Tržaška študentka medicine na odpravo v Zambijo V Trstu slovite mačke muzikala Cats Zelena luč za širitev kamnoloma pri Devetakih Pisanje in gledališče nosita v sebi etično dimenzijo Primorski št. 66 (20.999) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Kako miren bo let, se bo ugotavljalo na koncu Rado Gruden Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek je leto dni po prisegi enajste slovenske vlade dejala, da je bila Slovenija pred letom dni kot letalo, ki pada proti tlom, vendar so ga uspeli tik pred strmoglavljenjem stabilizirati in njegov let umiriti in letalo usmeriti v pravo smer. Dodala je še, da bo moralo dobiti še pravi pospešek za »let v boljšo prihodnost«. S temi besedami je hotela še dodatno poudariti, da je njeni koaliciji v letu dni uspelo popraviti izredno zaskrbljujoč položaj, v katerem je prevzela državo, da pa se istočasno zaveda, da delo še zdaleč ni končano. Bratuškovi je treba priznati, da se skupaj s koalicijo lahko pohvali z nekaterimi uspehi. Ti gredo od reševanja javnofinan-čnih težav in sanacije bank do povrnitve mednarodnega zaupanja v Slovenijo. Predvsem pa se lahko pohvali, da Sloveniji za reševanje svojih težav ni bilo treba zaprositi za mednarodno pomoč, čeprav je bilo tudi doma veliko takih, ki njeni vladi niso zaupali in so stalno klicali »na pomoč« evropsko trojko. Vendar ji omenjeni rezultati niso prinesli popularnosti, saj je ostalo veliko težav, ki jih ljudje občutijo na svoji koži. Brezposelnost se je dvignila do rekordnih višin, socialne stiske so vse hujše in preteklo bo še precej vode, preden se bo stanje popravilo in bodo tudi državljani to konkretno občutili. Uradne številke sicer kažejo znake izboljšanja, gospodarska rast se počasi obrača v pozitivno smer, tudi brezposelnost od prejšnjega meseca ne narašča več. Toda za občutnejše izboljšanje gospodarskih in družbenih razmer bo potrebno storiti še veliko več kot doslej. K povečanju nezaupanja v vlado sta precej prispevala tudi dvig davka na dodano vrednost in zmeda v zvezi z nepremičninskim davkom. Svoje so dodali še zapleti z nekaterimi ministri, ki so morali zaradi svojih napak ali zaradi koalicijskih igric svoje mesto prepustiti drugim. Zaradi vsega tega se je vlada marsikdaj bolj ukvarjala z ravnovesji v koaliciji kot pa s problemi, ki jih ni malo. In prav reševanje teh problemov bo za Bratuškovo - in njeno koalicijo -pogoj za povrnitev izgubljenega zaupanja in s tem možnosti, da se na koncu mandata pohvali, da ima letalo, o katerem je govorila, dovolj goriva za miren in dolg let brez strahu pred strmogla-vljenjem. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 21. MARCA 2014 šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € / 18 9 , , I I t-, uuuuu , BRUSELJ - Evropski voditelji v primeru zaostrovanja pripravljeni tudi na gospodarske sankcije Vrh EU sprejel nove sankcije proti Rusiji DOLINA - Za neplačan odvoz odpadkov Siot bo moral plačati občini 1.172.000 evrov TRBIŽ - Razpis »Slovenski« denar za okna in fasade hiš VIDEM - Občina Trbiž je objavila razpis za prispevke iz zaščitnega zakona za Slovence za obnovo pročelij hiš in stanovanjskih objektov. Sredstva (skupaj nekaj več kot 40 tisoč evrov) so namenjena pleskanju fasad in lesenih oblog, zamenjavi vrat in oken, obnovi lesenih balkonov in tudi zamenjavi reklamnih trgovskih napisov, ki niso v sozvočju z okoljem. Na 3. strani BRUSELJ - Vrh EU pripravlja nove sankcije proti Moskvi zaradi odločitve o priključitvi Krima Rusiji. Pričakuje se razširitev seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo imetja, ter odpoved vrha EU in Rusije. Govorili so tudi o gospodarskih sankcijah, a se zanje predvidoma še ne bodo odločili. Ob prihodu so vsi izpostavljali enotnost.Vrh je včeraj razširil seznam oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja, je povedala nemška kanclerka Angela Merkel. V primeru zaostrovanja razmer smo v vsakem trenutku pripravljeni tudi na prehod v tretji krog sankcij - torej na uvedbo gospodarskih sankcij, je dodala. Francoski predsednik Francois Hollande je naznanil odpoved vrha EU in Rusije, ki bi moral biti junija v Sočiju. Na 11. strani Slovenci spet v koroški ustavi? Na 2. strani Državni svet v Rimu ni sprejel priziva o STO Na 5. strani Tržaško pristanišče in mirovna pogodba Na 5. strani Leta 2015 gradbišče na goriškem Korzu Italia Na 13. strani 80 odbornikov na seminarju ZSŠDI Na 17. strani MAJSKE VOLITVE Občina Zgonik: DS predlaga Monico Hrovatin ZGONIK - Monica Hrovatin je kandidatka Demokratske stranke za županjo v zgoniški občini. Dolgo časa je kazalo, da bodo zgoniški demokrati za kandidata predlagali podžupana Rada Miliča, ki pa je zaradi službenih obvez praktično v zadnjem trenutku odklonil kandidaturo. Hrovatinovo bo sedaj lokalni krožek DS predlagal zaveznikom na levici v sklopu liste Skupaj-In-sieme, ki bodo, kot kaže, sprejeli njeno kandidaturo. Monica Hrovatin je stara 38 let in je v sedanji občinski upravi odbornica za šolstvo, kulturo, šport in mladinsko problematiko. Na 4. strani <0 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE NOVA UPRIZORITEV^ Nejc Gazvoda / A. P. Čehov STRIČEK VANJA režija: Ivica Buljan danes, 21. marca ob 20.30 - red F v soboto, 22. marca ob 19.00 - red K v nedeljo, 23. marca ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom) na Velikem odru z italijanskimi nadnapisi Obiskovalcem priporočamo rezervacijo in abonentom potrditev prisotnosti. Blagajna SSG: pon-pet 10-15, tel. 040 362542 brezplačna številka 800214302 tttttttttfftttttf www.teaterssg.com 9771124666007 2 Petek, 21. marca 2014 ALPE-JADRAN / OBLETNICA - 600 let od zadnjega ustoličenja Slovenci spet v koroški ustavi? Zahteva NSKS ob pomembni obletnici Knežji kamen je danes v prostorih deželnega zbora v Celovcu arhiv SLOVENIJA - Ob prvi obletnici prisege vlade Alenke Bratušek Vlada svoje delo ocenjuje pozitivno Toda veliko problemov ostaja še vedno odprtih LJUBLJANA - Včeraj je minilo leto dni od prisege vlade Alenke Bratušek. Enajsta slovenska vlada je energijo usmerjala zlasti v reševanje javnofinančnih težav in sanacijo bank, največ prahu pa je dvignila z davčnimi obremenitvami. Svoje delovanje v minulem letu ocenjuje pozitivno in obenem izraža zavedanje, da ključne naloge, kot sta zagon gospodarstva in zdravstvena reforma, ostajajo. Na včerajšnji dan natanko letom dni je pred poslankami in poslanci državnega zbora priseglo 13 članov novoizvoljene vlade, ki je nasledila vlado Janeza Janše. S tem je Bratuškovi kot prvi ženski v samostojni državi uspelo sestaviti enajsto vlado. Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) navajajo, da vlada ob nastopu mandata ni imela dobre po- potnice. »Slovenija se je nahajala v primežu špekulativnih finančnih trgov, na domačem političnem prizorišču pa je prevladoval občutek nezaupanja in nestabilnosti,« so zapi-sali.Bratuškova je vseskozi poudarjala, da zmore Slovenija svoje težave rešiti sama, in prvo obletnico nastopa vlade gotovo zaznamuje tudi dejstvo, da se je Sloveniji v tem času uspelo izogniti prošnji za mednarodno pomoč. A za to je vlada morala sprejeti tudi nepriljubljene ukrepe. Največ prahu sta v javnosti povzročila dvig DDV in uvedba davka na nepremičnine, usoda katerega sicer še ni čisto jasna, poleg tega pa je povzročil tudi precejšnje težave znotraj vladne koalicije. Po navedbah Ukoma je vlada vzporedno s krepitvijo zaupanja v Slovenijo na mednarodnem prizorišču sprejemala nujne ukrepe za konsolidacijo javnih financ in stabilizacijo bančnega sektorja. Ključna vladna prioriteta ostaja ponovni zagon gospodarstva, pri čemer se pozornost preusmerja k prestrukturiranju podjetij. Med vladnimi prioritetami bo tudi prevetritev zdravstvenega sistema, nadaljevanje boja proti korupciji in gospodarskemu kriminalu ter sivi ekonomiji, pa tudi izboljšanje položaja mladih, dodajajo v Ukomu. Ob tem je Bratuškova na novinarski konferenci v sredo povedala, da se je Slovenija mogoče res zdela kot letalo, ki je letelo proti tlom, a da so ga uspeli tik pred tlemi stabilizirati in obrniti v pravo smer. So pa po njenih besedah še potrebni pospeški za »polet v boljšo prihodnost«. CELOVEC - Pred 600 leti,18. marca 1414, je na Gosposvetskem polju pri Celovcu potekalo zadnje ustoličenje koroških vojvod. Ob visoki obletnici tega za koroške Slovence in Slovence pomembnega dogodka na Koroškem ni bilo posebnih prireditev - tudi koroški Slovenci niso organizirali nobene proslave - so se pa oglasili slovenski zgodovinarji in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). V tiskovnem sporočilu NSKS opozarja na »zgodovinsko pomembno dejstvo visoke demokratične kulture koroškega prostora in samoumevne prisotnosti slovenskega jezika«. Hkrati NSKS poziva deželno politiko, da ima Koroška prav v letošnjem jubilejnem letu edinstveno priložnost, da se koroški Slovenci v novi deželni ustavi upoštevajo v dostojni obliki kot subjekt, ki je sooblikoval zgodovino tega prostora. Slovenci naj bi v prihodnje bili sestavni del demokratične družbe in enakopravni sogovornik pri oblikovanju prihodnosti naše dežele, piše v sporočilu za javnost. Slovenski koroški zgodovinar, šolnik in publicist Teodor Domej pa ob 600-letnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod pri Krnskem gradu na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku meni, da danes ustoliče-vanje in knežji kamen nista več predmet spora in spotike med Slovenci in Nemci, temveč spomin na skupno zgodovino srednjeevropskega prostora. V zvezi s 600. obletnico zadnjega usto-ličenja koroških vojvod je Svetovni slovenski kongres že lani organiziral znanstveni simpozij, letos pa je v sodelovanju s Klubom koroških Slovencev v Ljubljani izdal še zbornik predavanj »Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414«. Med avtorji je tudi Teodor Domej, ki v svojem prispevku pod naslovom »Ob 600-letnici zadnjega ustoli-čenja koroških vojvod« po razčlenjevanju zgodovine, razmišljanjih o knežjem kamnu in jubilejih, ob katerih je v preteklosti (1964) prišlo tudi do napetosti, gleda bolj optimistično v prihodnost. Na Koroškem prvič uradni seznam krajev tudi s slovenskimi imeni CELOVEC - Koroška deželna služba za statistiko je objavila nov krajevni seznam. Publikacija vsebuje imena 2.813 krajev, pri katerih navaja tudi regionalne različice in posebnosti krajevnega imena. Kraji, ki imajo po zakonu za topografijo od leta 2011 naprej dvojezično krajevno tablo, so v seznamu zapisani v obeh deželnih jezikih. Publikacija, ki jo je uredil vodja oddelka za statistiko pri koroški deželni vladi Peter Ibou-nig, ima 130 strani. (il) taborniki - Rod modrega vala Za konec tedna prijeten izlet v Mangartsko dolino TRBIŽ - Snežna odeja v okolici Belopeških jezer je še kar debela in primerna za številne zimske dejavnosti. Čeprav se pomlad že pošteno prebuja, so tabornice in taborniki Rodu modrega vala minuli konec tedna izpeljali pester program dejavnosti v Mangartski dolini. Manjša skupina nižje-šolcev in višješolcev se je s kombijema odpravila na prenočevanje že v soboto popoldne. Od Zgornjega jezera je po dveh urah hoje dospela do planinske koče Zacchi na višini 1380 m. Tu so se zelene rute RMV-ja namestile na podstrešju prijetnega alpskega zavetišča in po večerji okusile še nočno izkušnjo pod vznožjem Ponc, kjer je bila na vrsti gozdna šola o ozvezdjih in poskusna izgradnja zasilnega zavetišča. V nedeljo pa so z avtobusom na Trbiško prispeli še mlajši člani organizacije. Prvi postanek so osnovnošolci doživeli z vožnjo na saneh s pasjo vprego v Mednarodni šoli mus-hing-sleddog, kjer je vsak lahko spoznal prikupne pse in njihovo neutrudno moč. Jutranjem delu je sledil še skupni obisk Belopeških jezer. Obe skupini sta se združili ob kosilu in po neizogibnem skupinskem kepanju nadaljevali pešačenje v še zadnji zimski idili smrekovega gozda med Spodnjim in Zgornjim belopeškim jezerom. Prijetno sonce jim je dopustilo tudi čas za prijetno sončenje ob že zelenih robovih jezera, dvodnevne izkušnje pa je bilo za skupino petdesetih tabornikov vseh starosti s Tržaškega in Goriškega tudi počasi konec (na posnetku). Po februarskem izletu v Ljubljani, kjer so si medvedki in čebelice ogledali Lutkovno gledališče in grad, starejši pa se preizkusili v posebnem lovu na zaklad po mestnem središču, je tudi zimski izlet ob prijetnem vremenu odlično uspel. Posebna zahvala tabornikov gre tudi SŽ Sloga, ki jim je ob tej priložnosti posodila društveni kombi. (mar) prej do novice Komisija podaljšala deželni popust za nakup pogonskih goriv TRST - Četrta komisija deželnega sveta je z večino glasov včeraj izrekla pozitivno mnenje o sklepu deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, s katerim so do konca junija podaljšali prispevke za nakup pogonskih goriv. Na predlog deželne odbornice Sare Vito bodo tako še naprej veljali enaki popusti kot doslej, in sicer 21 oz. 14. centov za nakup litra bencina oz. dizla v prvem pasu in 14 oz. 9 centov v drugem pasu. Razprodan nedeljski koncert TPPZ v Portorožu PORTOROŽ - Nedeljski koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in prijateljev v portoroškem Avditoriju je razprodan. Naj spomnimo bralce, da bodo pevci TPPZ nastopili v nedeljo ob 18. uri z glasbeniki skupin Dirty fingers in Kraški ovčarji, kantavtorjem Dragom Mislejem Mefom in reperjem Darkom Nikolovskem. www.primorski.eu 1 sežana - Danes ob 110-letnici Kosovelovega rojstva Med drugimi prireditvami tudi odprtje Kosovelove spominske sobe SEŽANA - Danes se v Sežani obeta vrhunec prireditev, s katerimi bodo počastili 110-letnico rojstva pesnika Srečka Kosovela. Ob 17.30 uri bodo odprli prenovljeno Kosovelovo spominsko sobo, nakar bodo ob 19. uri v Kosovelovem domu predstavili avtorski scenski projekt Človek ni simetričen (zaključena predstava). V Kosovelovi knjižnici pa se bo že ob 15.uri pričelo regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška. Na odprtju prenovljene Kosovelove sobe bo zbrane nagovorila direktorica sežanske Ljudske univerze Aljana Resinovič, ki bo spregovorila o poteku prenove in opravljenih delih v zadnjem času. Slavnostna govornica bo dr. Marija Pirjevec. Predvajali bodo delčke novega programa, ki so ga pripravili za obiskovalce. Prireditev bo povezovala Ana Godnik. Prenovljeno Kosovelovo sobo si bo mogoče brezplačno ogledati tudi na dnevih odprtih vrat, in sicer 25. marca, 1. in 3. aprila od 9. do 11. ure s predvajanjem programa ob 10.uri, 26. 3. in 2. 4. od 15. do 17. ure s predvajanjem programa ob 16.30 uri. Ponovitev predstave Človek ni simetričen pa bo v Kosovelovem domu 26. marca. (O.K.) Kosovelovo spominsko sobo bodo odprli ob 17.30 m. kralj / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 22. marca 2014 3 ZAŠČITNI ZAKON - Deželni svetnik Gabrovec napoveduje poseg pri deželni vladi Na Trbižu bodo s »slovenskim« denarjem pleskali in obnavljali hiše ter gradili lesene balkone VIDEM - Občina Trbiž je 6. marca objavila razpis za prispevke za obnovo pročelij hiš in stanovanjskih objektov. Sredstva (skupaj nekaj več kot 40 tisoč evrov) so namenjena pleskanju fasad in lesenih oblog, zamenjavi vrat in oken, obnovi lesenih balkonov in tudi zamenjavi trgovskih napisov, ki niso v sozvočju z okoljem. Vse lepo in prav. Četrti odstavek petega člena razpisa obvezuje prejemnika finančnega prispevka, da na obnovljeno fasado namesti tablo s sledečim napisom: Obnova stavbe je bila izvedena s prispevkom iz sredstev v korist slovenske jezikovne skupnosti - 20. člen deželnega zakona št. 27 iz leta 2007 (zaščita slovenske manjšine). Na ta res neverjetni razpis, ki v naslovu nosi naziv Prispevki za slovensko manjšino, opozarja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki se sprašuje, kaj imata skupnega obnova stanovanjskih pročelij in zaščita slovenske manjšine. Čisto nič, ocenjuje podpredsednik deželnega parlamenta, ki opozarja, da so pristojni organi v preteklosti večkrat zavrnili prošnje za prispevke v korist pobud, ki so bile res namenjene Slovencem. Kot primer navaja finančno stisko večstopenjske šole na Trbižu, ki ji zmanjkuje denarja za poučevanje slovenskega in nemškega jezika. Gabrovec se bo v zvezi s to klavrno trbiško zgodbo v prihodnjih dneh obrnil na deželno vlado. Od pristojne- ga odborništva bo zahteval pojasnila o tem, kako je sploh mogoče, da se denar, ki bi moral biti namenjen Slovencem ali pobudam, ki so vezana na zaščito manjšine ali na sožitje, troši za čisto druge stvari. »Očitno tudi pri nadzorovanju namembnosti in porabe javnega denarja nekaj ne funkcionira,« opozarja Gabrovec. To vsekakor ni prvič, da se javni denar, ki bi moral biti namenjen Slovencem ali pobudam, ki zadevajo manjšino, uporabi za čisto druge zadeve in projekte. Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je že decembra leta 2012 zavrnila prošnji občinskih uprav Rezije in Trbiža, ki sta z denarjem iz zaščitnega zakona za Slovence hoteli financirati nekatera javna dela, ki s Slovenci nimajo nič skupnega. Občinska uprava iz Rezije je zaprosila finančni prispevek za obnovitev strehe občinskega skladišča v bližini šolskega zavoda Aldo Moro, kjer so otroški vrtec, osnovna in srednja šola. Občina Trbiž pa je preko lokalne gorske skupnosti zaprosila za prispevek za obnovo pročelij stanovanjskih objektov, ki so bili zgrajeni tudi z denarjem iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Dežela je v obeh primerih (kot priča nedavni razpis Občine Trbiž) prezrla mnenje komisije in namenila denar za načrte, ki s Slovenci nimajo nič skupnega. S.T. Jutri na deželni TV Pozdrav od Mirana TRST - Deželna televizijska mreža RAI bo jutri dopoldne ob desetih in deset minut predvajala dokumentarec Pozdrav od Mirana, ki je posvečen Miranu Hrovatinu. Približno 30-minutni dokumentarec je posnel Videoest. V njem nastopajo Miranovi prijatelji in sorodniki, med drugim žena Patrizia Scremin, ter prijatelji in kolegi Niki Filipo-vič, Sergij Premru, Hector Sommerkamp, Gino D'Eliso, Sergio Ferrari, Mario Calliga-ris, Giampaolo Amstici in San-di Renko. Dokumentarec dopolnjujejo reportaže, ki jih je nesrečni snemalec posnel v Bosni in Hercegovini, Sahari in Somaliji. Serracchianijeva: Renzi nas mora upoštevati RIM - Predsednica Furlanije-Ju-lijske krajine Debora Serracc-hiani je prepričana, da radikalne sistemske reforme, ki jih napoveduje Renzijeva vlade, ne bodo prizadele avtonomnih dežel in pokrajin. To piše tudi v dokumentu, ki so ga na včerajšnji seji v Rimu podpisali predsedniki dežel s posebnim statutom ter avtonomnih pokrajin Trento in Bocen. Tudi predsednik bocen-ske Pokrajine Arno Kompatsc-her je izrazil upanje, da bo vlada predsednika Mattea Renzija pri načrtovanih reformah upoštevala ustavna določila, ki ščitijo lokalne avtonomije. Trbiž: obnova stavbe z denarjem iz zaščitnega zakona za Slovence 1 2 Petek, 21. marca 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu VOLITVE - Županska kandidatura Zgonik: DS predlaga Monico Hrovatin Demokratska stranka predlaga Monico Hrovatin za župansko kandidatko v zgoniški občini. Tako se je odločil krajevni strankin krožek, ki je Hro-vatinovo predlagal ostalim komponentam liste Skupaj-Insieme v prepričanju - kot pravi tajnik Aleks Milič - da predstavlja kandidatura dosedanje odborni-ce najboljšo sintezo med upravno izkušenostjo ter prenovo, ki jo občani pričakujejo. Monica Hrovatin je po mnenju krožka DS kot mlada odbornica pokazala v teh letih odlično sposobnost soočanja z občani, kar predstavlja nujno izhodišče v trenutku, ko postaja upravljanje tudi manjših občin vse zahtevnejše zaradi gospodarske in socialne krize. »Verodostojna kandidatka za mesto županje, konkretni in stvarni program ter pomlajena, a izkušena ekipa so trije stebri, na katerih sloni volilna ponudba Demokratske stranke, ki je prepričana, da se lahko na tej podlagi nadaljuje uspešna tradicija dobrega upravljanja, ki jo je v teh desetletjih predstavljala lista Skupaj-Insieme za zgoniško občino,« meni Milič. 38-letna kandidatka, ki je bila v zgoniški občinski svet izvoljena pred petimi leti, je doma iz Briščikov in je bila v dosedanji upravi župana Mirka Sar-doča odbornica za šolstvo, kulturo, šport in mladinsko problematiko. Krožek DS se je za Hrovatinovo odločil so- Monica Hrovatin na arhivskem posnetku glasno, potem ko je za favorita za župansko kandidaturo dolgo časa (dejansko do prejšnjega tedna) veljal podžupan Rado Milič. Kandidaturo je odklonil iz osebnih razlogov, predvsem, kot kaže, zaradi službenih obvez. Takoj ko bodo demokrati prejeli odgovor o predlagani županski kandidaturi se bodo po Miličevih besedah začeli pogovori za oblikovanje liste Skupaj-Insieme za občinski svet. Na osnovi naših podatkov v Zgo-niku ne bo prišlo do volilnega zavezništva med Skupaj-Insieme in Slovensko skupnostjo, politični dogovor med DS in SSk, čeprav v različni obliki, pa naj bi bil pod vprašajem tudi v sosednji repenta-brski občini. Leta 2009 so tam dosegli dogovor, po katerem je zmagoviti županski kandidat Marco Pisani (SSk-Skupaj za Repentabor) za podžupana izbral Casimira Cibija (DS-Napredna lista). Kraška razhajanja na relaciji DS-SSk bi znala negativno vplivati na Dolino, kjer so demokrati levosredinskim zaveznikom za županskega kandidata ponudili Sandyja Kluna. S.T. SPORAZUM - Javne in zasebne ustanove Ponujajo možnost aktivnega staranja Potrebe starejših in njihovo vključevanje v aktivno življenje ostajajo prioritete tržaške občinske uprave, ki je včeraj podpisala dogovor o sodelovanju z drugimi ustanovami in združenji, ki ponujajo storitve ostarelim občanom. Aktivno staranje, socializacija ostarelih in medgeneracijska solidarnost so aktualna vprašanja, ki so v Trstu zaradi velikega odstotka občanov nad 65 let še toliko bolj aktualna, je povedala občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari, ki je podpisala operativni protokol za obdobje 2014/2015. Predstavnik Zdravstvenega podjetja št. 1 Flavio Paoletti je spomnil, da nameravajo poleg aktivnega staranja promovirati tudi preventivne ukrepe, s katerimi bi lahko bili vsi starejši občani aktivni del družbe. Izključenost ostarelih je namreč glavni vzrok slabega staranja, so poudarili na srečanju z novinarji, na katerem so spregovorili tudi predstavniki prostovoljnih združenj. Ti so opozorili, da smo žal vse bolj priče trendu, ko starejši - na jesen svojega življenja - prevzemajo odgovornost in skrb za svoje otroke, pripadnike srednje generacije, ki ob posledicah ekonomskega pešanja težje poskrbijo zase in za svoje otroke. Prav zato so tovrstni sporazumi med javnimi in prostovoljnimi organizacijami dobrodošli. In kaj pravzaprav ostarelim ponujajo podpisniki dogovora? Ti bodo še naprej skrbeli za aktivno življenje starejših občanov, ki se lahko udeležijo tečajev plesa, telovadbe, jezikov, od- pravijo se lahko tudi v gledališče, kino, na izlete ali počitnice, prostovoljci pa pripravljajo še vrsto drugih storitev. Namen vseh teh dejavnosti je, da bi starostnikom ponudili družabno življenje, ki ima pomembno vlogo pri aktivnem staranju. Naj povemo, da so z Občino Trst sporazum podpisali predstavniki Pokrajine Trst, Zdravstvenega podjetja, ITIS, Pro Senectu-te in naslednja združenja: ACLI, konzorcij Interland, ACAAR, AUSER, konzorcij Fhocus, Benessere ASDC, ARIS, UISP in skupnost Sv. Egidija. Vsi, ki bi radi izvedeli kaj več o pestri ponudbi za ostarele občane, naj pokličejo na telefonski številki 0406754380 in 800544544 (Amalia). (sč) Sporazum za pomoč ledvičnim bolnikom Tržaška pokrajina, tržaško Zdravstveno podjetje, združene tržaške bolnišnice in združenje A.Ma.Re il Rene so včeraj podpisali protokol za skupno in koordinirano pomoč ledvičnim in dializnim bolnikom. Podpisniki sicer sodelujejo že od leta 2009, uspehi pa so jih spodbudili, da bi po začrtani poti tudi nadaljevali. Pokrajinska uprava je potrdila stanovanje oz. sprejemno-informativni center v Ul. Rossetti, kjer so doslej vodili brezplačna svetovanja in izobraževalne tečaje; podpisniki pa so poskrbeli tudi za prevoze na dializo in vso potrebno oskrbo. DOLINSKI OBČINSKI SVET - Poravnava stroškov za odvoz odpadkov v letih 2005-2009 Siot bo moral plačati Občini Dolina 1.172.000 € Naftni zbiralniki družbe Siot arhiv Milijon 172 tisoč evrov - toliko bo morala plačati družba Siot dolinski občini za poravnavo stroškov za odvoz odpadkov v obdobju od leta 2005 do leta 2009. Tako je razsodila pokrajinska davčna komisija v Trstu. Novico je na včerajšnji občinski seji sporočila županja Fulvia Premolin. Dolinska občinska uprava se je obrnila na pokrajinsko davčno komisijo, ker družba Siot, ki upravlja naftovod, pet let ni poravnala računov za odvoz odpadkov. Občinski uradi so sicer predstavili družbi Siot račune, ta pa jim je ugovarjala, češ da tarife za odvoz odpadkov niso pravšnje. Dolinska občinska uprava se je pritožila na pokrajinsko davčno komisijo, da bi razsodila, ali mora družba Siot poravnati zahtevane račune, ali ne. Na komisijo se je obrnila tudi sama družba Siot, vložila je pet pritožb proti prav tolikšnim aktom, s katerimi je občinski davčni urad zahteval plačilo davka. Pokrajinska davčna komisija se je sestala 12. februarja in je ovrgla vseh pet pritožb družbe Siot. Smatrala je, da so ugotovitve, ki jih je sprožil občinski urad pravilne in da je zahteva po plačilu skupno 1.172.000 evrov zakonita in brez napak. To pa ne pomeni, da bo dolinska občina v kratkem prejela ta denar. Županja Premolin je namreč opozorila, da »razsodba ni dokončna in bi jo lahko družba Siot izpodbijala na višji sodni stopnji.« Že dejstvo, da je pokrajinska davčna komisija potrdila pravilnost postopka občinskih uradov, pa vliva dolinskim upraviteljem zaupanje v »pozitiven razplet dogodkov.« Med občinsko sejo je županja Pre-molin posredovala še vrsto pomembnih novic. Prva zadeva družinsko posvetovalnico v stavbi za storitve v obrtni coni v Dolini. V tistih prostorih sta svojčas že delovali ginekološka in pediatrična ambulanta. Potrebno pa jih je bilo prilago- diti standardnim predpisom, ki jih predvideva sama zdravstvena ustanova za delovanje ambulant, in deželnim normam »za kakovostno izboljšanje procesov cepljenja.« Ti posegi so bili opravljeni, zdravstvena ustanova sedaj »že namešča opremo družinske posvetovalnice v stavbi za storitve v obrtni coni,« tako bo v kratkem ambulanta ponovno operativna. Nadalje je županja Premolin sporočila, da bo v prvi polovici aprila spletna stran občine »spremenila svoj videz in bo začela delovati s sistemom dinamičnih spletnih strani, namesto sedanjih statičnih.« Cilj novih spletnih strani je izboljšanje komuniciranja z občani s poenostavitvijo uporabe, popolnejšimi informacijami in hitrejšo objavo informacij. Nadalje bo dobil vsak svetnik naslov elektronske pošte. Tako se bo zmanjšal obseg papirnatih izvodov sklepov, občina pa bo tudi prihranila pri razdeljevanju uradnih dokumentov svetnikom. Ta ukrep bodo vsekakor začeli izvajati po majskih volitvah, s prihodnjim občinskim svetom. Dolinska občina bo v kratkem sprejela donacijo slik domačega umetnika Borisa Zuliana. Sama županja Premolinova je pred kratkim obiskala umetnikovo vdovo, gospo Mario Grazio Ellero, ki ji je pokazala slike, ki jih je njen pokojni soprog nameraval darovati občini Dolina še v času svojega življenja. Vdova bo izpolnila to željo, in darovala občini slike, ki jih je njen mož izbral. Občina je tako že začela pripravljati vse akte, ki so potrebni za tako imenovano »sprejetje s hvaležnostjo« donacije vdove profesorja Zuliana in iskati najprimernejšo lokacijo za postavitev slik v počastitev spomina domačega umetnika. Na začetki seje se je občinska skupščina z minuto tišine poklonila spominu nekdanjega podžupana Maurizia Sigoni-ja in svetnika Emilia Mattiettija. M.K. DOLINA - Jutri Odprta meja 2014 Občina Dolina bo konec tega tedna organizira v sodelovanju z občino Hrpelje-Kozina tradicionalno, letos že 33. prireditev Odprte meje v novem času. Osrednji dogodki bodo na sporedu jutri, nekateri pa so napovedani že danes. Danes dopoldne se bodo tako zvrstile delavnice za šole, ki jih pripravlja Rezervat doline Glinščice. Popoldne je od 17.30 dalje napovedan večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi vodiči. Zbor udeležencev bo pri Sprejemnem centru doline Glinšči-ce. Tudi pohod je v režiji Rezervata doline Glinščice. Jutri dopoldne se bodo nadaljevale delavnice za šole v Rezervatu doline Glinščice. Ob 10.30 bo pohod iz Sprejemnega centra doline Glin-ščice do Botača, kjer bo predvidoma ob 11.15 uradno srečanje s pozdravom županov obeh občin. Glasbeno kuliso dogodku bodo prispevali člani Pihalnega orkestra Breg, sledi nadaljevanje pohoda do Beke, kjer bo zaključek s kulturnim programom. Od 17.30 bo ponovno večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi vodiči. Zbor udeležencev bo pri Sprejemnem centru doline Glinščice. Za prijavo je treba poklicati na tel.št. +39 040 3755703. Aktivnosti so brezplačne, število udeležencev pa je omejeno. Udeležencem priporočajo, naj se primerno športno oblečejo. / TRST Petek, 21. marca 2014 5 DRŽAVNI SVET - Nesprejemljiv priziv proti oktobrski razsodbi DUS FJK Za priziv o STO prešibki argumenti Državni svet v Rimu je v sredo odločil, da je priziv, ki so ga proti nedavni razsodbi deželnega upravnega sodišča (DUS) Furla-nije-Julijske krajine vložili Roberto Giura-stante in drugi somišljeniki gibanja Svobodni Trst, nesprejemljivi iz več razlogov. Novico so sporočili včeraj. DUS je 28. oktobra z obsežno razlago zavrnilo priziv proti lanskim deželnim volitvam, ki naj bi bile po oceni aktivistov neveljavne na območju nekdanje cone A Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), češ da to ozemlje ne pripada Italiji in torej deželi FJK. V dolgem besedilu razsodbe je DUS z navedbo mednarodnih sporazumov, zgodovinskih dejstev, zakonskih in mednarodnopravnih vidikov pojasnil, da suverenost Italije na tem območju ni vprašljiva. Za državni svet pa je priziv proti oktobrski razsodbi nesprejemljiv, in sicer iz več razlogov. Številni pritožniki ne bi smeli vložiti skupnega priziva v tej obliki, v prvi vrsti pa so njihovi argumenti »očitno presplošni«, saj v besedilu priziva ni natančnih in specifičnih kritik v zvezi s posameznimi trditvami v razsodbi DUS. Priziv torej ne spoštuje načela specifičnosti argumentov, na katerega je državni svet že večkrat opozoril in ki je obvezna predpostavka za obravnavo v državnem svetu. Edini protiargument proti delu razsodbe, ki zatrjuje, da STO ni nikoli zares zaživel, ker niso imenovali guvernerja, je ocena, da ugledna mednarodnopravna doktrina tej tezi nasprotuje. »Nič drugega. Niti ni potrebno primerjati te trditve z besedilom v razsodbi, ker je trditev očitno presplošna,« piše v razsodbi državnega sveta. Glede sklicevanja upravnih sodnikov na londonski memorandum in osimske sporazume pa pritožniki trdijo, da je pariška mirovna pogodba nespremenljiva, če sprememb ne odobrijo vse države podpisnice. Državni svet navaja »tehtne argumente« v razsodbi prvostopenjskega sodišča, ki proti omenjenim trditvam navaja 30. 41. in 62. člen dunajske konvencije ter samo mirovno pogodbo, ki ne prepoveduje sprememb del pogodbe tudi s strani le nekaterih držav podpisnic. V nadaljevanju piše, da ni primerno vložiti priziv proti zelo razčlenjenim in dokumentiranim argumentom samo na podlagi trditve, da mirovna pogodba prekaša londonski memorandum. Priziva proti deželnim volitvam pa vsekakor ne bi mogli obravnavati, ker se pobudniki (na prvi stopnji jih je zastopal odvetnik Edoardo Longo iz Pordenona, na drugi pa Stefano Peconi iz Rima) niso pritožili proti uradnemu aktu o razglasitvi novoizvoljenih deželnih svetnikov in predsednika De- žele FJK. Državni svet potrjuje, da morajo pritožniki poravnati sodne stroške, in sicer po 5000 evrov Deželi FJK, predsedstvu vlade, notranjemu in pravosodnemu ministru ter Renzu Tondu. Gibanje Svobodni Trst je v odzivu opozorilo, da sta tržaško sodišče in državni svet istega dne sprejeli odločitvi, ki naj bi bili med seboj protislovni. Gibanje trdi, da Italija na tržaškem ozemlju še danes ni suverena država, pravosodni organi pa so doslej trdili, da je suverenost dejansko začela že z londonskim memorandumom. To je v oktobrski razsodbi potrdil DUS FJK, v sredo pa je tržaški sodnik v drugem postopku dejal, da je bilo to ozemlje do osimskih sporazumov samo pod italijansko upravo (Svobodni Trst pa se ne strinja, da se je položaj s temi sporazumi spremenil). »Državni svet je istega dne iz formalnih razlogov odločil, da priziv proti razsodbi DUS ni sprejemljiv,« obenem pa je komentiral, »da je teza upravnega sodišča osnovana«. Pritožili se bodo še na kasacijsko sodišče (to bo sicer težko, ker so tovrstne pritožbe v italijanskem sistemu zelo omejene) in evropska sodišča. (af) Posnetek s septembrske demonstracije za STO po tržaških mestnih ulicah arhiv Nesreča pri delu: delavec padel z gradbenega odra Včeraj je nekaj po 15. uri prišlo do nesreče pri delu na Trgu Irneri. 55-letnega delavca Rina Di Giudiceja iz Tolmeča je na gradbenem odru zadela železna cev. Moški je izgubil ravnotežje in padel z višine štirih metrov. Z rešilcem službe 118 so ga takoj odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli z rumenim kodeksom, saj naj bi utrpel močan udarec v glavo. Kradel je hrano za mačke Iz trgovine na Trgu Ospedale je pred dnevi prihitel moški in ustavil mestna redarja na ulici. Povedal jima je, da je v njegovi trgovini moški, ki si je skrivaj v žepe jopiča in hlač tlačil nekaj blaga. Policista sta moškega, 66-letnega Tržača-na A.F., pričakala ob izhodu iz trgovine in ko sta ga povprašala, ali je res poravnal vse blago pri blagajni, se je moški vdal in jima izročil 7 škatlic in 5 vrečk hrane za mačke. Ukradeno blago so vrnili trgovini, moškega pa prijavili zaradi kraje. Eden tihotapil cigarete, drugi pa ukradel avtomobil Tržaška mejna policija je včeraj prijavila dva romunska voznika, 20-letnega M.N.P. in 24-letnega A.R. V kombiju, ki ga je upravljal 20-letnik, so policisti našli 20 zabojev romunskih cigaret; po zakonu pa je dovoljeno uvoziti le 800 cigaret, se pravi 4 zaboje, tako da so ga ovadili zaradi tihotapstva tujega tobaka in mu zasegli vozniško dovoljenje. Drugega pa so ustavili za volanom avtomobila jaguar, v smeri proti Sloveniji. Ugotovili so, da je bil avtomobil ukraden leta 2011. Ker ni imel voznik nobenega izgovora, so ga ovadili zaradi prekupčevanja. PRISTANIŠČE - Novonastala Koordinacija tržaških pristaniških delavcev Zahtevajo izvajanje določil osme priloge k mirovni pogodbi Veljavnost določil osme priloge so po besedah predstavnikov koordinacije že večkrat potrdile razne razsodbe, koristijo pa jih le terminalisti in to le v okviru členov, ki urejajo režim carin, medtem ko Koordinacija tržaških pristaniških delavcev zahteva izvajanje vseh 26 členov priloge in ne samo nekaterih. Zahtevo po izvajanju določil omenjene priloge so posredovali tako predsedniku italijanske vlade Matteu Renziju (kot začasnemu civilnemu upravitelju, je bilo rečeno), Organizaciji združenih narodov, tržaški prefektinji Francesci Adelaide Ga-rufi in tržaški Pristaniški oblasti, s predstavnikoma katere - generalnim direktorjem Walterjem Sinigaglio in funkcionarko Francesco Trampus - so se pred časom tudi sestali. Po prepričanju predstavnikov koordinacije bi izvajanje določil osme priloge tudi izenačilo vse pristaniške delavce, ki bi imeli vsi enake pravice in dolžnosti, medtem ko zdaj ni tako zaradi prisotnosti večjega števila termi-nalistov, ki dejansko urejajo stvari po svoje in nihče ne reče nič, sindikati so uspešni le do neke mere, delavci pa so razdeljeni, zato z novonastalo koordinacijo želijo ugotoviti, ali je mogoče ustvariti sinergijo. V ta namen so na zasedanje skupščine povabili tudi predstavnike sindikatov in političnih strank, med katerimi sta bila tudi tajnik gibanja Svobodni Trst Vito Potenza in tržaški občinski svetnik Gibanja petih zvezd Paolo Menis: prvi je dejal, da italijanska vlada nima namena razvijati tržaško pristanišče, drugi pa je podprl prizadevanja za izvajanje določil osme priloge in orisal pobude, ki jih je njegovo gibanje dalo s tem v zvezi. Razprava med sicer ne ravno številnimi udeleženci je bila živahna, mestoma tudi ostra (nekdo je celo predlagal, naj se delavci iz Taranta enostavno nažene-jo), prisotni pa želijo preveriti možnost tožbe proti italijanski državi, za kar so se obrnili na neko nevladno organizacijo s sedežem v Londonu (imena niso želeli razkriti), katere odgovor naj bi prejeli v teku enega tedna. (iž) V pristanišču nekateri nočejo delavcev iz Taranta arhiv Novonastala Koordinacija tržaških pristaniških delavcev zahteva polno izvajanje vseh členov osme priloge k mirovni pogodbi iz leta 1947, ki ureja delovanje tržaškega pristanišča. To izhaja iz prve skupščine koordinacije, ki je včeraj dopoldne potekala v hotelu Sonia pri Domju in na kateri so predsednik koordinacije Stefano Puz-zer ter člana Davide Alessio in Loris Fortuna govorili o dosedanjih ter morebitnih bodočih pobudah. Do oblikovanja koordinacije je prišlo, potem ko je neki terminalist na sedmem pomolu zaposlil sedem delavcev iz Taranta, medtem ko je šestnajst domačih delavcev, ki so leto dni v okviru neke zadruge opravljali dela brez pogodbe, ostalo doma. To se pripadnikom koordinacije ne zdi prav in zato zahtevajo polno izvajanje osme priloge, katere 18. člen v svojem 3. odstavku med drugim določa, da mora vse zaposlene v tržaškem pristanišču imenovati direktor le-tega, pri zaposlovanju pa morajo imeti prednost državljani Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je leta 1947 nastalo prav na podlagi mirovne pogodbe. Wartsila: prihodnjo sredo Razeto v deželnem svetu V zvezi s problematiko krčenja delovnih mest v tovarni Wartsila bo prihodnjo sredo, 26. marca, potekala avdicija predsednika in pooblaščenega upravitelja družbe Wartsila Italia Ser-gia Razeta pred člani druge komisije deželnega sveta. Za srečanje se je, potem ko je v sredo potekala avdicija sindikatov, zavzel predsednik komisije Alessio Gratton (SEL), do avdicije pa prihaja v pričakovanju srečanja med vodstvom podjetja in predstavniki delavcev, ki je napovedano za 4. april. O Dolciju v Lovatu in Sežani V knjigarni Lovat bo danes ob 18. uri Tiziana Rita Morgante predstavila svojo knjigo Danilo Dolci esperienza di una maieutica planetaria (Danilo Dolci, izkušnja planetarne majevtike), ki je posvečena t.i. majevtiki oz. ba-biški metodi razgovora, ki jo je že v antiki utemeljil filozof Sokrat, uporabljal pa jo je tudi Danilo Dolci. Poleg avtorice bosta govorila še Dolci-jev sin Amico Dolci, ki predseduje Centru za kreativni razvoj Danilo Dolci v Palermu, in Marino Vocci. Jutri pa bo predsednik Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci Luciano Ferluga Morgantejevo in Dol-cija pospremil v Sežano, kjer se je Danilo Dolci rodil in odraščal in kjer si bodo ogledali obeležje na njegovi rojstni hiši, v Kosovelovi knjižnici pa se bodo srečali z nekaterimi osebami, ki so Dolcija poznale, med katerimi sta tudi Ada Schmidt Meli in prevajalka Jolka Milič. Zavoli o Basagli V muzeju Revoltella bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Danieleja Piccioneja Il pensiero lungo. Franco Basaglia e la Costituzione, ki je izšla v zbirki 180 pri založbi Alphabeta. Ob tej priložnosti bo v Trst prišel znani italijanski novinar, senator in nekdanji predsednik parlamentarne komisije za nadzor javne radiotelevizije Sergio Zavoli, ki bo na večeru, ki ga bo vodil predsednik novinarske zbornice FJK Cristiano Degano, govoril skupaj z avtorjem in psihiatrom Giu-seppejem Dell'Acquo, ki pri založbi Alphabeta vodi zbirko 180. Prisotni bodo lahko sledili arhivskim posnetkom radiotelevizije RAI, odlomke pa bo bral igralec Maurizio Zacchigna. Srečanje prirejajo Stalna konferenca za umsko zdravje v svetu Franco Ba-saglia - Onlus, založba Alphabeta in Občina Trst. Spomin na Danielo Birsa V Mednarodnem domu žensk v Ul. Pi-soni 3 se bodo danes ob 17.30 spomnili pred dobrima dvema mesecema preminule Daniele Birsa. Ob življenjskemu sopotniku Albertu Baccu in svojcih bodo govorili Tea Giorgi, Sabrina Morena, Umberto Laureni, Assunta Signorelli, Mirta Čok, Hermine Letonde Gbedo in Daniela Gerin. Pomladni uvod v Trieste Next Od 26. do 28. septembra bo v Trstu potekal tretji evropski salon znanstvenega raziskovanja Trieste Next. Pomladni uvod v to manifestacijo pa bo danes, ko bo v hotelu Savoia Excelsior ob 17.30 srečanje na temo Energija in razvoj: kakšna prihodnost za državo?, ki bo predstavljal tudi uvod v »zeleni teden«, manifestacijo, ki je posvečena zeleni ekonomiji. Heinichen gost Univerze za tretje življenjsko obdobje Danes bo v zborni dvorani v Ul. Cor-ti 1/1 ob 17.30 pisatelj Veit Heinichen gost Univerze za tretje življenjsko obdobje. Na srečanju bo govor o njegovem pisateljskem delu. 6 Petek, 21. marca 2014 TRST / ARHITEKTURA - Projekt ManifeTSo2020 Dijaki načrtujejo Med tremi sodelujočimi šolami tudi slovenska Žiga Zois Tudi letos se je med dijake nekaterih tržaških tehničnih šol vrnil projekt, v sklopu katerega bodo dijaki pripravili zamisli in predloge, s katerimi bi lahko obnovili šolske objekte in zunanje prostore pred njimi. Tretjo izdajo arhitekturnega projekta so organizirali člani združenja ManifeTSo2020, Pokrajina Trst pa je gmotno in moralno podprla projekt, ki želi v mladih vzbuditi interes za trajnostni razvoj in arhitekturno prenovo. Ne samo to. Kot je na predstavitvi pojasnila pokrajinska odbornica Adele Pino, ki je spomnila, kaj so dijaki v sodelovanju z mladimi arhitekti pripravili v lanskem in predlanskem šolskem letu, je predlanski projekt za obnovo bivših skrbnikovih prostorov znotraj inštituta Max Fabiani že v fazi realizacije in ga v prihodnjih mesecih nameravajo izročiti novim namenom. Kakšen izziv pa so organizatorji delavnice, ki je sicer tudi del lokalne Agende 21, dijakom ponudili letos, sodelujejo letos pri projektu dijaki poklicnih šol Max Fabiani, Edilmaster in Žiga Zois? Predsednik združenja ManifeTSo 2020 Marco Barbariol nam je pojasnil, da bodo dijaki v teoriji in praksi pripravili na- črte za obnovo oz. revitalizacijo Trga Hortis in pritličja Navtičnega inštituta, ki je v lasti tržaške Pokrajine. Za ta kraj nameravajo pripraviti idejne rešitve za selitev knjižnice v pritlične prostore, s čimer bi šolska knjižnica postala dostopna tudi širšemu občinstvu. Uvodna delavnica je potekala od ponedeljka do včeraj. Udeležence so razdelili v pet mešanih skupin, ki so jih spremljali mentorji. V sklopu delavnice so dijaki raziskovali probleme in iskali rešitve za predlagana kraja. Skupine dijakov so obdelale zelo širok razpon uporabnosti prostora. Izsledki delavnice bodo prikazani v prostorih Hub v Cavani, skupino, ki bo pripravila najboljši projekt, pa čaka tudi lepa nagrada. Organizatorji projekta jim bodo na razpolago ponudili prostor v interdisciplinarni valilnici znanj Hub, kjer bodo lahko tri mesece delali na tem, da bi čim bolje realizirali svoj projekt. Naj ob koncu povemo, da je osnovni namen arhitekturnega projekta mladim omogočiti stik s praktičnim delom, ob tem pa jim skušajo približati tudi pomen trajnostnega razvoja in oživitve zanemarjenih prostorov v obstoječem urbanem okolju. (sč) ŠD Grmada: občni zbor ...z grenkim priokusom Po enem letu delovanja bo danes občni zbor ŠD Grmada, na katerem bodo pregledali enoletno delovanje na področju raziskovanja jam. Priznani slovenski jamar Ciril Mlinar Cic iz Ljubljane bo na večeru predstavil z besedo in filmom svet podzemlja, varovanje naravne dediščine in podvodno raziskovanje. Mlinar se med drugim lahko ponaša s prvim posnetkom, ki dokumentira brejo človeško ribico iz naravnega okolja. Občni zbor bo tudi priložnost, da se člani društva zahvalijo vsem družinam, ki so na pustni torek pustarje (na sliki) toplo sprejeli v svoje domove. Žal moramo tudi poročali o vlomu v društveni sedež in kraji prostovoljnih prispevkov, ki so jih nabrali na pustni torek. Tudi to se dogaja ... Vsekakor, toplo vabljeni vsi, ki bi radi kaj izvedeli o jamah in o društvu. Na koncu bo seveda sledila zakuska. Musical Sugar Gledališče La Contrada ponuja lahkotni musical na temo slovitega filma: od drevi do ponedeljka, 24. marca, bo v Bobbiovi dvorani v Ghirlandaiovi ulici na sporedu Sugar, musical povzet po slovitem filmu Billya Wilderja Nekateri so za vroče. V vlogi jazzovskih glasbenikov, ki v ženski preobleki bežita pred gangsteriji, nastopata Christian Ginepro in Pietro Pignatelli, v vlogi pevke, plavolase Sugar Kane pa Justine Mattera, ki je lani zanjo prejela Persefonino nagrado kot najboljša igralka v musicalu. Predstavo je režiral Federico Bellone, avtorica koreografij je Gillian Bruce. TDD predstavlja V rubriki TDD predstavlja, ki bo na sporedu po tv dnevniku na Rai3bis okrog 20.50, bo tekla beseda o glasbenem šolstvu. Helena Jovanovič je v studio povabila ravnateljico Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice Alessandro Schettino. Gostja bo spregovorila o delovanju in načrtih centra, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. Slikarska razstava V državni knjižnici Stelio Crise bodo danes ob 17. uri odprli razstavo slik Adriane Rigonat »Una stagio-ne difficile«. Umetnica je za ta ciklus črpala navdih v dogajanju prve svetovne vojne. Razstava bo na ogled do 26. aprila. Antična glasba Ob 21. aprilu, evropskem dnevu antične glasbe, bo združenje Wunderkammer danes ponudilo dva koncerta v palači Gopcevich. Ob 17. uri bosta igrala flavtist Lorenzo Ca-vasanti in pianist Sergio Ciomei, ob 19. uri pa bosta pevka Anne Aze-ma in čembalistka Paola Erdas izvedli koncert Metamorphoseon. Srečanje Leliomovie V Skladišču idej bo danes ob 17. uri ob razstavi Lelioswing, ki je posvečena 50-letnemu glasbenemu ustvarjanju Lelia Luttazzija, srečanje Leliomovie. Gabriele Centis bo predstavil dvojni CD glasbenih kulis, ki ji je Luttazzi zložil v karieri. Pestro dogajanje na gradu in po vasi Vikend v znamenju prve svetovne vojne in druženja V Devinskem gradu bodo danes ob 16.30 slovesno odprli dvorano, ki bo v celoti posvečena prvi svetovni vojni. Obenem bodo predstavili tudi razstavo o vojnih časopisih oz. revijah in vojni vihri na našem ozemlju, ki jo je uredila Skupina Ermada Flavio Vidonis. Na ogled bo nekaj vojnih eksponatov, uniform in starih zemljevidov, veliko bo starih fotografij in razglednic ter didaktičnih panojev. Razstavo si bo mogoče ogledati do 2. junija. Svojo udeležbo je treba predhodno napovedati na tel.040/208120 oz. 3886449114. Opozoriti velja, da je od 14. marca v Škerkovi galeriji v Trnovci odprta tudi razstava Grmada - začetki prve svetovne vojne. Zajetno razstavno gradivo obsega kar 80 panojev z več kot 250 eksponati: fotografijami, orožjem, interaktivno maketo Grmade, razglednicami, starimi časopisi in zemljevidi. Razstava bo na ogled do 2. aprila. Devin pa bo prav tako od danes gostil tudi niz pobud pod skupnim naslovom Pomlad na gradu, ki jo koordinira de-vinsko-nabrežinski Lions Club. Ob 14. uri bodo v krajevnem vrtcu posadili nekaj Razstavo o prvi svetovni vojni si lahko ogledate tudi vTrnovci dreves, ob 15. uri bodo v Bridarjevi hiši odprli razstavo Spoštujmo podzemni in nadzemni svet. Jutri in v nedeljo bodo od 10. do 16.30 na gradu obudili dogodek Vi-tovska in morje v sodelovanju s Konzor- cijem Kras, zaživel bo sejem starin, malčki pa bodo lahko ustvarjali na ex-tempo-reju. V nedeljo bo ob 11. uri koncert tria Bulgakov, ob 16.30 pa bodo nagradili zmagovalce mednarodnega natečaja poezije. Včeraj danes Danes, PETEK, 21. marca 2014 BENEDIKT Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 12.12 - Luna vzide ob 23.35 in zatone ob 9.19. Jutri, SOBOTA, 22. marca 2014 VASILIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,3 stopinje C, zračni tlak 1025,8 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 3 km na uro severozahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje C. [I] Lekarne U Kino fotodamj@n AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.00 »300 - L'alba di un impero«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »The Imposter«; 18.00, 21.45 »Hannah Arendt«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.15 »12 an-ni schiavo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Allacciate le cinture«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.10 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Ida«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.10 »300 - Vzpon imperija 3D«; 20.00, 22.00 »300 - Vzpon imperija«; 17.20, 21.00 »Don Jon«; 15.40, 17.50 »Lepotica in zver«; 15.30, 19.15, 22.50 »Mamin sinko«; 18.00, 20.45 »Montevideo, se vidimo!«; 17.15, 19.45, 22.15 »Želja po hitrosti«; 22.30 »Nin-fomanka«; 18.15, 20.20 »Nonstop«; 16.10 »Panika«; 16.00, 17.00 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Sher-mana«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non buttiamoci giu'«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici come noi«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Supercondriaco - ridere fa bene alla salute«; Dvorana 3: 16.30, 20.10 »Il ricatto«; 18.00, 22.00 »47 Ronin«; Dvorana 4: 16.40 »Mr. Peabody e Sherman«; 18.30, 20.15, 22.00 »Noi«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.45, 19.00 »Mr. Peabody e Sherman«; 18.50 »Need for speed«; 16.45, 19.00 »Supercondriaco - ridere fa bene alla salute«; 16.00, 18.05, 20.10 »300 - L'alba di un impero«; 22.15 »300 - L'alba di un impero 3D«; 21.30 »Allacciate le cinture«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Amici come noi«; 16.20, 20.15, 21.45 »Non buttiamoci giu'«; 18.20, 22.15 »Il ricatto«; 16.20, 21.30 »47 Ronin«; 16.30, 19.00, 21.30 »La bella e la be-stia«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20 »Mr. Peabody e Sherman«; 17.30, 20.00, 22.00 »Noi«; Dvorana 2: 20.00, 22.10 »Need for speed«; Dvorana 3: 17.50, 22.10 »47 Ronin 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.20, 22.10 »Amici come noi«; Dvorana 5: 17.20, 19.50, 22.10 »Lei«; 20.10 »Allacciate le cinture«. Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. DRUŽINA COLJA (Culjevi) so odprli osmico, Samatorca 21. Tel. 040229326. Vljudno vabljeni. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Toplo vabljeni! Tel.: 040-820223. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Toplo vabljeni. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 Loterija 20. marca 2014 Bari 12 2 76 86 9 Cagliari 47 74 45 31 88 Firence 29 74 16 24 2 Genova 7 50 52 89 47 Milan 85 55 4 48 76 Neapelj 76 41 1 82 69 Palermo 78 56 38 36 90 Rim 38 74 90 55 15 Turin 42 19 60 68 25 Benetke 19 79 25 44 41 Nazionale 50 14 36 47 56 Super Enalotto Št. 34 15 18 28 49 51 77 jolly 65 Nagradni sklad 9.452.946,80 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 10 dobitnikov s 5 točkami 22.633,11 € 678 dobitnikov s 4 točkami 345,82 € 24.926 dobitnikov s 3 točkami 18,48 € Superstar 70 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 34.582,00 € 97 dobitnikov s 3 točkami 1.848,00 € 1.651 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.166 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 23.526 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 21. marca 2014 7 OBČINA DOLINA v sodelovanju s OBČINA HRPELJE-KOZINA SKD ' Slovenec Odprta meja v novem času 2014 Pete/š, 21.03.14: v teku jutra delavnice za šole od 17.30 večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi vodiči (zbor udeležencev pri Sprejemnem centru doline Glinščice) Sobota, ZZ.03.14: v teku jutra delavnice za šole ob 10.30 pohod iz Sprejemnega centra doline Glinščice do Botača ob 11.15 uradno srečanje med občinama v Botaču in glasbeni utrinek Pihalnega orkestra Breg sledi nadaljevanje pohoda do Beke, kjer bo zaključek s kulturnim programom od 17.30 večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi _vodiči (zbor udeležencev pri Sprejemnem centru doline Glinščice)_ FOTOVIDEO TRST 80 vabi danes (21.3.14) ob 20. uri na zaključno prireditev Fotovideo natečaja Ota Hrovatin v Narodni dom v Trstu, ul. F.Filzi, 15 SKD Igo Gruden vabi na otvoritev razstave DANIELA ŠTOKELJ ZONTA Rože za prvi dan pomladi Kavarna Gruden v Nabrežini danes, 21. marca, ob 18. uri SI Šolske vesti DNEVI POMLADI SKLADA FAI 2014 - Dijaki in mentorji Prešerna, Slomška in Zoisa vabijo na ogled Borznega trga, Borzne palače in Trgovinskega muzeja v Trstu. V soboto, 22. marca, ob 15.00 in 16.45 ter v nedeljo, 23. marca, ob 10.00, 11.00 in 15.30. Zberemo se pri Neptunovem vodnjaku na Borznem trgu. Ogled traja uro in pol do dve uri. M Izleti Čestitke Vedno nasmejana, polna radosti, v krvi kanček norosti. Na prvi spomladanski dan je na svoja vrata potrkal Abraham. Draga VIVIANA, da bi še naprej ostala tak cvet, ti želi žlahta s Proseka še nešteto barva-nih let. Draga VIVIANA, danes nazdravimo na tvojih »prvih« 50 let. Vse, vse najboljše, Mira in Erika! DARKI! Danes na prvi spomladanski dan se s tabo veselimo, za tvoj okrogli rojstni dan ti želimo veliko sreče, zdravja in še mnogo mnogo lepih dni. Družine Guštin, Kralj in Pao-letti. □ Obvestila VINITALY 2014 - Dne 7. aprila, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vini-taly. Prijave najkasneje do 28. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 338-3976187. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Za info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD IGO GRUDEN ob priliki gostovanja MePZ Jevnica, organizira izlet v Jevnico, Vače in na Geoss (Geometrijsko središče Slovenije) v nedeljo, 6. aprila; odhod iz Nabrežine izpred cerkve ob 9. uri, povratek v večernih urah. Info in vpisovanje na tel. št.: 040299632 ali 339-5281729 (Vera) in pri Sergiju Kosmini. KRU.T obvešča, da se zaključuje vpisovanje na velikonočni izlet na Tren-tinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. aprila. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor danes, 21. marca, ob 20. uri v gostilno v Trnovci. OBČINA DOLINA, Naravni Rezervat Doline Glinščice, Občina Hrpelje Kozina v sodelovanju s SKD Slovenec prirejajo: »Odprto mejo v novem času 2014«. Danes, 21. marca, v teku jutra delavnice za šole, od 17.30 večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi vodiči; v soboto, 22. marca: v teku jutra delavnice za šole, ob 10.30 pohod iz Sprejemnega centra doline Glinščice do Botača; ob 11.15 uradno srečanje med občinama v Botaču in glasbeni utrinek Pihalnega orkestra Breg, sledi nadaljevanje pohoda do Beke, od 17.30 večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice. SKD LONJER - KATINARA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo potekal danes, 21. marca, ob 19. uri v drugem sklicanju, v prostorih ŠKC v Lonjerju. Zbirali bomo tudi članarine za leto 2014. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da je danes, 21. marca, ob 18. uri predviden odhod avtobusa iz Padrič v Marezi-ge za nastop na revijo »Primorska poje«. V nedeljo, 23. marca, odhod ob 13.30 za koncert v avditoriju v Portorožu. V torek, 25. marca, ob 20.45 bo na sedežu na Padričah seja odbora. YENOV VELIKONOČNI SEMINAR bo letos gostila nemška manjšina na Poljskem, od 12. do 18. aprila, v mestu Opole. Vabljeni vsi mladi Slovenci v Italiji, ki radi potujejo in ki se zanimajo za mednarodne in manjšinske tematike, da se do danes, 21. marca, javijo na ylctrst@gmail.com ali na FB-strani Tudi Mi Smo YEN. ŠD G RMADA vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, v društvenem sedežu v Mavhinjah danes, 21. marca, ob 20.30. Sledila bo projekcija in predavanje jamarja Cirila Mlinarja iz Ljubljane, ki se ukvarja s snemanjem v jamah. Ob zaključku bo zakuska. JUS TREBČE vabi člane, da se v soboto, 22. marca, udeležijo rabute za postavitev kamna z ledinskim imenom Baričuca. Zbirno mesto je P'r Kale ob 15. uri. SKD LONJER - KATINARA vabi vse vaščane in prijatelje, da se nam pridružijo pri polaganju venca ob obletnici napada na lonjerski bunker v soboto, 22. marca, ob 15. uri. SKD TABOR: Prosvetni dom - Opčine, vabi na 46. redni občni zbor: prvi sklic v ponedeljek, 24. marca, ob 20.30 in drugi v četrtek, 27. marca, ob 20.30. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na občni zbor v sredo, 26. marca, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu društva, Ul. Maz-zini 46. DUHOVSKA ZVEZA vabi v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v Šentjakobski kulturni dom, Ul. Concordia 8, na predavanje blejskega župnika, dr. Janeza Ferkolja, na temo »Razmišljajmo o postnem času«. MTK sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 27. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Obenem vabi člane, da poravnajo članarino za l. 2014 od 19.30 dalje. KD FRAN VENTURINI sklicuje izredni občni zbor v petek, 28. marca, ob 21.00 v prvem in ob 21.30 v drugem sklicu na sedežu društva pri Domju. KD FRAN VENTURINI sklicuje redni občni zbor v petek, 28. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva pri Domju. PRAVLJIČNO-PRIPOVEDNA in gledališka delavnica - Hiša pravljic ter društvo Hrast vabita vzgojitelje, učitelje, mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin, amaterske igralce, študente in vse, ki jih veseli delo z otroki in ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenskega jezika na delavnici v soboto, 29. marca. Info na hisapravljic@gmail.com ali 3341243766. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo, podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto. SKD PRIMOREC vabi ustvarjalce ročnih del, da se udeležijo pomladanskega sejma, ki bo v petek, 11., soboto, 12. in nedeljo, 13. aprila, v popoldanskih in večernih urah v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in info na tel. št. 338-4482535 (Giuliana) do vključno ponedeljka, 31. marca. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da prihodnji dve srečanji odpadeta. Spet bo na sporedu v torek, 8. aprila, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. ZSKD sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. 0 Prireditve DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI vabi v galerijo Umetniškega in kulturnega centra Škerk, Trnovca 15, na ogled bogate razstave »Erma-da Jutranji svit 1. svetovne vojne«. Urnik: sobota in nedelja 10.30-13.00 in 15.00-19.00 (do 6. aprila). Vodeni ogled ob sobotah ob 15.00 in nedeljah ob 11.30. Za skupine in šole po dogovoru. Tel. 331-7403604, www.her-mada.org. FOTOVIDEO TRST80 vabi danes, 21. marca, ob 20. uri na zaključno prireditev Fotovideo natečaja Ota Hrova-tin v Narodnem domu v Trstu, Ul. F. Filzi 15. RAZVOJNO DRUŠTVO GMAJNCA vabi danes, 21. marca, ob 18. uri v Vaški dom v Križ na prireditev »Goreč-ke žarijo, dehtijo« v okviru praznovanja 110-letnice rojstva Srečka Kosovela. Večer bodo obogatili MePZ Sežana, režiser in scenarist Jadran Sterle s filmom »Sveta voda Uročka« in Boris Čok. Dogodek bo vodila Tja-ša Konjc. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Daniele Zonta »Rože za prvi dan pomladi« v Kavarno Gruden danes, 21. marca, ob 18. uri. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Darinke Vidmar z naslovom »Vezilna nit iz preteklosti v seda- njost«, v Bambičevi galeriji na Opči-nah. Urnik razstave: 10.00-12.00 / 17.00-19.00, do danes, 21. marca. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 22. marca, ob 19.30 v kulturni dom na Colu, na ogled slikarske razstave in dokumentarca »Kraška dediščina Marjana Miklavca«. Režija in scenarij Jadran Sterle. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 22. marca, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da se bo v nedeljo, 23. marca, še zadnjič zavrtel. Na sporedu bo predstava »Trije prašički« v izvedbi Lutkovnega gledališča Rado Mužan z Bleda. Prva predstava bo ob 16.00 (red pingvin), druga ob 17.30 (red tjulenj). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. L'ARMONIA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel predstavljata komedijo v tržaškem narečju »Chi va co'l sempio... se insempia« v nedeljo, 23. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! SKD S. ŠKAMPERLE in Š.Z. BOR vabita na predstavitev knjige Bogomile Kravos »Zgodba mojega očeta« v nedeljo, 23. marca, ob 17. uri na Stadionu 1. maja (Vrdelska cesta 7). Z avtorico se bo pogovarjal Boris Kobal. SREČKO KOSOVEL V LJUDSKEM VRTU: Slovenski klub in ZSKD vabita v nedeljo, 23. marca, ob 11. uri v tržaški Ljudski vrt na predstavitev nove zbirke »Tra Carso e caos - pre/sen-timenti«; pesmi Srečka Kosovela je v italijanščino prevedla Darja Betocchi, izdala pa založba Comunicarte. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE obvešča, da koncert, ki je bil predviden v nedeljo, 23. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah -Kozini bo istega dne in isto uro v Osnovni šoli v Senožečah. DSI vabi v ponedeljek, 24. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na predstavitev knjige Marije Mercina »Primorska zgodba«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi Družbi. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na zanimivo predavanje o Amiših, ki ga bo imela Andreja Rustja v ponedeljek, 24. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih v Nabrežini. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 26. marca, ob 18.00 na predstavitev knjige Nelide Ukmar »Phoenix - dal calcare del Carso«. Z avtorico se bosta pogovarjali profesorici Wilma Purič in Loredana Umek ter grafična oblikovalka Isabella Ci-pollino ob glasbeni spremljavi Irine Perosa in Jane Župančič. VZPI - AN PI Devin Nabrežina, Dol-Jamlje, Križ »E. Antončič Stojan« Zgonik: vabi ob 70-letnici operacije Bober (deportacije več stotin domačinov na prisilno delo v Nemčijo) na spominski večer, v dvorano bivšega Ljudskega doma v Križu, v sredo, 26. marca, ob 18. uri. Sodelujeta zgodovinarja Ivan Vogrič in Milan Pahor. Vsi ki hranijo doma dokumente, pričevanja, slike, itd... so naprošeni da jih prinesejo v sredo. CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE vabi na otvoritev v petek, 28. marca, v kulturni dom Srečka Kosovela v Sežano. Od 14. ure dalje brezplačne delavnice za otroke in odrasle; ob 18. uri predavanje in nastopi: »Učenje po metodi Freestyle - hitro in skozi zabavo«. Vstop prost! Info: 00386-40546600 (Elda). SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, na pobudo Radija Koper, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v soboto, 29. marca, 50-letni-co prve slovenske tržaške popevke »Barkovlje 1964 - 2014«. Nastopilo bo deset pevcev ob spremljavi orkestra Miramar, dirigent Maestro A. Bevi-lacqua. Pobudo podpira ZKB. Začetek ob 20.30. Vabljeni! Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu; dve sobi, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel. št.040-576116. DIPLOMIRANA v biologiji nudi lekcije iz matematike, naravoslovja in znanstvenih predmetov v slovenščini ali italijanščini; tel. 346-9712707. IŠČEM avto iz druge roke, v dobrem stanju, srednje kubature. Tel. št.: 040228390. NA PROSEKU dajemo v najem novo, kvalitetno, opremljeno stanovanje, primerno za eno ali dve osebi. 60 kv. m., balkon, kuhinja, dvojna spalnica in manjša spalnica - garderoba. Za info 348-4208079. NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 333-2283256. POSODIM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. št. 3398201250. PRODAM MOTOR APRILIA SX125, model 2011, v zelo dobrem stanju, ga-ražiran. Gume pirelli diablo rosso II, luč simil -xenon, varovala za roke race - tech, izboljšan zaviralni sistem. Zanimiva cena. Tel. 331-7298280 vsak dan po 19. uri ali kadarkoli ob koncu tedna. PRODAM 50-kubični skuter yamaha aerox, letnik 2008, z opravljenim tehničnim pregledom in poravnano takso. Tel. št.: 333-6569545 (v večernih urah). PRODAM biološki kis iz grozdja refo-ška iz leta 2005, 5l za 10,00 evrov. Tel. št.: 040-576116 (ne od 14. do 16. ure). Prispevki V spomin na drago Francko Furlan vd. Cibic darujeta Stanko in Marisa 25,00 evrov za ASK Kras. V spomin na Rudija Budo daruje mama 25,00 evrov za Slovenski Dijaški Dom v Trstu in 25,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline. V spomin na mamo Angelo daruje Cvetka 100,00 evrov za SKD in MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na tovariša Mauricija Sigo-nija darujeta Nadia in Dario Ierin 30,00 evrov za Stranko Komunistične Prenove. V spomin na gospo Amalio Coronica por. Crevatin darujejo Karmela, Geni in Andreina 50,00 evrov za Združenje Anvolt. V spomin na Marico Gruden Rebula in Silvo Zidarič daruje Bogomila Lu-pinc 50,00 evrov za K.D. Vigred -Šempolaj. V spomin na Rikota Lorenzija darujeta Jadranko in Bruna 20,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. 21.3.1999 21.3.2014 Rudi Buda Vedno si z nami Tvoji najdražji Trst, 21. marca 2014 Ob izgubi drage mame žalujejo z vzgojiteljico Cvetko vsi na Večstopenjski šoli Josip Pangerc 8 Petek, 21. marca 2014 TRST / LJUBLJANA - Čez mesec dni humanitarno-medicinska odprava Zambija 2014 Trimesečna izkušnja v bolnišnici v Nangomi Šest študentk zdravstvene nege in medicine, med katerimi je tudi Tržačanka Darja Kodrič V sklopu medicinske fakultete v Ljubljani deluje Sekcija za tropsko medicino. Že več kot 20 let vodi strokovno-humani-tarne odprave v države tretjega sveta, zlasti v Afriko (po novem tudi na Papuo Novo Gvinejo). Prihodnja odprava bo iz Ljubljane odletela 21. aprila, med udeleženkami pa bo tudi 28-letna Darja Kodrič doma s Katinare, sicer pa absolventka na medicinski fakulteti v Ljubljani. »Običajno so priredili po eno odpravo na leto, ker pa nas je vse več, skušajo na fakulteti poskrbeti, da bi bila izkušnja v tujini čim bolj kontinuirana in da bi bil kdo od študentov stalno dol,« nam je povedala Darja. »V četrtem ali petem letniku lahko sledimo predavanjem izbirnega predmeta Tropska medicina v sklopu infekcijskih bolezni in ko opravimo ta predmet se lahko v zadnjem letniku odločimo za odpravo v Afriko, ki je prav tako kot predmet izbirna.« Med vsemi temi izbirami je padla vaša odločitev za potovanje, pravzaprav odpravo. Ob zaključku predavanj izbirnega predmeta smo se aprila lani odpravili na t.i. tropski vikend; v Kranjski gori smo se udeležili intenzivnih delavnic in predavanj tropske medicine. Z nekaterimi udeleženkami smo se že poznale, z drugimi smo se spoznale šele tam. Navezale smo stike in se odločile za odpravo, ki jo sestavljamo Kristina, Tjaša, Nina, Veronika, Tina in podpisana - tri študentke medicine in tri študentke zdravstvene nege. Odpravljamo se v Zambijo, v podeželsko mestece Nango-ma, severo-zahodno od glavnega mesta Lusaka, kjer je bolnišnica. Ali že veš, kako bo potekalo vaše delo? V Nangomi bomo delale v bolnišnici, kjer imajo moški, ženski, otroški in gi-nekološko-porodniški oddelek, dejansko pa tam delujeta le dva zdravnika, največkrat samo eden, medtem ko je negovalnega osebja k sreči nekaj več. Tri mesece bomo delale v tamkajšnji bolnišnici, kjer bomo po svojih najboljših močeh nudile zdravniško pomoč in oskrbo tamkajšnjim prebivalcem. Jutranje vizite na primer največkrat ne opravi nihče, ker ni nikogar na razpolago. Sicer pa bomo šele po prvih dveh »spoznavnih« tednih ugotovile, kje smo najbolj potrebne; nudile bomo strokovno medicinsko pomoč, preprečevale širjenja nalezljivih bolezni, skrbele za ozaveščanje in zdravstveno vzgojo prebivalcev na področju prehrane, higiene in perinatalnega varstva ter bolnišnico oskrbele z zdravili, sanitetnim materialom in bolnišnično opremo, ki bo potem ostala na razpolago osebju in bolnikom tudi po našem odhodu. Kje boste nastanjene? Znotraj misijonarske bolnišnice je neko poslopje, neka hišica, ki je namenjena udeležencem odprave. Tam bomo mi živele. Ali je kdo od slovenskih zdravnikov trenutno tam? Sedaj ni nikogar, saj se je odprava vrnila domov januarja. Seveda si na fakulteti prizadevajo, da bi bilo čim bolj krito, vendar gre navsezadnje za prostovoljno delo. Ali si že kdaj bila v Afriki? S kakšnimi občutki odhajaš tja? To je prvič. Dosti je navdušenja, nekaj tudi strahu ... Še dobro, da nas je šest, tako da se ena z drugo bodrimo. Nekatere se zelo bojijo malarije. S tem, da jemlješ antimalarike sicer bistveno znižaš možnost, da bi se okužil, vendar je ne izničiš. Vseeno se lahko nalezeš, vendar v veliko blažji obliki. Strah nas je tudi prometnih nesreč, saj so nam povedali, da so ceste v obupnem stanju; asfaltirana je le glavna cesta, vse, kar je stranskega, pa ni. Domačini pa vozijo kot norci: v kombi stlačijo 25 do 30 ljudi, ne- Darja Kodrič (druga z leve) z ekipo, ki bo 21. aprila odpotovala v Zambijo sreče pa so baje kar pogoste. Tudi mi se bomo morale premikati: enkrat mesečno po nakupih v glavno mesto in seveda za redno obnovo vize. Kako se pripravljate na izkušnjo? V glavnem zbiramo sredstva, ker si moramo odpravo financirati same - tako potovanje, kot bivanje, predvsem pa stroške zdravstvenega materiala in zdravil, ki jih bomo tam potrebovale. S seboj bomo sicer prinesle marsikatero zdravilo, ki so nam ga donirale lekarne in zdravstvene ustanove. Zelo koristen je bil tudi pogovor s študenti, ki so to izkušnjo že opravili, saj gre za informacije iz prve roke. Med drugim so nam svetovali, naj si nikakor ne nosimo samih klošarskih oblek, pač pa tudi kako lepšo obleko, v znak spoštovanja. V Zambiji so baje belci najslabše oblečeni; zdravnica pa je v bolnišnici v petah in zelo urejena, čeprav je pred poslopjem makadam. Drugače pa se moramo v kratkem tudi cepiti - za rumeno mrzlico, hepatitis A, meningokok in trebušni tifus, potem bomo dobile še poživitvene odmerke za tetanus, poliomielitis in ošpice. Za vse trajanje potovanja pa moramo jemati antimalarike. Katere so najpogostejše bolezni v Zambiji? Največjo zdravstveno težavo predstavljajo HIV, tuberkuloza in malarija. Delež okuženih z virusom HIV je 16,5%, ta številka pa je še dvakrat večja v urbanih področjih. Veliko je obolenj, ki jih povzročajo paraziti, ki so veliko podcenjeni; drugače pa se soočajo tudi oni s kardiovaskular-nimi boleznimi, kot jih poznamo pri nas. Vi ste na vse to pripravljene. Seveda. Vse smo absolventke, tako da smo opravile vse potrebne prakse in nam za zaključek študija manjkata samo še kak izpit ali diplomska naloga. Ko si že omenila donacije, kako poteka zbiranje denarne pomoči? Izvedba uspešne odprave je povezana z visokimi stroški, ki jih ocenjujemo na okrog 20 tisoč evrov, ki pa jih same ne moremo kriti. Zbiramo donacije - finančne narave pa tudi sanitetni material in zdravila; zdaj smo kar precej na dobrem. Kot sem že povedala, kar dobimo ostane v zambijski bolnišnici. V sredo, 26. marca, prirejamo še afro-diziak dobrodelni žur, ki bo v duhu afriške vročice v ljubljanskem klubu Companeros. Del vstopnine dobimo me, med žurom, pa bomo poskrbele tudi za igre in zbirale do-nacije. Kako so starši sprejeli tvojo odločitev? Ko sem začela obiskovati ta predmet, so vedeli, da bi mi bilo všeč odpotovati v Afriko. Za končno odločitev pa so izvedeli, ko smo se uradno prijavile, se pravi, ko je bila odprava gotova. V bistvu podpirajo mojo odločitev. Se ti bo morda tožilo po domu? Mislim, da ne, ker bomo itak polne dela in vse bo minilo zelo hitro. Na voljo bomo imele internetno povezavo, komuniciranje bo možno prek skype-a, pa tudi blog bomo objavljale 1 krat tedensko. Morda pa te bo ob povratku obšla afriška bolezen, tisto, kar Italijani imenujejo mal dAfrica ... To sem že slišala od marsikoga, ki je bil na teh odpravah. Vsi so povedali, da je na začetku nekoliko težko se prilagoditi Afriki, ampak, da je veliko težje ob povrat-ku. Sicer bomo delovno odpravo izkoristile tudi za potovanje: po opravljenem delu nameravamo še na obisk Tanzanije, saj domov letimo iz Zanzibarja. Zambijske lepote pa bomo sproti spoznavale ob vikendih, tako da bomo nedvomno obiskale Viktoriji-ne slapove, ki so eno izmed sedmih naravnih čudes sveta. Kdor bi morebiti rad pomagal dekletom pri afriškem delu, lahko svoj prispevek nakaže na (iz tujine) na Banko Slovenije, Slovenska cesta 35,1000 Ljubljana, Slovenija, IBAN ali BIC code: SI56 0110 0603 0708380, swift code: BSLJSI2X, tax number: SI44752385. Več informacij o odpravi na www.zambija2014.si. Sara Sternad Tudi iz Trsta obsodba umora sodelavca pravične trgovine Tržaški organizaciji za pravično trgovino Mosaico in Senza Confini Brez Meja sta včeraj skupaj z organizacijama Altromercato in AGICES obsodili umor sodelavca pravične trgovine na Filipinih. »Ponovno smo priče umoru: Romeo Robles Capalla je bil Predsednik zadruge PFTC, na otoku Panay na Filipinih, najpomembnejše organizacije v teh krajih, ki po načelih pravične trgovine proizvaja in izvaža sladkor iz sladkornega trsa in banane. Kdor ga je prejšnjo soboto umoril, je s tem utišal prepoznavnega zagovornika človekovih pravic. Samo nekaj ur po umoru je v bližnji Kamadi zgorela stiskalnica za proizvajanje sladkorja, ki jo je upravljala ista zadruga. Capalla je že stoo-semdeseta žrtev med borci za človekove pravice in voditelji civilne družbe na Filipinih. V tej državi, kjer se demokratična načela le s težavo uveljavljajo, bo po vsej verjetnosti zelo težko odkriti storilce in jih zagotoviti pravici. Filipini so tretja država na svetu po številu umorjenih novinarjev (Report Killing The Messanger - New Safety Institute). Številni sodelavci zadruge PFTC, ki učinkovito sodeluje z organizacijemi pravične trgovine v svetovnem obsegu, že leta trpijo zaradi ustrahovanja, raznih oblik sodnega preganjanja in neopravičenih ovadb. Altromercato, Agices in celotno gibanje pravične trgovine v Italiji in Evropi odločno obsojajo ta umor in izražajo svojo bližino in solidarnost družini umorjenega, njegovim sodelavcem pri PFTC-ju ter vsem prizadetim. Zagotavljajo jim sočutje vseh somišljenikov gibanja pravične trgovine in svojo konkretno pomoč pri pre-moščanju tega težkega trenutka.« KMEČKA ZVEZA Srečanje na Trgovinski zbornici Komisija za kmetijstvo pri tržaški Trgovinski zbornici se bo sestala za določitev skupnih strategij na področju kmetijstva na Tržaškem. To izhaja iz včerajšnjega dopoldanskega srečanja med predsednikom Trgovinske zbornice Antoniom Paolettijem in predsednikom Kmečke zveze Francem Fabcem, ki ga je spremljal tajnik Erik Masten, prisoten pa je bil tudi Walter Stanissa, ki je član vodstva Trgovinske zbornice in obenem tudi Kmečke zveze. Srečanje, ki je potekalo na sedežu Trgovinske zbornice, je bilo posvečeno obravnavi položaja, pomena in prisotnosti kmetijstva na Tržaškem. Predstavniki KZ so po Fabčevih besedah Pao-lettija opozorili o širšem pomenu kmetijstva, tudi z ozirom na turistični razvoj, obenem so ga povabili na obisk tukajšnjih kmetij. Trgovinska zbornica, ki že zdaj prireja manifestacije, kot sta npr. nedavni salon oljčnega olja Olio Capitale ali prireditev za promocijo vina »prosecco«, je namreč lahko spodbujevalec dejavnosti na kmetijskem področju, menijo pri KZ, kjer tudi opozarjajo, da bi se lahko krajevne uprave malo bolj zavzemale za kmetijstvo. Na srečanju je bil govor tudi o ureditvi centra za promocijo vina Prosecco doc. Trgovinska zbornica ima na razpolago 200.000 evrov, zato je treba zdaj predstaviti načrt in uporabiti omenjeni denar. RAZSTAVA - Mlada goriška umetnica Slike Glorie Tronkar na Ad Formandumu Gloria Tronkar ob odprtju svoje samostojne razstave fotodamj@n Na tržaškem sedežu izobraževalne agencije Ad Formandum so pred kratkim odprli likovno razstavo umetnice Glorie Tronkar. Dogodek, ki ga slovenski zavod prireja v sodelovanju z združenjem Juliet iz Trsta, sodi v niz prireditev ADF-live. Mlada Goričanka je po diplomi na znanstvenem liceju nadaljevala šolanje na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah in je magistrirala iz zgodovine umetnosti na tržaški univerzi. Trenutno je zaposlena kot vajenka na Spomeniškem varstvu v Trstu. Na tržaškem sedežu Ad Formanduma razstavlja z dvajsetimi deli, večje in manjše velikosti, ki krasijo poslopje zavoda. Gre za prvo samostojno razstavo mlade umetnice, ki se v svojem ustvarjanju osredotoča na t.i. mrtvo naravo; najraje ima proste slikovne predstave, ki se po načinu in slogu približujejo Kandinskyjevemu ustvarjanju. Razstava bo predvidoma na ogled še približno dva meseca v času odprtja zavoda. Med večerom, ki ga je soorganizira-lo združenje Juliet iz Trsta, so se izkazali tudi tečajniki, ki obiskujejo kuharsko šolo v Trstu s kulinaričnimi stvaritvami ob spremljavi vin kmetije Humar iz Števerjana. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 20. marca 2014 9 ŽARIŠČE Slovenski sv. Jožef Saša Quinzi Minulo sredo je godoval sv. Jožef, prva priča božjega učlovečenja, Marijin ženin in Jezusov skrbnik. Nekoč dela prost dan je danes nezapovedan cerkveni praznik in očetovski dan, ki je v Italijo prišel iz Amerike, kjer ga praznujejo tretjo junijsko nedeljo. Čaščenje sv. Jožefa se je v naših krajih še najbolj zakoreninilo in razširilo s koncem 17. stoletja, ko so Habsburžani tega svetnika uradno prevzeli za svojega rodbinskega zavetnika. Leta 1706 je tržaška stolnica dobila kapelo sv. Jožefa s ciklom poslikav Giulia Quaglia in malo kasneje, 1722. leta, ko so na goriškem Travniku dogradili cerkev sv. Ignacija, so v tri niše na pročelju namestili kipe sv. Ignacija Loyolskega, sv. Janeza krstnika in sv. Jožefa z Jezuščkom v naročju, ki se kot mogočni nebeški priprošnjik edini obrača v nebo. Tudi zaradi tega je razveseljiva vest, da bodo jutri v Zdravščinah javno predstavili sliko »Sv. Družine« Toneta Kralja, ki je nastala leta 1941 za novo mašo Stanislava Pontarja in je po duhovnikovi smrti dolgo let nezapaže-no visela v župnišču. Kralj se je večkrat posvetil tematiki sv. Družine in njene člane prikazal tudi pri domačih opravilih, takih, ki so bila blizu vsakdanji izkušnji vernikov. V teh prizorih odigra Marijin ženin zelo specifično vlogo, saj učlovečenemu božjemu sinu posreduje osnovne veščine zemeljskega, telesnega življenja. Očetovska vloga nikakor ni omejena na samo materialno preskrbo in sv. Jožef se odlikuje tudi kot posrednik znanja, kot svetovalec. Kot presežek in slovensko posebnost pri upodabljanju svetopisemskega mizarja moramo vsekakor omeniti Kraljevo sliko, ki krasi severno stransko kapelo župnijske cerkve sv. Andreja v Štandrežu. Na povabilo župnika Jožefa Žorža je Kralj poslikal cerkev v letih 1963-64 in s tem obsežnim ciklom sklenil več kot štiridesetletno delovanje na Primorskem. Svetnika je predstavil celopo-stavno znotraj tesarske delavnice, v frontalni drži, z zelo umirjenimi gestami. Pri stvaritvi tako svečanega lika se je slikar najbrž zgledoval pri starogrških kipih t.i. strogega obdobja (pomislimo le na slavni bronasti kip »Aurige« iz Delfov). Ob sv. Jožefu stoji seveda Jezušček, ki je za trenutek prekinil svoje opravilo. V levi roki še drži mizarsko žago, s katero je urezal pravokoten utor v dveh gredah, ki prečno ležita ob njegovih nogah in ponazarjata obliko križa. Na usodo nasilno pretrganega življenja namiguje tudi prežagano drevesno deblo v ospredju. Zaradi mizarskega »prizorišča« so sliko navadno omenjali kot upodobitev sv. Jožefa delavca, a je Kralj v samo središče kompozicije postavil rezino kruha. Nanjo z odprto dlanjo desne roke opozarja Jezušček, ki je sam postal kruh večnega življenja. Polega evharistične podmene, isti kos kruha opozarja še na vlogo sv. Jožefa kot posvojitelja, kot krušnega očeta. Ta pa je pristna slovenska besedna zveza, ki je ne poznajo Slovencem sosednji narodi. Ob gledanju štandreške slike je vsakomur jasno, da sv. Jožef prehranjuje malega Jezusa, zanj skrbi, a samo tistemu, ki pozna (tudi) slovenščino, je istočasno sporočena narava sorodstvene vezi, da gre za razmerje med posvojiteljem in posvojencem, med zemeljskim in nebeškim očetom, med zemeljskim kruhom in božjim kruhom. Izraz »krušni oče«, ki je zaradi svoje slovenskosti partikularen, se povsem prekriva s figurativno upodobitvijo, ki je univerzalna, jo simbolno oplemeniti in ustvarja specifično ikonografijo t.j. slovensko podobo tega pomembnega nebeškega pri-prošnjika. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu TA TEDEN Hrvaški dijaki tržaške trgovske visoke šole Revoltella so se po ponovnem napadu s strani italijanskih sošolcev odločili, da se iz Trsta množično vrnejo v Dalmacijo. V Narodnem domu so jim priredili poslovilni večer. »Naši domači akademiki so gotovo prav lepo interpretirali željo tržaškega Slovanstva, ko so prišli do plemenite ideje, da se slovesno poslove od mladih mučenikov v borbi za pravico in čast materine besede, ki odpotujejo v domovino, v Dalmacijo. Brez posebnih pozivov se je zbral v bivši Soko-lovni, ki je bila okrašena s slovenskimi in hrvatskimi zastavami, cvet tržaškega Slovanstva v velikem številu. Animiranost je bila velika in mladi mučeni-ki so bili do solz ganjenji po prisrčnih izrazih simpatije. Vse govore je spremljalo veliko oduševljenje. Čut bratstva, kakor je odzvanjal iz vseh govorov, je pričal, da so dogodki na Revoltelli zadobili historično važnost. Večer je otvoril dr. M. Čok kot stoloravnatelj, proslavljajoč mladino, ki je v zorni mladosti poka- PRED 100 LETI zala, kako je treba braniti čast in pravice naroda. Pozdravljal jih je v imenu jugoslovanske ideje, ki sedaj triumfira v Trstu. Predsednik akad. fer. dr. »Balkan«, Peric, se je zahvaljeval v imenu dijaštva na Revoltelli za simpatije v težki, vsiljeni nam borbi. Zato so se dijaki radi žrtvovali, ker se bore za upravičene in velike ideale. Gca. Hilda Gombačeva je izrekla: »Dragi bratje! Slovenske žene so ponosne na Vas narodne junake. Moje besede nikakor ne morejo povedati tega, kar v srcu čutim. Ponavljam Vam le, da smo ponosne na Vas, ker so Vaše rane še enkrat zapečatile svetost našega bratstva, ki nam tudi v Trstu mora uresničiti naše najlepše ideale. Živeli!« Dr. Jed1owski je naglašal sramoto, da se Hrvatje v Trstu niso čutili Hrvatje. Tembolj smo ponosni na junake, ki so ubrali pot Jugoslovanstva. Naj povedo Dalmatincem, naj krenejo tudi oni na to pot. Sedaj vodijo na dlani srca bratov in sester. V našem Trstu naj se uresniči ideja Jugoslovanska!« TA TEDEN Tudi pred petdesetimi leti so tržaški Slovenci počastili obletnico rojstva pesnika Srečka Kosovela. Ob proslavi v slovenskem dijaškem domu, se je pesniku poklonila tudi tržaška mladina in sicer v pesnikovem rojstnem kraju v Sežani in na njegovem grobu v To-maju. »Ob deseti uri je pripeljal v Tomaj avtobus poln tržaške slovenske mladine, gojencev Dijaškega doma, članov Mladinske iniciative, Zveze demokratičnih srednješolcev in tabornikov rodu Modrega vala. Ob pesnikovem grobu je spregovoril mladinec Jože Pahor, ki je orisal trnovo pot kraškega pesnika, njegovo trpljenje ter nadaljeval: »Kosovel je v svojih mladih letih živel med preprostim ljudstvom in ga ljubil, tako kot je ljubil zemljo na kateri je živel. V svojem delu in življenju je znal družiti občutje lepote, upor proti krivici in ljubezen do svoje zemlje in do svojega ljudstva.« Svoj govor je končal s pozivom mladini, naj sledi zgledu mehkega a hkrati klenega in borbenega pes- PRED 50 LETI nika. Nato so predstavniki raznih mladinskih organizacij položili na pesnikov grob šope cvetja. Po počastitvi na grobu so mladinci odšli pred hišo v kateri je pesnik delal in dokončal svoje mlado življenje. Popoldne so se ti mladinci, katerim so se pridružili še novi iz Trsta, skupno s sežanskimi učenci in dijaki poklonili pesnikovemu spominu pred njegovo rojstno hišo - sežansko osnovno šolo. V imenu zamejske mladine je tu spregovoril Igor Kosmi-na, ki je med drugim dejal: »V vsem je Srečko Kosovel predhodnik današnjih dni. Tudi on je pomagal pripravljati tla za novo življenje. In ne brez razloga si je nadela ena izmed brigad narodnoosvobodilne borbe ime »Brigada Srečka Kosovela«. Zaključil je z besedami, da bo bistvo njegove osebnosti, njegovega dela in umetnosti živelo vedno v naših dušah za nas!« Po govoru so pod kamnito ploščo na šoli položili mladinci venec.« aktualno - Prejeli smo Kako si BOR zamišlja prihodnost Stadiona Stadion 1. maj je edini večnamenski športni objekt, ki je v mestnem središču Trsta na zelo obsežni površini, ki je večinoma neuporabljena in v danih pogojih tudi neuporabna. Obsega "zgodovinski" objekt, v okviru katerega so v športne, oz. gibalne namene sedaj na razpolago mala dvorana (šolska športna vzgoja, rekreacija, Športna Šola, minibasket ter minivolley), dva opremljena prostora za fitnes (bivši oder in prostor nad njim) in dvorana KD Škamperle (namizni tenis, plesne delavnice, yoga in borilne veščine), poleg tega so v njem še društveni bar, garderobe, sanitarije za publiko, uradi in večji prostor - veža pred društvenim barom. Zraven je velika "montažna" dvorana Bojana Pavletiča ("balon"), ki služi svojemu namenu (košarka, odbojka, ritmična gimnastika - postavljena je bila na osnovi začasnega gradbenega dovoljenja) od leta 1979, bila temeljito prenovljena leta 1994 in uradno (na osnovi dovoljenj in pooblastil) lahko sprejme 200 gledalcev. Dvorana je "terminsko" vezana na leto 2017 (iztek raznih gradbenih in varnostnih dovoljenj). V neposredni bližini je še starejši objekt (slačilnice in pralnica) v funkciji nogometnega igrišča. Slednje je izkoriščeno za dve tretjini svoje površine (dve ograjeni igrišči za mali nogomet z reflektorji), medtem ko neuporabljena tretjina služi kot parkirišče v primeru pomembnejših športnih pobud. Omeniti velja še odkrito košarkarsko igrišče z betonsko podlago, ki še vedno služi svojemu namenu, predvsem v spomladansko/poletnem obdobju, čeprav je potrebno obnove. Vse okrog nogometnega igrišča in velike dvorane pa je še več kot 2000 kv.m. neizkoriščene in trenutno zaraščene površine, ki bi jo bilo mogoče izkoristiti. Stadion 1. maj je danes last d.d.o. SIS S.r.l., ki ima naslednjo lastninsko zasnovo: ŠZ Bor 42,86%, Sklad Tržaška Matica 39,61%, Kulturno društvo Slavko Škamperle 17,53%. ŠZ Bor in KD Škamperle imata skupaj 60,39% lastninskega deleža, Bor pa ima status upravitelja objekta. Pooblaščeni upravitelj družbe SIS je trenutno Alfredo Alan Oberdan. PREDLOG GLAVNEGA ODBORA ŠZ BOR V zadnjih štirih letih, odkar deluje sedanji glavni odbor ŠZ Bor, je problem Stadiona spet v ospredju javnih razprav glede njegove vloge in namembnosti. V tem pogledu se je prav v zadnjih mesecih razprava okrog usode tega objekta razživela, saj je objektu pretila zapora zaradi finančnih težav. Struktura je namreč v arhitekturnem pogledu nesodobna in ima mnogo funkcionalnih pomanjkljivosti, ni energetsko varčna, saj je bila zasnovana na osnovi potreb tržaške slovenske prosvetno-športne srenje ob začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, zato ni mogoče razmišljati o bodočem razvoju Stadiona zgolj v optiki posodabljanja ali prilagajanja obstoječega. Okvirni predlog, ki ga Glavni odbor ŠZ Bor predlaga v razpravo, upošteva tudi nekatere ideje in sugestije, ki so se v javnosti pojavile v zadnjem letu predvsem po zaslugi ZSŠDI-ja, ki je Stadion 1. maj uvrstilo v mandatna programske vsebine novega odbora. Idejna etapna zasnova za razvoj Stadiona v očeh GO ŠZ Bor pa je naslednja: KRATKOROČNE POBUDE (V NASLEDNJIH MESECIH) 1. Uvrstitev Stadiona v seznam primarnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, zato da se zagotovijo sredstva za njegovo upravljanje in redno vzdrževanje (gl. Kulturni dom in KC Lojze Bratuž v Gorici), saj znašajo osnovni stroški za redno delovanje (obratovalni stroški - elektrika, plin, voda 42.000, čiščenje 15.000, vračanje hipotekarnega posojila 25.000 in zavarovalnine objekta 6.000) že sami okrog 100.000 evro letno. 2. Očiščenje in ureditev trenutno zaraščenih in neurejenih površin na zgornjem delu zemljišča okrog nogometnega igrišča (približno 1000 kv.m.) v parkirišča (od 50 do 80 mest), iz katerih bi lahko črpali nekaj dodatnih sredstev za financiranje rednega delovanja in za manjše naložbe v smeri vzdrževalnih posegov. SREDNJEROČNE POBUDE (V NASLEDNJEM DVELETJU) 1. Sanacija in obnova zgodovinskega objekta. Temeljita notranja preureditev male dvorane, sanitarij, garderob in dvorane KD Škamperle z ustrezno audiovizualno opremo. V tem smislu je treba razmisliti o popolnoma drugačni razmestitvi prostorov, tako da bi prostore za fitnes uredili tam, kjer so sedaj garderobe (pogled na naravno okolje Bošketa) in obratno. Zgodovinskega objekta ne bi podirali (tudi ker je verjetno, kot katerokoli poslopje, ki ima več kot 50 let, podrejena spomeniškemu varstvu), bi pa njegovo notranjost temeljito posodobili in prostorsko preuredili. 2.Ureditev obeh nogometnih igrišč za mali nogomet z umetno travnato podlago, iz katerih bi lahko črpali nekaj dodatnih sredstev za financiranje rednega delovanja (gl. parkirišča). Ob igriščih bi uredili tudi nekaj montažnih objektov s potrebnimi priključki in pri-tiklinami, ki bi služili namenskim potrebam (garderobe, sanitarije, skladišča, klubski prostori) in vse skupaj opremili z lastnimi števci (gretje, elektrika, voda), ločeno od Stadiono-vega omrežja. DOLGOROČNE POBUDE (PET LET) 1. Na osnovi dogovora v okviru slovenske manjšine (z obema krovnima organizacijama in ZSŠDI-jem) in ob pomoči CONI-ja (Credito Sportivo), bi na sedanjem nekoliko razširjenem območju "balona" in obstoječih starih nogometnih slačilnic postavili večjo sodobno športno halo (po zgledu podobnih v Sloveniji - glej Sežana, Vrhnika, Rogla, ipd.), v kateri bi bilo mesta za vsaj 500 gledalcev, možnost vadbe za 2 oz. 3 skupine sočasno (razdelilne zavese) in nekaj dodatnih prostorov za urade. Stadion bi tako ohranil svojo vlogo in delno kontinuiteto lastne podobe s preteklostjo, zadoščal bi potrebam ŠZ Bor in Slavko Škamperle, slovenskih šol, lahko bi postal operativni sedež ZSŠDI-ja in domicil vseh dvoranskih ekipnih športov na članski in "elitni" mladinski ravni. 2. V tako preurejenem Stadionu bi verjetno lahko uresničili tudi izvirno zamisel Aleksandra Korena o "permanentni zbirki" ali malem muzeju slovenskega športa v Italiji (razstava Slovenskih športnih iger, Sokolov, drugi manjši in pomembnejši eksponati). SPREMNE UGOTOVITVE Pričujoči osnutek predloga je seveda splošna in odprta osnova za razpravo. Za uresničitev opisane zamisli ali katerekoli njene boljše ali drugačne variante, še preden se razmisli o finančnem načrtu in o načinih za pridobivanje finančnih sredstev, so seveda potrebni nekateri temeljni pogoji: a) trden politični dogovor v okviru manjšine za izvedbo, jamstvo nadaljnjega domovanja - v skladu z njunimi potrebami - ŠZ Bor in KD Škamperle; b) delna sprememba sedanje lastniške zasnove (primerno bi bilo vključiti ZSŠDI s pomembnim deležem, kot večje jamstvo za vse ostale posredno in neposredno soudeležene subjekte ter tudi za javne inštitucije). Odobreno na seji GO ŠZ Bor v Trstu, 27. februarja 2014 1 G Petek, 21. marca 2014 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Slovite Mačke spet v gosteh V verzih in glasbi predstavljajo sebe in zapovedujejo človeku Muzikal Cats dvojice Webber-Eliot v originalni verziji ponovno navdušuje tržaške gledalce Mačka ni pes. Nesporno. Človek mora mačke spoštovati. Že zahtevnejše. In šele, ko si pridobi njihovo zaupanje, jih lahko kliče po imenu. Malce ukazovalno. Vendar pa so v splošnem mačke zelo priljubljene. Še posebej jih ljubijo poeti. Navedene tri »zapovedi« so namreč povzete iz znane pesniške zbirke T. S. Eliota The Old Possum's Book of Practical Cats. Pojejo pa jih svetovno najbolj znane mačke in mački: Eliotove verze je izbral in s svojo glasbo opremil Andrew Lloyd Webber in rodile so se Mačke, se pravi Cats. Sloviti muzikal, ki od svoje krstne uprizoritve v londonskem gledališču New London Theater 11. maja 1981 podira vse rekorde, je v angleški originalni verziji ponovno na sporedu v Trstu. Že leta 2008, ko ga je Stalno gledališče FJK prvič uvrstilo v svojo specifično abonmajsko ponudbo, je požel velik uspeh. Podobnega napovedujejo tudi tokrat, ko si bo mogoče v veliki dvorani tržaškega Rossettijevega gledališča produkcijo Camerona Mackintosha in skupine The Really Useful Group ogledati do nedelje, 23. marca. Kot so podčrtali na izrecni novinarski konferenci, gre za precejšen organizacijsko-finančni zalogaj, Prizor iz predstave Cats alessandro pinna zato je projekt podprla Fundacija CRTrieste. Ob predstavitvi tokratnega pa so razkrili še mednarodni dogodek, ki bo obogatil naslednjo sezono: decembra 2014 bo v Trstu zaživela glasba nepozabne angleške skupine The Beatles. «Naravnost iz londonskega West Enda» se bo začasno v Rossetti-jevo gledališče preselila predstava Let It OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE Kosovelovi verzi V nedeljo bodo predstavili nov izbor prevodov Darje Betocchi Eno od 13 konstruktivističnih del Tržačana Eduarda Stepančiča, ki krasijo izbor Ob današnjem svetovnem dnevu poezije ponujamo našim bralcem »za pokušino« eno od poezij s svežim prevodom Srečka Kosovela, ki bi pred nekaj dnevi praznoval 110. rojstni dan. Zapisali smo »za pokušino,« saj boste ostalih 39 pesmi lahko prebrali v novem izboru Kosovelovih poezij, ki sta ga uredili Darja Betocchi (njeni so tudi prevodi v italijanščino) in Poljanka Dol-har; izbor je ravnokar izšel pri založbi Comunicarte in ga bodo slovesno predstavili v nedeljo, 23. marca, ob 11. uri v tržaškem Ljudskem vrtu. MOJA PESEM Moja pesem je eksplozija, divja raztrganost. Disharmonija. Moja pesem noče do vas, ki ste po božji previdnosti, volji mrtvi esteti, muzejski molji, moja pesem je moj obraz. IL MIO CANTO Ilmio canto e unesplosione d'energia, lacerazione selvaggia. Disarmonia. Il mio canto non a voi e rivolto, topi di biblioteca, che la volonta di Dio ha dotato di un cuore da esteti — inanimato. Il mio canto e il mio volto. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu Be - A Celebration of the Music of the Beatles. Obstajajo pravljice za mlado in staro? Seveda. Take, ki se jih nikoli ne naveličaš. Zlasti, če ljubiš muzikal in se ti ni treba niti »potruditi«, da bi jih prebral. Usedeš se in se prepustiš besedi, petju in plesu svojstvenih mačk, članic »ekskluzivnega kluba« Jellicle Cats. Njihov »sedež« je mestno odlagališče najrazličnejšega odpadnega materiala, enkrat letno pa se zberejo, da bi izbrali mačko-mačka, ki si zasluži »drugo možnost«: z vzponom na »Heavyside Layer« lahko na novo zaživi. Kako poteka izbor? »Jellicle Cats« pripovedujejo svoje zgodbe, predstavljajo svoje značilnosti, razgaljajo se pred modrim, starim mačkom, ki ga pooseblja Old Deuteronomy. In na koncu on odloči. Mačke, o katerih je z ljubeznijo in hudomušnostjo v mlajših letih pisal T. S. Eliot (zbirka je bila objavljena leta 1939), imajo človeške značajske poteze. In tako se na odru predstavljajo lepe, samo malce nagajive mačke; tatinske muce, ki rade kaj izmaknejo; sladkosned-ne, ki so primerno okrogle; bistri mački, ki so tudi čarodeji; pa seksi mačkon, okrog katerega vselej nežno mijavkajo očarljive mucice; vedri maček-železni-čar; elegantni mestni maček; ostareli maček-igralec, ki obuja spomine na svoje gledališke uspehe; pa tigrasta plemenska mačka, ki podučuje miši in še številne druge, ki sestavljajo pisan mačji zbor. Njihovo zborovanje ogroža ma-ček-zlikovec, ki tudi ugrabi mačjega modreca. In ne nazadnje se pojavi tudi nekdanja mačja lepotica Grizabella, ki se je drugi izogibajo, ker je zapustila mačjo skupnost in razuzdano živela. Ko pa svojo žalost in upanje v boljši jutri izpove v pesmi Memory, se vsem omehča srce in pospremijo jo v novo življenje. Kako bi je tudi ne, saj je A. L. Webber prav njej zaupal najlepšo glasbeno temo, ki se je zapisala med največje svetovne uspešnice. Velika odlika tega svojstvenega muzikala, ki sodi v ožji izbor kultnih scenskih uprizoritev, je vsebinsko-tek-stovni del. Webber je imel nedvomno genialni preblisk, ko je Eliotove mačje zgodbe opremil z glasbo in predelal v muzikal. K uspehu uprizoritve so pripomogli tudi številni drugi: režiser Trevor Nunn, koreografinja Gillian Lynne (sodelovala je tudi pri režiji), sce-nograf-kostumograf John Napier in ostali. Prav kostumi in maska so eden temeljnih delov predstave in vsakič znova vzbujajo odobravajoče začudenje. In ne nazadnje so tu še interpreti. Mu-zikal kot tak je v splošnem za izvajalce izredno zahteven, ta še posebej. Ker so pač mačke in mački morajo biti izredno gibčni, odlično morajo peti, plesati in igrati. In v tokratni gostujoči skupini so vse mačke in mački «ta pravi». Pri nas v glavnem mladi interpreti niso poznani, vsekakor organizator zagotavlja, da gre za uveljavljene gledališke umetnike. Sloves je povsem upravičen. Ob tržaškem nastopu so organizatorji izpostavili predvsem zvezdnico londonskega West Enda Joanno Ampil, ki je suvereno odpela slovito Memory, in pa Fi-lippa Strocchija, edinega italijanskega interpreta v približno 30-članski skupini, ki je bil nadvse prepričljiv seksi mač-kon Rum Tum Tugger. Dodatno vrednost je predstavljala tudi glasba v živo: 11-članski ansambel, ki ga vodi Anthony Gabriele, je sicer zakrit gledalčevim očem, vendar pa učinkovito slišen. Kdor še nikoli ni sledil mačjim zgodbam dvojice Webber-Eliot, lahko izkoristi tokratno odlično priložnost. Prepustiti se čaru pravljice je vselej prijetno ... (bip) NARODNI MUZEJ Razstava slovenskih egiptologov V Narodnem muzeju Slovenije so sinoči odprli razstavo Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu, ki prvič na enem mestu predstavlja zapuščino slovenskih raziskovalcev Afrike, ki so se v 19. stoletju postavljali ob bok drugim svetovno znanim egiptologom. Na ogled so predmeti Antona Lavrina, Ignacija Knobleharja in Jožefa Švegla. Razstava na ogled postavlja enotno zbirko z eksponati, ki so se doslej nahajali v več muzejih. Muzejsko postavitev so navdihnile podobe iz knjige Jakoba Šašla, v kateri je opisal svoje spomine na Afriko. Knjigo so iz mestnega muzeja v Karlovcu prepeljali v Ljubljano in jo postavili v razstavno vitrino Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi. Na razstavi so na ogled predmeti, ki so v muzeje večinoma prišli kot darovi premožnih domoljubov iz časa prvih raziskovanj Afrike. Med darovalci izstopajo trije Kranjci iz 19. stoletja, ki so po svoji službeni dolžnosti živeli v Egiptu oziroma južneje v Afriki: avstrijski generalni konzul Anton Lavrin, doma iz Vipave, misijonar Ignacij Knoblehar iz Škocjana na Dolenjskem in diplomat Jožef Švegel, doma iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Med osrednjimi eksponati razstave sta dve mumiji - človeška mumija Amonovega svečenika A-kes-wy-te, ki je edina egipčanska mumija v Sloveniji, in živalska mumija ptice svetega ibisa. Mumijo svečenika je skupaj z nagačenim krokodilom deželnemu muzeju poklonil Lavrin. Za otroke in družine pripravljajo posebno odprtje v soboto, na katerem bodo med drugim predstavili tudi knjižico iz zbirke Živa iz muzeja z naslovom Živa in skrivnost mumije, ki jo je ob pomoči kustosov iz muzejev pripravil Žiga X. Gombač. (STA) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS 301 H: ' Commodor Quiet Confusion Bluz rok, rokenrol Go Down Records, 2014 Ocena: ★★★★★★★ Po skoraj dveh letih se vračamo v Verono, od koder je doma rokenrol bend Quiet Confusion. Skupino sem ravno med študijsko izkušnjo v mestu Romea in Julije marsikdaj videl v živo. Fantje so me takrat prijetno presenetili, kajti glasbeni feeling, ki očitno vlada med njimi, se je na vsakem koncertu spremenil v pravo rokenrol vzdušje, publika pa je seveda to cenila! Pohvale pa niso vredni le nastopi veronskega benda, ampak tudi njegove studijske plošče. Decembra 2012 smo že pisali o prvencu Jungle, danes pa je na vrsti nova plošča Commodor. Zasedba, ki jo sestavljajo pevec in kitarist Anonio Cortina, solo kitarist Mattia Stefani, basist Luca Lonardoni in bobnar Luca Tommasi, je ploščo tudi tokrat posnela v veronskem glasbenem studiu Mellowsong Studio. Fantom je tokrat priskočil na pomoč bobnar italijanske skupine OJM in glasbeni producent Max Ear. Album je izdala italijanska neodvisna glasbena založba Go Down Records, sestavlja pa ga devet komadov. Sound plošče hodi po sledeh prvenca Jungle in sicer na njej zasledimo tako bluz kot rokenrol iz sedemdesetih let, pa tudi garage rock in ponekod skoraj stoner ritme. Vpliv bluz roka je že takoj razviden v uvodni Freak Out, nekoliko bolj ro-kerska pa je naslednja Blood Flow, ki v uvodu spominja na kitarske rife ameriškega benda Queend of the Stone Age. Fat Flowered Smoking je prava glasbena eksplozija, v kateri se na začetku (in ne samo) pozna glasbeni doprinos kitarista Mattie Stefanija, ki si je tokrat izmislil res posrečen kitarski rif. Uvod v naslednjo Livin' With the Sun je bolj garage rock v Soundgarden stilu, bluz ritmi pa so spet na vrsti v pesmi You're Going Home, v kateri se pevec Cortina spremeni v veronskega Stevie Ray Vaugha-na. Podoben je tudi komad El Indio, medtem ko se hitrejši rokerski ritmi spet pojavijo proti koncu plošče v pesmi From East to West. Za zaključek pa so fantje poskrbeli za skoraj stoner trenutek s komadom Stranger. Kar tako naprej fantje! / ITALIJA, SVET Petek, 21. marca 2014 1 1 bruselj - V ospredju srečanja evropskih voditeljev priključutev Krima Rusiji Nove sankcije proti Rusiji Vrh EU za enotno ukrepanje benetke BRUSELJ - Vrh EU pripravlja nove sankcije proti Moskvi zaradi odločitve o priključitvi Krima Rusiji. Pričakuje se razširitev seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo imetja, ter odpoved vrha EU in Rusije. Govorili bodo tudi o gospodarskih sankcijah, a se zanje predvidoma še ne bodo odločili. Ob prihodu so vsi izpostavljali enotnost.Vrh je včraj razširil seznam oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja, je povedala nemška kanclerka Angela Merkel. V primeru zaostrovanja razmer smo v vsakem trenutku pripravljeni tudi na prehod v tretji krog sankcij - torej na uvedbo gospodarskih sankcij, je dodala. Francoski predsednik Francois Hollande je naznanil odpoved vrha EU in Rusije, ki bi moral biti junija v Sočiju. Odpoved vrha je bila že vseskozi predvidena v sklopu drugega kroga sankcij. Včeraj so voditelji potrdili ta ukrep. »Kar se dogaja v Ukrajini, še posebej na Krimu, je nesprejemljivo,« je še izpostavil francoski predsednik. Enako je poudaril britanski premier David Cameron ter dodal, da se morajo članice EU odzvati jasno in enotno. Opozoril je tudi, da mora unija odločno pokazati, da podpira Ukrajino. S tem namenom bo unija danes s predsednikom ukrajinske vlade Arsenijem Jacenjukom podpisala politični del sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino. Mednarodna skupnost razmišlja tudi o izključitvi Rusije iz skupine G8, potem ko je že pred časom ustavila priprave na vrh G8 v Sočiju, ter o zamrznitvi pogajanj o članstvu Rusije v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Unija je najprej v prvem krogu sankcij v odzivu na nameščanje ruskih vojakov po Krimu in odobritev možnosti vojaškega posredovanja Rusije na polotoku zamrznila pogovore o vizumski liberalizaciji in novem sporazumu z Rusijo. Nato je v odzivu na referendum o priključitvi Krima Rusiji sprejela seznam 21 krimskih in ruskih predstavnikov, ki jim je prepovedala potovanje v unijo in zamrznila njihovo premoženje v uniji. Na seznamu je osem pro-ruskih politikov s Krima, med njimi predsednik krimske vlade Sergej Aks-jonov. Med trinajstimi kaznovanimi Rusi so člani dume ter trije visoki predstavniki vojaških sil. Ta seznam ni dovolj, saj so na njem le nizki predstavniki. Čas je, da se usmerimo v ožji krog ruskega predsednika Vladimirja Putina, je včeraj ob prihodu na vrh poudarila litovska predsednica Dalia Grybauskaite. Izjemno pazljivi moramo biti, da nas ne bi zanesla čustva, je opozoril belgijski premier Elio Di Rupo. EU mora namreč po njegovih besedah ohraniti nekaj ukrepov za skrajni primer in obenem zavarovati svoje interese. Vrh unije je včeraj razpravljal tudi o gospodarskih sankcijah, a se zanje še ni odločil. Sprožilec za prehod v tretji krog sankcij, torej za uvedbo gospodarskih sankcij, naj bi bilo po navedbah virov v EU zaostrovanje razmer na vzhodu ali jugu Ukrajine. Voditelji so Evropski komisiji naročili, naj pripravi temeljito analizo učinka morebitnih gospodarskih sankcij proti Rusiji za unijo na gospodarskem, finančnem, trgovinskem, prometnem, energetskem in drugih področjih. Tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je opozoril, da mora morebitne gospodarske sankcije spremljati celovita politična strategija. Evropejce je treba pripraviti na posledice morebitnih gospodarskih sankcij, je po- »Družinski posnetek včerajšnjega evropskega Vrha v Bruslju udaril. Po Schulzevih besedah je Rusija z odločitvijo o priključitvi Krima dosegla mejo in da bodo sledile drastične sankcije, če bo to mejo prestopila. Prvič po hladni vojni je evropska država brutalno kršila ozemeljsko celovitost druge evropske države, je izpostavil. Če smo pred ukrajinsko krizo ime- li občutek, da nevarnosti vojne ni več, smo se zdaj zresnili in se zavedamo, da obstaja tveganje oboroženega konflikta, je še dejal Schulz. Obenem je opozoril, da je treba ob vseh resnih vprašanjih, ki EU in Rusijo razdvajajo, razmišljati tudi o skupnih interesih, češ da mednarodna skupnost Moskvo potrebuje pri reševa- ansa nju vprašanja Sirije in Irana. Enotno sporočilo vrha EU je po Schulzevih besedah nujno, ni pa lahko zagotoviti enotnosti, saj so interesi članic zelo različni, nekatere so 100-od-stotno energetsko odvisne od Rusije, druge imajo finančne interese ali pomembne investicije v Rusiji, je spomnil. (STA) Spletno glasovanje za samostojnost Veneta BENETKE - V spletnem referendumu o osamosvojitvi se-vernoitalijanske dežele Veneto, ki se bo zaključil danes, je svoj glas doslej oddalo več kot milijon volivcev. Spletno glasovanje je odprto od nedelje, glas pa bo mogoče oddati vse do danes. Volivci na glasovanju odgovarjajo na vprašanje: Ali želite, da Veneto postane neodvisna in suverena zvezna republika? Sledijo še vprašanja o članstvu Veneta v EU, območju evra in zvezi Nato. Tisti, ki oddajo glas, so pozvani tudi k volitvam v desetčlanski odbor, ki naj bi si v primeru potrditve odcepitve pri oblasteh prizadeval za uresničitev izražene volje ljudstva. Organizatorji upajo, da bo do danes svoj glas oddalo dva milijona volivcev. To bi pomenilo 50 odstotkov vseh volilnih upravičencev v Venetu. Glasovanje so organizirale lokalne stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost Veneta. Izid ne bo pravno zavezujoč, z glasovanjem pa želijo pridobiti podporo za sprejem zakona o referendumu o neodvisnosti dežele Veneto. moskva / kijev / washington - Po priključitvi Krima Rusiji nepetost ostaja visoka Vojna sankcij med ZDA in Rusijo Ruski obrambni minister Sergej Šojgu v pogovoru z ameriškim obrambnim ministrom Chuckom Haglom obljubil, da Moskva ne bo napadla vzhoda Ukrajine MOSKVA / KIJEV / WASHINGTON - Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v včerajnjem telefonskem pogovoru z ameriškim obrambnim ministrom Chuckom Haglom obljubil, da Moskva ne bo napadla vzhoda Ukrajine, so sporočili iz Pentagona. Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je medtem posvaril, da bo Ukrajina odgovorila z vojaško akcijo, če bo Rusija poskušala kaj takega. Kot poroča francoska tiskovne agencije AFP, je Hagel v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom izrazil zaskrbljenost nad premiki ruskih sil, a mu je Šojgu po navedbah tiskovnega predstavnika Pentagona, kontra-admirala Johna Kirbyja, odvrnil, da so »ruske sile vzdolž meje samo zaradi vojaških vaj in nimajo nobenega namena, da bi prečkale mejo z Ukrajino, ter tudi ne bodo delovale napadalno«. Ruska duma je včeraj medtem pričakovano ratificirala sporazum o priključitvi Krima in mesta Sevastopol Rusiji. Ukrajinski parlament je v sprejeti resoluciji sporočil, da se bo Ukrajina borila za osvoboditev Krima, Moskva pa vztraja, da je priključitev nepovratna. Ruski vojaki naj bi medtem zavzeli ukrajinske vojaške ladje na Krimu. Ukrajinski parlament je včeraj sprejel resolucijo, v kateri piše, da se bo Ukrajina borila za osvoboditev Krima in ne bo nikoli priznala njegove anek-sije Rusiji. Priključitev je po navedbah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova nepovratna. Odločitev o »ponovni združitvi« polotoka z Rusijo je podprla večina prebivalcev Krima, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem poudaril Lavrov. Rusija je Ukrajino tudi posvarila pred zaplembo ruskega premoženja. ZDA in Rusija sta sicer vojno sankcij še zaostrili. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je sporočil, da so ZDA razširile krog ljudi, ki so jim zamrznile premoženje in prepovedale potovanja v ZDA, na seznam pa je dodana še ena banka. Obenem je Obama napovedal, da se obetajo dodatne sankcije, ki bodo prizadele ključne sektorje ruskega gospo- V Moskvi se je mudil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki je na pogovorih s Putinom izrazil globoko zaskrbljenost zaradi krimske krize ansa darstva. Te bodo prišle v poštev, če bi Rusija okupirala vzhod in jug Ukrajine. Moskva je le nekaj minut kasneje zadala povračilni udarec in uvedla sankcije proti več vidnim ameriškim politikom. Ukrepi bodo veljali proti devetim tesnim sodelavcem Obame ter ameriškim senatorjem. Rusija jim je prepovedala vstop v državo. »Nihče ne bi smel dvomiti: na vsak sovražni napad bomo odgovorili v enaki meri,« je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Krimska kriza se zaostruje tudi na vojaškem področju. Kijev je v četrtek zvečer sporočil, da so ruski vojaki vstopili na najmanj tri ukrajinske vojaške ladje na Krimu. Pri tem je prišlo tudi do streljanja. Rusija navedb ni potrdila. Ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih v Ženevi Jurij Klimenko je že pred tem opozoril, da obstajajo indici, da se Rusija pripravlja na obsežen napad na jug in vzhod Ukrajine. Po njegovih besedah na to kaže kopičenje ruske vojske v ukrajinski provinci Her-son severno od Krima, kjer naj bi tudi polagali protipehotne mine. Ukrajinske varnostne sile so na jugu in vzhodu države prijele proruske aktiviste z identifikacijskimi dokumenti ruske varnostne službe, ker so sprožali konflikte, je pojasnil novinarjem v Ženevi. «Ukrajina in Ukrajinci so pripravljeni zaščititi svojo domovino z vsemi potrebnimi sredstvi,» je ob tem še dejal, a poudaril, da so v sedanji fazi zavezani mirni rešitvi. Poveljnika ukrajinske mornarice Serge-ja Gajduka, ki so ga v sredo zajele proruske sile na Krimu, so sicer ponoči izpustili, je sporočilo ukrajinsko predsedstvo. Izpustili so tudi vse zajete civiliste. V Moskvi pa se je mudil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki je na pogovorih s Putinom v Moskvi izrazil globoko zaskrbljenost zaradi krimske krize. Zavzel se je za namestitev opazovalcev ZN in Organizacije za varnost in sodelovanje (Ovse) ter pozval k »poštenemu in konstruktivnemu dialogu« med Moskvo in Kijevom. Ban se je v Moskvi sestal tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Slednji je generalnega sekretarja ZN opozoril na kršitve pravic Rusov na vzhodu in jugovzhodu Ukrajine. »Skupine skrajnežev« podpihujejo napetosti v Ukrajini ob »tihem soglasju kijevskih oblasti«, so v zvezi s pogovori sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Iz Ovseja so medtem sporočili, da so se pogajanja o opazovalni misiji znova končala brez uspeha. Do nadaljnjega so nove pogovore na to temo odpovedali. Namesto opazovalne misije se je Ovse v četrtek odločil v Ukrajino napotiti »ekipo za nacionalni dialog«. Za delovanje takšne misije je namreč potrebno le soglasje države gostiteljice, ne vseh članic Ovseja, med katerimi je tudi Rusija. Ekipa bo sestavljena iz 15 članov, vodil jo bo hrvaški diplomat Hidajet Biščevic. Ukrajinski začasni zunanji minister Andrej Dešicja je menil, da je Rusija Ovse vzela za talca. Kriza bo odločilna za prihodnjo vlogo organizacije, ki mora po njegovih besedah dokazati svojo opravilno sposobnost ali pa se vprašati, ali je še relevantna. Francija se je medtem uprla pozivom, naj zaradi krize na Krimu opusti načrtovano prodajo vojaških ladij mistral Rusiji. Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je poudaril, da Francija ne bo sprejela nobene odločitve pred oktobrom, ko se izteče rok za predajo prve ladje. (STA) 1 2 Petek, 21. marca 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Občina in podjetje bosta obnovila sporazum Z dežele zelena luč za širitev kamnoloma Dežela Furlanija Julijska krajina je prižgala zeleno luč za širitev kamnoloma pri Devetakih. Zanjo je podjetje Granulati Calcarei iz Ronk zaprosilo že pred kakšnimi sedmimi leti, v času, ko nastopa in posledic gospodarske krize še ni bilo mogoče predvidevati. Takrat se je začel zapleten birokratski postopek, v okviru katerega je moralo podjetje pridobiti celo vrsto dovoljenj in mnenj, kar mu je tudi uspelo, leta 2011 pa je postopek nepričakovano zašel na mrtvi tir. »Zataknilo se je prav pri zadnjem koraku, deželni avtorizaciji, s katero je FJK zavlačevala v nedogled,« je povedal doberd-obski župan Paolo Vizintin, po katerem pa je naposled dežela le sprejela sklep, ki omogoča širitev kamnoloma. Podjetje je zaenkrat dobilo dovoljenje za izkop 3.200.000 kubičnih metrov kamna. »Pred tem bomo morali obnoviti sporazum, ki smo ga sklenili s podjetjem. Od podpisa je namreč minilo toliko časa, da je zapadel,« je pojasnil Vizintin, po katerem se je doberdobska uprava po sprejetju deželnega sklepa že sestala s predstavniki podjetja. »Osnutek novega sporazuma smo pripravili, zdaj ga podjetje pregleduje. Upam, da se bomo aprila spet sestali,« je povedal župan, po katerem naj bi v nov dogovor ne vnašali bistvenih sprememb. »V zameno za širitev bo podjetje opravilo nekaj javnih del, na vsak kubični meter izkopanega kamna pa bo občini dolžno tudi določeno vsoto. Zahtevali smo tudi vrsto jamstev glede zaščite okolja in zdravja občanov,« je spomnil Vizintin. Tudi po obnovi dogovora z občino pa je težko pričakovati, da bi podjetje takoj začelo delati s polno paro. »Za zdaj še ne vemo, kdaj bomo lahko začeli. Gradbeni sektor je namreč v hudi krizi, nič se ne premika,« je povedal Renis Mosole, eden izmed upraviteljev podjetja Granulati Calcarei, ki je zaradi upada naročil že pred leti močno zmanjšalo in naposled prekinilo svoje dejavnosti v kamnolomu pri Devetakih. Posledično so morali odsloviti tudi številne delavce. »Trenutno jih imamo 15. Ko bo dejavnost spet stekla, bomo lahko pomislili na kakšno novo zaposlitev,« je dejal Mosole. Prekinitev obratovanja kamnoloma pa ni vplivala le na podjetje, ampak tudi na proračun doberdobske občine. V njeno blagajno je pred leti podjetje Granulati Calca-rei prispevalo okrog 150.000 evrov letno, po nastopu krize pa je ta denar zmanjkal. (Ale) Kamnolom pri Devetakih GORICA - Onesnažen zrak Starejši motorji naj bodo v garaži Danes bodo stopile v veljavo prve omejitve za vozila V goriški občini bo od danes veljala prepoved vožnje s starejšimi motornimi kolesi, ki ne spadajo v kategorijo Euro 1. To je eden izmed ukrepov za zmanjšanje zračnega onesnaževanja, ki jih je morala goriška občina sprejeti včeraj, potem ko je merilna naprava okoljske agencije ARPA v Gorici že šesti zaporedni dan namerila previsoko koncentracijo prašnih delcev PM10. Goriški župan Ettore Romoli je tako moral podpisati novo odredbo, potem ko je že včeraj prepovedal čiščenje cest s pihalniki. Ob tem temperatura v stanovanjih, javnih uradih, šolah, trgovinah in športnih objektih ne sme presegati 20 stopinj celzija, v industrijskih in obrtnih obratih pa 18 stopinj. Merilna naprava v Gorici je v sredo namerila 73 mikrogramov PM10 na kubični meter zraku, ločniška merilna naprava pa ni delovala pravilno, zato agencija ARPA ni upoštevala teh podatkov. Če se stopnja onesnaženosti ne bo znižala, bo od jutri prepoved veljala tudi za dizelska vozila Euro 0 in za vozila Euro 0 z dvotaktnim motorjem. NOVA GORICA Aleksandra nova načelnica Nova načelnica oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo na novo-goriški mestni občini je Aleksandra Torbica, dosedanja predsednica Društva primorskih arhitektov. Vodenje oddelka so ji zaupali za eno leto, z delom pa bo začela prihodnji teden, ko se bo dosedanji načelnik Niko Jurca vrnil z dopusta in bo opravljena primopredaja poslov. Potem ko se je konec januarja župan Matej Arčon odločil za menjavo na na-čelniškem mestu omenjenega oddelka, so na občini objavili razpis za prosto delovno mesto, na katerega se je prijavilo enajst kandidatov, osem jih je izpolnjevalo pogoje. Niko Jurca ostaja zaposlen na istem oddelku, le da bo prerazporejen na drugo delovno mesto, ki za zdaj ni še znano. »Za določen čas enega leta bo funkcijo načelnice oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo opravljala Aleksandra Torbica. Izkušnje ima tako pri pripravah prostorskih načrtov in tudi pri sodelovanju pri evropskih projektih. Prihodnji teden bo potekala primopredaja med dosedanjim načelnikom in novo na-čelnico,« je napovedal Arčon, ki se je pred poldrugim mesecem za menjavo vodstva omenjenega oddelka odločil zaradi želje po večji učinkovitosti projektov in nalog s področja prostora. Po reorganizaciji občinske uprave so se namreč na omenjenem oddelku združile naloge urejanja prostora, okolja in infrastrukture v občini. Po oceni novogoriškega župana se nekatere naloge s področja urejanja prostora niso izvrševale dovolj hitro in uspešno. (km) A. Torbica k.m. TRŽIČ - Na seji občinskega sveta o termoelektrarni A2A Študija z lišaji ni verodostojna Na vprašanja svetnikov sta odgovarjala tehnični direktor agencije ARPA in izvedenec - Rezultati nove študije pred koncem aprila Študija o emisijah tržiške termoelektrarne, ki so jo pred leti opravili s pomočjo lišajev, ni verodostojna oz. nima znanstvene veljave. Tako bi lahko povzeli besede Fulvia Darisa, tehničnega direktorja deželne okolj-ske agencije ARPA, ki se je v sredo udeležil zasedanja tržiškega občinskega sveta. Seja je bila posvečena učinkom tržiške termoelek- GORICA - Jutri predstavitev Mednarodna šola za raziskovalce Pobude DIAnet se bo udeležilo 38 študentov iz 17 univerz V konferenčnem centru v Ulici Alviano bodo jutri ob 16.30 predstavili projekt DIAnet International School, ki bo od 22. do 31. marca potekal v Gorici. Projekt Tržaške univerze je nastal v sodelovanju z univerzami iz Celovca, Novega Sada in z dunajsko univerzo Boku, desetdnevnih predavanj in srečanj pa se bo udeležilo 36 mladih raziskovalcev s sedemnajstih univerz, ki delujejo v enajstih državah. Tema letošnje šole je vloga naravnega bogastva za trajnostni razvoj Donavske regije. Današnje predstavitve se bodo udeležili deželni in krajevni upravitelji ter rektorji številnih univerz, ki sodelujejo v odboru rektorjev območja Alpe Jadran in v Donavski iniciativi. Rektor Univerze v Trstu Maurizio Fermeglia bo ob tej priložnosti podpisal tudi sporazum, na podlagi katerega bodo šolo prirejali do leta 2020 in tudi dlje. trarne A2a na okolje in zdravje, ob Darisu pa je na vprašanja svetnikov odgovarjal tudi Fa-bio Barbone z oddelka za biološke vede Univerze v Vidmu. Študija, ki jo je leta 1999 dala izvesti družba Enel-Elettrogen, tedanja upravitelji-ca termoelektrarne v Tržiču, je po Dariso-vem mnenju pomanjkljiva. Strokovnjak je tu- Literarni natečaj GORICA - Kriza 148 ženskih peres Dobra tudi slovenska udeležba - Nagrajevanje bo danes V palači Attems Petzenstein v Gorici bodo danes ob 16. uri nagradili zmagovalke letošnjega natečaja Glas ženske. Po ustaljenem vzorcu je bil natečaj tudi tokrat razdeljen na dve sekciji: prva je namenjena dijakinjam višjih srednjih šol, druga pa ženskam, ki so dopolnile 30 let. Udeležba je bila zelo dobra, saj je komisija pregledala 116 spisov višješolk - 78 v italijanskem, 38 pa v slovenskem jeziku - ter 32 spisov žensk nad 30. letom. Slovenskih udeleženk je v tej kategoriji 20, italijanskih pa 12. Besedila, katerih osrednja tema je bila kriza v širokem pomenu besede, so ocenile Bianca Della Pietra, Patrizia Artico, Kenka Le-kovich, Tatjana Rojc in Marjeta Kranner. Nagrajevanja se bodo udeležili predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, svetovalka za enake možnosti Fulvia Raimo, predsednica pokrajinske komisije za enake možnosti Eli-sabetta Medeot, predsednik Fundacije Goriške hranilnice Gian-luigi Chiozza in predstavnik novogoriške občine. di poudaril, da ne obstaja točno določena in splošno priznana metodologija, ki bi se je bilo treba držati pri preučevanju učinkov onesnaževanja s pomočjo lišajev. »Dimnik termoelektrarne meri 153 metrov. Plini, ki iz njega uhajajo, se dvigajo visoko v ozračje in se nato razpršijo po obširnem območju, ki sega do Slovenije in Veneta. Drevo, na katerem so preučili lišaje, je raslo na križišču med ulicama Valentinis in Tartini, kjer je promet izredno gost. Naj spomnim, da na količino dušikovega dioksida v atmosferi najbolj vpliva promet, in sicer za 44 odstotkov, sledijo pa kurjava s 30 odstotki, industrijske dejavnosti z 11 odstotki in drugi viri. Kakovosti zraku na območju, kot je tržiško, ne moremo meriti le na podlagi lišajev na enem drevesu,« je povedal Daris in izzval aplavz delavcev termoelektrarne A2a, ki so se udeležili zasedanja. Daris je predstavil tudi podatke o koncentraciji prašnih delcev PM10, dušikovih oksidov in žveplovih oksidov med leti 2007 in 2013. Po njegovih besedah je na Trži-škem koncentracija teh snovi doslej ostala krepko pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Daris je še dodal, da agencija ARPA in Tržaška univerza ravnokar zaključujeta novo študijo z epifitskimi lišaji, ki jo je ustanovama zaupala dežela FJK (rezultati naj bi bili znani pred koncem aprila), Barbone pa je predstavil svoj predlog za izvedbo epidemiološke študije, v okviru katere bodo preverili, kakšna je razširjenost rakastih obolenj v Tržiču in okolici, ter hkrati ugotavljali, kateri so glavni povzročitelji onesnaževanja. Termoelektrarna v Tržiču Bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20 . marca 2014 1 3 gorica - Prihodnje leto novo gradbišče Korzo Italia bosta polepšala porfir in nabrežinski kamen Osrednja goriška prometnica se bo prihodnje leto spremenila v gradbišče. Tako napoveduje občinska uprava, ki je pred kratkim objavila razpis za izbiro načrtovalca, kateremu bodo zaupali dokončni in izvršilni načrt obnove Korza Italia. »Z obnovo glavne mestne ulice ter Trga Sant'Ila-rio in trga v Podturnu, ki sta vključena v projekt Pisus, bo postopek preobrazbe našega mesta zaključen,« pravi goriški župan in odbornik za javna dela Ettore Romoli, ki obnovo mestnega jedra uvršča med prioritete svoje uprave. Rok za prijavo na razpis se izteče 7. aprila, naslednjega dne pa bo tehnična komisija začela pregledovati ponudbe prijavljenih podjetij. »Načrtovalca ne bomo izbrali le na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ampak bomo upoštevali tudi izkušnje in kakovost. Pregledovanje in ocenjevanje ponudb bo zato trajalo približno en mesec,« pojasnjuje vodja občinskih tehničnih uradov Mauro Ussai, ki računa, da bo do priprave in odobritve izvršilnega načrta prišlo že konec poletja. »Nato bomo izpeljali dražbo za izbiro izvajalca, dela pa se bodo najverjetneje začela v prvih mesecih prihodnjega leta,« pravita Romoli in Ussai, po katerem bo gradbišče zasedalo Korzo Italia vsaj eno leto, ceste pa ne bodo nikoli popolnoma zaprli za promet. Z denarjem, ki ga ima na razpolago, bo občinska uprava obnovila odsek Korza Italia med lekarno Orso bianco ter križiščem z ulicama Pitteri in Rossini, v okviru istega sklopa del pa bo obnovila tudi vzhodni stranski pas Korza vse do Spominskega parka. V središču predhodnega načrta, ki ga je že lani izdelala arhitektka Paola Rigonat Hugues, je ovrednotenje dveh stranskih pasov Korza Italia, ki sta danes namenjena pešcem in kolesarjem, medtem ko bo prometni režim ostal nespremenjen: po obnovi bo cesta tako kot zdaj asfaltirana in dvosmerna, ohranjena pa bodo tudi parkirna mesta. Predmet projekta sta torej predvsem stranska pasova Korza, na katera gledajo trgovine in lokali. Ožji pločnik ob stavbah, ki je v lasti zasebnikov, bo tlakovan z na- brežinskim kamnom, preostali del pločnika na obeh stranskih pasovih pa bodo tlakovali s porfirjem. Pločnik bodo dvignili na raven robnikov zelenic, ki jih bodo očistili in uredili, obnovljena pa bo tudi javna razsvetljava. Kaj pa kolesarska steza? Načrtovalci so morali najti kompromis med potrebami kolesarjev in gostincev, zato bo prvi del kolesarske steze (do križišča z Ulico IX Agosto) urejen na zahodni strani Korza (tisti, kjer je nekoč deloval kino) in bo potekal po cestišču (levo od zelenic), od knjigarne Antonini dalje pa bo kolesarska steza potekala po sedanji progi. V okviru prvega sklopa del bodo ne nazadnje ovrednotili območje pred pokrajino, kjer bodo namestili klopi. »Načrt je vreden 3.500.000 evrov, za dela pa bomo porabili približno 2.500.000 evrov,« pojasnjuje Ussai. Predhodni načrt ne omenja zunanje opreme lokalov, po besedah župana Ro-molija pa občina že pripravlja nov pravilnik, ki se ga bodo morali držati gostinci. »Dokument bosta morala odobriti tudi spomeniško varstvo in občinski svet,« je povedal župan, po katerem bodo nova pravila bolj omejevalna od sedanjih. Podoba kioskov, senčnikov, mizic, itd. bo morala biti bolj homogena, gostinci pa bodo morali pred postavljanjem nove opreme prositi za dovoljenje spomeniško varstvo. (Ale) gorica - Trg Saba V bolnišnico zaradi trka ■ v • v v na krožišcu Na Trgu Saba v Gorici, v južnem delu mesta, se je včeraj okrog 15. ure pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili ranjeni dve osebi. Mlajši moški in ženska sta se z motornim kolesom peljala skozi tamkajšnje krožišče, kjer ju je v še nepojasnjenih okoliščinah podrl avtomobil. Na prizorišče nezgode je prihitela rešilna služba 118, ki je voznika motornega kolesa in potnico odpeljala v splošno bolnišnico. Oba sta se poškodovala, njuno zdravstveno stanje pa včeraj ni vzbujalo zaskrbljenosti zdravnikov. Okoliščine trka preučujejo mestni redarji. Balonasta svetila bodo zamenjali, stranska pasova Korza pa pretlakovali ale nova gorica - Grozeči plaz nad Šmihelom Živijo z razpokami Po štirinajstih letih krajani končno dočakali vsaj zasilno sanacijo - Do danes več obljub kot ukrepov »Na naši hiši je zaradi plazenja terena poškodovana glavna nosilna stena, ki meji na kuhinjo, vsi podi, tlaki so razpokani. V veliki meri smo sami spotoma sanirali zadevo, saj imam dva majhna otroka in ne morem čakati da mi voda ali pa živali prodrejo v hišo ...,« pravi Matjaž Furlan iz Šmihela. Na plazu, ki že štirinajsto leto ogroža celotno naselje Šmihel, so se te dni končno začela sanacijska dela. Potem, ko je država več let le obljubljala rešitev, je k zadevi pristopila novogoriška mestna občina in v proračunu zagotovila slabih 200.000 sredstev za izvedbo drenaže, ki bo zmanjšala dotok zalednih voda. »Na mestu razpoke smo se najbolj bali tega, da bi počila kakšna vodovodna cev,« opisuje Furlan trenutke, ko je bilo najbolj hudo. Pri sosedovih je še slabše. Starejša hiša je tako prepredena z razpokami, da je ni več moč rešiti. »Ta hiša je že predvidena za rušenje,« pojasnjuje Bogdan Zoratti, občinski svetovalec za zaščito in reševanje in dodaja, da skupaj s civilno zaščito budno spremljajo morebitne nove premike plazu. Če bo treba, bodo ogrožene prebivalce tudi evakuirali. »Najbolj ogroženi sta ravno ti dve hiši, potencialno pa še šest ali sedem,« pristavlja predsednik krajevne skupnosti Ozeljan, Marko Tribušon. Vaščani so si te dni lahko vsaj nekoliko oddahnili. Upanje, da se bo končno nekaj vendarle premaknilo na bolje, jim je vlila začeta sanacija terena. Po štirinajstih letih obljub s strani države so že skoraj obupali, ves ta čas se na plazu ni naredilo popolnoma nič. »Če ne bi stvari vzeli v svoje roke in naleteli na velik posluh občine, bi verjetno danes te sanacije še ne bilo,« opozarja Tribušon, ki pa se zaveda, da drenaža ne bo trajna rešitev: »Za dokončno sanacijo bo tre- ba storiti še marsikaj. Za to bi morala država primakniti 3 do 4 milijone evrov. Obljub je ogromno, uresničitve žal še ne.« Gmota, ki plazi v Šmihelu, je velika 100 krat 100 metrov, v globino sega kar 14 metrov. »Plazi pa ves teren od Nove Gorice do Razdrtega, nekje so tej sloji debelejši, nekje tanjši. Nekje se premikajo stalno, ponekod pa pride zaradi neugodnega vremena do hipne splazitve. V prihodnje lahko pričakujemo še kakšen podoben scenarij v kateri od tamkajšnjih vasi,« napoveduje geolog Boris Rijavec. »Trenutno se izvaja izkop oziroma polaganje drenaže, zato da se zmanjša dotok zalednih voda, s tem se počasi celotna zadeva tudi stabilizira. Za to pa bo, jasno, potrebnega nekaj časa. Gotovo pa se bo situacija zaselka Šmihel izboljšala. Minilo bo torej še leto do dve, da se zadeve vzpostavijo, da voda poišče pot in sledi drenaži tja kamor mora,« opisuje sanacijska dela na plazišču Rijavec. Ko je bil v prvi fazi izdelan projekt za sanacijo Šmihela, je bila predvidena kombinacija pilotne stene in drenaže. Drenaža se torej sedaj izvaja, glede pilotne stene pa s strani države ni več obljub. Ta je zaradi milijonske vrednosti zaenkrat tudi nedosegljiva. »V končni fazi bo treba z neko konstrukcijo zadevo utrditi, zna se pa zgoditi tudi to, da se zadeva stabilizira. Res pa je, da bomo z drenažo velik del zaselka v zaledju izsušili, vsega pa ne,« še o sanaciji, ki bo potekala predvidoma mesec dni, pojasnjuje Rijavec. Za prebivalce dveh najbolj ogroženih hiš v vasi se že načrtuje izgradnja nadomestnih montažnih objektov na novi lokaciji. »Kako in kdaj bomo to speljali, se še nismo dogovorili. Nekaj bo verjetno prispevala občina, nekaj Rdeči križ ...,« dodaja Zoratti. V novogoriški mestni občini je sicer 150 zemeljskih plazov. Najbolj kritičen je trenutno tisti na Fajdigovščih pod Škabrijelom. S sanacijo bodo v roku štirinajstih dni začeli na enak način kot v Šmihelu. Katja Munih i s j? ■ ■...■ v . - ■ ^Mr, I i Podgorski prikaz obrezovanja bumbaca PODGORA Oljke bodo odslej obrezovali učinkoviteje Praktični prikaz obrezovanja oljk, ki je potekal v sredo v priredbi kulturnega in rekreacijskega društva Paglavec iz Pod-gore, je dobro uspel. Tako kot lanski prikaz obrezovanja sadnega drevja je pobuda vzbudila kar nekaj zanimanja, saj se je nanjo prijavilo okrog dvajset ljudi, med katerimi niso bili le domačini, ampak tudi vešči in manj vešči oljkarji iz drugih vasi. Prikaz je potekal v oljčnem nasadu na Majnicah, ki je last člana društva Paglavec Riccarda Kocjančiča, vodila pa ga je specialistka za oljke in kmetijska svetovalka Irena Vrhov-nik iz Kopra. »Z uspehom pobude smo zadovoljni, saj se na naše vabilo niso odzvali le Podgorci in Podgorke. Udeleženci so prišli tudi iz Doberdoba, Rupe, Gabrij, Štandreža, Šte-verjana, Oslavja ...,« je povedal podpredsednik društva Paglavec Luciano Pelizzo, po katerem Vrhovnikova ni le prikazala, kako pravilno obrezujemo različne vrste oljk, ampak je odgovorila tudi na številna vprašanja in udeležencem ponudila kopico dragocenih nasvetov. »Udeleženci so se mi zdeli zadovoljni, nekateri so me tudi vprašali, ali nameravamo kakšen prikaz prirediti tudi prihodnje leto. Priznam, da na to nismo še pomislili, rade volje pa bomo prisluhnili predlogom,« je še dejal Luciano Pelizzo. 14 Četrtek, 20. marca 2014 GORIŠKI PROSTOR / redipulja - Dvajsetletnica Stez miru Virtualni muzej vojne S koncertom godbe San Paolino iz Ogleja bodo drevi ob 20. uri v Foljanu obeležili 20-letnico »Stez miru - Zgodovinskega turizma v krajih prve svetovne vojne«. Gre za permanentno pobudo krajevnega združenja Pro Loco, ki promovira kulturni turizem in poznavanje prve vojne. Prehojeno pot je povzel koordinator Stez miru, Franco Visintin, na včerajšnji predstavitvi v prostorih železniške postaje v Re-dipulji. Stavbo, ki je bila zgrajena leta 1936 in ima spomeniško vrednost, je državna družba železnic dala v brezplačno uporabo novoustanovljenemu združenju Grande Guerra FVG - Sentieri di Pace, zato da v njej uresniči virtualni muzej prve vojne. Predsednik združenja je Marco Pascoli, pisec knjig in ustanovitelj muzeja v kraju Ragogna na Vi-demskem; ostali člani vodstva so Franco Visintin (Pro Loco Foljan-Redipulja), Roberto Todero (združenje Zenobi), Giorgia Sbrizzi (zadruga Idea 45), Giuliana Variola (združenje Clio), Ugo Falcone (»Agenzia italiana per il Patrimonio culturale«) in Giovanni Avia-ni Fulvio (založba Aviani & Aviani). Včerajšnja predstavitev novega združenja je bila obenem priložnost za napoved koncerta mednarodnega orkestra, ki ga bo na območju kostnice v Redipugli vodil Ric-cardo Muti ob predvideni udeležbi predsednikov Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske, pa tudi za napoved odprtja virtual-nega multimedijskega muzeja. Uresničilo ga bo združenje Skylab, ki bo namestilo pet totemov - po enega za vsako leto vojne -, na katerih bodo vrteli vojne posnetke, fotografije, računalniške aplikacije, tridimenzionalne prikaze ..., vse to z glavnim namenom, da k temi pritegnejo mladino. Muzej naj bi odprli 28. junija letos, ob obletnici sarajevskega atentata. Železniška postaja v Redipulji »Dvajsetletno delo se danes obrestuje. Organizacija, ki stoji za Stezami miru, je edina operativna sredina, ki bo znala ponuditi konkretne vsebine ob stoletnici začetka vojne,« je prepričan župan Foljana-Redipu-lje, Antonio Calligaris. Občina je pomagala pridobiti železniške prostore in je na navezo društev, ki bodo uresničila muzej, iz sklada družbe Terna preusmerila 50.000 evrov letos in 30.000 evrov prihodnje leto. O povezovalni vlogi združenja Pro Loco pod okriljem Stez miru se je včeraj pohvalno izrazil tudi Marco Mantini iz goriške skupine za raziskovanje prve svetovne vojne, ki je izpo- bonaventura stavil zasluge pri vzdrževanju vojnih pomnikov. Omembo zaslužijo še sodelovanja, ki so jih spletli v širšem prostoru in čez mejo, na primer s Kobaridom v Sloveniji in s krajem Mauthen na Koroškem. Z delom prostovoljcev so izpeljali na stotine pobud in dogodkov; med drugim upravljajo turistično-informativno točko IAT pri kostnici v Redi-pulji in prirejajo potovanja z zgodovinskim vlakom na relaciji Redipulja-Kobarid, ki bo na pot ponovno krenil 9. maja. »V dvajsetih letih smo uresničili marsikaj, kar drugi danes posnemajo,« je ponosno pripomnil Franco Visintin. ronke - Detroit Dežela sodnik Na sedežu industrialcev v Gorici je včeraj potekalo ponovno soočanje med lastništvom ronške tovarne Detroit Refrigeration in sindikati, a pravih novosti ni prišlo na dan, saj so pričakovanja osredotočena na srečanje, ki bo v prvem ali drugem tednu aprila na deželi. Predmet včerajšnjih pogovorov je bilo zlasti podaljšanje obdobja, ko bodo veljale solidarnostne pogodbe, do 31. decembra (sedanji rok je letošnji maj) in pa spodbude za zapustitev delovnega mesta, toda sklepov niso sprejeli. »Podjetje De Rigo ostaja pri namenu, da bo tovarno zaprlo, če pa se bo spoštoval prvi osnutek dogovora, se bo dialog lahko nadaljeval,« je po včerajšnjem srečanju dejal pokrajinski tajnik sindikata Fiom CIGL, Thomas Casotto. Na podobnem srečanju izpred enega tedna je do nekaterih premikov le prišlo. Trideset delavcev bodo preselili v tovarno v kraju Sedico (Belluno); evidentirali jih bodo na osnovi pogovorov. Ukrep mobilnosti pa bodo uvedli za tiste, ki imajo pogoje za upokojitev ali bodo poiskali novo delovno mesto. Sindikati čakajo predvsem na ugotovitve izvedencev, ki jih je imenovala dežela in ki so si prišli ogledat obrat v Ulici Redipuglia z namenom, da ocenijo njegovo tržno vrednost. Podjetje je namreč osvojilo predlog sindikatov, naj se nepremičnina proda ali poišče zanjo novega najemnika, vendar za pravično ceno. Vlogo »sodnika« bo torej odigrala dežela, ki bo lahko posegla tudi s pomočjo družbe Friulia. Goriški karabinjerji in vojna Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Franca Miccolija »Carabinieri di Gorizia 19421945 - Memorie degli anni bui«. Avtorja in knjigo, ki jo je izdal Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, bodo predstavili Ivo Jevnikar, Georg Meyr in Roberto Spazzali, ki je h knjigi prispeval uvod. Ameriški konzul pri županu Goriški župan Ettore Romoli je včeraj na županstvu gostil Kilea Scotta, generalnega konzula ZDA v Milanu. Med srečanjem sta se Romoli in gost pogovorila o raznih vprašanjih, Scott pa je tudi pohvalil pobude goriške občine na področju čezmejnega sodelovanja. GSO pod drobnogledom Goriška zveza okoljevarstvenikov Legambiente bo danes ob 18. uri priredila javno srečanje na temo gensko spremenjenih organizmov (GSO). Predavala bosta docent Videmske univerze Raffaele Testolin in predstavnik zveze Legambiente Emilio Gottardo. Srečanje bo potekalo v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi, prirejajo ga v sodelovanju z združenjem Hiša filma. Zapuščina istrskih ezulov V hotelu Entourage v Gorici bo danes ob 17.30 okrogla miza na temo vračanja nepremičnin in zemljišč istrskim ezulom; v ospredju bodo zlasti pravni vidiki. Pobudnik je združenje ANVGD. Pomladni petki v Vrtojbi Pomladni petki bodo od danes do 23. maja v Mladinskem centru Vrtojba obiskovalcem ponudili energijo izključno primorskih izvajalcev kantavtorske, worldmusic, etno in jazz glasbe. Nocoj ob 21. uri bo na odru Drago Mislej - Mef in NOB. (km) nova gorica - Iščejo nove goste Prvi Hitov preboj na kitajsko tržišče Po več letih napornih tržnih prizadevanj je novogoriški družbi Hit v sodelovanju s slovenskim konzulatom v Šanghaju uspelo organizirati prihod prve skupine igralniških in poslovnih gostov iz Kitajske. Skupina prihaja danes na desetdnevni delovno-zasebni obisk, med njimi so tudi turistični agenti in vinski trgovci. Doslej je Hitu v svoje igralnice že uspelo pritegniti kitajske goste predvsem iz bližnjih italijanskih pokrajin ali kitajske turiste, ki so potovali po Evropi, tokrat pa je s prvim organiziranim prihodom gostov uspel pomemben preboj na oddaljeni trg Kitajske. V skupini so ob igralniških gostih tu- di agenti ene največjih kitajskih turističnih agencij in trgovci z vini, ki bodo poslovno pot izkoristili za prve ocene možnosti sodelovanja na turističnem področju kot tudi priložnosti novih investicijskih in uvo-zno-izvoznih partnerstev. Obisk pomeni velik poslovni izziv in raziskovanje novih tržnih priložnosti, ki pa jih spremljajo številne birokratske ovire in zadrege, pravijo v Hitu, kjer so za delo s kitajskimi gosti dobro pripravljeni. Poskrbeli so za osnovno izobraževanje zaposlenih, izdali priročnik za delo z azijskimi gosti in se izkazali tudi z organizacijo njim namenjenih dohodkov; med te sodi praznovanje kitajskega novega leta v igralnici Perla. (km) nova gorica - Župani pozivajo vlado Novi zakon o igrah na srečo »naj bo razvojno naravnan in naj ne bo omejitev stav« Kar na štiri naslove je romal poziv s predlogi strokovne javnosti za izboljšanje predloga novega slovenskega zakona o igrah na srečo, ki so ga na torkovi seji sveta severno-primorske regije oblikovali župani. Od predsednice vlade, ministra za finance, državnega sekretarja na ministrstvu za finance ter ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo pričakujejo, da bodo njihove predloge upoštevali v novem zakonu. Na ta način bi po njihovem mnenju dobili zakon, ki bo omogočil razvoj igralništva. Župani predlagajo, naj novi zakon ne spreminja obstoječega načina podaljševanja obstoječih koncesij; igralniške koncesije naj se delijo v pet kategorij: mega igralniško-zabaviščni center, igralniško-zabaviščni cen- miren - Žrtve zavezniškega bombardiranja letališča Spomin še vedno živ Umrlim civilistom so se poklonili s petjem, glasbo in recitacijami - Jutri komemoracija v Štandrežu Damijana Čevdek Jug in hči Ivana med nastopom v Mirnu foto vip ter, igralnica grand casino, igralnica casino, igralni salon. Ta razvrstitev po njihovem prepričanju omogoča podjetjem, ki vlagajo v igralniško ponudbo, da se razvijajo, investirajo, zaposlujejo in privabljajo v regijo nove goste. Od vlade pričakujejo tudi, da se bodo koncesije podeljevale za najmanj deset let, razen za mega igralniško zabaviščni center najmanj 20 let. Po novem predlogu se zmanjšuje število koncesij na 30, vendar je potrebno pri zmanjševanju upoštevati desetletno prehodno obdobje. Odpravi naj se kakršna koli omejitev stav, saj bi omejitve postavile prireditelje v nekonkurenčen položaj do igralniške ponudbe v sosednji Italiji in bi povzročile propad igralniške ponudbe v Goriški regiji, so prepričani župani. (km) V Mirnu so se v torek spomnili tragičnega dogodka, ki je pred sedemdesetimi leti zaznamoval vasi okrog goriškega letališča. Slovesnost z nastopom pevskih zborov, recitatorjev in glasbenikov je bila po-klon skoraj štiridesetim civilistom, ki so bili žrtve zavezniškega bombardiranja letališča in bližnjih vasi. Samo v Mirnu in Ore-hovljah so našteli 32 mrtvih, katerim so pred leti postavili spominsko ploščo na spomenik padlim v NOB v mirenskem parku ob mostu preko Vipave. Torkov dogodek so priredili novo-goriški in mirenski borci NOB, krajevna skupnost Miren in kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje. Slovesnosti, na kateri so se spomnili tudi 70-letnice naci- stičnega požiga dela Mirna, se je udeležilo veliko ljudi. Zapela sta moška pevska skupina Chorus, ki ima med svojimi člani tudi pevce iz sosednje sovodenjske občine, in ženski zbor Društva kmečkih žena iz Mirna in Orehovelj. Sledili so še nastopi mladih domačih recitatorjev in glasbene točke, med katerimi je bil nastop Damijane Čevdek Jug na kitaro in Ivane Jug na violino - sicer mame in hčere - s centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Slavnostni govor so prireditelji zaupali Gabrijelu Devetaku, ki je tragične dogodke doživljal kot osemletni deček in so se mu globoko zasidrali v spomin. Združenje borcev je na spomenik položilo spominski venec, za konec pa je trobentač zaigral še prilož- Boris Pahor GORICA Stoletje Borisa Pahorja Monografija avtorice Tatjane Rojc o Borisu Pahorju z naslovom »Cosi ho vissuto - Biografia di un secolo« bo predstavljena tudi v Gorici. Tržaškega pisatelja in omenjeno avtorico bo jutri z začetkom ob 10.30 gostil Kulturni center Lojze Bratuž. Srečanje v obliki pogovora med tržaškima gostoma bo namenjeno zlasti obogatenemu italijanskemu prevodu slovenskega izvirnika knjige »Tako sem živel - Stoletje Borisa Pahorja«, zato bo predstavitev potekala v italijanskem jeziku. Pobudnika sta ob centru Lojze Bratuž še posoška državna knjižnica in goriška pokrajina. nostno melodijo. Žrtve tedanjega bombardiranja so bile tudi v Štandrežu. V torek so se jih spomnili v štandreški cerkvi, jutri ob 17.30 pa bodo na vaškem pokopališču odkrili ploščo nad grobom, v katerega so položili posmrtne ostanke umorjenih domačinov, ki niso imeli družinskega groba. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. marca 2014 15 ZBOROVSKA REVIJA - Nocoj in v nedeljo Primorska bo prepevala tudi v Štandrežu in Gorici Na reviji Primorska poje se zborovska stvarnost prikaže v vseh svojih aspektih in v duhu ustaljenih tradicij. Med temi je tudi hvalevredna stalnica, in sicer povprečno dobra raven nastopajočih zborov na goriškem delu revije, kar bodo organizatorji skušali ponoviti tudi ob koncu tega tedna z dvojnim dogodkom. Zveza slovenske katoliške pro-svete, ki pri organizaciji revije sodeluje z Zvezo pevskih zborov Primorske, Zvezo slovenskih kulturnih društev in tržaško Zvezo cerkvenih pevskih zborov, bo poskrbela za prijetna pevska doživetja danes in v nedeljo, ko bodo glasovi primorskih pevcev zazveneli v duhu nabožne in posvetne literature. Tematski koncert sakralne glasbe bo po tradiciji potekal v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu nocoj z začetkom ob 20.30. Slovenska cerkvena literatura, pravoslavne skladbe, mojstrovine iz svetovnega zaklada od renesanse do dvajsetega stoletja bodo vsebine bogatega večera, na katerem bo nastopilo kar osem zborov. Glasbeni večer bo začela gostu- joča skupina iz Zagreba, zaključil pa bo priznani komorni zbor Ipavska, ki ga vodi Matjaž Šček. Sedem zborov bo popestrilo nedeljski glasbeni popoldan v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (začetek ob 17. uri), kjer bo vezna nit programa ljudska glasba od Istre do Dalmacije in od Koroške do Sicilije. Peli bodo zbori in skupine iz Istre, Idrije, Tržaške in Benečije, Goriško pa bo zastopal mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana. (rop) GORIŠKA BRDA Briška olja osvojila zlato in srebro Oljkarji iz Goriških Brd so se s svojimi olji ponovno odlično odrezali, tokrat na mednarodni prireditvi »Nočnjak 2014« v Za-dru, ki velja za najprestižnejše in najpomembnejše srečanje s področja oljčnega olja in oljkarstva na Hrvaškem. Osvojili so sedem zlatih in dve srebrni kolajni. Na tekmovanju in ocenjevanju olj je sodelovalo 303 pridelovalcev iz Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Albanije. Brici, člani Društva oljkarjev Brda, Vinska klet Goriška Brda in Biotehniška šola Šempeter so na ocenjevanje poslali skupaj dvanajst vzorcev. Družina Prinčič iz Višnjevi-ka je za ekstra deviško oljčno olje sorte Belica osvojila zlato kolajno, uvrstitev med »top 10«, to je deset najboljših olj prireditve, in plaketo ter pokal za najboljše sortno ekstra deviško oljčno olje. Na senzoričnem ocenjevanju je njihovo olje sorte Belica doseglo izjemnih 99,09 od 100 možnih točk. Aleš Bučinel iz Gradnega je prejel zlati kolajni za olji Belica in Blend - olje mešanih sort, Marjan Jericijo iz Podsabotina je odnesel zlati kolajni za olji iz sort Leccione in Belica, kmetija Drnovšček-Kovačevi iz Vedrijana je prejela zlato kolajno za olje sorte Belica, Jadran Jakončič s Huma pa je ponovil uspeh iz nedavne prireditve Maslina in bil nagrajen z zlatom za sortno briško Črnico. Srebrni kolajni sta prejela Boris Marinič - Bose za briško Črnico in Marjan Jericijo za olje sorte Leccino. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. ~M Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 21. marca, ob 20.30 muzikal »Le betoneghe, ovvero le pettegole«, nastopa skupina Teatro dei Pazzi iz kraja San Dona (VE); predprodaja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). KOMIGO BABY 2014 v Kulturnem domu v Gorici: v nedeljo, 23. marca, ob 11. uri »Peter in volk«, režija Sergej Verč, igra Franko Korošec; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; info@kul-turnidom.it). SKŠD KRAS DOL-POLJANE vabi v soboto, 22. marca, ob 20. uri v športno kulturni center Pavlina Komel na Palkišču na ogled Kraške muziKo-medija »(u)TRI(n)KI«; nastopa KUD Grešni kozli. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 24. marca v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 22. marca ob 20. uri »Križ« (Matjaž Briški); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino fl Razstave dolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 21. marca; ob 20.45 recital ruske pianistke Inge Dzekt-ser; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 25. marca, ob 19.30 »Pomladni koncert«, ki ga prirejata Dijaški dom Simon Gregorčič in Kulturni dom Gorica. Nastopil bo Simfonični orkester glasbene šole Novo Mesto. KC LOJZE BRATUŽ, ZCPZ IN ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabijo na koncert judovske glasbe inspiriran s Haggado z naslovom »Tehilim« v sklopu letošnje koncertne sezone v četrtek, 27. marca, ob 20.30 v goriški sinagogi v Ul. Ascoli 19 v Gorici. Nastopila bo skupina Carmina Slovenica iz Maribora. Predprodaja vstopnic od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije po tel. 0481-531445, kcl.bratuz@libero.it. M Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Mr. Pea-body e Sherman«; 19.45 - 22.00 »Lei«. Dvorana 2: 18.00 - 19.50 »Supercon-driaco - Ridere fa bene alla salute«; 21.40 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 21.45 »Noi 4«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 »Mr. Peabody e Sherman«; 20.00 - 22.10 »Ne-ed for Speed«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.20 - 22.10 »Amici come noi«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Lei«. Dvorana 4: 16.00 »Tarzan«; 17.50 - 22.10 »47 Ronin«; 20.10 »Allacciate le cintu-re«. Dvorana 5: 16.00 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Noi 4«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 17.00 predavanje dr. Viljema Ščuke o otrocih z DHD motnjo in uvod v film, ki bo ob 18.00 »Navihani Bram« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Ljubezen« (Filmsko gledališče). V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli 12 v Gorici bo danes, 21. marca, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Vietri - Sono, persone e non cose«; vstop prost. MUZEJ MODE IN UPORABNE UMETNOSTI v goriškem grajskem naselju vabi na odprtje razstave z naslovom »L'or-namento scintillante - Bleščeči okraski« v petek, 28. marca, ob 18. uri; na ogled bo od torka do nedelje 9.00-19.00; več na www.gomuseums.net. Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Ro- PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 048120678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v juniju osemdnevni izlet v Pireneje z obiskom Andorre in Barcelone. Potovanje s turističnim avtobusom, spremstvo Janez Pretnar. Predviden je planinski del in turistični del z obiskom Andorre, Barcellone in nekaterih znanih krajev, tudi Lurda. Organizacija izleta: Alpetour. Prijave (čimprej) in informacije: tel. 0481-882079 -Vlado, v večernem času. »POMLADNA DNEVA« v organizaciji italijanskega sklada za okolje FAI na So-vodenjskem bosta namenjena obisku rubijskega gradu in Brestovca v soboto, 22., in v nedeljo, 23. marca. Za vodene oglede v slovenskem jeziku bodo poskrbeli dijaki slovenskega višješolskega centra v Gorici. Vodeni ogledi gradu bodo trajali približno eno uro in bodo tako v soboto kot v nedeljo potekali med 9. in 17. uro, približno tri ure pa bodo trajali vodeni ogledi ostalin na Brestovcu, ki bodo na sporedu vsakih dvajset minut. Prvi ogled se bo začel ob 9. uri, zadnji pa ob 14. uri. Za prevoz od ene točke do druge bo z manjšimi avtobusi poskrbelo pokrajinsko prevozno podjetje APT, organizatorji udeležencem priporočajo udobno in športno obutev. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu KRUT-a, v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG prireja v nedeljo, 23. marca, pohod Cerje-Trstelj. Zbirališče pri Deve-takih pred gostilno Miljo ob 8.30, hoje približno 3 ure, vodi Srečko; informacije po tel. 335-5421420. SKRD JADRO IZ RONK v okviru pro- ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE - GORICA ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZB0R0V-TRST JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI PRIMORSKA POJE 2014 Petek, 21. marca, ob 20.30 Standrež, cerkev Sv. Andreja ap. Nastopajo: Duhovni MePZ A.M. Slomšek, Slovenski dom - Zagreb MePZ Brnistra ■ Sv. Anton MePZ Mačkolje Ceh/l^PZ Zvon - Ilirska Bistrica ZeVS Vinika-Medana CeMePZ Sv. Jernej - Opčine ŽeVS MPZ Barkovlje Komorni zbor Ipavska - Vipava Soprireditelj Prosvetno društvo Standrež Nedelja, 23. marca, ob 17. uri Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Nastopajo: MoVS Karrtadore - Brezovica MePZ Rečan - Grmek . MePZ Senožeče ZePZ Ivan Rijavec - Črni Vrh nad Idrijo MePZ Haliaetum - Izola MoPZ Vasilij Mirk - Prašek Kqntovel MePZ Frančišek Borgija Sedej - Steverjan Soprireditelj Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice jekta »Spoznavanje voda Slovenije« in v sodelovanju s centrom CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v grad Turjak, Rašico, Tabor Cerovo, Stično in Šmarje Sap v nedeljo, 30. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta, Sara). KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« v nedeljo, 13. aprila, iz centra Danica na Vrhu. Pohod, dolg približno 10 km, je namenjen vsem ljubiteljem kraške ku-linarike in kraških znamenitosti s posebnim poudarkom na ostalinah in sledovih, ki jih je na teritoriju v okolici kraške vasi Vrh pustila 1. svetovna vojna. Štart pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro, med potjo bodo po-hodnike čakale stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Pred startom je obvezna prijava in plačilo štartnine, takrat bodo udeleženci prejeli bone za degustacijo kraških dobrot in pašte z golažem iz divjega prašiča ob zaključku; prijave do 10. aprila na pohod2014@pohod.it ali po tel. 338-4390324. Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; več na www.pohod.it. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). □ Obvestila RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v sodelovanju s civilno zaščito in ribiškim zavodom ETP v nedeljo, 23. marca, čistilno akcijo na območju sovodenjske občine ob bregovih Vipave in Soče. Zbirališče ob 8.30 na sedežu ribiškega društva. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 29. marca, na sedežu društva tekmovanje za najboljšo salamo; vzorce bodo zbirali do 16. ure, sledila bosta po-kušina in nagrajevanje. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI prirejajo ustvarjalne delavnice ob sobotah med 14.30 in 16.30 za otroke med 6. in 12. letom starosti z naslovom »Questo l'ho fatto io!«: 22. marca »Il magico scac-cia- pensieri!«; obvezna prijava po tel. 347-1733342 ali na noidellarte@libero.it. 0 Prireditve KULTURNO ZDRUŽENJE IN ŽUPNIJA IZ ZDRAVŠČIN bosta predstavila javnosti oljno upodobitev Svete družine slikarja Toneta Kralja, ki ga je pred nekaj leti odkrila domačinka Aleksandra De-vetak, v soboto, 22. marca, ob 17.30 v župnijski dvorani v Zdravščinah. O Tonetu Kralju bo predavala umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn, av- Osebnost nas prisili, da se premaknemo, obveznost, da nadaljujemo, disciplina pa, da vztrajamo. (Zig Ziglar) Ob pomembnem dosežku svojemu goriškemu članu vodstva Davidu Peterinu iskreno čestita SKGZ torica monografije o slikarju. Slika bo na ogled tudi v nedeljo, 23. marca, med 10. in 12. uro. V KULTURNEM DOMU V DESKLAH bo v ponedeljek, 24. marca, ob 18. uri predstavitev knjige novinarja Roberta Covaza »Amianto - I polmoni dei cantierini di Monfalcone«. Avtorja bo predstavil goriški novinar Andrea Bellavite, poskrbljeno bo za prevajanje iz italijanščine v slovenski jezik. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bo v sklopu srečanj z avtorji v torek, 25. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »Auschwitz je tudi tvoj« tržaške deporti-ranke Marte Ascoli, ki je v slovenskem prevodu Magde Jevnikar izšla pri založbi Mladika. Spremno besedo v knjigo je napisal Boris Pahor. Srečanja se bosta ob prevajalki Magdi Jevnikar udeležila tudi tržaška predsednica vsedržavnega združenja de-portirancev ANED, zgodovinarka Dunja Nanut in sin avtorice Davide Puzzolo. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 21. marca, ob 18. uri ob svetovnem dnevu poezije bo gledališka predstava - uprizoritev poezije 23 pesnic in pesnikov članov Celjskega literarnega društva »Premalo za življenje« Kristiana Koželja; več na www.ng.sik.si. DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI prireja danes, 21. marca, ob 18. uri v knjigarni Antonini v Gorici predstavitev romana pisatelja Giovannija Spizza »Attacco di panico. Una confessione«. »PRIMAVERA IN ARTE - POMLAD V UMETNOSTI 2014«: s prostim vstopom v občinskem avditoriju v Ronkah do 11. aprila: danes, 21. marca, ob 18.30 srečanje Angelom Floramom, ki bo predstavil knjigo »Balkan Circus«; več na www.comuneronchi.it. SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v sodelovanju s klubom Kraških Jagerjev predavanje zdravnika Franca Popazzija z naslovom »Prisotnost klopov v našem okolju. Njihova nevarnost, poznanje in preprečevanje« danes, 21. marca, ob 19.30 v športno kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču. V GALERIJI Art OpenSpace v Ul. Diaz 4 v Gorici bo v sklopu niza »Fare voci & ve-nerdi« danes, 21. marca, ob 20.30 srečanje z avtorji Natalio Bondarenko, Erosom Olivottom, Petro Koršič in Jurijem Palj-kom ob glasbeni spremljavi Maura Radi-gne. Predstavitev organizirata kulturno združenje Equilibri iz Gorice in Fare Voci. Giornale di scrittura (www.isonti-na.beniculturali.it). 0 Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 3402719034. Pogrebi DANES V PODGORI: 10.10, Antonio Breganti (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Marcella Antoni por. Sgorbissa iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepeli-tev; 10.50, Alberto Bone iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER: 11.00, Marino Calligaris (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 2 Petek, 21. marca 2014 APrimorski r dnevnik PIRLO IZLOČIL FIORENTINO FIRENCE - Prosti streli so zaščitni znak vezista Juventusa Andree Pirla (na sliki). Dosegel ga je tudi sinoči na povratni tekmi osmine finala evropske lige proti Fiorentini. V 26. min. drugega polčasa. Tekma je bila dotelj izenačena, Fiorentini pa je bel izid, po izidu 1:1 na prvi tekmi v Turinu, celo ustrezal. Po golu pa je gostiteljem povsem upadel pogum, zaradi izključitve so tekmo tudi končali v desetih. Večerna tekma: Napoli - Porto 2:2 (prva tekma 0:1), strelci: Pandev (N) v 21., Ghilas v 69., Quaresma v 76. in Zapata (N) v 92. min. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E MARIA HÖFL RIESCH POTRDILA UPOKOJITEV GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Nemka Maria Höfl Riesch (29 let) po 13 letih v svetovnem pokalu (27 zmag) končuje športno pot. «Ko v Nemčiji vsi uživajo v poletju, sem v Zermattu, na Novi Zelandiji, ali pa v Čilu in treniram,» je že pred časom dala vedeti, da jo tovrstno življenje ne zanima več. Riesche-va, njen manager je slavni nogometaš Franz Beckenbauer, je v sezoni 2010/11 osvojila veliki kristalni globus, z olimpijskih iger ima tri zlate in srebrno medaljo. Dvakrat je postala svetovna prvakinja, skupaj pa ima s SP šest medalj. MOTOCIKLIZEM - Mladi Španec bo naslov MotoGP branil proti istim tekmecem Marqueza zdaj lovijo DOHA - Potem ko so dirkači formule 1 prejšnji konec tedna v Avstraliji začeli novo sezono, čaka nov start tudi elitno tekmovanje motociklistov. Svetovno prvenstvo se bo začelo na zdaj že tradicionalni postaji v Katarju, kjer se bo v nedeljo pod žarometi mladi španski zvezdnik Marc Marquez prvič znašel v vlogi branilca naslova. Marquez je lani postavljal in prestavljal mejnike, ko je pri 21 letih postal svetovni prvak v razredu motoGP. Zdaj bo v vlogi tistega, ki ga tekmeci lovijo. Začetek sezone pa bo zanj še posebej stresen, saj si je na pripravah zlomil nogo in bo vsaj na začetku še nastopil nekoliko zadržano. Tekmeci pa ostajajo isti kot lani. Španska zasedba z Jorgejem Lorenzom in Danijem Pedroso želi poravnati račune z rojakom iz prejšnje sezone, italijanski veteran Valentino Rossi pa upa, da bo leto 2014 boljše kot 2013. V Ducatiju so pripeljali Cala Crutchlowa, v ekipi ostaja Andrea Dovizioso, v ekipo Monster Yamaha pa se je preselil lanski svetovni prvak ra- KOŠARKA EP 2015: Zmešnjava v Ukrajini KIJEV - Predsednik organizacijskega odbora košarkarskega EP 2015 v Ukrajini Markijan Lubkivski je v sredo novinarjem v Kijevu predstavil nič kaj rožnato stanje ter menda pretehtano odločitev za odpoved prvenstva zaradi zaostrenih političnih razmer. Po njegovem mnenju politični in ekonomski položaj v državi ne dovoljujeta izvedbe tako velikega športnega dogodka. Lub-kivski pa je očitno v javnosti govoril brez predhodnega posveta s predstavniki tamkajšnje ukrajinske košarkarske zveze, saj ga je ta de-mantirala. Vodstvo mednarodne košarkarske organizacije Fiba Europe pa je potrdilo, da jih Ukrajina uradno ni obvestila o tem, da so odpovedali organizacijo prvenstva. NBA - Košarkarji Phoenix Suns so dosegli novo pomembno zmago na poti do uvrstitve v končnico. Sonca so pod domačimi obroči premagala Orlando Magic s 109:93. Prvi strelec Phoenixa je bil znova Ljubljančan Goran Dragic, ki je prispeval 18 točk, 6 podaj, skok in dve ukradeni žogi. JERONČIČ - V prvi tekmi polfinala končnice 1. slovenske odbojkarske lige so Braslovče kanalskega strokovnjaka Zorana Je-rončiča s (11, 10, 18) v gosteh izgubila proti favoriziranemu KBM Branik iz Maribora. Druga tekma bo jutri v Braslovčah. BIATLON - Slovenski biatlo-nec Jakov Fak (26:05,9/1) je z enim zgrešenim strelom zmagal na tekmi svetovnega pokala na Holmenkollnu. zreda moto2 Pol Espargaro, ob njem bo vozil še Bradley Smith.V novi sezoni bodo v tem razredu štirje novinci, poleg Espargaroja še Francoz Mike di Meglio, Britanec Scott Redding in Avstralec Broc Parkes. V novem moštvu bo tudi Američan Nicky Hayden, po novem član ekipe Drive M7 Aspar, medtem ko sta Nemec Stefan Bradl in Španec Alvaro Bautista ostala pri ekipah iz prejšnje sezone. Tokrat bo v elitnem razredu prvič po več letih tudi bratska naveza, saj nastopa tudi starejši Espargaro, Aleix, a ne v istem moštvu kot mlajši brat. Dirkači pa so z uspehi iz preteklosti poskrbeli tudi za rekordno sezono. Kot je sporočilo vodstvo tekmovanja, še nikoli ni bilo v karavani toliko svetovnih prvakov, kar 11 v različnih razredih motoci-klizma, ki imajo skupno 26 svetovnih lovorik, posamične zmage v vsaj enem razredu pa ima kar 16 voznikov, ki so skupaj zbrali 333 zmag. «Prihajajoča sezona bo težka. Jasno je, da bosta moja najhujša tekmeca Jorge in Dani, ne smemo pa pozabiti na Rossi-ja. Ne vemo, kako se bo znašel Ducati, prihaja Pol Espargaro ... prepričan sem, da bo zelo zanimivo,» je pred sezono razmišljal prvak Marquez in dodal: «Seveda čutim pritisk. Zdaj branim naslov in vse oči bodo uprte vame. Najpomembneje pa je, da bom stalno nabiral točke.» Lansko zmago na uvodni dirki bo branil Lorenzo, Marquez v Katarju v elitnem razredu še ni zmagal, ima pa prvo mesto v moto2 iz leta 2012. Sezona dirk se bo znova začela v Lo-sailu, kjer gostijo uvodno preizkušnjo od sezone 2007, leto pozneje je premiero doživela nočna dirka na osvetljeni stezi. Karavana se bo nato preselila v ameriški Austin, kjer se bo 13. aprila sezona nadaljevala, nato sledi novinka v koledarju, argentinska dirka, ter spomladansko-polet-ne klasike v Jerezu, Le Mansu, Mugellu, Barceloni, Assnu (kjer bo seveda tradicionalna sobotna preizkušnja) in Sach-senrigu. Ljubitelji motociklizma bodo letos prikrajšani za eno najbolj zahtevnih stez v koledarju, Laguno Seco, saj kalifornijskega prizorišča ne bo med prireditelji dirk, druga ameriška dirka v sezoni bo sredi avgusta v Indianapolisu. Do konca - sezona ima 18 postaj - pa bodo sledile še dirke v Brnu, Silverstonu, Misanu, Alcanizu ter azijsko-avstralska turneja (Motegi, Phillip Island, Sepang), preden bo padel za-stor v Valencii 9. novembra. V šibkejšem razredu moto 2 so ostali brez prvaka Pola Espargaroja, ki se je preselil v najmočnejši razred, njegov lanski so-tekmovalec Tito Rabat pa bo letos eden od favoritov za zmago, močan pa tudi veteran Mika Kallio, v boju za vrh je mogoče pričakovati še enega izkušenega dirkača Thomasa Lüthija. Iz razreda nižje pa prihaja lanski prvak Maverick Vinales, novinec je tudi Luis Salom. Odhod slednjih pa odpora prostor za nove dirkače na vrhu razreda moto 3. Osmoljenec lanske sezone Alex Rins, ki je za las izgubil boj za naslov prvaka, ostaja v tem razredu, nevaren bo mlajši od bratov Marquez, Alex, v obratni smeri pa je selitev opravil Danny Kent, lani še član razreda moto 2.null Marc Marquez (levo), v ozadju pa Jorge Lorenzo med odmorom testiranj v Dohi ansa Zadnji prvaki 2013 Marc Marquez (Spa/Honda);2012 Jorge Lorenzo (Spa/Yamaha); 2011 Casey Stoner (Avs/Honda); 2010 Jorge Lorenzo (Spa/Yamaha); 2009 Valentino Rossi (Ita/Yamaha);2008 Valentino Rossi (Ita/Yamaha); 2007 Casey Stoner (Avs/Ducati); 2006 Nicky Hayden (ZDA/Honda); 2005 Valentino Rossi (Ita/Yamaha); 2004 Valentino Rossi (Ita/Yamaha); 2003 Valentino Rossi (Ita/Honda); 2002 Valentino Rossi (Ita/Honda); 2001 Valentino Rossi (Ita/Honda); 2000 Kenny Roberts (ZDA/Suzuki); 1999 Alex Criville (Spa/Honda);1998 Mick Doohan (Avs/Honda); 1997 Mick Doohan (Avs/Honda); 1996 Mick Doohan (Avs/Honda), 1995 Mick Doohan (Avs/Honda); 1994 Mick Doohan (Avs/Honda); 1993 Kevin Schwantz (ZDA/Suzuki) Red Bull se je pritožil SALZBURG - Moštvo formule 1 Red Bull je vložilo pritožbo zaradi razpleta uvodne dirke svetovnega prvenstva v Avstraliji. Red Bull zahteva, da njihovemu dirkaču Danielu Ricciardu vrnejo drugo mesto, češ da niso kršili pravila o dovoljeni količini pretoka goriva v dirkalniku. «Nepravilnosti pri merjenju pretoka goriva s senzorji, ki jih je predpisala Fia, so se pojavljali ves konec tedna. Tako mi kot naš dobavitelj motorjev Renault smo prepričani, da je bilo v našem dirkalniku vse v skladu s pravili,» so pritožbo utemeljili pri avstrijski ekipi. Po novih pravilih lahko v dirkalnikih pretok goriva znaša maksimalno 100 kg/uro, točnost pretoka pa merijo senzorji, ki jih pred dirko homologira krovna avtomobilistična zveza Fia. Beckham dva tedna preživel v džungli FOZ DO IGUASSU - Nekdanji nogometni zvezdnik David Beckham je za potrebe televizijskega dokumentarnega filma BBC raziskoval brazilski deževni gozd. Osemintridesetle-tni Anglež je v džungli prebil dva tedna in v tem času tam kuhal, kampiral in lovil ribe. Kot so poročali otoški mediji, so Beckhama v džungli spremljali trije prijatelji, snemanje pa je potekalo v začetku marca. Dokumentarec še nima naslova, predvajali pa naj bi ga junija. Kličko ne gre na Oi v Rio KIJEV - Ukrajinski boksar Vladimir Kličko ne bo smel nastopiti na olimpijskem turnirju leta 2016 v Riu de Ja-neiru, čeprav bodo tam lahko prvič nastopali tudi profesionalni boksarji. V olimpijskem letu pa bi Ukrajinec za las ujel zgornjo starostno znamko za olimpijski nastop, ki znaša 40 let. A je Kličko doslej boksal kar na 64 poklicnih dvobojih, na igrah pa lahko nastopijo boksarji, ki so v karieri zbrali 20 poklicnih dvobojev ali manj. Kličko je na igrah nazadnje nastopil leta 1996 v Atlanti. SMUČARSKI SKOKI - Peter Prevc pred prvim nastopom v Planici Boj za končno drugo mesto v svetovnem pokalu ga ne mika Peter Prevc ansa KRANJSKA GORA - Najboljši slovenski skakalec Peter Prevc ima za seboj najuspešnejšo sezono doslej, a sam poudarja, da je še ni konec. Čeprav je na olimpijskih igrah v Sočiju osvojil dve kolajni, srebro in bron, minuli vikend pa se je na svetovnem prvenstvu v poletih v Harrachovu ovenčal še z bronasto kolajno, pravi, da ima energije za veliki finale še dovolj.«Pred tekmami v Planici sem dovolj spočit, tudi energije je še dovolj, da zdržimo še ta konec tedna. Upam, da nam bodo navijači dali dodatno energijo za uspešen zaključek sezone,» si je uvodoma zaželel 21-letnik. Bloudkovo velikanko dobro pozna, saj so slovenski skakalci na njej ve- Na tekmi bo nastopilo 10 Slovencev PLANICA - Slovenski orli so več kot dobro odpravili prvo nalogo finala sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Skozi kvalifikacije se je prebilo devet Slovencev, skupaj z že predhodno uvrščenim Petrom Prevcem pa bo danes na prvi moški posamični tekmi (ob 15.15) na prenovljeni Bloud-kovi velikanki v dolini pod Poncami nastopilo 10 Slovencev. Najboljši dosežek je uspel Matjažu Pungertarju (128,5 metra), ki je osvojil prvo mesto v kvalifikacijah, takoj za njim se je uvrstil Anže Lanišek. Prvih pet mest kvalifikacij so zasedli kar štirje Slovenci. Nejc Dežman je bil četrti, Cene Prevc pa peti. liko trenirali. «Na skakalnici smo toliko trenirali, da sem se nanjo počasi navadil. Zdaj tudi na njej že lahko skačem normalno,» je dejal Prevc, ki tudi že sam odšteva do konca sezone, a pravi, da bo na to treba pozabiti. «Tehnično gledano nočem delati kakšnih napak, kot že celotno sezono ne. Skakalnico dovolj dobro poznamo, upam, da ne predobro, ker če jo predobro, se ti lahko kakšna podrobnost izmuzne,» pred zadnjimi tekmami svetovnega pokala še razmišlja mladi skakalec, ki je v svetovnem pokalu dve tekmi pred koncem na drugem mestu; za vodilnim Poljakom Ka-milom Stochom zaostaja za 168 točk, za vrat pa mu diha novopečeni svetovni prvak v poletih Nemec Severin Freund, ki za slovenskim šampionom zaostaja za 29 točk. Kljub temu Prevc poudarja, da mu končni razplet v svetovnem pokalu ne pomeni kakšnega posebnega pritiska: «Skupni seštevek svetovnega pokala je nekaj, kar si bom ogledal v nedeljo po zadnji tekmi. Res gre za nek dodatni naboj, ko se tako visoko uvrstiš, ampak tudi če bom na koncu tretji, je to še vseeno veliko boljše kot lansko leto.» / ŠPORT Četrtek, 20. marca 2014 17 ZSŠDI - Izobraževalna pobuda za odbornike in mlade V Dijaškem domu bo jutri 79 odbornikov Za seminar v Postojni prijavljenih že 39 mladih Na srečanju s SKGZ in SSO tudi o ustreznejšem financiranju slovenskega športa v Italiji Jutrišnjega seminarja za športne delavce, ki ga v Dijaškem domu v Trstu organizira Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, se bo udeležilo kar 79 odbornikov in odbornic naših društev, od teh jih je 67 s Tržaškega (22 na 37 društev ter še posameznik) in 12 z Goriškega (7 društev na 19). Največ prijavljenih odbornikov je iz vrst sorodnih Sloge in Sloge Tabor (skupno 11), sledjo Sirena (6), Sokol in Kontovel (oba po 5), Košarkarski klub Bor, Gaja in Dom s po štirimi, ŠZ Bor, SPDT, Olympia, Shinkai club s po tremi, SK devin, Čupa, Odbojkarsko društvo Bor, Škuadra UOO, Vesna, Melanie Klein in Vipava s po dvema ter Šilec, Mladost, Cheerdance Millenium, Breg, Jadran, Zarja, Atletsko društvo Bor, Sovodnje in Naš prapor s po enim odbornikom. Pri ZSŠDI so izračunali tudi srednjo starost udeležencev, ta je 44,3 leta. Kot smo že poročali bo seminar potekal v okviru delavnic, različni predavatelji pa bodo spregovorili o administrativnih, fiskalnih, organizacijskih, pedagoških, psiholoških, zdravstvenih in drugih vidikih športne aktivnosti, vključno s predavanji o komunikaciji in medijih. Na velikonočno soboto in nedeljo pa bo ZSŠDI v Postojni organiziralo dvodnevni seminar za mlade, doslej se je že prijavilo 39 mladih pod 30 letom starosti, vpis pa je še možen. »Zelo sem zadovoljen, da se je na oba seminarja vpisalo toliko ljudi. Računali smo, da bi se lahko sobotnega udeležilo kakih 80 ljudi, to številko smo dosegli, zelo pa nas je razveselil odziv mladih na dvodnevni seminar v Postojni, saj smo računali, da bi bil uspeh, če bi se jih zbralo 25, prijavljenih pa je že skoraj štirideset. Obžalujem le, da je za zdaj med njimi tako malo Goričanov. Kakorkoli že, upam si trditi, da danes nobena organizacija, nobena stranka ne bi zmogla privabiti na seminarju med Veliko nočjo toliko mladih ljudi. Zdaj je od nas odvisno, da jih navdušimo za delo v društvih, da tega kapitala ne zapravimo,« je povedal predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. ZSŠDI je med drugim v tiskovnem sporočilu ocenilo srečanje, ki ga je na deželnem sedežu SKGZ imelo s predsednikoma obeh krovnih organizacij Rudijem Pavšičem (SKGZ) in Dragom Štoko (SSO). Poleg o položaju Stadiona 1. maja, o katerem smo v teh dneh v našem dnevniku že obširno poročali, so se pogovorili tudi o finančni podpori športu. »Tako Pavšič kot Štoka sta se obvezala, da se bosta v okviru svojih pristojnosti močno zavzemala, da bi športna sfera bila deležna res tiste pozornosti, ki je je potrebna, predvsem zato, da lahko na še bolj bogat način razvija svoje osnovno poslanstvo,« je zapisano v sporočilu naše krovne športne organizacije. (ak) MOTOCIKLIZEM - Mitja Emili ni zbral dovolj sredstev za nastop v Španiji, v Italiji pa ... Sanje so se razblinile Španske sanje Mitje Emilija so se kar hitro razblinile. Dirkanje na Iberskem polotoku v prvenstvu Mo-to2 bi za Emilija predstavljalo veliko nadgradnjo kariere, vendar se je dolgoletni pilotov pokrovitelj nazadnje odpovedal letošnjemu prispevku. Neljub ekonomski trenutek pesti tako tudi motoristični svet. Emili je sicer, kljub kančku črnogledosti do zadnjega upal, da bo po lanski zmagi na Trofeji Honda 600 RR prestopil v boljšo konkurenco. Važnejše italijanske in španske trofeje bodo morale počakati na boljše čase in večjo finančno dotacijo, ponuja pa se mu še manjša možnost za ponoven nastop na Trofeji Honda. »Trenutno nisem še popolnoma opustil zamisli o dirkanju v letošnji sezoni. Izkoristil bom katerokoli malenkostno možnost za nastop na Trofeji Honda, drugače se bom zadovoljil s kakim nastopom na bližnji Trofeji Alpe Adria. Na tak način bi lažje obdržal stik z velikimi hitrosti in seveda pravo kondicijo, ki je na motorju ključnega pomena,« je dejal Emili, ki se bo z dokončno odločitvijo soočal čisto v zadnjem trenutku. Naslednji konec tedna bodo v Imoli stekli že prvi testi na Hondinih motorjih, ob prvem vikendu aprila bo na vrsti že prva dirka. Proseški mo-tociklist si lahko privošči tudi izpustitev prvega uradnega treninga, vendar se bo njegova sezona začela kar s strmim klancem. Za boljše tekmovalne pogoje bo moral počakati na leto 2015, sam pa obžaluje dejstvo, da je v zadnjih sezonah lahko računal le na enega večjega pokrovitelja. Vsekakor kljub lanskemu uspehu in prvotnim ambicioznim načrtom na njegova vrata žal ni nihče potrkal. »Ko bi lahko računal na serijo manjših pomoči, bi lahko v primeru odpovedi nekaterih sponzorjev, lažje kril tekmovalne stroške. Ob finančnih težavah pa je zame še največja prioriteta pošten nastop na dirkališčih,« nam je še zaupal izkušeni mo-tociklist, ki na skrito še vedno upa, da bo pod motorjev vetrobran tudi letos zalepil svojo »srečno sedem-najstico.« (mar) primorski_sport facebook 4 Mitja Emili je lani v Italiji osvojil Trofejo Honda 600 RR in je upal, da bo letos tekmoval v boljši konkurenci TENIS - Začetek ženske C-lige Na seznamu igralk Gaje je tudi Paola Cigui V mladi postavi igralka na študiju v ZDA le kot »zlata rezerva« Po ogrevanju na zimskem prvenstvu, kjer so igralke Gaje stopnjevale igralsko formo, stopa teniška sezona v živo. V nedeljo se bo za mlade gajevke začelo prvenstvo C-lige. Glavna nosilka ekipe bo 14-letna Lara Betocchi, z njo bodo igrale še 16-letna Martina Bellettini in 13-letna Giovanna Orlando, ekipo pa bo dopolnila tudi Slovenka s Koprskega Lian Bene-dejčič. Štirinajstletna perspektivna igralka trenira na Obali z Jako Božičem, že kot dvanajstletnica pa je izstopala na mednarodnih turnirjih. Ker pravilnik dovoljuje, da na tekmi nastopa največ ena igralka, ki se je šele letos pridružila klubu, bosta Or-landova in Benedejčičeva morali igrati izmenično. V postavi je letos tudi najvišje-postavljena igralka Gaje Paola Cigui, ki je sicer še na študiju v ZDA in bo malover-jetno na voljo soigralkam, če bo že doma in bodo soigralke potrebovale pomoč, pa se jim bo pridružila. Nastopanju pa se je dokončno odpovedala Jessica Varljen. Višjih ciljev si pri Gaji letos niso zadali: igralke, ki so lani napredovale iz D1-lige, bodo nabirale predvsem kilometrino. Kljub temu se bodo najbrž brez težav uvrstile v play-off. Gaja bo nastopala v skupini 2 s Triestinom in Reman- zaccom, ki ju je že premagala v zimskem prvenstvu. V prvem delu se bo na Padričah pomerila prvič v nedeljo, 6. aprila, nato pa še v povratnem delu 13. aprila, obakrat ob 9. uri. Ekipe so v prvenstvu porazdeljene v tri skupini, tako da bodo vse ekipe v rednem delu odigrale po štiri tekme. Prvi dve iz vsake skupine se bosta nato uvrstili v play-off, zadnja pa v play-out. Zmagovalka play-offa nato napreduje na državno fazo, najslabši ekipi pa po dodatnih tekmah play-outa izpadeta v nižjo ligo. KOŠARKA - Veterani Jadran v Zadru tudi proti Maccabiju V Zadru se je začel 3. Košarkarski OTP turnir za veterane, v organizaciji kluba Pet Bunara, v katerem nastopajo tudi nekdanji igralci zadarskega prvoligaša (med najbolj znanimi Arijan Komazec, Stipe Šar-lija, Tonči Jerak). Turnirja, ki je razvrščen v kategorije glede na starostne stopnje (v moški kategoriji 35+, 40+, 45+ 50+, v ženski pa 30+ in 40+), se letos udeležuje kar 55 ekip, večinoma iz bivše Jugoslavije, a tudi npr. iz Latvije, Rusije in Izraela. V kategoriji Over 45 (45+) bo nastopala tudi skupina zamejskih veteranov pod imenom Jadran Trst, v katerem nastopajo nekdanji Jadranovi, Borovi in Bregovi košarkarji in taki, ki so se košarki približali šele v "rekreacijski starosti'. Sinoči so se spoprijeli z vrstniki iz Maribora, danes s hrvaškimi veterani moštva Debe-ljak, jutri pa kar z veteransko ekipo telavivskega Maccabija. UNDER 17 DRŽAVNI Acegas Pall.TS - Jadran ZKB 59:52 (23:14, 36:27, 50:45) Jadran: Coloni 5, Tul, Ušaj 17, Crismani 16, Zidarič 2. Fonda 4, Gia-comini 2, Daneu 6. Trener Vatovec. Na začetku tekme so naši fantje pokazali preveč spoštovanja do nasprotnika, morda zaradi okrnjenosti postave. Ko so se ga otresli, so zlasti v osrednjem delu tekme in na koncu igrali dokaj dobro, na čelu z nepopustljivima Ušajem in Crismanijem. Če bi bilo v njihovi igri še nekaj manj napak, bi jim lahko tudi uspel preobrat. Moški z nespremenjenim jedrom V nedeljo bodo z nastopi začeli tudi igralci Gaje v moški C-ligi. Jedro ekipe bodo sestavljali Matej Cigui, Daniele Morossi, Alvise D'Oria in Andrea Gianolla, pomoč ekipi pa bodo vselej nudili tudi Aleš in Borut Plesničar, Jaka Božič in Paolo Surian. Brata Plesničar bosta igralcem Gaje priskočila na pomoč sicer že ta teden, ko se bo Gaja na domačem igrišču ob 9.00 pomerila s četrtopostavljeno Gradisco d'Isonzo. V skupini 1 nastopa pet ekip, najvišjepostavljen je Grado, sledijo Gaja, Roveredo, Gradisca in Porcia. »Glavni cilj je obstanek, težko se bomo uvrstili v play-off,« nam je zaupala duša teniškega odseka Gaje Mara Rogelja. Iz dveh skupin se v play-off uvrstijo najboljši dve ekipi po rednem delu, v play-out pa ostale tri ekipe. V nižjo ligo izpadeta zadnji dve ekipi. SMUČANJE »Miški« na Piancavallu neuradno za DP Ta konec tedna bodo na Piancavallu podelili pokale najboljšim smučarjem in smučarkam v kategoriji miški (2002 in 2003). Tekmovanje Criterium nazionale je državne ravni, uvedli so ga lani. Pravico do nastopa ima v naši deželi dvanajst najboljših smučark in devet najboljših smučarjev na podlagi skupne deželne lestvice Despar. Na dvodnevnem tekmovanju v slalomu in hitri gim-kani (mali superveleslalom) se bo pomerilo tudi osem članov slovenskih društev, in sicer Caterina Sinigoi, Sara Petrič, Enrico Sla-vich, Andrea Mladossich in Virginia Bianc-hini (SK Devin), Nikola Kerpan in Alex Ostolidi (ŠD Mladina) in Petra Kalc (SK Brdina). V primerjavi z državno fazo Ostr-žek na smučeh nastopajo na Criteriumu tekmovalci iz čisto vseh dežel, zato gre za pravo državno prvenstvo. Deželni rezultat pa je brez vpliva, saj vse startne številke izžrebajo iz istega bobna, zato smučarjev ne delijo po kakovostnih razredih. NOGOMET Tekma Udineseja za 4 evre Tekmo A-lige Udineseja proti Cata-nii, ki bo v ponedeljek, 31. marca ob 19. uri na stadionu Friuli v Vidmu si bo lahko vsak mlad nogometaš iz naše dežele ogledal s tribune po ceni 4 evrov, njihovi spremljevalci pa po 18 evrov. Pobudi videmskega prvoli-gaša in deželnega odbora nogometne zveze FIGC, se lahko društva odzovejo do prihodnje srede. Nogometni klub z največjim številom prijavljenih, bo lahko za en dan treniral v centru Udineseja Dino Bruseschi, vključen je tudi ogled tiskovnega urada in sla-čilnic stadiona Friuli. Med mladimi, ki si bodo ogledali tekmo, bosta po žrebu dva prejela žogo oziroma majico s podpisi igralcev Udineseja. TROFEJA DEŽEL - FJK bo letos gostitelj tega tekmovanja za mladinske deželne izbrane vrste različnih kategorij. Trebenski Primorec in kriška Vesna bosta v torek, 15. aprila ob 16. uri gostila tekmo ženskega turnirja. ODBOJKA Svetovna liga po nižji ceni Trst bo 30. maja gostil tekmo svetovne odbojkarske lige med Italijo in vse boljšim Iranom. Organizacijski odbor je določil cene, ki gredo od 10 do 20 evrov. Za krajevna odbojkarska društva je na voljo posebna ponudba za kolektivne nakupe. Za vsakih 10 vstopnic istega sektorja bosta na voljo še dve po ceni 1 evra. Prijave morajo društva vložiti do 27. maja Petek, 21. marca 2014 Pisanje in gledališče nosita v sebi etično dimenzijo Tokrat smo ukradli nekaj ustvarjalnega časa tržaškemu pisatelju in režiserju Marku Sosiču, ki živi razpet med dvema ustvarjalnima sferama: pisanjem in gledališkim ustvarjanjem. V prijaznem pogovoru smo izvedeli, da je pred kratkim zaključil s pisanjem svojega prvega gledališkega teksta na temo prve svetovne vojne (vse ostalo ostaja skrivnost) in da sta ob novem proznem delu v pripravi kratkometražni in srednjemetražni film, s katerima se ukvarjata dve producentski hiši: »Bomo videli, kaj bo«, pravi Sosič. V teh dneh pa je zaseden s snemanjem Angela Pozabe Maje Haderlap kot roman v nadaljevanjih z igralko Lučko Počkaj za radio Trst A. Ste pisatelj in režiser. Kako se gibljete med tema dvema razsežnostma? Ti dve različni potrebi po ustvarjanju se skorajda od vedno prepletata. Morebiti zdaj nekoliko bolj, ko nisem več umetniški vodja gledališča. Vse je povezano z energijo, ki pa je različna glede na to, s čim se v določenem trenutku ukvarjaš. Pri pisanju je potrebno veliko ponotranjene energije in nekakšen notranji mir, v teatru pa se moraš soočati z drugimi ustvarjalci in dajati to energijo navzven, vsem njim, s katerimi oblikuješ predstavo. Nimate enega raje od drugega? Ko sem bil umetniški vodja, sem komaj čakal, da se vrnem k pisanju. Potreboval sem notranji mir, čisto nasprotje teatra pač. Sicer pa nimam nekih pravil, čeprav lahko rečem, da je v zadnjih letih prišlo nekoliko bolj v prvi plan pisanje. Pri pisanju si sam, kar je fantastično in obenem grozno težko. Skratka, vsaka izmed teh umetnosti ima svoja pravila, ugodnosti, pasti in muke, brez katerih (pa brez mistifikacije) težko kaj nastane ... Mladi bi morali prihajati na predstave, samostojno, magari zaradi poljubov na mehkih sedežih balkona, kjer si včasih lahko sam, pa ne zato, ker bi ne bilo ljudi, ampak ker je gledališče gromozansko veliko... Katero je poslanstvo režiserja oziroma pisatelja, katero vlogo in družbeno odgovornost imata? Mislim, da tako pri pisanju kot v gledališki predstavi moraš na nek način reflektirati o sedanjosti in vprašanjih sodobnega časa. Pri pisanju mislim, da mora slednje nositi v sebi neko etično dimenzijo, da mora seči globoko v človekovo bit, tudi kritično, a vselej z razumevanjem človekovih duhovnih dimenzij. Gledališče pa itak mora reflektirati čas, v katerem nastaja in živi, gledališče prinaša nujno potrebo po kritični refleksiji do vprašanj sodobnega časa. To je vloga gledališkega ustvarjalca, njegova odgovornost pa, med drugimi, da to počne na visokem umetniškem nivoju. Kje navadno pišete in ustvarjate? Pišem v različnih lokacijah v Istri, kjer mi hrvaški prijatelji posojajo svoja bivališča. Motovun, Butari, Pula. Nekaj me v hrvaški Istri globoko privlači, ne samo zato, ker sem študiral v Zagrebu, ampak morda tudi zato, ker moj priimek prihaja s hrvaške Istre in je baje balkanskega izvora. Ko sem enkrat na knjižnem sejmu v Ljubljani dejal, da sem ponosen, da je baje moj priimek balkanskega izvora, so nekateri ob tej izjavi odšli, a jaz sem se svojega izvora še bolj razveselil... m Torej to ni beg od tu, iz Trsta? To je že različno vprašanje. Da lahko tu preživiš, moraš stalno biti tudi nekje drugje. Trst je prostor za refleksijo ... To vprašanje je vezano tudi z lepoto tega mesta. To je mesto, ki je hkrati mehko in strašno trdo ... Fantastična je tudi svetloba, ki jo ima Trst in v kateri se čutiš prijetno vklenjenega ... A proti temu se je treba boriti. Sicer pa je Saba že vse povedal o tem. Kje črpate navdih za pisanje? V takih pogovorih kot z vami (smeh) ... Iz svoje in zunanje resničnosti, iz svojega jaza in iz tisočerih drugih obrazov. Zelo pomemben je čas, v katerem nastaja delo, čas v katerega je locirano in čas v katerem sam živim. Vir navdiha so vselej ljudje, včasih najbližji, njihov boj z življenjem ... Kaj pa imena likov? Povsod ta Ivan ... Res je ... ta Ivan ... Začel sem pisati nekaj novega in sem za delovno verzijo znova dal protagonistu to ime ... Ne verjamem, da bo ostalo tako. Morda je to je nekakšen zavestni ali podzavestni hommage Cankarju, ki zagotovo sodi med pisatelje, zaradi katerih sem začel pisati ... Mogoče pa tudi ne in je to samo zato, ker je Ivan kratko, mehko in suho ime, morda malce arhaično, a slovansko in obenem mednarodno. Kako nastane zgodba, jo iz vaših mislih direktno zlijete na papir, ali potem še veliko popravljate? Samo enkrat se mi je zgodilo, da sem izpisal cel roman v enem mesecu in ob tem zelo malo popravljal. To je bila Balerina. Verjel sem, da bom tako napisal tudi drugo in tretjo knjigo, a je bilo ravno nasprotno ... Moral bi malo pohiteti (smeh) ... Zakaj pri nas manjka najmlajša generacija pisateljev? Ni jih veliko, res, a vendarle je danes tu Igor Pison, pred njim je še bil Erik Sancin, ki je pred leti izdal povest pri Cankarjevi založbi, a za enkrat še ni nadaljeval po tej poti. Morda še bo. Mogoče je tudi na šolah vedno manj fokusa na literarnem ustvarjanju, kateremu se je pred leti denimo posvečala profesorica Zora Tavčar. Toda, ne upam si govoriti o šoli, ker je navznoter ne poznam dovolj. Pomaknimo se v gledališki svet. Vidite razlike pri zanimanju mladih za gledališče danes v primerjavi s tem, kar je bilo pred desetimi leti v SSG-ju? Ko sem bil umetniški vodja (med letoma 1999 in 2003 ter med 2005 in 2009 nov.op.), že ni bilo več tega, da bi mladi samostojno prihajali v gledališče. Veliko je odvisno odprofesorske- di, kateri profesor se zanima in si prevzame odgovornost, da pripelje svoje dijake na večerno predstavo. Gledališče bi moralo biti za mlade prostor zdrave transgresije, v smislu soočanja s tematikami in vprašanji, ki se jih tičejo in s katerimi se sicer težko srečujejo. Toda gledališče je tudi lahko neke vrste iniciacija k ži- Ko sem enkrat na knjižnem sejmu v Ljubljani dejal, da sem ponosen, da je baje moj priimek balkanskega izvora, so nekateri ob tej izjavi odšli, a jaz sem se svojega izvora še bolj razveselil... vljenju, čeprav rahlo staromodna, v smislu, naj mladi samostojno pridejo v gledališče, naj na začetku maga-ri sledijo samo prvemu dejanju predstave, med drugim dejanjem pa se lahko poljubljajo na balkonu, ne da bi motili potek odrskega dogajanja. Morali bi preveriti mehkobo sedežev v gledališču ... Tudi tako morda s časom postaneš abonent teatra ... Med višješolci obstaja predsodek, da »itak v gledališču ni nič« ... Ta predsodek je konstanta ... Mlada generacija tržaških Slovencev gravitira veliko bolj na Krasu kot v samem mestu, kar sicer ne pomeni, da meščani ne mislijo podobno. Toda ob plezanju po drevesih in skakanju po kraških gmajnah, kar sem počel tudi sam, se mora človek vendarle prej ali slej soočati z nekim urbanim svetom. To vprašanje, da v teatru ni nič zanimivega, razkriva bolj to, koliko nezanimivega in kompleksnega je okrog njih, ki to govorijo. Višješolec nima navade zahajati v gledališče ... Ga mora profesor v to uvesti, mu dati možnost, da ga spozna? Seveda. Profesor je ta, ki te mora, ob starših, uvesti v to, da boš potem razumel, ali te to zanima ali ne. Vprašanje je se moral soočati s tekočimi produkcijami ne samo italijanskih gledališč, ampak tudi z našimi, bil pa je prvi, ki je komentiral, kako so v našem gledališču predstave zanič . Predsodek, da v gledališču ni nič, gotovo ne velja za letošnjo sezono, ki je morda v zadnjih letih ena najboljših ... Kje je torej težava, zakaj Slovenci v Italiji ne zahajamo v SSG? Kot praviš je sezona, ki nosi direkten podpis Diane Koloini, zagotovo izjemna, če odštejemo zelo dobre sezone, ki jih je podpisoval Primož Bebler. Vmesne sezone ne bom komentiral. Eno je, da enim teater ni všeč in ne hodijo, pri nas pa se večkrat dogaja da že prej pljuvajo po predstavi in a priori govorijo, da predstava ni ali ne bo v redu. Mislim, da pri takih apriornih sodbah tiči problem v samih ljudeh, ki te sodbe izražajo, sicer pa tu lahko znova govorimo o naši samozadostnosti, zaradi česar se zdi, da nimamo potrebe po ničemer, kar seveda ni res, le priznati si tega ne zmoremo. Navzven potrjujemo kako nam je dragoceno druženje po osmicah in kako potihem uživamo, ko lahko pljuvamo po drugih, kar pa sicer ni samo naša karakteristika. Da se razumemo: tudi jaz grem rad v osmi-co včasih. Verjamem pa, da so znotraj te naše družbe mladi in manj mladi ljudje, ki mislijo drugače in ti bi se morali odpreti in opogumiti in prihajati na predstave, samostojno, magari zaradi poljubov na mehkih sedežih balkona, kjer si včasih lahko sam, pa ne zato, ker bi ne bilo ljudi, ampak ker je gledališče gromozansko veliko ... Katero vlogo ima in bi moralo imeti slovensko gledališče v Trstu danes, v tej družbeni krizi? Zagotovo že izpolnjuje vlogo povezovanja živih (ne virtualnih) ljudi v eni izmed najbolj vznemirljivih tržaških gledaliških hiš, kar SSG v dobrem in slabem tudi je. Izpolnjuje vlogo povezovanja slovenske in italijanske skupnosti ter osveščanja o sodobnih vprašanjih, ki jih odpira skozi sodobno dramatiko in moderno gledališko estetiko. Vprašanje je, če to si naša družba želi ohraniti, saj smo do nedavnega videli, kako se je s Eno je, da enim teater ni všeč in ne hodijo, pri nas pa se večkrat dogaja, da že prej pljuvajo po predstavi in a priori govorijo, da predstava ni ali ne bo v redu. tem počelo. Gledališče po mojem mnenju zdaj potrebuje ravnatelja, ki mora biti umetnik in ta mora imeti asistenta za finance. To funkcijo bi seveda lahko še naprej opravljala Diana Koloini. Ob tem pa, ko bi obstajali miselni, politični in posledično finančni pogoji bi se tu, po mojem mnenju, lahko rodil evropski teater, v smislu produkcijske hiše, ki deluje na mednarodni strukturi tudi v smislu financiranja. S tem ne bi izgubil svojega slovenskega poslanstva, a bi se ob predstavah, ki slonijo na slovenskem jeziku producirale mednarodne produkcije na različnih estetskih ravneh, a to je zgolj moja misel, samo ena od številnih opcij, kako naprej. Verjetno je to utopija oziroma, da bi izvedel kaj takega, bi moral človek žrtvovati svoje življenje. Ko je gledališče vodil žal pokojni Primož Bebler, se je začel oblikovati prvi festival manjšinskih gledališč, ki ga je potem blokirala tedanja uprava. To bi med drugim morda vendarle bil začetek nekakšne internacionalizacije tega gledališča, a ponavljam, to je samo opcija, ob njej obstaja še veliko drugih poti, predvsem pa vprašanj. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. marca 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Sprehodi 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 0.00 FiIm: II coIore deIIa notte Canale S poved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Le mani dentro la citta 23.30 Talk show: Matrix C/ Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Il meglio d'ltalia 23.35 Tv7 6.55 Nan.: Friends 7.45 Serija: Le regole dell'amore 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Grande Fratello 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 17.25 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Colorado La 7 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 20.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.25 Tg2 - Punto di Vista LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Predstava: Matiček se ženi 20.00 Med nami 21.00 Ob vaškem perišču -Ljudski pevci in godci, sledita TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 6.55 12.30 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 7.20 12.55 Nad.: Budva na morski peni 8.35 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.30 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.45 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.55 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.05 Serija: Prenovimo kopalnico 13.55 Nad.: Zdravnikova vest 14.50 Nad.: Downton Abbey 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Na vrat na nos ^ Tele 4 6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.10 I Dieci Comanda-menti u Rete 4 6.10 Mediashopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa man-gi? 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: My Life 15.50 Film: Un dollaro d'onore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quarto grado 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 11.00 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 11.15 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 19.00, 23.30 Trieste in di-retta 19.30 Dnevnik 20.05 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 22.30 Film: Wah Wah 23.05 Eurojackpot Sl0Venija ' A Kanal A 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.10 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avan-ti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska na- 6.55 Dobro jutro 10.35 Globus 11.10 Prava ideja! 12.00 Panoptikum 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.10 Muzikajeto 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Stopimo skupaj za Planet 47 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.00 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.55 Nordijsko smučanje - finale SP, smučarski skoki, prenos 17.00 Nogomet: vrhunci evropske lige 17.50 Mostovi - Hi-dak 18.20 Osmi dan 18.50 Knjiga mene briga 19.10 Točka 20.00 Dok. odd.: Sinovi pogubljenja 20.55 Nan.: Sodobna družina 21.20 Nad.: Scott in Bailey 22.15 Film: Zasledovalec Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.30 20.00 Aktualno 8.0017.30 Poročila 9.00 Seje delovnih teles: 17. seja Preiskovalne komisije, prenos 12.00 Seje delovnih teles: Preiskovalna komisija za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin, prenos 17.50 19.30, 21.50 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Vse za vse 17.00 Tg - dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Uganda 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Blue Hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Copeam 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.55 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 14.20 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 15.15 Nan.: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali ne delu 13.3019.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.05 Film: Wing Commander 18.00 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Civilna žrtev 22.10 Film: Smrtna igra RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Jutranja zagonetka; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 20.00 Stopimo skupaj; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; Petek, 21. marca La 7d, ob 23. uri VREDNO OGLEDA Donne sull'orlo di una crisi di nervi Španija 1988 Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Carmen Maura, Antonio Banderas, Julieta Serrano Španska komedija, bolje tragikome-dija zmešnjav, ki je predstavila najznamenitejšega madridskega režiserja svetovnemu občinstvu in postavila film v končni izbor za najboljše tujejezično delo. Prevarana igralka, si najprej misli vzeti življenje, potem pa se le spravi v red in se sklene maščevati prevarantu, sicer poročenemu moškemu. Podobne misli obletajo tudi njegovo ženo. Igralkina prijateljica je tudi na robu živčnega zloma - tip, s katerim se je prejšnjo noč zapletla, je nek arabski terorist in zdaj je tudi njej za petami policija. Po epizodi z uspavalom v paradižnikovi omaki vse poti vodijo samo še na letališče, kjer se obeta pravi mehiški shootdown. 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 10.45, 11.10, 12.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.40, 18.00 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 - 17.30 Planica, smučarski skoki; 15.30 DIO; 18.00 Centrifuga; 18.30 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Koncert - George Michael. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Svetovni dan poezije; 18.00 Medigra; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Me-digra; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 21. marca 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / Danes: ob 5.57 najnižje -43 cm, ob 12.15 najvišje 19 cm, ob 17.45 najnižje -13 cm, ob 23.52 najvišje 35 cm. Jutri: ob 6.42 najnižje -37 cm, ob 13.20 najvišje 11 cm, ob 18.31 najnižje -3 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje C. Na Zlebeh...........600 Vogel ................305 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............140 Cerkno................50 Rogla ................100 REKA 9/15 jutri Piancavallo . . . . . . . . . .440 Forni di Sopra .......270 Zoncolan............380 Trbiž .................287 Osojščica ............210 Mokrine .............320 Več kot 2,1 milijarde »slovenskih« SMS sporočil LJUBLJANA - Uporabniki slovenskih mobilnih operaterjev so v letu 2013 poslali več kot 2,1 milijarde SMS-sporočil, kar je 17 odstotkov več kot leta 2012. Poslanih je bilo tudi slabih 43 milijonov MMS-sporočil, kar je deset odstotkov več, kažejo kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada.V mobilnih omrežjih je bilo lani opravljenih skoraj 66 milijonov ur odhodnega prometa, ki se je na letni ravni povečal za tri odstotke. Promet znotraj države se je povečal za tri odstotke, zmanjšal pa se je mednarodni promet, in sicer za dva odstotka. Ob koncu četrtega četrtletja je bilo v Sloveniji okoli 2.284.000 uporabnikov mobilne telefonije oz. dva odstotka več kot ob koncu četrtega četrtletja 2012 - od tega je bilo 80 odstotkov zasebnih uporabnikov. Ikea odpoklicala skoraj tri milijone baldahinov za otroške posteljice STOCKHOLM - Švedski proizvajalec pohištva Ikea je včeraj po svetu odpoklical skoraj tri milijone baldahinov za otroške posteljice. Izkazalo se je namreč, da predstavljajo potencialno nevarnost za zadušitev otroka. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP včeraj pojasnili v Ikei, so že dobili nekaj prijav primerov, ko so se otroci zapletli v baldahine, nekateri pa so pri tem utrpeli manjše poškodbe. »A noben otrok ni utrpel trajnih poškodb. Te proizvode odpoklicujemo kot varnostni ukrep,« je poudarila tiskovna predstavnica Ikee Ylva Ma-gnusson. Baldahini izgledajo kot mreže proti komarjem in visijo čez otroško posteljico. »Cene veljajo od 19. do 30. 3. 2014. -20 od 21. do 23. 3. 2014 % na PERILO Popust velja na en kos perila redne prodaje ob predložitvi kupona in se obračuna pri blagajni. Velja v trgovinah MANA: • IZOLA, Sončno nabrežje 2 »LUCIJA, Liminjanska cesta 107 • NOVA GORICA, Delpinova ulica 22 «NOVA GORICA 2, Prvomajska ulica 35 • SEŽANA, Partizanska cesta 48 «TOLMIN, Trg Maršala Tita 12 new york - Po 200 letih Washingtonovo žganje je ponovno naprodaj NEW YORK - Prvi ameriški predsednik George Washington je po upokojitvi na svojem posestvu Mount Vernon odprl žganjarno, ki je do njegove smrti postala največja v ZDA. V Ne-wyorškem hotelu NoMad so v ponedeljek s po-kušino uradno objavili začetek prodaje bresko-vega žganja po Washingtonovem receptu in to prvič po več kot 200 letih. George Washington je bil tudi dober podjetnik in še vedno velja za najbogatejšega predsednika v ameriški zgodovini. Med zaposlenimi na svoji plantaži v Virgi-niji je imel tudi škotskega priseljenca Jamesa An-dersona, ki ga je prepričal, da bi bilo pametno postaviti tudi žganjarno. Pod Andersonovim vodstvom je Washing-tonova žganjarna leta 1797 proizvedla 23 hektolitrov večinoma rženega viskija in drugih žganih pijač. Dve leti kasneje je s 416 hektolitri proizvoda postala največja v takratnih 13 državah ZDA. Washington je na koncu leta 1799 umrl, žganjarna pa je 15 let kasneje pogorela. Leta 2010 je Washingtonov muzej združil moči s Svetom za destilirane alkoholne pijače (DISCUS) ter žganjarno Hubers Starlight iz Indiane in Finger Lakes iz New Yorka za obnovitev proizvodnje po izvirnih receptih. Proizvedli so nekaj sto steklenic breskovega žganja, ki je dve leti zorelo v hrastovih sodih, od 1. aprila pa bodo na prodaj v Mount Vernonu, in sicer po 150 dolarjev za 375 mililitrsko steklenico. V Mount Vernonu, ki ga na leto obišče milijon turistov, pijačo pripravljajo ne le po originalnem receptu, ampak tudi na starodaven način v žganjarni, ki je bila izvirno obnovljena. Izvirni nista le cena in embalaža breskovega žganja, ki je v Washingtonovih časih stalo pol dolarja za galono (3,8 litra). Čeprav je bil glavna alkoholna pijača v ZDA poleg poceni doma narejenega in nezakonitega »strupa«, imenovanega «moonshine», viski, pa je bilo breskovo žganje prav tako popularno, med drugim zaradi popularnosti tega sadja v Virginiji in Kentuckyju. Zgodovinar in strokovnjak za pitje alkoholnih pijač Derek Brown je v New Yorku razložil, da je plantaž, ki so imele po več kot 120 hektarjev nasadov breskev, kar mrgolelo. »V letih 1736 do 1780 je bilo naprodaj 244 farm, ki so oglaševala tudi najmanj 1000 breskovih dreves. Virginija je še danes polna breskev, da ne govorim, koliko breskovih ulic imamo,« je dejal Brown. Vse te breskve je bilo treba nekako porabiti, preden zgnijejo in ker je bil alkohol iz Evrope ali drugih ameriških kolonij v 18. stoletju zelo drag, pa kljub temu zelo iskan, so kmetje združili ugodno s koristnim. Zganjarne so si sicer lahko privoščile le velike kmetije. George Washington je bil eden med njimi, znan pa je bil tudi po tem, da je bil skupaj s soprogo Martho dober gostitelj zabav. Podatek iz leta 1799 pravi, da je 230 litrov breskovega žganja ostalo na Mount Vernonu za zabave gostov. Tržaška študentka medicine na odpravo v Zambijo V Trstu slovite mačke muzikala Cats Zelena luč za širitev kamnoloma pri Devetakih Pisanje in gledališče nosita v sebi etično dimenzijo Primorski št. 66 (20.999) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Kako miren bo let, se bo ugotavljalo na koncu Rado Gruden Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek je leto dni po prisegi enajste slovenske vlade dejala, da je bila Slovenija pred letom dni kot letalo, ki pada proti tlom, vendar so ga uspeli tik pred strmoglavljenjem stabilizirati in njegov let umiriti in letalo usmeriti v pravo smer. Dodala je še, da bo moralo dobiti še pravi pospešek za »let v boljšo prihodnost«. S temi besedami je hotela še dodatno poudariti, da je njeni koaliciji v letu dni uspelo popraviti izredno zaskrbljujoč položaj, v katerem je prevzela državo, da pa se istočasno zaveda, da delo še zdaleč ni končano. Bratuškovi je treba priznati, da se skupaj s koalicijo lahko pohvali z nekaterimi uspehi. Ti gredo od reševanja javnofinan-čnih težav in sanacije bank do povrnitve mednarodnega zaupanja v Slovenijo. Predvsem pa se lahko pohvali, da Sloveniji za reševanje svojih težav ni bilo treba zaprositi za mednarodno pomoč, čeprav je bilo tudi doma veliko takih, ki njeni vladi niso zaupali in so stalno klicali »na pomoč« evropsko trojko. Vendar ji omenjeni rezultati niso prinesli popularnosti, saj je ostalo veliko težav, ki jih ljudje občutijo na svoji koži. Brezposelnost se je dvignila do rekordnih višin, socialne stiske so vse hujše in preteklo bo še precej vode, preden se bo stanje popravilo in bodo tudi državljani to konkretno občutili. Uradne številke sicer kažejo znake izboljšanja, gospodarska rast se počasi obrača v pozitivno smer, tudi brezposelnost od prejšnjega meseca ne narašča več. Toda za občutnejše izboljšanje gospodarskih in družbenih razmer bo potrebno storiti še veliko več kot doslej. K povečanju nezaupanja v vlado sta precej prispevala tudi dvig davka na dodano vrednost in zmeda v zvezi z nepremičninskim davkom. Svoje so dodali še zapleti z nekaterimi ministri, ki so morali zaradi svojih napak ali zaradi koalicijskih igric svoje mesto prepustiti drugim. Zaradi vsega tega se je vlada marsikdaj bolj ukvarjala z ravnovesji v koaliciji kot pa s problemi, ki jih ni malo. In prav reševanje teh problemov bo za Bratuškovo - in njeno koalicijo -pogoj za povrnitev izgubljenega zaupanja in s tem možnosti, da se na koncu mandata pohvali, da ima letalo, o katerem je govorila, dovolj goriva za miren in dolg let brez strahu pred strmogla-vljenjem. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 21. MARCA 2014 šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € / 18 9 , , I I t-, uuuuu , BRUSELJ - Evropski voditelji v primeru zaostrovanja pripravljeni tudi na gospodarske sankcije Vrh EU sprejel nove sankcije proti Rusiji DOLINA - Za neplačan odvoz odpadkov Siot bo moral plačati občini 1.172.000 evrov TRBIŽ - Razpis »Slovenski« denar za okna in fasade hiš VIDEM - Občina Trbiž je objavila razpis za prispevke iz zaščitnega zakona za Slovence za obnovo pročelij hiš in stanovanjskih objektov. Sredstva (skupaj nekaj več kot 40 tisoč evrov) so namenjena pleskanju fasad in lesenih oblog, zamenjavi vrat in oken, obnovi lesenih balkonov in tudi zamenjavi reklamnih trgovskih napisov, ki niso v sozvočju z okoljem. Na 3. strani BRUSELJ - Vrh EU pripravlja nove sankcije proti Moskvi zaradi odločitve o priključitvi Krima Rusiji. Pričakuje se razširitev seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo imetja, ter odpoved vrha EU in Rusije. Govorili so tudi o gospodarskih sankcijah, a se zanje predvidoma še ne bodo odločili. Ob prihodu so vsi izpostavljali enotnost.Vrh je včeraj razširil seznam oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja, je povedala nemška kanclerka Angela Merkel. V primeru zaostrovanja razmer smo v vsakem trenutku pripravljeni tudi na prehod v tretji krog sankcij - torej na uvedbo gospodarskih sankcij, je dodala. Francoski predsednik Francois Hollande je naznanil odpoved vrha EU in Rusije, ki bi moral biti junija v Sočiju. Na 11. strani Slovenci spet v koroški ustavi? Na 2. strani Državni svet v Rimu ni sprejel priziva o STO Na 5. strani Tržaško pristanišče in mirovna pogodba Na 5. strani Leta 2015 gradbišče na goriškem Korzu Italia Na 13. strani 80 odbornikov na seminarju ZSŠDI Na 17. strani MAJSKE VOLITVE Občina Zgonik: DS predlaga Monico Hrovatin ZGONIK - Monica Hrovatin je kandidatka Demokratske stranke za županjo v zgoniški občini. Dolgo časa je kazalo, da bodo zgoniški demokrati za kandidata predlagali podžupana Rada Miliča, ki pa je zaradi službenih obvez praktično v zadnjem trenutku odklonil kandidaturo. Hrovatinovo bo sedaj lokalni krožek DS predlagal zaveznikom na levici v sklopu liste Skupaj-In-sieme, ki bodo, kot kaže, sprejeli njeno kandidaturo. Monica Hrovatin je stara 38 let in je v sedanji občinski upravi odbornica za šolstvo, kulturo, šport in mladinsko problematiko. Na 4. strani <0 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE NOVA UPRIZORITEV^ Nejc Gazvoda / A. R Čehov STRIČEK VANJA režija: Ivica Buljan danes, 21. marca ob 20.30 - red F v soboto, 22. marca ob 19.00 - red K v nedeljo, 23. marca ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom) na Velikem odru z italijanskimi nadnapisi Obiskovalcem priporočamo rezervacijo in abonentom potrditev prisotnosti. Blagajna SSG: pon-pet 10-15, tel. 040 362542 brezplačna številka 800214302 tttttttttfftttttf www.teaterssg.com 9771124666007 2 Petek, 21. marca 2014 ALPE-JADRAN / OBLETNICA - 600 let od zadnjega ustoličenja Slovenci spet v koroški ustavi? Zahteva NSKS ob pomembni obletnici Knežji kamen je danes v prostorih deželnega zbora v Celovcu arhiv SLOVENIJA - Ob prvi obletnici prisege vlade Alenke Bratušek Vlada svoje delo ocenjuje pozitivno Toda veliko problemov ostaja še vedno odprtih LJUBLJANA - Včeraj je minilo leto dni od prisege vlade Alenke Bratušek. Enajsta slovenska vlada je energijo usmerjala zlasti v reševanje javnofinančnih težav in sanacijo bank, največ prahu pa je dvignila z davčnimi obremenitvami. Svoje delovanje v minulem letu ocenjuje pozitivno in obenem izraža zavedanje, da ključne naloge, kot sta zagon gospodarstva in zdravstvena reforma, ostajajo. Na včerajšnji dan natanko letom dni je pred poslankami in poslanci državnega zbora priseglo 13 članov novoizvoljene vlade, ki je nasledila vlado Janeza Janše. S tem je Bratuškovi kot prvi ženski v samostojni državi uspelo sestaviti enajsto vlado. Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) navajajo, da vlada ob nastopu mandata ni imela dobre po- potnice. »Slovenija se je nahajala v primežu špekulativnih finančnih trgov, na domačem političnem prizorišču pa je prevladoval občutek nezaupanja in nestabilnosti,« so zapi-sali.Bratuškova je vseskozi poudarjala, da zmore Slovenija svoje težave rešiti sama, in prvo obletnico nastopa vlade gotovo zaznamuje tudi dejstvo, da se je Sloveniji v tem času uspelo izogniti prošnji za mednarodno pomoč. A za to je vlada morala sprejeti tudi nepriljubljene ukrepe. Največ prahu sta v javnosti povzročila dvig DDV in uvedba davka na nepremičnine, usoda katerega sicer še ni čisto jasna, poleg tega pa je povzročil tudi precejšnje težave znotraj vladne koalicije. Po navedbah Ukoma je vlada vzporedno s krepitvijo zaupanja v Slovenijo na mednarodnem prizorišču sprejemala nujne ukrepe za konsolidacijo javnih financ in stabilizacijo bančnega sektorja. Ključna vladna prioriteta ostaja ponovni zagon gospodarstva, pri čemer se pozornost preusmerja k prestrukturiranju podjetij. Med vladnimi prioritetami bo tudi prevetritev zdravstvenega sistema, nadaljevanje boja proti korupciji in gospodarskemu kriminalu ter sivi ekonomiji, pa tudi izboljšanje položaja mladih, dodajajo v Ukomu. Ob tem je Bratuškova na novinarski konferenci v sredo povedala, da se je Slovenija mogoče res zdela kot letalo, ki je letelo proti tlom, a da so ga uspeli tik pred tlemi stabilizirati in obrniti v pravo smer. So pa po njenih besedah še potrebni pospeški za »polet v boljšo prihodnost«. CELOVEC - Pred 600 leti,18. marca 1414, je na Gosposvetskem polju pri Celovcu potekalo zadnje ustoličenje koroških vojvod. Ob visoki obletnici tega za koroške Slovence in Slovence pomembnega dogodka na Koroškem ni bilo posebnih prireditev - tudi koroški Slovenci niso organizirali nobene proslave - so se pa oglasili slovenski zgodovinarji in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). V tiskovnem sporočilu NSKS opozarja na »zgodovinsko pomembno dejstvo visoke demokratične kulture koroškega prostora in samoumevne prisotnosti slovenskega jezika«. Hkrati NSKS poziva deželno politiko, da ima Koroška prav v letošnjem jubilejnem letu edinstveno priložnost, da se koroški Slovenci v novi deželni ustavi upoštevajo v dostojni obliki kot subjekt, ki je sooblikoval zgodovino tega prostora. Slovenci naj bi v prihodnje bili sestavni del demokratične družbe in enakopravni sogovornik pri oblikovanju prihodnosti naše dežele, piše v sporočilu za javnost. Slovenski koroški zgodovinar, šolnik in publicist Teodor Domej pa ob 600-letnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod pri Krnskem gradu na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku meni, da danes ustoliče-vanje in knežji kamen nista več predmet spora in spotike med Slovenci in Nemci, temveč spomin na skupno zgodovino srednjeevropskega prostora. V zvezi s 600. obletnico zadnjega usto-ličenja koroških vojvod je Svetovni slovenski kongres že lani organiziral znanstveni simpozij, letos pa je v sodelovanju s Klubom koroških Slovencev v Ljubljani izdal še zbornik predavanj »Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414«. Med avtorji je tudi Teodor Domej, ki v svojem prispevku pod naslovom »Ob 600-letnici zadnjega ustoli-čenja koroških vojvod« po razčlenjevanju zgodovine, razmišljanjih o knežjem kamnu in jubilejih, ob katerih je v preteklosti (1964) prišlo tudi do napetosti, gleda bolj optimistično v prihodnost. Na Koroškem prvič uradni seznam krajev tudi s slovenskimi imeni CELOVEC - Koroška deželna služba za statistiko je objavila nov krajevni seznam. Publikacija vsebuje imena 2.813 krajev, pri katerih navaja tudi regionalne različice in posebnosti krajevnega imena. Kraji, ki imajo po zakonu za topografijo od leta 2011 naprej dvojezično krajevno tablo, so v seznamu zapisani v obeh deželnih jezikih. Publikacija, ki jo je uredil vodja oddelka za statistiko pri koroški deželni vladi Peter Ibou-nig, ima 130 strani. (il) taborniki - Rod modrega vala Za konec tedna prijeten izlet v Mangartsko dolino TRBIŽ - Snežna odeja v okolici Belopeških jezer je še kar debela in primerna za številne zimske dejavnosti. Čeprav se pomlad že pošteno prebuja, so tabornice in taborniki Rodu modrega vala minuli konec tedna izpeljali pester program dejavnosti v Mangartski dolini. Manjša skupina nižje-šolcev in višješolcev se je s kombijema odpravila na prenočevanje že v soboto popoldne. Od Zgornjega jezera je po dveh urah hoje dospela do planinske koče Zacchi na višini 1380 m. Tu so se zelene rute RMV-ja namestile na podstrešju prijetnega alpskega zavetišča in po večerji okusile še nočno izkušnjo pod vznožjem Ponc, kjer je bila na vrsti gozdna šola o ozvezdjih in poskusna izgradnja zasilnega zavetišča. V nedeljo pa so z avtobusom na Trbiško prispeli še mlajši člani organizacije. Prvi postanek so osnovnošolci doživeli z vožnjo na saneh s pasjo vprego v Mednarodni šoli mus-hing-sleddog, kjer je vsak lahko spoznal prikupne pse in njihovo neutrudno moč. Jutranjem delu je sledil še skupni obisk Belopeških jezer. Obe skupini sta se združili ob kosilu in po neizogibnem skupinskem kepanju nadaljevali pešačenje v še zadnji zimski idili smrekovega gozda med Spodnjim in Zgornjim belopeškim jezerom. Prijetno sonce jim je dopustilo tudi čas za prijetno sončenje ob že zelenih robovih jezera, dvodnevne izkušnje pa je bilo za skupino petdesetih tabornikov vseh starosti s Tržaškega in Goriškega tudi počasi konec (na posnetku). Po februarskem izletu v Ljubljani, kjer so si medvedki in čebelice ogledali Lutkovno gledališče in grad, starejši pa se preizkusili v posebnem lovu na zaklad po mestnem središču, je tudi zimski izlet ob prijetnem vremenu odlično uspel. Posebna zahvala tabornikov gre tudi SŽ Sloga, ki jim je ob tej priložnosti posodila društveni kombi. (mar) prej do novice Komisija podaljšala deželni popust za nakup pogonskih goriv TRST - Četrta komisija deželnega sveta je z večino glasov včeraj izrekla pozitivno mnenje o sklepu deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, s katerim so do konca junija podaljšali prispevke za nakup pogonskih goriv. Na predlog deželne odbornice Sare Vito bodo tako še naprej veljali enaki popusti kot doslej, in sicer 21 oz. 14. centov za nakup litra bencina oz. dizla v prvem pasu in 14 oz. 9 centov v drugem pasu. Razprodan nedeljski koncert TPPZ v Portorožu PORTOROŽ - Nedeljski koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in prijateljev v portoroškem Avditoriju je razprodan. Naj spomnimo bralce, da bodo pevci TPPZ nastopili v nedeljo ob 18. uri z glasbeniki skupin Dirty fingers in Kraški ovčarji, kantavtorjem Dragom Mislejem Mefom in reperjem Darkom Nikolovskem. www.primorski.eu 1 sežana - Danes ob 110-letnici Kosovelovega rojstva Med drugimi prireditvami tudi odprtje Kosovelove spominske sobe SEŽANA - Danes se v Sežani obeta vrhunec prireditev, s katerimi bodo počastili 110-letnico rojstva pesnika Srečka Kosovela. Ob 17.30 uri bodo odprli prenovljeno Kosovelovo spominsko sobo, nakar bodo ob 19. uri v Kosovelovem domu predstavili avtorski scenski projekt Človek ni simetričen (zaključena predstava). V Kosovelovi knjižnici pa se bo že ob 15.uri pričelo regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška. Na odprtju prenovljene Kosovelove sobe bo zbrane nagovorila direktorica sežanske Ljudske univerze Aljana Resinovič, ki bo spregovorila o poteku prenove in opravljenih delih v zadnjem času. Slavnostna govornica bo dr. Marija Pirjevec. Predvajali bodo delčke novega programa, ki so ga pripravili za obiskovalce. Prireditev bo povezovala Ana Godnik. Prenovljeno Kosovelovo sobo si bo mogoče brezplačno ogledati tudi na dnevih odprtih vrat, in sicer 25. marca, 1. in 3. aprila od 9. do 11. ure s predvajanjem programa ob 10.uri, 26. 3. in 2. 4. od 15. do 17. ure s predvajanjem programa ob 16.30 uri. Ponovitev predstave Človek ni simetričen pa bo v Kosovelovem domu 26. marca. (O.K.) Kosovelovo spominsko sobo bodo odprli ob 17.30 m. kralj / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 22. marca 2014 3 ZAŠČITNI ZAKON - Deželni svetnik Gabrovec napoveduje poseg pri deželni vladi Na Trbižu bodo s »slovenskim« denarjem pleskali in obnavljali hiše ter gradili lesene balkone VIDEM - Občina Trbiž je 6. marca objavila razpis za prispevke za obnovo pročelij hiš in stanovanjskih objektov. Sredstva (skupaj nekaj več kot 40 tisoč evrov) so namenjena pleskanju fasad in lesenih oblog, zamenjavi vrat in oken, obnovi lesenih balkonov in tudi zamenjavi trgovskih napisov, ki niso v sozvočju z okoljem. Vse lepo in prav. Četrti odstavek petega člena razpisa obvezuje prejemnika finančnega prispevka, da na obnovljeno fasado namesti tablo s sledečim napisom: Obnova stavbe je bila izvedena s prispevkom iz sredstev v korist slovenske jezikovne skupnosti - 20. člen deželnega zakona št. 27 iz leta 2007 (zaščita slovenske manjšine). Na ta res neverjetni razpis, ki v naslovu nosi naziv Prispevki za slovensko manjšino, opozarja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki se sprašuje, kaj imata skupnega obnova stanovanjskih pročelij in zaščita slovenske manjšine. Čisto nič, ocenjuje podpredsednik deželnega parlamenta, ki opozarja, da so pristojni organi v preteklosti večkrat zavrnili prošnje za prispevke v korist pobud, ki so bile res namenjene Slovencem. Kot primer navaja finančno stisko večstopenjske šole na Trbižu, ki ji zmanjkuje denarja za poučevanje slovenskega in nemškega jezika. Gabrovec se bo v zvezi s to klavrno trbiško zgodbo v prihodnjih dneh obrnil na deželno vlado. Od pristojne- ga odborništva bo zahteval pojasnila o tem, kako je sploh mogoče, da se denar, ki bi moral biti namenjen Slovencem ali pobudam, ki so vezana na zaščito manjšine ali na sožitje, troši za čisto druge stvari. »Očitno tudi pri nadzorovanju namembnosti in porabe javnega denarja nekaj ne funkcionira,« opozarja Gabrovec. To vsekakor ni prvič, da se javni denar, ki bi moral biti namenjen Slovencem ali pobudam, ki zadevajo manjšino, uporabi za čisto druge zadeve in projekte. Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je že decembra leta 2012 zavrnila prošnji občinskih uprav Rezije in Trbiža, ki sta z denarjem iz zaščitnega zakona za Slovence hoteli financirati nekatera javna dela, ki s Slovenci nimajo nič skupnega. Občinska uprava iz Rezije je zaprosila finančni prispevek za obnovitev strehe občinskega skladišča v bližini šolskega zavoda Aldo Moro, kjer so otroški vrtec, osnovna in srednja šola. Občina Trbiž pa je preko lokalne gorske skupnosti zaprosila za prispevek za obnovo pročelij stanovanjskih objektov, ki so bili zgrajeni tudi z denarjem iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Dežela je v obeh primerih (kot priča nedavni razpis Občine Trbiž) prezrla mnenje komisije in namenila denar za načrte, ki s Slovenci nimajo nič skupnega. S.T. Jutri na deželni TV Pozdrav od Mirana TRST - Deželna televizijska mreža RAI bo jutri dopoldne ob desetih in deset minut predvajala dokumentarec Pozdrav od Mirana, ki je posvečen Miranu Hrovatinu. Približno 30-minutni dokumentarec je posnel Videoest. V njem nastopajo Miranovi prijatelji in sorodniki, med drugim žena Patrizia Scremin, ter prijatelji in kolegi Niki Filipo-vič, Sergij Premru, Hector Sommerkamp, Gino D'Eliso, Sergio Ferrari, Mario Calliga-ris, Giampaolo Amstici in San-di Renko. Dokumentarec dopolnjujejo reportaže, ki jih je nesrečni snemalec posnel v Bosni in Hercegovini, Sahari in Somaliji. Serracchianijeva: Renzi nas mora upoštevati RIM - Predsednica Furlanije-Ju-lijske krajine Debora Serracc-hiani je prepričana, da radikalne sistemske reforme, ki jih napoveduje Renzijeva vlade, ne bodo prizadele avtonomnih dežel in pokrajin. To piše tudi v dokumentu, ki so ga na včerajšnji seji v Rimu podpisali predsedniki dežel s posebnim statutom ter avtonomnih pokrajin Trento in Bocen. Tudi predsednik bocen-ske Pokrajine Arno Kompatsc-her je izrazil upanje, da bo vlada predsednika Mattea Renzija pri načrtovanih reformah upoštevala ustavna določila, ki ščitijo lokalne avtonomije. Trbiž: obnova stavbe z denarjem iz zaščitnega zakona za Slovence 1 2 Petek, 21. marca 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu VOLITVE - Županska kandidatura Zgonik: DS predlaga Monico Hrovatin Demokratska stranka predlaga Monico Hrovatin za župansko kandidatko v zgoniški občini. Tako se je odločil krajevni strankin krožek, ki je Hro-vatinovo predlagal ostalim komponentam liste Skupaj-Insieme v prepričanju - kot pravi tajnik Aleks Milič - da predstavlja kandidatura dosedanje odborni-ce najboljšo sintezo med upravno izkušenostjo ter prenovo, ki jo občani pričakujejo. Monica Hrovatin je po mnenju krožka DS kot mlada odbornica pokazala v teh letih odlično sposobnost soočanja z občani, kar predstavlja nujno izhodišče v trenutku, ko postaja upravljanje tudi manjših občin vse zahtevnejše zaradi gospodarske in socialne krize. »Verodostojna kandidatka za mesto županje, konkretni in stvarni program ter pomlajena, a izkušena ekipa so trije stebri, na katerih sloni volilna ponudba Demokratske stranke, ki je prepričana, da se lahko na tej podlagi nadaljuje uspešna tradicija dobrega upravljanja, ki jo je v teh desetletjih predstavljala lista Skupaj-Insieme za zgoniško občino,« meni Milič. 38-letna kandidatka, ki je bila v zgoniški občinski svet izvoljena pred petimi leti, je doma iz Briščikov in je bila v dosedanji upravi župana Mirka Sar-doča odbornica za šolstvo, kulturo, šport in mladinsko problematiko. Krožek DS se je za Hrovatinovo odločil so- Monica Hrovatin na arhivskem posnetku glasno, potem ko je za favorita za župansko kandidaturo dolgo časa (dejansko do prejšnjega tedna) veljal podžupan Rado Milič. Kandidaturo je odklonil iz osebnih razlogov, predvsem, kot kaže, zaradi službenih obvez. Takoj ko bodo demokrati prejeli odgovor o predlagani županski kandidaturi se bodo po Miličevih besedah začeli pogovori za oblikovanje liste Skupaj-Insieme za občinski svet. Na osnovi naših podatkov v Zgo-niku ne bo prišlo do volilnega zavezništva med Skupaj-Insieme in Slovensko skupnostjo, politični dogovor med DS in SSk, čeprav v različni obliki, pa naj bi bil pod vprašajem tudi v sosednji repenta-brski občini. Leta 2009 so tam dosegli dogovor, po katerem je zmagoviti županski kandidat Marco Pisani (SSk-Skupaj za Repentabor) za podžupana izbral Casimira Cibija (DS-Napredna lista). Kraška razhajanja na relaciji DS-SSk bi znala negativno vplivati na Dolino, kjer so demokrati levosredinskim zaveznikom za županskega kandidata ponudili Sandyja Kluna. S.T. SPORAZUM - Javne in zasebne ustanove Ponujajo možnost aktivnega staranja Potrebe starejših in njihovo vključevanje v aktivno življenje ostajajo prioritete tržaške občinske uprave, ki je včeraj podpisala dogovor o sodelovanju z drugimi ustanovami in združenji, ki ponujajo storitve ostarelim občanom. Aktivno staranje, socializacija ostarelih in medgeneracijska solidarnost so aktualna vprašanja, ki so v Trstu zaradi velikega odstotka občanov nad 65 let še toliko bolj aktualna, je povedala občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari, ki je podpisala operativni protokol za obdobje 2014/2015. Predstavnik Zdravstvenega podjetja št. 1 Flavio Paoletti je spomnil, da nameravajo poleg aktivnega staranja promovirati tudi preventivne ukrepe, s katerimi bi lahko bili vsi starejši občani aktivni del družbe. Izključenost ostarelih je namreč glavni vzrok slabega staranja, so poudarili na srečanju z novinarji, na katerem so spregovorili tudi predstavniki prostovoljnih združenj. Ti so opozorili, da smo žal vse bolj priče trendu, ko starejši - na jesen svojega življenja - prevzemajo odgovornost in skrb za svoje otroke, pripadnike srednje generacije, ki ob posledicah ekonomskega pešanja težje poskrbijo zase in za svoje otroke. Prav zato so tovrstni sporazumi med javnimi in prostovoljnimi organizacijami dobrodošli. In kaj pravzaprav ostarelim ponujajo podpisniki dogovora? Ti bodo še naprej skrbeli za aktivno življenje starejših občanov, ki se lahko udeležijo tečajev plesa, telovadbe, jezikov, od- pravijo se lahko tudi v gledališče, kino, na izlete ali počitnice, prostovoljci pa pripravljajo še vrsto drugih storitev. Namen vseh teh dejavnosti je, da bi starostnikom ponudili družabno življenje, ki ima pomembno vlogo pri aktivnem staranju. Naj povemo, da so z Občino Trst sporazum podpisali predstavniki Pokrajine Trst, Zdravstvenega podjetja, ITIS, Pro Senectu-te in naslednja združenja: ACLI, konzorcij Interland, ACAAR, AUSER, konzorcij Fhocus, Benessere ASDC, ARIS, UISP in skupnost Sv. Egidija. Vsi, ki bi radi izvedeli kaj več o pestri ponudbi za ostarele občane, naj pokličejo na telefonski številki 0406754380 in 800544544 (Amalia). (sč) Sporazum za pomoč ledvičnim bolnikom Tržaška pokrajina, tržaško Zdravstveno podjetje, združene tržaške bolnišnice in združenje A.Ma.Re il Rene so včeraj podpisali protokol za skupno in koordinirano pomoč ledvičnim in dializnim bolnikom. Podpisniki sicer sodelujejo že od leta 2009, uspehi pa so jih spodbudili, da bi po začrtani poti tudi nadaljevali. Pokrajinska uprava je potrdila stanovanje oz. sprejemno-informativni center v Ul. Rossetti, kjer so doslej vodili brezplačna svetovanja in izobraževalne tečaje; podpisniki pa so poskrbeli tudi za prevoze na dializo in vso potrebno oskrbo. DOLINSKI OBČINSKI SVET - Poravnava stroškov za odvoz odpadkov v letih 2005-2009 Siot bo moral plačati Občini Dolina 1.172.000 € Naftni zbiralniki družbe Siot arhiv Milijon 172 tisoč evrov - toliko bo morala plačati družba Siot dolinski občini za poravnavo stroškov za odvoz odpadkov v obdobju od leta 2005 do leta 2009. Tako je razsodila pokrajinska davčna komisija v Trstu. Novico je na včerajšnji občinski seji sporočila županja Fulvia Premolin. Dolinska občinska uprava se je obrnila na pokrajinsko davčno komisijo, ker družba Siot, ki upravlja naftovod, pet let ni poravnala računov za odvoz odpadkov. Občinski uradi so sicer predstavili družbi Siot račune, ta pa jim je ugovarjala, češ da tarife za odvoz odpadkov niso pravšnje. Dolinska občinska uprava se je pritožila na pokrajinsko davčno komisijo, da bi razsodila, ali mora družba Siot poravnati zahtevane račune, ali ne. Na komisijo se je obrnila tudi sama družba Siot, vložila je pet pritožb proti prav tolikšnim aktom, s katerimi je občinski davčni urad zahteval plačilo davka. Pokrajinska davčna komisija se je sestala 12. februarja in je ovrgla vseh pet pritožb družbe Siot. Smatrala je, da so ugotovitve, ki jih je sprožil občinski urad pravilne in da je zahteva po plačilu skupno 1.172.000 evrov zakonita in brez napak. To pa ne pomeni, da bo dolinska občina v kratkem prejela ta denar. Županja Premolin je namreč opozorila, da »razsodba ni dokončna in bi jo lahko družba Siot izpodbijala na višji sodni stopnji.« Že dejstvo, da je pokrajinska davčna komisija potrdila pravilnost postopka občinskih uradov, pa vliva dolinskim upraviteljem zaupanje v »pozitiven razplet dogodkov.« Med občinsko sejo je županja Pre-molin posredovala še vrsto pomembnih novic. Prva zadeva družinsko posvetovalnico v stavbi za storitve v obrtni coni v Dolini. V tistih prostorih sta svojčas že delovali ginekološka in pediatrična ambulanta. Potrebno pa jih je bilo prilago- diti standardnim predpisom, ki jih predvideva sama zdravstvena ustanova za delovanje ambulant, in deželnim normam »za kakovostno izboljšanje procesov cepljenja.« Ti posegi so bili opravljeni, zdravstvena ustanova sedaj »že namešča opremo družinske posvetovalnice v stavbi za storitve v obrtni coni,« tako bo v kratkem ambulanta ponovno operativna. Nadalje je županja Premolin sporočila, da bo v prvi polovici aprila spletna stran občine »spremenila svoj videz in bo začela delovati s sistemom dinamičnih spletnih strani, namesto sedanjih statičnih.« Cilj novih spletnih strani je izboljšanje komuniciranja z občani s poenostavitvijo uporabe, popolnejšimi informacijami in hitrejšo objavo informacij. Nadalje bo dobil vsak svetnik naslov elektronske pošte. Tako se bo zmanjšal obseg papirnatih izvodov sklepov, občina pa bo tudi prihranila pri razdeljevanju uradnih dokumentov svetnikom. Ta ukrep bodo vsekakor začeli izvajati po majskih volitvah, s prihodnjim občinskim svetom. Dolinska občina bo v kratkem sprejela donacijo slik domačega umetnika Borisa Zuliana. Sama županja Premolinova je pred kratkim obiskala umetnikovo vdovo, gospo Mario Grazio Ellero, ki ji je pokazala slike, ki jih je njen pokojni soprog nameraval darovati občini Dolina še v času svojega življenja. Vdova bo izpolnila to željo, in darovala občini slike, ki jih je njen mož izbral. Občina je tako že začela pripravljati vse akte, ki so potrebni za tako imenovano »sprejetje s hvaležnostjo« donacije vdove profesorja Zuliana in iskati najprimernejšo lokacijo za postavitev slik v počastitev spomina domačega umetnika. Na začetki seje se je občinska skupščina z minuto tišine poklonila spominu nekdanjega podžupana Maurizia Sigoni-ja in svetnika Emilia Mattiettija. M.K. DOLINA - Jutri Odprta meja 2014 Občina Dolina bo konec tega tedna organizira v sodelovanju z občino Hrpelje-Kozina tradicionalno, letos že 33. prireditev Odprte meje v novem času. Osrednji dogodki bodo na sporedu jutri, nekateri pa so napovedani že danes. Danes dopoldne se bodo tako zvrstile delavnice za šole, ki jih pripravlja Rezervat doline Glinščice. Popoldne je od 17.30 dalje napovedan večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi vodiči. Zbor udeležencev bo pri Sprejemnem centru doline Glinšči-ce. Tudi pohod je v režiji Rezervata doline Glinščice. Jutri dopoldne se bodo nadaljevale delavnice za šole v Rezervatu doline Glinščice. Ob 10.30 bo pohod iz Sprejemnega centra doline Glin-ščice do Botača, kjer bo predvidoma ob 11.15 uradno srečanje s pozdravom županov obeh občin. Glasbeno kuliso dogodku bodo prispevali člani Pihalnega orkestra Breg, sledi nadaljevanje pohoda do Beke, kjer bo zaključek s kulturnim programom. Od 17.30 bo ponovno večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi vodiči. Zbor udeležencev bo pri Sprejemnem centru doline Glinščice. Za prijavo je treba poklicati na tel.št. +39 040 3755703. Aktivnosti so brezplačne, število udeležencev pa je omejeno. Udeležencem priporočajo, naj se primerno športno oblečejo. / TRST Petek, 21. marca 2014 5 DRŽAVNI SVET - Nesprejemljiv priziv proti oktobrski razsodbi DUS FJK Za priziv o STO prešibki argumenti Državni svet v Rimu je v sredo odločil, da je priziv, ki so ga proti nedavni razsodbi deželnega upravnega sodišča (DUS) Furla-nije-Julijske krajine vložili Roberto Giura-stante in drugi somišljeniki gibanja Svobodni Trst, nesprejemljivi iz več razlogov. Novico so sporočili včeraj. DUS je 28. oktobra z obsežno razlago zavrnilo priziv proti lanskim deželnim volitvam, ki naj bi bile po oceni aktivistov neveljavne na območju nekdanje cone A Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), češ da to ozemlje ne pripada Italiji in torej deželi FJK. V dolgem besedilu razsodbe je DUS z navedbo mednarodnih sporazumov, zgodovinskih dejstev, zakonskih in mednarodnopravnih vidikov pojasnil, da suverenost Italije na tem območju ni vprašljiva. Za državni svet pa je priziv proti oktobrski razsodbi nesprejemljiv, in sicer iz več razlogov. Številni pritožniki ne bi smeli vložiti skupnega priziva v tej obliki, v prvi vrsti pa so njihovi argumenti »očitno presplošni«, saj v besedilu priziva ni natančnih in specifičnih kritik v zvezi s posameznimi trditvami v razsodbi DUS. Priziv torej ne spoštuje načela specifičnosti argumentov, na katerega je državni svet že večkrat opozoril in ki je obvezna predpostavka za obravnavo v državnem svetu. Edini protiargument proti delu razsodbe, ki zatrjuje, da STO ni nikoli zares zaživel, ker niso imenovali guvernerja, je ocena, da ugledna mednarodnopravna doktrina tej tezi nasprotuje. »Nič drugega. Niti ni potrebno primerjati te trditve z besedilom v razsodbi, ker je trditev očitno presplošna,« piše v razsodbi državnega sveta. Glede sklicevanja upravnih sodnikov na londonski memorandum in osimske sporazume pa pritožniki trdijo, da je pariška mirovna pogodba nespremenljiva, če sprememb ne odobrijo vse države podpisnice. Državni svet navaja »tehtne argumente« v razsodbi prvostopenjskega sodišča, ki proti omenjenim trditvam navaja 30. 41. in 62. člen dunajske konvencije ter samo mirovno pogodbo, ki ne prepoveduje sprememb del pogodbe tudi s strani le nekaterih držav podpisnic. V nadaljevanju piše, da ni primerno vložiti priziv proti zelo razčlenjenim in dokumentiranim argumentom samo na podlagi trditve, da mirovna pogodba prekaša londonski memorandum. Priziva proti deželnim volitvam pa vsekakor ne bi mogli obravnavati, ker se pobudniki (na prvi stopnji jih je zastopal odvetnik Edoardo Longo iz Pordenona, na drugi pa Stefano Peconi iz Rima) niso pritožili proti uradnemu aktu o razglasitvi novoizvoljenih deželnih svetnikov in predsednika De- žele FJK. Državni svet potrjuje, da morajo pritožniki poravnati sodne stroške, in sicer po 5000 evrov Deželi FJK, predsedstvu vlade, notranjemu in pravosodnemu ministru ter Renzu Tondu. Gibanje Svobodni Trst je v odzivu opozorilo, da sta tržaško sodišče in državni svet istega dne sprejeli odločitvi, ki naj bi bili med seboj protislovni. Gibanje trdi, da Italija na tržaškem ozemlju še danes ni suverena država, pravosodni organi pa so doslej trdili, da je suverenost dejansko začela že z londonskim memorandumom. To je v oktobrski razsodbi potrdil DUS FJK, v sredo pa je tržaški sodnik v drugem postopku dejal, da je bilo to ozemlje do osimskih sporazumov samo pod italijansko upravo (Svobodni Trst pa se ne strinja, da se je položaj s temi sporazumi spremenil). »Državni svet je istega dne iz formalnih razlogov odločil, da priziv proti razsodbi DUS ni sprejemljiv,« obenem pa je komentiral, »da je teza upravnega sodišča osnovana«. Pritožili se bodo še na kasacijsko sodišče (to bo sicer težko, ker so tovrstne pritožbe v italijanskem sistemu zelo omejene) in evropska sodišča. (af) Posnetek s septembrske demonstracije za STO po tržaških mestnih ulicah arhiv Nesreča pri delu: delavec padel z gradbenega odra Včeraj je nekaj po 15. uri prišlo do nesreče pri delu na Trgu Irneri. 55-letnega delavca Rina Di Giudiceja iz Tolmeča je na gradbenem odru zadela železna cev. Moški je izgubil ravnotežje in padel z višine štirih metrov. Z rešilcem službe 118 so ga takoj odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli z rumenim kodeksom, saj naj bi utrpel močan udarec v glavo. Kradel je hrano za mačke Iz trgovine na Trgu Ospedale je pred dnevi prihitel moški in ustavil mestna redarja na ulici. Povedal jima je, da je v njegovi trgovini moški, ki si je skrivaj v žepe jopiča in hlač tlačil nekaj blaga. Policista sta moškega, 66-letnega Tržača-na A.F., pričakala ob izhodu iz trgovine in ko sta ga povprašala, ali je res poravnal vse blago pri blagajni, se je moški vdal in jima izročil 7 škatlic in 5 vrečk hrane za mačke. Ukradeno blago so vrnili trgovini, moškega pa prijavili zaradi kraje. Eden tihotapil cigarete, drugi pa ukradel avtomobil Tržaška mejna policija je včeraj prijavila dva romunska voznika, 20-letnega M.N.P. in 24-letnega A.R. V kombiju, ki ga je upravljal 20-letnik, so policisti našli 20 zabojev romunskih cigaret; po zakonu pa je dovoljeno uvoziti le 800 cigaret, se pravi 4 zaboje, tako da so ga ovadili zaradi tihotapstva tujega tobaka in mu zasegli vozniško dovoljenje. Drugega pa so ustavili za volanom avtomobila jaguar, v smeri proti Sloveniji. Ugotovili so, da je bil avtomobil ukraden leta 2011. Ker ni imel voznik nobenega izgovora, so ga ovadili zaradi prekupčevanja. PRISTANIŠČE - Novonastala Koordinacija tržaških pristaniških delavcev Zahtevajo izvajanje določil osme priloge k mirovni pogodbi Veljavnost določil osme priloge so po besedah predstavnikov koordinacije že večkrat potrdile razne razsodbe, koristijo pa jih le terminalisti in to le v okviru členov, ki urejajo režim carin, medtem ko Koordinacija tržaških pristaniških delavcev zahteva izvajanje vseh 26 členov priloge in ne samo nekaterih. Zahtevo po izvajanju določil omenjene priloge so posredovali tako predsedniku italijanske vlade Matteu Renziju (kot začasnemu civilnemu upravitelju, je bilo rečeno), Organizaciji združenih narodov, tržaški prefektinji Francesci Adelaide Ga-rufi in tržaški Pristaniški oblasti, s predstavnikoma katere - generalnim direktorjem Walterjem Sinigaglio in funkcionarko Francesco Trampus - so se pred časom tudi sestali. Po prepričanju predstavnikov koordinacije bi izvajanje določil osme priloge tudi izenačilo vse pristaniške delavce, ki bi imeli vsi enake pravice in dolžnosti, medtem ko zdaj ni tako zaradi prisotnosti večjega števila termi-nalistov, ki dejansko urejajo stvari po svoje in nihče ne reče nič, sindikati so uspešni le do neke mere, delavci pa so razdeljeni, zato z novonastalo koordinacijo želijo ugotoviti, ali je mogoče ustvariti sinergijo. V ta namen so na zasedanje skupščine povabili tudi predstavnike sindikatov in političnih strank, med katerimi sta bila tudi tajnik gibanja Svobodni Trst Vito Potenza in tržaški občinski svetnik Gibanja petih zvezd Paolo Menis: prvi je dejal, da italijanska vlada nima namena razvijati tržaško pristanišče, drugi pa je podprl prizadevanja za izvajanje določil osme priloge in orisal pobude, ki jih je njegovo gibanje dalo s tem v zvezi. Razprava med sicer ne ravno številnimi udeleženci je bila živahna, mestoma tudi ostra (nekdo je celo predlagal, naj se delavci iz Taranta enostavno nažene-jo), prisotni pa želijo preveriti možnost tožbe proti italijanski državi, za kar so se obrnili na neko nevladno organizacijo s sedežem v Londonu (imena niso želeli razkriti), katere odgovor naj bi prejeli v teku enega tedna. (iž) V pristanišču nekateri nočejo delavcev iz Taranta arhiv Novonastala Koordinacija tržaških pristaniških delavcev zahteva polno izvajanje vseh členov osme priloge k mirovni pogodbi iz leta 1947, ki ureja delovanje tržaškega pristanišča. To izhaja iz prve skupščine koordinacije, ki je včeraj dopoldne potekala v hotelu Sonia pri Domju in na kateri so predsednik koordinacije Stefano Puz-zer ter člana Davide Alessio in Loris Fortuna govorili o dosedanjih ter morebitnih bodočih pobudah. Do oblikovanja koordinacije je prišlo, potem ko je neki terminalist na sedmem pomolu zaposlil sedem delavcev iz Taranta, medtem ko je šestnajst domačih delavcev, ki so leto dni v okviru neke zadruge opravljali dela brez pogodbe, ostalo doma. To se pripadnikom koordinacije ne zdi prav in zato zahtevajo polno izvajanje osme priloge, katere 18. člen v svojem 3. odstavku med drugim določa, da mora vse zaposlene v tržaškem pristanišču imenovati direktor le-tega, pri zaposlovanju pa morajo imeti prednost državljani Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je leta 1947 nastalo prav na podlagi mirovne pogodbe. Wartsila: prihodnjo sredo Razeto v deželnem svetu V zvezi s problematiko krčenja delovnih mest v tovarni Wartsila bo prihodnjo sredo, 26. marca, potekala avdicija predsednika in pooblaščenega upravitelja družbe Wartsila Italia Ser-gia Razeta pred člani druge komisije deželnega sveta. Za srečanje se je, potem ko je v sredo potekala avdicija sindikatov, zavzel predsednik komisije Alessio Gratton (SEL), do avdicije pa prihaja v pričakovanju srečanja med vodstvom podjetja in predstavniki delavcev, ki je napovedano za 4. april. O Dolciju v Lovatu in Sežani V knjigarni Lovat bo danes ob 18. uri Tiziana Rita Morgante predstavila svojo knjigo Danilo Dolci esperienza di una maieutica planetaria (Danilo Dolci, izkušnja planetarne majevtike), ki je posvečena t.i. majevtiki oz. ba-biški metodi razgovora, ki jo je že v antiki utemeljil filozof Sokrat, uporabljal pa jo je tudi Danilo Dolci. Poleg avtorice bosta govorila še Dolci-jev sin Amico Dolci, ki predseduje Centru za kreativni razvoj Danilo Dolci v Palermu, in Marino Vocci. Jutri pa bo predsednik Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci Luciano Ferluga Morgantejevo in Dol-cija pospremil v Sežano, kjer se je Danilo Dolci rodil in odraščal in kjer si bodo ogledali obeležje na njegovi rojstni hiši, v Kosovelovi knjižnici pa se bodo srečali z nekaterimi osebami, ki so Dolcija poznale, med katerimi sta tudi Ada Schmidt Meli in prevajalka Jolka Milič. Zavoli o Basagli V muzeju Revoltella bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Danieleja Piccioneja Il pensiero lungo. Franco Basaglia e la Costituzione, ki je izšla v zbirki 180 pri založbi Alphabeta. Ob tej priložnosti bo v Trst prišel znani italijanski novinar, senator in nekdanji predsednik parlamentarne komisije za nadzor javne radiotelevizije Sergio Zavoli, ki bo na večeru, ki ga bo vodil predsednik novinarske zbornice FJK Cristiano Degano, govoril skupaj z avtorjem in psihiatrom Giu-seppejem Dell'Acquo, ki pri založbi Alphabeta vodi zbirko 180. Prisotni bodo lahko sledili arhivskim posnetkom radiotelevizije RAI, odlomke pa bo bral igralec Maurizio Zacchigna. Srečanje prirejajo Stalna konferenca za umsko zdravje v svetu Franco Ba-saglia - Onlus, založba Alphabeta in Občina Trst. Spomin na Danielo Birsa V Mednarodnem domu žensk v Ul. Pi-soni 3 se bodo danes ob 17.30 spomnili pred dobrima dvema mesecema preminule Daniele Birsa. Ob življenjskemu sopotniku Albertu Baccu in svojcih bodo govorili Tea Giorgi, Sabrina Morena, Umberto Laureni, Assunta Signorelli, Mirta Čok, Hermine Letonde Gbedo in Daniela Gerin. Pomladni uvod v Trieste Next Od 26. do 28. septembra bo v Trstu potekal tretji evropski salon znanstvenega raziskovanja Trieste Next. Pomladni uvod v to manifestacijo pa bo danes, ko bo v hotelu Savoia Excelsior ob 17.30 srečanje na temo Energija in razvoj: kakšna prihodnost za državo?, ki bo predstavljal tudi uvod v »zeleni teden«, manifestacijo, ki je posvečena zeleni ekonomiji. Heinichen gost Univerze za tretje življenjsko obdobje Danes bo v zborni dvorani v Ul. Cor-ti 1/1 ob 17.30 pisatelj Veit Heinichen gost Univerze za tretje življenjsko obdobje. Na srečanju bo govor o njegovem pisateljskem delu. 6 Petek, 21. marca 2014 TRST / ARHITEKTURA - Projekt ManifeTSo2020 Dijaki načrtujejo Med tremi sodelujočimi šolami tudi slovenska Žiga Zois Tudi letos se je med dijake nekaterih tržaških tehničnih šol vrnil projekt, v sklopu katerega bodo dijaki pripravili zamisli in predloge, s katerimi bi lahko obnovili šolske objekte in zunanje prostore pred njimi. Tretjo izdajo arhitekturnega projekta so organizirali člani združenja ManifeTSo2020, Pokrajina Trst pa je gmotno in moralno podprla projekt, ki želi v mladih vzbuditi interes za trajnostni razvoj in arhitekturno prenovo. Ne samo to. Kot je na predstavitvi pojasnila pokrajinska odbornica Adele Pino, ki je spomnila, kaj so dijaki v sodelovanju z mladimi arhitekti pripravili v lanskem in predlanskem šolskem letu, je predlanski projekt za obnovo bivših skrbnikovih prostorov znotraj inštituta Max Fabiani že v fazi realizacije in ga v prihodnjih mesecih nameravajo izročiti novim namenom. Kakšen izziv pa so organizatorji delavnice, ki je sicer tudi del lokalne Agende 21, dijakom ponudili letos, sodelujejo letos pri projektu dijaki poklicnih šol Max Fabiani, Edilmaster in Žiga Zois? Predsednik združenja ManifeTSo 2020 Marco Barbariol nam je pojasnil, da bodo dijaki v teoriji in praksi pripravili na- črte za obnovo oz. revitalizacijo Trga Hortis in pritličja Navtičnega inštituta, ki je v lasti tržaške Pokrajine. Za ta kraj nameravajo pripraviti idejne rešitve za selitev knjižnice v pritlične prostore, s čimer bi šolska knjižnica postala dostopna tudi širšemu občinstvu. Uvodna delavnica je potekala od ponedeljka do včeraj. Udeležence so razdelili v pet mešanih skupin, ki so jih spremljali mentorji. V sklopu delavnice so dijaki raziskovali probleme in iskali rešitve za predlagana kraja. Skupine dijakov so obdelale zelo širok razpon uporabnosti prostora. Izsledki delavnice bodo prikazani v prostorih Hub v Cavani, skupino, ki bo pripravila najboljši projekt, pa čaka tudi lepa nagrada. Organizatorji projekta jim bodo na razpolago ponudili prostor v interdisciplinarni valilnici znanj Hub, kjer bodo lahko tri mesece delali na tem, da bi čim bolje realizirali svoj projekt. Naj ob koncu povemo, da je osnovni namen arhitekturnega projekta mladim omogočiti stik s praktičnim delom, ob tem pa jim skušajo približati tudi pomen trajnostnega razvoja in oživitve zanemarjenih prostorov v obstoječem urbanem okolju. (sč) ŠD Grmada: občni zbor ...z grenkim priokusom Po enem letu delovanja bo danes občni zbor ŠD Grmada, na katerem bodo pregledali enoletno delovanje na področju raziskovanja jam. Priznani slovenski jamar Ciril Mlinar Cic iz Ljubljane bo na večeru predstavil z besedo in filmom svet podzemlja, varovanje naravne dediščine in podvodno raziskovanje. Mlinar se med drugim lahko ponaša s prvim posnetkom, ki dokumentira brejo človeško ribico iz naravnega okolja. Občni zbor bo tudi priložnost, da se člani društva zahvalijo vsem družinam, ki so na pustni torek pustarje (na sliki) toplo sprejeli v svoje domove. Žal moramo tudi poročali o vlomu v društveni sedež in kraji prostovoljnih prispevkov, ki so jih nabrali na pustni torek. Tudi to se dogaja ... Vsekakor, toplo vabljeni vsi, ki bi radi kaj izvedeli o jamah in o društvu. Na koncu bo seveda sledila zakuska. Musical Sugar Gledališče La Contrada ponuja lahkotni musical na temo slovitega filma: od drevi do ponedeljka, 24. marca, bo v Bobbiovi dvorani v Ghirlandaiovi ulici na sporedu Sugar, musical povzet po slovitem filmu Billya Wilderja Nekateri so za vroče. V vlogi jazzovskih glasbenikov, ki v ženski preobleki bežita pred gangsteriji, nastopata Christian Ginepro in Pietro Pignatelli, v vlogi pevke, plavolase Sugar Kane pa Justine Mattera, ki je lani zanjo prejela Persefonino nagrado kot najboljša igralka v musicalu. Predstavo je režiral Federico Bellone, avtorica koreografij je Gillian Bruce. TDD predstavlja V rubriki TDD predstavlja, ki bo na sporedu po tv dnevniku na Rai3bis okrog 20.50, bo tekla beseda o glasbenem šolstvu. Helena Jovanovič je v studio povabila ravnateljico Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice Alessandro Schettino. Gostja bo spregovorila o delovanju in načrtih centra, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. Slikarska razstava V državni knjižnici Stelio Crise bodo danes ob 17. uri odprli razstavo slik Adriane Rigonat »Una stagio-ne difficile«. Umetnica je za ta ciklus črpala navdih v dogajanju prve svetovne vojne. Razstava bo na ogled do 26. aprila. Antična glasba Ob 21. aprilu, evropskem dnevu antične glasbe, bo združenje Wunderkammer danes ponudilo dva koncerta v palači Gopcevich. Ob 17. uri bosta igrala flavtist Lorenzo Ca-vasanti in pianist Sergio Ciomei, ob 19. uri pa bosta pevka Anne Aze-ma in čembalistka Paola Erdas izvedli koncert Metamorphoseon. Srečanje Leliomovie V Skladišču idej bo danes ob 17. uri ob razstavi Lelioswing, ki je posvečena 50-letnemu glasbenemu ustvarjanju Lelia Luttazzija, srečanje Leliomovie. Gabriele Centis bo predstavil dvojni CD glasbenih kulis, ki ji je Luttazzi zložil v karieri. Pestro dogajanje na gradu in po vasi Vikend v znamenju prve svetovne vojne in druženja V Devinskem gradu bodo danes ob 16.30 slovesno odprli dvorano, ki bo v celoti posvečena prvi svetovni vojni. Obenem bodo predstavili tudi razstavo o vojnih časopisih oz. revijah in vojni vihri na našem ozemlju, ki jo je uredila Skupina Ermada Flavio Vidonis. Na ogled bo nekaj vojnih eksponatov, uniform in starih zemljevidov, veliko bo starih fotografij in razglednic ter didaktičnih panojev. Razstavo si bo mogoče ogledati do 2. junija. Svojo udeležbo je treba predhodno napovedati na tel.040/208120 oz. 3886449114. Opozoriti velja, da je od 14. marca v Škerkovi galeriji v Trnovci odprta tudi razstava Grmada - začetki prve svetovne vojne. Zajetno razstavno gradivo obsega kar 80 panojev z več kot 250 eksponati: fotografijami, orožjem, interaktivno maketo Grmade, razglednicami, starimi časopisi in zemljevidi. Razstava bo na ogled do 2. aprila. Devin pa bo prav tako od danes gostil tudi niz pobud pod skupnim naslovom Pomlad na gradu, ki jo koordinira de-vinsko-nabrežinski Lions Club. Ob 14. uri bodo v krajevnem vrtcu posadili nekaj Razstavo o prvi svetovni vojni si lahko ogledate tudi vTrnovci dreves, ob 15. uri bodo v Bridarjevi hiši odprli razstavo Spoštujmo podzemni in nadzemni svet. Jutri in v nedeljo bodo od 10. do 16.30 na gradu obudili dogodek Vi-tovska in morje v sodelovanju s Konzor- cijem Kras, zaživel bo sejem starin, malčki pa bodo lahko ustvarjali na ex-tempo-reju. V nedeljo bo ob 11. uri koncert tria Bulgakov, ob 16.30 pa bodo nagradili zmagovalce mednarodnega natečaja poezije. Včeraj danes Danes, PETEK, 21. marca 2014 BENEDIKT Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 12.12 - Luna vzide ob 23.35 in zatone ob 9.19. Jutri, SOBOTA, 22. marca 2014 VASILIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,3 stopinje C, zračni tlak 1025,8 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 3 km na uro severozahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje C. [I] Lekarne U Kino fotodamj@n AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.00 »300 - L'alba di un impero«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »The Imposter«; 18.00, 21.45 »Hannah Arendt«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.15 »12 an-ni schiavo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Allacciate le cinture«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.10 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Ida«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.10 »300 - Vzpon imperija 3D«; 20.00, 22.00 »300 - Vzpon imperija«; 17.20, 21.00 »Don Jon«; 15.40, 17.50 »Lepotica in zver«; 15.30, 19.15, 22.50 »Mamin sinko«; 18.00, 20.45 »Montevideo, se vidimo!«; 17.15, 19.45, 22.15 »Želja po hitrosti«; 22.30 »Nin-fomanka«; 18.15, 20.20 »Nonstop«; 16.10 »Panika«; 16.00, 17.00 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Sher-mana«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non buttiamoci giu'«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici come noi«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Supercondriaco - ridere fa bene alla salute«; Dvorana 3: 16.30, 20.10 »Il ricatto«; 18.00, 22.00 »47 Ronin«; Dvorana 4: 16.40 »Mr. Peabody e Sherman«; 18.30, 20.15, 22.00 »Noi«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.45, 19.00 »Mr. Peabody e Sherman«; 18.50 »Need for speed«; 16.45, 19.00 »Supercondriaco - ridere fa bene alla salute«; 16.00, 18.05, 20.10 »300 - L'alba di un impero«; 22.15 »300 - L'alba di un impero 3D«; 21.30 »Allacciate le cinture«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Amici come noi«; 16.20, 20.15, 21.45 »Non buttiamoci giu'«; 18.20, 22.15 »Il ricatto«; 16.20, 21.30 »47 Ronin«; 16.30, 19.00, 21.30 »La bella e la be-stia«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20 »Mr. Peabody e Sherman«; 17.30, 20.00, 22.00 »Noi«; Dvorana 2: 20.00, 22.10 »Need for speed«; Dvorana 3: 17.50, 22.10 »47 Ronin 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.20, 22.10 »Amici come noi«; Dvorana 5: 17.20, 19.50, 22.10 »Lei«; 20.10 »Allacciate le cinture«. Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. DRUŽINA COLJA (Culjevi) so odprli osmico, Samatorca 21. Tel. 040229326. Vljudno vabljeni. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Toplo vabljeni! Tel.: 040-820223. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Toplo vabljeni. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 Loterija 20. marca 2014 Bari 12 2 76 86 9 Cagliari 47 74 45 31 88 Firence 29 74 16 24 2 Genova 7 50 52 89 47 Milan 85 55 4 48 76 Neapelj 76 41 1 82 69 Palermo 78 56 38 36 90 Rim 38 74 90 55 15 Turin 42 19 60 68 25 Benetke 19 79 25 44 41 Nazionale 50 14 36 47 56 Super Enalotto Št. 34 15 18 28 49 51 77 jolly 65 Nagradni sklad 9.452.946,80 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 10 dobitnikov s 5 točkami 22.633,11 € 678 dobitnikov s 4 točkami 345,82 € 24.926 dobitnikov s 3 točkami 18,48 € Superstar 70 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 34.582,00 € 97 dobitnikov s 3 točkami 1.848,00 € 1.651 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.166 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 23.526 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 21. marca 2014 7 OBČINA DOLINA v sodelovanju s OBČINA HRPELJE-KOZINA SKD ' Slovenec Odprta meja v novem času 2014 Pete/š, 21.03.14: v teku jutra delavnice za šole od 17.30 večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi vodiči (zbor udeležencev pri Sprejemnem centru doline Glinščice) Sobota, ZZ.03.14: v teku jutra delavnice za šole ob 10.30 pohod iz Sprejemnega centra doline Glinščice do Botača ob 11.15 uradno srečanje med občinama v Botaču in glasbeni utrinek Pihalnega orkestra Breg sledi nadaljevanje pohoda do Beke, kjer bo zaključek s kulturnim programom od 17.30 večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi _vodiči (zbor udeležencev pri Sprejemnem centru doline Glinščice)_ FOTOVIDEO TRST 80 vabi danes (21.3.14) ob 20. uri na zaključno prireditev Fotovideo natečaja Ota Hrovatin v Narodni dom v Trstu, ul. F.Filzi, 15 SKD Igo Gruden vabi na otvoritev razstave DANIELA ŠTOKELJ ZONTA Rože za prvi dan pomladi Kavarna Gruden v Nabrežini danes, 21. marca, ob 18. uri SI Šolske vesti DNEVI POMLADI SKLADA FAI 2014 - Dijaki in mentorji Prešerna, Slomška in Zoisa vabijo na ogled Borznega trga, Borzne palače in Trgovinskega muzeja v Trstu. V soboto, 22. marca, ob 15.00 in 16.45 ter v nedeljo, 23. marca, ob 10.00, 11.00 in 15.30. Zberemo se pri Neptunovem vodnjaku na Borznem trgu. Ogled traja uro in pol do dve uri. M Izleti Čestitke Vedno nasmejana, polna radosti, v krvi kanček norosti. Na prvi spomladanski dan je na svoja vrata potrkal Abraham. Draga VIVIANA, da bi še naprej ostala tak cvet, ti želi žlahta s Proseka še nešteto barva-nih let. Draga VIVIANA, danes nazdravimo na tvojih »prvih« 50 let. Vse, vse najboljše, Mira in Erika! DARKI! Danes na prvi spomladanski dan se s tabo veselimo, za tvoj okrogli rojstni dan ti želimo veliko sreče, zdravja in še mnogo mnogo lepih dni. Družine Guštin, Kralj in Pao-letti. □ Obvestila VINITALY 2014 - Dne 7. aprila, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vini-taly. Prijave najkasneje do 28. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 338-3976187. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Za info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD IGO GRUDEN ob priliki gostovanja MePZ Jevnica, organizira izlet v Jevnico, Vače in na Geoss (Geometrijsko središče Slovenije) v nedeljo, 6. aprila; odhod iz Nabrežine izpred cerkve ob 9. uri, povratek v večernih urah. Info in vpisovanje na tel. št.: 040299632 ali 339-5281729 (Vera) in pri Sergiju Kosmini. KRU.T obvešča, da se zaključuje vpisovanje na velikonočni izlet na Tren-tinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. aprila. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor danes, 21. marca, ob 20. uri v gostilno v Trnovci. OBČINA DOLINA, Naravni Rezervat Doline Glinščice, Občina Hrpelje Kozina v sodelovanju s SKD Slovenec prirejajo: »Odprto mejo v novem času 2014«. Danes, 21. marca, v teku jutra delavnice za šole, od 17.30 večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi vodiči; v soboto, 22. marca: v teku jutra delavnice za šole, ob 10.30 pohod iz Sprejemnega centra doline Glinščice do Botača; ob 11.15 uradno srečanje med občinama v Botaču in glasbeni utrinek Pihalnega orkestra Breg, sledi nadaljevanje pohoda do Beke, od 17.30 večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice. SKD LONJER - KATINARA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo potekal danes, 21. marca, ob 19. uri v drugem sklicanju, v prostorih ŠKC v Lonjerju. Zbirali bomo tudi članarine za leto 2014. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da je danes, 21. marca, ob 18. uri predviden odhod avtobusa iz Padrič v Marezi-ge za nastop na revijo »Primorska poje«. V nedeljo, 23. marca, odhod ob 13.30 za koncert v avditoriju v Portorožu. V torek, 25. marca, ob 20.45 bo na sedežu na Padričah seja odbora. YENOV VELIKONOČNI SEMINAR bo letos gostila nemška manjšina na Poljskem, od 12. do 18. aprila, v mestu Opole. Vabljeni vsi mladi Slovenci v Italiji, ki radi potujejo in ki se zanimajo za mednarodne in manjšinske tematike, da se do danes, 21. marca, javijo na ylctrst@gmail.com ali na FB-strani Tudi Mi Smo YEN. ŠD G RMADA vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, v društvenem sedežu v Mavhinjah danes, 21. marca, ob 20.30. Sledila bo projekcija in predavanje jamarja Cirila Mlinarja iz Ljubljane, ki se ukvarja s snemanjem v jamah. Ob zaključku bo zakuska. JUS TREBČE vabi člane, da se v soboto, 22. marca, udeležijo rabute za postavitev kamna z ledinskim imenom Baričuca. Zbirno mesto je P'r Kale ob 15. uri. SKD LONJER - KATINARA vabi vse vaščane in prijatelje, da se nam pridružijo pri polaganju venca ob obletnici napada na lonjerski bunker v soboto, 22. marca, ob 15. uri. SKD TABOR: Prosvetni dom - Opčine, vabi na 46. redni občni zbor: prvi sklic v ponedeljek, 24. marca, ob 20.30 in drugi v četrtek, 27. marca, ob 20.30. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na občni zbor v sredo, 26. marca, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu društva, Ul. Maz-zini 46. DUHOVSKA ZVEZA vabi v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v Šentjakobski kulturni dom, Ul. Concordia 8, na predavanje blejskega župnika, dr. Janeza Ferkolja, na temo »Razmišljajmo o postnem času«. MTK sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 27. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Obenem vabi člane, da poravnajo članarino za l. 2014 od 19.30 dalje. KD FRAN VENTURINI sklicuje izredni občni zbor v petek, 28. marca, ob 21.00 v prvem in ob 21.30 v drugem sklicu na sedežu društva pri Domju. KD FRAN VENTURINI sklicuje redni občni zbor v petek, 28. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva pri Domju. PRAVLJIČNO-PRIPOVEDNA in gledališka delavnica - Hiša pravljic ter društvo Hrast vabita vzgojitelje, učitelje, mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin, amaterske igralce, študente in vse, ki jih veseli delo z otroki in ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenskega jezika na delavnici v soboto, 29. marca. Info na hisapravljic@gmail.com ali 3341243766. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo, podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto. SKD PRIMOREC vabi ustvarjalce ročnih del, da se udeležijo pomladanskega sejma, ki bo v petek, 11., soboto, 12. in nedeljo, 13. aprila, v popoldanskih in večernih urah v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in info na tel. št. 338-4482535 (Giuliana) do vključno ponedeljka, 31. marca. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da prihodnji dve srečanji odpadeta. Spet bo na sporedu v torek, 8. aprila, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. ZSKD sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. 0 Prireditve DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI vabi v galerijo Umetniškega in kulturnega centra Škerk, Trnovca 15, na ogled bogate razstave »Erma-da Jutranji svit 1. svetovne vojne«. Urnik: sobota in nedelja 10.30-13.00 in 15.00-19.00 (do 6. aprila). Vodeni ogled ob sobotah ob 15.00 in nedeljah ob 11.30. Za skupine in šole po dogovoru. Tel. 331-7403604, www.her-mada.org. FOTOVIDEO TRST80 vabi danes, 21. marca, ob 20. uri na zaključno prireditev Fotovideo natečaja Ota Hrova-tin v Narodnem domu v Trstu, Ul. F. Filzi 15. RAZVOJNO DRUŠTVO GMAJNCA vabi danes, 21. marca, ob 18. uri v Vaški dom v Križ na prireditev »Goreč-ke žarijo, dehtijo« v okviru praznovanja 110-letnice rojstva Srečka Kosovela. Večer bodo obogatili MePZ Sežana, režiser in scenarist Jadran Sterle s filmom »Sveta voda Uročka« in Boris Čok. Dogodek bo vodila Tja-ša Konjc. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Daniele Zonta »Rože za prvi dan pomladi« v Kavarno Gruden danes, 21. marca, ob 18. uri. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Darinke Vidmar z naslovom »Vezilna nit iz preteklosti v seda- njost«, v Bambičevi galeriji na Opči-nah. Urnik razstave: 10.00-12.00 / 17.00-19.00, do danes, 21. marca. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 22. marca, ob 19.30 v kulturni dom na Colu, na ogled slikarske razstave in dokumentarca »Kraška dediščina Marjana Miklavca«. Režija in scenarij Jadran Sterle. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 22. marca, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da se bo v nedeljo, 23. marca, še zadnjič zavrtel. Na sporedu bo predstava »Trije prašički« v izvedbi Lutkovnega gledališča Rado Mužan z Bleda. Prva predstava bo ob 16.00 (red pingvin), druga ob 17.30 (red tjulenj). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. L'ARMONIA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel predstavljata komedijo v tržaškem narečju »Chi va co'l sempio... se insempia« v nedeljo, 23. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! SKD S. ŠKAMPERLE in Š.Z. BOR vabita na predstavitev knjige Bogomile Kravos »Zgodba mojega očeta« v nedeljo, 23. marca, ob 17. uri na Stadionu 1. maja (Vrdelska cesta 7). Z avtorico se bo pogovarjal Boris Kobal. SREČKO KOSOVEL V LJUDSKEM VRTU: Slovenski klub in ZSKD vabita v nedeljo, 23. marca, ob 11. uri v tržaški Ljudski vrt na predstavitev nove zbirke »Tra Carso e caos - pre/sen-timenti«; pesmi Srečka Kosovela je v italijanščino prevedla Darja Betocchi, izdala pa založba Comunicarte. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE obvešča, da koncert, ki je bil predviden v nedeljo, 23. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah -Kozini bo istega dne in isto uro v Osnovni šoli v Senožečah. DSI vabi v ponedeljek, 24. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na predstavitev knjige Marije Mercina »Primorska zgodba«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi Družbi. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na zanimivo predavanje o Amiših, ki ga bo imela Andreja Rustja v ponedeljek, 24. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih v Nabrežini. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 26. marca, ob 18.00 na predstavitev knjige Nelide Ukmar »Phoenix - dal calcare del Carso«. Z avtorico se bosta pogovarjali profesorici Wilma Purič in Loredana Umek ter grafična oblikovalka Isabella Ci-pollino ob glasbeni spremljavi Irine Perosa in Jane Župančič. VZPI - AN PI Devin Nabrežina, Dol-Jamlje, Križ »E. Antončič Stojan« Zgonik: vabi ob 70-letnici operacije Bober (deportacije več stotin domačinov na prisilno delo v Nemčijo) na spominski večer, v dvorano bivšega Ljudskega doma v Križu, v sredo, 26. marca, ob 18. uri. Sodelujeta zgodovinarja Ivan Vogrič in Milan Pahor. Vsi ki hranijo doma dokumente, pričevanja, slike, itd... so naprošeni da jih prinesejo v sredo. CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE vabi na otvoritev v petek, 28. marca, v kulturni dom Srečka Kosovela v Sežano. Od 14. ure dalje brezplačne delavnice za otroke in odrasle; ob 18. uri predavanje in nastopi: »Učenje po metodi Freestyle - hitro in skozi zabavo«. Vstop prost! Info: 00386-40546600 (Elda). SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, na pobudo Radija Koper, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v soboto, 29. marca, 50-letni-co prve slovenske tržaške popevke »Barkovlje 1964 - 2014«. Nastopilo bo deset pevcev ob spremljavi orkestra Miramar, dirigent Maestro A. Bevi-lacqua. Pobudo podpira ZKB. Začetek ob 20.30. Vabljeni! Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu; dve sobi, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel. št.040-576116. DIPLOMIRANA v biologiji nudi lekcije iz matematike, naravoslovja in znanstvenih predmetov v slovenščini ali italijanščini; tel. 346-9712707. IŠČEM avto iz druge roke, v dobrem stanju, srednje kubature. Tel. št.: 040228390. NA PROSEKU dajemo v najem novo, kvalitetno, opremljeno stanovanje, primerno za eno ali dve osebi. 60 kv. m., balkon, kuhinja, dvojna spalnica in manjša spalnica - garderoba. Za info 348-4208079. NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 333-2283256. POSODIM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. št. 3398201250. PRODAM MOTOR APRILIA SX125, model 2011, v zelo dobrem stanju, ga-ražiran. Gume pirelli diablo rosso II, luč simil -xenon, varovala za roke race - tech, izboljšan zaviralni sistem. Zanimiva cena. Tel. 331-7298280 vsak dan po 19. uri ali kadarkoli ob koncu tedna. PRODAM 50-kubični skuter yamaha aerox, letnik 2008, z opravljenim tehničnim pregledom in poravnano takso. Tel. št.: 333-6569545 (v večernih urah). PRODAM biološki kis iz grozdja refo-ška iz leta 2005, 5l za 10,00 evrov. Tel. št.: 040-576116 (ne od 14. do 16. ure). Prispevki V spomin na drago Francko Furlan vd. Cibic darujeta Stanko in Marisa 25,00 evrov za ASK Kras. V spomin na Rudija Budo daruje mama 25,00 evrov za Slovenski Dijaški Dom v Trstu in 25,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline. V spomin na mamo Angelo daruje Cvetka 100,00 evrov za SKD in MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na tovariša Mauricija Sigo-nija darujeta Nadia in Dario Ierin 30,00 evrov za Stranko Komunistične Prenove. V spomin na gospo Amalio Coronica por. Crevatin darujejo Karmela, Geni in Andreina 50,00 evrov za Združenje Anvolt. V spomin na Marico Gruden Rebula in Silvo Zidarič daruje Bogomila Lu-pinc 50,00 evrov za K.D. Vigred -Šempolaj. V spomin na Rikota Lorenzija darujeta Jadranko in Bruna 20,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. 21.3.1999 21.3.2014 Rudi Buda Vedno si z nami Tvoji najdražji Trst, 21. marca 2014 Ob izgubi drage mame žalujejo z vzgojiteljico Cvetko vsi na Večstopenjski šoli Josip Pangerc 8 Petek, 21. marca 2014 TRST / LJUBLJANA - Čez mesec dni humanitarno-medicinska odprava Zambija 2014 Trimesečna izkušnja v bolnišnici v Nangomi Šest študentk zdravstvene nege in medicine, med katerimi je tudi Tržačanka Darja Kodrič V sklopu medicinske fakultete v Ljubljani deluje Sekcija za tropsko medicino. Že več kot 20 let vodi strokovno-humani-tarne odprave v države tretjega sveta, zlasti v Afriko (po novem tudi na Papuo Novo Gvinejo). Prihodnja odprava bo iz Ljubljane odletela 21. aprila, med udeleženkami pa bo tudi 28-letna Darja Kodrič doma s Katinare, sicer pa absolventka na medicinski fakulteti v Ljubljani. »Običajno so priredili po eno odpravo na leto, ker pa nas je vse več, skušajo na fakulteti poskrbeti, da bi bila izkušnja v tujini čim bolj kontinuirana in da bi bil kdo od študentov stalno dol,« nam je povedala Darja. »V četrtem ali petem letniku lahko sledimo predavanjem izbirnega predmeta Tropska medicina v sklopu infekcijskih bolezni in ko opravimo ta predmet se lahko v zadnjem letniku odločimo za odpravo v Afriko, ki je prav tako kot predmet izbirna.« Med vsemi temi izbirami je padla vaša odločitev za potovanje, pravzaprav odpravo. Ob zaključku predavanj izbirnega predmeta smo se aprila lani odpravili na t.i. tropski vikend; v Kranjski gori smo se udeležili intenzivnih delavnic in predavanj tropske medicine. Z nekaterimi udeleženkami smo se že poznale, z drugimi smo se spoznale šele tam. Navezale smo stike in se odločile za odpravo, ki jo sestavljamo Kristina, Tjaša, Nina, Veronika, Tina in podpisana - tri študentke medicine in tri študentke zdravstvene nege. Odpravljamo se v Zambijo, v podeželsko mestece Nango-ma, severo-zahodno od glavnega mesta Lusaka, kjer je bolnišnica. Ali že veš, kako bo potekalo vaše delo? V Nangomi bomo delale v bolnišnici, kjer imajo moški, ženski, otroški in gi-nekološko-porodniški oddelek, dejansko pa tam delujeta le dva zdravnika, največkrat samo eden, medtem ko je negovalnega osebja k sreči nekaj več. Tri mesece bomo delale v tamkajšnji bolnišnici, kjer bomo po svojih najboljših močeh nudile zdravniško pomoč in oskrbo tamkajšnjim prebivalcem. Jutranje vizite na primer največkrat ne opravi nihče, ker ni nikogar na razpolago. Sicer pa bomo šele po prvih dveh »spoznavnih« tednih ugotovile, kje smo najbolj potrebne; nudile bomo strokovno medicinsko pomoč, preprečevale širjenja nalezljivih bolezni, skrbele za ozaveščanje in zdravstveno vzgojo prebivalcev na področju prehrane, higiene in perinatalnega varstva ter bolnišnico oskrbele z zdravili, sanitetnim materialom in bolnišnično opremo, ki bo potem ostala na razpolago osebju in bolnikom tudi po našem odhodu. Kje boste nastanjene? Znotraj misijonarske bolnišnice je neko poslopje, neka hišica, ki je namenjena udeležencem odprave. Tam bomo mi živele. Ali je kdo od slovenskih zdravnikov trenutno tam? Sedaj ni nikogar, saj se je odprava vrnila domov januarja. Seveda si na fakulteti prizadevajo, da bi bilo čim bolj krito, vendar gre navsezadnje za prostovoljno delo. Ali si že kdaj bila v Afriki? S kakšnimi občutki odhajaš tja? To je prvič. Dosti je navdušenja, nekaj tudi strahu ... Še dobro, da nas je šest, tako da se ena z drugo bodrimo. Nekatere se zelo bojijo malarije. S tem, da jemlješ antimalarike sicer bistveno znižaš možnost, da bi se okužil, vendar je ne izničiš. Vseeno se lahko nalezeš, vendar v veliko blažji obliki. Strah nas je tudi prometnih nesreč, saj so nam povedali, da so ceste v obupnem stanju; asfaltirana je le glavna cesta, vse, kar je stranskega, pa ni. Domačini pa vozijo kot norci: v kombi stlačijo 25 do 30 ljudi, ne- Darja Kodrič (druga z leve) z ekipo, ki bo 21. aprila odpotovala v Zambijo sreče pa so baje kar pogoste. Tudi mi se bomo morale premikati: enkrat mesečno po nakupih v glavno mesto in seveda za redno obnovo vize. Kako se pripravljate na izkušnjo? V glavnem zbiramo sredstva, ker si moramo odpravo financirati same - tako potovanje, kot bivanje, predvsem pa stroške zdravstvenega materiala in zdravil, ki jih bomo tam potrebovale. S seboj bomo sicer prinesle marsikatero zdravilo, ki so nam ga donirale lekarne in zdravstvene ustanove. Zelo koristen je bil tudi pogovor s študenti, ki so to izkušnjo že opravili, saj gre za informacije iz prve roke. Med drugim so nam svetovali, naj si nikakor ne nosimo samih klošarskih oblek, pač pa tudi kako lepšo obleko, v znak spoštovanja. V Zambiji so baje belci najslabše oblečeni; zdravnica pa je v bolnišnici v petah in zelo urejena, čeprav je pred poslopjem makadam. Drugače pa se moramo v kratkem tudi cepiti - za rumeno mrzlico, hepatitis A, meningokok in trebušni tifus, potem bomo dobile še poživitvene odmerke za tetanus, poliomielitis in ošpice. Za vse trajanje potovanja pa moramo jemati antimalarike. Katere so najpogostejše bolezni v Zambiji? Največjo zdravstveno težavo predstavljajo HIV, tuberkuloza in malarija. Delež okuženih z virusom HIV je 16,5%, ta številka pa je še dvakrat večja v urbanih področjih. Veliko je obolenj, ki jih povzročajo paraziti, ki so veliko podcenjeni; drugače pa se soočajo tudi oni s kardiovaskular-nimi boleznimi, kot jih poznamo pri nas. Vi ste na vse to pripravljene. Seveda. Vse smo absolventke, tako da smo opravile vse potrebne prakse in nam za zaključek študija manjkata samo še kak izpit ali diplomska naloga. Ko si že omenila donacije, kako poteka zbiranje denarne pomoči? Izvedba uspešne odprave je povezana z visokimi stroški, ki jih ocenjujemo na okrog 20 tisoč evrov, ki pa jih same ne moremo kriti. Zbiramo donacije - finančne narave pa tudi sanitetni material in zdravila; zdaj smo kar precej na dobrem. Kot sem že povedala, kar dobimo ostane v zambijski bolnišnici. V sredo, 26. marca, prirejamo še afro-diziak dobrodelni žur, ki bo v duhu afriške vročice v ljubljanskem klubu Companeros. Del vstopnine dobimo me, med žurom, pa bomo poskrbele tudi za igre in zbirale do-nacije. Kako so starši sprejeli tvojo odločitev? Ko sem začela obiskovati ta predmet, so vedeli, da bi mi bilo všeč odpotovati v Afriko. Za končno odločitev pa so izvedeli, ko smo se uradno prijavile, se pravi, ko je bila odprava gotova. V bistvu podpirajo mojo odločitev. Se ti bo morda tožilo po domu? Mislim, da ne, ker bomo itak polne dela in vse bo minilo zelo hitro. Na voljo bomo imele internetno povezavo, komuniciranje bo možno prek skype-a, pa tudi blog bomo objavljale 1 krat tedensko. Morda pa te bo ob povratku obšla afriška bolezen, tisto, kar Italijani imenujejo mal dAfrica ... To sem že slišala od marsikoga, ki je bil na teh odpravah. Vsi so povedali, da je na začetku nekoliko težko se prilagoditi Afriki, ampak, da je veliko težje ob povrat-ku. Sicer bomo delovno odpravo izkoristile tudi za potovanje: po opravljenem delu nameravamo še na obisk Tanzanije, saj domov letimo iz Zanzibarja. Zambijske lepote pa bomo sproti spoznavale ob vikendih, tako da bomo nedvomno obiskale Viktoriji-ne slapove, ki so eno izmed sedmih naravnih čudes sveta. Kdor bi morebiti rad pomagal dekletom pri afriškem delu, lahko svoj prispevek nakaže na (iz tujine) na Banko Slovenije, Slovenska cesta 35,1000 Ljubljana, Slovenija, IBAN ali BIC code: SI56 0110 0603 0708380, swift code: BSLJSI2X, tax number: SI44752385. Več informacij o odpravi na www.zambija2014.si. Sara Sternad Tudi iz Trsta obsodba umora sodelavca pravične trgovine Tržaški organizaciji za pravično trgovino Mosaico in Senza Confini Brez Meja sta včeraj skupaj z organizacijama Altromercato in AGICES obsodili umor sodelavca pravične trgovine na Filipinih. »Ponovno smo priče umoru: Romeo Robles Capalla je bil Predsednik zadruge PFTC, na otoku Panay na Filipinih, najpomembnejše organizacije v teh krajih, ki po načelih pravične trgovine proizvaja in izvaža sladkor iz sladkornega trsa in banane. Kdor ga je prejšnjo soboto umoril, je s tem utišal prepoznavnega zagovornika človekovih pravic. Samo nekaj ur po umoru je v bližnji Kamadi zgorela stiskalnica za proizvajanje sladkorja, ki jo je upravljala ista zadruga. Capalla je že stoo-semdeseta žrtev med borci za človekove pravice in voditelji civilne družbe na Filipinih. V tej državi, kjer se demokratična načela le s težavo uveljavljajo, bo po vsej verjetnosti zelo težko odkriti storilce in jih zagotoviti pravici. Filipini so tretja država na svetu po številu umorjenih novinarjev (Report Killing The Messanger - New Safety Institute). Številni sodelavci zadruge PFTC, ki učinkovito sodeluje z organizacijemi pravične trgovine v svetovnem obsegu, že leta trpijo zaradi ustrahovanja, raznih oblik sodnega preganjanja in neopravičenih ovadb. Altromercato, Agices in celotno gibanje pravične trgovine v Italiji in Evropi odločno obsojajo ta umor in izražajo svojo bližino in solidarnost družini umorjenega, njegovim sodelavcem pri PFTC-ju ter vsem prizadetim. Zagotavljajo jim sočutje vseh somišljenikov gibanja pravične trgovine in svojo konkretno pomoč pri pre-moščanju tega težkega trenutka.« KMEČKA ZVEZA Srečanje na Trgovinski zbornici Komisija za kmetijstvo pri tržaški Trgovinski zbornici se bo sestala za določitev skupnih strategij na področju kmetijstva na Tržaškem. To izhaja iz včerajšnjega dopoldanskega srečanja med predsednikom Trgovinske zbornice Antoniom Paolettijem in predsednikom Kmečke zveze Francem Fabcem, ki ga je spremljal tajnik Erik Masten, prisoten pa je bil tudi Walter Stanissa, ki je član vodstva Trgovinske zbornice in obenem tudi Kmečke zveze. Srečanje, ki je potekalo na sedežu Trgovinske zbornice, je bilo posvečeno obravnavi položaja, pomena in prisotnosti kmetijstva na Tržaškem. Predstavniki KZ so po Fabčevih besedah Pao-lettija opozorili o širšem pomenu kmetijstva, tudi z ozirom na turistični razvoj, obenem so ga povabili na obisk tukajšnjih kmetij. Trgovinska zbornica, ki že zdaj prireja manifestacije, kot sta npr. nedavni salon oljčnega olja Olio Capitale ali prireditev za promocijo vina »prosecco«, je namreč lahko spodbujevalec dejavnosti na kmetijskem področju, menijo pri KZ, kjer tudi opozarjajo, da bi se lahko krajevne uprave malo bolj zavzemale za kmetijstvo. Na srečanju je bil govor tudi o ureditvi centra za promocijo vina Prosecco doc. Trgovinska zbornica ima na razpolago 200.000 evrov, zato je treba zdaj predstaviti načrt in uporabiti omenjeni denar. RAZSTAVA - Mlada goriška umetnica Slike Glorie Tronkar na Ad Formandumu Gloria Tronkar ob odprtju svoje samostojne razstave fotodamj@n Na tržaškem sedežu izobraževalne agencije Ad Formandum so pred kratkim odprli likovno razstavo umetnice Glorie Tronkar. Dogodek, ki ga slovenski zavod prireja v sodelovanju z združenjem Juliet iz Trsta, sodi v niz prireditev ADF-live. Mlada Goričanka je po diplomi na znanstvenem liceju nadaljevala šolanje na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah in je magistrirala iz zgodovine umetnosti na tržaški univerzi. Trenutno je zaposlena kot vajenka na Spomeniškem varstvu v Trstu. Na tržaškem sedežu Ad Formanduma razstavlja z dvajsetimi deli, večje in manjše velikosti, ki krasijo poslopje zavoda. Gre za prvo samostojno razstavo mlade umetnice, ki se v svojem ustvarjanju osredotoča na t.i. mrtvo naravo; najraje ima proste slikovne predstave, ki se po načinu in slogu približujejo Kandinskyjevemu ustvarjanju. Razstava bo predvidoma na ogled še približno dva meseca v času odprtja zavoda. Med večerom, ki ga je soorganizira-lo združenje Juliet iz Trsta, so se izkazali tudi tečajniki, ki obiskujejo kuharsko šolo v Trstu s kulinaričnimi stvaritvami ob spremljavi vin kmetije Humar iz Števerjana. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 21. marca 2014 9 ŽARIŠČE Slovenski sv. Jožef Saša Quinzi Minulo sredo je godoval sv. Jožef, prva priča božjega učlovečenja, Marijin ženin in Jezusov skrbnik. Nekoč dela prost dan je danes nezapovedan cerkveni praznik in očetovski dan, ki je v Italijo prišel iz Amerike, kjer ga praznujejo tretjo junijsko nedeljo. Čaščenje sv. Jožefa se je v naših krajih še najbolj zakoreninilo in razširilo s koncem 17. stoletja, ko so Habsburžani tega svetnika uradno prevzeli za svojega rodbinskega zavetnika. Leta 1706 je tržaška stolnica dobila kapelo sv. Jožefa s ciklom poslikav Giu-lia Quaglia in malo kasneje, 1722. leta, ko so na goriškem Travniku dogradili cerkev sv. Ignacija, so v tri niše na pročelju namestili kipe sv. Ignacija Loyolskega, sv. Janeza krstnika in sv. Jožefa z Jezuščkom v naročju, ki se kot mogočni nebeški priprošnjik edini obrača v nebo. Tudi zaradi tega je razveseljiva vest, da bodo jutri v Zdravščinah javno predstavili sliko »Sv. Družine« Toneta Kralja, ki je nastala leta 1941 za novo mašo Stanislava Pontarja in je po duhovnikovi smrti dolgo let nezapaže-no visela v župnišču. Kralj se je večkrat posvetil tematiki sv. Družine in njene člane prikazal tudi pri domačih opravilih, takih, ki so bila blizu vsakdanji izkušnji vernikov. V teh prizorih odigra Marijin ženin zelo specifično vlogo, saj učlovečenemu božjemu sinu posreduje osnovne veščine zemeljskega, telesnega življenja. Očetovska vloga nikakor ni omejena na samo materialno preskrbo in sv. Jožef se odlikuje tudi kot posrednik znanja, kot svetovalec. Kot presežek in slovensko posebnost pri upodabljanju svetopisemskega mizarja moramo vsekakor omeniti Kraljevo sliko, ki krasi severno stransko kapelo župnijske cerkve sv. Andreja v Štandrežu. Na povabilo župnika Jožefa Zorža je Kralj poslikal cerkev v letih 1963-64 in s tem obsežnim ciklom sklenil več kot štiridesetletno delovanje na Primorskem. Svetnika je predstavil celopo-stavno znotraj tesarske delavnice, v frontalni drži, z zelo umirjenimi gestami. Pri stvaritvi tako svečanega lika se je slikar najbrž zgledoval pri starogrških kipih t.i. strogega obdobja (pomislimo le na slavni bronasti kip »Aurige« iz Delfov). Ob sv. Jožefu stoji seveda Jezušček, ki je za trenutek prekinil svoje opravilo. V levi roki še drži mizarsko žago, s katero je urezal pravokoten utor v dveh gredah, ki prečno ležita ob njegovih nogah in ponazarjata obliko križa. Na usodo nasilno pretrganega življenja namiguje tudi prežagano drevesno deblo v ospredju. Zaradi mizarskega »prizorišča« so sliko navadno omenjali kot upodobitev sv. Jožefa delavca, a je Kralj v samo središče kompozicije postavil rezino kruha. Nanjo z odprto dlanjo desne roke opozarja Jezušček, ki je sam postal kruh večnega življenja. Polega evharistične podmene, isti kos kruha opozarja še na vlogo sv. Jožefa kot posvojitelja, kot krušnega očeta. Ta pa je pristna slovenska besedna zveza, ki je ne poznajo Slovencem sosednji narodi. Ob gledanju štandreške slike je vsakomur jasno, da sv. Jožef prehranjuje malega Jezusa, zanj skrbi, a samo tistemu, ki pozna (tudi) slovenščino, je istočasno sporočena narava sorodstvene vezi, da gre za razmerje med posvojiteljem in posvojencem, med zemeljskim in nebeškim očetom, med zemeljskim kruhom in božjim kruhom. Izraz »krušni oče«, ki je zaradi svoje slovenskosti partikularen, se povsem prekriva s figurativno upodobitvijo, ki je univerzalna, jo simbolno oplemeniti in ustvarja specifično ikonografijo t.j. slovensko podobo tega pomembnega nebeškega pri-prošnjika. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu TA TEDEN Hrvaški dijaki tržaške trgovske visoke šole Revoltella so se po ponovnem napadu s strani italijanskih sošolcev odločili, da se iz Trsta množično vrnejo v Dalmacijo. V Narodnem domu so jim priredili poslovilni večer. »Naši domači akademiki so gotovo prav lepo interpretirali željo tržaškega Slovanstva, ko so prišli do plemenite ideje, da se slovesno poslove od mladih mučenikov v borbi za pravico in čast materine besede, ki odpotujejo v domovino, v Dalmacijo. Brez posebnih pozivov se je zbral v bivši Soko-lovni, ki je bila okrašena s slovenskimi in hrvatskimi zastavami, cvet tržaškega Slovanstva v velikem številu. Animiranost je bila velika in mladi mučeni-ki so bili do solz ganjenji po prisrčnih izrazih simpatije. Vse govore je spremljalo veliko oduševljenje. Čut bratstva, kakor je odzvanjal iz vseh govorov, je pričal, da so dogodki na Revoltelli zadobili historično važnost. Večer je otvoril dr. M. Čok kot stoloravnatelj, proslavljajoč mladino, ki je v zorni mladosti poka- PRED 100 LETI zala, kako je treba braniti čast in pravice naroda. Pozdravljal jih je v imenu jugoslovanske ideje, ki sedaj triumfira v Trstu. Predsednik akad. fer. dr. »Balkan«, Peric, se je zahvaljeval v imenu dijaštva na Revoltelli za simpatije v težki, vsiljeni nam borbi. Zato so se dijaki radi žrtvovali, ker se bore za upravičene in velike ideale. Gca. Hilda Gombačeva je izrekla: »Dragi bratje! Slovenske žene so ponosne na Vas narodne junake. Moje besede nikakor ne morejo povedati tega, kar v srcu čutim. Ponavljam Vam le, da smo ponosne na Vas, ker so Vaše rane še enkrat zapečatile svetost našega bratstva, ki nam tudi v Trstu mora uresničiti naše najlepše ideale. Ziveli!« Dr. Jed1owski je naglašal sramoto, da se Hrvatje v Trstu niso čutili Hrvatje. Tembolj smo ponosni na junake, ki so ubrali pot Jugoslovanstva. Naj povedo Dalmatincem, naj krenejo tudi oni na to pot. Sedaj vodijo na dlani srca bratov in sester. V našem Trstu naj se uresniči ideja Jugoslovanska!« TA TEDEN Tudi pred petdesetimi leti so tržaški Slovenci počastili obletnico rojstva pesnika Srečka Kosovela. Ob proslavi v slovenskem dijaškem domu, se je pesniku poklonila tudi tržaška mladina in sicer v pesnikovem rojstnem kraju v Sežani in na njegovem grobu v To-maju. »Ob deseti uri je pripeljal v Tomaj avtobus poln tržaške slovenske mladine, gojencev Dijaškega doma, članov Mladinske iniciative, Zveze demokratičnih srednješolcev in tabornikov rodu Modrega vala. Ob pesnikovem grobu je spregovoril mladinec Jože Pahor, ki je orisal trnovo pot kraškega pesnika, njegovo trpljenje ter nadaljeval: »Kosovel je v svojih mladih letih živel med preprostim ljudstvom in ga ljubil, tako kot je ljubil zemljo na kateri je živel. V svojem delu in življenju je znal družiti občutje lepote, upor proti krivici in ljubezen do svoje zemlje in do svojega ljudstva.« Svoj govor je končal s pozivom mladini, naj sledi zgledu mehkega a hkrati klenega in borbenega pes- PRED 50 LETI nika. Nato so predstavniki raznih mladinskih organizacij položili na pesnikov grob šope cvetja. Po počastitvi na grobu so mladinci odšli pred hišo v kateri je pesnik delal in dokončal svoje mlado življenje. Popoldne so se ti mladinci, katerim so se pridružili še novi iz Trsta, skupno s sežanskimi učenci in dijaki poklonili pesnikovemu spominu pred njegovo rojstno hišo - sežansko osnovno šolo. V imenu zamejske mladine je tu spregovoril Igor Kosmi-na, ki je med drugim dejal: »V vsem je Srečko Kosovel predhodnik današnjih dni. Tudi on je pomagal pripravljati tla za novo življenje. In ne brez razloga si je nadela ena izmed brigad narodnoosvobodilne borbe ime »Brigada Srečka Kosovela«. Zaključil je z besedami, da bo bistvo njegove osebnosti, njegovega dela in umetnosti živelo vedno v naših dušah za nas!« Po govoru so pod kamnito ploščo na šoli položili mladinci venec.« aktualno - Prejeli smo Kako si BOR zamišlja prihodnost Stadiona Stadion 1. maj je edini večnamenski športni objekt, ki je v mestnem središču Trsta na zelo obsežni površini, ki je večinoma neuporabljena in v danih pogojih tudi neuporabna. Obsega "zgodovinski" objekt, v okviru katerega so v športne, oz. gibalne namene sedaj na razpolago mala dvorana (šolska športna vzgoja, rekreacija, Športna Šola, minibasket ter minivolley), dva opremljena prostora za fitnes (bivši oder in prostor nad njim) in dvorana KD Škamperle (namizni tenis, plesne delavnice, yoga in borilne veščine), poleg tega so v njem še društveni bar, garderobe, sanitarije za publiko, uradi in večji prostor - veža pred društvenim barom. Zraven je velika "montažna" dvorana Bojana Pavletiča ("balon"), ki služi svojemu namenu (košarka, odbojka, ritmična gimnastika - postavljena je bila na osnovi začasnega gradbenega dovoljenja) od leta 1979, bila temeljito prenovljena leta 1994 in uradno (na osnovi dovoljenj in pooblastil) lahko sprejme 200 gledalcev. Dvorana je "terminsko" vezana na leto 2017 (iztek raznih gradbenih in varnostnih dovoljenj). V neposredni bližini je še starejši objekt (slačilnice in pralnica) v funkciji nogometnega igrišča. Slednje je izkoriščeno za dve tretjini svoje površine (dve ograjeni igrišči za mali nogomet z reflektorji), medtem ko neuporabljena tretjina služi kot parkirišče v primeru pomembnejših športnih pobud. Omeniti velja še odkrito košarkarsko igrišče z betonsko podlago, ki še vedno služi svojemu namenu, predvsem v spomladansko/poletnem obdobju, čeprav je potrebno obnove. Vse okrog nogometnega igrišča in velike dvorane pa je še več kot 2000 kv.m. neizkoriščene in trenutno zaraščene površine, ki bi jo bilo mogoče izkoristiti. Stadion 1. maj je danes last d.d.o. SIS S.r.l., ki ima naslednjo lastninsko zasnovo: ŠZ Bor 42,86%, Sklad Tržaška Matica 39,61%, Kulturno društvo Slavko Škamperle 17,53%. ŠZ Bor in KD Škamperle imata skupaj 60,39% lastninskega deleža, Bor pa ima status upravitelja objekta. Pooblaščeni upravitelj družbe SIS je trenutno Alfredo Alan Oberdan. PREDLOG GLAVNEGA ODBORA ŠZ BOR V zadnjih štirih letih, odkar deluje sedanji glavni odbor ŠZ Bor, je problem Stadiona spet v ospredju javnih razprav glede njegove vloge in namembnosti. V tem pogledu se je prav v zadnjih mesecih razprava okrog usode tega objekta razživela, saj je objektu pretila zapora zaradi finančnih težav. Struktura je namreč v arhitekturnem pogledu nesodobna in ima mnogo funkcionalnih pomanjkljivosti, ni energetsko varčna, saj je bila zasnovana na osnovi potreb tržaške slovenske prosvetno-športne srenje ob začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, zato ni mogoče razmišljati o bodočem razvoju Stadiona zgolj v optiki posodabljanja ali prilagajanja obstoječega. Okvirni predlog, ki ga Glavni odbor ŠZ Bor predlaga v razpravo, upošteva tudi nekatere ideje in sugestije, ki so se v javnosti pojavile v zadnjem letu predvsem po zaslugi ZSŠDI-ja, ki je Stadion 1. maj uvrstilo v mandatna programske vsebine novega odbora. Idejna etapna zasnova za razvoj Stadiona v očeh GO ŠZ Bor pa je naslednja: KRATKOROČNE POBUDE (V NASLEDNJIH MESECIH) 1. Uvrstitev Stadiona v seznam primarnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, zato da se zagotovijo sredstva za njegovo upravljanje in redno vzdrževanje (gl. Kulturni dom in KC Lojze Bratuž v Gorici), saj znašajo osnovni stroški za redno delovanje (obratovalni stroški - elektrika, plin, voda 42.000, čiščenje 15.000, vračanje hipotekarnega posojila 25.000 in zavarovalnine objekta 6.000) že sami okrog 100.000 evro letno. 2. Očiščenje in ureditev trenutno zaraščenih in neurejenih površin na zgornjem delu zemljišča okrog nogometnega igrišča (približno 1000 kv.m.) v parkirišča (od 50 do 80 mest), iz katerih bi lahko črpali nekaj dodatnih sredstev za financiranje rednega delovanja in za manjše naložbe v smeri vzdrževalnih posegov. SREDNJEROČNE POBUDE (V NASLEDNJEM DVELETJU) 1. Sanacija in obnova zgodovinskega objekta. Temeljita notranja preureditev male dvorane, sanitarij, garderob in dvorane KD Škamperle z ustrezno audiovizualno opremo. V tem smislu je treba razmisliti o popolnoma drugačni razmestitvi prostorov, tako da bi prostore za fitnes uredili tam, kjer so sedaj garderobe (pogled na naravno okolje Bošketa) in obratno. Zgodovinskega objekta ne bi podirali (tudi ker je verjetno, kot katerokoli poslopje, ki ima več kot 50 let, podrejena spomeniškemu varstvu), bi pa njegovo notranjost temeljito posodobili in prostorsko preuredili. 2.Ureditev obeh nogometnih igrišč za mali nogomet z umetno travnato podlago, iz katerih bi lahko črpali nekaj dodatnih sredstev za financiranje rednega delovanja (gl. parkirišča). Ob igriščih bi uredili tudi nekaj montažnih objektov s potrebnimi priključki in pri-tiklinami, ki bi služili namenskim potrebam (garderobe, sanitarije, skladišča, klubski prostori) in vse skupaj opremili z lastnimi števci (gretje, elektrika, voda), ločeno od Stadiono-vega omrežja. DOLGOROČNE POBUDE (PET LET) 1. Na osnovi dogovora v okviru slovenske manjšine (z obema krovnima organizacijama in ZSŠDI-jem) in ob pomoči CONI-ja (Credito Sportivo), bi na sedanjem nekoliko razširjenem območju "balona" in obstoječih starih nogometnih slačilnic postavili večjo sodobno športno halo (po zgledu podobnih v Sloveniji - glej Sežana, Vrhnika, Rogla, ipd.), v kateri bi bilo mesta za vsaj 500 gledalcev, možnost vadbe za 2 oz. 3 skupine sočasno (razdelilne zavese) in nekaj dodatnih prostorov za urade. Stadion bi tako ohranil svojo vlogo in delno kontinuiteto lastne podobe s preteklostjo, zadoščal bi potrebam ŠZ Bor in Slavko Škamperle, slovenskih šol, lahko bi postal operativni sedež ZSŠDI-ja in domicil vseh dvoranskih ekipnih športov na članski in "elitni" mladinski ravni. 2. V tako preurejenem Stadionu bi verjetno lahko uresničili tudi izvirno zamisel Aleksandra Korena o "permanentni zbirki" ali malem muzeju slovenskega športa v Italiji (razstava Slovenskih športnih iger, Sokolov, drugi manjši in pomembnejši eksponati). SPREMNE UGOTOVITVE Pričujoči osnutek predloga je seveda splošna in odprta osnova za razpravo. Za uresničitev opisane zamisli ali katerekoli njene boljše ali drugačne variante, še preden se razmisli o finančnem načrtu in o načinih za pridobivanje finančnih sredstev, so seveda potrebni nekateri temeljni pogoji: a) trden politični dogovor v okviru manjšine za izvedbo, jamstvo nadaljnjega domovanja - v skladu z njunimi potrebami - ŠZ Bor in KD Škamperle; b) delna sprememba sedanje lastniške zasnove (primerno bi bilo vključiti ZSŠDI s pomembnim deležem, kot večje jamstvo za vse ostale posredno in neposredno soudeležene subjekte ter tudi za javne inštitucije). Odobreno na seji GO ŠZ Bor v Trstu, 27. februarja 2014 1 G Petek, 21. marca 2014 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Slovite Mačke spet v gosteh V verzih in glasbi predstavljajo sebe in zapovedujejo človeku Muzikal Cats dvojice Webber-Eliot v originalni verziji ponovno navdušuje tržaške gledalce Mačka ni pes. Nesporno. Človek mora mačke spoštovati. Že zahtevnejše. In šele, ko si pridobi njihovo zaupanje, jih lahko kliče po imenu. Malce ukazovalno. Vendar pa so v splošnem mačke zelo priljubljene. Še posebej jih ljubijo poeti. Navedene tri »zapovedi« so namreč povzete iz znane pesniške zbirke T. S. Eliota The Old Possum's Book of Practical Cats. Pojejo pa jih svetovno najbolj znane mačke in mački: Eliotove verze je izbral in s svojo glasbo opremil Andrew Lloyd Webber in rodile so se Mačke, se pravi Cats. Sloviti muzikal, ki od svoje krstne uprizoritve v londonskem gledališču New London Theater 11. maja 1981 podira vse rekorde, je v angleški originalni verziji ponovno na sporedu v Trstu. Že leta 2008, ko ga je Stalno gledališče FJK prvič uvrstilo v svojo specifično abonmajsko ponudbo, je požel velik uspeh. Podobnega napovedujejo tudi tokrat, ko si bo mogoče v veliki dvorani tržaškega Rossettijevega gledališča produkcijo Camerona Mackintosha in skupine The Really Useful Group ogledati do nedelje, 23. marca. Kot so podčrtali na izrecni novinarski konferenci, gre za precejšen organizacijsko-finančni zalogaj, Prizor iz predstave Cats alessandro pinna zato je projekt podprla Fundacija CRTrieste. Ob predstavitvi tokratnega pa so razkrili še mednarodni dogodek, ki bo obogatil naslednjo sezono: decembra 2014 bo v Trstu zaživela glasba nepozabne angleške skupine The Beatles. «Naravnost iz londonskega West Enda» se bo začasno v Rossetti-jevo gledališče preselila predstava Let It OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE Kosovelovi verzi V nedeljo bodo predstavili nov izbor prevodov Darje Betocchi Eno od 13 konstruktivističnih del Tržačana Eduarda Stepančiča, ki krasijo izbor Ob današnjem svetovnem dnevu poezije ponujamo našim bralcem »za pokušino« eno od poezij s svežim prevodom Srečka Kosovela, ki bi pred nekaj dnevi praznoval 110. rojstni dan. Zapisali smo »za pokušino,« saj boste ostalih 39 pesmi lahko prebrali v novem izboru Kosovelovih poezij, ki sta ga uredili Darja Betocchi (njeni so tudi prevodi v italijanščino) in Poljanka Dol-har; izbor je ravnokar izšel pri založbi Comunicarte in ga bodo slovesno predstavili v nedeljo, 23. marca, ob 11. uri v tržaškem Ljudskem vrtu. MOJA PESEM Moja pesem je eksplozija, divja raztrganost. Disharmonija. Moja pesem noče do vas, ki ste po božji previdnosti, volji mrtvi esteti, muzejski molji, moja pesem je moj obraz. IL MIO CANTO Ilmio canto é unesplosione d'energia, lacerazione selvaggia. Disarmonia. Il mio canto non a voi é rivolto, topi di biblioteca, che la volonta di Dio ha dotato di un cuore da esteti — inanimato. Il mio canto é il mio volto. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu Be - A Celebration of the Music of the Beatles. Obstajajo pravljice za mlado in staro? Seveda. Take, ki se jih nikoli ne naveličaš. Zlasti, če ljubiš muzikal in se ti ni treba niti »potruditi«, da bi jih prebral. Usedeš se in se prepustiš besedi, petju in plesu svojstvenih mačk, članic »ekskluzivnega kluba« Jellicle Cats. Njihov »sedež« je mestno odlagališče najrazličnejšega odpadnega materiala, enkrat letno pa se zberejo, da bi izbrali mačko-mačka, ki si zasluži »drugo možnost«: z vzponom na »Heavyside Layer« lahko na novo zaživi. Kako poteka izbor? »Jellicle Cats« pripovedujejo svoje zgodbe, predstavljajo svoje značilnosti, razgaljajo se pred modrim, starim mačkom, ki ga pooseblja Old Deuteronomy. In na koncu on odloči. Mačke, o katerih je z ljubeznijo in hudomušnostjo v mlajših letih pisal T. S. Eliot (zbirka je bila objavljena leta 1939), imajo človeške značajske poteze. In tako se na odru predstavljajo lepe, samo malce nagajive mačke; tatinske muce, ki rade kaj izmaknejo; sladkosned-ne, ki so primerno okrogle; bistri mački, ki so tudi čarodeji; pa seksi mačkon, okrog katerega vselej nežno mijavkajo očarljive mucice; vedri maček-železni-čar; elegantni mestni maček; ostareli maček-igralec, ki obuja spomine na svoje gledališke uspehe; pa tigrasta plemenska mačka, ki podučuje miši in še številne druge, ki sestavljajo pisan mačji zbor. Njihovo zborovanje ogroža ma-ček-zlikovec, ki tudi ugrabi mačjega modreca. In ne nazadnje se pojavi tudi nekdanja mačja lepotica Grizabella, ki se je drugi izogibajo, ker je zapustila mačjo skupnost in razuzdano živela. Ko pa svojo žalost in upanje v boljši jutri izpove v pesmi Memory, se vsem omehča srce in pospremijo jo v novo življenje. Kako bi je tudi ne, saj je A. L. Webber prav njej zaupal najlepšo glasbeno temo, ki se je zapisala med največje svetovne uspešnice. Velika odlika tega svojstvenega muzikala, ki sodi v ožji izbor kultnih scenskih uprizoritev, je vsebinsko-tek-stovni del. Webber je imel nedvomno genialni preblisk, ko je Eliotove mačje zgodbe opremil z glasbo in predelal v muzikal. K uspehu uprizoritve so pripomogli tudi številni drugi: režiser Trevor Nunn, koreografinja Gillian Lynne (sodelovala je tudi pri režiji), sce-nograf-kostumograf John Napier in ostali. Prav kostumi in maska so eden temeljnih delov predstave in vsakič znova vzbujajo odobravajoče začudenje. In ne nazadnje so tu še interpreti. Mu-zikal kot tak je v splošnem za izvajalce izredno zahteven, ta še posebej. Ker so pač mačke in mački morajo biti izredno gibčni, odlično morajo peti, plesati in igrati. In v tokratni gostujoči skupini so vse mačke in mački «ta pravi». Pri nas v glavnem mladi interpreti niso poznani, vsekakor organizator zagotavlja, da gre za uveljavljene gledališke umetnike. Sloves je povsem upravičen. Ob tržaškem nastopu so organizatorji izpostavili predvsem zvezdnico londonskega West Enda Joanno Ampil, ki je suvereno odpela slovito Memory, in pa Fi-lippa Strocchija, edinega italijanskega interpreta v približno 30-članski skupini, ki je bil nadvse prepričljiv seksi mač-kon Rum Tum Tugger. Dodatno vrednost je predstavljala tudi glasba v živo: 11-članski ansambel, ki ga vodi Anthony Gabriele, je sicer zakrit gledalčevim očem, vendar pa učinkovito slišen. Kdor še nikoli ni sledil mačjim zgodbam dvojice Webber-Eliot, lahko izkoristi tokratno odlično priložnost. Prepustiti se čaru pravljice je vselej prijetno ... (bip) NARODNI MUZEJ Razstava slovenskih egiptologov V Narodnem muzeju Slovenije so sinoči odprli razstavo Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu, ki prvič na enem mestu predstavlja zapuščino slovenskih raziskovalcev Afrike, ki so se v 19. stoletju postavljali ob bok drugim svetovno znanim egiptologom. Na ogled so predmeti Antona Lavrina, Ignacija Knobleharja in Jožefa Švegla. Razstava na ogled postavlja enotno zbirko z eksponati, ki so se doslej nahajali v več muzejih. Muzejsko postavitev so navdihnile podobe iz knjige Jakoba Šašla, v kateri je opisal svoje spomine na Afriko. Knjigo so iz mestnega muzeja v Karlovcu prepeljali v Ljubljano in jo postavili v razstavno vitrino Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi. Na razstavi so na ogled predmeti, ki so v muzeje večinoma prišli kot darovi premožnih domoljubov iz časa prvih raziskovanj Afrike. Med darovalci izstopajo trije Kranjci iz 19. stoletja, ki so po svoji službeni dolžnosti živeli v Egiptu oziroma južneje v Afriki: avstrijski generalni konzul Anton Lavrin, doma iz Vipave, misijonar Ignacij Knoblehar iz Škocjana na Dolenjskem in diplomat Jožef Švegel, doma iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Med osrednjimi eksponati razstave sta dve mumiji - človeška mumija Amonovega svečenika A-kes-wy-te, ki je edina egipčanska mumija v Sloveniji, in živalska mumija ptice svetega ibisa. Mumijo svečenika je skupaj z nagačenim krokodilom deželnemu muzeju poklonil Lavrin. Za otroke in družine pripravljajo posebno odprtje v soboto, na katerem bodo med drugim predstavili tudi knjižico iz zbirke Živa iz muzeja z naslovom Živa in skrivnost mumije, ki jo je ob pomoči kustosov iz muzejev pripravil Žiga X. Gombač. (STA) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS 301 H: ' Commodor Quiet Confusion Bluz rok, rokenrol Go Down Records, 2014 Ocena: ★★★★★★★ Po skoraj dveh letih se vračamo v Verono, od koder je doma rokenrol bend Quiet Confusion. Skupino sem ravno med študijsko izkušnjo v mestu Romea in Julije marsikdaj videl v živo. Fantje so me takrat prijetno presenetili, kajti glasbeni feeling, ki očitno vlada med njimi, se je na vsakem koncertu spremenil v pravo rokenrol vzdušje, publika pa je seveda to cenila! Pohvale pa niso vredni le nastopi veronskega benda, ampak tudi njegove studijske plošče. Decembra 2012 smo že pisali o prvencu Jungle, danes pa je na vrsti nova plošča Commodor. Zasedba, ki jo sestavljajo pevec in kitarist Anonio Cortina, solo kitarist Mattia Stefani, basist Luca Lonardoni in bobnar Luca Tommasi, je ploščo tudi tokrat posnela v veronskem glasbenem studiu Mellowsong Studio. Fantom je tokrat priskočil na pomoč bobnar italijanske skupine OJM in glasbeni producent Max Ear. Album je izdala italijanska neodvisna glasbena založba Go Down Records, sestavlja pa ga devet komadov. Sound plošče hodi po sledeh prvenca Jungle in sicer na njej zasledimo tako bluz kot rokenrol iz sedemdesetih let, pa tudi garage rock in ponekod skoraj stoner ritme. Vpliv bluz roka je že takoj razviden v uvodni Freak Out, nekoliko bolj ro-kerska pa je naslednja Blood Flow, ki v uvodu spominja na kitarske rife ameriškega benda Queend of the Stone Age. Fat Flowered Smoking je prava glasbena eksplozija, v kateri se na začetku (in ne samo) pozna glasbeni doprinos kitarista Mattie Stefanija, ki si je tokrat izmislil res posrečen kitarski rif. Uvod v naslednjo Livin' With the Sun je bolj garage rock v Soundgarden stilu, bluz ritmi pa so spet na vrsti v pesmi You're Going Home, v kateri se pevec Cortina spremeni v veronskega Stevie Ray Vaugha-na. Podoben je tudi komad El Indio, medtem ko se hitrejši rokerski ritmi spet pojavijo proti koncu plošče v pesmi From East to West. Za zaključek pa so fantje poskrbeli za skoraj stoner trenutek s komadom Stranger. Kar tako naprej fantje! / ITALIJA, SVET Petek, 21. marca 2014 1 1 bruselj - V ospredju srečanja evropskih voditeljev priključutev Krima Rusiji Nove sankcije proti Rusiji Vrh EU za enotno ukrepanje benetke BRUSELJ - Vrh EU pripravlja nove sankcije proti Moskvi zaradi odločitve o priključitvi Krima Rusiji. Pričakuje se razširitev seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo imetja, ter odpoved vrha EU in Rusije. Govorili bodo tudi o gospodarskih sankcijah, a se zanje predvidoma še ne bodo odločili. Ob prihodu so vsi izpostavljali enotnost.Vrh je včraj razširil seznam oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja, je povedala nemška kanclerka Angela Merkel. V primeru zaostrovanja razmer smo v vsakem trenutku pripravljeni tudi na prehod v tretji krog sankcij - torej na uvedbo gospodarskih sankcij, je dodala. Francoski predsednik Francois Hollande je naznanil odpoved vrha EU in Rusije, ki bi moral biti junija v Sočiju. Odpoved vrha je bila že vseskozi predvidena v sklopu drugega kroga sankcij. Včeraj so voditelji potrdili ta ukrep. »Kar se dogaja v Ukrajini, še posebej na Krimu, je nesprejemljivo,« je še izpostavil francoski predsednik. Enako je poudaril britanski premier David Cameron ter dodal, da se morajo članice EU odzvati jasno in enotno. Opozoril je tudi, da mora unija odločno pokazati, da podpira Ukrajino. S tem namenom bo unija danes s predsednikom ukrajinske vlade Arsenijem Jacenjukom podpisala politični del sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino. Mednarodna skupnost razmišlja tudi o izključitvi Rusije iz skupine G8, potem ko je že pred časom ustavila priprave na vrh G8 v Sočiju, ter o zamrznitvi pogajanj o članstvu Rusije v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Unija je najprej v prvem krogu sankcij v odzivu na nameščanje ruskih vojakov po Krimu in odobritev možnosti vojaškega posredovanja Rusije na polotoku zamrznila pogovore o vizumski liberalizaciji in novem sporazumu z Rusijo. Nato je v odzivu na referendum o priključitvi Krima Rusiji sprejela seznam 21 krimskih in ruskih predstavnikov, ki jim je prepovedala potovanje v unijo in zamrznila njihovo premoženje v uniji. Na seznamu je osem pro-ruskih politikov s Krima, med njimi predsednik krimske vlade Sergej Aks-jonov. Med trinajstimi kaznovanimi Rusi so člani dume ter trije visoki predstavniki vojaških sil. Ta seznam ni dovolj, saj so na njem le nizki predstavniki. Čas je, da se usmerimo v ožji krog ruskega predsednika Vladimirja Putina, je včeraj ob prihodu na vrh poudarila litovska predsednica Dalia Grybauskaite. Izjemno pazljivi moramo biti, da nas ne bi zanesla čustva, je opozoril belgijski premier Elio Di Rupo. EU mora namreč po njegovih besedah ohraniti nekaj ukrepov za skrajni primer in obenem zavarovati svoje interese. Vrh unije je včeraj razpravljal tudi o gospodarskih sankcijah, a se zanje še ni odločil. Sprožilec za prehod v tretji krog sankcij, torej za uvedbo gospodarskih sankcij, naj bi bilo po navedbah virov v EU zaostrovanje razmer na vzhodu ali jugu Ukrajine. Voditelji so Evropski komisiji naročili, naj pripravi temeljito analizo učinka morebitnih gospodarskih sankcij proti Rusiji za unijo na gospodarskem, finančnem, trgovinskem, prometnem, energetskem in drugih področjih. Tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je opozoril, da mora morebitne gospodarske sankcije spremljati celovita politična strategija. Evropejce je treba pripraviti na posledice morebitnih gospodarskih sankcij, je po- »Družinski posnetek včerajšnjega evropskega Vrha v Bruslju udaril. Po Schulzevih besedah je Rusija z odločitvijo o priključitvi Krima dosegla mejo in da bodo sledile drastične sankcije, če bo to mejo prestopila. Prvič po hladni vojni je evropska država brutalno kršila ozemeljsko celovitost druge evropske države, je izpostavil. Če smo pred ukrajinsko krizo ime- li občutek, da nevarnosti vojne ni več, smo se zdaj zresnili in se zavedamo, da obstaja tveganje oboroženega konflikta, je še dejal Schulz. Obenem je opozoril, da je treba ob vseh resnih vprašanjih, ki EU in Rusijo razdvajajo, razmišljati tudi o skupnih interesih, češ da mednarodna skupnost Moskvo potrebuje pri reševa- ansa nju vprašanja Sirije in Irana. Enotno sporočilo vrha EU je po Schulzevih besedah nujno, ni pa lahko zagotoviti enotnosti, saj so interesi članic zelo različni, nekatere so 100-od-stotno energetsko odvisne od Rusije, druge imajo finančne interese ali pomembne investicije v Rusiji, je spomnil. (STA) Spletno glasovanje za samostojnost Veneta BENETKE - V spletnem referendumu o osamosvojitvi se-vernoitalijanske dežele Veneto, ki se bo zaključil danes, je svoj glas doslej oddalo več kot milijon volivcev. Spletno glasovanje je odprto od nedelje, glas pa bo mogoče oddati vse do danes. Volivci na glasovanju odgovarjajo na vprašanje: Ali želite, da Veneto postane neodvisna in suverena zvezna republika? Sledijo še vprašanja o članstvu Veneta v EU, območju evra in zvezi Nato. Tisti, ki oddajo glas, so pozvani tudi k volitvam v desetčlanski odbor, ki naj bi si v primeru potrditve odcepitve pri oblasteh prizadeval za uresničitev izražene volje ljudstva. Organizatorji upajo, da bo do danes svoj glas oddalo dva milijona volivcev. To bi pomenilo 50 odstotkov vseh volilnih upravičencev v Venetu. Glasovanje so organizirale lokalne stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost Veneta. Izid ne bo pravno zavezujoč, z glasovanjem pa želijo pridobiti podporo za sprejem zakona o referendumu o neodvisnosti dežele Veneto. moskva / kijev / washington - Po priključitvi Krima Rusiji nepetost ostaja visoka Vojna sankcij med ZDA in Rusijo Ruski obrambni minister Sergej Šojgu v pogovoru z ameriškim obrambnim ministrom Chuckom Haglom obljubil, da Moskva ne bo napadla vzhoda Ukrajine MOSKVA / KIJEV / WASHINGTON - Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v včerajnjem telefonskem pogovoru z ameriškim obrambnim ministrom Chuckom Haglom obljubil, da Moskva ne bo napadla vzhoda Ukrajine, so sporočili iz Pentagona. Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je medtem posvaril, da bo Ukrajina odgovorila z vojaško akcijo, če bo Rusija poskušala kaj takega. Kot poroča francoska tiskovne agencije AFP, je Hagel v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom izrazil zaskrbljenost nad premiki ruskih sil, a mu je Šojgu po navedbah tiskovnega predstavnika Pentagona, kontra-admirala Johna Kirbyja, odvrnil, da so »ruske sile vzdolž meje samo zaradi vojaških vaj in nimajo nobenega namena, da bi prečkale mejo z Ukrajino, ter tudi ne bodo delovale napadalno«. Ruska duma je včeraj medtem pričakovano ratificirala sporazum o priključitvi Krima in mesta Sevastopol Rusiji. Ukrajinski parlament je v sprejeti resoluciji sporočil, da se bo Ukrajina borila za osvoboditev Krima, Moskva pa vztraja, da je priključitev nepovratna. Ruski vojaki naj bi medtem zavzeli ukrajinske vojaške ladje na Krimu. Ukrajinski parlament je včeraj sprejel resolucijo, v kateri piše, da se bo Ukrajina borila za osvoboditev Krima in ne bo nikoli priznala njegove anek-sije Rusiji. Priključitev je po navedbah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova nepovratna. Odločitev o »ponovni združitvi« polotoka z Rusijo je podprla večina prebivalcev Krima, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem poudaril Lavrov. Rusija je Ukrajino tudi posvarila pred zaplembo ruskega premoženja. ZDA in Rusija sta sicer vojno sankcij še zaostrili. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je sporočil, da so ZDA razširile krog ljudi, ki so jim zamrznile premoženje in prepovedale potovanja v ZDA, na seznam pa je dodana še ena banka. Obenem je Obama napovedal, da se obetajo dodatne sankcije, ki bodo prizadele ključne sektorje ruskega gospo- V Moskvi se je mudil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki je na pogovorih s Putinom izrazil globoko zaskrbljenost zaradi krimske krize ansa darstva. Te bodo prišle v poštev, če bi Rusija okupirala vzhod in jug Ukrajine. Moskva je le nekaj minut kasneje zadala povračilni udarec in uvedla sankcije proti več vidnim ameriškim politikom. Ukrepi bodo veljali proti devetim tesnim sodelavcem Obame ter ameriškim senatorjem. Rusija jim je prepovedala vstop v državo. »Nihče ne bi smel dvomiti: na vsak sovražni napad bomo odgovorili v enaki meri,« je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Krimska kriza se zaostruje tudi na vojaškem področju. Kijev je v četrtek zvečer sporočil, da so ruski vojaki vstopili na najmanj tri ukrajinske vojaške ladje na Krimu. Pri tem je prišlo tudi do streljanja. Rusija navedb ni potrdila. Ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih v Ženevi Jurij Klimenko je že pred tem opozoril, da obstajajo indici, da se Rusija pripravlja na obsežen napad na jug in vzhod Ukrajine. Po njegovih besedah na to kaže kopičenje ruske vojske v ukrajinski provinci Her-son severno od Krima, kjer naj bi tudi polagali protipehotne mine. Ukrajinske varnostne sile so na jugu in vzhodu države prijele proruske aktiviste z identifikacijskimi dokumenti ruske varnostne službe, ker so sprožali konflikte, je pojasnil novinarjem v Ženevi. «Ukrajina in Ukrajinci so pripravljeni zaščititi svojo domovino z vsemi potrebnimi sredstvi,» je ob tem še dejal, a poudaril, da so v sedanji fazi zavezani mirni rešitvi. Poveljnika ukrajinske mornarice Serge-ja Gajduka, ki so ga v sredo zajele proruske sile na Krimu, so sicer ponoči izpustili, je sporočilo ukrajinsko predsedstvo. Izpustili so tudi vse zajete civiliste. V Moskvi pa se je mudil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki je na pogovorih s Putinom v Moskvi izrazil globoko zaskrbljenost zaradi krimske krize. Zavzel se je za namestitev opazovalcev ZN in Organizacije za varnost in sodelovanje (Ovse) ter pozval k »poštenemu in konstruktivnemu dialogu« med Moskvo in Kijevom. Ban se je v Moskvi sestal tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Slednji je generalnega sekretarja ZN opozoril na kršitve pravic Rusov na vzhodu in jugovzhodu Ukrajine. »Skupine skrajnežev« podpihujejo napetosti v Ukrajini ob »tihem soglasju kijevskih oblasti«, so v zvezi s pogovori sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Iz Ovseja so medtem sporočili, da so se pogajanja o opazovalni misiji znova končala brez uspeha. Do nadaljnjega so nove pogovore na to temo odpovedali. Namesto opazovalne misije se je Ovse v četrtek odločil v Ukrajino napotiti »ekipo za nacionalni dialog«. Za delovanje takšne misije je namreč potrebno le soglasje države gostiteljice, ne vseh članic Ovseja, med katerimi je tudi Rusija. Ekipa bo sestavljena iz 15 članov, vodil jo bo hrvaški diplomat Hidajet Biščevic. Ukrajinski začasni zunanji minister Andrej Dešicja je menil, da je Rusija Ovse vzela za talca. Kriza bo odločilna za prihodnjo vlogo organizacije, ki mora po njegovih besedah dokazati svojo opravilno sposobnost ali pa se vprašati, ali je še relevantna. Francija se je medtem uprla pozivom, naj zaradi krize na Krimu opusti načrtovano prodajo vojaških ladij mistral Rusiji. Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je poudaril, da Francija ne bo sprejela nobene odločitve pred oktobrom, ko se izteče rok za predajo prve ladje. (STA) 1 2 Petek, 21. marca 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Občina in podjetje bosta obnovila sporazum Z dežele zelena luč za širitev kamnoloma Dežela Furlanija Julijska krajina je prižgala zeleno luč za širitev kamnoloma pri Devetakih. Zanjo je podjetje Granulati Calcarei iz Ronk zaprosilo že pred kakšnimi sedmimi leti, v času, ko nastopa in posledic gospodarske krize še ni bilo mogoče predvidevati. Takrat se je začel zapleten birokratski postopek, v okviru katerega je moralo podjetje pridobiti celo vrsto dovoljenj in mnenj, kar mu je tudi uspelo, leta 2011 pa je postopek nepričakovano zašel na mrtvi tir. »Zataknilo se je prav pri zadnjem koraku, deželni avtorizaciji, s katero je FJK zavlačevala v nedogled,« je povedal doberd-obski župan Paolo Vizintin, po katerem pa je naposled dežela le sprejela sklep, ki omogoča širitev kamnoloma. Podjetje je zaenkrat dobilo dovoljenje za izkop 3.200.000 kubičnih metrov kamna. »Pred tem bomo morali obnoviti sporazum, ki smo ga sklenili s podjetjem. Od podpisa je namreč minilo toliko časa, da je zapadel,« je pojasnil Vizintin, po katerem se je doberdobska uprava po sprejetju deželnega sklepa že sestala s predstavniki podjetja. »Osnutek novega sporazuma smo pripravili, zdaj ga podjetje pregleduje. Upam, da se bomo aprila spet sestali,« je povedal župan, po katerem naj bi v nov dogovor ne vnašali bistvenih sprememb. »V zameno za širitev bo podjetje opravilo nekaj javnih del, na vsak kubični meter izkopanega kamna pa bo občini dolžno tudi določeno vsoto. Zahtevali smo tudi vrsto jamstev glede zaščite okolja in zdravja občanov,« je spomnil Vizintin. Tudi po obnovi dogovora z občino pa je težko pričakovati, da bi podjetje takoj začelo delati s polno paro. »Za zdaj še ne vemo, kdaj bomo lahko začeli. Gradbeni sektor je namreč v hudi krizi, nič se ne premika,« je povedal Renis Mosole, eden izmed upraviteljev podjetja Granulati Calcarei, ki je zaradi upada naročil že pred leti močno zmanjšalo in naposled prekinilo svoje dejavnosti v kamnolomu pri Devetakih. Posledično so morali odsloviti tudi številne delavce. »Trenutno jih imamo 15. Ko bo dejavnost spet stekla, bomo lahko pomislili na kakšno novo zaposlitev,« je dejal Mosole. Prekinitev obratovanja kamnoloma pa ni vplivala le na podjetje, ampak tudi na proračun doberdobske občine. V njeno blagajno je pred leti podjetje Granulati Calca-rei prispevalo okrog 150.000 evrov letno, po nastopu krize pa je ta denar zmanjkal. (Ale) Kamnolom pri Devetakih GORICA - Onesnažen zrak Starejši motorji naj bodo v garaži Danes bodo stopile v veljavo prve omejitve za vozila V goriški občini bo od danes veljala prepoved vožnje s starejšimi motornimi kolesi, ki ne spadajo v kategorijo Euro 1. To je eden izmed ukrepov za zmanjšanje zračnega onesnaževanja, ki jih je morala goriška občina sprejeti včeraj, potem ko je merilna naprava okoljske agencije ARPA v Gorici že šesti zaporedni dan namerila previsoko koncentracijo prašnih delcev PM10. Goriški župan Ettore Romoli je tako moral podpisati novo odredbo, potem ko je že včeraj prepovedal čiščenje cest s pihalniki. Ob tem temperatura v stanovanjih, javnih uradih, šolah, trgovinah in športnih objektih ne sme presegati 20 stopinj celzija, v industrijskih in obrtnih obratih pa 18 stopinj. Merilna naprava v Gorici je v sredo namerila 73 mikrogramov PM10 na kubični meter zraku, ločniška merilna naprava pa ni delovala pravilno, zato agencija ARPA ni upoštevala teh podatkov. Če se stopnja onesnaženosti ne bo znižala, bo od jutri prepoved veljala tudi za dizelska vozila Euro 0 in za vozila Euro 0 z dvotaktnim motorjem. NOVA GORICA Aleksandra nova načelnica Nova načelnica oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo na novo-goriški mestni občini je Aleksandra Torbica, dosedanja predsednica Društva primorskih arhitektov. Vodenje oddelka so ji zaupali za eno leto, z delom pa bo začela prihodnji teden, ko se bo dosedanji načelnik Niko Jurca vrnil z dopusta in bo opravljena primopredaja poslov. Potem ko se je konec januarja župan Matej Arčon odločil za menjavo na na-čelniškem mestu omenjenega oddelka, so na občini objavili razpis za prosto delovno mesto, na katerega se je prijavilo enajst kandidatov, osem jih je izpolnjevalo pogoje. Niko Jurca ostaja zaposlen na istem oddelku, le da bo prerazporejen na drugo delovno mesto, ki za zdaj ni še znano. »Za določen čas enega leta bo funkcijo načelnice oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo opravljala Aleksandra Torbica. Izkušnje ima tako pri pripravah prostorskih načrtov in tudi pri sodelovanju pri evropskih projektih. Prihodnji teden bo potekala primopredaja med dosedanjim načelnikom in novo na-čelnico,« je napovedal Arčon, ki se je pred poldrugim mesecem za menjavo vodstva omenjenega oddelka odločil zaradi želje po večji učinkovitosti projektov in nalog s področja prostora. Po reorganizaciji občinske uprave so se namreč na omenjenem oddelku združile naloge urejanja prostora, okolja in infrastrukture v občini. Po oceni novogoriškega župana se nekatere naloge s področja urejanja prostora niso izvrševale dovolj hitro in uspešno. (km) A. Torbica k.m. TRŽIČ - Na seji občinskega sveta o termoelektrarni A2A Študija z lišaji ni verodostojna Na vprašanja svetnikov sta odgovarjala tehnični direktor agencije ARPA in izvedenec - Rezultati nove študije pred koncem aprila Študija o emisijah tržiške termoelektrarne, ki so jo pred leti opravili s pomočjo lišajev, ni verodostojna oz. nima znanstvene veljave. Tako bi lahko povzeli besede Fulvia Darisa, tehničnega direktorja deželne okolj-ske agencije ARPA, ki se je v sredo udeležil zasedanja tržiškega občinskega sveta. Seja je bila posvečena učinkom tržiške termoelek- GORICA - Jutri predstavitev Mednarodna šola za raziskovalce Pobude DIAnet se bo udeležilo 38 študentov iz 17 univerz V konferenčnem centru v Ulici Alviano bodo jutri ob 16.30 predstavili projekt DIAnet International School, ki bo od 22. do 31. marca potekal v Gorici. Projekt Tržaške univerze je nastal v sodelovanju z univerzami iz Celovca, Novega Sada in z dunajsko univerzo Boku, desetdnevnih predavanj in srečanj pa se bo udeležilo 36 mladih raziskovalcev s sedemnajstih univerz, ki delujejo v enajstih državah. Tema letošnje šole je vloga naravnega bogastva za trajnostni razvoj Donavske regije. Današnje predstavitve se bodo udeležili deželni in krajevni upravitelji ter rektorji številnih univerz, ki sodelujejo v odboru rektorjev območja Alpe Jadran in v Donavski iniciativi. Rektor Univerze v Trstu Maurizio Fermeglia bo ob tej priložnosti podpisal tudi sporazum, na podlagi katerega bodo šolo prirejali do leta 2020 in tudi dlje. trarne A2a na okolje in zdravje, ob Darisu pa je na vprašanja svetnikov odgovarjal tudi Fa-bio Barbone z oddelka za biološke vede Univerze v Vidmu. Študija, ki jo je leta 1999 dala izvesti družba Enel-Elettrogen, tedanja upravitelji-ca termoelektrarne v Tržiču, je po Dariso-vem mnenju pomanjkljiva. Strokovnjak je tu- Literarni natečaj GORICA - Kriza 148 ženskih peres Dobra tudi slovenska udeležba - Nagrajevanje bo danes V palači Attems Petzenstein v Gorici bodo danes ob 16. uri nagradili zmagovalke letošnjega natečaja Glas ženske. Po ustaljenem vzorcu je bil natečaj tudi tokrat razdeljen na dve sekciji: prva je namenjena dijakinjam višjih srednjih šol, druga pa ženskam, ki so dopolnile 30 let. Udeležba je bila zelo dobra, saj je komisija pregledala 116 spisov višješolk - 78 v italijanskem, 38 pa v slovenskem jeziku - ter 32 spisov žensk nad 30. letom. Slovenskih udeleženk je v tej kategoriji 20, italijanskih pa 12. Besedila, katerih osrednja tema je bila kriza v širokem pomenu besede, so ocenile Bianca Della Pietra, Patrizia Artico, Kenka Le-kovich, Tatjana Rojc in Marjeta Kranner. Nagrajevanja se bodo udeležili predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, svetovalka za enake možnosti Fulvia Raimo, predsednica pokrajinske komisije za enake možnosti Eli-sabetta Medeot, predsednik Fundacije Goriške hranilnice Gian-luigi Chiozza in predstavnik novogoriške občine. di poudaril, da ne obstaja točno določena in splošno priznana metodologija, ki bi se je bilo treba držati pri preučevanju učinkov onesnaževanja s pomočjo lišajev. »Dimnik termoelektrarne meri 153 metrov. Plini, ki iz njega uhajajo, se dvigajo visoko v ozračje in se nato razpršijo po obširnem območju, ki sega do Slovenije in Veneta. Drevo, na katerem so preučili lišaje, je raslo na križišču med ulicama Valentinis in Tartini, kjer je promet izredno gost. Naj spomnim, da na količino dušikovega dioksida v atmosferi najbolj vpliva promet, in sicer za 44 odstotkov, sledijo pa kurjava s 30 odstotki, industrijske dejavnosti z 11 odstotki in drugi viri. Kakovosti zraku na območju, kot je tržiško, ne moremo meriti le na podlagi lišajev na enem drevesu,« je povedal Daris in izzval aplavz delavcev termoelektrarne A2a, ki so se udeležili zasedanja. Daris je predstavil tudi podatke o koncentraciji prašnih delcev PM10, dušikovih oksidov in žveplovih oksidov med leti 2007 in 2013. Po njegovih besedah je na Trži-škem koncentracija teh snovi doslej ostala krepko pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Daris je še dodal, da agencija ARPA in Tržaška univerza ravnokar zaključujeta novo študijo z epifitskimi lišaji, ki jo je ustanovama zaupala dežela FJK (rezultati naj bi bili znani pred koncem aprila), Barbone pa je predstavil svoj predlog za izvedbo epidemiološke študije, v okviru katere bodo preverili, kakšna je razširjenost rakastih obolenj v Tržiču in okolici, ter hkrati ugotavljali, kateri so glavni povzročitelji onesnaževanja. Termoelektrarna v Tržiču Bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. marca 2014 13 gorica - Prihodnje leto novo gradbišče Korzo Italia bosta polepšala porfir in nabrežinski kamen Osrednja goriška prometnica se bo prihodnje leto spremenila v gradbišče. Tako napoveduje občinska uprava, ki je pred kratkim objavila razpis za izbiro načrtovalca, kateremu bodo zaupali dokončni in izvršilni načrt obnove Korza Italia. »Z obnovo glavne mestne ulice ter Trga Sant'Ila-rio in trga v Podturnu, ki sta vključena v projekt Pisus, bo postopek preobrazbe našega mesta zaključen,« pravi goriški župan in odbornik za javna dela Ettore Romoli, ki obnovo mestnega jedra uvršča med prioritete svoje uprave. Rok za prijavo na razpis se izteče 7. aprila, naslednjega dne pa bo tehnična komisija začela pregledovati ponudbe prijavljenih podjetij. »Načrtovalca ne bomo izbrali le na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ampak bomo upoštevali tudi izkušnje in kakovost. Pregledovanje in ocenjevanje ponudb bo zato trajalo približno en mesec,« pojasnjuje vodja občinskih tehničnih uradov Mauro Ussai, ki računa, da bo do priprave in odobritve izvršilnega načrta prišlo že konec poletja. »Nato bomo izpeljali dražbo za izbiro izvajalca, dela pa se bodo najverjetneje začela v prvih mesecih prihodnjega leta,« pravita Romoli in Ussai, po katerem bo gradbišče zasedalo Korzo Italia vsaj eno leto, ceste pa ne bodo nikoli popolnoma zaprli za promet. Z denarjem, ki ga ima na razpolago, bo občinska uprava obnovila odsek Korza Italia med lekarno Orso bianco ter križiščem z ulicama Pitteri in Rossini, v okviru istega sklopa del pa bo obnovila tudi vzhodni stranski pas Korza vse do Spominskega parka. V središču predhodnega načrta, ki ga je že lani izdelala arhitektka Paola Rigonat Hugues, je ovrednotenje dveh stranskih pasov Korza Italia, ki sta danes namenjena pešcem in kolesarjem, medtem ko bo prometni režim ostal nespremenjen: po obnovi bo cesta tako kot zdaj asfaltirana in dvosmerna, ohranjena pa bodo tudi parkirna mesta. Predmet projekta sta torej predvsem stranska pasova Korza, na katera gledajo trgovine in lokali. Ožji pločnik ob stavbah, ki je v lasti zasebnikov, bo tlakovan z na- brežinskim kamnom, preostali del pločnika na obeh stranskih pasovih pa bodo tlakovali s porfirjem. Pločnik bodo dvignili na raven robnikov zelenic, ki jih bodo očistili in uredili, obnovljena pa bo tudi javna razsvetljava. Kaj pa kolesarska steza? Načrtovalci so morali najti kompromis med potrebami kolesarjev in gostincev, zato bo prvi del kolesarske steze (do križišča z Ulico IX Agosto) urejen na zahodni strani Korza (tisti, kjer je nekoč deloval kino) in bo potekal po cestišču (levo od zelenic), od knjigarne Antonini dalje pa bo kolesarska steza potekala po sedanji progi. V okviru prvega sklopa del bodo ne nazadnje ovrednotili območje pred pokrajino, kjer bodo namestili klopi. »Načrt je vreden 3.500.000 evrov, za dela pa bomo porabili približno 2.500.000 evrov,« pojasnjuje Ussai. Predhodni načrt ne omenja zunanje opreme lokalov, po besedah župana Ro-molija pa občina že pripravlja nov pravilnik, ki se ga bodo morali držati gostinci. »Dokument bosta morala odobriti tudi spomeniško varstvo in občinski svet,« je povedal župan, po katerem bodo nova pravila bolj omejevalna od sedanjih. Podoba kioskov, senčnikov, mizic, itd. bo morala biti bolj homogena, gostinci pa bodo morali pred postavljanjem nove opreme prositi za dovoljenje spomeniško varstvo. (Ale) gorica - Trg Saba V bolnišnico zaradi trka ■ v • v v na krožišcu Na Trgu Saba v Gorici, v južnem delu mesta, se je včeraj okrog 15. ure pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili ranjeni dve osebi. Mlajši moški in ženska sta se z motornim kolesom peljala skozi tamkajšnje krožišče, kjer ju je v še nepojasnjenih okoliščinah podrl avtomobil. Na prizorišče nezgode je prihitela rešilna služba 118, ki je voznika motornega kolesa in potnico odpeljala v splošno bolnišnico. Oba sta se poškodovala, njuno zdravstveno stanje pa včeraj ni vzbujalo zaskrbljenosti zdravnikov. Okoliščine trka preučujejo mestni redarji. Balonasta svetila bodo zamenjali, stranska pasova Korza pa pretlakovali ale nova gorica - Grozeči plaz nad Šmihelom Živijo z razpokami Po štirinajstih letih krajani končno dočakali vsaj zasilno sanacijo - Do danes več obljub kot ukrepov »Na naši hiši je zaradi plazenja terena poškodovana glavna nosilna stena, ki meji na kuhinjo, vsi podi, tlaki so razpokani. V veliki meri smo sami spotoma sanirali zadevo, saj imam dva majhna otroka in ne morem čakati da mi voda ali pa živali prodrejo v hišo ...,« pravi Matjaž Furlan iz Šmihela. Na plazu, ki že štirinajsto leto ogroža celotno naselje Šmihel, so se te dni končno začela sanacijska dela. Potem, ko je država več let le obljubljala rešitev, je k zadevi pristopila novogoriška mestna občina in v proračunu zagotovila slabih 200.000 sredstev za izvedbo drenaže, ki bo zmanjšala dotok zalednih voda. »Na mestu razpoke smo se najbolj bali tega, da bi počila kakšna vodovodna cev,« opisuje Furlan trenutke, ko je bilo najbolj hudo. Pri sosedovih je še slabše. Starejša hiša je tako prepredena z razpokami, da je ni več moč rešiti. »Ta hiša je že predvidena za rušenje,« pojasnjuje Bogdan Zoratti, občinski svetovalec za zaščito in reševanje in dodaja, da skupaj s civilno zaščito budno spremljajo morebitne nove premike plazu. Če bo treba, bodo ogrožene prebivalce tudi evakuirali. »Najbolj ogroženi sta ravno ti dve hiši, potencialno pa še šest ali sedem,« pristavlja predsednik krajevne skupnosti Ozeljan, Marko Tribušon. Vaščani so si te dni lahko vsaj nekoliko oddahnili. Upanje, da se bo končno nekaj vendarle premaknilo na bolje, jim je vlila začeta sanacija terena. Po štirinajstih letih obljub s strani države so že skoraj obupali, ves ta čas se na plazu ni naredilo popolnoma nič. »Če ne bi stvari vzeli v svoje roke in naleteli na velik posluh občine, bi verjetno danes te sanacije še ne bilo,« opozarja Tribušon, ki pa se zaveda, da drenaža ne bo trajna rešitev: »Za dokončno sanacijo bo tre- ba storiti še marsikaj. Za to bi morala država primakniti 3 do 4 milijone evrov. Obljub je ogromno, uresničitve žal še ne.« Gmota, ki plazi v Šmihelu, je velika 100 krat 100 metrov, v globino sega kar 14 metrov. »Plazi pa ves teren od Nove Gorice do Razdrtega, nekje so tej sloji debelejši, nekje tanjši. Nekje se premikajo stalno, ponekod pa pride zaradi neugodnega vremena do hipne splazitve. V prihodnje lahko pričakujemo še kakšen podoben scenarij v kateri od tamkajšnjih vasi,« napoveduje geolog Boris Rijavec. »Trenutno se izvaja izkop oziroma polaganje drenaže, zato da se zmanjša dotok zalednih voda, s tem se počasi celotna zadeva tudi stabilizira. Za to pa bo, jasno, potrebnega nekaj časa. Gotovo pa se bo situacija zaselka Šmihel izboljšala. Minilo bo torej še leto do dve, da se zadeve vzpostavijo, da voda poišče pot in sledi drenaži tja kamor mora,« opisuje sanacijska dela na plazišču Rijavec. Ko je bil v prvi fazi izdelan projekt za sanacijo Šmihela, je bila predvidena kombinacija pilotne stene in drenaže. Drenaža se torej sedaj izvaja, glede pilotne stene pa s strani države ni več obljub. Ta je zaradi milijonske vrednosti zaenkrat tudi nedosegljiva. »V končni fazi bo treba z neko konstrukcijo zadevo utrditi, zna se pa zgoditi tudi to, da se zadeva stabilizira. Res pa je, da bomo z drenažo velik del zaselka v zaledju izsušili, vsega pa ne,« še o sanaciji, ki bo potekala predvidoma mesec dni, pojasnjuje Rijavec. Za prebivalce dveh najbolj ogroženih hiš v vasi se že načrtuje izgradnja nadomestnih montažnih objektov na novi lokaciji. »Kako in kdaj bomo to speljali, se še nismo dogovorili. Nekaj bo verjetno prispevala občina, nekaj Rdeči križ ...,« dodaja Zoratti. V novogoriški mestni občini je sicer 150 zemeljskih plazov. Najbolj kritičen je trenutno tisti na Fajdigovščih pod Škabrijelom. S sanacijo bodo v roku štirinajstih dni začeli na enak način kot v Šmihelu. Katja Munih i s j? ■ ■...■ v . - ■ ^Mr, I i Podgorski prikaz obrezovanja bumbaca PODGORA Oljke bodo odslej obrezovali učinkoviteje Praktični prikaz obrezovanja oljk, ki je potekal v sredo v priredbi kulturnega in rekreacijskega društva Paglavec iz Pod-gore, je dobro uspel. Tako kot lanski prikaz obrezovanja sadnega drevja je pobuda vzbudila kar nekaj zanimanja, saj se je nanjo prijavilo okrog dvajset ljudi, med katerimi niso bili le domačini, ampak tudi vešči in manj vešči oljkarji iz drugih vasi. Prikaz je potekal v oljčnem nasadu na Majnicah, ki je last člana društva Paglavec Riccarda Kocjančiča, vodila pa ga je specialistka za oljke in kmetijska svetovalka Irena Vrhov-nik iz Kopra. »Z uspehom pobude smo zadovoljni, saj se na naše vabilo niso odzvali le Podgorci in Podgorke. Udeleženci so prišli tudi iz Doberdoba, Rupe, Gabrij, Štandreža, Šte-verjana, Oslavja ...,« je povedal podpredsednik društva Paglavec Luciano Pelizzo, po katerem Vrhovnikova ni le prikazala, kako pravilno obrezujemo različne vrste oljk, ampak je odgovorila tudi na številna vprašanja in udeležencem ponudila kopico dragocenih nasvetov. »Udeleženci so se mi zdeli zadovoljni, nekateri so me tudi vprašali, ali nameravamo kakšen prikaz prirediti tudi prihodnje leto. Priznam, da na to nismo še pomislili, rade volje pa bomo prisluhnili predlogom,« je še dejal Luciano Pelizzo. 14 Četrtek, 20. marca 2014 GORIŠKI PROSTOR / redipulja - Dvajsetletnica Stez miru Virtualni muzej vojne S koncertom godbe San Paolino iz Ogleja bodo drevi ob 20. uri v Foljanu obeležili 20-letnico »Stez miru - Zgodovinskega turizma v krajih prve svetovne vojne«. Gre za permanentno pobudo krajevnega združenja Pro Loco, ki promovira kulturni turizem in poznavanje prve vojne. Prehojeno pot je povzel koordinator Stez miru, Franco Visintin, na včerajšnji predstavitvi v prostorih železniške postaje v Re-dipulji. Stavbo, ki je bila zgrajena leta 1936 in ima spomeniško vrednost, je državna družba železnic dala v brezplačno uporabo novoustanovljenemu združenju Grande Guerra FVG - Sentieri di Pace, zato da v njej uresniči virtualni muzej prve vojne. Predsednik združenja je Marco Pascoli, pisec knjig in ustanovitelj muzeja v kraju Ragogna na Vi-demskem; ostali člani vodstva so Franco Visintin (Pro Loco Foljan-Redipulja), Roberto Todero (združenje Zenobi), Giorgia Sbrizzi (zadruga Idea 45), Giuliana Variola (združenje Clio), Ugo Falcone (»Agenzia italiana per il Patrimonio culturale«) in Giovanni Avia-ni Fulvio (založba Aviani & Aviani). Včerajšnja predstavitev novega združenja je bila obenem priložnost za napoved koncerta mednarodnega orkestra, ki ga bo na območju kostnice v Redipugli vodil Ric-cardo Muti ob predvideni udeležbi predsednikov Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske, pa tudi za napoved odprtja virtual-nega multimedijskega muzeja. Uresničilo ga bo združenje Skylab, ki bo namestilo pet totemov - po enega za vsako leto vojne -, na katerih bodo vrteli vojne posnetke, fotografije, računalniške aplikacije, tridimenzionalne prikaze ..., vse to z glavnim namenom, da k temi pritegnejo mladino. Muzej naj bi odprli 28. junija letos, ob obletnici sarajevskega atentata. Železniška postaja v Redipulji »Dvajsetletno delo se danes obrestuje. Organizacija, ki stoji za Stezami miru, je edina operativna sredina, ki bo znala ponuditi konkretne vsebine ob stoletnici začetka vojne,« je prepričan župan Foljana-Redipu-lje, Antonio Calligaris. Občina je pomagala pridobiti železniške prostore in je na navezo društev, ki bodo uresničila muzej, iz sklada družbe Terna preusmerila 50.000 evrov letos in 30.000 evrov prihodnje leto. O povezovalni vlogi združenja Pro Loco pod okriljem Stez miru se je včeraj pohvalno izrazil tudi Marco Mantini iz goriške skupine za raziskovanje prve svetovne vojne, ki je izpo- bonaventura stavil zasluge pri vzdrževanju vojnih pomnikov. Omembo zaslužijo še sodelovanja, ki so jih spletli v širšem prostoru in čez mejo, na primer s Kobaridom v Sloveniji in s krajem Mauthen na Koroškem. Z delom prostovoljcev so izpeljali na stotine pobud in dogodkov; med drugim upravljajo turistično-informativno točko IAT pri kostnici v Redi-pulji in prirejajo potovanja z zgodovinskim vlakom na relaciji Redipulja-Kobarid, ki bo na pot ponovno krenil 9. maja. »V dvajsetih letih smo uresničili marsikaj, kar drugi danes posnemajo,« je ponosno pripomnil Franco Visintin. ronke - Detroit Dežela sodnik Na sedežu industrialcev v Gorici je včeraj potekalo ponovno soočanje med lastništvom ronške tovarne Detroit Refrigeration in sindikati, a pravih novosti ni prišlo na dan, saj so pričakovanja osredotočena na srečanje, ki bo v prvem ali drugem tednu aprila na deželi. Predmet včerajšnjih pogovorov je bilo zlasti podaljšanje obdobja, ko bodo veljale solidarnostne pogodbe, do 31. decembra (sedanji rok je letošnji maj) in pa spodbude za zapustitev delovnega mesta, toda sklepov niso sprejeli. »Podjetje De Rigo ostaja pri namenu, da bo tovarno zaprlo, če pa se bo spoštoval prvi osnutek dogovora, se bo dialog lahko nadaljeval,« je po včerajšnjem srečanju dejal pokrajinski tajnik sindikata Fiom CIGL, Thomas Casotto. Na podobnem srečanju izpred enega tedna je do nekaterih premikov le prišlo. Trideset delavcev bodo preselili v tovarno v kraju Sedico (Belluno); evidentirali jih bodo na osnovi pogovorov. Ukrep mobilnosti pa bodo uvedli za tiste, ki imajo pogoje za upokojitev ali bodo poiskali novo delovno mesto. Sindikati čakajo predvsem na ugotovitve izvedencev, ki jih je imenovala dežela in ki so si prišli ogledat obrat v Ulici Redipuglia z namenom, da ocenijo njegovo tržno vrednost. Podjetje je namreč osvojilo predlog sindikatov, naj se nepremičnina proda ali poišče zanjo novega najemnika, vendar za pravično ceno. Vlogo »sodnika« bo torej odigrala dežela, ki bo lahko posegla tudi s pomočjo družbe Friulia. Goriški karabinjerji in vojna Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Franca Miccolija »Carabinieri di Gorizia 19421945 - Memorie degli anni bui«. Avtorja in knjigo, ki jo je izdal Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, bodo predstavili Ivo Jevnikar, Georg Meyr in Roberto Spazzali, ki je h knjigi prispeval uvod. Ameriški konzul pri županu Goriški župan Ettore Romoli je včeraj na županstvu gostil Kilea Scotta, generalnega konzula ZDA v Milanu. Med srečanjem sta se Romoli in gost pogovorila o raznih vprašanjih, Scott pa je tudi pohvalil pobude goriške občine na področju čezmejnega sodelovanja. GSO pod drobnogledom Goriška zveza okoljevarstvenikov Legambiente bo danes ob 18. uri priredila javno srečanje na temo gensko spremenjenih organizmov (GSO). Predavala bosta docent Videmske univerze Raffaele Testolin in predstavnik zveze Legambiente Emilio Gottardo. Srečanje bo potekalo v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi, prirejajo ga v sodelovanju z združenjem Hiša filma. Zapuščina istrskih ezulov V hotelu Entourage v Gorici bo danes ob 17.30 okrogla miza na temo vračanja nepremičnin in zemljišč istrskim ezulom; v ospredju bodo zlasti pravni vidiki. Pobudnik je združenje ANVGD. Pomladni petki v Vrtojbi Pomladni petki bodo od danes do 23. maja v Mladinskem centru Vrtojba obiskovalcem ponudili energijo izključno primorskih izvajalcev kantavtorske, worldmusic, etno in jazz glasbe. Nocoj ob 21. uri bo na odru Drago Mislej - Mef in NOB. (km) nova gorica - Iščejo nove goste Prvi Hitov preboj na kitajsko tržišče Po več letih napornih tržnih prizadevanj je novogoriški družbi Hit v sodelovanju s slovenskim konzulatom v Šanghaju uspelo organizirati prihod prve skupine igralniških in poslovnih gostov iz Kitajske. Skupina prihaja danes na desetdnevni delovno-zasebni obisk, med njimi so tudi turistični agenti in vinski trgovci. Doslej je Hitu v svoje igralnice že uspelo pritegniti kitajske goste predvsem iz bližnjih italijanskih pokrajin ali kitajske turiste, ki so potovali po Evropi, tokrat pa je s prvim organiziranim prihodom gostov uspel pomemben preboj na oddaljeni trg Kitajske. V skupini so ob igralniških gostih tu- di agenti ene največjih kitajskih turističnih agencij in trgovci z vini, ki bodo poslovno pot izkoristili za prve ocene možnosti sodelovanja na turističnem področju kot tudi priložnosti novih investicijskih in uvo-zno-izvoznih partnerstev. Obisk pomeni velik poslovni izziv in raziskovanje novih tržnih priložnosti, ki pa jih spremljajo številne birokratske ovire in zadrege, pravijo v Hitu, kjer so za delo s kitajskimi gosti dobro pripravljeni. Poskrbeli so za osnovno izobraževanje zaposlenih, izdali priročnik za delo z azijskimi gosti in se izkazali tudi z organizacijo njim namenjenih dohodkov; med te sodi praznovanje kitajskega novega leta v igralnici Perla. (km) nova gorica - Župani pozivajo vlado Novi zakon o igrah na srečo »naj bo razvojno naravnan in naj ne bo omejitev stav« Kar na štiri naslove je romal poziv s predlogi strokovne javnosti za izboljšanje predloga novega slovenskega zakona o igrah na srečo, ki so ga na torkovi seji sveta severno-primorske regije oblikovali župani. Od predsednice vlade, ministra za finance, državnega sekretarja na ministrstvu za finance ter ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo pričakujejo, da bodo njihove predloge upoštevali v novem zakonu. Na ta način bi po njihovem mnenju dobili zakon, ki bo omogočil razvoj igralništva. Župani predlagajo, naj novi zakon ne spreminja obstoječega načina podaljševanja obstoječih koncesij; igralniške koncesije naj se delijo v pet kategorij: mega igralniško-zabaviščni center, igralniško-zabaviščni cen- miren - Žrtve zavezniškega bombardiranja letališča Spomin še vedno živ Umrlim civilistom so se poklonili s petjem, glasbo in recitacijami - Jutri komemoracija v Štandrežu Damijana Čevdek Jug in hči Ivana med nastopom v Mirnu foto vip ter, igralnica grand casino, igralnica casino, igralni salon. Ta razvrstitev po njihovem prepričanju omogoča podjetjem, ki vlagajo v igralniško ponudbo, da se razvijajo, investirajo, zaposlujejo in privabljajo v regijo nove goste. Od vlade pričakujejo tudi, da se bodo koncesije podeljevale za najmanj deset let, razen za mega igralniško zabaviščni center najmanj 20 let. Po novem predlogu se zmanjšuje število koncesij na 30, vendar je potrebno pri zmanjševanju upoštevati desetletno prehodno obdobje. Odpravi naj se kakršna koli omejitev stav, saj bi omejitve postavile prireditelje v nekonkurenčen položaj do igralniške ponudbe v sosednji Italiji in bi povzročile propad igralniške ponudbe v Goriški regiji, so prepričani župani. (km) V Mirnu so se v torek spomnili tragičnega dogodka, ki je pred sedemdesetimi leti zaznamoval vasi okrog goriškega letališča. Slovesnost z nastopom pevskih zborov, recitatorjev in glasbenikov je bila po-klon skoraj štiridesetim civilistom, ki so bili žrtve zavezniškega bombardiranja letališča in bližnjih vasi. Samo v Mirnu in Ore-hovljah so našteli 32 mrtvih, katerim so pred leti postavili spominsko ploščo na spomenik padlim v NOB v mirenskem parku ob mostu preko Vipave. Torkov dogodek so priredili novo-goriški in mirenski borci NOB, krajevna skupnost Miren in kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje. Slovesnosti, na kateri so se spomnili tudi 70-letnice naci- stičnega požiga dela Mirna, se je udeležilo veliko ljudi. Zapela sta moška pevska skupina Chorus, ki ima med svojimi člani tudi pevce iz sosednje sovodenjske občine, in ženski zbor Društva kmečkih žena iz Mirna in Orehovelj. Sledili so še nastopi mladih domačih recitatorjev in glasbene točke, med katerimi je bil nastop Damijane Čevdek Jug na kitaro in Ivane Jug na violino - sicer mame in hčere - s centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Slavnostni govor so prireditelji zaupali Gabrijelu Devetaku, ki je tragične dogodke doživljal kot osemletni deček in so se mu globoko zasidrali v spomin. Združenje borcev je na spomenik položilo spominski venec, za konec pa je trobentač zaigral še prilož- Boris Pahor GORICA Stoletje Borisa Pahorja Monografija avtorice Tatjane Rojc o Borisu Pahorju z naslovom »Cosi ho vissuto - Biografia di un secolo« bo predstavljena tudi v Gorici. Tržaškega pisatelja in omenjeno avtorico bo jutri z začetkom ob 10.30 gostil Kulturni center Lojze Bratuž. Srečanje v obliki pogovora med tržaškima gostoma bo namenjeno zlasti obogatenemu italijanskemu prevodu slovenskega izvirnika knjige »Tako sem živel - Stoletje Borisa Pahorja«, zato bo predstavitev potekala v italijanskem jeziku. Pobudnika sta ob centru Lojze Bratuž še posoška državna knjižnica in goriška pokrajina. nostno melodijo. Žrtve tedanjega bombardiranja so bile tudi v Štandrežu. V torek so se jih spomnili v štandreški cerkvi, jutri ob 17.30 pa bodo na vaškem pokopališču odkrili ploščo nad grobom, v katerega so položili posmrtne ostanke umorjenih domačinov, ki niso imeli družinskega groba. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. marca 2014 15 ZBOROVSKA REVIJA - Nocoj in v nedeljo Primorska bo prepevala tudi v Štandrežu in Gorici Na reviji Primorska poje se zborovska stvarnost prikaže v vseh svojih aspektih in v duhu ustaljenih tradicij. Med temi je tudi hvalevredna stalnica, in sicer povprečno dobra raven nastopajočih zborov na goriškem delu revije, kar bodo organizatorji skušali ponoviti tudi ob koncu tega tedna z dvojnim dogodkom. Zveza slovenske katoliške pro-svete, ki pri organizaciji revije sodeluje z Zvezo pevskih zborov Primorske, Zvezo slovenskih kulturnih društev in tržaško Zvezo cerkvenih pevskih zborov, bo poskrbela za prijetna pevska doživetja danes in v nedeljo, ko bodo glasovi primorskih pevcev zazveneli v duhu nabožne in posvetne literature. Tematski koncert sakralne glasbe bo po tradiciji potekal v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu nocoj z začetkom ob 20.30. Slovenska cerkvena literatura, pravoslavne skladbe, mojstrovine iz svetovnega zaklada od renesanse do dvajsetega stoletja bodo vsebine bogatega večera, na katerem bo nastopilo kar osem zborov. Glasbeni večer bo začela gostu- joča skupina iz Zagreba, zaključil pa bo priznani komorni zbor Ipavska, ki ga vodi Matjaž Šček. Sedem zborov bo popestrilo nedeljski glasbeni popoldan v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (začetek ob 17. uri), kjer bo vezna nit programa ljudska glasba od Istre do Dalmacije in od Koroške do Sicilije. Peli bodo zbori in skupine iz Istre, Idrije, Tržaške in Benečije, Goriško pa bo zastopal mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana. (rop) GORIŠKA BRDA Briška olja osvojila zlato in srebro Oljkarji iz Goriških Brd so se s svojimi olji ponovno odlično odrezali, tokrat na mednarodni prireditvi »Nočnjak 2014« v Za-dru, ki velja za najprestižnejše in najpomembnejše srečanje s področja oljčnega olja in oljkarstva na Hrvaškem. Osvojili so sedem zlatih in dve srebrni kolajni. Na tekmovanju in ocenjevanju olj je sodelovalo 303 pridelovalcev iz Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Albanije. Brici, člani Društva oljkarjev Brda, Vinska klet Goriška Brda in Biotehniška šola Šempeter so na ocenjevanje poslali skupaj dvanajst vzorcev. Družina Prinčič iz Višnjevi-ka je za ekstra deviško oljčno olje sorte Belica osvojila zlato kolajno, uvrstitev med »top 10«, to je deset najboljših olj prireditve, in plaketo ter pokal za najboljše sortno ekstra deviško oljčno olje. Na senzoričnem ocenjevanju je njihovo olje sorte Belica doseglo izjemnih 99,09 od 100 možnih točk. Aleš Bučinel iz Gradnega je prejel zlati kolajni za olji Belica in Blend - olje mešanih sort, Marjan Jericijo iz Podsabotina je odnesel zlati kolajni za olji iz sort Leccione in Belica, kmetija Drnovšček-Kovačevi iz Vedrijana je prejela zlato kolajno za olje sorte Belica, Jadran Jakončič s Huma pa je ponovil uspeh iz nedavne prireditve Maslina in bil nagrajen z zlatom za sortno briško Črnico. Srebrni kolajni sta prejela Boris Marinič - Bose za briško Črnico in Marjan Jericijo za olje sorte Leccino. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. ~M Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 21. marca, ob 20.30 muzikal »Le betoneghe, ovvero le pettegole«, nastopa skupina Teatro dei Pazzi iz kraja San Dona (VE); predprodaja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). KOMIGO BABY 2014 v Kulturnem domu v Gorici: v nedeljo, 23. marca, ob 11. uri »Peter in volk«, režija Sergej Verč, igra Franko Korošec; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; info@kul-turnidom.it). SKŠD KRAS DOL-POLJANE vabi v soboto, 22. marca, ob 20. uri v športno kulturni center Pavlina Komel na Palkišču na ogled Kraške muziKo-medija »(u)TRI(n)KI«; nastopa KUD Grešni kozli. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 24. marca v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 22. marca ob 20. uri »Križ« (Matjaž Briški); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino fl Razstave dolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 21. marca; ob 20.45 recital ruske pianistke Inge Dzekt-ser; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 25. marca, ob 19.30 »Pomladni koncert«, ki ga prirejata Dijaški dom Simon Gregorčič in Kulturni dom Gorica. Nastopil bo Simfonični orkester glasbene šole Novo Mesto. KC LOJZE BRATUŽ, ZCPZ IN ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabijo na koncert judovske glasbe inspiriran s Haggado z naslovom »Tehilim« v sklopu letošnje koncertne sezone v četrtek, 27. marca, ob 20.30 v goriški sinagogi v Ul. Ascoli 19 v Gorici. Nastopila bo skupina Carmina Slovenica iz Maribora. Predprodaja vstopnic od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije po tel. 0481-531445, kcl.bratuz@libero.it. M Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Mr. Pea-body e Sherman«; 19.45 - 22.00 »Lei«. Dvorana 2: 18.00 - 19.50 »Supercon-driaco - Ridere fa bene alla salute«; 21.40 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 21.45 »Noi 4«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 »Mr. Peabody e Sherman«; 20.00 - 22.10 »Ne-ed for Speed«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.20 - 22.10 »Amici come noi«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Lei«. Dvorana 4: 16.00 »Tarzan«; 17.50 - 22.10 »47 Ronin«; 20.10 »Allacciate le cintu-re«. Dvorana 5: 16.00 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Noi 4«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 17.00 predavanje dr. Viljema Ščuke o otrocih z DHD motnjo in uvod v film, ki bo ob 18.00 »Navihani Bram« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Ljubezen« (Filmsko gledališče). V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli 12 v Gorici bo danes, 21. marca, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Vietri - Sono, persone e non cose«; vstop prost. MUZEJ MODE IN UPORABNE UMETNOSTI v goriškem grajskem naselju vabi na odprtje razstave z naslovom »L'or-namento scintillante - Bleščeči okraski« v petek, 28. marca, ob 18. uri; na ogled bo od torka do nedelje 9.00-19.00; več na www.gomuseums.net. Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Ro- PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 048120678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v juniju osemdnevni izlet v Pireneje z obiskom Andorre in Barcelone. Potovanje s turističnim avtobusom, spremstvo Janez Pretnar. Predviden je planinski del in turistični del z obiskom Andorre, Barcellone in nekaterih znanih krajev, tudi Lurda. Organizacija izleta: Alpetour. Prijave (čimprej) in informacije: tel. 0481-882079 -Vlado, v večernem času. »POMLADNA DNEVA« v organizaciji italijanskega sklada za okolje FAI na So-vodenjskem bosta namenjena obisku rubijskega gradu in Brestovca v soboto, 22., in v nedeljo, 23. marca. Za vodene oglede v slovenskem jeziku bodo poskrbeli dijaki slovenskega višješolskega centra v Gorici. Vodeni ogledi gradu bodo trajali približno eno uro in bodo tako v soboto kot v nedeljo potekali med 9. in 17. uro, približno tri ure pa bodo trajali vodeni ogledi ostalin na Brestovcu, ki bodo na sporedu vsakih dvajset minut. Prvi ogled se bo začel ob 9. uri, zadnji pa ob 14. uri. Za prevoz od ene točke do druge bo z manjšimi avtobusi poskrbelo pokrajinsko prevozno podjetje APT, organizatorji udeležencem priporočajo udobno in športno obutev. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu KRUT-a, v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG prireja v nedeljo, 23. marca, pohod Cerje-Trstelj. Zbirališče pri Deve-takih pred gostilno Miljo ob 8.30, hoje približno 3 ure, vodi Srečko; informacije po tel. 335-5421420. SKRD JADRO IZ RONK v okviru pro- ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE - GORICA ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZB0R0V-TRST JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI PRIMORSKA POJE 2014 Petek, 21. marca, ob 20.30 Standrež, cerkev Sv. Andreja ap. Nastopajo: Duhovni MePZ A.M. Slomšek, Slovenski dom - Zagreb MePZ Brnistra ■ Sv. Anton MePZ Mačkolje CeN|?PZ Zvon -Ilirska Bistrica ZeVS Vinika-Medana CeMePZ Sv. Jernej - Opčine ŽeVS MPZ Barkovlje Komorni zbor Ipavska - Vipava Soprireditelj Prosvetno društvo Standrež Nedelja, 23. marca, ob 17. uri Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Nastopajo: MoVS Kantadore - Brezovica MePZ Rečan - Grmek . MePZ Senožeče ZePZ Ivan Rijavec - Črni Vrh nad Idrijo MePZ Haiiaetum - Izola MoPZ Vasilij Mirk - Prašek Kqntovel MePZ Frančišek Borgija Sedej - Steverjan Soprireditelj Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice jekta »Spoznavanje voda Slovenije« in v sodelovanju s centrom CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v grad Turjak, Rašico, Tabor Cerovo, Stično in Šmarje Sap v nedeljo, 30. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta, Sara). KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« v nedeljo, 13. aprila, iz centra Danica na Vrhu. Pohod, dolg približno 10 km, je namenjen vsem ljubiteljem kraške ku-linarike in kraških znamenitosti s posebnim poudarkom na ostalinah in sledovih, ki jih je na teritoriju v okolici kraške vasi Vrh pustila 1. svetovna vojna. Štart pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro, med potjo bodo po-hodnike čakale stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Pred startom je obvezna prijava in plačilo štartnine, takrat bodo udeleženci prejeli bone za degustacijo kraških dobrot in pašte z golažem iz divjega prašiča ob zaključku; prijave do 10. aprila na pohod2014@pohod.it ali po tel. 338-4390324. Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; več na www.pohod.it. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). □ Obvestila RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v sodelovanju s civilno zaščito in ribiškim zavodom ETP v nedeljo, 23. marca, čistilno akcijo na območju sovodenjske občine ob bregovih Vipave in Soče. Zbirališče ob 8.30 na sedežu ribiškega društva. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 29. marca, na sedežu društva tekmovanje za najboljšo salamo; vzorce bodo zbirali do 16. ure, sledila bosta po-kušina in nagrajevanje. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI prirejajo ustvarjalne delavnice ob sobotah med 14.30 in 16.30 za otroke med 6. in 12. letom starosti z naslovom »Questo l'ho fatto io!«: 22. marca »Il magico scac-cia- pensieri!«; obvezna prijava po tel. 347-1733342 ali na noidellarte@libero.it. 0 Prireditve KULTURNO ZDRUŽENJE IN ŽUPNIJA IZ ZDRAVŠČIN bosta predstavila javnosti oljno upodobitev Svete družine slikarja Toneta Kralja, ki ga je pred nekaj leti odkrila domačinka Aleksandra De-vetak, v soboto, 22. marca, ob 17.30 v župnijski dvorani v Zdravščinah. O Tonetu Kralju bo predavala umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn, av- Osebnost nas prisili, da se premaknemo, obveznost, da nadaljujemo, disciplina pa, da vztrajamo. (Zig Ziglar) Ob pomembnem dosežku svojemu goriškemu članu vodstva Davidu Peterinu iskreno čestita SKGZ torica monografije o slikarju. Slika bo na ogled tudi v nedeljo, 23. marca, med 10. in 12. uro. V KULTURNEM DOMU V DESKLAH bo v ponedeljek, 24. marca, ob 18. uri predstavitev knjige novinarja Roberta Covaza »Amianto - I polmoni dei cantierini di Monfalcone«. Avtorja bo predstavil goriški novinar Andrea Bellavite, poskrbljeno bo za prevajanje iz italijanščine v slovenski jezik. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bo v sklopu srečanj z avtorji v torek, 25. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »Auschwitz je tudi tvoj« tržaške deporti-ranke Marte Ascoli, ki je v slovenskem prevodu Magde Jevnikar izšla pri založbi Mladika. Spremno besedo v knjigo je napisal Boris Pahor. Srečanja se bosta ob prevajalki Magdi Jevnikar udeležila tudi tržaška predsednica vsedržavnega združenja de-portirancev ANED, zgodovinarka Dunja Nanut in sin avtorice Davide Puzzolo. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 21. marca, ob 18. uri ob svetovnem dnevu poezije bo gledališka predstava - uprizoritev poezije 23 pesnic in pesnikov članov Celjskega literarnega društva »Premalo za življenje« Kristiana Koželja; več na www.ng.sik.si. DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI prireja danes, 21. marca, ob 18. uri v knjigarni Antonini v Gorici predstavitev romana pisatelja Giovannija Spizza »Attacco di panico. Una confessione«. »PRIMAVERA IN ARTE - POMLAD V UMETNOSTI 2014«: s prostim vstopom v občinskem avditoriju v Ronkah do 11. aprila: danes, 21. marca, ob 18.30 srečanje Angelom Floramom, ki bo predstavil knjigo »Balkan Circus«; več na www.comuneronchi.it. SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v sodelovanju s klubom Kraških Jagerjev predavanje zdravnika Franca Popazzija z naslovom »Prisotnost klopov v našem okolju. Njihova nevarnost, poznanje in preprečevanje« danes, 21. marca, ob 19.30 v športno kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču. V GALERIJI Art OpenSpace v Ul. Diaz 4 v Gorici bo v sklopu niza »Fare voci & ve-nerdi« danes, 21. marca, ob 20.30 srečanje z avtorji Natalio Bondarenko, Erosom Olivottom, Petro Koršič in Jurijem Palj-kom ob glasbeni spremljavi Maura Radi-gne. Predstavitev organizirata kulturno združenje Equilibri iz Gorice in Fare Voci. Giornale di scrittura (www.isonti-na.beniculturali.it). 0 Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 3402719034. Pogrebi DANES V PODGORI: 10.10, Antonio Breganti (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Marcella Antoni por. Sgorbissa iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepeli-tev; 10.50, Alberto Bone iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER: 11.00, Marino Calligaris (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 2 Petek, 21. marca 2014 APrimorski r dnevnik PIRLO IZLOČIL FIORENTINO FIRENCE - Prosti streli so zaščitni znak vezista Juventusa Andree Pirla (na sliki). Dosegel ga je tudi sinoči na povratni tekmi osmine finala evropske lige proti Fiorentini. V 26. min. drugega polčasa. Tekma je bila dotelj izenačena, Fiorentini pa je bel izid, po izidu 1:1 na prvi tekmi v Turinu, celo ustrezal. Po golu pa je gostiteljem povsem upadel pogum, zaradi izključitve so tekmo tudi končali v desetih. Večerna tekma: Napoli - Porto 2:2 (prva tekma 0:1), strelci: Pandev (N) v 21., Ghilas v 69., Quaresma v 76. in Zapata (N) v 92. min. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E MARIA HÖFL RIESCH POTRDILA UPOKOJITEV GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Nemka Maria Höfl Riesch (29 let) po 13 letih v svetovnem pokalu (27 zmag) končuje športno pot. «Ko v Nemčiji vsi uživajo v poletju, sem v Zermattu, na Novi Zelandiji, ali pa v Čilu in treniram,» je že pred časom dala vedeti, da jo tovrstno življenje ne zanima več. Riesche-va, njen manager je slavni nogometaš Franz Beckenbauer, je v sezoni 2010/11 osvojila veliki kristalni globus, z olimpijskih iger ima tri zlate in srebrno medaljo. Dvakrat je postala svetovna prvakinja, skupaj pa ima s SP šest medalj. MOTOCIKLIZEM - Mladi Španec bo naslov MotoGP branil proti istim tekmecem Marqueza zdaj lovijo DOHA - Potem ko so dirkači formule 1 prejšnji konec tedna v Avstraliji začeli novo sezono, čaka nov start tudi elitno tekmovanje motociklistov. Svetovno prvenstvo se bo začelo na zdaj že tradicionalni postaji v Katarju, kjer se bo v nedeljo pod žarometi mladi španski zvezdnik Marc Marquez prvič znašel v vlogi branilca naslova. Marquez je lani postavljal in prestavljal mejnike, ko je pri 21 letih postal svetovni prvak v razredu motoGP. Zdaj bo v vlogi tistega, ki ga tekmeci lovijo. Začetek sezone pa bo zanj še posebej stresen, saj si je na pripravah zlomil nogo in bo vsaj na začetku še nastopil nekoliko zadržano. Tekmeci pa ostajajo isti kot lani. Španska zasedba z Jorgejem Lorenzom in Danijem Pedroso želi poravnati račune z rojakom iz prejšnje sezone, italijanski veteran Valentino Rossi pa upa, da bo leto 2014 boljše kot 2013. V Ducatiju so pripeljali Cala Crutchlowa, v ekipi ostaja Andrea Dovizioso, v ekipo Monster Yamaha pa se je preselil lanski svetovni prvak ra- KOŠARKA EP 2015: Zmešnjava v Ukrajini KIJEV - Predsednik organizacijskega odbora košarkarskega EP 2015 v Ukrajini Markijan Lubkivski je v sredo novinarjem v Kijevu predstavil nič kaj rožnato stanje ter menda pretehtano odločitev za odpoved prvenstva zaradi zaostrenih političnih razmer. Po njegovem mnenju politični in ekonomski položaj v državi ne dovoljujeta izvedbe tako velikega športnega dogodka. Lub-kivski pa je očitno v javnosti govoril brez predhodnega posveta s predstavniki tamkajšnje ukrajinske košarkarske zveze, saj ga je ta de-mantirala. Vodstvo mednarodne košarkarske organizacije Fiba Europe pa je potrdilo, da jih Ukrajina uradno ni obvestila o tem, da so odpovedali organizacijo prvenstva. NBA - Košarkarji Phoenix Suns so dosegli novo pomembno zmago na poti do uvrstitve v končnico. Sonca so pod domačimi obroči premagala Orlando Magic s 109:93. Prvi strelec Phoenixa je bil znova Ljubljančan Goran Dragic, ki je prispeval 18 točk, 6 podaj, skok in dve ukradeni žogi. JERONČIČ - V prvi tekmi polfinala končnice 1. slovenske odbojkarske lige so Braslovče kanalskega strokovnjaka Zorana Je-rončiča s (11, 10, 18) v gosteh izgubila proti favoriziranemu KBM Branik iz Maribora. Druga tekma bo jutri v Braslovčah. BIATLON - Slovenski biatlo-nec Jakov Fak (26:05,9/1) je z enim zgrešenim strelom zmagal na tekmi svetovnega pokala na Holmenkollnu. zreda moto2 Pol Espargaro, ob njem bo vozil še Bradley Smith.V novi sezoni bodo v tem razredu štirje novinci, poleg Espargaroja še Francoz Mike di Meglio, Britanec Scott Redding in Avstralec Broc Parkes. V novem moštvu bo tudi Američan Nicky Hayden, po novem član ekipe Drive M7 Aspar, medtem ko sta Nemec Stefan Bradl in Španec Alvaro Bautista ostala pri ekipah iz prejšnje sezone. Tokrat bo v elitnem razredu prvič po več letih tudi bratska naveza, saj nastopa tudi starejši Espargaro, Aleix, a ne v istem moštvu kot mlajši brat. Dirkači pa so z uspehi iz preteklosti poskrbeli tudi za rekordno sezono. Kot je sporočilo vodstvo tekmovanja, še nikoli ni bilo v karavani toliko svetovnih prvakov, kar 11 v različnih razredih motoci-klizma, ki imajo skupno 26 svetovnih lovorik, posamične zmage v vsaj enem razredu pa ima kar 16 voznikov, ki so skupaj zbrali 333 zmag. «Prihajajoča sezona bo težka. Jasno je, da bosta moja najhujša tekmeca Jorge in Dani, ne smemo pa pozabiti na Rossi-ja. Ne vemo, kako se bo znašel Ducati, prihaja Pol Espargaro ... prepričan sem, da bo zelo zanimivo,» je pred sezono razmišljal prvak Marquez in dodal: «Seveda čutim pritisk. Zdaj branim naslov in vse oči bodo uprte vame. Najpomembneje pa je, da bom stalno nabiral točke.» Lansko zmago na uvodni dirki bo branil Lorenzo, Marquez v Katarju v elitnem razredu še ni zmagal, ima pa prvo mesto v moto2 iz leta 2012. Sezona dirk se bo znova začela v Lo-sailu, kjer gostijo uvodno preizkušnjo od sezone 2007, leto pozneje je premiero doživela nočna dirka na osvetljeni stezi. Karavana se bo nato preselila v ameriški Austin, kjer se bo 13. aprila sezona nadaljevala, nato sledi novinka v koledarju, argentinska dirka, ter spomladansko-polet-ne klasike v Jerezu, Le Mansu, Mugellu, Barceloni, Assnu (kjer bo seveda tradicionalna sobotna preizkušnja) in Sach-senrigu. Ljubitelji motociklizma bodo letos prikrajšani za eno najbolj zahtevnih stez v koledarju, Laguno Seco, saj kalifornijskega prizorišča ne bo med prireditelji dirk, druga ameriška dirka v sezoni bo sredi avgusta v Indianapolisu. Do konca - sezona ima 18 postaj - pa bodo sledile še dirke v Brnu, Silverstonu, Misanu, Alcanizu ter azijsko-avstralska turneja (Motegi, Phillip Island, Sepang), preden bo padel za-stor v Valencii 9. novembra. V šibkejšem razredu moto 2 so ostali brez prvaka Pola Espargaroja, ki se je preselil v najmočnejši razred, njegov lanski so-tekmovalec Tito Rabat pa bo letos eden od favoritov za zmago, močan pa tudi veteran Mika Kallio, v boju za vrh je mogoče pričakovati še enega izkušenega dirkača Thomasa Lüthija. Iz razreda nižje pa prihaja lanski prvak Maverick Vinales, novinec je tudi Luis Salom. Odhod slednjih pa odpora prostor za nove dirkače na vrhu razreda moto 3. Osmoljenec lanske sezone Alex Rins, ki je za las izgubil boj za naslov prvaka, ostaja v tem razredu, nevaren bo mlajši od bratov Marquez, Alex, v obratni smeri pa je selitev opravil Danny Kent, lani še član razreda moto 2.null Marc Marquez (levo), v ozadju pa Jorge Lorenzo med odmorom testiranj v Dohi ansa Zadnji prvaki 2013 Marc Marquez (Spa/Honda);2012 Jorge Lorenzo (Spa/Yamaha); 2011 Casey Stoner (Avs/Honda); 2010 Jorge Lorenzo (Spa/Yamaha); 2009 Valentino Rossi (Ita/Yamaha);2008 Valentino Rossi (Ita/Yamaha); 2007 Casey Stoner (Avs/Ducati); 2006 Nicky Hayden (ZDA/Honda); 2005 Valentino Rossi (Ita/Yamaha); 2004 Valentino Rossi (Ita/Yamaha); 2003 Valentino Rossi (Ita/Honda); 2002 Valentino Rossi (Ita/Honda); 2001 Valentino Rossi (Ita/Honda); 2000 Kenny Roberts (ZDA/Suzuki); 1999 Alex Criville (Spa/Honda);1998 Mick Doohan (Avs/Honda); 1997 Mick Doohan (Avs/Honda); 1996 Mick Doohan (Avs/Honda), 1995 Mick Doohan (Avs/Honda); 1994 Mick Doohan (Avs/Honda); 1993 Kevin Schwantz (ZDA/Suzuki) Red Bull se je pritožil SALZBURG - Moštvo formule 1 Red Bull je vložilo pritožbo zaradi razpleta uvodne dirke svetovnega prvenstva v Avstraliji. Red Bull zahteva, da njihovemu dirkaču Danielu Ricciardu vrnejo drugo mesto, češ da niso kršili pravila o dovoljeni količini pretoka goriva v dirkalniku. «Nepravilnosti pri merjenju pretoka goriva s senzorji, ki jih je predpisala Fia, so se pojavljali ves konec tedna. Tako mi kot naš dobavitelj motorjev Renault smo prepričani, da je bilo v našem dirkalniku vse v skladu s pravili,» so pritožbo utemeljili pri avstrijski ekipi. Po novih pravilih lahko v dirkalnikih pretok goriva znaša maksimalno 100 kg/uro, točnost pretoka pa merijo senzorji, ki jih pred dirko homologira krovna avtomobilistična zveza Fia. Beckham dva tedna preživel v džungli FOZ DO IGUASSU - Nekdanji nogometni zvezdnik David Beckham je za potrebe televizijskega dokumentarnega filma BBC raziskoval brazilski deževni gozd. Osemintridesetle-tni Anglež je v džungli prebil dva tedna in v tem času tam kuhal, kampiral in lovil ribe. Kot so poročali otoški mediji, so Beckhama v džungli spremljali trije prijatelji, snemanje pa je potekalo v začetku marca. Dokumentarec še nima naslova, predvajali pa naj bi ga junija. Kličko ne gre na Oi v Rio KIJEV - Ukrajinski boksar Vladimir Kličko ne bo smel nastopiti na olimpijskem turnirju leta 2016 v Riu de Ja-neiru, čeprav bodo tam lahko prvič nastopali tudi profesionalni boksarji. V olimpijskem letu pa bi Ukrajinec za las ujel zgornjo starostno znamko za olimpijski nastop, ki znaša 40 let. A je Kličko doslej boksal kar na 64 poklicnih dvobojih, na igrah pa lahko nastopijo boksarji, ki so v karieri zbrali 20 poklicnih dvobojev ali manj. Kličko je na igrah nazadnje nastopil leta 1996 v Atlanti. SMUČARSKI SKOKI - Peter Prevc pred prvim nastopom v Planici Boj za končno drugo mesto v svetovnem pokalu ga ne mika Peter Prevc ansa KRANJSKA GORA - Najboljši slovenski skakalec Peter Prevc ima za seboj najuspešnejšo sezono doslej, a sam poudarja, da je še ni konec. Čeprav je na olimpijskih igrah v Sočiju osvojil dve kolajni, srebro in bron, minuli vikend pa se je na svetovnem prvenstvu v poletih v Harrachovu ovenčal še z bronasto kolajno, pravi, da ima energije za veliki finale še dovolj.«Pred tekmami v Planici sem dovolj spočit, tudi energije je še dovolj, da zdržimo še ta konec tedna. Upam, da nam bodo navijači dali dodatno energijo za uspešen zaključek sezone,» si je uvodoma zaželel 21-letnik. Bloudkovo velikanko dobro pozna, saj so slovenski skakalci na njej ve- Na tekmi bo nastopilo 10 Slovencev PLANICA - Slovenski orli so več kot dobro odpravili prvo nalogo finala sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Skozi kvalifikacije se je prebilo devet Slovencev, skupaj z že predhodno uvrščenim Petrom Prevcem pa bo danes na prvi moški posamični tekmi (ob 15.15) na prenovljeni Bloud-kovi velikanki v dolini pod Poncami nastopilo 10 Slovencev. Najboljši dosežek je uspel Matjažu Pungertarju (128,5 metra), ki je osvojil prvo mesto v kvalifikacijah, takoj za njim se je uvrstil Anže Lanišek. Prvih pet mest kvalifikacij so zasedli kar štirje Slovenci. Nejc Dežman je bil četrti, Cene Prevc pa peti. liko trenirali. «Na skakalnici smo toliko trenirali, da sem se nanjo počasi navadil. Zdaj tudi na njej že lahko skačem normalno,» je dejal Prevc, ki tudi že sam odšteva do konca sezone, a pravi, da bo na to treba pozabiti. «Tehnično gledano nočem delati kakšnih napak, kot že celotno sezono ne. Skakalnico dovolj dobro poznamo, upam, da ne predobro, ker če jo predobro, se ti lahko kakšna podrobnost izmuzne,» pred zadnjimi tekmami svetovnega pokala še razmišlja mladi skakalec, ki je v svetovnem pokalu dve tekmi pred koncem na drugem mestu; za vodilnim Poljakom Ka-milom Stochom zaostaja za 168 točk, za vrat pa mu diha novopečeni svetovni prvak v poletih Nemec Severin Freund, ki za slovenskim šampionom zaostaja za 29 točk. Kljub temu Prevc poudarja, da mu končni razplet v svetovnem pokalu ne pomeni kakšnega posebnega pritiska: «Skupni seštevek svetovnega pokala je nekaj, kar si bom ogledal v nedeljo po zadnji tekmi. Res gre za nek dodatni naboj, ko se tako visoko uvrstiš, ampak tudi če bom na koncu tretji, je to še vseeno veliko boljše kot lansko leto.» / ŠPORT Četrtek, 20. marca 2014 17 ZSŠDI - Izobraževalna pobuda za odbornike in mlade V Dijaškem domu bo jutri 79 odbornikov Za seminar v Postojni prijavljenih že 39 mladih Na srečanju s SKGZ in SSO tudi o ustreznejšem financiranju slovenskega športa v Italiji Jutrišnjega seminarja za športne delavce, ki ga v Dijaškem domu v Trstu organizira Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, se bo udeležilo kar 79 odbornikov in odbornic naših društev, od teh jih je 67 s Tržaškega (22 na 37 društev ter še posameznik) in 12 z Goriškega (7 društev na 19). Največ prijavljenih odbornikov je iz vrst sorodnih Sloge in Sloge Tabor (skupno 11), sledjo Sirena (6), Sokol in Kontovel (oba po 5), Košarkarski klub Bor, Gaja in Dom s po štirimi, ŠZ Bor, SPDT, Olympia, Shinkai club s po tremi, SK devin, Čupa, Odbojkarsko društvo Bor, Škuadra UOO, Vesna, Melanie Klein in Vipava s po dvema ter Šilec, Mladost, Cheerdance Millenium, Breg, Jadran, Zarja, Atletsko društvo Bor, Sovodnje in Naš prapor s po enim odbornikom. Pri ZSŠDI so izračunali tudi srednjo starost udeležencev, ta je 44,3 leta. Kot smo že poročali bo seminar potekal v okviru delavnic, različni predavatelji pa bodo spregovorili o administrativnih, fiskalnih, organizacijskih, pedagoških, psiholoških, zdravstvenih in drugih vidikih športne aktivnosti, vključno s predavanji o komunikaciji in medijih. Na velikonočno soboto in nedeljo pa bo ZSŠDI v Postojni organiziralo dvodnevni seminar za mlade, doslej se je že prijavilo 39 mladih pod 30 letom starosti, vpis pa je še možen. »Zelo sem zadovoljen, da se je na oba seminarja vpisalo toliko ljudi. Računali smo, da bi se lahko sobotnega udeležilo kakih 80 ljudi, to številko smo dosegli, zelo pa nas je razveselil odziv mladih na dvodnevni seminar v Postojni, saj smo računali, da bi bil uspeh, če bi se jih zbralo 25, prijavljenih pa je že skoraj štirideset. Obžalujem le, da je za zdaj med njimi tako malo Goričanov. Kakorkoli že, upam si trditi, da danes nobena organizacija, nobena stranka ne bi zmogla privabiti na seminarju med Veliko nočjo toliko mladih ljudi. Zdaj je od nas odvisno, da jih navdušimo za delo v društvih, da tega kapitala ne zapravimo,« je povedal predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. ZSŠDI je med drugim v tiskovnem sporočilu ocenilo srečanje, ki ga je na deželnem sedežu SKGZ imelo s predsednikoma obeh krovnih organizacij Rudijem Pavšičem (SKGZ) in Dragom Štoko (SSO). Poleg o položaju Stadiona 1. maja, o katerem smo v teh dneh v našem dnevniku že obširno poročali, so se pogovorili tudi o finančni podpori športu. »Tako Pavšič kot Štoka sta se obvezala, da se bosta v okviru svojih pristojnosti močno zavzemala, da bi športna sfera bila deležna res tiste pozornosti, ki je je potrebna, predvsem zato, da lahko na še bolj bogat način razvija svoje osnovno poslanstvo,« je zapisano v sporočilu naše krovne športne organizacije. (ak) MOTOCIKLIZEM - Mitja Emili ni zbral dovolj sredstev za nastop v Španiji, v Italiji pa ... Sanje so se razblinile Španske sanje Mitje Emilija so se kar hitro razblinile. Dirkanje na Iberskem polotoku v prvenstvu Mo-to2 bi za Emilija predstavljalo veliko nadgradnjo kariere, vendar se je dolgoletni pilotov pokrovitelj nazadnje odpovedal letošnjemu prispevku. Neljub ekonomski trenutek pesti tako tudi motoristični svet. Emili je sicer, kljub kančku črnogledosti do zadnjega upal, da bo po lanski zmagi na Trofeji Honda 600 RR prestopil v boljšo konkurenco. Važnejše italijanske in španske trofeje bodo morale počakati na boljše čase in večjo finančno dotacijo, ponuja pa se mu še manjša možnost za ponoven nastop na Trofeji Honda. »Trenutno nisem še popolnoma opustil zamisli o dirkanju v letošnji sezoni. Izkoristil bom katerokoli malenkostno možnost za nastop na Trofeji Honda, drugače se bom zadovoljil s kakim nastopom na bližnji Trofeji Alpe Adria. Na tak način bi lažje obdržal stik z velikimi hitrosti in seveda pravo kondicijo, ki je na motorju ključnega pomena,« je dejal Emili, ki se bo z dokončno odločitvijo soočal čisto v zadnjem trenutku. Naslednji konec tedna bodo v Imoli stekli že prvi testi na Hondinih motorjih, ob prvem vikendu aprila bo na vrsti že prva dirka. Proseški mo-tociklist si lahko privošči tudi izpustitev prvega uradnega treninga, vendar se bo njegova sezona začela kar s strmim klancem. Za boljše tekmovalne pogoje bo moral počakati na leto 2015, sam pa obžaluje dejstvo, da je v zadnjih sezonah lahko računal le na enega večjega pokrovitelja. Vsekakor kljub lanskemu uspehu in prvotnim ambicioznim načrtom na njegova vrata žal ni nihče potrkal. »Ko bi lahko računal na serijo manjših pomoči, bi lahko v primeru odpovedi nekaterih sponzorjev, lažje kril tekmovalne stroške. Ob finančnih težavah pa je zame še največja prioriteta pošten nastop na dirkališčih,« nam je še zaupal izkušeni mo-tociklist, ki na skrito še vedno upa, da bo pod motorjev vetrobran tudi letos zalepil svojo »srečno sedem-najstico.« (mar) primorski_sport facebook 4 Mitja Emili je lani v Italiji osvojil Trofejo Honda 600 RR in je upal, da bo letos tekmoval v boljši konkurenci TENIS - Začetek ženske C-lige Na seznamu igralk Gaje je tudi Paola Cigui V mladi postavi igralka na študiju v ZDA le kot »zlata rezerva« Po ogrevanju na zimskem prvenstvu, kjer so igralke Gaje stopnjevale igralsko formo, stopa teniška sezona v živo. V nedeljo se bo za mlade gajevke začelo prvenstvo C-lige. Glavna nosilka ekipe bo 14-letna Lara Betocchi, z njo bodo igrale še 16-letna Martina Bellettini in 13-letna Giovanna Orlando, ekipo pa bo dopolnila tudi Slovenka s Koprskega Lian Bene-dejčič. Štirinajstletna perspektivna igralka trenira na Obali z Jako Božičem, že kot dvanajstletnica pa je izstopala na mednarodnih turnirjih. Ker pravilnik dovoljuje, da na tekmi nastopa največ ena igralka, ki se je šele letos pridružila klubu, bosta Or-landova in Benedejčičeva morali igrati izmenično. V postavi je letos tudi najvišje-postavljena igralka Gaje Paola Cigui, ki je sicer še na študiju v ZDA in bo malover-jetno na voljo soigralkam, če bo že doma in bodo soigralke potrebovale pomoč, pa se jim bo pridružila. Nastopanju pa se je dokončno odpovedala Jessica Varljen. Višjih ciljev si pri Gaji letos niso zadali: igralke, ki so lani napredovale iz D1-lige, bodo nabirale predvsem kilometrino. Kljub temu se bodo najbrž brez težav uvrstile v play-off. Gaja bo nastopala v skupini 2 s Triestinom in Reman- zaccom, ki ju je že premagala v zimskem prvenstvu. V prvem delu se bo na Padričah pomerila prvič v nedeljo, 6. aprila, nato pa še v povratnem delu 13. aprila, obakrat ob 9. uri. Ekipe so v prvenstvu porazdeljene v tri skupini, tako da bodo vse ekipe v rednem delu odigrale po štiri tekme. Prvi dve iz vsake skupine se bosta nato uvrstili v play-off, zadnja pa v play-out. Zmagovalka play-offa nato napreduje na državno fazo, najslabši ekipi pa po dodatnih tekmah play-outa izpadeta v nižjo ligo. KOŠARKA - Veterani Jadran v Zadru tudi proti Maccabiju V Zadru se je začel 3. Košarkarski OTP turnir za veterane, v organizaciji kluba Pet Bunara, v katerem nastopajo tudi nekdanji igralci zadarskega prvoligaša (med najbolj znanimi Arijan Komazec, Stipe Šar-lija, Tonči Jerak). Turnirja, ki je razvrščen v kategorije glede na starostne stopnje (v moški kategoriji 35+, 40+, 45+ 50+, v ženski pa 30+ in 40+), se letos udeležuje kar 55 ekip, večinoma iz bivše Jugoslavije, a tudi npr. iz Latvije, Rusije in Izraela. V kategoriji Over 45 (45+) bo nastopala tudi skupina zamejskih veteranov pod imenom Jadran Trst, v katerem nastopajo nekdanji Jadranovi, Borovi in Bregovi košarkarji in taki, ki so se košarki približali šele v "rekreacijski starosti'. Sinoči so se spoprijeli z vrstniki iz Maribora, danes s hrvaškimi veterani moštva Debe-ljak, jutri pa kar z veteransko ekipo telavivskega Maccabija. UNDER 17 DRŽAVNI Acegas Pall.TS - Jadran ZKB 59:52 (23:14, 36:27, 50:45) Jadran: Coloni 5, Tul, Ušaj 17, Crismani 16, Zidarič 2. Fonda 4, Gia-comini 2, Daneu 6. Trener Vatovec. Na začetku tekme so naši fantje pokazali preveč spoštovanja do nasprotnika, morda zaradi okrnjenosti postave. Ko so se ga otresli, so zlasti v osrednjem delu tekme in na koncu igrali dokaj dobro, na čelu z nepopustljivima Ušajem in Crismanijem. Če bi bilo v njihovi igri še nekaj manj napak, bi jim lahko tudi uspel preobrat. Moški z nespremenjenim jedrom V nedeljo bodo z nastopi začeli tudi igralci Gaje v moški C-ligi. Jedro ekipe bodo sestavljali Matej Cigui, Daniele Morossi, Alvise D'Oria in Andrea Gianolla, pomoč ekipi pa bodo vselej nudili tudi Aleš in Borut Plesničar, Jaka Božič in Paolo Surian. Brata Plesničar bosta igralcem Gaje priskočila na pomoč sicer že ta teden, ko se bo Gaja na domačem igrišču ob 9.00 pomerila s četrtopostavljeno Gradisco d'Isonzo. V skupini 1 nastopa pet ekip, najvišjepostavljen je Grado, sledijo Gaja, Roveredo, Gradisca in Porcia. »Glavni cilj je obstanek, težko se bomo uvrstili v play-off,« nam je zaupala duša teniškega odseka Gaje Mara Rogelja. Iz dveh skupin se v play-off uvrstijo najboljši dve ekipi po rednem delu, v play-out pa ostale tri ekipe. V nižjo ligo izpadeta zadnji dve ekipi. SMUČANJE »Miški« na Piancavallu neuradno za DP Ta konec tedna bodo na Piancavallu podelili pokale najboljšim smučarjem in smučarkam v kategoriji miški (2002 in 2003). Tekmovanje Criterium nazionale je državne ravni, uvedli so ga lani. Pravico do nastopa ima v naši deželi dvanajst najboljših smučark in devet najboljših smučarjev na podlagi skupne deželne lestvice Despar. Na dvodnevnem tekmovanju v slalomu in hitri gim-kani (mali superveleslalom) se bo pomerilo tudi osem članov slovenskih društev, in sicer Caterina Sinigoi, Sara Petrič, Enrico Sla-vich, Andrea Mladossich in Virginia Bianc-hini (SK Devin), Nikola Kerpan in Alex Ostolidi (ŠD Mladina) in Petra Kalc (SK Brdina). V primerjavi z državno fazo Ostr-žek na smučeh nastopajo na Criteriumu tekmovalci iz čisto vseh dežel, zato gre za pravo državno prvenstvo. Deželni rezultat pa je brez vpliva, saj vse startne številke izžrebajo iz istega bobna, zato smučarjev ne delijo po kakovostnih razredih. NOGOMET Tekma Udineseja za 4 evre Tekmo A-lige Udineseja proti Cata-nii, ki bo v ponedeljek, 31. marca ob 19. uri na stadionu Friuli v Vidmu si bo lahko vsak mlad nogometaš iz naše dežele ogledal s tribune po ceni 4 evrov, njihovi spremljevalci pa po 18 evrov. Pobudi videmskega prvoli-gaša in deželnega odbora nogometne zveze FIGC, se lahko društva odzovejo do prihodnje srede. Nogometni klub z največjim številom prijavljenih, bo lahko za en dan treniral v centru Udineseja Dino Bruseschi, vključen je tudi ogled tiskovnega urada in sla-čilnic stadiona Friuli. Med mladimi, ki si bodo ogledali tekmo, bosta po žrebu dva prejela žogo oziroma majico s podpisi igralcev Udineseja. TROFEJA DEŽEL - FJK bo letos gostitelj tega tekmovanja za mladinske deželne izbrane vrste različnih kategorij. Trebenski Primorec in kriška Vesna bosta v torek, 15. aprila ob 16. uri gostila tekmo ženskega turnirja. ODBOJKA Svetovna liga po nižji ceni Trst bo 30. maja gostil tekmo svetovne odbojkarske lige med Italijo in vse boljšim Iranom. Organizacijski odbor je določil cene, ki gredo od 10 do 20 evrov. Za krajevna odbojkarska društva je na voljo posebna ponudba za kolektivne nakupe. Za vsakih 10 vstopnic istega sektorja bosta na voljo še dve po ceni 1 evra. Prijave morajo društva vložiti do 27. maja Petek, 21. marca 2014 Pisanje in gledališče nosita v sebi etično dimenzijo Tokrat smo ukradli nekaj ustvarjalnega časa tržaškemu pisatelju in režiserju Marku Sosiču, ki živi razpet med dvema ustvarjalnima sferama: pisanjem in gledališkim ustvarjanjem. V prijaznem pogovoru smo izvedeli, da je pred kratkim zaključil s pisanjem svojega prvega gledališkega teksta na temo prve svetovne vojne (vse ostalo ostaja skrivnost) in da sta ob novem proznem delu v pripravi kratkometražni in srednjemetražni film, s katerima se ukvarjata dve producentski hiši: »Bomo videli, kaj bo«, pravi Sosič. V teh dneh pa je zaseden s snemanjem Angela Pozabe Maje Haderlap kot roman v nadaljevanjih z igralko Lučko Počkaj za radio Trst A. Ste pisatelj in režiser. Kako se gibljete med tema dvema razsežnostma? Ti dve različni potrebi po ustvarjanju se skorajda od vedno prepletata. Morebiti zdaj nekoliko bolj, ko nisem več umetniški vodja gledališča. Vse je povezano z energijo, ki pa je različna glede na to, s čim se v določenem trenutku ukvarjaš. Pri pisanju je potrebno veliko ponotranjene energije in nekakšen notranji mir, v teatru pa se moraš soočati z drugimi ustvarjalci in dajati to energijo navzven, vsem njim, s katerimi oblikuješ predstavo. Nimate enega raje od drugega? Ko sem bil umetniški vodja, sem komaj čakal, da se vrnem k pisanju. Potreboval sem notranji mir, čisto nasprotje teatra pač. Sicer pa nimam nekih pravil, čeprav lahko rečem, da je v zadnjih letih prišlo nekoliko bolj v prvi plan pisanje. Pri pisanju si sam, kar je fantastično in obenem grozno težko. Skratka, vsaka izmed teh umetnosti ima svoja pravila, ugodnosti, pasti in muke, brez katerih (pa brez mistifikacije) težko kaj nastane ... Mladi bi morali prihajati na predstave, samostojno, magari zaradi poljubov na mehkih sedežih balkona, kjer si včasih lahko sam, pa ne zato, ker bi ne bilo ljudi, ampak ker je gledališče gromozansko veliko... Katero je poslanstvo režiserja oziroma pisatelja, katero vlogo in družbeno odgovornost imata? Mislim, da tako pri pisanju kot v gledališki predstavi moraš na nek način reflektirati o sedanjosti in vprašanjih sodobnega časa. Pri pisanju mislim, da mora slednje nositi v sebi neko etično dimenzijo, da mora seči globoko v človekovo bit, tudi kritično, a vselej z razumevanjem človekovih duhovnih dimenzij. Gledališče pa itak mora reflektirati čas, v katerem nastaja in živi, gledališče prinaša nujno potrebo po kritični refleksiji do vprašanj sodobnega časa. To je vloga gledališkega ustvarjalca, njegova odgovornost pa, med drugimi, da to počne na visokem umetniškem nivoju. Kje navadno pišete in ustvarjate? Pišem v različnih lokacijah v Istri, kjer mi hrvaški prijatelji posojajo svoja bivališča. Motovun, Butari, Pula. Nekaj me v hrvaški Istri globoko privlači, ne samo zato, ker sem študiral v Zagrebu, ampak morda tudi zato, ker moj priimek prihaja s hrvaške Istre in je baje balkanskega izvora. Ko sem enkrat na knjižnem sejmu v Ljubljani dejal, da sem ponosen, da je baje moj priimek balkanskega izvora, so nekateri ob tej izjavi odšli, a jaz sem se svojega izvora še bolj razveselil... m Torej to ni beg od tu, iz Trsta? To je že različno vprašanje. Da lahko tu preživiš, moraš stalno biti tudi nekje drugje. Trst je prostor za refleksijo ... To vprašanje je vezano tudi z lepoto tega mesta. To je mesto, ki je hkrati mehko in strašno trdo ... Fantastična je tudi svetloba, ki jo ima Trst in v kateri se čutiš prijetno vklenjenega ... A proti temu se je treba boriti. Sicer pa je Saba že vse povedal o tem. Kje črpate navdih za pisanje? V takih pogovorih kot z vami (smeh) ... Iz svoje in zunanje resničnosti, iz svojega jaza in iz tisočerih drugih obrazov. Zelo pomemben je čas, v katerem nastaja delo, čas v katerega je locirano in čas v katerem sam živim. Vir navdiha so vselej ljudje, včasih najbližji, njihov boj z življenjem ... Kaj pa imena likov? Povsod ta Ivan ... Res je ... ta Ivan ... Začel sem pisati nekaj novega in sem za delovno verzijo znova dal protagonistu to ime ... Ne verjamem, da bo ostalo tako. Morda je to je nekakšen zavestni ali podzavestni hommage Cankarju, ki zagotovo sodi med pisatelje, zaradi katerih sem začel pisati ... Mogoče pa tudi ne in je to samo zato, ker je Ivan kratko, mehko in suho ime, morda malce arhaično, a slovansko in obenem mednarodno. Kako nastane zgodba, jo iz vaših mislih direktno zlijete na papir, ali potem še veliko popravljate? Samo enkrat se mi je zgodilo, da sem izpisal cel roman v enem mesecu in ob tem zelo malo popravljal. To je bila Balerina. Verjel sem, da bom tako napisal tudi drugo in tretjo knjigo, a je bilo ravno nasprotno ... Moral bi malo pohiteti (smeh) ... Zakaj pri nas manjka najmlajša generacija pisateljev? Ni jih veliko, res, a vendarle je danes tu Igor Pison, pred njim je še bil Erik Sancin, ki je pred leti izdal povest pri Cankarjevi založbi, a za enkrat še ni nadaljeval po tej poti. Morda še bo. Mogoče je tudi na šolah vedno manj fokusa na literarnem ustvarjanju, kateremu se je pred leti denimo posvečala profesorica Zora Tavčar. Toda, ne upam si govoriti o šoli, ker je navznoter ne poznam dovolj. Pomaknimo se v gledališki svet. Vidite razlike pri zanimanju mladih za gledališče danes v primerjavi s tem, kar je bilo pred desetimi leti v SSG-ju? Ko sem bil umetniški vodja (med letoma 1999 in 2003 ter med 2005 in 2009 nov.op.), že ni bilo več tega, da bi mladi samostojno prihajali v gledališče. Veliko je odvisno odprofesorske- di, kateri profesor se zanima in si prevzame odgovornost, da pripelje svoje dijake na večerno predstavo. Gledališče bi moralo biti za mlade prostor zdrave transgresije, v smislu soočanja s tematikami in vprašanji, ki se jih tičejo in s katerimi se sicer težko srečujejo. Toda gledališče je tudi lahko neke vrste iniciacija k ži- Ko sem enkrat na knjižnem sejmu v Ljubljani dejal, da sem ponosen, da je baje moj priimek balkanskega izvora, so nekateri ob tej izjavi odšli, a jaz sem se svojega izvora še bolj razveselil... vljenju, čeprav rahlo staromodna, v smislu, naj mladi samostojno pridejo v gledališče, naj na začetku maga-ri sledijo samo prvemu dejanju predstave, med drugim dejanjem pa se lahko poljubljajo na balkonu, ne da bi motili potek odrskega dogajanja. Morali bi preveriti mehkobo sedežev v gledališču ... Tudi tako morda s časom postaneš abonent teatra ... Med višješolci obstaja predsodek, da »itak v gledališču ni nič« ... Ta predsodek je konstanta ... Mlada generacija tržaških Slovencev gravitira veliko bolj na Krasu kot v samem mestu, kar sicer ne pomeni, da meščani ne mislijo podobno. Toda ob plezanju po drevesih in skakanju po kraških gmajnah, kar sem počel tudi sam, se mora človek vendarle prej ali slej soočati z nekim urbanim svetom. To vprašanje, da v teatru ni nič zanimivega, razkriva bolj to, koliko nezanimivega in kompleksnega je okrog njih, ki to govorijo. Višješolec nima navade zahajati v gledališče ... Ga mora profesor v to uvesti, mu dati možnost, da ga spozna? Seveda. Profesor je ta, ki te mora, ob starših, uvesti v to, da boš potem razumel, ali te to zanima ali ne. Vprašanje je se moral soočati s tekočimi produkcijami ne samo italijanskih gledališč, ampak tudi z našimi, bil pa je prvi, ki je komentiral, kako so v našem gledališču predstave zanič . Predsodek, da v gledališču ni nič, gotovo ne velja za letošnjo sezono, ki je morda v zadnjih letih ena najboljših ... Kje je torej težava, zakaj Slovenci v Italiji ne zahajamo v SSG? Kot praviš je sezona, ki nosi direkten podpis Diane Koloini, zagotovo izjemna, če odštejemo zelo dobre sezone, ki jih je podpisoval Primož Bebler. Vmesne sezone ne bom komentiral. Eno je, da enim teater ni všeč in ne hodijo, pri nas pa se večkrat dogaja da že prej pljuvajo po predstavi in a priori govorijo, da predstava ni ali ne bo v redu. Mislim, da pri takih apriornih sodbah tiči problem v samih ljudeh, ki te sodbe izražajo, sicer pa tu lahko znova govorimo o naši samozadostnosti, zaradi česar se zdi, da nimamo potrebe po ničemer, kar seveda ni res, le priznati si tega ne zmoremo. Navzven potrjujemo kako nam je dragoceno druženje po osmicah in kako potihem uživamo, ko lahko pljuvamo po drugih, kar pa sicer ni samo naša karakteristika. Da se razumemo: tudi jaz grem rad v osmi-co včasih. Verjamem pa, da so znotraj te naše družbe mladi in manj mladi ljudje, ki mislijo drugače in ti bi se morali odpreti in opogumiti in prihajati na predstave, samostojno, magari zaradi poljubov na mehkih sedežih balkona, kjer si včasih lahko sam, pa ne zato, ker bi ne bilo ljudi, ampak ker je gledališče gromozansko veliko ... Katero vlogo ima in bi moralo imeti slovensko gledališče v Trstu danes, v tej družbeni krizi? Zagotovo že izpolnjuje vlogo povezovanja živih (ne virtualnih) ljudi v eni izmed najbolj vznemirljivih tržaških gledaliških hiš, kar SSG v dobrem in slabem tudi je. Izpolnjuje vlogo povezovanja slovenske in italijanske skupnosti ter osveščanja o sodobnih vprašanjih, ki jih odpira skozi sodobno dramatiko in moderno gledališko estetiko. Vprašanje je, če to si naša družba želi ohraniti, saj smo do nedavnega videli, kako se je s Eno je, da enim teater ni všeč in ne hodijo, pri nas pa se večkrat dogaja, da že prej pljuvajo po predstavi in a priori govorijo, da predstava ni ali ne bo v redu. tem počelo. Gledališče po mojem mnenju zdaj potrebuje ravnatelja, ki mora biti umetnik in ta mora imeti asistenta za finance. To funkcijo bi seveda lahko še naprej opravljala Diana Koloini. Ob tem pa, ko bi obstajali miselni, politični in posledično finančni pogoji bi se tu, po mojem mnenju, lahko rodil evropski teater, v smislu produkcijske hiše, ki deluje na mednarodni strukturi tudi v smislu financiranja. S tem ne bi izgubil svojega slovenskega poslanstva, a bi se ob predstavah, ki slonijo na slovenskem jeziku producirale mednarodne produkcije na različnih estetskih ravneh, a to je zgolj moja misel, samo ena od številnih opcij, kako naprej. Verjetno je to utopija oziroma, da bi izvedel kaj takega, bi moral človek žrtvovati svoje življenje. Ko je gledališče vodil žal pokojni Primož Bebler, se je začel oblikovati prvi festival manjšinskih gledališč, ki ga je potem blokirala tedanja uprava. To bi med drugim morda vendarle bil začetek nekakšne internacionalizacije tega gledališča, a ponavljam, to je samo opcija, ob njej obstaja še veliko drugih poti, predvsem pa vprašanj. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. marca 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Sprehodi 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 0.00 FiIm: II coIore deIIa notte Canale S poved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Le mani dentro la citta 23.30 Talk show: Matrix C/ Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Il meglio d'ltalia 23.35 Tv7 6.55 Nan.: Friends 7.45 Serija: Le regole dell'amore 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Grande Fratello 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 17.25 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Colorado La 7 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 20.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.25 Tg2 - Punto di Vista LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Predstava: Matiček se ženi 20.00 Med nami 21.00 Ob vaškem perišču -Ljudski pevci in godci, sledita TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 6.55 12.30 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 7.20 12.55 Nad.: Budva na morski peni 8.35 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.30 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.45 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.55 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.05 Serija: Prenovimo kopalnico 13.55 Nad.: Zdravnikova vest 14.50 Nad.: Downton Abbey 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Na vrat na nos ^ Tele 4 6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.10 I Dieci Comanda-menti u Rete 4 6.10 Mediashopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa man-gi? 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: My Life 15.50 Film: Un dollaro d'onore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quarto grado 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 11.00 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 11.15 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 19.00, 23.30 Trieste in di-retta 19.30 Dnevnik 20.05 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 22.30 Film: Wah Wah 23.05 Eurojackpot Sl0Venija ' A Kanal A 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.10 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avan-ti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska na- 6.55 Dobro jutro 10.35 Globus 11.10 Prava ideja! 12.00 Panoptikum 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.10 Muzikajeto 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Stopimo skupaj za Planet 47 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.00 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.55 Nordijsko smučanje - finale SP, smučarski skoki, prenos 17.00 Nogomet: vrhunci evropske lige 17.50 Mostovi - Hi-dak 18.20 Osmi dan 18.50 Knjiga mene briga 19.10 Točka 20.00 Dok. odd.: Sinovi pogubljenja 20.55 Nan.: Sodobna družina 21.20 Nad.: Scott in Bailey 22.15 Film: Zasledovalec Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.30 20.00 Aktualno 8.0017.30 Poročila 9.00 Seje delovnih teles: 17. seja Preiskovalne komisije, prenos 12.00 Seje delovnih teles: Preiskovalna komisija za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin, prenos 17.50 19.30, 21.50 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Vse za vse 17.00 Tg - dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Uganda 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Blue Hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Copeam 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.55 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 14.20 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 15.15 Nan.: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali ne delu 13.3019.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.05 Film: Wing Commander 18.00 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Civilna žrtev 22.10 Film: Smrtna igra RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Jutranja zagonetka; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 20.00 Stopimo skupaj; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; Petek, 21. marca La 7d, ob 23. uri VREDNO OGLEDA Donne sull'orlo di una crisi di nervi Španija 1988 Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Carmen Maura, Antonio Banderas, Julieta Serrano Španska komedija, bolje tragikome-dija zmešnjav, ki je predstavila najznamenitejšega madridskega režiserja svetovnemu občinstvu in postavila film v končni izbor za najboljše tujejezično delo. Prevarana igralka, si najprej misli vzeti življenje, potem pa se le spravi v red in se sklene maščevati prevarantu, sicer poročenemu moškemu. Podobne misli obletajo tudi njegovo ženo. Igralkina prijateljica je tudi na robu živčnega zloma - tip, s katerim se je prejšnjo noč zapletla, je nek arabski terorist in zdaj je tudi njej za petami policija. Po epizodi z uspavalom v paradižnikovi omaki vse poti vodijo samo še na letališče, kjer se obeta pravi mehiški shootdown. 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 10.45, 11.10, 12.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.40, 18.00 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 - 17.30 Planica, smučarski skoki; 15.30 DIO; 18.00 Centrifuga; 18.30 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Koncert - George Michael. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Svetovni dan poezije; 18.00 Medigra; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Me-digra; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 21. marca 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / Danes: ob 5.57 najnižje -43 cm, ob 12.15 najvišje 19 cm, ob 17.45 najnižje -13 cm, ob 23.52 najvišje 35 cm. Jutri: ob 6.42 najnižje -37 cm, ob 13.20 najvišje 11 cm, ob 18.31 najnižje -3 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje C. Na Zlebeh...........600 Vogel ................305 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............140 Cerkno................50 Rogla ................100 REKA 9/15 jutri Piancavallo . . . . '. ' . . . .440 Forni di Sopra .......270 Zoncolan............380 Trbiž .................287 Osojščica ............210 Mokrine .............320 Več kot 2,1 milijarde »slovenskih« SMS sporočil LJUBLJANA - Uporabniki slovenskih mobilnih operaterjev so v letu 2013 poslali več kot 2,1 milijarde SMS-sporočil, kar je 17 odstotkov več kot leta 2012. Poslanih je bilo tudi slabih 43 milijonov MMS-sporočil, kar je deset odstotkov več, kažejo kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada.V mobilnih omrežjih je bilo lani opravljenih skoraj 66 milijonov ur odhodnega prometa, ki se je na letni ravni povečal za tri odstotke. Promet znotraj države se je povečal za tri odstotke, zmanjšal pa se je mednarodni promet, in sicer za dva odstotka. Ob koncu četrtega četrtletja je bilo v Sloveniji okoli 2.284.000 uporabnikov mobilne telefonije oz. dva odstotka več kot ob koncu četrtega četrtletja 2012 - od tega je bilo 80 odstotkov zasebnih uporabnikov. Ikea odpoklicala skoraj tri milijone baldahinov za otroške posteljice STOCKHOLM - Švedski proizvajalec pohištva Ikea je včeraj po svetu odpoklical skoraj tri milijone baldahinov za otroške posteljice. Izkazalo se je namreč, da predstavljajo potencialno nevarnost za zadušitev otroka. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP včeraj pojasnili v Ikei, so že dobili nekaj prijav primerov, ko so se otroci zapletli v baldahine, nekateri pa so pri tem utrpeli manjše poškodbe. »A noben otrok ni utrpel trajnih poškodb. Te proizvode odpoklicujemo kot varnostni ukrep,« je poudarila tiskovna predstavnica Ikee Ylva Ma-gnusson. Baldahini izgledajo kot mreže proti komarjem in visijo čez otroško posteljico. »Cene veljajo od 19. do 30. 3. 2014. -20 od 21. do 23. 3. 2014 % na PERILO Popust velja na en kos perila redne prodaje ob predložitvi kupona in se obračuna pri blagajni. Velja v trgovinah MANA: • IZOLA, Sončno nabrežje 2 »LUCIJA, Liminjanska cesta 107 • NOVA GORICA, Delpinova ulica 22 «NOVA GORICA 2, Prvomajska ulica 35 • SEŽANA, Partizanska cesta 48 «TOLMIN, Trg Maršala Tita 12 new york - Po 200 letih Washingtonovo žganje je ponovno naprodaj NEW YORK - Prvi ameriški predsednik George Washington je po upokojitvi na svojem posestvu Mount Vernon odprl žganjarno, ki je do njegove smrti postala največja v ZDA. V Ne-wyorškem hotelu NoMad so v ponedeljek s po-kušino uradno objavili začetek prodaje bresko-vega žganja po Washingtonovem receptu in to prvič po več kot 200 letih. George Washington je bil tudi dober podjetnik in še vedno velja za najbogatejšega predsednika v ameriški zgodovini. Med zaposlenimi na svoji plantaži v Virgi-niji je imel tudi škotskega priseljenca Jamesa An-dersona, ki ga je prepričal, da bi bilo pametno postaviti tudi žganjarno. Pod Andersonovim vodstvom je Washing-tonova žganjarna leta 1797 proizvedla 23 hektolitrov večinoma rženega viskija in drugih žganih pijač. Dve leti kasneje je s 416 hektolitri proizvoda postala največja v takratnih 13 državah ZDA. Washington je na koncu leta 1799 umrl, žganjarna pa je 15 let kasneje pogorela. Leta 2010 je Washingtonov muzej združil moči s Svetom za destilirane alkoholne pijače (DISCUS) ter žganjarno Hubers Starlight iz Indiane in Finger Lakes iz New Yorka za obnovitev proizvodnje po izvirnih receptih. Proizvedli so nekaj sto steklenic breskovega žganja, ki je dve leti zorelo v hrastovih sodih, od 1. aprila pa bodo na prodaj v Mount Vernonu, in sicer po 150 dolarjev za 375 mililitrsko steklenico. V Mount Vernonu, ki ga na leto obišče milijon turistov, pijačo pripravljajo ne le po originalnem receptu, ampak tudi na starodaven način v žganjarni, ki je bila izvirno obnovljena. Izvirni nista le cena in embalaža breskovega žganja, ki je v Washingtonovih časih stalo pol dolarja za galono (3,8 litra). Čeprav je bil glavna alkoholna pijača v ZDA poleg poceni doma narejenega in nezakonitega »strupa«, imenovanega «moonshine», viski, pa je bilo breskovo žganje prav tako popularno, med drugim zaradi popularnosti tega sadja v Virginiji in Kentuckyju. Zgodovinar in strokovnjak za pitje alkoholnih pijač Derek Brown je v New Yorku razložil, da je plantaž, ki so imele po več kot 120 hektarjev nasadov breskev, kar mrgolelo. »V letih 1736 do 1780 je bilo naprodaj 244 farm, ki so oglaševala tudi najmanj 1000 breskovih dreves. Virginija je še danes polna breskev, da ne govorim, koliko breskovih ulic imamo,« je dejal Brown. Vse te breskve je bilo treba nekako porabiti, preden zgnijejo in ker je bil alkohol iz Evrope ali drugih ameriških kolonij v 18. stoletju zelo drag, pa kljub temu zelo iskan, so kmetje združili ugodno s koristnim. Žganjarne so si sicer lahko privoščile le velike kmetije. George Washington je bil eden med njimi, znan pa je bil tudi po tem, da je bil skupaj s soprogo Martho dober gostitelj zabav. Podatek iz leta 1799 pravi, da je 230 litrov breskovega žganja ostalo na Mount Vernonu za zabave gostov.