ubliane. Frvo kolo se je igralo v znamen.u ostrih in ogorčenih borb. Najhitrejša ;e bila odločitev v partiji Cibic-Bajec, Prvak ša'iov. skega kluba »Trigluvi Baec je po nepotreb nem zašel kmalu v niatuo pozicijo. Vogelnik ,'e v strahu pred remiic-m v Aljchinovi, otvoritvi preveč for-siral igro proti Erkerjti in zašel v neugoden polo-'e prekinjena v docela nejasni poziciji, Med Furlani,em in L. Gabrovškom se je taz-vila silno ostra in zanimiva igru iz Itali'an. olvo-ritve. Furlani je prezgodaj forsiral napad in ;e v srednji igri zašel v obupno pozicijo in izgubil. Ta partija je za končni placement silno važna. P ofe-sor Šimbrek je bil zgodui naditfran od Kaveč;ča in stoji ob prekinitvi slabše. Židan in Ciril Vidmar sta prekinila igro v enakih pozicijah. Hren je zni3gal nad Julijem Gabrovškom, ki je igrul preveč previdno. Med Rupnikom in Mi'anom Vidmarjem sc je po španski otvoritvi razvila na nte-resanlie;š.i pirtija prvega kola. Vidmar ima lep n;-pad na kraljevskem krilu, vendar je bila parti';» v izravnanih pozicijah prvkin'enn. Prihodn'e II. kolo te igr.i \ soboto ob 8 zvečer v igralnici kavarne 'Emona«, Kibici dobrodošli Mladi revčki v vzgajatišču Vzs a ahšču je treba drugih prostorov Ljubljana, marca. Dodatno k zadnjemu poročilu o vzgajališču v rumeni hiši — bivši prisilni delavnici — še sledeče: Stopili smo \ sobo, kjer je skupno ležišče gojencev. Prvo, kar me je tam bolestno zu-bodlo v oči, je bila postelja v kotu. krog in krog obdana z vrvnatim omrežjem. — Tu notri leži eden tistih, ki venomer sanja o prostosti in nuni je žc parkrat pobegnil. Ni nam preostajulo drugega, kakor določiti inu za ležišče takšno postel jo, mi jo razložil gospo:! upravitelj. Spalna soba je druguče zračna in svetla, le preveč je podobna bolniškim in kasarniškini sobuin. Tako hladno preračunana je v njej razvrstitev postelj in tako prazne, brez duše so njene stene. Nič čudnega ni. moj Bog, čc so v te stene uprte otroške oči zaželijo solncn in ptičkov in zelenih poljan tam zunaj — v sinji prostosti. O, tudi ju/, bi pobegnil odtod ... Soba poleg je fantičem spalnica in teater obenem. Majhen jc oder, kulise povsem primitivne, scenerija diletunsko preprosta — in vendar: koliko otroške ljubezni, sanjskega bogastva in gorkote je v vsem Končno vendar ena živa, svetla točka sredi vsega enoličja — sem si ves srečen dejal. — Baš zadnjo nedeljo smo imeli tu predstavo. Vprizorili smo igrico Začarani gostje«. V takšnih prazničnih dnevih postelje seve odstranimo iz dvorane in jih nadomestimo s stoli in klopmi. — Kdo pa vain jc kulise naslikal!1 — Vse stoji še od takrat, ko jc bila tu kaznilnica. Spel smo dospeli nu hodnik. Spremljevalec s ključem v rokah je odklenil naslednja vrata. Dvoje postelj je bilo v tej sobici; nu prvi je ležal dvanajstleten fantek, nu drugi je sedel fantek cnuke starosti in nekaj čitai. — To je naša bolniška sobti Imamo ludi svojo strežnico-bolniško sestro, ki pa je obenem tudi nadzornica, je razlagal gospod upravitelj in nato dobrohotno potolažil mladega bolnika: Le še malo potrpi, saj boš kmalu zdrav! S hvaležnim |x>glcdom gu jc pobožal bolnik in nekaj kakor neomajeno upanje mu je zablc-etelo v očeh. Naslednja soba služi otrokom za umivalnico. Mujhen pobič v pisani platneni obleko sc je 6ukal okoli umivalnikov in jih čistil. — To je tisti, ki v zamreženi postelji spi tn tako rad pobegne, se je nasmehnil gospod upravitelj. Stopil sem pred njega in gu pobaral: — No, fantek, kako ti je ime? — Ivan, mi je zbegano odgovoril in uprl vame svoje kakor oglje črne oči. Hej, saj jc ves kakor kak riganček, sem pomislil in toplo ini je postalo pri srcu. Seve. zato bi se pa tako rad osvobodil teh tesnili pro-s-torov, ker je ves svet njegov .. — Ali bi rad šel odtod? sem mu prodiral s pogledom v njega dušo. — O, bi, bi! jc vneto pokimal z glavo in oči so mu zagorele v vročem, neutcšljivem hrepenenju. — Pa kaj bi v svetu, fantek, kaj? Sramežljivo jc povesil oči in ni upal povedati. — No, lc povej, ga je vzpodbujal gospod upravitelj, le povej, saj ti gospod dobro hoče! Dvignil je obraz in komaj slišno spregovoril: — V služIjo bi stopil. — V službo? sem se začudil. Takle majhen pobič — pa v službo! Lej ga no, kilo pa te bo sprejel v službo, če mu ne boš upal povedati, kdo si in odkod? Molčal je; jaz pa sem v njegovih očeh bral komaj zatajen, komaj ukročen krik: O nc v služIlo, ne v službo!... To sem kar tako — zaradi lepšega — povedal, ker je gospod upravitelj poleg... V svet bi, brez cilja, brez smeri —- daleč, daleč... bogve kam! Ječa so mi li pusti prostori, bič vsi ti lepi nauki, porog vse te prijazne besede... Proč, proč odtod — tja pod neizmerno, svobodno dalj neba1... Bil sem z vso svojo učenostjo in umetnostjo pri kraju. Na vse to nisem znal nisem smel drugega kot molčati... Gorko pu sem začuv-stvoval z njim in si mislil- Bog mu je položil kal hrepenenju v srce — zdaj jc njegova duša svet zase. Kuko težko bo prodreti vanjo, kako težko, si jo osvojiti in zvabiti njegove sanje, njegovo hrepenenje v povsem nasprotno smer. Neukročenu ciganska kri je v njem, natura, ki ozkosrčnih kompromisov življenja ne pozna. — Srečno, fantek, Bog s teboj' S prcgliišljiviin ropotom so se zaprla vrata zu njim in njegovim hrepenenjem .. Stopili smo v šolsko sobo. Kakih deset šo-lurčkov je negibno sedelo v klopeh — Učitelj Sterle, se mi je predstavil gospod izpred šolske table, če vas zanima, lahko sledite pouku; imamo baš poštevunko. — Prosim! sem bil radoveden, kakšne učne metode se. jioslužiijc pri teli duševno zaostalih revčkih. S poštevunko je pri dveh, treh šolurčkih še dokuj gladko šlo, dasi sc jc; tudi tem poznalo, cla imajo zaradi nas — gostov vsiljivih — hudo tremo. -— Naslednji! je zaklical gospod učitelj. Na oder je stopil fantek nežnega obraza in su il j avili oči. — Koliko je pet krat sedem? Namesto odgovora si je šolurček šel s prsti pod oči in pritajeno zaihtel. — Lej ga, gu je dobrohotno pokaral gospod upravitelj in stopil k njemu, pri maši strežeš in se nič ne bojiš, tukaj pa... Korajžen bodi! šolarčku sc jc storilo še bolj milo pri srcu in šc huje je zuplukul. — No, pn pojdi nazaj v klop! ga jc rešil mučile situacije gospod učitelj. — Rahločutna natui'a, ki pogreša materinsko ljubezni, mi je pojasnil gospod upravitelj. — Naslednji! Na oder je stopil šolarček bistrih oči iu umnega čela. — Deklamiiuj nuni Mlade junake«! Začel je s takim zanosom in ognjem, da mi jc bil na moč všeč — Iu mali, bedni, korajžni funt... Naslednji, tant z. nizkim čelom, zabuhlimi lici in topimi očmi — tip pravega degenerirun-eu — jc pri deklamininju >Mludih junakov« neprestano lovil sapo in hropel. — Poglejte, me je opozoril gospod upravitelj ta ima zdaj že sedemnajst let. pn jc- telesno in duševno povsem zaostal. Ko je s štirinajstim letom k nam prišel, jc bil še popoln unul-fabet. Zdaj zna že citati in pisati Sicer pu glo-dnino tu bol j nu srčno kot na umsko vzgojo. Ko sem za slovo s pogledom še enkrat po vrsti objel vse te klavrne osebice izmed katerih so neki s pristnim, drugi s hlinjeniin zanimanjem sledili pouku ostali pa povsem uputič-no. sem sc podal z gospodom upraviteljem in učiteljem v pisarno. — Če vas zanima, kako pišejo gojenci domov, izvolite prečitoti! mi jo gospod upravitelj dal \ vpogled dopisnico, ki je bila baš pripravljena za pošto. Z zanimanjem sem jo vzel v roke in čital: Dragi brat! Najprej Te v mojem kratkem pismu lepo pozdravim in 'li želim, dn bi doživel mnogo bolj srečnih dni knkor jaz in da bi nikdar ne zgrešil [Kita poštenosti in nikdar no prišel sem, kjer sem jaz. Dolgčas mi ni. ker dobim knjige in Slovcnca vsak dan čitum. Sicer se mi pa vedno toži po svobodi, kajti zunaj jc le zunaj . . — Sofliin. cla nekaj gojencev ni brez vsakega talenta, sem pristavil. — O da. so tudi nadarjeni med njimi. O ostalih pa bi vam znal povedati mnogo zanimivih reči. Tako je na primer neki učenec, ki običajno ničesar ne zna, nekega dne, ko smo deklamirali Župančičevo pesem sčuri muri«, na moje brezmejno začudenje dvignil roko in sc ponudil, cla deklamira tudi on. In je takole zndeklumirnl : -Čuri lnuri — ti si moj, ju/. sem tvoj Moj l3og. mi je nekaj grenkega kanilo v dušo, moj Bog. suj bi se človek do solz nasmejal, čc bi nc bilo vse Inko čudno žalostno. Poslovil sein se. Moje slovo naj bo apel: noKiiodn, ti prostori, ti mračni k a z n i 1 -niški prostori — so niučilnicu, so mrtvašnica, smrt za otroke! Predlog, nuj se zgradi novo, povsem modernim pedagoškim in socialnim težnjam ustrezajoče vzgajnliščc, je vseskozi utemeljen iii aktualen. Sredstva za to bi bila — v kolikor smo informirani — na razpolago; suj se vse sodne globe stekajo v fond zn zidavo kazenskih zavodov, vzgujulišč in poboljševal-nic. Vzgajališče v sedanjem poslopju je vnebo-vpijoč greli, je prav tak kričeč nczinisel. kakor če bi živega Župančičevega Cicibana zaprli med stare, zaprašene muzejske folijante in mu govorili o solncu in rožicah... Mk. Starosta mariborskih gostilničar,ev NE DA3TE SE MOTITI in kupuite samo pravo Maribor. 13. marci.. Te dni je starosta mariborskih g:;.- 'l ičarjev Anton Voli, lastnik gostilne na Koroški cesti, obhajal s svojo soprogo M arijo roj i.' o b n i k 35 letnico poroko. Jubilant je doma iz Breznu ob Dravi 1er se je takoj po poroki preselil v Maribor, kjer je prevzel znano ter eno najstareših mariborskih krčem Ob Pristanu 13. kjer pristajajo že cul nekdaj dravski splnvarji iu prenočujejo dalmatinski krošnjarji. Po preteku 13 let je kupil hišo z vrlom na Korrški cesli 33. kjer šp dînes krčmari s svojo ženo, čil in zdrav 1er vedno Žid ne volje, radi česar uživa pri številnih svojih gostih, prijateljih in znancih splošen ugled in spoštovanje. Je pa slavljenee vzoren iu odločen krščanski mož ter so njegovi prostori katoliškim prosvetnim društvom vedno na razpolago. Tudi je dolgoleten naročnik .Slovenca , ki ga iz dneva v dan pridno prebira. Ob lepem jubileju vzornega zakonskega sožitja slavi'encema iskren: Btfg Vaju živi na mnoga, mnoga lela! Zopet požar v Savinjski dolini Polzela. 15. marca. -Goril«: Ia klic jc pognal danes zjutraj ob i pol petih iz postelj prestrašene ljudi. Ne mine teden, du ne bi zužorelo nebo v Savinjski dolini. Celi stebri dimu. velik žar jc kazal, du je postulo novo gospodursko poslopje žrtev ognju. ; Tembolj se je prestrašil gospodar. Karel S« -i jo vie nu Rezani pri Gomilskcm, ko je videl, da je njegovo gospodarsko poslopje v plamenu. Nameraval jo ravno iti s konji po les ter je znto vstal nekoliko bolj zgodaj. Nakrmil je konje, pripravil voz in odšel v hišo zajtrkovat. Ni šc popil kave, ko so sc razsvetlila oknu Skočil je na prag. plamen je že švigal skozi line ter )K>žiral vso krmo, katero je imel spravljeno na poslopju. Polog vse krnic za živino — ostalo mu ni niti kilogram sena — so mu zgoreli tudi gospodarski stroji: inlatilnica, slamoroz.nica in žitni čistilnik, dalje vse gospodarsko orodje in nad 1500 kg hmelja. Živino so rešili škoda znaša nad 100.000 Din posebno ker so bila pri poslopju tudi štiri okna kozolcu, dalje hmeljska sušilnica s shrambo hmelja — vse je |>ostalo žrtev ognju. Posestnik je še mlad ter je pred par leti prevzel gospodarstvo po materi, katera je radi bolezni skoro popolnoma oslepela. Oče inu je padel v vojni. Kaj pomeni nesreča za mladega gospodarju, si lahko predstavljamo. Zato je vreden tembolj pomilovanja in podpore. Vprašanje je, kako je nastal požar, ali kuj jo vzrok pogostih požarov zadnji čas v Savinjski dolini. Ljudje, ki so prvi prihiteli na lice mestu, so našli na zgornjem koncu prislonjeno lestvo katere gospodar ni ii'kdnr tamkaj rabil, niti jo na to mesto postavil. Lestvo je segala do odprtine za zračenje, kjer se je nahajala slu- FRANCOSKO UGANDE Najboljšp domače zdravilo, neobhodno potrebno v vs^ki hifi. Upo ablja se pro'i: revmi, bolečinam v mišičevju, trgan 11 v sklepih. u(ruje-nosti, splošni telesni slabosti, kot mazilo Pri krčih v želodcu, nekoliko kapljic v vodi ali na sladkorju, za nego grla, zob, las in oči kot pr mes vodi, pri odraslih in otrocih. Dobiva se v vseli lekarnah, drogeri ah n boljših trgovinah. Cena mali steklenici Din 10'—, srednji Din 26'—, veliki Din 52'-. Pazite na ime >DIANA« in varujte se ničvrednih pottorb! Ako v lekarni ali v drogeriji ne bi dobili »Diana« Irancos ega ž^ania, pošljite Din 50'— in prejeli bodete z obratno poš'o poštn ne prosto 5 malih steklenic od glavne zaloge za Jugoslavijo: JUGOFARMACIJA D. D. ZAGREB mu. Kavno nu tem mestu jo začelo goreti. Po vsem sodeč, je zažgala zločinska roka. katera ima 11a vesti najbrž že več stičnih zločinov. Poslopje je bilo zuvarovano pri zavarovalnici >Dunuv< za 100.000 Din ter bo tako škoda vsaj deloma krita / zavarovalnino Oblasti pa prosimo, da vodnim požarom posvetijo \ so pozornost, zakaj ljudstvo je zelo vznemirjeno, ker si tako pogostih požarov ne moremo več ruzluguti z golimi nesrečami. Malîr umorit? Ptuj, 12. muren Prod tedni smo poročali, du so našli nu njenem stanovanju \ Kukavi umorjeno 111 grozno razmesarjeno vdovo Marijo V i 1 č 11 i k. Ta grozili zločin je ogorčil in razburil \ so okolico. Okrajno sodišče \ Ptuju je po varnostnih organih vodilo strogo preiskavo. Aretiran jo bil vdovin sin in šo dva sorodnika, ki so osumljeni, cla so skupaj izvršili grozno dejanje Prèisknvn jo bilu sedaj končnim, in vsi trije osumljenci so bili odpravljeni \ Maribor, kjer l>odo sojeni. Poiasnjen poiar> Polzela, ti. 11111 rca. Kakor smo ze poročali, jo zgorelo v nedeljo zvečer gospodarsko poslopje posestniku Alojziju Prcdovniku. Zgorela mu je vsa krma. mla-tilnica. slanioreznica iu žitni čistilnik. Požar jc zanetila iskra iz lokomotive savinjskegu vlaku, ki vozi mimo ob |x>l desetih. Proga jo oddaljena od poslopja komaj deset metrov. Drugače popolnoma zidano in z opeko krito |>osIopje, jc imelo lo tu in lam line za zračenje. Na jbrže je ravno pri teh linah začelo goreti seno. Ostrešje hlevov in hiše je bilo združeno pravokotno. Ko so se domači prebudili, jim je gorela žc streha nad glavo. Og njega sceni iz Polzele iu Puriželj pu se jo posrečilo obvarovati hišo iu jc ožgana samo eriu stran. Celotna škoda znaša gotovo nad 50.000 Din. medtem ko znaša zavarovana vsota 17.000 Din. Pogorelo poslopje je stalo šc- pred gradnjo železnice. Lastnik bo zahteval odškodnino od železniške upravo. Četudi pa dobi gmotno odškodnino, kdo naj ga odškodujo za strah in druge neprijetnosti, katre jo prestal z. družino? Na vratf na nos (Humoreska iz sovjetske Rusijo.) (Konec.) Medtem je romala prava gospa Kuricina, tehtna ženska, s kolodvora domov. Bila je na deželi pri kmetih ter si nakupila živil. Nato-vorjena s nahrbtnikom, košaro iu zavitki je počasi lezla po stopnicah navzgor. »Kaj me mati hišnega upravitelja tako gleda?« je pomislila. : Gleda, a ničesar ne reče. Čudna reč P A čim je odložila tovor, je že zaslišala od-spodaj: »Gospa, gospa, stopite 110 k nam za trenutek! Saj bi sama k vam prišla, a se bojim, da se ne bi vrnil vaš 1110Žk Kakor žoga je letela gospa Kuricina po stopnicah navzdol. Upraviteljeva mati jo je sprejela pred vrati in se je vedno ozirala, ali ne prihaja kdo po stopnicah. Samo iz usmiljenja vam to povem, ljuba gospa, da boste vnaprej pripravljeni. Saj vam bo itak vaš mož vse povedal, ko pride domov. Vi ste odšli na deželo, pa je on izrabil priliko in se oženil z mladini dekletom. Saj veste, kakšni so dandanašnji moški! Danes je že pripeljal njeno pohištvo v vaše stanovanje, da vas postavi lažje pred prag.c 0 moj Bog!« je zastokala prevarana žena. > Počakajte, ljuba duša, da vam vse v redu povem. Včeraj se je zglnsil pri Borisu, mojem sinu. Izgubil sem delavsko knjižico, je rekel polrdite mi to. No. Boris mu je seveda spisal potrdilo. Danes pa je šla naša soseda Katarina, saj jo poznate, v urad pa je videla ... Urad za civilnopravne zadeve je bil že zaprt. »Kam pa hitite, mamica?« je vprašal v veži rdeči vojak, straža. »Danes je že prepozno. Jutri pridite.« »Oh ne,<; je vzdihnila upehana gospa, /prihajam v nujni zadevi, ne morem čakati.< Smuknila je mimo vojaka v sobo. Notri je bilo soparno in zakajeno. Gospodična je stala v klobuku pred ogledalom; odhajala je. Mladenič pri mizi je drobil z nožem sladkor in se pripravljal piti čaj. Kaj želite, državljanka?« ■ Nekaj vas moram vprašati,< je zastokala go*pa, »oprostite, da nadlegujem .. .• »Danes 11e boste več spraševali,« je godrnjal mladenič ob mizi. Jutri morate priti. Drobil je naprej sladkor. >Če pa 11e morem do jutri čakati! Samo malenkost bi rada vprašala. Usmilite se me, gospodična, povejte mi samo, ali je res, da ste tu oženili mojega moža z drugo postopačko, mod tem ko sem jaz bila iz Moskve odsotna ?c Gospodična je naredila uraden obraz: »Opozarjam vas, državljanka, dn niso dopustni slični izrazi. T11 nimamo opravka z nobenimi postopačkanii. Danes ne uradujemo več. Pridite jutri.« »Ne grem proč! je rekla gospa. iNoge se mi šibi jo od same groze. . »To je vaša osebna zadeva, je odvrnila gospodična. A zdaj je prišel i/, druge sobe starejši j resni mož. Gospa je planila k njemu. Ta jo je poslušal in se je zamislil. No, da, je rekel, »tu se je moral zgoditi nesporazum. Dajte sem vašo delavsko knjižico, državljanka. Prelistali so kniižico, mladenič s sladkorjem je nekaj načečkal notri, poleni so pritisnili pečat. Niti minute ni trajalo, pa je bila gospa ločena. Obstala je napol omedlela. Kakor skozi meglo je videla, da so odhajali uradniki. Potem je prišla pestrežkinja in se je lotila pometanja. Če je drugo vzel,- je rekel rdeči vojak, potem 11111 je že bolj všeč. Kar se je zgodilo, to se je zgodilo. Lahko greste, ma mica k ; Kaj pa se ti je bilo treba vtikati v moje posle!- je ženi rekel Kuricin. Sama si uriva, če so te ločili. Jaz sem zaslužil zraven, pa ini nihče ne more kaj reči. Šofersko spričevalo lahko izgubim, pa ne bo nikjer zapisana ta današnja meja poroka. In delavska knjižica je tu, vidiš jo, pa ni nikjer zapisano, da sem se ločil! Saj ti pravim, da ne razumeš tc moje kupčije. Jaz sem zaslužil, ii pa boš šla zdaj preklicat ločitev, pa boš zopel iz svojega žepa plačala. Z ženskami je zmerom križi« * Liza pa je bila prav zadovoljna. Samo njeni sosedje so se čudili: Omožila se je, a kje jc njen mož? Seveda mora imeti kje druge ljubezen. Dandanašnji ti moški res niso ničesar vredni. Takoj po poroki jo jo zapustil '< ■ (Ogonjok, Moskva.) Sirašen uboj v pijanosti Ptuj, 12. muren 6ч'ц\1Ш imamo brezalkoholna društva, ki propugirujo iu delujejo /a treznost drnštva, ki delujejo uu kulturnem in znanstvenem polju, predavanju za pOvzdigo izobrazbe, čeravno slišimo \ cerkvi vedno dobre nasvetu, posebno proti pijančevanju, vendar vse to pri nekaterih m: danes nič 110 zaleže. Gredo svojo žalostno pot dalje, sc ga nasekajo do temelja in taki, omot eni od alkohola, store stvari, ki imajo strašne posledice. 'l ak žalosten slučaj imamo spet v ptujskem okraju v občini .Sv.Lovrenc na Dravskem polju. Pretekli teden je popival JO letni želai Prane Čuš iz Sv. Lovrenca v vinotoču Novi vr'i x družbi l.udovika Majcena, Cirila in Jožeta Lovreca (vsi tri ji- i/ Moravč pri Ljutomeru). Sedeli so že dopoldne л vinotoču Odšli so ob t popoldne, jvilni zaužiti; šuuirnice. Med ix>tj<> so se ba je šalili in uganjali razne burke, kakor iz|K>vedujejo zadnji trije, je Čuš poteg-uil i//a škornja nož iu mahal proti tovarišem. Zuto pa jc oslabi trojica vrgla Ou.šu nu t lu iu mu prerezala sapnik. Čuš je ostal nu mestu mrtev. Ostali trije so bili takoj aretiruni in predani ptujskemu sodišču, vendar ]xt nihče izmed njih nc prizmi, da bi bil Čušu pretežni vrat. Letos, ko smo šele 12. marcu, smo doživeli že tri uboje \ občini Sv. Lovrenc. Pač žalostna slika današnjega življenja! Koledar Petek, 14. marca (kvatemi petek): MatHdu; Pavlina. Strog post. Ščip oh 7.58. Herschel napoveduje dež in sneg. Osebne t?esfi — Visoko odlikovanje dr. Steiniiietzu-SoroUol-skega v Kcpenhagnu. Kakor nam poročajo iz Ko-penhrgna, je preteklo soboio podelil danski kralj Krfcti.au načelniku dr. Sloinmetzu-SorodoLskemu, Ici .ie zasiopal g. ministra trgovine in industrije pri otvoritvi razstave ročnih del v Kopenh^gnu, odlikovanje komanderskega križa Danneborg orde-na. Popoldne je bila naša delegacija pri kralju na čajanki. Kraljica Aleksandrina se .je pri tej priliki posebno z »nimata za slovenske čipke. Načelnik dr. Steinmetz .ii je pri li-j priliki podaril najlepši Цо-mad z razstave, katerega je sprejela kraljica z vidnim zanimanjem. _ lz vojaške službe. Izp:t za ni/, voj. uradniku TY. vrste jc napravil v -idminis rniknt šoli ekon. stroke \ Sarajevu dijak-knplar Anion Selnuier. Novi grobovi -j- Župnik Frane Božič v Prevaljah je umrl v četrtek 13. I. m. po zelo težki bolezni. Pogreb bo v nedeljo ob pol 3 popoldne v SI. Danijelu. To ža-lonlno poročilo smo prejeli snoči. Pokojni gospod župnik je bil vnet iu velik kulturni iu gospodar--ko-socialni delavec med svojimi verniki. Rojen je bil 1. oktobra 1MT4 v Črni v Mežiški dolini. V mašuiku je bil posvečen 19. julija 1900 V Prevalje ie prišel paslirovat kot župnik 25. oktobra 1911. Skoro 'JO svojih najboljših in najbolj delavnih let je posvetil v vinogradu Gospodovem v delu svojega bližnjega. H. 1. P. -j- Na Pilštajnu jc umrl v sredo 12 marca 75 letni g. Vuton Turk, oče g. župniku Miloša Turka nu Bučah. Pogreb bo v soboto ob 9 dopoldne. + V Škofji Loki je umri včeraj g. Jurij Grohar. posestnik in mizarski mojster, slar 71 let. Pogreb bo v. soboto ob 3 popoldne. -f* Vinko Merhar. V ponedeljek It), marca jc umrl previden s s\. zakramenti v 36. letu starosti posestnik, trgovec in gostilničar v Dolenji-uisi št. 28 pri Ribnici g. Vinko Mer h ur. Pokojni. kateri je radi svoje prijaznosti in liu-bcznivosti bil jako priljubljen, je žc pred meseci čutil, cla ga je zahrbtna bolezen popadla, u mislil jc vedno, da jo bo pretrpel. Iskal je zdravniško pomoč in tudi v zdruvipšču Golnik ni našel olajšanja te zavratne bolezni. Vsemogočni gu je rešil in poklical k Sebi ravno oh času sv. misijona. Nu njegovi zadnji |K>ti v sredo 12. marca ga je spremilo toliko vaščanov. znancev in prijateljev in je bil to najboljši dokaz, kuko priljubljen je bil pokojni. + V celjski bolnici sla umrla: Dne 12. marca dveletni sinček posestnika iz Stopnega, .lanezek Tkavc. Včeraj pa je izdihnil enako šele dve leti slari Adolf Tlaker, sinček znanega kovaškega mojstra iz Teharja. N. p. v m.! Mala hroniha ic Zdravstveno stanje prevzv. g. knezoškofa dr. Jegliča. Prevzvišeni se je pred 14 dnevi pri padcu po stopnicah nekoliko pretresel. Pred dve-ini dnevi ga je obšla slabost, ki pa je že minila. Potreba je le, da ima bo hi il; nekaj časa še popoln mir. Primarij g. dr. Derganc, ki zdravi prevzviše-nega, izjavlja, da bo zdravje v nekaj dneh zopet dobro. Govorimo od vsega srca vseh Slovencev, če izrazimo željo: Ljubi Bog podeli našemu ljubljenemu nadpastirju čimprej skorajšnje popolno zdravje. ic STečana proslava 70 letnice staroste krši. soc. delavskih organizacij Jože Gos (in carja: Spored: Dne 18 marca: Ob 8 zvečer: Svečana akademija kršč. soc. delavske mladine. — Dvorana Delavske zbornice Miklošičeva cesta. — Dne 19. marca: Ob 8 zjutraj: Sv. maša s skupnim sv. obhajilom. — Cerkev 00. frančiškanov. — Ob pol 10 dopoldne: Slavnostno zborovanje kršč. soc. delav-stva. Govorita Francé Terseglav in Joža Langus. — Delavci, delavke! Udeležite se proslave v čim večjem številu! Hko kuhate kav«», nimate v loncu samo ono tako cenjeno, aromatično vrednost, katero pri kavi iščete, temveč tudi kofein, kateri d>aži srce in živce in s tem lahko mnogim ljudem škoduje. Zakaj se ne bi rajše okonstili in živeli brez kofeina, to e, pili kavo Hag? Ona je prava, fina zrnata kava brez neugodnih posledic kofeina. Poizkusite enkratl kavam« K H V H H H G vatt v! 15. marca izide Dr. Mih. Opeka: KRALJ VEKOV Trinajst govorov o Boga. Govori obravnavajo božje bistvo, božje lastnosti, presveto Tiojico in božje češčenje. - 8 tiskanih pol. Prednaročila v Prodajalni K. T. D. H. Niïmanovi. ic Delavska uro v rtuiiu v soboto 15. marca. 1. Dr. Janez Ev Krek — Stanko Premrl: -./Naš;' pese ni«.. — Poje moški zbor. — 2. Jože G o -s t i n 6 a r — delavski organizator i 11 voditelj — 701 »t 111 k. — Govori načelnik Jugoslov nske strokovne zveze Srečko Ž u 111 e r. — 3. A. Aškerc — Iv. Laharnar: :>N a delo! Poje moški zbor. ic V Palestino, Sirijo in Egipi l odpotuje dne 3. maja skupina Slovencev z nemškim izletniškim parnikom Monte Olivia. Parnik odpluV iz BenetV 1. maja. Izletniki obiščejo Kotor, Krf, Bairul. svete kraje v Palestini, Kairo in piramide, Palermo, Neapelj in se vrnejo 27. maja domov. Cela ladja je spremenjena \ izletniški parnik, vsled tega nima nikakili razredov. Vsi stroški so preračunani 11a SOOO ozir. 9400 Din (kabina). K«lor se žrli udeležiti lega druž bnega potovanja, naj se prijavi do 17. inarca v Prosvetni zvezi v Ljubljani. ir Scdna obravnava radi železniške nesreče, ki se je lanskega oktobra zgodila pri Zagorju ob Savi, se je včeraj vršila pred litijskim okrajnim sodiščem. Obtoženi so bili v si železniški uslužbenci, ki so teduj \ršili službo. Sodil je g. sodnik Novak. Po zaslišanju obtožencev in prič jc sodnik razglasil oprostilno razsodbo. ic Kdo bo novi češkoslovaški poslanik v Belgradu? Kakor znano, jc mesto češkoslovaškega poslanika v Belgradu po odhodu poslanika Jana šebe že štiri mesece prazno. Izvrše-vatelj poslov je sedaj poslaniški svetnik dr. Leo Vokač. Kakor poroča belgrajsko Politika«;, bo л kratkem imenovan zu poslanika v Belgradu dosedanji češkoslovaški poslanik v Stockholmn dr. Robert Flieder. ic Uboj. Radovljica. Na Brezjah je bil pred dvema dnevoma zaboden med prepirom Lovrenc Plemelj. ki je včeraj podlegel zudobljenini runam. Okrajno sodišče \ Radovljici je odredilo obdukcijo, ki je bila 15. marcu izvršena. ic Dveuudstiopna hiša se podrla. V \asi Tribunj pri Splitu se je (кк1г1а dvonadstropna hiša, lust nekega Simona Gušpiča. lliša jc bila zelo slabo zidana 111 ker je bila žc stara in \ slabem stanju, je že davno grozila nevarnost, da se jHidere, vendar pu se njeni prebivalci zu. to niso nič kuj zmenili. JJ sodnega dne so se \si prebivalci nahajali v hiši. ko s:i pa čutili, da se nekaj trese, so pobegnili \-i nu prosto, ruz« 11 70 letne starke Ane Gušpič k: je hotelu še vzeti lickuj obleke, da bi se oblekla. Ali na stopnicah jo je zasulo kamenje in les, ki s< je vsulo s strehe nu stopirce in sturici razbilo glavo. Drugi del hiše sc jc podrl nu hlev 1 it zasul dva mezgu, osla in ovce. Skupna škod« znaša okoli 4(1.001) Din. Oblasti so uvedle preiskavo, kdo je kriv te nesreče. ic Uboj zaradi 1000 Din. V Gornjih Sabiših, nedaleč od Sombora, sc je odigrala predvčerajšnjim krvava družinska žaloigru. v kateri je izgubil življenje souiborski veleposestnik Dušan Tncakovič. Tucak"kn knjigarna v Ljubljani Cen« broširani -14 Din, vezani v platno 00 Din. Dolgo pričakovana knj'žica našegu i4)z>io*eiTH filozofa je zagterli-ga književni trg. O knjigi spregovorimo obsežne je. ic Starci in starkel Revmatične bolečine Vam zagrenjujen stare dni. Masirajte vsaj en k ni nu dan Vaše utrujene žile z Algo. Občutili bn^o takoj veselje do življenja in svežost. V lekarnah iu dro-gerijah 1 steklenica 10 Din. ic Na av omobilski razstavi v Kodanju je bil največji in najzanimivejši razstavljalec Mercedes-Benz. Splošno fiozornost so vzbujali Mercedes vozovi, p s-bno mali, ceneni sStultgart : modeli, ki so pravi kras. Zelo se občuduje tud; model »Mann-hcim, in oba 8ci'inderska vozova tipa .»Niirberg-. Središče cele razšla ve pa je bil krasni :>SS. kompresor Cabriolet. Splošno se je ludi op /.ilo, da imajo skoro vsi nemški vozovi Continenlal-obroče, dokaz za veliko priljubljenost Continenial-pnev-mntike Olitajilne slike. Prodajalno KTl> il. Nič-manova v Ljubljani naznanja vsem čč. gg. kalehe-toui, da so dospele kresne obhajilue slike. Lepi novi vzorci po 2, 3 in 0 Din. ic Sijajne posnelke ruskih pesmi Večerni zvon , S enka Kazin , Ej uhnieni in vse druge: ruske pesmi dobile samo pri Gramofon . \ Uas-berger, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. Zahtevajte naše sezname plošč! -k Napetost, nepravilno vret'e v debelem črevesu zaprtje jeter, zašla jan je žolča, bod-ljaje, tesnobo v prsih- utripanje srca odstranite /. naravno Franr-JoseK-grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se. dosegli s Frauz-.loseI«-vodo pri ljudeh, ki veliko sede. Franz-Josefc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana Ka» bo danes 7 Drama: Zaprta. Opera: Donrjanovičev večer. Izv. Union: Prosvetni večer ob 8. Pasijanske inre \ Oberanunergau. Društveni dom Cilince: Ob s Prosvetni večer s predavanjem. Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesla ('• in Mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. občečloveška dolžnost je, da zasedemo gledališče do zadnjega količka in da na la način sobi v korist iu naši kuituri v ponos dokažnnio svoje spoštovanje do velikega umetnika Zvečer vsi ua Domjanovi-čevo akademijo v operno gledališče. Cone znižano. @ Jubilejni koucert povodom 25 letnico pevskega društva Ljubljanski Zvon« se vrši dne 24. I. m. zvečer v Unioiui. Vstopnice so že naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Preskrbi-te si .jih že sedaj! 0 Ceskoslovenskâ Oliec v Lnlilaul. Valnii hromada konft se v sobolu, due 15. brezna t r. o osmé bodinë večerni v rcstauraci Zvezdic U čast všech členil ne/.byluê nulna. O Indijski fakir v Ljuhljaui.. To dni se je pripeljal v našo liicslo indijski fakir Zigir lian Bej, po rodu iz Kalkule. Se-le 17 letni fakir je z velikim uspehom izvajal svojo umetnost v Londonu, Parizu. Aleksandriji, Carigradu, Atenah, Belgradu, Zagrebu ild V navzofnosli treh zdravnikov so ga zakopali 3 n, globoko v zemljo, kjer je prebil polne 3 dni pod strogim nadzorstvom. Po treh dneh so rake v izkopali i/, zemlje in se je fakir po 4 minutah prebudil i/, globokegi spanja. V Ljubljani bo priredil prihodnjo nedeljo dve predstavi v dvorani na Taboru in sicer ob 4 popoldne in ob pol 9 zvečer. Ob le' priliki se bo tramvaj ustavljal tudi 11a vogalu Škofje ulice in ceste Sv. Petra. Na sporedu je med drugim: indijski ples, razbijanje n-d 100 kg težkega kamna na želodcu, dviganje težkih predmetov z jezikom, prlbijanje jezika z žebljem 11a mizo. ugibau'je misli, črna magija ild. O Vreme v Ljubljani ;e že dva dni kar lepo, dasi nekoliko hladno. Včeraj zjutraj smo imeli slano in —3.3° C pod ničlo. Dobro, da je zjutraj bilo precej megle Pozneje se je zj»snllo. Najvišja temperatura je bila H-7 4" C. Ohladilo se je ozračje, ohladil pa tudi naš vremenski striček, ki je zelo hud, ker sino zadnjič podvomili v njegove prerokbe. Včeraj je prišel v uredništvo in dejal: s Ali vam nisem pravil? Jo že dva dni lepo; pa seveda nič ue rečete in ne pišete. Le zapomnite si, da slari reki še drže! Tako 11-111 je povedal s'ric, hladno pozdravil in odšel. Ardigata, kako si bomo strica privoščili, če bo začelo kaj padati iz oblakov. Dotlej počakajmo! © S čevlji se je dobro preskrbe!, nekdo, ki se je te dni priplazil 1111 dvorišče ključavničarja Aloiza Marlinčča in odnesel n.ieniu in Ernestu .laplju šesl parov čevljev, \ rednih najmanj 80(1 Din. Kakor se je tat priplazil,' da ga ni n'hče videl, tako skrivaj ,ie izginil in ■/. njim ludi čevlji obeh ključavirčarjev. O V'om'lec odšel brez olena. Brez plena je odšel neznan vlomilec, ki je skušal predsinoč.njo nrč vlomili v mizarsko delavnico mojstra Ivanu Kuhneta v Kamniški ulici št. 20. V delavnici je bilo več pohištva, obleke iu zla'uine, v skupni vrednosti okoli 15.000 Din. Vlomilec, ki ie že vdrl prva vrata jo moral odili z dolgim nosom, zakaj 1 lo zaželjenih si vari ni mogel priti in je bil najbrže prej pre poden 0 Drva. premog, koks kupujte pri družb' »Knrivos na Balkanu, telefon 3431. Nova mrlvašn ca v L:ab1'ani Že nekaj lei je stalna zahteva vseh liigi-jenskih ustanov da bi sc v Ljubljani zgradila nova mrtvašnica, oziroma mrliška veža 11a pokopališču pri Sv. Križu. Tu zahteva je zaradi pomanjkanju denarju ostala le pri liačrtih in skicah. Vendar pa so razmere sedaj že tako I resne, du bo morala inestnu občinu misliti 1111 I takojšnjo uresničitev te zahteve. Saj je naravnost unahronistično, da Ljubljana še nima moderne mrtvašnice, medtem, ko misli že nu ustanovitev drugih modernih social no-higljcnskib nstunov. Mrtvašnic» pri Sv Krištofu jo dosegla skrajno mejo uporabnosti in že kaže znake razpadanja. Pu je tudi od pokopališču pri Sv. Križu vse preveč oddaljena. Nova mrtvaška vežn bo pa v zdravstvenem oziru za Ljubljano veli-kegu pomena, zakaj večina prebivalstva ima j tesna majhna stanovanja in pomeni mrlič v hiši poleg žalosti in socialne nesreče tudi skraj-■ no zadrego, kam z nj'111 na mrtvaški oder? Mrtvaška veža uu pokopališču pr, Sv Križu bi morala biti urejena tako, da bi se je mogli posluževati predvsem tudi socialno ubožni sloji in polagati tja mrliče na mrtvaški oder. Pred tremi leti je mestna občina že določilo zu zgradbo mrtvašnice primeren znesek ki pu je bil uporabljen zu druge namene. Vse kaže. du je sedaj zadnji čas, ko mestna občina ne bo več mogla prezreti tega važnega problema iu bo morala takoj nristopiti k zgradbi moderne mrliške veže v Ljubljani. firadfe«wsi sezifa ie pred vrati ! Nakupite in oglejte si bogato izbiro gradbenega železnins ega maleriiala. pri tvrdki z žeieznino SÏASmO FiOPlilNClC LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 O Spored XX. prosvetnega večera, ki bo drevi v verandni dvorani hotela Uniona obsega sledeče lečke: 1.) Ilayden: štiri poslednjo besede Gospodove, igra akademski kvariel; 2.) P, Uomu-ald: Pasijonska procesija v škofji Loki, recitira se zadnja večerja In zagovor pred Pilatom. Recitirajo akademiki; 3.) Pasi jonske igre v Obetannnemiu predava g. V. Zor, tajnik Proevelne zveze. Pred-prodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklosčeva c. štev. 5. Rezervirani sedeži 5 Din, navadni 3 Din, slojišča 2 Din. ©Hrvatski pesmk dr. Donvanič v Liub-ljani. Danes pozdravljamo v Ljubljani velikega pesnika hrvatskega naroda Dragotiim Domjaniča. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu, ki opravlja hvalevredno nalogo, da skrbi ža čim bližje in globlje kulturno medsebojno spoznanje mod Hrvati in Slovenci in ki je z zagrebško proslavo slovenskih umetnikov Cankarja, Zupančiča in Jakopiča že veličastno manifestiralo svoje pomembno poslane vo. je poskrbelo ludi za obratno gostovanje in pripravilo tihemu poetu akademijo v proslavo njegovega genija. Izbrani spored jo sestavljen kar uajpeslre.iše in ga izvajajo naši uajodličneiSi dramski in operni solls i. Slavno,'ni govor govori Oton Zupančič. Naša sveta. m_> samo narodno, temveč 4e mučite svottit oeroh t rmjim oi)em ampak dajajte lini ki ima ze o pri eten o'Orel« (se dovoli provizoričtio). □ Občinska davćna politika v luči potrjenega občinskega pr računa. Losedanja dilerencijacija doklad 11a direktne davke se ni dovolila, ker se s tem neenakomerno obdavčujejo razni sloji prebivalstva. Zato se je uveljavila enaka doklada na vse državne davke 1er se je dovolila 50% doklada na vse direktne davke, lo je 11a zem'iarino. zgradarino, pridobnino. rentni^o 1er družbeni davek. Odpadel je 1 % doprinos od hišnonajemtiinskega davka za kritje iz davkov za vojaštvo v iznosu 250.COO din. Tudi se je črtala 50 dinarska taksa 11a kinove predstave z motivacijo, da ima mestna občina itak ve-selični davek in da se isti objekt 11e more dvakrat obdavčevati. Pač pa se je zvišala pristojbina za kupoprodajne pogodbe in sicer ima odslej občina pravico pobirati \% od vsake kupoprodajne pogodbe, dočim je znašal doslej omenjeni prispe, ek 0.4% Davek na nezazidane parcele še je nekoliko znižal, deloma tudi črtal. V smislu sklepa občinskega sveta se je nameravalo pobirati od provizoričnih in dvoriščnih poslopij po 4 dinarje v mestu, po 2 dinarja pa na periferiji; omenjena prispevka sta se znižala na 3 oziroma 1.50 dinarjev. Stavbne parcele so se nameravale obdavčiti z 1 dinarjem, dovolilo se je obdavčenje istih parcel z 0.75 din. Prispevek za poljske parcele, ki iih je občinski svet nameraval obdavčiti z 0.5 za ploskovni meier, se je črtal tako, da se smejo obdavčiti torej samo stavbne parcele. V smislu nebistvenih izorememb bo ostal končni efekt rednega proračuna precej Hi, d očem se je izredni proračun v iznosu 20,499.100 dinarjev potrdil brez vsakršnih izprememb. □ Davek ua nočni poset gostiln in gostilniške račune se bo opustil? Kakor znano se v občinsk.-in proračunu za 1. 1030 predvideva davščina na po-nočni obisk gostilen, kavaren in barov v iz> o u 300.000 dinarjev ter davščina na gostilniške еЛс v iznosu 4OO.C00 dinarjev. V finančnem minisirs vu pa se pripravlja sedaj zakon, s katerim se bo več in: mestom, med katera se bo uvrstil tudi Maribor, dala možnost, da se zviša dosedanja trošarina 11a vino v iznosu 1 dinarja od litra iu 11a pivo v iznosu 00 para od litra. Najbrže se bo dovolilo zvišan e na 1.50 na vino ter I dinar na pivo. V tem sluča u se bo najbrže opustilo navedeno obdavčenje na po-nočni posel gostiln, kavarn iu barov ter na gostilniške cehe. □ V Ljudski Hnlverii predava v ponedel ek, dne 17 I. m., prof Brodar i/. Celja o pračlovekn 11a OlSevi (Potočka zijalku). S pomočjo lepih skiop-IMinili slik ho razkazal prol. Brodar velepomembne rezultate inidnpulnegn izkopavanja v višini 1700 metrov. Omenjene izkopanine so zbudile največjo pozornost po vsem civiliziranem svetu. □ Na pu) milijouH dinarjev glolie je bil kaznovan 48 letni trgovski potnik brez posla Fric Mar-hold, ker je bolel v praznem železniškem vozu vtihotapiti preko 81. llja večjo količino saharina. Ker ni mogel izplačali omenjene vsote, bo sedel leto dni. □ Smrtna kosu. Umrli so: Ana Skočir, vdova po majorju, stara 71 let, Jezter in delovodja, star 58 let, Ob brodu 2 Pogreb jutri ob 14 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Ludovik Bru men, trgovec, star 42 let. Pogreb jutri ob 15 -iz mrtvašnice na jtobreSkem pokopališču. IJ Izvirna poskus samomora pri Grafu. Han-zeka M. so osumili, da je svojemu sosedu izmaknil zIpto zapestnico v vrednosti 500 Dm, 2 dolarja 1er 300 Din gotovine, ter ga prepeljati v zatišje Gradovih celic. Vznevotjilo je Hanzeka nekaj, da je pričel razbrati šipe, ki jih je ravno namenil v usta; pa so mu nakano preprečili. Hanzek bo še živel, njegovo bivanje v Grafovih celicah se je radi razbitih šip še podaljšalo П Vlomi so v mariborski okolici v poslednjem času na dnevnem redu; za vrtuni poizvedujejo obl stva s polno paro. Sedaj so se pojavili tudi v samem mestu; udrli so v pisarniške prostore meroizkusnega urad» v Frančiškanski ulici ter odnesli 4500 Din gotovine. — V neko stanovanjsko poslopje v Tomšičevem drevoredu pa so se vtihotapili v noči na četrtek drugi grdobini ter odnesli raznega blaga (obleke, zlatnine itd.) v vrednosti 8000 Din. □ V sezono... V nedeljo se srečajo na Ka-pidovem igrišču: v prijateljski tekmi rezerve SK Rapida iu SK Železničarju ob 10 dopoldne; v mednarodni tekmi Villacher Sportvereiuigung : Rapid ob 14.30; v prvenstveni tekmi SK Železničar : SK Svoboda. — V soboto zvečer tn nedeljo dopoldne v Narodnem domu ležkoatletski meeting. Ici se ga udeleže najboljši težkoatleti iz cele države. — V nedeljo dopoldne ob 10 start za orOSs couiitry tek za dame ua igrišču I SSK Maribora, itd. V se- Celic j Pestrost in slikovitost naše narodne struk-lure se najjasnejše očituje v narodni pesmi različnih naših krajev. To pevsko barvitost nam bo nazorno prikazal na prihodnjem prosvetnem večeru dne 17. marca ob 8 zvečer strokovnjak dr. Stanko Vurnik v predavanju, ki ga ho ilustriralo predvajanje raznih narodnih pesmi. Vstopnice si pravočasno kupite v Prosvetnem tajništvu. S3 25lctnica umetnika DaneSa ua ccljskcm odru. V sredo 12. marca so mariborski igra'ci v počastitev lSletnega umetniškega delovan,a sv je-ga tovariša Daneša vprizorili petdejansko veseloigro ->Naš gospod župnik«. Gledališče je bilo vseskozi razprodano, Daneš je prejel lep cvetlični dar, bilo je mnogo ploskanja, a zdi se, da bi bilo mogoče še dosti duhovito veseloigro izčrpati še globlje. Centralno postavo župnika Pellegrina je podal Daneš ob popolnem obvladanju tehnične plati vloge, a raje bi imeli, če bi v tei vlogi mani :,ljub-Ijančil«, ker bi s tem finoča župnikovega humorja brez dvoma pridobila. Pri ostalem številnem ansamblu ie biio deloma čutiti neko indispozicijo, kar je mestoma povzročalo prepočasen tempo, ki ga je pa Daneš in ob njeni Starčeva, Dragutinovi-čeva, Kraljeva in še nekateri spravil vedno srečno v živahnejši tir. Zadnje dejanje, do katerega je Daneš vidoma rastel, je izzvalo v dvorani naravnost solzno razpoloženje. Bil je po dolgem času spet enkrat lep večer v celjskem gledališču, za katerega smo Danešu odkrito hvaležni. a Podelitev stavbenega kredita. Pokojnin ki zavod za nameščence v Ljubljani je določil za Celje 300.000 Din 6odstotnega stavbnega kredita. Pravico do njega imajo zavarovanci in njih službo-dajalci. Kdor bi se za ta kredit zanimal, naj se zglasi do 20. t. m. pri članu načelstva Pokojninskega zavoda g. Francu Jeriču, ravnatelju Ljudîke posojilnice v Celju, ki mu bo dal potrebne informacije. SJ Proračunska seja celjskega mestnega občinskega sveta se vrši drevi ob navadni uri Kakor smo žc poročali, je ministrstvo zavrnilo predlog proračuna, kakor ga je bil občinski svet jeseni izdelal in sprejel. Finančni odsek je sedaj izdelal nov proračun z vpoštevanjem navodil in zahtev ministrstva .©' Scčin družabni večer bo v soboto 15. marca ob S zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Vstopnine ni. Vabljeni vsi Celjani, Д Namera» an iilmj. Na F. L., posestnika v Gr^jenšaku, občina Vurberg, jo njegov sorodnik oddal tri strele, dva sta zgrešila cilj, tretji pa je zadel F. L. v gornji laket roke. Д Občni zllor Gremija trgovcev bo IS. t. m. ob 7 zvečer v gostilni g. Mihe Breučiča. Lili a Franc Kolbc, nadpoštar v p. umrl. Pred tremi tedni jc odšel iz Litiie v ljubljansko bolnišnico iskat zdravja široin Slovenije po svoji kranjski domačnosti in dovtipnosti znani nadpoštar v p. g. brane Kolbe. — Eolezen pa je bila radi starosti neozdravljiva in tako je naš »Postfrancelj«, tako so ga povsod klicali — mesto zdravja našel v bolnišnici smrt. še zadnji dan je. kakor v slutnji smrti, želel, da bi ga še živega prejieljali v Litijo, ker mu je bilo njegovo zadnje službovanje. Njegove želje pa niso mogli več izpolniti, ker je že v zgodnjih ju-traniili unh umrl, star 73 let. Svo'e dni se jc prav živahno udejstvoval v političnem življenju, kjer pa je bil vedno — koncilianteu. — Bil je tudi skozi več let predsednik litijskega pevskega društva »Lipa*. 1er najboljši družabnik. Poročen je bil s hčerjo učilel a Peruzzija z Vač, ki je prvi našel Keltske grobove. — Služboval je na Rakeku, na Vačah, v Št. Vidu nad Ljubljano in končno v Litiji, kjer je šel v pokoj — Pogreb bo 14. marca ob 4 popoldne iz ljublj. bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Novo mes*o Ljudsko gibanje. I ctošn ji predpust se je poročilo v kapiteljski cerkvi 14 parov, med temi 4 domači: Igrtuc Colarič, delavec z .lerele Nežo, služkin'o, g, Stanko Pečar odvetn. kandidat z Ivico Oblakovo. Jakob Stalcer, krojaški moitter z gostilničarjevo hčerko Mirni Košak Ivan Vidmar, železniški mizar 7. Rozo Grebene, kovačevo hčerko; 10 parov je torej bilo iz tujih župnij poročenih v kap'feljski cerkvi, znamenje, da hoče''o ljudje pri sv-tbah opustiti stare običaje, po kate-ih ie tra- t'alo svatovanje včasih tri dni in po katerem ie lolela svate, ženina in nevesto glava, želodec in žep, — V tebruariu je bil v Novem mestu en mrlič |Franči5ka Lenard, čevljarjev."! žena, stara 77 let) iu v ženski javni bolnici eden (Koklič Alojzij, ko- čarjev sin, 4 leta star). — Rojeni so bili v mestu trije otroci, v ženski javni bolnici pet iz tujih župnij. Obsodbe radi tatvine. Pred kazenskim sodnim dvorom okrožnega sodišča se je vršila v petek dopoldne razprava radi tatvine proti Antonu Gole i iz Vel. Kala pri Mirni peči. Obdolžen je bil, da je ukradel slanino in žepno uro ponoči, oboje v vred-I nosti nad 300 Din v Vel. Kalu. Tatvine ni priznal, I dasi so zaslišane priče odločno potrdile, da je zagrešil kazniivo dejanje. Obsojen je bil na 1 leto H dni robije. Kočevje Na rudniku š« vedno praznujejo. Rudniško ravnateljstvo še vedno ni začelo z rednim delom. Praznu c se poleg nedelje šo vedno v ponedeljek. Ta čas je za delavstvo najbolj usoden za praznovanje, ker si ne moi e dobiti nikjer primernega zaslužka. Kakor smo čuli, nameravajo rudnik zapustiti še ostal •i Licani, ki jih je nn rudniku še okrog 20. Ličmii çredo raje domov, kakor da bi za le dinarje, l;i jih z''s'užijo tedensko na rudniku, stradali. Samo naš delavec je privezan na rudnik, ker ima družino in marsikateri že preko dvajset let trdega dela . . Ponovitev iser v Marijinem domu. V nedeljo popoldne je vodstvo Marijinega domu ponovilo dra-niMske nastope svojih trn jen Ic za ono občinstvo, ki ni moglo preteklo nedel o radi pomanjkanja oro-stora v dvorano. Igre so uspele tudi v nedeljo uad vse zadovoljivo in iudi dvorana je bila precej zased "ua. Himen. Poročilu slu se g. .Mirko Kajfež. vinski trgovec in gdč Hermine Verderber, croslilni-čurka v Kočeviu. V Dolgi vabi se je poročil Ivan Kobetič s Pavlino Krateč. Bilo srečno' Zborovanje gostilničarjev. V četrtek 27 marcu se v>-ši v ifestilni llarde (a. Verderber) zbor kočevskih gostilničarjev. Kane le nr* Brež'cah V noči od četrtka na petek (7. marca) ie nastal precejšen požar, najbrže v neki vasi na sosednjem Hrvatskem blizu Krapevca. Požar je mora! biti večji, ker je sij požara obsegel celo nebo nad Sotesko dolino. Točen k-nj pobara ie bilo v noči težko določiti, ker je bila noč oblačna. Požar je nastal okrog polnoči in je zavjel največji obseg ob [približno pol 1 prmoči, vsled česar je sklepati, da je ijorel kak večji gospodarski obekt. Vinska trsovi"a. V posledn:em času so zopet začeti povpraševati po Kapelskem vinu kunci, tako da so običajne .funingei precej pogoste. Letošnje kapelsko vino je zelo dobro, prvovr ino pitno vino, zalo ni čuda. da gu kupci s poln;m zadovoljstvom in v velikih množinah k«ir>u'ejo. Vina ie še precej, zato je le priporočati. d-> oni, ki žele kupiti res pristno vino. poset'jo naš«" kra'e, ker kakor je videti, bo baš v teli kra'th vino kmalu nošlo. Ko bo 10 t. m. v K-peb-h se:em, je čas tudi za vino zeio pripraven. Na svidenje torej v Kapelah pri Brežicah. Ljubljansko gledališče Drama: Zncet°i< ob 20 zvečer Petek. 14. marca: Zaprto. Sobota, 15. marca ob 15: DON CARLOS, dijaška predstava pri znatno znižanih cenah Izven. — Ob 20: GLAWI DOBITEK Red E. Nedelia, 16, marca: V1HAH. Izven. Ponedeljek, 17. marca: UTOPLJENCA. Red B. Opera: Začetek ob po1 2" zvečer Petek. II. marca: DOMJANOVICEV VEČER. Izv. Znižane cene. Sobota, 15. marca: NETOPIR. Opereta. Red E. Nedelia, 16. marca ob 15: GROFICA MARICA. Oocreta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: TOSCA. Goslue tenorist Hiibner iz Bratislave. Izven. Zniž. cene. Ponedeljek, 17. marca: Zaprto. Mariborsko gledališče Petek, 14. marca: Zaprto. Sobota. 15 marca ob 20: Baletni večet From»novih s sodelovanjem barilonlstn Draso llr>i prošll teden znižali diskont ludi v Nemčiji in Skandinaviji. S lem se obrestna mera v najvažnejših državah vodno bolj približuje normalnim razmeram. Ce vpoštevmno zadnja znižanja obrestno mere. ■ so oiicielne diskonlne obresti v posameznih drža- • vab sledeče: Pariz 3%. Bruselj, Amsterdam VA':-London, Newyork iu Stockholm 4%, Kopenhugeii 4V:%. Praga 5%, Berlin in Madrid 5Y:%, Belgrad , 11%, Rim, Duuaj iu Budimpešta 6' j %, Varšava 81А% in Buknrešt H%. Najnižja obrestna mera je torej v Franciji in v nevtralnih državah. Tudi pri nas se opaži velika obilica likvidnih sredstev. Vloge pri bankah naraščajo, kakor kažejo bilance zu leto 1929., nu drugi strani pa so so •zmanjšali n. jir. jui zagrebških velebankah, v Ljubljani pa Kreditnem zavodu upniki, kar je pripisovati manjšemu izkoriščanju inozemskih kreditov, saj so imele banko dovolj vlog. Ve iko obilico denarja ilustrira de: da plačuje sedaj Ljubljanska mestna hranilnica d% za vezane vloge, pri drugih zavodih pa znaša tu obrestna mera 1%. V Ma-riboru so posebne razmere in jo tam obrestna mera višja kakor v Ljubljani, ker morajo zgledu enegu zavoda iz konkurenčnih razlogov sledili ludi dnini zavodi. V splošnem pa se »opaža, da gre tendenca obrestne mer" navzdol. Tako .se tudi v Belgradu pripravlja znižanje obrestne mere za kredite in se kaže ta tendenca tudi drugod. Pri takih razmerah so nerazumljiva stremljenju, ki zahtevajo zvišanje obrestno mere zu vloge. Tudi v tekočem letu so opaža nadaljnjo naraščanje. To naraščanje vlog pa ima za vzrok zmanjšan promet in delavnost v trgovini in industriji, na drugi strani se odteguje veliko denarja produktivni podjetnosti in išče rajšo ugodne naložbe, ker je donosnost naložbe v marsikaterem slučaju večja kakor v podjetnosti. Gosfilničarska pivovarna v Las em Od pripravljalnega odbora za zgradbo nostil-uičarsko pivovarno v Laškem so imeli gg. Majcen Ciril, predsednik, tlhlih Ilugo, inž., Troji Ognje-slav, hotelir, in Kavčič Franc, predsednik zveze go-stilničarskib zadrug za Ljubljando dne ti. 1. m. popoldne v hotelu Miklič sestanek, nu katerem so izčrpno poročali o dosedanjem podpisovanju delnic, ki je že naraslo mi približno -1 miljone Din, Na tem sestanku navzoči gg. načelniki gostilničarskih zadrug zveze ljubljanske, gg. trgovci, obrtniki in prijatelji gostilničarjev so vzeli razveseljivo gornje poročilo načelstva navdušeno nu znanje ter so se obvezali, da bodo skrbno nabirali delničarje v njihovem okolišu ker so prepričani, da bo to podjetje uspelo, r.islo in se razvijalo ter da ,ie obstanek podjetja zagotovljen, ako lio vsak brezpogojno vršil svojo dolžnost. Kot prijatelji gostilničarskoga stanu se z veseljem pridružujemo tej dobro zamišljeni ideji in naj ne bo nobenega trgovca, obrtnika, posestnika. uradnika in delavca, ki bi pri tem stal ob strani prekrižunili rok. Dopovejtno vsem in vsakomur veliko gospodarsko bodočnost tega podjetja, katerega delnice bodo predstavljale brez dvenin varno naložen denar s sijajnim finiuicijelnini uspe-kom delničarjem in našemu domačemu gospodarstvu, kol celoti sploh. Podpisujino delnice za gostil-ničarsko pivovarno vsi ne glede na stan iu pokažimo s leni, da smo prijatelji gostilničarjev, da zagotovimo glavnico zu zgraditev moderne gostilni carske pivovarne v starodavnem Laškem. Ici naj dalje širi sloves dobrega laškega piva. — Prijatelji gostilničarjev IZKAZ O STANJU NARODNI: BANKE /. dne 8. marca 1930. (Vse. v mil. din., v oklepajih razlika napram izkazu z dne '28. febr. 1930.) Akti va : kov. podloga 430 4 (310). posojila: menična 1.184.1. lomhardnu 23(15, skupaj 1370.7 (— 3.9), račun začasne zamenjavo 191.9 (— 3.9), točajev.i raz liku deviz 1685 9 (— 0.9); pasiva: bankovci v obtoku 5 484 0 (— 75.0), račun začasne z-menjave 191.9 (— 3.!)). d rž. terjatve 435.0 (— 3.9), obveznosti: žiro 1.240.9, razni računi 153.7. skupaj 1.394.7 (— 13.8); ostale postavke neizpremenjeno. * KonUurzi. Na podlagi statistike društva industrijeev in veletrgovcev jo bilo otvorjenili v prvi desetini marcu 1930 razglašenih v celi državi 11 I konkurzov (v tretji desetini februarja 8. v drugi i desetini 28), odpravljenih pa je bilo 7 konkurzov (11 oz. 13). Dolenjelendavskii hranilnim izkazuje v I. 1920. I 9.8 (8.1) mil. vlog in o.g (0.5) mil. upnikov; pri ' glavnici 0.5 znaša čisti dobiček 0.128 (0121) mil. in ostane dividende 26 Din na nom. 200 Din Oddaja popravila streli. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 15. t. m. ponudbe glede oddaje popravila streh v območju prog. sekcije Maribor. Prodaja konjskega gnoja se bo vršiln polom ustmene liciticije dne 22. t. m. pri kom. 8 žand. polka v Ljubljani. Oddaja starega bakra > predelavo se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 20. 1. m. pri gl. ravn. drž. žel. v Belgradu. Borza Dno 13, marca 1930. DENAR Na deviznem tržišču je nnslopll preokrot; devizni tečaji, ki ho že nekaj dni sem stalno nazadovali, so se danes začeli dvigati razen Curiha, katerega paritete se držimo. Promet je bil znMen, zlasti v devizah Praga, Berlin in Dunaj. Naroduu banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah /, i/.-jemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago. Ljubljana (v oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2272.50 bi.. Berlin 1851 50—1353.50 (1352) Bruselj 719 43. Budimpešta 989.74, Curih 1094.40— 1097 40 (1095.90). Dunaj 79(3.53 799.53 ( 798.03), London 275 08—275.88 (275.48), Newyork 56555 b., Pariz 221 72 bl„ Praga 107.39—168,19 (167.79), Trsi 295.88-297 88 (296.88). Zagrcb Amsterdam 2272.50 bi. Berlin 1R5?— 1865. Bruselj 789 48 bl„ Budimpešta 988.37 991 87. Curih 1094.40 !0«7 40. Dtm-ij 7°fi 5''—79f».54> t -.ц-don 275—275,80, Nevv vork ček 56.455—50,065, ka- bel 56.565 — 5t> 705, Pariz 220.72 — 222 72, Praga 107.39—168 19, Trsi 295.792—297.792, Varšava 620 bi igo, Skupni promet na zagrebški borzi jo znašal 12"i milj. Din. Belgrad. Berlin 1350 50—1353.50, Budimpešta 988.87 991.87. Curih 1094.4—1097.4. Dunaj 796.53 —799 53, London 275.08—275.88, Newyork 54 5500 56.6550, Pariz 220 72—222.72, Praga 167.39—lđS.lO Milan 205 75—297.75. Čin ih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.30. Atene 6 70 Berlin 123.325 Bruselj 72.025, Budimpešta 90 34, Hukurošt 3.07. Carignui 2.245, Dunij 72.81, London 25 135, Madrid 63 8(1 Newyork 516.95, Pariz 20.23, Praga 15 32, Sofija 3.745, Trst 27.0875, Varšava 58.05 Kopenhugen 138.35, Stockholm 138.75. Oslo 138.03, Helsingfors 13. Dinar nolira: na Dunaju (deviza) 12.5825, (vu-luta) 12.415. VREDNOSTNI PAPIRJI V Ljubljani je bila zaključena Kranj. ind. po 280, nu Dunaju pa so je učvrstita na 37. Tendenci« zu drž. papirje je bila v Zagrebu danes slabejšt; zlasti je padla vojna škoda. Bančni in industrijski ■ papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Ljubljana. 8%' Bler. pos. 90 bi.. 7% Bler. pos 81 bi.. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125, Prašted. ! 850 den.. Kred. zavod 170 den.. Strojne 75 den.. j Vevče 182 den.. Stavbna 50 den., se Sir J()5 den., Kr. i ind. zaklj. 280, Rušo 250—260. Znarel). Drž pap.: 7% inv. pos. 83.75— 84 50 i vojna škoda ar. 410.50—411 (412.50 412. 411) kaša 410 50-411 (412.ro 411). V). 415 bi., VIL 416 bi.. XII. 417—418 (418.477 50. 418). 8% Bler. po-98.75 7% Bler. pos. 88 15- 83.50 (83.25. 83.50). 7 '!■ ]H>s. Drž. hip. banko 81.50 bi. Bančne delnice: Ravna gora 82 den. Hrvatska 50 den. Katolička 36 d., Poljo 65—66. Kreditna 101 -105 (101), Union 20." —210 J i igo 88 50-90 (88.50). Ljublj. kred. 125 d. Medjunnrodna 60 don. Narodna 8140 den., Prašted. 850—855, Srbska 165 den., Zemaljoka 137—138. Industrijsko delnice: Nar. Suni. 40 bi.. Guttmann 185 —190 Slaveks 80 hI., Slavonija 200 den., Našice 1600 bi., Danica 110-115, Pivara Sar 165—180 (180) Drava 267—285, Secerana Osjek 385 bi , Nar mlin. 20 den., Osj, Ijev. 190 bi.. Brod. vag 107 511-112.50, Union 140 bl., Vevče 125 den., I sis 23 25. Ragusea 435 den., Jadr. plov. 490 bl.. Trboveljska 463—460 (465). Belgrad. Narodna banka 8250—8260. 7% inv pos. 86—88, agrari 52, volna škoda 413 416 III 414-418.75 IV. 417-418 50. Dunaj. Podon.-savska-jadrun. 88.20, Wioner ^ Bankverein 20 SO, Creditaislait 51, Escompteges, 170, Aussiger Cheniische 211.20, Alpine 35.05, 'Гг-^ boveljsk* 57.65, Kranj. ind. 37, Lovkam 5.40, Rimo Murany 101.75. Kes Nn ljubljanski borzi je bil zaključen t vagon oglju. Tendenca ueizpremenjeno mlačna. Žifo Slaba tendenca 1111 žitnem 1гди traja še nadalje, 'trgovci v produkcijskih krajih mečejo veliko količine pšenico iu koruze na trg, za katero so najde prilično mnogo kupcev, vendar je trenotno jiri-nudba jacja nego povpraševanje. Promet jo dokai živahen, vendar vlada precejšnja liervoznost take pri prodajalcih, kakor pri kupcih, kajti negotovost položaja je čedalje bolj evidentna. V Ljubljani so notnetje nei/pt cmompiio Novi Sad. Pšenica bač. 77 ktr 190—19''.50 gor lljeban. 78 kg 190—192 50 bač. 78 ka 192.5(1 -j95 ban. Tisa šlep 78 kg 195—200. sr. 77 kg 182.50 185. 76 kg 177 50—180. ječmen b'<0 . sr. 110 115. koruza bač. sr gur. 80-82 50 ladjn Dunav тчгос 80 82.50, ban. ludja Dunav, Bega. marec 82.50 -85. april maj 85 -87.50, ban. 73—77.50, uiolca Imf 00 325 835. št. 2 285—295 št. 5 2?0—240 št r 172.50-177 50 št. 7 130—135 šl. 8 90—95. Promet: 2 vagona pšenice, 23 vagonov koruze, 3 vagout moke 1 vag. ovsu Tendenca mlačna Budimpešta. Tend' neti mlnč.na. Promet srednji. Pšenica marec 18 05, zakli. 17 75 den., maj 18.70- 19 30 z» Ulj. 18 70-18 71 oki 18.85_10.00. zaldj. 18 89-18.ro rž maj 10.60—D.15. ziklj 10 60 —10.62, okl 11.65—12.25, znklj. 1109 11 71 koruza maj 9 90—10.50 zakli. 10.02-1001 in ti i io:v — 10 81', /pitij. HM'1 10 42 ti inzlt maj 9.40—9.80, i zaklj. 0,40—9.12, julij 9.90-9.92, Kako ie „Bam" postal slaven hišnimi vrali se je, obdan od gostega dima. pojavil Bnni. Pravilno je šel ritensko in nekaj vlekel. Končno so spoznali, da drže njegovi mogočni zobje nežno in vendar krepko nočno I srajčko male Mary. Zvesti pes je spravil svoj i mali tovor na varno. Ko je izbruhnil požar in je Bum videl da ni nihče vzel malo Mary, se ie žival takoj spomnila na to. da je mala stvarca, katero so pustili ležati v zibelki, vendar tako dragocena, še prej kakor mati je nes mislil na Mary. Hitreje kakor do smrti prestrašena mati je Bum presodil položaj. Tekel je v spalno sobo, k zibelki. Posrečile se je spretnemu psu. da je dvignil otroka čez rob zibelke in ga nato vlekel po stopnicah iz hiše ter tako v zadnjem trenutku rešil, preden je hiša zgorela. ГТПГ^ТШУПТЈ ftL^i-X У » л a иИ I II I Volitve na Japonskem. ki so končale z zmago vi adnih strank: Novoizvoljenega poslanca pozdravlja množic a ljudi. Koliko je zlata in srebra Z letala fotografirano poplavljeno ozemlje v Južni Franciji. Radio Programi Hadio-Liubtfana t Petek, 14 mana: 1230 Reprod.. ,.uia glasba. — 13 Časovna napoved — 1310 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 G. llerkov: Espéranto. — 19 O japonski ženi predava Japonka gospa Skuškova. - 19.30 Dr. St. Le-ben: Italijanščina. — 20 O pevskem pouku tli.) predava dr. Pavel Kozina. — 20.30 Koncert Railo-orkestrn. — 22 Časovna napoved ln poročila. Sobota, 15. marca: 12.30 Rreprcdu. glasba — 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 13 30 Iz današnjih dnevnikov — 17 Koncert Radio-orkestra — 18 Propagandno predavanje o Dalmaciji v nemškem, slovenskem in češkem jeziku — 18.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina — 19 Delavska ura — 20 Prenos iz Beograda — 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Drugi programi t Sobota, 15. marca: Belgrad: 12.40 Opoldanski koncert — 18 Sev-dalinka orkester — 20 Pevski koncert — 21 Jugoslovanski koncert akademskega okteta — 22.15 -Genialni Toni , komedija — 22.45 Koncerl zabavne glasbe. — Varšava: 20.30 »Ples k sreči r. opereta — 23 Plesna glasba. — Budapest: 10 Nabožna glasba — 11 Kalvinistična služba božia — 12.30 Koncert s petjem — 18 Koncert voj godbe — 19.15 Več. koncert narodnih pesmi — 20.15 Proslava 15. marca, nato koncert ciganskega orkestra. Duraj: 11 Reproducirana glasba — 15.30 Mladinski oder: Moisasurs Znuberfluch«. pravljična igra — 17.25 Koncert orkestra — 18 45 Koncert komorne glasbe — 20 Veliki ljudski koncert — 21.10 Pevski zborni koncerl. — Milan; 12 30 Koncert rrdio-orkestra — 17 Koncert radio-kvinteta iz Torina — 19.15 Večerni koncert orkestra — 20 30 »Belfagorc, opera. — Praga 19 Koncerl orkestra na pihala — 20 15 Ljudski večer — 20.15 Ljudski oder — 21.30 Koncerl zabavne glasbe. — langenberg: 17.30 Koncerl radio-ork. — 20 Veseli večer nato zibavnn gl sba — 24 Jazz nn ploš ah. — Rim: 13 Koncert radio-kvinteta 17.30 Koncert orkestra — 21.02 Prenos opere iz gledišča — Berlin: 1910 Koncerl orkestra 20 Zabavni koncert — 21.10 Veseli večer — Katovicc: 10.20 Reproducirana glasba — 17.45 Mladinska ura — 19 30 Malo glasbe — 20.30 Prenos opere iz Varšave — 23 Plesna glasba. — Toulouse: 19 Koncert vojaške godbe — 19.30 Zabavna glasba — 20.25 Koncert zabavne glasbe — 21 Večerni koncert. — M. Ostrava: 12.30 Koncert orkestra — 15.80 Mladinska ura -- 16 30 Reproducirana glasba — 17 Koncerl orkestra no pihala — ftl Koncert orkestra na pihala — 20.16 Ljudski večer — 21.30 Koncert nabavne glasbe — 22.20 Zabavna glasba. Mnogo ljudi zanima, koliko se je produ-ciralo na svetu zlata iu srebra od tedaj, ko so ti dve žlahtni kovini začeli kopati in koliko je približno danes na svetu zlata in srebra. Ti dve kovini še vedno predstavljata bogastvo sveta in na podlagi vrednosti teh dveh kovin se uravnava današnje svetovno valutno gospodarstvo. Če smemo verjeti zgodovinskim tradicijam, so se prvi kovani novci in prvi zlati predmeti pojavili skoro ob istem času na dveh nasprotnih koncih sveta: v Ameriki pri plemenu Maya in na Kitajskem za časa prvih dinastij. To bi bilo nekako pred 6000 leti. Kmalu zatem se je pojavilo zlato v Egiptu, Indiji in Perziji. Precej časa nato pa se je ta žlahtna kovina pojavila \ Palestini, Feniciji in na Grškem, še pozneje pa se je pojavilo zlato v Rimu. Šele kakih ">00 do 600 let pred Kristusom so Rimljani poznali to dragoceno kovino. Za časa Salamona je izvoz in uvoz zlata zavzel že mnogo važnejšo obliko. Prvi zlati rudniki so bili v Afriki in v Aziji. Evropa ni nikdar posedovala te kovine v večjih množinah. Zadnje zlate rudnike na svetu so odkrili v Avstraliji in na Aljaski, toda zlato iz teh rudnikov se v barvi in sijaju znatno razlikuje od drugega zlata. Glavna zaloga zlata v začetku novega veka pa je bila Južna Amerika in sicer deželi Eldorado in La Plate, ki sta bili glavni cilj španskih, francoskih in portugalskih napadov, ki so Sli za tem. da si pridobe bajeslovne množine xlata. Kovani zlati denar se je že /godaj začel uvajati na Kitajskem. Toda v današnji obliki je bil izdelan pred kakimi 600 do 700 leti pred Kristusom. Koliko je danes ua svetu zlata, bi bilo nespametno vpraševati. Nihče ne more preceniti bogastva Indije in Kitajske, notranje Amerike, umetniškega in cerkvenega bogastva, privatne lastnine itd. Toda pred odkritjem Amerike pa množina zlata, ki jo je posedoval tedanji svet. ni bila tako velika. Evropske države, kakor Španija. Francija itd. niso imele bogvekaj zlata. Od leta 1492. do danes pa je izračunano, koliko se je produciralo zlata in te številke lahko navedemo. Od 1. 1492. do leta 1520. je bilo produciranega na svetu več kot 5 milijonov unč zlata in poldrugi milijon unč srebra. Od 1. 1520. pa do leta 1680. se je produciralo povprečno vsakih 25 let 3 do 6 milijonov unč zlata. Od 1. 1492. pa do 1. 1928. se je največ zlata produciralo 1. 1912., ko je dosegla številka 22.605.068 unč, dočim se ga je preteklo leto produciralo samo 19,674.838 unč. Skupno je bilo od leta 1493. pa do danes produciranega okrog 1 milijardo 100 miljonov unč zlata, kar bi znašajo v naši valuti čez tisoč milijard dinarjev. Kar se tiče srebra, se ga je največ produciralo 1. 1928.. in sicer okrog 258 milijonov unč. Skupno je bilo od 1. 1493. pa do danes produciranega srebra okrog 15 milijard unč, v vrednosti preko 800 milijard dinarjev, če seštejemo obe Številki, dobimo vsoto čez 1800 milijard dinarjev; za toliko je bilo od 1. 1493. pa do danes produciranega srebra in zlata. Ako pomislimo, koliko je stala svetovna vojna tn za koliko so bili povišani proračuni posameznih držav, se bomo čudili, zakaj ta vsota in vrednost sta bili še večji. Čc pridenemo k temu še zlalo in srebro, kar ga je bilo pred 1. 1493; koliko je torej teh dveh kovin na svetu? Edini točen račun je oni, ki predstavlja zlat denar, ki se nahaja v državnih blagajnah. Tudi tu je razočaranje veliko: vse zlato, ki ga posedujejo vlade, je vredno 500 milijard dinarjev. Na ta način se pokaže, da je bilo samo polovico zlata, produciranega od I. 1493. pa do danes, prekovanega v denar. Isti slučaj je s srebrom. Srebrnega denarja je na svetu za okrog 160 milijard dinarjev. So pa tudi države, ki ne posedujejo zlate zaloge n. pr. Costa Rica, Nicaragua, Gibraltar, Abesinija. Siani itd. Iz službenega poročila upravnika ameriške državne kovalnice denarja se vidi, koliko ima vsaka država zlata. Na prvem mestu so Združene države s preko 4 nrilijardami, potem sledi Anglija s 772 milijoni, ki se ji mora dodati še 3 milijarde, ki jih posedujejo kolonije, dalje Nemčija s 630 mili j ni. Španija s 493 milijoni, Italija s 270 milijoni, Švica s 160 milijoni in Holandska s 180 milijoni (vse seveda preračunano na dolarsko valuto). Če bi se državno zlato razdelilo med vse prebivalce posamezne države, bi največ dobil Argentinec, in sicer 58 dolarjev v zlatu, potem Uruguajec 36 in potem šele prebivalec Združenih držav 34 in poi dolarja v zlatu. ime mu m všeč Trgovskemu potniku Louisu Goldsteinu ni bilo več všeč njegovo ime. Samo v njegovi okolici ni nič manj kot 46 Goldsteinov. Hotel je svoje ime amerikanbirati n. pr. v Gold->tien ali pa s saj v Golding . Goldstein se je napotil k sodniku in mu obrazložil svoje želje. Toda, dragi prijatelj, pa zakaj hočete menjati svoje lepo. staro ime? Gospod sodnik, ko pa ne odgovarja več mojim poslovnim poslom. Ne razumem vas! Ni dovolj ameriško in niti ne zveni blagoglasno. > Varate se, gospod, vaše ime sicer ni ameriško, vendar kljub temu zelo lepo zveni. Ne najdem razloga, da bi ga izpremenili. Trgovski potnik je še nadalje našteval dokaze za svojo prošnjo, dol 1er mu ni sodnik obljubil, da bo v nekaj dneh dobil pismeno rešitev. In res. nisla še minila dva dneva, že je dobil Goldstein rešitev sodišča, da se njegova prošnja glede izpremenitve priimka ne more uvaževati. 1er za lo ni nobenega razloga. V rešitvi sloji: Ime .Goldslein' zveni čisto blagoglasno. Ni ameriško? Tudi lo ni nos ben razlog. Na lisoče Goldsteinov živi v Ameriki in ne mislijo menjati svojega imenn. Pn nas pa so ljudje na to ime kar ponosni. — Na koncu te rešitve pa je stal podpis: Lotiis Goldstein, sodnik. Trgovskemu polniku Goldsteinu se je zameglilo pred očmi. Kakšna neopreznost! Toda on' bi ne bil Goldstein, če bi se dal kar takole odvrniti od cilia. Izročil je svojo prošnjo drugemu sodniku, toda poprej je poizvedel, kako se piše. Gradim Mu««nllnijevoga foruma v Rimu. ogromnega stadiona iz kararskega marmorja. Gornji rob stadiona bo krasilo 70 kipov, ki'bodo predstavljali posamezne dežele Italije. NAHOD živčni glavobol migreno prežene , NOSAL - BAHOVEC Dobi se v lekarnah — NOSAL je pooolnoma ncškodliiv, ker se nc uživa, temveć noslia 'šnofa) NOSAL Vas obvaruic eripe — KuDitc NOSAL tako Proizvaia Apoteka BAHOVEC Liubliana Pred nekaj dnevi je bil še čisto preprost in neznaten: Bum. Noben človek v vsem mestu Milbury (ameriška država Massachuetts) ni mislil nanj. Danes ga poznajo vsi. časopisi pišejo obširno o njeni, ilustrirani listi prinašajo njegovo sliko. Dobil je celo medaljo. Seveda, če hočemo bili odkriti, moramo priznati, da bi mu bila... klobasa ljubša. In to radi tega, ker ima Bum štiri noge in je pes. Še-le dve leti je star, pa ga je že sama zvestoba in zanesljivost: zgled čuvaja. Z obema starejšima otrokoma svoje gospodarice, gospe Mont-ville je Bum že davno sklenil iskreno prijateljstvo. Ko so pa pred enajstimi meseci kupili še eno malo kričečo stvarco, je Bum opazil, da gospod in gospa Montville za to malo stvarco še bolj skrbita kakor za starejša otroka. Vse se je vrtelo okrog male Mary. Previdno so jo jemali iz. njene zibalke, previdno polagali zopet nazaj. Če je Mary jokala, je gospa Montville lakoj skočila k nji in jo vzela v naročje. Iz vsega tega je Bum sklepal: Ta mala stvarca mora biti nekaj izredno dragocenega, na kar je Ireba vedno čisto posebno paziti. Nedavno je ponoči izbruhnil v hiši ogenj, ki se je hitro širil. Bum je najprej storil svojo dolžnost kot zvest čuvaj. Z glasnim lajanjem je zbudil družino. V silnem strahu in razburjenju je mati takoj pograbila oba sla-rejša otroka iz postelje in hitela z njima iz hiše. šele ko je mati stala na travniku pred hišo. je videla da je v svoji razburjenosti pozabila na Mary. Kal or okamenela je obstala. In že se je valil gost dim skozi okno spalne sobe male Mary. Nesrečna mati je dvignila obe roki in glasno zavpila: "Mary, Mary!« Tu pa zagleda nekaj nenavadnega. Med odprtimi Žalosten konec raziskovalcu. V kanadski pustinji so našli od volkov raztrgano truplo uglednega potopisen in raziskovalca dr. Kurta Fabra, ki so ga že nekaj tednov pogrešali Smešnice Pri zdravniku. Znpisul Vam bom zdravilo. Če bi to nc pomagalo, pridite zopet in Vam bom zapisal drugo zdravilo, ki lxi gotovo pomagalo.« Ali lic bi mogli takoj zapisati to drugo zdravilo?« .Neki deboliilmr vpraša zdravnika: -Gospod doktor, kakšno zdravilo mi priporočate prot; revmatizmu?« »Porabite na dan samo Din, katere pc morate zaslužiti sami.« jo odgovoril zdravnik. „Ccis" (Zvezek 4 in 5, XXIV. letnik, 1929 30.) V pravkar izišlem snopiču -.Časa. je vse-kakoi naibolj aktualen informativni članek dr. A b č i n a o tako zvanih katoliških socialistih, ki so si nadeli nalogo, da socialistični pokret po-ideulizlrajo in ponravstvijo po verskih in etičnih vrednotah krščanstva pa po praktičnem sodelovanju v okviiu marksistične stranke, kakršna in con-creto je. Dr. Ahčin podaja zgodovino in razvoj v obsežni in skrbni analizi, zlasti ■ pa se odliku'ejo njegove kritične sodbe po objektivnosti, ki p zi-tivne strani prikazanega pokreta uprav z ljubeznijo in včutevajočim umevanjera izdvigule. Zelo dragoceni so pogledi na marksizem, ki se v svojih miselnih podlagah čedaljebolj ruši; želimo, da bi nam g. avtor ob priliki prav ta problem po.ebič razgrnil. Prccei nov je za nas pogled na skupino okoli »Das hcilige Fcuer«; tudi mi sodimo enako ko pisatelj, da je v tej struji največ zdravega in resnično mladega duha, ki hoče prelomiti z vsemi frazami; tudi s socialistično. Uvodnik je od dr. Stanka G o gale, ki z vso ostroumno prodirnostjo, ki odlikuje Vebrovo šolo, skuša dojeti bistvo intuitivnega spoznanja. Predmet je spričo usmerjenosti modernega niišl'e-nja zelo važen. Zaradi velike vrednosti avtor evih izsledkov je obžalovali, da bo razprava zaradi posebnosti terminologije le zelo ozkemu krogu dostopna. Dr. Gregor R o ž m a n obravnava s sigurnostjo strokovnjaka probleme sodobnih koakordatov in zaključuje razpravo z ugotovitvijo, da se morejo tudi v modernih državah odnosi do Cerkve v duhu sedanjega cerkvenega prava urediti tako, da se primerno upoštevajo vse raznolike in menjajoče se razmere. Msgr, B e a u p i n je poslal referat o Katoliški uniji za mednarodne študije. Dr. Aleš Ušeničnik končuje be'ežk« u lanimivi pravdi o socialnih dolžnostih lustnine. Nov umetniški klub Belgrad je zadnja leta posebej v likovni umetnosti zelo aktiven, ima celo vrsto najboljših moči posebej med mlajšimi, ki mesec za mesecem prirejajo zanimive razstave. Umctn'ški pavi'jon Cvijete Zuzorić ni nikoli prazen; nasprotno, za par mesecev vnaprej so oddani njegovi prostori. Najmlajši so zadnji čas začeli 7. akcijo o ustanavljanju novega umetniškega kluba v katerem bi bili včlanjeni »vsi jugoslovanski likovni umetniki s so- dobnim gledanjem na umetnost«. Snoči so se v Narodnem pozorištu sešli naslednji slikarji in kipari: Risto Stijovič, Mih. Petrov, Ivan Lučev, Anton Hu-ler, Stana Lučev, Ivo Seremet, Mladen Josič, Kosta Hakman, Radmila Milojkovič, Dorde An Ire evič-Kun, Staša Beložanski in osnovali ume.nirici klub z nazivom ->Kolo jugoslovenskih likovnih umetnika«. Klub v programu posebej poudarja svo:e stališče proti medklubskem žiriranju umetniških del pri skupnih izložbah. Tudi na izložbe v inozemstvu in na tuje pri nas d-ušlvo veliko da. Poudariti moram, da je klub izrazito jugoslovanski, tako da bodo v njem združeni lahko vsi mlajši jugoslovanski umetniki. Govorilo se je tudi o snovanju umetniške revije, ki je na lastno sramoto še danes nimamo. Slovenci si vsaj deloma pomagamo s tem, da v književnih revijah objavljamo tudi dela iz likovne umetnosti v reprodukcijah, dočim n, pr. Srbi niti tega nimajo. Mislim pa, da bi vsaj eno dosto:no umetniško reviio tudi linanćno znvg'i. Belgrad, 12. III. 1930. Tone P. fli Kraljestvo božje (4) objavlia napeževo protestno pismo zoper preganjanje krščanske vere in cerkve v Rusiit. Nadaljujejo se kratka litur^ična razmišpaina. ki nas nagibajo k živPenju s cerkvijo, kakor tudi življeiveoisi slovanskih svetnikov. V Razgledu no katoliškem svetu izvemo o svctovac-lavskem «ribanju na Cehoslovaškem, ki ima namen poglobiti praktičnno versko živl'enje in prešinili iaveost s katoliškimi ide'ami. Izhodi'če leea pokreta je Svelovaclavska liga. ki je ustanovila v to svrho tudi iako reprezentativno revijo »Prehled«. (K. B. se naroča v Mariboru, Koroška ulica 12 in stane 12 Din na leto.) Vladjke Njegoša /Gorski vienac« je izšel v angleškem prevodu James Wiles a z uvodom Vladele Popoviča pri Allen i'.1 Unwin v Londonu (250 str.). Rainer laria Rilke, prerano umrli nemški suik-niistik, c bil izvrsten poznavalec ruskega iezi-ka in dufe. Med drugim je prevedel slavno »?'o o v polku Igorjevem«, najstarejši ruski narodni ep. Izšel bo v knjigi -Rilke und Russland«, ki izide jeseni t. 1 v znanem Inselverlagtt. Mihaela Ptipina, znanega jugoslovanskega rojaka m slovečega fizika avtobiografija je v nemškem prevodu »■Votli llirten zuni Erfiitder* izšla ori Mli-iierju v Leipzigu na 390 straneh (cena 12 M). Urfahr (Line) : Ilirija V soboto in nedeljo bo imelo naše športno občinstvo zopet priliko gledati mednarodno nogometno tekmo. Pojav prirejanja bol šib predvsem pa mednarodnih tekem je pozdraviti, kajti taktična igralna moč kluba se razvidi samo v tekmah z močnimi mednarodnimi klubi. No in v zadnih letih je bilo mednarodnih tekem zelo malo, 'večjih z tenomiranimi moštvi pa v prošiem letu, razen one z Wackrom, nobene. To agilnost v prirejati u mednarodnih tekem je predvsem pripisati, da se bo spremenil dosedanji način tekmovanja zu državno prvenstvo. Za uspešno sodelovanje v teh tekmah se je pa treba temeljito pripraviti In ta priprrva so tekme z dobrimi inozemskimi klubi, kajti domači boljši klubi so skoraj dražji kakor pa inozemski. Klub pa, ki gostuje v soboto in nedeljo v Ljubljani proti Iliriii, ima eno najbol šili amaterskih moštev Avstrije. Športni klub Urfahr iz L'nca ob Donavi si je osvojil prvenstvo Gorn'e Avstri-e ne da bi bil premagan, v zadnjem času je pa dosegel proti renomlranim moštvom zelo lepe uspehe. Tudi našemu športnemu občinstvu poznani Wacker je s prvo garnituro mogel doseči samo neodločen rezultat s 4:4 v 1 incu, na Dunaju ie pa Urinhr po lepi enakovredni igri podlegel s 4:1. Ta rezultat, dosežen na Duuaiu, ie najlepši rezultat, ki ie bil dosežen od amaterskega moštva iz province Je dokaz, da razpolaga Urfahr z dob^ni tehnično iz-vežbanim moštvom. Ne samo p-oti Wucliru. pač pa tudi proti drugim duna'skim klubom jc naš gost dosegel lepe uspehe. Hertha je irgu'-ila s 3:1, Ha--h. bivši prvak Avslriie, je bila prema^ ma s 4:3, BAC je mogel doseči le neodločen rezultat s 2:2. Najboljše dunajsko amalersko moštvo Cri-cketer. ki je p^ošlo leto na turnrii po Nemč<:' do-setflo lepe uspehe, je podleglo v T.incu s 3:1 T' rezultati, ki smo jih navedli. pričaio o prere'š- i ni Senzacionalni preokret na AngleSkem. Neprijeten poraz je spravil dosedanjega prvaka > p.vjt-ga mesta. V tekmi z Leicester City je ' Sheffield Wednesday z 2: t izgubi igro. Na čelu angleškega prvenstva pa se ie povzpel Derby County, kl jc s 3:0 zmagal nad Blackburu Rovers. Novi vodilni klub ima 41 točk, odigral pa je 32 iger. Sheffield Wednesday ,pa ima le 40 točk, toda odigral pa jc samo 29 tekem, torej ima vendar še veliko možnost priti na prvo mesto, Tretieplasirani klub Manchester City je v boju z Middlesbrough kloni z 1:0, vendar pa je kljub temu še ostal na tretjen mestu. .4 kom bodo igrali Francozi? Reprezentančni francosko moš'vo bo nastopilo v sledečih mednarnd nih ncgcme'nih tekmah: 23. marca proti Švici v Pa rizu; 11. maja proli Češkoslovaški v Parizu; 18. ma ja proti škotski v Parizu in 25. maja napram Bel giji v LUttlchu. DRSANJE. Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki se bo ponovno vršilo 16. t. m. v berlinski športni palači, bo še bolj važno po udeležbi tekmovalcev, nego ono prvo, ki se je vršilo v Štrbske Plešo. Za Berlin je pripravljenih do sedaj 13 kandidatov. Nemška Avstrija je prijavila svetovnega prvaka Karla Schšiferja, potem L. Wredeja, dr. Di-stlerja. Ha^lmanna in Bernhauserja. Iz Češkoslovaške bodo prišli ing. J. Sliva, ing. Sack, Gold in Welmann. Še celo Finska bo poslala svo.egq prvaka Nikaanen. — Naiveč zanimanja bo sevedi za dvojico SchÉifcr in Sliva. Ta dva, ki sta si ž« enkrat stala nasproti, bosta imela priliko pred novim sodniškim tribunalom pokazati svoje znanje V Berlinu vlada v vseh krogih za to prireditev izredna radovednost. Vtak« drobna vrst ca l-SO J#lr> ali veaka betedu SO nor Na|mao|šl «(t an » 3 s in. Oglasi nai 4tvcl vrstic sc račun* |o vlit.. Za odgovor r.natn - ti kavarne ..Fvropa« Na obroke kupite lahko vsakovrstno blago s posredovanem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova ulica 1. Posreduje hitro in diskretno. Češki semenski oves francosko lucerno, Goliat peso, grahorico in vsa druga semena «„di najceneje v najboljši kvaliteti Sever & K o m p., Ljubljana. Mlin vodni enonartstropen, proda zu 130.010 Din Zagorski v Mariboru, Tatenbahova 14 Stanovanje dveh sob in kuhinje išče mirna stranka 3 oseb v bližini Sv. Petra. Ponudbe z navedbo cenc na upravo lista pod »1. Maj«. Oddam stanovanje takoj: 2 sobi, shramba, klet, drvarnica in nekaj vrta. Voda in elektrika v hiši. Več se izve v Lescah pri Bledu 67, 20°,j kronske bone kupuje A. Krische, Ljubljana, Ilirska ulica 21. I Lffffl ЈЦ Šoferska šola I oblast koric. Čamernik, liubliana Dunaiska c 36 (Jugoavtol - Tel 2336. Pouk tn praktične vožote. mm Vezenje nevestinih oprem zaves, pregrintal. natceneiSe in naifineiše Matek & Mi-keš Ltubbana. poleg hotela Štrukcli — F.ntlaute ažurirantc. predtiskanie takoi Več stavbišč v Kamniku. 5 minut od kolodvora, v solnčni legi v meri circa 300 m3, po 22 Din m"', naprodai. Po-iasnila daie Janko Stare. Kamnik, Perovo 40. Vino zajamčeno pristno: Blali-na, Burgundec. Ružicu, Rizling in Muškat silva-uec se toči v gostilni T. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra ccsta štev. 43. Pekarna dobro idoča, se odda z vsem inventarjem zaradi lastnikove bolezni na Tržaški ccsti št. 19 v Ljubljani. - n i a i 11 S d >•> 0)(_ C S<5 _ r-OSî-S^ f>»UJ N CA -i » ïo •s* S -O JS « - ДиО i _• , -M 13 » s Š « «O o a £ «s— »K-s i "> — < 8;0« .„z ж- o — j» 00 > je <2б 1 t» Q , , > O «U I И |«?>c55 • s t 2 -ï -»aSč S> »i w * Os * o e« " v •Š < c i 3?5 z* N^S eO » 0,-5 »Ј.-хорј Léo Gerville-Réache: 9 S Zeppelinom okrog sveta Saj bi že prav dobro spal, ali plaši me šc nekaj: postelja mojega sostanovalca. V011 Eschwegen .je na gornji postelji. Sicer res ni velik, nasprotno, droben in gotovo ne težak, ali ce le pogledam aluminijasto ogrodjo in tanke vrvico, na katerih visi postelja, se zvijem v klopčie in položim blazino na glavo, namesto pod njo, da bi ublažil udarec, če bi priletel von Eschwegen na nié. Tudi sicer bi prav dobro spal v tem čolnu-, če 110 bi vsi od kraja imeli iste neumne manije, da vedno in vodno samo opazujemo, celo takrat, ko ni ničesar videti. Kmalu po petih zjutraj so zbudi glavna simfonija vzklikov. Samo en skok in že sem pri oknu kabine: V ranem jutranjem solncu so nam ožur.jeni smehljajo pod zrakoplovom zvoniki in kupoli- mesta Wo-Icgtiti. Gori do naše višine, i/, katere ne zapazimo običajnega rdečila novih časov, se dviga čudne skrivnosti polna lepota stare Rusije: Rusije Turgenjeva, Nikolaja Gogolja in tudi tvoja, dragi mi general Ourakin! Z mestom je izginila tudi lepota. Planjavo M) brc/, belega plašča, s katerim jih krasi zima. in se raztezajo v svoji enoličnosti tako, da utrujajo oko. 'Pu pa tam jih pretrgajo temni gozdovi ali pa poživijo njih barvo zelena polja. Meti temi širokimi polji so vzrastle vasi. Lahko jih opazujemo. Ozke po in pravilno razvrščene ob redkih cestah- ki delé planjavo. V simetrični razvrstitvi jih obdajajo polja, ali sive, lesene strehe de- lajo vsej okolici nekam žalostno lice. Kmalu pa nas niti pogled na te ravne in izgubljene vasi ne bo voč zabaval. Žo eo se namreč pričeli neskončni, strašni ruski gozdovi, ki jih pretrga le Ural in velika jezera, sicer pa segajo tja do Mandžurije in še dalje do modrega Ohockega morja. Z višine, v kateri zdaj plovemo — 1200 111 — moremo videti brezkončno planjavo 200 km daleč; ali precej dalje, kot sega naš vid, se razprostira skrivnostni, nepredirni sovražni gozd. V lej tcmnozcleni odeji, ki pokriva vso zemljo, zapazimo lu pa tam rumenkastočrno zarezo, kalno reko, dotok Volgo. Njegova v raznih barvah se spreminjajoča površina, priča o bogatih rudninskih zakladih. zemlje, iz katere prihaja. Na krovu je bila danes prava revolucija. Najbrže jo je provzročil ruski zrak. 1'ogazili smo vse, tudi najstrožje odredbe najvišjega poveljstva. Ko smo včeraj odhajali, je kapitan von Schiller zbral vse potnike. Razložiti nam je hotel, tla polet od Friedrichshafena do Tokia ni udobno potovanje, ampak prava ekspedieija . Z resnim obrazom je povdarial, naj se kot člani ekspedicije odpovomo vsem, tudi najprimitivnejšim zahtevam snage. Rajši povem naravnost in jasno: prepovedal nam jo umivati sel Izvršujoči slioge odredbe visokega poveljstva smo sedli k mizi z zoprno umazanimi rokami. Vsi, Nemec. Spanec, Švicar in Francoz smo prišli to jutro v obednico — neobriti. Zapazili smo pa pri zajtrku komandirja Rasen- dhala in miljarderja Williama Lccdsa sveže obrita ln umita. Strašno nas je osupnilo. Pa smo si mislili, da ti gospodje niso vredni člani največje ekspedicije našega časa. Pa smo se tudi mi drug za drugim izgubili v obe umivalnici in se pošteno očistili. Sedaj se bomo pa umivali, da bomo porabili ves balast! Ko sem si vse uredil, sem se podal zopet v obednico. Kakšna eksplozija pa jo je nenadoma vso pro-vrgla? Kakšen sunek zrakoplova je pa vrgel mize. naslonjače, pisalne stroje vse narobe in na glavo, da ga nisem jaz nič čutil? Nili eksplozija, niti sunek: le naš tovariš von Perkhammer je na delu! Kakor hitro se mu Kubisk, naš .minister za pro-hrano , umakne, zraste von Perkhammer na Zeppc linovem krovu v pravega samodržca in kralja po božjem pravu. Jedilnica je njegova igrača, vsa oprava njegova last, potniki so pa njegovi sužnji. Nič drugega nismo kot figure, ki nas prestavlja za svoje fotografije in za svoj film po mili volji. Včasih sc moramo držati zelo kislo, včasih moramo zopet kazali vesele obraze. Naše vedenje ureja z močnim in oblastnim gla ; som, včasih v nemščini, včasih v angleščini, ilaliian i ščini, največkrat pa nadomesti besede, ki mu jili i zmanjka v izposojenem jeziku, z roko, in sicer preoo ' določno. Ko je fotografiral notranjščino v vseh mogočih spremembah in tudi pokrajino iz vseh kotov, nam hrupni tovariš, ki smo mu v svoji hudobiji nadeli ime zvočni film , slednjič ukaže, postaviti zopel v red mize za pisalne slroio. \ n m a m e m i i m i MENCE S Zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen Saša Staré - Mengeš RAVBARJEV GRAD Železniška postaja Jarše-Mengeš Telegrami: Staré Mengeš ira®®®®!®®®! i. B Najstarejša parketarska tvrdka Ferdo Frsmožič, 1ЏЏм Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje vsakovrstnih narket-deščic, kakor tudi za popravila in struženje starih podov. Vino: Burgundec, Blatina. Rizling, Ružica, Muškat sil-vanec, Dolenjska črnina, Viško Opolo, priporoča gostilna T. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra c. 43. jeônrenî, aîdovo mo^o vedno svežo oddnja na debelo veletrgovina A. VOLK, LJl'BLJANA Rcsljeva ccsta 24. Potrti neutolažljive žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni, nenadomestljivi, skrbni soprog, oče, stari oče, brat in svak, gospod Franc Kolbe upravnik pošte v pokoju danes zjutraj ob 4, previden s sv. zakramenti, v 73. letu starosti boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v petek dne 14. marca ob 4 popoldne iz mrtvaške veže Ljubljanske splošne bolnišnice. Ljubljana - Litija, dne 13. marca 1930. Antonija Kolbe rop Peruci, soproga. - Franci, Jakobina, Cvetko, Pavla, Tone in Mara, otroci - in ostalo sorodstvo. Vfe- S? "i> ■ " ■; јЈ*8ЈјЈЈЈ1 i4M.'•■"-■:. «v s jj Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti retmat čnim bolečinam zobo- in glavobolu, prehlaieniu. trgan u za negovanje telesa, ust, osveželost, krepitev mišičevja, ter živčevja sploh se vporablja le poi slolfifa priznano TRfTORN varuje pred mrazom in se odlikuie po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine Kupujte samo » 1REI0RN « TRETORN galoše in čevlje za sneg ker ni boljših. iiraiicosho fganic lalnih plombiranih stek' ii kakovosti v vseh di in trgovinah z mešanim blagom : Dob'va se v originalnih plombiranih stek'enicah v v pristni pre vojni kakovosti v vseh dro^eriiah Ali sfe že poravnali naročnino? Zahvala Za mnogoštevilne izraze sočutja ob težki izgubi našega nepozabnega sina, strica, brata in svaka, gospoda Avgusta Košetka se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegov poslednji dom. Posebno nas veže dolžnost zahvaliti se častiti duhovščini, milostivemu g. proštu K Čerinu za mnogoštevilne obiske in tolažbo, častitemu g. kanoniku Plantariču, kateri mu je podelil večkratne zakramente za umirajoče, g. zdravniku dr. M. Polenšeku za njegovo neumorno požrtvovalnost, g. sreskemu načelniku Kaklju, g. sodnemu predsedniku dr. J. Polenšeku, g finančnemu inšpektorju, in vsemu mestnemu občinstvu, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, vsem sosednim in domačim gasilnim društvom, ter godbenemu društvu Novo mesto. Tisočera zahvala vsem darovalcem vencev. Novo mesto, dne 11. marca 1930. Rodbine: Košak, Dr. Lavrič, Štalcer in ostalo sorodstvo. d ухшта Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da je naš ljubljeni, skrbni in nepozabni soprog in oče, gospod Jurij Grohar posestnik in mizarski mojster \ škofji Loki danes ob 1 ponoči, v 71. letu starosti, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v soboto, dne 15. marca ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Škofji Loki. Svete maše zadušnice se bodo brale v mestni farni cerkvi. Blagopokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Škofji Loki, dne 13. marca 1930 NAČEI.STVO PROSTOVOLJNEGA GASILNEGA DRUŠTVA V ŠKOEJI LOK! javlja vsem znancem in sotovarišem, da nas je danes zapustil ustanovni član, blagajnik in časlni član, odlikovan z zlato kolajno, lovariš Grohar Ciril, sin Frančiška, žena. posestnik in mizar itd. I^ogreb se bo vršil v soboto, dne 15. marca 1930 ob 5 popoldne. Njegovo delo nam je v ponos in vzgled. Načelstvo. 7л Jugoslovansko tiskarno « L]utd|an> Karel Cet-