St. 2S2 ftžtiiM sla.čK i sjpttfrM turate cm 1» iMtij •k 21. oktobra 1924. Posamezna številka 20 cent. letnik XUX lrh?}8, fzvrrmčl pondcljek. vsak dj *s;Škes« št. 20, !. nadstropje. Doj pfctra se ne sprejemajo, rofcop1« Dr. L. Berce. — Lastnik tiska-zrtže zc. mese L 7.—, 3 ir.ese* Iz inozemstvo mesečno 5 lir več. 4 C- rJrraf. Uredništvo: ulica rv. i.nj se požiljajo ure.1"" "1 »»aa — JUU? - " ■' ne vračajo. — G dost. — Tisk tiskarn-19.50 pol leta L 32.— ^ " lefon uredništva in uprave Št. 11-57. DINOST Posamezne ftevilke v Trstu In okolld po 30 cent — Oglasi se računajo v Urokostf eoe kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanki ta vabila po L L—, oglasi denarnih as vodov mm po L 2 — MaM oglasi po 20 cent beseda, najmanj pe L 2. — Oglasi, naročnina ta reklamacije se pošiljajo Izključno uprav' Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefea nrednUttva In «»rav« 11-57. Državni pravdnik — politik! V septembru 1. 1898. je bila umerjena avstrijska cesarica Elizabeta. Ob tej priliki je precej hudo završalo v naši pokrajini. Vrsta naših ljudi je zašla v navzkrižje s kazenskim zakonikom in — na zatožno klop. Na eni rzmed znamenitejših razprav, ki nam je še daras živo v spominu, je zastopnik obtožbe s svojim govorom dal razpravi eminentne politični značaj proti — slovanskemu prebivalstvu v Primorju. Ni se omejeval na to, da bi na podlagi ugotovitev, ki sta jih podali preiskava m razprava, utogovil objektivno dejansko stanje, ki tvori zločin v zmislu določb kazenskega zakona, marveč je segel tudi po orožju iz arzenala političnega vrvenja, ki je valovilo tedaj po deželi. Ker se seveda ni mogel, ni smel sklicevati na ukaz od «gori» — ki pa je bil javna tajna — naj sc najstrožje kaznuje, je opozarjal sodnike na javno razburjenje ter jih pozival, naj slušajo glas, ki je odmeval — po ulicah! Državni pravdnik ni govoril torej samo sodnikom, ampak tudi — skozi ckno. Take je zastopnik obtožbe stopil iz sodne dvorane v politični vrvež na ulici. In s edile so drakonične stroge kazni. Te epizode iz tedanjih kazenskih razprav smo se spomnili, ko smo prečitaii obtožni govor državnega pravdnika. v Gorici, gospoda Ruggerija, proti odgovornemu uredniku «Goriške Straže». Tudi ta gospod je napravil ekskurzijo na politično polje. Njegova obtožilna izvajanja so bila izrazito politična-polemičen govor, naperjen proti politiki Slov anov v Julijski Krajini. Trdil je, da je ni države, kjer bi državljani uživali toliko svobode, kakor jo uživajo v Italiji. Italijanski narod da je prečustven in plemenit, da bi mogel zatirati druga ljudstva. V zvezi s to izjavo je pa izgovoril nadaljnje besede, s katerimi je ustvaril analogijo z omenjenim nastopom avstrijskega državnega pravdnika. Na-glašal je namreč, da italijanski narod ni samo plemenit, marveč da je tudi odločen in pogumen ter da zna z «železno roko zadeti ljudi, Id bi sc drzniti dotikati sc njegove časti!» Poudarjal je, da je obtoženec hujskat svoje rojake k mržnji do italijanskega ljudstva! Tudi g. državni pravdnik Ruggeri je goivoril skozi okno. Istotako so bila nadaljna izvajanja odkrito politično-polemičnega značaja, da ne smejo ostati brez odgovora. Toda iz deys.tva, da moramo zavračati taka izvajanja, sledi, da naša polemika ni naperjena proti državnemu pravdniku, ampak proti — politiku Ruggeriju. Po našem mnenju take refleksije ne spa-za slovenski jezik ni mesta v državnih uradih. To pa zato, ker je Italija država enega naroda, ki hoče imeti svoje meje zavarovane in mora zato vladati v njeni upravi en sam jezik. To pa da ni nikako sramotenje slovenskega jezika! Po našem mnenju take reflekcije ne spadajo v sodno dvorano, kjer naj se na podlagi konkretnih dejstev in konkretne določbe kazenskega zakona ugototvi le. ali je kdo zagrešil kak konkreten zločin. Tudi državnemu pravdniku kot politiku je sicer dovoljena skrb za varnost meja, toda te svoje skrbi naj ne uveljavlja v sodni dvorani, kjer naj vrši le tisto na'ogo, ki mu jo predpisuje kazensko-pravdni red. G. državni pravdnik je torej vsekako sko-čil črez ojnice. Sicer pa njegove trditve niti niso v ikladu z objektivno resnico. Trdi, da je Italija enotna nacijonalna država. Hotel je menda reči, da je število Slovanov, priključenih k Italiji, preneznatno, da bi moglo kratiti Italiji značaj nacijonalne enotnosti. Na to tezo je pa dal temeljit odgovor poslanec dr. Wilfan v svojem govoru na med-parlamentarni konferenci v Bernu. Izvajal j*: «Ne gre namreč za skupno življenje štiridesetih milijonov na eni in pol milijona na drugi strani. V tem razmerju je podano več ali manj le statistično so'žitje. V resnici pa izgleda skupno življenje manjšine in večine čisto drugače, če ga motrimo v deželi sami, kjer živi m nišina, ne pa v širokem okviru državnih mej! Tu ne more biti mehanični kriterij, ki postavlja ogromno 'število proti malemu številu, ampak mora veljati človeški kriterij, ki upošteva skupno življenje ljudi, ki govorijo različne jezike, imajo različna čustva, pa bivajo skupaj na ozkem ozemlji, ki se jim življenske razmere medsebojno dotikajo, prodirajo, prepletajo. Ce bi na italijanski strani hoteli presojati manjšinsko vprašanje s takega vzvišenega, edino pravilnega in res čustvenega stališča, ne bi se sklicevali samo na brutalne številke, marveč bi govorili o ljudeh in sodeželanih: ne bi zakrknjeno vztrajali na stališču, da pol milijonu ljudi ne grejo na njihovem lastnem ozemlju »obene narodne, politične ali jezikovne pravice, ker stoji njim nasproti ogromna večina, ki pa živi v drugih oddaljenih pokrajinah države. G. Ruggeri je trdil z re9 občudovanja vrednim pogumom, da imajo Slovenci dostop v vse državne urade, službe, šole, vsepovsod S to svojo trditvijo se je govornik preveč drzno postavil v nasprotje z — resnico spričo dejstva, da je bilo odpuščenih iz državne službe neštevilo slovenskih uradnikov, sinov te zemlje, državljanov Italije, v najlepši moški doki, strokovno povsem usposobljenih, tako da so le še bele vrane, a še ti so, posebno sodni, — kakor nam poročajo ravno te dni — še vedno kaplja na veji, ki jo more otresti prvi vetrič. Pa saj je ono svojo trditev g. Ruggeri sam spravil ad absurdum, ko se e ponašal, da on saan pozna enega zelo vestnega in sposobnega uradnika sloven-kega jezika. Ali se more v tako resni stvari navajati bolj šepav argument?! Radovedni smo., kako hoče g. Ruggeri spraviti v sklad naslednji dve svoji izjavi. Rekel je, da je slovensko ljudstvo ponižno, krotko in delavno, da pa ga begajo brezvestni agitatorji, ki vzbujajo nezadovoljstvo med njim ter ga hujskajo proti državi. Malo p&prej pa je trdil, da ima «Go-riška Straža», torej glasilo pretveznih slo-verukih hujskačev, velik vpliv na ljudstvo?! «Erklaie mir Graf Oerrodur diesen Zwie-spalt der Natur!» Edina razlaga za ti dve nasprotujoči si trditvi bi mogla biti v domnevi, da snatra g. Ruggeri naše ljudstvo za — neumne! Ker če bi bilo poleg svoje ponižnosti in krotkosti tudi razsodno, ne bi poslušala «hujskačev», ki ga tirajo v kako politiko, ki ni v soglasju z njegovim mišljenjem! Povrnimo se v sodno dvorano. Tam se ni imelo razm^irivati vprašanje, ali je politika Slovencev prava ali ne, marveč le vprašanje, ali je članek «Goriške Straže» prekoračil mejo dovoljene kritike smernic državne prave napram slovanskim državljanom, aH je odgovorni urednik v konkretnem slučaju zagrešil zločin, ki zahteva tako ostro kazen? Da pa je tudi g. Ruggeri sam dobrot slutil, da temu ni taiko, priča dejstvo, da je težišče svojega obtožnega govora položil v razne politične refleksije, da je obtoževal — kot politik. V podkrepitev svoje trditve, da slovenski jezik ni zapostavljen, je vskliknil g. Ruggeri s poudarkom, da se morejo Slovenci razgovarjati v svojem jeziku — celo v gostilnah — ter da jim nihče ne brani tega! Tu je mož razkril tako čuidno pojmovanje o pravicah in dostojanstvu zavednega in kulturnega ljudstva, da bi bilo potrebno posebno poglavje v odgovor. UKrepi ministra nerodnega gospodarstva glede izdelovanja moke in kruha RIM, 20. Minister narodnega gospodarstva on. Nava je razposlal prefektom daljšo okrožnico. Znane so razmere žitne aorovizacije za tekoče leto, tako pravi okrožnica. Slaba domača letina, ki jo opa-! zujemo letos tudi v izvozujotčih deželah, je vzrok podražitve žitne cene in s tem tudi kruha. S tem vprašanjem se je pečal tudi ministrski svet na svoji zadnji seji in je izdal tozadevno naslednje ukrepe: Odstotek presejane moke se bo moral zvišati, t. j. od sedaj naprej se bo morala uporabiti pri izdelavi kruha vsa moka, ki jo vsebuje | žito. Vlada hoče in zahteva, da se vsa moka, katero je možno pridobiti iz žita, uporabi pri izdela vi kruha. Sedaj se pri mletju žita odstranjuje običajna precejšen odstotek moke samo radi tega, ker je bolj temna, čeprav je zelo dobra za prehrano. Uporaba r ta na način, ki ga ukazuje vlada, predvideva izdelavo tipa moke, ki bo nastal — poleg višjih vrst najfinejše moke — iz mešanice že imenovane črne moke s svetlejšo. Tako bo mogoča izdelava ljudskega kruha, katerega obliko bodo določila krajevna občinska olblastva in ki bo, v kolikor se tiče prebave in hranilne vrednosti, .ravno tako dober kot je beli kruh, čeprav bo bolj črn. Da ne bo pri izdelavi nove vrste kruha nikakih zlorab, je smatrala vlada za potrebno, da določi meje, katerih ne sinejo prekoračiti izdelovalci moke in kruha. Ljudski kruh ne bo smel poleg drugih prepovedanih snovi vsebovati po odstranitvi sodijevega kloruza 1.20% pep \ i, ravnotako ne bo smela suha snov vsebovati nad 0.70% celuloze. Moka za izdelavo ljudskega kruha ne bo smela imeti več kot 1.15% pepela, za izdelavo belega kruha pa 0.70% pepela in 0.20% celuloze. Analitična kontrola bo poverjena le onim zavodom, ki bodo najbolj pripravni za tako delo, za katero bodo tudi jamčili. Nadalje bodo morali tajniki na prefektu-rah ustanoviti v najkrajšem času v vsakem glavnem mestu province krajevne komisije, kateri bo predsedoval prefekt in katere člani bodo župani najvažnejših občin In zastopniki pekov in mlinarjev. Omenjene komisije bodo imele nalog, da bodo vladne odredbe glede izdelovanja moke in kruha točno uresničene. Obenem bo morala komisija določiti ceno mok in jih javiti ministru za narodno gospodarstvo z vsemi elementi za določitev cene. Avtomobilska tekma v Monzl Groi Zborewsky smrtno ponesrečil MONZA, 19. Današnji dan je za italijanski avtomobilski sport zelo dobro izpadel. Mednarodne tekme so se udeležile naslednje svetovne tvrdke: italijanski «AJ-fa Romeo» in «Chiribiri»t francoska «Schmid» in nemška «Mercedes». Ob 9. uri in pol so pripeljali mehaniki svoje 'Stroje ob zvoku narodnih himen v avtodrom. Vse tribune so bile natlačene radovednega občinstva, katerega je bilo nad 30.000 in ki so ob prihodu tekmecev burno pozdravljali zastopnike Francije in Nemčije. Ob 10. uri da predsednik italijanskega avtomobilskega kluba sen. Teofilo Rossi znak za odhod. Kot prvi oddrči po avto-dromu «Alfa Rosmeo» s pilotom Ascari-jem. Ostalim tekmecem se posreči po več ali manj daljših presledkih, da zapustijo start. Med zadnjimi je nemški »Mercedes*, katerega vodi grd Zborov*sky v sigurno in njemu neogibno grozečo smrt. Vodstvo tekmecev prevzamejo «Alfa Romeo«, katerim sledijo francoski «Schmid» in italijanski «Chiribiri». Zmagovalec je moral prvi prevoziti 80 krogov avt odroma (4500 km) in čim v najkrajšem času. Proti poldnevu, ko je množica vdrla proti okrepčevalnicam, se je že predvidevalo zmago enega izmed štirih «Alfa Romeo*. Hipoma se je okoli 13. ure raznesla vest, da se je nemški «Mercedes» pod vodstvom grofa Zborowsky-ja ponesrečil in da leži groi v nezavesti ob kraju avto-droma, kamor so ga zanesli karabinerji in gasilci, ki so držali ab ovinku Lesuco red med občinstvom. Kakor so pripovedovali očividci, je bil «Mercedes» s številko 12 pospešil svoj tek ravno ob ovinki^ ki mu je postal nevaren. Krmilo ni namreč za mal hip hotelo ubogati voditelju in stroj je bil na tem, da zletiiz avtodrom a. Vendar se je grctfu v zadnjem hipu posrečilo s silnim sunkom spraviti «Mercedes» na pravo pot, kar pa je imelo za posledico, da je odletel popolnoma na drugo stjan, kjer je zadel ob drevo in ga popolnoma olupil. Gledalci so pričakovali katastrofe, katere ni bilo treba dolgo čakati. Levo sprednje kolo je vsled udarca ob drevo počilo in «Mercedes» se je prevrnil ter pokopal nesrečnega grofa. Njegov mehanik, ki se je trdno držal karocerije, je slutil nesrečo in se je v zadnjem hipu vrgel iz stroja na avtodrom, odkoder se je prevalil na travnik. Na mah so priskočili na kraj nesreče javni reditelji, da bi pomagati, ako bi bilo potrebno. Odvalili «so popolnoma razbit . Ostali tekmeci so se odtegnili od nadaljnega tekmovanja. Kongres didaktičnih ravnateljev RIM, 20. Državni kongres didaktičnih ravnateljev, ki je bil prvotno določen za prve dni novembra, se preloži iz ra/znih razlogov na 7. in 8. decembra. Herriotov tovor na kongresu v Boalogne snr Ker Delovni program radikalno - sodjaKstične stranke BOULOGNE SUR MER, 20. Ob priliki kongresa radikalne stranke je ministrski predsednik Herriot imel govor, v katerem je poudarjal, kako točno se je držal na londonski konferenci prevzetih smernic, da posveti svoj trud vzpostavitvi miru in odstrani izolacijo Francije m ji tako zagotovi podporo vseh moralnih sil in sistematizacijo reparacijskega vprašanja. Mi, je rekel ministrski predsednik, smo izboljšali pogoje Davvesovega načrta in smo postavili v ospredje našega prizadevanja v Lon donu idejo arbitraže, ki obvladuje in osvetljuje vsestransko londonski protokol. Vsled ratifikacije lausanneske pogodbe postajajo franeotsko-turški odnosa jž vedno boljši. Francoska doktrina, ki se bojuje za svetovni mir, je dala v Ženevi dokaz svoje globoke notranje sile. Kakor dokazujejo početki francosko-nemških trgovinskih pogajanj, 9o postali odnašaji med nami in Nemčijo res mnogo obetajoči. Francija je ona, ki je dala vsem narodom apel k miru in je kot taka saimoobsebi razumljivo pripravljena vzpostaviti odno-šaje z Rusijo. Cilj današnje Francije je: Pravica in mednarodni mir. Radikalno socialistična stranka bo branila v Franciji z vsemi silami mir proti vsem izzivalcem nereda in bo uresničila dalekosežne socijalne reforme, znižanje vojaških bremen m ravnotežje proračuna. Proces proti morilcu Bonservizija PARIZ, 20. Danes se je predstavil sodnemu dvoru Seine, kateremu je predsedoval dvorni svetnik Monton, 27-letni Er-nesto Bonom ini, rojen v Bussolongo pri Bresci, ki se mora zagovarjati zaradi umora nad italijanskim novinarjem NicoTo Bonservizijem, zastopnikom fašistovske stranke v Parizu in ravnateljem dnevnika «LTtalie Nouvelle*. Dostop k sodni dvorani je dovoljen te odvetnikom, novinarjem in osebam, ki imajo posebno dovoljenje. Ob 13.15 je vstopil sodni dvor, nakar je pričel z zasliševanjem in z izžre-banjem dveh namestnih porofnikov. Ob 13.30 so straže pripeljale obtoženca v za to pripravljeno kletko. Tih prad rešitvijo Mooenske krize Da vidovit, Paitt-Priblčovtf aH koncentracijska vlada 1 JovanoviC ostane pridsednik sKupičine Požar med kinematografsko predstavo ATENE, 20. Med kinematografsko predstavo, ki se je vršila v južnem predmestju, je izbruhnil požar. V splošni zmešnjavi, ki je nastala radi nediscipline množice, je bilo pohojenih več oseb. Požar je zahteval več žrtev. Dosedaj se je ugotovilo 27 mrtvih in okoli 50 ranjenih. BEOGRAD, 20. (Izv.) Položaj se še vedno ni razčistil. Sinoči je kralj sicer poveril mandat Jovanoviću za sestavo koncentracijske vlade; toda radikali niso mogli stopiti v vlado, dokler skupine, ki hočejo biti zaistopane v vladi, ne sprejmejo njihovih pogojev. Danes dopoldne so se na dvoru nadaljevala pogajanja. Kralj je sprejel celo vrsto uglednih politikov iz vladnih kakor tudi opozicijskih skupin. Radikali še vedno vztrajajo pri svojih zahtevah glede vstopa HRSS v vlado. Na skupni konfe-i renči vseh parlamentarnih skupin niso i mogli priti do sporazuma glede koncentra-I cijske vlade, kar je bilo naročeno kralju. | Kralj se je nato odločil za Pašič-Pribičevi-i čevo vlado; v radikalnem klubu je bila tudi že sestavljena vladna lista. Ko pa je dosedanja vladna skupina za to izvedela, je takoj sklenila popustiti glede svojih zahtev v toliko, da bi prepustili radikal-cem predsedstvo zbornice, razen 1 podpredsednika, ki bi moral biti Član federativnega bloka. Ta sklep jc bil sporočen takoj kralju, ki je nato opustil prvotni načrt, da bi*poveril mandat Pašiču; izrazil je željo, naj bi pristaši federativnega bloka in radikali skušali priti do sporazuma. Toda radikali niso hoteli pristati na koncentracijsko vlado, ker bi moral Jovanovič odložiti mesto predsednika narodne skupščine. Na dru£i strani so radičevci izjavili, da odidejo takoj iz Beograda, ako se jim ne ugodijo njihove zahteve. Ob 16. uri so se konference nadaljevale. Na dvor je bilo poklicanih zopet več politikov, med njimi tudi Davidovič. Ob 18. uri se je razširila vest, da je Jovanovič vrnil mandat za koncentracijsko vlado, ki ga je sprejel sinoči, in da je kralju predlagal, naj ostane prejšnja vlada na svojem mestu. Tako ni izključeno, da pride zopet Davidovič na krmilo države. Vendar pa je bolj verjetno, da zmaga ideja širše koncentracije. Splošno se pričakuje, da se položaj definitivno razčisti jutri. Ostajajo še vedno še dve kombinaciji: Pašič-Pribičevič ali koncentracijska vlada. Dr. Maček podpredsednik BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes ob 19. uri se je otvorilo IX. zasedanje narodne skupščine. Vršile so ugoden trenutek, da bomo razpravljali o potrebnih zakonih. Dežela zahteva, da se maroško vprašanje konečno reši. In pri tem delu polagam največje zaupanje v hrabro armado Španije. MEŠČANSKA VOJNA NA KITAJSKEM Vojaki odhajajo v domovino SHANGHAI, 20. Vojaki generala Hue Janga so prejeli po 20 dolarjev, da se lahko odpeljejo v lastno deželo. Zato so odložili oroje. Tuje oblasti menijo, da sedaj ne obstoja več nikaka nevarnost za nadaljevanje bojev. PEKING, 20. V brzojavki, ki jo je general Wu Pey odposlal vladi, naznanja, da je Tohiu Men Ku popolnoma zavojevan. — Napad Kjang Tso Lina proti Shangai Kwanu se je izjalovil. Društvo «Velika Azija* TOKIO, 20. Tu se je ustanovilo društvo «VeIika Azija*. Delovalo bo na to, da se združijo vsi Azijci, da se pospešuje razvoj Azije in branijo skupni interesi azijskih narodov. Glasom poročil listov je ustanovitev tega društva izzval ameriški zakon za naseljevanje tujcev v Ameriki (Bili of Immigration American). Spominjajte se ob vsaki, priliki .Dijaške Matice* DNEVNE VESTI nauki iz prirodnih znanosti; c) splošna izobrazba in moralna vzgoja. Redni učni tečaji bodo trajali celo gospodarsko leto« od novembra 1924. do oktobra 1925. Koncem šolskega leta bodo vsi gojenci položiH izpit in dobili šolska spričevala. Gojenci, katerih roditelji niso iz Pazina, se je vršilo v nedeljo ob 11. v tukajšnji dvo- morajo stanovati v zavodu. Tisti, ki stanu-rani Tartini, ker je gibanje tajnikov v svrho jejo pri roditeljih, so glede šolske vzgoje, priznanja pridobljenih pravic velikega pome- dela in učenja podvrženi isti disciplini, kakor ca za gmotni položaj vsega prebivalstva. — oni, ki stanujejo v zavodu. Zborovanje občinskih tajnikov julijske Krajine T*$niki zahtevajo svoje pravice Rade volje smo se odzvali vabilu na zborovanje občinskih tajnikov JuHjake Krajine, Jci zmrznjenega mesa na nekem parniku v prosti j sleparjem tako, kakor jim je v prvih letih, tudi nabavi knjige in otvori knjižnico m čitalnico, luki Duca D'Aosta, mu je padla na desno ; v tem oziru novih razmer. Videli smo prizore Ker društvo ne razpolaga se s potrebnim ha-nogo volovska četrt ter ga zadela tako ne- | «kupčij», kjer je par naših zavednih pametnih pitalom, mu bo zelo dobro dosla vsaka Knjjga, " " * ljudi komaj rešilo par ženic iz rok gruče teh poslana v dar ali pa po znižani ceni.__ srečno, da mu je zlomila ud pod kolenom. V poljedelsko šolo se sprejmejo samo ki so do- niso Udeležba je bila razmeroma zelo lepa, zasto- _ pani so bili tajniki skoro iz vse Julijske Kra- kmečki sinovi iz Julijske Krajine, ki so {ine; izmed poslancev sta se udeležila zboro- vršili ljudsko šolo in ki so dopolnili 16-, a vanja le slovenska poslanca dr. Wilfan in dr. prekoračili 18. leto starosti; vsi brez izjeme Besednjak, medtem ko so poslali pozdrave bodo morali položiti sprejemni izpit, on. Giunta (katerega bi moral zastopati avv. Kdor se želi vpisati v omenjeno šolo, mora Suttora, ki pa se je opravičil), Leicht, Gi- najkasneje do 25. oktobra t L poslati pismeno lardoni, Fantoni, Banelli in Suvich. G. Moče- prošnjo na sledeči naslov: «Alla Direzione nigo, tajnik v Ronkih, ki je otvoril zborova- , della R. Scuola pratica di agricoltura in Pi-nje, je izjavil, da so vsi poslanci iz Julijske sino (Istria).» Prošnja mora biti potrjena od Krajine zagotovili tajnikom svojo pomoč. Za načelnika (župana) dotične občine in mora predsednika je bil izvoljen g. Pasqualis, tajnik biti opremljena s sledečimi prilogami: a) c v Červinjanu. G. Mocenigo je prečital odgovor notranjega ministra na spomenico zadnjega zborovanja tajnikov, v kateri so tajniki zahtevali priznanje pridobljenih pravic, ki jim jih je zakon od 11. I. 1923 (raztegnitev italijanske zalono-daje glede občin) zanikal. Tajniki so takrat v glavnem zahtevali, naj se tajnikom, ki so bili ze stalno nameščeni, prizna diploma občinskega tajnika, ne da bi se podvrgli posebnim izpitom. Poleg tega naj se jih zenači z uradniki II. kategorije na prefekturah (ukaz 30. dec. 1923). Notranji minister je zahteve tajnikov zavrnil. G. Mocenigo je dalje izrazil svoje začudenje, da je položaj občinskih tajnikov na Tridentinskem popolnoma drugačen. Prefekt Credaro je poskrbel za posebne tečaje, ki so jih obiskovali tamošnji tajniki, nakar so bili potrjeni na svojih mestih. Pri razpravi o poročilu se je oglasil prvi k besedi poslanec dr. Wilfan. Poudarjal je posebno, da se v tem slučaju interesi posameznika krijejo z interesi skupnosti, t. j. vsega prebivalstva v Julijski Krajini. Pri vsem vprašanju so mteresirane tudi občine, torej vse prebivalstvo in radi tega se bo poslanec dr. wiJfan, kot zastopnik ljudstva«, zavzel za zahteve tajnikov. Poleg tega pa je sam Mussolini nedavno izjavil, da je v interesu dobre državne uprave, da se vlade prepogosto ne menjajo. Ravno tako je v interesu občinske uprave, da ostanejo tajniki stalno na svojih mestih (Tu je eden izmed istrskih tajnikov-fašistov nekaj zagodrnjal proti Wilfanu). V ostalem pa ima vsa zadeva tudi materijalno stran, to se pravi, da bodo morale občine plačati odpravnino tajnikom, ki jim gre po zakonu. Izvajanja poslanca Wilfana so zborovalci sprejeli z burnim ploskanjem. Tu je g. Mocennigo prečital pozdrave poslancev, ki smo jih omenili že zgoraj. Poslanec Besednjak je izjavil, da je spomenica, ki jo nameravajo tajniki odposlati po posebnem odposlanstvu notranjemu ministru, z juridičnega, kakor moraln. vidika tako utemeljena, da jevla-dane bo mogla zavrniti. Saj so tudi druge države žave, kakor n. pr. Čehoslovaška, priznale {»ridobljene pravice starih tajnikov, ki so upe-jale nove zakone. Pridružuje se mnenju dr. Wilfana, da je v interesu vsega prebivalstva, da vlada ugodi zahtevam tajnikov. Nato se je razvila na pobudo postojnskega tajnika razprava o vprašanju, ali naj tajniki predložijo prošnje za pripustitev k izpitom. Dr, Wilfan je nasvetoval, daj zaprosijo tajniki za podaljšanje roka za predložitev prošenj, dokler ne bodo rešene njihove zahteve; dodal je, da mu je to misel prišepnil dr. Besednjak. Zbor je sprejel ta nasvet. Ob zaključku je bila sprejeta spomenica na notranjega ministra Federzonija, ki zahteva, naj vlada prizna one tajnike Jul. Krajine, ki $o prejeli izpričevalo usposobljenosti ali ki so bili stalno nameščeni. Izpitom pa naj bi se podvrgli le tajniki, ki nimajo takega izpričevala ali pa, ki niso stalno nameščeni. Izvoli se posebno odposlanstvo, ki odpotuje s spomenico v Rim ter 3 komisije, ki naj zainteresirajo furlansko, tržaško in istrsko prefekturo za to zadevo. Naj še omenimo, da je eden izmed tajnikov med razpravo o tainikovem poročilu, odločno izjavil: «Mi se ne bojimo izpitov, ampak iz-praševateljevU Dejstvo je, da je okoli 90% tajnikov, ki so se javili k izpitom, padlo. Sploh se zdi, da ni Videm, kjer so se vršili izpiti, prav naklonjen tamikom iz novih pokrajin, Želimo, da bi upravičene zahteve tajnikov našle na poklicanem mestu primerno razume van;e; še posebno, ker so res v interesu vsega prebivalstva Jul. Krajine; kajti le uradnik, ki pozna naše razmere in jezik prebivalstva, mora vršiti svojo službo v korist prebivalstva in države same! Pofcolaine umdnlHov novih pokrajin Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdrav- sleparjev, katerih eden je «prodajal», a drugi —---■ ' --1— ----TI— - so uboge, nevedne ženice naganjali kot so- gledalci ali ponudniki k nakupu in sklepanju LISTNICA UREDNIŠTVA R. B. (abs. phil.) Gorica: «G. Str.» žal n« mestno bolnišnico. gieaaici a« ponucmiKi k nakupu m __ % ravnnlarfn - Življenja se je naveličala. Kljub temu, da kupčije. Ko so pa videli, da se jim je slepar- j mamo vec na razpolago ima skoro osem križev na svoji grbi, si je stvo izjalovilo, so se eni kot drugi besni za- zasebnica Urška B.t doma iz vasi Fara v Fur- gnali z zmerjanjem v naše svaritelje. Iz tega laniji, hotela prikrajšati dni svojega življenja, sledi, da ni nikoli dovolj opominov našemu S tem namenom je pretekle nedelje predpol- lahkovernemu kmetskemu ljudstvu, naj ne ver- ITT? at?\Ta , ~ ,■ —.. ___-f at____* c----- ..---____na cezen, eauia «Urarna» na upravništvo. dne skočila z obrežja Nazario Sauro v morje, jame tako slepo z vsemi žavbami namazanim " pTodTpTniTkTccL.°Ponudbe pod Marki je ze slaba predla in bila bi gotovo jezikom teh prebrisanih iumpov. Žalostna a\]rs r r utonila, da ni skočil za njo neki pomorski slika naših sedanjih razmer je dejstvo, da se pilot, ki jo je srečno spravil na suho. Starka najdejo propalice tudi med ljudmi našega je-je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer zika, ki sodelujejo pri takih <*kramarjih» kot priganjači, da naše lahkoverneže tem bolj Ob j slepijo. Zato pa kličemo našim ljudem dva- so ji podali potrebno pomoč. Poskusen samomor. Danes zjutraj šolsko odpustnico, b) z domovinskim listom, d) z zdravniškim spričevalom, e) s potrdilom o lepem nravstvenem vedenju in politični zanesljivosti, f) z občinskim spričevalom o družinskih razmerah prosilca. Vsi tisti, ki bodo sprejeti v šolo, morajo v naprej plačati 100 lir kot pristojbino za nabavo šolskih potrebščin in drugega orodja, ki ostane lastnina gojencev. Kdor ne more plačati takoj tega zneska, ga lahko plača v dveh obrokih. Vsak gojenec mora biti preskrbljen s potrebnimi oblekami in perilom, poleg tega mora prinesti s seboj 2 para rjuh, 2 posteljni odeji, 2 prevlaki za blazine in 4 prte. Kdor bo sprejet v zavod, dobi pravočasno vabilo, naj pride v šolo. (Prip. ur. Do sedaj nam ni še znano, ali se bo vršil pouk v italijanskem ali hrvatskem jeziku. Naznanilo ravnateljstva omenjene šole je torej v toliko pomanjkljivo.) Društvene vesti S. D. «Adria» sklicuje celokupno članstvo na sestanek, ki se vrši danes zvečer ob 20.30 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Priporočamo, da se članstvo v čim večjem številu udeleži sestanka, ker so na dnevnem redu zelo važne točke. — Odbor. Sportno-izobr. krožek pri Sv. M. Magdaleni. Danes, točno ob 20.30 redni sestanek s predavanjem. D. K. N. Tommaseo. Danes ob 16. sestanek dramat. odseka. Dolžnost vseh članov je, da se ga udeležijo. M. D. «Zarja* - Rojan. Danes z v. 'ob 19.30 odborova seja. Jutri zvečer sestanek s predavanjem ob 20. Mladinsko društvo v Skednja. Vabimo skedenj sko mladino, da se vpiše v snujoče se mladinsko društvo v Skednju. Namen društva je zbirati našo mladino in jo telesno in duševno vzgajati. Razen drurgih se ustanovi tudi športni odsek. Prijave sprejema pripravljalni odbor v dnevih izposojevanja knjig v čitalnici. Istotam se bo vršil tudi ustanovni občni zbor v soboto, 25. t/ m. ob 20.. — Priprav, odbor. Iz triaškega iivllenla 2.30 se je v javni hiši v ulici Altana 6 za- krat — pozor strupiia Z lizolom 26-letna Karolina Ceriani. Kakor že omenjeno, se je vršila isti dan Prepeljali so io v smrtnonevarnem stanju V na posebnem zato določenem in okrašenem " . i »-»rrv P t rt ril to4 i tri ^Itn« rt Lr n r% ^ Kilo mestno bolnišnico. prostoru razstava goveje živine, ki je pa bila omejena le na goveda švicarskega plemena. 134S OSEMENDVAJSETLETEN trgovec na deželi želi znanja v svrho ženitve z gospodično od 20—26 let staro, s premoženjem od 5000 do 15.000 lir, ki se razume pri trgovini. Ponudbe pod ^Sijajna bodočnost* 1347 SOBA, zračna, pri mali družini, se odda pošteni osebi. Via Ficcardi št. 14, vrat i b. 1349 Razstavo je priredil in organiziral, kakor rc- TAPETOVANJE in izdelovanje žimnic. Spi t- Ceno, tukajšnji oddelek kmetijskega urada, oziroma potovalne šole. Kakor smo izvedeli, Književnost in umetnost IVAN TURGENJEV -TUJI KRUH» V ♦Čitalnica Turgenjevo____________ «Tuji kruh». Ta drama je ena izmeg tistih, ki bilo v resnici 140 glav, in sicer bikov vseh i ti pokaže košček ruskega živijenja iz polpre- starosti ter krav in telet. Z velikim zani- tekle dobe, življenja, v katerem se spaja boga- manjem so si ogledali res lepo uspelo raz- stvo in siromaštvo, blaziranost in zdrava, po- stavo vsi obiskovalci sejma. Opažali smo med štena in priprosta ruska duša, ki se tako jasno njimi tudi goriškega podprefekta g. Nicolot- odraža iz značaja " obubožanega posestnika tija v spremstvu raznih zastopnikov oblastev starca Kuzofkina. Ta drama je tako priprosta, in korporacij ter mnogoštevilnih naših ugled- kakor ie priprost ruski narod: v njej prevla- nih kmetovalcev-žjvinoreicev iz vseh naših duje iskrenost, naivnost; nič nejasnosti, nič vasi v okraju. Razstavljena živina je bila zamotanosti in nerazumljivih zapletljajev, ni-i razvrščena v sedem kategorij po spolu in sta- kakih iskanih efektov. Zato je drama silno rosti. Za posamezne kategorije so bile dolo- enostavna, ker ti je vse jasno kot na dlani, čene razne nagrade v denarju kakor tudi sve- a težka za igralca, ker mora vliti s svojo tinje in pohvalne diplome. Za razdelitev istih igro vse ono, kar ti pograbi srce in očisti so bile sestavljene razne komisije strokovnja- dušo. Dobri igralci delajo iz take drame ču- kov, živinozdravnikov in neprizadetih živino- dčžc slabi vse popsčiio rcjccv, Nič ne pretiravam, ako trdim, da je pri nas Nagrade so bile podeljene, kakor sledi: veliko talentov in veliko razumevanja. Kam ■ kategorija za bike od dveh let .naprej bi se povzpeli, ko bi imeli sredstva in pro- ! L 2000 — Alojzij Slamic iz Cernic, ki je dobil stosti! Ce mora človek igrati na takem, kakor tudi srebrno svetinjo Furlanskega kmetijskega miza ozkem prostoru, kjer so rekviziti, na- udruženja; L 160 — Anton KerkoČ iz Potoč; brani kakor sračje gnezdo, stisnjeni, s kratko- L 120 pa Josip Bone iz Sv. Kriza • • u kategorija, za bike od enega do dveh let: L 105 — Andrej Rebek iz Gojač, kateri je dobil še srebrno svetinjo; L 130 — Josip Bone iz Sv. Križa; L 100 — Ivan Škerbec iz Polja. Pohvalno diplomo je Vlobil Silvester Lokar iz Lokavca. III. kategorija, za bike od šestih mesecev do jemajo se vsakovrstna naročila na dom in zunaj. Via Solitario 11, I.__1350 roda etru. r-anu Marinčič, Zagorje. 1320 NAGROBNI KAMEN s 4 stopiči in železno ograjno verigo, proda A. Košuta, Via Paolo Diacono št. 4, IV. 1338 ŽENITNA PONUDBA! Mlad, dobro situiran Primorec, v lepi poziciji, z višjo izobrazbo, simpatične zunanjosti in odkrit ga značaja, stalno v Sloveniji, želi resnega znanja v svrho ženitve z inteligentno in premožno Primorko, v starosti od 20 do 28 let, lahko z dežele. Tajnost častna zadeva, Neano-nimne ponudbe, če mogoče s sliko, ped «Lepa bodočnost 2028» na upravništvo. _____1346 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. _96S se Pretep v arabskem taborišču. V nekem gozdiču pri Bazovici se je pred kratkim uta-i borilo precej številno krdelo arabskih beguncev iz nemirnega Maroka. V taborišču je mrgolelo moških, žensk in otrok; ženske in otroci so se gnetli okrog kotlov, možje pa so . , _ . __b. , _„ večinoma pasli lenobo; nekateri so preganjali | spreten. Njegova markantna postava mu dolg čas s kvartanjem, ki je bilo v — n« ustvanamu tu odmerjeno nastopno predpripravo m če upoštevamo, da so vsi igralci (razen g. Terčiča) samo diletanti in mladi, brez študija in rutine, potem moramo biti z uspehom več kot zadovoljni. Začetek je bil nekoliko razblinjen in nepravega tempa, ali Terčičev nastop je takoj . ■ t t> -c, Vdahnil igri pravo ubranost in pravilen razvoj, enega leta: L 120 - Josip Bone iz Sv Kriza, Njegova igra je bila naravna, kot mora biti, katen le dobil tud, bronasto svetinjo; L 100 konture njegovega Kuzoikina so bile jasno Josip Slokar iz Lokavca; L 80 - Vrne ene začrtane. Za svo£> igro je prejel od občinstva Kovač iz Lokavca Pohvalne diplome sta do-zasluženo pohvalo. - G.čna Stepančičeva v dobila Anton Rustja iz Skril, m Vincenc čer-vlogi Olge Petrovne (Kuzofkinove hčere) mu melj iz bv Kriza. je bila vredna soigralka. Nadarjena je in njena IV. kategorija, za uvožene bike: L 50 b, o-gra kaže, da bi se utegnila razviti, ako ostane nasto svetinjo in častno pohvaloJ* ^ ^ zvesta odru, v dobro igralko. Lepa je bila Bone iz Sv. Kriza; po L 50 in diplomo pa njena mimična igra med Kuzofkinovim o svoji Janko Marc iz Dolen,, Franc Fabjan iz Ki-skrivnosti. - G. *adalič (Maksimov) je prav hemberka in Ajbm Gruntar srečno podal tip odurnega, vsiljivega in po- V. kategorija za krave: L 200' - Valentin kvarjenega plemenitaša. - G. Kravos (Ivanov) - Kompara iz Lokavca; po L 130: Štefan Kovač je bil nepričakovano dober. Njegova maska in jz Lokavca m Hilan, «; PotoCi po L 100- Agz -k_—An« 1.- »nI« »n etarro CA Kilo nrimernp m 1-OZej 1Z Vrnpoija m Josip Done iz. ov. astne pohvale sta dobila Josip Gruntar iz marij in Anton Rovtar iz Skrilj, srebrno sve-„njo pa Henrik Pišot iz Gojač in bronasto „i bil umesten. On se Sele i«e. - G. Cesar, svetinjo. Vincenc Paljk iz Vel. Žabelj in Ivan KRONE srebrne po L 2.05, goldinarje 5.50, 20 kronske zlate 92.— Via PoJidares 6/1. 20 Pohištvo za dom Najfinejše vrste. posrečene kretnje starca so bile primerne m Loze, iz vrnpoija m Josip d , prikupne. - Gospod Primožič (Jelicki) ne- Častne pohvale sta^dobila Jos p koliko primalo dostojanstven, neizpiljen, Šmari, m Anton Rovtar iz Skrilj, vendar nikakor ne slab. Sentimentalen glas trn,o pa Henrik Pišot xz Gojač ni bil umesten. On se šele išče. — G. Cesar svetinjo Vincenc Paljk iz Vel. Za (Kozlov) ima neprisiljen nastop. V vlogi pa je Volčič iz Cmic. Fnrtunat lil premladosten in z nedovršeno masko. -;„VL kategorija, za junice: L 150 - Fortunat G Gvardjančič ^^^ ^d^r ; Kamenj mka, ,e bil prav čeden, čeprav nekoliko ne^ ^ ^j^j ^^ ^ Rihemberka; po L 80: Pohištvo za urade Navadna in amerikanska vrsta. Zajamčena kakovost. :: M. STEINER Da Z O. Zc RES Cfi 13 taborišču i še večkrat dobro služila pri ustvarjanju tipov, portuna t marc s rian , Zelo priljubljena zabava. Predsinočnjim Pa fe ! ^c^i v vlogi m se je ze ™e . dobdi l^borVš^u nenadoma*'završaloj"kakor da" bi I precej otreseI__prejšnje Marc s Planine Fortunat Marc s Planine in Janko Marc iz Anton Sever z Vrha, F ur lan iz Potoč in For- ko so dospeli tja, je bik> taborišče skoro zapuščeno; posel orožnikov se je omejil le na zasledovanju Arabcev, ki so zbežali na vse strani. Istočasno z orožniki je dospel na bojišče zdravnik rešilne postaje, ki pa ni našel ne mrtvih ne ranjenih; • le par Arabcev, med njimi nekaj žensk, je več ali manj opraskanih, najhujše 40-letni Ali MehmedL a ne nevarno. Vendar pa je imel pretep za Arabce neprijetne posledice, kajti nekateri si hladijo vročo južno kri v zaporu v ul. Coroneo. Soproga je hotela ustreliti. Predvčerajšnjim smo poročali, da je bila pretekle nedelje ponoči ranjena s strelom iz revolverja v levo 9tegno 31-letna zasebnica Ana Vranitzky, stanujoča na Borznem trgu 4. Kakor znano, je ženska izjavila, da se je sama ustrelila s samomorilnim namenom radi prepira s soprogom Viljemom, starim 36 let. Njena izjava se je zdela iz lahko umljivih razlogov precej neverjetna. Pozneje se je izkazalo, da je bil ta ob Franc Černigoj . .........Avgust Vodopivec i» Sv. Križa, Anton Brecelj iz Zapuž, r^h^cniairSami ne pride*, k ^^in^afenUn' kZ^^^. stavi povrh pa ». d««. -J^^m'iSS ! W|e Efc «>»» odlikovana skoraj kruh» se ponovi; kdaj, bo objavljeno^ upoštevamo, da je bila ista tekom vojnih let Vesti z ; . , ; Vesti iz Istre pri zaslišanju pojasnil vso zadevo. Povedal je,; šem trgu po pobudi kmetijskega urada. INa } tamburaške ga društva «Sloga» ▼ da se nista razumela z ženo, zato se > hotel živinskem sejmu je bilo celo dopoldne zelo je]iana]1 naznanja slavnemu občinstvu, da je preseliti, da bi tako napravil konec večnim ' živahno. Živine je bilo pngnane do.130 glav tamburašk0 društvo odprlo svojo čitalnico in prepirom; hotel je vzeti s seboj tudi pohištvo, j goveje in okrog 400 mladA prešičkov• knjižnico. Društvo obstoji od 12. dec. 1921. kar mu pa žena ni dovolila. Pri prepiru je , čija je bila posebno s prešički zeio wvakna tn ^ ^ leda- zelo !cpo napreduje. Da se delo-namerila nanj revolver, toda on ji je pahnil1 je trajala še pozno popoMne. yiene goveje krog društva bolj razširi, je na izrednem ob-roko v stran, tako da je njemu namenjeni; živine, je razumljivo, da si kmetovalec hoče čnem zfooru dne M sept t j sklenilooslen Dri razkladanju soametovat* in da ae zaun» več tem orikritim Borzna porotila. ogrske krone 0.03 avstrijske krone.........0.0320 češkoslovaške krone dinarji .................33.15 leji ...............12.76 marke ..............—•— dolarji.......................22 90 francoski franki................ švicarski franki......... .440.— angleški funti papirnati......103.— Benečijske (vojnoškodninske) obveznice . . 0-0310 00330 68.75 3&40 13.^0 120.— 443.— 103.1't) 82.60 Trsi - Via Artisti 9 - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar vsem kar drugi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urarna in zlatarna Piazza Garibaldi it. 21 .Telefon 3-29 tt «8 POVH ALOJZIJ f lice mesta, mogel le ugotoviti, da je nesreč ni železničar že rrrtcv; S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je dopadlo Vsemogočnemu poklicati danes k sebi mojo nad vse ljubljeno mater Terezijo Oblak roj. Samec t 76. letu starosti. — Pogreb nepozabna pokojnice se bo vršil v torek, 31. t. m., ob 9. uri, v Goijanskem. — Priporočam jo v pobožen memfento Č6. sobratom In vsem inan-cem t blag spomin in molitev. GORJANSKO, dne 19. oktobra 1924. 631 KAROL OBLAK. kuraU 1 Pogrebno podjetje „Nuovt Im presa", Corso V. E. IQ it. 47.