DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja kot priloga »SLOVENCU" vsak prvi in tretji četrtek meneča. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. — Spisi m dopisi naj se pošiljajo: Uredniku „DOMOLJUBAu Ljubljana Trnovo; naročnina in inserati pa opravništvu v Hemeniikih ulicah it. 2. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in lit kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje.
fctev. 20.	V Ljubljani, 17. oktobra 1889.	letnik II.
Kaj je novega po svetu?
Po Avstriji zborujejo ta mesec deželni zbori.
—	V kranjskem zboru je deželni glavar izrazil upanje, naj bi vsi poslanci složno delovali v korist dežele, pohvalil se je, da naklada na žgane pijače donaša deželi že zdaj nad 100 tisoč gld. dobička. Ni torej dvoma po naši misli, da bo dežela tudi naklado od vina in mesa sama prevzela, kajti pri umnem gospodarstvu se bo tudi tukaj nekaj pridobilo za deželo. Pri potrjevanju volitev je poslanec Klun omenjal po pravici, da se ožja volitev v Ljubljani ni vršila strogo po zakonitih določilih, ker se niso naznanila za ožjo volitev nabila na voglih, ker se izkaznice niso izročile v stanovanja volilcev itd.
—	V goriški deželni odbor so voljeni poleg glavarja gg. dr. Abram, dr. N. Tonkli, dr. Pajer in dr. Verzegnassi. — V isterskem deželnem zboru je glavar omenil, da se smeta rabiti pri govorih oba deželna jezika, slovanski in italijanski. To se samo ob sebi ume. Slovanskih poslancev čakajo tu vroči dnevi. — V koroškem deželnem zboru bodo med drugim razpravljali predlogo o prenočiščih za revne popotnike in o deželni zavarovalnici. — V češki deželni zbor zopet niso vstopili nemški poslanci; no, saj bode med Staro- iu Mladočehi prepirov dovolj.
—	Moravski češki poslanci bodo sprožili v zboru misel, naj se ustanovi češko vseučilišče na Morav-skem, ki bi bilo zelo potrebno. — Na Ogerskem
narodna madjarska strast vlada vsemogočno povsod; ljudstvo leze v dolgove, njegovi zastopniki pa bogate.
—	Na Francoskem so vse volitve v zbornico končane; vladalo se bo kakor doslej, tudi za naprej; nobena stranka nima sama za-se tolike večine, da bi se ji ne bilo treba ozirati na druge; med seboj se bodo zopet prepirali. Nemški Bismark se bo pa smejal in ruski car bo žalosten majal z glavo, češ, s tako državo se ne kaže družiti. — Ruski car je vendar prišel v Berolin obiskat nemškega cesarja. Sprejem pa je bil bolj mrzel in tudi car se ondi ni ogrel. — Italijanski listi napovedujejo novo papeževo okrožnico o socijalnem vprašanju, ki bo posebno natanko razpravljala razmere med delavci in delodajalci. — SrbsJea kraljica je prišla v Beli-grad ter se po dolgem pogajanju sešla s sinom kraljem Aleksandrom. Vladarji imajo ondi težko nalogo in kdo ve, če jo bodo zmagali. — Bolgarski knez Ferdinand je nenadoma zapustil Bolgarijo. Nekateri menijo, da za vselej, drugi pa pravijo, da si hoče pri vladah izposlovati bolgarsko neodvisnost. —
—	V Črni gori grozi vsled slabe letine huda lakota. — Na Kreti so se pomirili prebivalci; za koliko časa, se ne ve, zakaj netiva za ogenj je ondi veliko. Bližajoča se mrzla zima bo najbrže ohladila vroče glave, in čez zimo bomo še najbrže v mirn živeli, ako se nenadoma ne prikaže kak poseben oblak.
Kaj je novega po Slovenskem?
Ljubljana. (Ž a I o s t n a n o v i c a.) Najbolj ža-	Kaj tacega ni bilo slišati med nami sto in stoletja,
lostna novica za katoliške Slovence je ta, da se hočejo	- Vzrok zato pravijo, je ta, ker bi Podražani radi
občani v Podragi v vipavski dolini odpovedati kato-	imeli svojo faro, za kar se že poganjajo več kakor
liški veri in da hočejo prestopiti v razkolno cerkev.	30 let. Tako silne potrebe za to sicer ni, ker so od-
daljeni od tare le kake pol ure. toda toga jim ni-kdo ne zameri; to pa jim zameri vsakdo po pravici, da hočejo zaradi tega zatajiti katoliško vero. Na kar 30 let med prepirom ni nikdo mislil, to hočejo zdaj storiti v eni sapi. Od kod to? Reči moramo: To jo storil sovražni človek. To so storili zapeljivci-huj-skači. posebno časniki, ki sramotijo katol. cerkev in slave razkolno. Tega je posebno kriv časnik .Slov. Narod*, ki zdaj potuho daje Podražanom in hujskačem prepušča prostor v listu, da v njem trosijo svojo strast in neslanost med svet. Večkrat jo že .Domoljub" svaril Slovence prod tem listom; sedaj se zopet vidi. da je imel prav: zakaj ako katolišk časnik katoliško vero zaničuje, druge krive vere pa povzdiguje, ne zasluži, da bi ga kJo podpiral in kdor vedoma to stori, gotovo se smrtno pregreši zoper Roga in svojo vero. Kader bo vam kdo torej govoril o časniku .Slov. Narodu", precej bodete vedeli : To je tisti list, ki dela na to, da bi se Slovenci odpovedali edino pravi katoliški veri ter se večno pogubili. Tak list ne sme prostora najti v hiši vernega Slovenca. — Zato: Slovenci varujte se prav posebno domačih zapeljivcev!
Kranjsko. V Ljubljani so dne 4. oktobra blagoslovili novo šolsko poslopje I. mestne deške šole.
—	Dne 13. t. m. je ljubljanski župan slovesno pripel zaslužni križec na prsi vpokojenega vodje mestne deške šole g. L. Belarja. — V Dobrepoljah na Dolenjskem hoče okr. šolski svet napraviti štiriraz-redno šolo. pa še pri trirazredni ne preskrbi, da bi bilo dovolj učiteljev. — Obesil se je dne 9. t. m.
Listek.
Ponočni čuvaj.
Pozno je že v noč. Dasi sem bil na počitnicah v malem mestecu na Slovenskem, vendar se mi je dela nakopičilo toliko, da sem sedel še dolgo pri pisalni mizi. ko so drugi že sladko spavali. Truden od dela in zaspan pogledam skozi okno na trg. Luči so po ulici brlele, dež se je silil, sicer je bilo vse tiho, nobene žive duše nikjer, edin ponočni čuvaj se je prikazal izza ogla ter obstal pod svetilnico. Skrbno pogleda okrog sebe, vzame steklenico iz žepa ter potegne iz nje par prav krepkih požirkov.
—	„Bog ti blagoslovi, starec!", mislil sem sam pri sebi, in spomnil sem se dogodbe, ki tudi pripoveduje o ponočnem čuvaju, ki je rad srkal žganje; in vredna se mi zdi, da jo tukaj povem, kakor sem jo slišal.
V nekem mestecu so dobili novega župana, silno ojstrega moža, dobil je mestno blagajnico prazno in vse v največjem neredu. V nekaterih letih
vojak Primož Sken<5 doma v Vogljah pri Šenčurju. Pobegnil je od vojakov in ker se je bal kazni, 8e je nesrečnež končal. — Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani izvolila je dr. Bleivveisa v deželni zbor. — Umrl je dne 10. oktobra znani hišni posestnik in trgovec gosp. Primož Iludovernik. — V Goričah nad Kranjem jo predaval tajnik kmetijske družbe o kmetijskih stvareh. — V Radovici na Belokranjskem so pričeli trgatev dne 8. oktobra ob prav lepem vremenu. — Pravijo, da bodo manj natrgali, kakor lani, blago pa bode mnogo boljšo, kakor so pričakovali — Dne 13. t. m. so praznovali v Polju pod Ljubljano cerkveno žegnanje. Vsled neprevidnosti pri streljanju sta se obstrolila dva mladeniča; enega so precej peljali v ljubljansko bolnišnico. — Iz Polhovega gradca se nam poroča, da imajo ondi slabo letino, krompir jim je večinoma zgnjil, ajdo je vzela slana in tudi sadja ni dalo za domačo potrebo. 0 novem gasilnem društvu pa se piše, da je dobilo lepo brizgalnico, ki stane 887 gld., k temu so pripomogli cesar z 80 gld., kranjska hranilnica 60 gld., blag. g. Janko 1'rbančič 100 gld., veleč. g. J. Zore 30 gld. Kakih 1000 gld. bo društvu še treba, da se vse potrebno oskrbi; zato živeli dobrotniki!
Od Male nedelje. Pri nas mislimo postaviti spomenik slavnemu domoljubu pokojnemu A. Krem-pelj-nu. Na njegovem grobu stoji sedaj zapuščen, zarujavel križ, toda mož pisatelj-zgodovinar zasluži na kraju, kjer jo umrl kot župnik, da se mu postavi dostojen spomenik. Mož, ki je pisal mlajšim rodoljubom v Gradec: Sicer sem že star mož, vendar
se mu s skopim gospodarstvom in z ojstro.stjo posreči, da spravi v lep red mestne denarne zadeve; seveda se s tem ni prikupil nikomur, zakaj kjer je le mogel, priščipnil je koga za kak krajcar, ter ga djal v blagajnico. Čudno ni bilo zato, da župan ni bil priljubljen pri ljudeh in pravili so, da nimajo mestnega očeta, ampak očma za gospodarja; vendar jih je pri volitvah znal tako obdelovati, da je bil vselej zopet izvoljen župan. Posebno piko je imel na mestne služabnike, in med temi je imeli vzlasti v želodcu ponočnega čuvaja, staro hišo, ki ga je podedoval še od prejšnjih mestnih očetov. Bil je Simen, — tako so rekli čuvaju — dober človeček, samo eno napako je imel: rad ga je pil, kader ga je imel, in pil ga jo preveč, tako, da je po noči na straži mnogokrat zaspal, in da bi bili tatovi zaradi njega lahko kradli, karkoli bi hoteli in še njega po vrhu in ogenj bi bil lahko vpepelil pol mesta a on hi no bil vedel za to. To je očem župan dobro vedel, zakaj njegovemu bistremu očesu ni odšlo nič, kar se je zgodilo v mestu. Že davno bi bil župan zapodil iz službe starega reveža, ko bi mu ne bilo
za slovenščino goreč mladenič, zasluži, da piše o njem Slomšek tako-lo: Kakor deroč vrelec, ki pri-hrujo iz pečevja, da bi svoje kraje rodovito napojil, katere jo dolgo stiskala suša, tako neugnano je tirala rajnega Krempelj-na do svojega doma in roda živa ljubav. Z bistrim očesom jo meril našega slovstva nasprotnike, z ostrini peresom je branil svojega naroda pravico, kakor nam pravijo njegove knjige. Lepše pač nikdo no more opisati v kratkem zaslug pokojnikovih. Upamo torej, da nas bodo v tem poslu podpirali vsi slovenski listi.
Koroško. Na Koroškem se godi Slovencem sedaj enako, kakor pod liberalno vlado. Vso oblast v deželi imajo nasprotniki, nemški liberalci, če tudi nasprotujejo vladi in zoper njo glasujejo v državnem zboru. Poslali so že Slovenci veliko prošenj na Dunaj, da bi se šole uredile, vendar dozdaj nimajo še nobene slovenske šole; 130 tisoč Slovencev in nobene slovenske šole, to je enaka pravica za vse! I Ako bo šlo tako naprej, bo sčasoma izginil slovenski rod na Koroškem. Tako po priliki toži „Mir" o koroških domačih zadevah. — Dne 23. oktobra ima katol. tiskovno društvo za Koroško svoj občni zbor; primerno je o tej priliki dogovoriti se, kako naj pišejo konservativni listi nemški in slovenski. Kakor na Kranjskem slovenski, tako zabavljajo na Koroškem nemški liberalci zoper duhovnike; tako se posebno zaganjajo ob kapelana Čeha g. Lenca v Tinjah. Nič nenavadnega pri nas. — Obesil se je 14 let star učenec 0. Krall v nemškem Št. Vidu. Očitati si ne bo mogel, da je to storil prepozno. Čedna mladina!
treba plačevati pokojnine. Toda sto goldinarjev na leto kar zastonj zavreči, to je bilo varčnemu županu zelo težko in zato je potrpel s Šimnom.
Slednjič bi mu bilo vendar-Ie kmalu zmanjkalo potrpljenja. Nekaj mesecev pozneje namreč ga dvakrat po vrsti sam župan najde pijanega in takrat bi bil gotovo Šimen ob službo, ko bi ne bila njegova hči Eva za deklo pri županu. Eva je bila najboljše dekle: pridna, poštena, tiha, z besedo: Šimen ni bil vreden tako blage hčerke. Ta je pre-prosila županovo mater, da je posredovala pri možu ter skušala potolažiti sveto jezo mestnega župana. »Naj bo", reče nazadnje župan, .naj bo za zdaj zaradi Eve, toda zadnjikrat; ako ga zasačim le še enkrat na straži pijanega, potem pa me nikdo več na svetu ne preprosi." Mati županja jo seveda potem brala levite staremu Širnnu, kateremu pa ni moglo v glavo, da je to kaj pregrešnega, ako on popije par meric žganja.
„Vi ste na gorkem ponoči", je godrnjal, „ne veste, kaj jo mraz, neveste, kaj trpi ponočni čuvaj." — „Kmalu bom v službi 40 let, a požara po noči
— Slana je skoraj po vseh krajih na Koroškem uničila ajdo.
Štajarsko. V Mariboru so odprli novo kaznilnico. Cerkvico, ki se nahaja med zidovjem, so dne 6. oktobra blagoslovili škofijski oskrbovalec in prelat msgr. Košar, isti gospod so tudi pridigali, in sicer v slovenskem, nemškem in taljanskem jeziku. V novo .kletko" se bodo lovili ptiči s Štajarskega, Koroškega, Tirolskega, deloma s Kranjskega in Primorskega. — Volitve v okrajno zastopništvo v Šoštanj i izpadle so dobro. V odboru so gg.: Skubic, župan v Velenji in zdravnik, je načelnik, namestnik pa Vošnjak, odborniki: Pirtovšek, pl. Lap, župnik dr. Li-pold, Šarnar, Tajnik, Vošnjak. — Znani posestnik pri Teharji, gospod Miha Bizjak-Pečovšek, je dne 22. septembra slavil 751etnico svojega rojstva in ob enem 251etnico, odkar so mu svetli cesar kot pridnemu sadjarju bili poslali zaslužni križec s kronico. Odlikovanega kmetovalca in vrlega Slovenca je počastilo mnogo narodnjakov iz Celja, od sv. Jurija in drugod, med njimi tudi pevski zbor čitalnice celjske. — Pri Novicerkvi je narodnozavedni gosp. Pintar zopet izvoljen za občinskega predstojnika. — Janez Siegerhofer, paznik pri železnici blizo Vidma, jo padel z drevesa in čez štiri ure umrl. — V Brežji pri Loki so v krčmi godli trije cigani. Na potu v v svoj tabor so se sprli. Cigan Gartner je razme-saril oba tovariša, da sta drugi dan pomrla. — Fanta v Račji, Marčičev Franc in Greifov Miha sta povzročila pretep ter z nožem usmrtila Antona Korena, Franca Baumana pa nevarno ranila. Žalostne
v mostu ni bilo in tudi o tatovih se ni šlišalo nič posebnega. Šimen torej zvesto opravlja svojo službo." — In res je bilo tako; bolj zvestega in točnega čuvaja ga ni bilo, kakor je bil Šimen v prejšnjih svojih letih; a ko ga je začela tlačiti starost, ko ni mogel več prenašati zimskega mraza, tedaj se jo grel z žganjem in je žal včasih preveč zakuril, s tem se jo navadil piti, in pijanca spreobrniti, pravijo, je poseben čudež.
Neko noč sedi oče župan še vedno v svoji pisarni ; leto se namreč bliža svojemu koncu in treba bo skleniti letne mestne račune; ko bi ga bili videli, zdelo bi se nam, da je župan nekako dobre volje. In kako bi ne bil? V blagajnici, ki je prejšnja leta zevala, kakor lačna vrana, ostalo je precej denarja od odštetih letnih stroškov. — Med tem zatrobi čuvaj polnočno uro na svoj rog. »Kaj vraga ima zopet Šimen", reče župan, .vsak pastir bi boljše zatrobil, kakor ta mestni čuvaj." — Nekaj časa še čaka, a ko se blizo mestne hiše zopet čuvaj oglasi in ker je bii glas še bornejši kakor poprej, tedaj vskipi oče župan v svoji pravični jezi, rekoč: „Go-
20*
so pač velikokrat posledice, če mladi svet kolovr « i po nepotrebnih krajih! Kako lopo je za mladega človeka, ako tudi ob prostih urah ostaja doma ter prebira dobre časnike iu druge poštene spise. Kadar se pa smole dotikaš, boš se osmolil. - Kdor hoče po lovu hoditi, mora si kupiti takozvauo lovsko karto. Leta 1888 so jih prodali 5682, denar dobi deželua blagajnica.
Goriška in Primorje. Na predvečer cesarjevega godu so v Trstu zopet Lahoni vrgli petardo, ki se je razpočila pred vojaško šolo. Tako nekateri Trža-čani, ki škilijo čez mejo, praznujejo cesarjev god. Vendar jih ima vlada še vedno raje, kakor Slovence.
_ V Gorici ima sedaj slovenska dekliška šola katero oskrbljuje društvo „81oga", iste pravice, ka^ kor druge javne šole. — V Tolminu so dno 25. septeni-bra delili darila za konje, katerih so prignali 29 — V Tolminu se hočejo pačiti z nekim nemškim dru-štvom : Tolmeiner VerschOneruugsverein = Tolminska olepšalna družba. Družba naj začne svoje delo s tem, da pred vsem olepša svoje ime; čemu poŠte-nim slovenskim tolmincem nemških spak? — Zaradi volitve deželnih odbornikov so bili domoljubi ua Go-riškern raznih mislij; sedaj, ko je volitev končana, upamo, da se bodo duhovi pomirili, iu da bodo vsi složuo delovali v korist dežele svoje.
Cerkev in šola.
Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila iu Metoda je razposlala svojim podružnicam že 3. vestnik ali poročilo jako pregledno in natančno sestavljeno. Iz poročila za družbo vedno neumorno delujočega g. tajnika A. Žlogarja povzamemo nekaj vrstic: rPred vsem povdarjam, da naša družba zavzema edino-pravo stališče slovensko, — tisto, katero sta pred tisoč leti slovenskim rodovom odkazala sveta blagovestnika Ciril in Metod; da so se ga držali, ne bi bili postali „sluge narodom".
Naša družba faktično deluje v Ciril-Metodovem duhu. In kak je ta duh? Skratka: katolišk in naroden, isto, kar izrekajo naša pravila. Gospoda |
tovo je ftimen zopet pijan, ker ne more trobiti. Dosti je tega, še to noč mora biti stvar dognana. Pijanca nočem za Čuvaja; naj nastane ogenj v mestu in vse bo šlo, kar sem za mesto prihranil in še dolgove bo treba narediti. Tega več ne trpim, še danes ga zgrabim in mu povem, da on več ne bo pijan strašil meščanov s svojim hripavim rogom."
Urno se zagrne župan v plašč, vzame klobuk ter ga potisne globoko čez čelo; zasuče svetilnico, da bi pogorelo manj olja iu hiti po stopnjicah. „Za bo:sjo roljo, vrata hiše mestnega župaua odprta na stežaje!" zamrmra župan, »mestna hiša bi morala vsem drugim biti vzgled, da se zapr6 o pravem času, in sedaj bo ena ura, in vrata so odprta do kraja. Ne, tako več ne sme biti." Jezen zaloputne vrata za seboj in stopi na ulico. Mrzla burja je pihala po mestnih ulicah in sneg je naletaval, župan se še bolj zavije v svoj plašč ter hiti po trgu proti kraju, od koder je nazadnje slišal trobiti čuvaja
Toda čuvaja ni bilo na trgu; žnpan jo zavije v drugo, tretjo ulico, a tudi ondi ne najde Šimna S tem je župan prehodil skoro vse mestne ulice
moja! Društveni zavodi so sploh konfesijoualni, in mej Slovenci celo drugače biti no more iu biti ne sme. Že sedanji Šolski zakon zahteva versko-nravno vzgojo. Vodstvo jo prepričano: Ako se v nežna otroška srca ne vsadi strah božji, krepost, pokorščina do roditeljev in raznih oblasti itd., naj se mlade glavice še tako napolnijo z raznimi predmeti, zgrešila je šola svoj glavni namen, kajti ona ni samo učilnica, nego tudi — i to še posebno — vzgojilnica. (Kes je!) In, gospOda moja! noben pedagog še ni ovrgel staroveškega pedagoga Salomona, ki je vzgojilnici zapisal na pročelje: nInitium sapientiue, timor Domini!" Začetek modrosti je strah božji.
»Gotovo ga srka kje na gorkem", mrmra župan. „Tudi prav; še jutri skličem mestne može, in naj se ustavljajo kakor se hočejo, dognati moram, da Šiinna odstavimo od službe. Mesto je vedno v največji nevarnosti; tak čuvaj ne zasluži ne službe ne pokojnine." Hitro se obrne proti mestui hiši, kar zagleda pred seboj v temi neko postavo. „Kdo se klati tako pozno v noč po mestnih ulicah?" govori župan sam seboj in pospeši svoje korake, da bi od bližje spoznal, kdo da je. Kes spozna postavo, bila je ženska. ,No", pravi župan, .daleč smo prišli, ob eni po noči se ženske klatijo po mestnih ulicah, res lepe reči se godd po noči in čuvaj naš mirno in brezskrbno spi." — „Stoj! Kdo je tukaj" zavpije župan.
Ženska se strese, omahne od strahu proti zidu bližnje hiše, a zbere zopet hitro svoje moči ter zbeži v gluho noč, kakor bi jo odnesel veter. Toda županu so bile mestne ulice dobro znane; vedel je, ato neče ženska iti iz mesta, se mora vrniti po drugi ulici. Zato on stopi po bližnjici ter se vstopi pred vrata neke hiše in za stebrom skrit pričakuje, da pride ženska memo hiše.
A blagoVestnika nista ozuanjevala samo sv. vero, bila sta i prvoboritelja pravicam slovenskega jezika! v katerem sta izobraževala rodove slovenske, da je tako lopo vspevala mej njimi krščanska omika. To je kažipot naši družbi.
M<Snim, da se ne motim, ka ste z menoj istih misli: V šolah po našem ozemlji manjka — naj se Vam nikar čudno ne zdi; o tem so pomenkavamo v prijateljskih krogih večkratov — manjka nam slovenskega duha; narodnega duha, slovenskega mišljenja in čutenja; vže mladini moramo vcepiti v srce
Gospodarske in
Če krava pri molži mleka ne pr ipusti, svetuje neki amerikansk živinorejec to-le: Kakor hitro krava neče dati mleka, raztegni svoje roke nakviško ter položi konec svojih prstov kravi na hrbtenico, spredaj pred bedri, ter je tako kolikor mogoče močno tišči okoli ene minute; krave potem vselej rade pripuste svoje mleko.
Žaganje se dA na razne načine porabiti za gnojenje polja in travnikov. Pogosto se rabi za na-stiljo, zlasti pri goveji živini, in zato je kaj dobro, če se ne rabi sftmo, ampak če se menja s slamo. Ker žaganje posrka in obdrži gnojnico, se živina mnogo ložje drži snažna, kmetovalec pa dobi gnoj, ki ima v sebi vse tvarine, ki pospešujejo rast rastlin, česar pa nima oni gnoj, ki ne hrani v sebi onih tvarin, katerih ima gnojnica obilno. Sicer dolnjo gnoj
Ni mu treba dolgo čakati; kmalu pride iu župan jo zgrabi za roko.
„Kdo se vlači tako pozno po noči okrog?" zadere se župan nad žensko.
„0 Bog! Pustite me, saj nisem nič hudega naredila", pravi ženska.
Glas se je županu zdel znan. „Kdosi?" vpraša jo še enkrat.
„Imejte usmiljenje z menoj, oče župan!"
„A — kaj je to? Ti si tukaj? Eva, županova dekla, klatiš se po noči okrog, in doma se držiš kakor svetnica." — Ona molči, kaj hoče? Bila je res županova dekla.
„Tako ti delaš; ti hočeš v slabo ime pripraviti županovo hišo, ki naj bi bila vsem drugim družinam lep vzgled." Eva ni nič spregovorila; jok jo je posilil in ihtela je revica na glas.
„Povej, kaj imaš opraviti v tem času po ulicah?" vpraša jo ostro oče župan.
„Obiskala — sem — svojega — očeta", pravi dekle.
„Rje imaš zdaj očeta?" — Eva obmolkne.
poleg krščansko še slovensko zavest, da svojo domovino najbolje pozna, da svojo rodno mater, svoj narod, svojo krasne gore in dole . . . najbolj ljubi, zanje živi i gori; druge narode pa zaradi njihove omike i lepih lastnosti ceni i spoštuje, kakor se kri-stijanu spodobi."
Družba ima sedaj 85 podružnic, ki so nabrale do konca 1. 1888 21.817 gl. 64 kr. — Družba ima veliko troškov posebno za svoje šolo v Trstu, torej naj bi jo Slovenci prav krepko podpirali v korist domače šole!
obrtnijs1<e stvari.
iz žaganja bolj počasi, a je toliko trpežnejši. Zlasti ga priporočajo za težko ilovnato in peščeno zemljo. Seveda se mora tudi s tem gnojem kot z vsakim drugim na gnojišči umno ravnati. Pogosto se na-pravlja iz žaganja kompost ali mešanec. V ta namen se pomeša s prstjo in takimi stvarmi,, ki rade trohne in trohnenje pospešujejo, zlasti z ugašenim apnom. Kupi naj ne bodo preveliki ter naj se večkrat po-lijejo z gnojnico in od časa do časa premešajo. Ni pa svetovati žaganje sežigati in pepel za gnojenje rabiti, ker d& žaganje zelo malo pepela, ki nima posebne vrednosti.
Lesni duh se odstrani i« novih sodov, če se napolnijo z apnom, kateremu se primeša, po velikosti sodov potašlja, 36 do 40 gramov na hektoliter. Ta mešanica se pusti šest do osem dnij v
„Vprašam te: Kje je zdaj tvoj oče ?" — Tedaj zastoka: „Tam — na — oglu."
„Pelji me tje, hitro!" reče župan in zgrabi obo-tavljajočo se Evo za "roko, kar začuti v njeni roki nekaj robato-trdega, župan se hoče prepričati, kaj da je, a v tem trenutku se mu dekle iztrga iz rok ter izgine spred njegovih oči v nočno temo.
nčakaj me, potepenka", mrmra župan; „še danes te zapodim od hiše."
„Toda, kaj neki je imela v roki? Da le meni ne bi kradla in po noči staremu nosila."
Oče župan, ki je imel boljša leta že davno za hrbtom, seje zelo utrudil in počasnih korakov se je v temi bližal mestni hiši. Začudi se zopet, ko tudi sedaj najde vrata svoje hiše odprta, vstraši pa se, ko sliši v veži "tudi neki pogovor. Tiho stopi za steber in posluša.
„Oče, oče, za božjo voljo vstanite! Ali slišite? Župan hodi po ulicah okrog, mene je že zasačil in vem, da me bo jutri zapodil iz službe; oh, če tudi vas tukaj dobi, bodete tudi vi ob službo ia kako se bodete preživljali?"
sodih. Na to se izmijejo s cisto, irišuo vodo; lesni
okus je za vselej odstranjen.
Po ceni flrnež m polivanje hišne oprave se naredi, če se polovico lanenega olja m polovico vinskega cveta (špirita) v zamašeni steklenici dobro pretrese in premeša. S to tekočino se oprava z volnato cunjo obriba.
Bedilna vrednost sadja. Preiskavah so najvažnejše vrste sadja, da bi izvedeli, koliko so vredne glede svoje redilnosti. Našli so, da ima eno jajce ravuo toliko redilnih snovij v sebi, kot pol kilograma črešenj, \ kilograma grozdja in 2 kilograma lirušek. V primeri s krompirjem se je pokazalo, da zaleže 100 kilogramov krompirja toliko, kot 114 kilogramov črešenj, 120 kilogramov grozdja, 192 kilogramov hrušk in 327 kilogramov češpelj.
Iz tega je razvidno, da bi ob samem sadji ra0gij živeti in da bi morali tako imenovani vegetarijanci cele košaro sadja pojesti, če bi ne vživali tudi mnogo mleka, jajc, kruha iu sočivja. Glavna vrednost sadja je v njegovem okusu in pa v tem, ker tako dobro vpliva na prebavljanje; v tom oziru je neprecenljivo in za okrepčavaujo ni boljšega.
Za kakltanje železa v kamen se napravi prav trpežen in po ceni kit, če se raztopi smola in vanjo stroso ter pomeša toliko line in presejane moke in smlete opeko, da je mešanica, dokler je vroča, še tekoča. Ko se ta zmes notri vlije, se lahko vtaknejo v presledke mali, poprej segreti koščki opeke. Ta smolnati cement se dobro zveže s kame-nom in železom, se v vodi ne raztopi iu ne razmoči, je po ceni iu gotovo boljši kot žveplo, ki se sicer rabi.
Razne vesti.
(Nova poštna urada.) V Ljubljani bomo imeli z novim letom dva nova poštna urada; prvega na Št. Jakobskem trgu, drugega pa blizo stolne cerkve pred gimnazijo. Naredbe te bodo ljudje veseli, ker jim bo mnogo bližje do pošte.
(Svetli cesar) so prve dni tekočega meseca bivali na lovu na Gornjem Štajerskem, in so tam dne 4. t. m. praznovali svoj god. V petek na praznik sv. Frančiška bili so pri sv. maši v Miirzstegu, z njimi bila je tudi hči Gizela in njeni soprog princ Leopold Bavarski.
(Podpirajmo Elteabetišče ali otroško bolniinico v Ljubljani.) Potreba je za tako bolnišnico velika, ker revni stariši, posebno delavci, ne morejo sami oskrbovati bolnih otrok, in ker je tudi prav, da so otroci tudi bolni ločeni od odraslih. Želeti jc torej temu zavodu, da se kmalu tudi opravi notranje; poziv, ki smo ga dobili v tem oziru od gospejnega odbora, omenja, da bodo varhiujo pošiljale podpi-salno polo po mestu, priporoča pa tudi dobrotnikom na deželi, naj se tudi zavoda blagohotno spominjajo. Čudno se pa nam zdi v oklicu, ko beremo: „Jediui
„K—a—j!" zagodrnja speči čuvaj.
„Oče, posilite se in vstanite ter pojdite iz hiše; župan mora biti zdaj, zdaj tukaj. Pojdite in skrijte se tje pod lopo, sicer sva izgubljena."
„Pusti me pri miru; saj nisem pijan", pravi Sirnen, Jim že dobro stražim, stran pa od tukaj ne grem, če tudi župan pride."
„Oče, za božjo voljo vas prosim, pojdite od
tod!"
„Zdaj pa za nalašč ne", pravi Šimen, ter se sklone po koncu; „vsaka reč ima svoj konec; tudi jaz moram enkrat županu povedati na vsa usta, kar mu gre. Štirideset let bom kmalu v službi in zvesto sem jo opravljal, zdaj pa pride kak župan in hoče vse novo imeti, tudi novega ponočnega čuvaja; stari ne velja nič, treba ga bo zapoditi, Veš, dekle, to boli človeka, ako ve, da je zvesto služil toliko let, in vsaki dan ta strah: zdaj, zdaj te bodo zapodili. Kdo se bo čudil, ako se hočem znebiti teh skrbi, ter ga pijem tukaj kozarček, tam druzega in tretjega, da mi je malo ložje in gorkeje, potem pa župan vpije: Pijanec, ti nisi za nobeno rabo."
„Oče, prosim vas, vse je dobro, a zdaj bežite od tod'"
.Vem, Eva, da mi ti dobro želiš. Saj že več tednov za-me opravljaš službo ponočnega čuvaja, po dnevu pa pri županovih trdo delaš; ni čuda, da si tako bleda in upalih lic. To ne more daljo biti, in pa zvedelo se bo to gotovo, zakaj — he, he, ti ne znaš dobro trobiti; kako vrano bi s svojim praskanjem še odguala in oplašila, koga druzega pa težko. — He, kje imaš moj rog?"
„Tukaj, oče, nate ga, toda pojdite iz hiše."
„Tako, stari kamerad, zdaj bova pa zaspala. Lahko noč, Eva! Pozdravi očeta župana." S temi besedami se zopet vleže oče na drugo stran m kmalu zasmrči.
„Oče, oče!" vzdihuje Eva in joka, Šimen pa se nič ne meni zanjo.
V tem pa nekaj zapraska pred velikimi vrati; prestrašena pogleda Eva, ker misli si, gotovo je župan-A župana ni bilo, kajti nekako tesno mu je 1"° pri srcu, ko je poslušal pogovor med očetom i» hčerjo, spoznal je, koliko krivico je storil Evi, sram
genij čiste človekoljubnosti spremljaj naše uboge varovance čez prag (tega zavoda)." Tako katolikom ni treba pisati, to so fraze, ki nič ne veljajo. Mi bi le vprašali: Kje pa jo ostal Jezus, prijatelj otrok ? Zakaj ne bi se kazali povsod katolikov? Zakaj ne bi v svoji veri iskali svojega ponosa?
(Za novo cerkev na Brezjah) so pretekli teden slovesno blagoslovili prevzvišeni knezoškof temeljni kamen. Bilo je pričujočih nad 40 duhovnikov in mnogo svetne gosp6de, ljudstva pa je bilo gotovo za deset brezijskih cerkvH.
(I« Ptuja) smo dobili lepo pismo, ki nam razodeva , kako priljubljen je bil ondotni kapelan P. Stanko, ki se je preselil od tam. — Od sv. Jurija pri Tabru pa se nam obširno poroča, kako vele-častna je bila slovesnost biserne sv. maše, katero je daroval bisernomašnik velečast. gospod Fr. Glo-bočnik. Žal, da obširnih poročil zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti.
(V Celji) pri porotnih sodbah: Kuharica Dro-bež iz Starevasi pri Vidmu je svojega otroka z nožem razkosala in v potok vrgla, s tem si je zaslužila 4 leta hude ječe. Tesar Jožef Kovačič pri Kapelah blizo Brežic je voglaril v Rokovcu; to je dalo povod, da je Vogrinca dvakrat s palico po glavi udaril in povzročil smrt; prisodili so mu 4 leta hode, 8 postom in tčmo poostrene ječe. Pavel Brinovec z Vrhpolja in M. Slapnik sta se pri sv. Janži sprla zavoljo neke ženske, začela sta se pretepati. Slapnik se je zgrudil in so ga odnesli v Celje v bolnišnico, kjer je umrl; obzirom na okoliščine so mu prisodili samo 7 mesecev hude ječe.
ga je bilo in skozi stranska vrata je tisto jutro na-
tihoma prišel v svoje stanovanje.
*
* ♦
Drugo jutro je v strahu pričakovala Eva, kdaj da jo pokliče ojstri gospodar pred se, jo izplača ter zapodi iz hiše. Kmalu pride povelje, naj pride dekle v županovo sobo. Od strahu, pač tudi od utrujenosti šibite se ji nogi, ko stopa po stopnjicah v županovo stanovanje. — Župan to jutro ni bil slabe volje; tako prijazen še ni bil nikoli proti Evi.
»Blago dete", reče ji župan z nenavadno milim glasom, „pojdi spat. Kdor po noči opravlja službo mestnega čuvaja, mora spati po dnevu." — Še bolj pa so se čudili drugi dan mestni svetovalci, ko jim je oče župan sam svetoval, naj 150 gold. dovolijo med vsakoletne stroške za pokojnino ponočnega čuvaja Šimna, da bo s polno plačo Šimen vžival zasluženi pokoj, in da se blaga njegova hčerka ne bo vsled truda prezgodaj končala iz iskrene ljubezni do svojega očeta. — Res lepa je ljubezen otrok do starišev I
Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" izide dne
7. novembra.
	Loterysko srečke.					
Trst	5. oktobra:	87,	35,	82,	46,	17.
Line	5 oktobra:	49,	63,	67,	41, 28,	32.
Gradec	12. oktobra:	13,	6,	2,		3.
Dunaj	12. oktobra:	66,	73,	23,	32,	59.
Brno	16. oktobra:	5,	63,	85,	70,	73.
Praga	9. oktobra:	28,	74,	75,	69,	72.
Bolezni želodca
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s PICCO
LIJEVO „ESENCO ZA ŽE LODEC", koja je tudi iz vrstno sredstvo proti glistam Pošilja jo izdelovatelj lekar nar GABRIJEL PICCOLI Ljubljani (na Dunajsk cesti) proti poštnemu po vzetju.
Dobiva se pa razven pri izdelovatelju lekarju PICCO-Ll-ja „pri Angelu" v Ljubljani po 10 kr., tudi še pri !«• karju Rizzioli-ju v Rudolfo vem in skoraj po vseh le karnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Štajerskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica.	(9)
Varstvena znamka.
Na najnovejši in najboljši način umetne i fl i
I U
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje.	(21)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Eberl, *
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. JCd J a» R» ■ J J» »» «,
m Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja ltlšl it. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve ▼▼ v ploSčevinastih puiioah (Blechbiichsen) v domačem X lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše S nego vse te vrste v prodajalnah.	(16)
fi	Cenike na asahteranje.	i
XKXXKXHXHKXXXXXXXI
Deželna lekarna
Lvdovlka
v LJUBLJANI,
priporoča prečast. gospodom du-noskiišana i o po najboljših pred-
AngieSki čudoviti balzam, 1 stoki. 10 kr., duc. I gold.. 5 dne. 4 gold.
Aroinatičul tobačni prašek, glavo krnpčajoče sredstvo. 1 stekl. 20 kr., duc. 2 gold.
llastierjeve kapljice zoper kolero, občno znano branilo proti kolori, kolerinu in koliki. Stoki. 36 kr.
('vet loper guSo In napoti vrat. Stekl. 20 kr., duc. 2 gold.
(.'vet zoper luskine, najboljše sredstvo za odstra-njenje sitnih luskin na plavi, ki so tolikrat vzrok plešam. <!ena z navodilom rabo 80 kr.
Cvet zoper protln in revmatizeni za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodisi akutnih ali kroničnih. Cena steklenici 60 kr. duc. 6 gold.
DorSevo ribje olje najboljše baže, katero jedino zapisujejo zdravniki proti kašlju, skrofeljnom itd. Mala stekl. 60 kr., velika 90 kr.
Klizabetna ustna voda, Stekl. 60 kr.
Franeevs zdravilna esenc«, proti boleznim v želodci in na jftrih, mrzlici itd Stekl. 10 kr., duc. I goM , 6 duc. 4 gold.
Francosko žganje s soljo ali brez soli v steklenicah po 20, 60 kr. in I gold.
Grenko, tudi želodec krepčujoče vino, iz naj-zdr»vilnejših gorenjskjh rastlin. Steklenica, ki drži pol litra, z navodilom rab e 80 kr.
Horstova voda za oči proti unetiin očem, njih kataraličnim »fekcijaui. (.'ena stekl 50 kr., duc. 3 gl.
Kapljice za bledične, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi Stekl. 40 kr.
Kapljice za krč, neprekosljive, 36 kr., duc. 3 gld.
Knpljiee zoper mrzlico. Stekl 30 kr., duc. 3 gold.
Kincška pomada pospešuje rast las. Lonček 50 kr
Kri čistilne krogljice proti vsem bo.eznim. ki od želodua prihajajo. Cena škatljiei 21 kr., zavitek s (i Skuti in navodom rabe I gld. 5 kr., <i zavitkov 6 gld. 26 kr.
Kri čistilni čaj KSIlerjcv. Majhen zavitek 75 kr., velik I gold. 30 kr. z navodom rabe vred.
Krogljice za bledico dr. Blauda (pocukrane) proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanjuj. Škat-ljica velja 60 kr,
Krogljice za trakulje, gotovo sredstvo proti tra-kulji. Cena z navodom 2 gold.
Malaga-vino najboljše vrste za prebolele. Stekl >u litra 60 kr., «/» litra I gld. 20 kr, liter 2 gld. 20 kr.
Marijino-ceijske kapljico, slavno znano in zelo priljubljeno zdravilo proti boleznim želodca. Steklenica 20 kr., duc. 2 gold., SJduc. 7 gold. 50 kr.
Maža za guSo, lonček 35
Maža za kile, za vsakovrstne tudi zastarane I gld.
Obiiž zoper kurja očesa, Luzerjev 60 kr., ravno tak od mene le 40 kr.
Pagliano-sirup, pravi iz Florencije, varuj se ničvrednih ponaredeb, cena I gold.
pri »Mariji Poiapj"
6f
Mestni trg št. 11,
hovnikom in p. n. občinstvu svoja pisih pripravljena zdravila, kot:
Prnifk za Ščurke. Skatljiea 80 kr.
Rudečl dunajski sok zoper kaftelj. Stekl. 40 kr.
Kuska maža za ozeblino, jako dobro sredstvo Lonček 40 kr.
Sallcllno kisla ustna voda. St^kl. 50 kr.
Saliellno kisli zobni prašek. Skatljica 30 kr.
Sirup Iz planinsklh zelISč proti kašlju. hripa-vosti, pljučnim boleznim itd. napravljen iz pravih planinskih zelišč. Stekl. 50 kr., duc. 6 gld.
Strup za podgane, najmočnejša sredstvo. 20 kr.
Strup za stenico. Steklenica 40 kr.
Tinktura za rast las. Stcklcnica 60 kr.
Tinktura za kurja očesa, bradavice in trdo kožo. Stekl. 40 kr., 1 , duc 2 gold.
Univerzalni Jedilni praSek, izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabijanju sploh jako priljubljen Skatljica z navodom rabe 50 kr.
Univerzalni zdravilni obllž (flajšter) zoper vsakovrstne rane, vnetje otekline itd. Škatlji-a 30 kr.
Ustna voda dr. I)uflos-a iz ameriških rastlin, ohranjuje zobe in ozdravi vsakovrstno zobne bolečine. 80 kr.
Voda za čiSčenJe obraza, pego, ogrce, grinte in drugo nečistosti kože. Stekl. 80 kr.
Zobne kapljice. Stekl 10 kr., duc. 9« kr.
Zobni praSok po dr. Jleiderji z podatkom sali-cilno-kislega natrona jo jako priljubljen. Skatljica 30 kr.
Železnato klnoSko vlilo pokrepča želodec. <>ns butelji I gold. 20 kr.
Žeieznato salo i/, kitovih jeter najboljšo vrste, za krepčanje slabih otrok, katerim manjka krvi Stekl 60 kr.
Želodčne kapljice Marije Pomagaj Napravljene so iz zelišč gorenjskih, zlasti okrog lirezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katero imajo lastnost vsakovrstne želo-dečne bolezni ozdraviti. Stekl. 30 kr., duc. 3 gold.
Medloinična mila, lepo diSeče pomade, lasna olju, parfumi, itd. vodno v zalogi.
Živinska zdravila.
Hoineopatično kaplloe zu praSIče zoper vse pra-
šičjejbolezni. Stekl. 30 kr.
PraSok zu prašiče po poskušnjah potrjen proti perečemu ognju, vranionemu in pljučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij, driski, kataru, itd. Zavitek 30 kr.
Konjski cvet za utiranje udov, trganje, oteklino, spalinenje šipe na kolenu. Stekl. I gld. Liter 2 gold.
PoskuSeni konjski praSek. Zoper vsakovrstne konjsko bolezni. Ako se konju vedno po malo daje toga praska, obvaruje se ga čestokrat nalezljivim boleznim. Zavitek 50 kr.
PoskuSeni mlečni in goveji praSek. Ta prašek je skušeno čistilo krvi ter izganja vso bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr.
Pasje krogljice proti pasjim boleznim. Škat. 50 kr. Homcopnti^ua loknrmi.
KranjHke„/Jtinra'£on:o te'	u^ll''"Ti ?ajpm in	homeopati6na lokala na
p. toplih na^jtJ:	SS^C
Cenik pošljem, ako se naroči, gratis in Iran ko, v katerem je še veliko vet ^ bolj nX2o popisanih zdravil. 1 rotim vljtulno, me p. n. občinstvu priporočati.
Lnd (jrečel,
Izdajatelj: M. Kolar.