I^OiliOiMIliMlHitlMIifliiHIHitliiHliiMINiO |i<l> Ml^MlN^I^NI^Ml^NI^MI^MI^I^I^iKIHnii
VUVBUANI1NVMARIBORV
«
<> I <!> I O h<l» liO.lKlrlKltdKI^ hcrl <l> !i<l> !><!> !'<!»' j > 11'<1»' h <1 r i I < 1»=1'41 > «1» I'
IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 8
ŠTEV. 9.
SEPTEMBER 1940.
LETO XIX.
Spomenik viteškemu kralju Aleksandru /. slovesno odkrit
Z velikim, lihim in prisrčnim veseljem se je pripravljala Ljubljana in ves naš narod na velik praznik, na odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. /e prejšnji dan. zlasti pa na praznični dan zjutraj so začeli vlaki bruhati množice, ki so se valile vse proti eni točki. Vse to ljudstvo je prišlo v Ljubljano z eno željo: biti zraven, ko bo odkrit spomenik in videti mladega kralja, sina mučeniškega očeta.
ko je bila ura osem. je policija izpraznila Zvezdo in \ s i pa t i so se začele množice. Za red so vzorno skrbeli reditelji in stražniki, ki so bili v novih uniformah. Prostor okrog spomenika je bil določen za odličnilke, zastopnike organizacij in ustanov. Kongresni trg sam pa je bil določen, da sprejme društva, ki so prihitela poluoišitev ilno na slavnost.
kakor, .da jih ne bo nikoli zmanjkalo. se je človeku zdelo, ko je gledal po kongresnem trgu navzdol prihajajoče Slovenske fante in dekleta. Oddelek za oddelkom se je vrstil. Naši lantje in dekleta so se v polnem številu odzvali in prišli na praznik. Strumno so korakali iu se razv rščali po zgornjem delu trga. Med n jimi se je sukal načelnik Ivo kertnav.ner iu
Ji'
jih razporejaj. Prihiteli so iz najod-daljenejših krajev Slovenije.
Ko si gledal te fante, si videl, da to sama mladost, s vež os t, življenj sila. Na čelu je bila zvezna zaistava. za njo so korakali štirje fanfar isti. nato pa gozd zastav. Bile so zastave, preizkušene v bojih in bile so zastave. ki vodijo našo mladino v (boj za svetle ideale in za svoj narod. Našteli srno petdeset zastav in skupno 2219 fantov in deklet. Toliko in takšen prispevek je dala naša mladina.
Prosvetna zveza. Lahko trdimo, da so bile narodne noše, .katere je organizirala Prosvetna zveza v svojem oddelku cvet sprevoda. Za standarto PZ je šla skupina 16 otročičkov v narodnih nošah. Nato je sledila zvezna zastava. za njo pa še 12 društvenih zastav. dočim je bilo 10 zastav Prosvetnih društev v skupini ZFO. V bodoče naj bi bile društvene zastave uvrščene res med društvene. Od blizu in daleč je prihitelo 300 pristnih narodnih noš. Celo daljni Črnomelj in Metlika sta poslali svoje .delegate. V skupini so bile av.be, zavijačke in petelinčki. Sprevod je bil zelo živahen, spremljalo ga je veselo razpoloženje in narodna pesem. Prosvetna zveza je položila v imenu 260 društev ogromni
venec na spornemi!k. Lahko trdimo, da so društva upoštevala naše okrožnice in tudi ob tej priliki pokazala požrtvovalnost in disciplino.
Ljudstvo se je nestrpno oiziralo in pričakovalo prihoda visokih gostov. Kmalu se je pripeljal ,Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Nj. Veli. kralj Peter II. je s knezom namestnikom obšel častno četo, inakar se je kralj podal na slavnostni prostor, kjer ga je pozdravil ban dr. Natlačen, nato pa predsednik pripravljalnega odbora dr. Pipembaoher. V drugem avtomobilu so se pripeljali Nj. kr. Viis. kne-ginja Olga s kneževičema Aleksandrom in Niikolo, nato pa drugi odlič-niki, med njimi minister za prosveto dr. Anton Korošec in škof dr. Gre-gorij Rožman, župan dr. Adlešič in še druge ugledne osebnosti.
Ko je Nj. Vel. ikralj Peter II. s člani kraljevskega dvora zavzel prostor, se je začela slovesnost odkritja. Ko je potihnila godba in petje Združenih zborov, je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Pipembacher, ki je predočil lik inučeniškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po govoru je govornik prosil Nj. Vel. kralja, da naj odkrije spomenik, Nj. Vel. kralj je pristopili k spomeniku, potegnil za vrvico in spomenik se je pokazal zbrani množici v vsej svoje veličini, la svečani trenutek je poudarila godba in zaigrala himno, častna četa je oddala tri salve, z Grada pa so odjeknili streli.
Župan dr. J. Adlešič je prevzel spomenik v varstvo s sledečimi besedami:
»Spoštljivo prevzemam ta spomenik viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v last in varstvo mesta Ljubljane in zagotavlja,m, da si bo mestna občina ljubljanska prizadevala, da bo tudi njegovo okolje njegovi veličini primerno izgrajeno.
Ta spomenik, za katerega so v globoki hvaležnosti zbrali prispevke vsi Slovenci brez razlike, bo stal v osrčju našega mesta. Tako bo tudi spomin na modrega vladarja živel — ožarjen s spoštovanjem in ljubeznijo — v srcih
vseh Slovencev, spomin na vladarja, ki je zedinil tri bratske jugoslovanske narode v neločljivo državno edinstvo in jih tako duhovno za vedno povezal.
Ta bronasti simbol Njegovega brezmejnega žrtvovanja za domovino in kraljevski dom, naj bo najtrdnejše jamstvo za uresničenje Njegove oporoke »Čuvajte Jugoslavijo«.
Za to svečanost smo si izbrali vprav današnji dan, tako pomemben v življenju našega mladega kralja, da s tem pokažemo, da nais vežejo Nanj ista čustva globoke ljubezni in vdanosti. ki smo jih gojili do Njegovega vzvišenega očeta. Dobro se zavedamo, da sta srčna vzgoja, ki jo vodi njegova vzvišena mati. in modra državniška vzgoja, ki mu jo nudi njegov stric knez namestnik, najtrdnejše jamstvo, da bo naš mladi vladar vreden naslednik svojih velikih prednikov.«
Ko so bile slovesnosti končane, so odkorakali fantje in dekleta na Stadion. kjer je imela ZFO in ZDK posebno .proslavo za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Kar naprej so se valile čete v šesterostopih. Na Stadionu se jim je načelnik Ivo Kermaviner zahvalil za sodelovanje in za disciplino, ki so jo danes pokazali. Za njim je spregovoril predsednik ZFO dr. Stanko Žitlko, ki je med drugim dejal:
Danes lahko beremo v dnevnih časopisih. kako so nekateri narodi prepozno prišli do spoznanja, da so za pravilno vzgojo mladine nujno potrebna pozitivna krščanska načela, po katerih se vzgaja mladina, da pozna in priznava v prvi vrsti Boga, ki je končni smoter vsega našega dela in našega živ ljenja. Po težkih izkušnjah, ki so jih doživeli veliki in močni narodi, je danes to že precej splošno priznanje: le osameli ptiči so še drugačnega mnenja ali vsaj tako vreščijo, kaj v resnici mislijo, me vem. Krščanska načela, krščansko življenje, krščanska vzgoja mladine, to so najbolj trdni temelji vsake države.
Ves Stadion je na koncu govora za-grmel od silnega navdušenja in naši fantje iu dekleta so priredili dolgotrajne ovacije mlademu kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji.
Delovni program za novo poslovno dobo
Za nami ,so poletni meseci, bliža se jesen, zato je treba tudi pripraviti tvarino za novo poslovno dobo. Nove naloge čakajo naše prosvetne edinice, zlasti pa njihove odbore. Odbor PZ se je bavil na več sejah z delovnim programom za .novo poslovno dobo 1940/41. Tvarina, ki je obvezna za prosvetna društva, je začrtana že v znani štiriletki. Lansko leto smo morali opustiti program, določen za prvo leto in so naša društva posvetila vso pozornost boju proti komunizmu in boljševizmu, ki še vedno rovari po naših industrijskih krajih. Tudi v bodoče naj društva temu sovražniku posvete vso pozornost.
Prosvetni sestanki, s katerimi naj začno društva že v oktobru, naj nudijo članstvu poučno stanovsko vzgojo. Vsak mesec naj Ibo društven sestanek, na katerem naj se obravnava sledeča tvarina:
1.	Za oktober: Kmečka stanovska izobrazba.
2.	Za november: Kmet in šola.
3.	Za december: Kmet in društveno življenje.
Za januar: Kmet, gruda in domovina.
5. Za februar: Kmet, jezik in narodnost.
Vsa ta predavanja so iizlšla tiskana v Vestniku 1939/40. in so društvom na razpolago še pri Prosvetni zvezi. Ta predavanja bodo poživljena še z aktualnimi novicami, deklamacijami in s petjem narodnih pesmi in z dramatičnimi prizori. Naj ne ibo društva, ki ne bi v bodoči sezoni teh predavanj izpeljalo. Da bo uddležba čim večja, naj odbori poskrbe za dobro agitacijo in naj povabijo ne samo člane in članice, temveč vso faro na talko predavanje. Saj tvarina tvori temelj kmečki izobrazbi. Ista predavanja naj imajo tudi delavska društva. Tudi za delavce so izšla tiskana preda v an j a.
Prosvetni večeri v letu 1940/41.
ti sestanki v nedeljah zvečer! Vsa la predavanja so opremljena tudi s siki-optičnimi slikami. Predavatelji so na razpolago.
1.	4. oktobra: Stoletnica Lanuberta Ei.nspillerja; predava prof. Grafenauer.
2.	18. oktobra: Po krajih, kjer je živela sv.Ema; ravnatelj Vinko Zor.
3.	23. oktobra: Štiristoletmica jezuitskega reda; p. Remec.
4.	8. novembra: Goriški literarni večer.
3. 15. novembra: Portugalska in njen korporaci jski red; Fr. Gabrovšek.
b. 22. novembra: Ob stoletnici škofa Martina Slomška; dr. Vinlko Brumen.
7.	29. novembra: Ob stoletnici dr. Franca Prešerna.
8.	6. decembra: Slovenske Marije; dr. France Štele.
9.	13. decembra: Zvezde žarijo: prof. šušteršič.
10.	20. decembra: Cerkveno leto v pesmih, šegah in slikah; prof. Ludovik
Puš.
11.	K), januarja: Protestantska doba med Slovenci; prof. Simon Lenarčič.
12.	17. januarja: Po vrhovih Julijskih alp; prof. Janko Mlakar.
13.	24. januarja: Lepote slovenske zemlje: dr, Valter Bohinc.
14.	51. januarja: Zadnje zgodovinske najdbe v Sloveniji; dr. Rajko koža r.
15.	7. februarja: Zogled v sedanjo Rusijo; g. Ivan Avsendk.
10. 14. februarja: Zdravilne rastline; prof. Franc Mihelčič.
17. 21. februarja: Prostozidarji; dr. Lambert Erlih.
Društvene seje.
Opaža se, da imajo društva preveč poredkoma seje. Redno poslovanje vsakega odbora zahteva, da ima vsaj prvi teden v mesecu sejo, kjer pregleda »Vestnik« in določi program za naslednji mesec. Zato naj se odbori takoj že v septembru zberejo k seji in določijo društveni program za vso jesensiko-zimsko sezono. Program naj
obsega tvarino, ki je zanje določena za društvene večere, igre, katere l>o-do igrali in na katere dneve, določijo naj takoj dan rednega občnega zbora in to še pred 25. oktobrom, pregledajo naj 'knjižnico, določi jo kdaj knjižnica posluje, katere dneve se vršijo vaje v dvorani, kdaj je telovadba za FO in Dk ter slično. Le tista društva, ki taikoj v počet k u iseizone pripravijo program za bodoče ileto. vršijo res smotrno vzgojo svojih članov.
Tečaji.
\ bodoči sezoni so predvideni sledeči tečaji, kateri bodo usposobili mlajše članstvo za delo po naših društvih:
t. Prosvetni tečaj 25. oktobra, na katerem se bo predelala obv ezna t va-rina in pregledal osnutek za drugo leto štiri let ke.
2. Režiserski tečaj bo 24. iin 25. X.
5. Masikerslki tečaj 2. februarja.
4. leča j za voditelje lutkarskih od ro v.
Društva naj skrbijo, da bodo izbrala izmed članov in članic one tečajnike, ki so za dotično delo najbolj sposobni in imajo tudi veselje. Tečaji so brezplačni, le za hrano in stanovanje mora skrbeti društvo.
Prireditve v bodočem letu.
Prireditve se bodo vršile v letu 1940/41. v znamen j u splošnih priprav za proslavo, ko bo nalš kralj postal polnoleten, ko bo prevzel vladarske posle. Prosvetna zveza ne sme zaostali pri teh prireditvah. Prva javna prireditev bo velika mladinska akademija I. decembra, na kateri se bodo predvajale prosvetne in telovadne točke, ki bodo vse posvečene naši domovini. Vsako društvo naj torej misli. kako bo proslavilo naš državni praznik 1. december.
Prvo nedeljo v marcu bo običajna reprezentančna akademija ZFO in ZDk v Unionski dvorani in po ostalih mestih Slovenije.
11. maja se pokloni IV.. ZFO in ZDk v krojih in narodnih nošah mlademu kralju v Belgradu. Zvečer bo .slavnostna akademija v glavnem mestu naše države. 12. maja bo slavnosten sprevod po Belgradu in obisk groba kralja Aleksandra na Opleneu. I o potovanje v Belgrad traja 2 do 5 dni, vozni stroški bodo znašali od 150 do 200 din. Društveni člani in članice, ki imajo narodne noši-, naj že sedaj mislijo na to potovanje.
konec maja in v začetku junija bodo okrožne prireditve.
29. junija je začetek mladinskih dni in nastop naraščaja na Stadionu.
5.	in 6. julija bodo glavni mladinski dnevi na Stadionu. Zvečer bo akademija z bengaličnim ognjem v areni Stadiona. Predviden je slavnostni sprevod, sv. maša in javni nastop za članstvo.
Blagoslovitev novega studia v Slovenskem domu v Ljubljani bo 6. julija. Slovenski dom se gradi. In sicer se bo zgradil v treh etapah. Še letos bo v surovem stanju dovršen moderni studio radio-oddajne postaje, ki bo imel pel oddajnih prostorov, med njimi bo večja dvorana, kjer se bodo vršili in oddajali koncerti, h katerim bo imelo občinstvo dostop. \ tem delu poslopja bodo v pritličju čakalnice in pisarne za napovedovalca, v prvem nadstropju pa upravni prostori postaje. Društva pa naj v bodoči jesen-sko-zimski sezoni v program sprejmejo tudi igro ali tombolo, katere čisti dobiček naj bo za Slovenski dom v Ljubljani. Redka so društva, ki so zbrala 1000 din za osrednji Slovenski dom. Zato na delo. saj bodo od tega 'doma imela podeželska društva največjo korist. — Na razpolago je film Mladinski dnevi v Ljubljani.
6.	septembra se pokloni PZ Njegovemu Veličanstvu kralju Petru 11. v Belgradu. Dolžnost društev je torej, da pri tem sodelujejo in storijo vse, ■da bo PZ na vseh teh prireditvah pokazala vso kulturno moč. da bo uveljavila pri tem važnem dogodku v zgodovini našega naroda zase in za društva vse prednosti, ki ji gredo po njeni pravici, moči iu prosv. delu.
Ljudski oder
\ bodoči sezoni naj društva postavijo na spored Ljudskega odra sledeče igre: »Mrtvaški ples«, dr. Sovre. I a igra je na jbol j primerna za praznik vseh svetnikov, za ad ven t ni in postni čas. Iigra rabi malo igralcev, malo garderobe in opreme.
»Tabor« je naslov igri, katero je spisal Narte Velikonja in je izšla v Mladiki. Tvarima je vzeta iz turških časov. V igri nastopa 26 oseb in bo primerna zlasti za večje odre.
»Dvoboj«, igrokaz v treh dejanjih; šest moških in dve ženski vlogi. Tudi to je globoka duhovna igra, katera bo gotovo zapustila najlepše vtiske pri gledalcih. Dobi se pri Prosvetni zvezi.
»Gruda umira«, dr. Ivan Dornik, kmetska drama v petih dejanjih. \ igri nastopa osem moških in pet žensk. Povzeta je iz kmečkega življenju. Svoječasno je izšla ta igra v založbi »Naš dom« \ Mariboru ter jo znašala tantijema 150 din. P/ v Ljubljani je odkupila 100 izvodov in iz-poslovala, da znaša tantijema le 25 din za prosvetna društva, ki so včlanjena v naši Zvezi. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Ljubljani in stane din 12.50 izvod.
»Zasad« je naslov igri, katere oceno prinašamo v tej številki »Vestnilka«. Igra je izšla v založbi Prosvetne zveze v Mariboru.
Stanko Kociper: »Zasad.« Narodna igra v treh dejanjih.
Mladi dramatik, akademik Stanko koeiper, ki je zrasel iz praktičnega gledališkega dela pri ljudskih odrih, je napisal ljudsko igro v treh dejanjih »Zasad«, o kateri je v »Slovencu« poročal že dopisnik iz Slovenskih goric ob priliki tamkajšnje prve uprizoritve. Sedaj pa jo je knjižno izdala Tiskarna sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Kociper je zajel snov svoji ljudski igri iz polpreteklega časa, ko so bila prosvetna društva po naši deželi zaprta, njihovi glavni delavci preganjani in pod raznimi pretvezami vtaknjeni v zapore, doma pa so
oblastno vladali liberalni samozvanci, nekakšni Kralji na Betajmovi. Takšen oblastnež je v vasi Zasad Ludvik Grdim, veleposestnik in narodni poslanec. Njemu je Zasad pokoren, služi pa m u njegov sin Slavko ter zvesti oproda učitelj Peter Šviga. Ta družba pomeni eno politično stran v vasi, v kateri se priimka nekdanja delovna članica Prosvetnih društev, osirotela gostilničarjeva hči Francka Ribičeva, kateri je po nesrečni očetovi smrti (obesil se je) varuh G rd um in toči n jeno vino. Ravno na nasprotni strani upormežev in obsojencev na molk pa stoji v središču dijak Janez Kržan, ki se je pravkar vrinil iz ječe, učitel j Podgorel ec ter Roj,sov Marko, kmečki fant, in fant Julin Tina. V sredi nekako stoji stari župnik ter učiteljica Dora iKurentova. Berač Draš, nekakšen deseti brat, pa je tisti spiritus agens, ki goji v sebi maščevanje do Grduna in podpihuje Kržana pri podiranju Grduinovega kraljestva.
Snov in potek: Berač Draš hoče v gostilni zaigrati na harmoniko orlovsko himno, ki imu jo pa Francka Ribičeva prepove, čeprav jo je tudi sama nekoč tako navdušeno pela. V tem se vrne iz ječe Kržan in obišče Francko, ki je bila njegova simpatija. Vidi, da je vsa v Grdunovih rokah, ki ji hoče cello vzeti posestvo. Zve, da se Grdumov sin Slavko zanima za Francko, da pa je stari hudo proti tej zvezi. Draš mit zaupa skrivnost: Francka je hčerka samega Grduna; zato se je oče Ribič obesil, da ne bi kazali za njim, kako iredi tujega otroka, mati pa je kmalu umrla. Da to razkrinka javnosti in onemogoči Grduna in reši Francko, je odslej smisel igre. Učitelj šviga pridobiva Kržana na svojo stran, Slavko pa se mota okrog Francke, ki ga ne mara. Kržan se razi de tudi z župnikom, ker ni več borben, in hoče na svojo pest voditi borbo za prero-ditev Zasada. Slavko pa gre na tekmo koscev, ki jo prireja njegova stranka ter si pod reže nogo. S tem se konča I. dejanje. V II. dejanju vidimo, kako Grd lin zaseduje Franckino po-
sestvo, češ, <la je zadolženo in bi prevzel vse njene dolgove, njo pa po-hčeril. Nakan« pa prekri.ža Krržan. ki pomaga prijatelju Marku, kmečkemu fantu, pri ljubezni do Francke. Ker se politični položaj že spremim ja in ima študent Janez v rokah že dekret o dovoljenju Prosvetnih društev, je pogumen ter pride do spora med njim in Crdunom vpričo Francke, kjer Kržan izda Grdunov greh in ga uniči. Ko Grdun napodi še sina, ki hoče Francko, svojo »polsestro«, in se že vidi. da »gre narod iz katakomb, da zagospoduje nad hlapci«, zažge šepasti Slavko Prosvetni dom. Vidi ga samo Kržan, ki ga pa ne izda. Zadnje dejanje je slavnostno, razpoloženje, ko bodo postavili in blagoslovili nov Prosvetni dom, pri katerem mora govoriti Kržan. ki se pobota z župnikom. Prej pa smo še priče poroki Francke in Marka, ki bosta zope't odlična katoliška kulturna delavca, l oda Slavko ne more preboleti ponižanja, zato zabode Kržana, sam pa se obesi, loda Kržan lahko še govori slavnostni govor, ki se konča z orlovsko himna, ob kateri Kržan pozabi svoje telesne bolečine.
I o je vsebina igre, ki je sama po sebi precej efektna, tudi spretno odrsko grajena, prirejena tucli za predstavo na prostem, toda premalo psihološka (razmerje Kržana do Francke) in preveč enostransko pojmovana. zato poli tično-demagoški učinek iščoča, ne pa srčne katarze. Grajena je na zvo-
kih političnih udarnic ter ne seže dovolj v človeške usode junakov. Kar je človeških razmerij, so precej stari rekviziti, ki jih poznamo že iz C ankarja in drugod, in ne prepričajo, ker so premedli. I udi jezik je dovolj svojstven, je papirnat in patetičen. Če tako drama ni umetniško uspela, (lasi kaže pisateljev talent za odrsko gradnjo. sem prepričan, da bo šla čez slovenske odre. ter po svoji idejni plati budila navdušenje za prosvetno delo v katoliški organizaciji, vzbujala bo narodno zavest in samozavest, poudarjala borbo za Boga in narod. \ književnost pa je prinesla kot prva poizkus obdelave čaisa preganjanja organiziranega katoliškega prosvetnega dela. ki bo z odra marsikomu budil vest. drugim pa zavest.	td.
Igra »Triglavska roža« je za šolske odre, verske združbe, za dijaška, prosvetna. delavska in izseljenska društva prosta vseh avtorskih tantijem. Prav ico do uprizoritve dobi v salv izmed navedenih odrov z nakupom štirih (4) izvodov zadevne igre po knjiga-? ni šiki ceni. \sako uprizoritev je treba vnaprej javiti založbi, prijavi pa priložiti potrdilo o nakupu predpisanega števila izvodov igre. tudi v primeru, da se je nakup izvršil neposredno pri založbi sami. Ostali odri naj se zaradi določitve tantijem obrnejo neposredno do založništva. Cena 30 din. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Knjižnica
Slaba knjiga
Papež Pij XII. je v svojem govoru v tem mesecu označil slabo knjigo celo za bolj nevarno kot slabo družbo. ker se slabe družbe človek sramuje, slabo knjigo pa čita skrivaj.
\ tem svojem govoru o .sllabi knjigi je papež opozoril na to. da se je že sv. apostol Pavel boril zoper slabe knjige, posebno zoper takšne, ki so gojile praznoverje, viražarstvo ali pa dražile nižje nagone človeka. Uspeli njegovih besed, ki jih je v tej zadevi
govoril v maloazi jskem mestu Imezu, je bil velik: ljudje so prinesli na trg svoje knjige v vrednosti 30.000 srebrnikov ter so jih vpričo vseli zažgali. Cerkev bi ne bila Cerkev, če bi ne skušala obvarovati svojih članov pred strupom za zdravo življenje duše. Ne more biti svobode, da bi smel človek brati vse, kakor tudi ni svobode, da bi mogel uživati vse. kar mu pride pod roko. Nikakor ni prepovedano krščanskemu možu in ženi brati povesti, v katerih so popisana plemenita človeška čustva medsebojne Ijuibezni, ka-
kor jo hoče Bog v soglasju s pri rodnim in ■nravstvenim zakonom. »Sv. pismo samo nam opisuje take nežne stvari. ki so navdihnjene od resničnega in človekove nravstvene odgovornosti 'prežetega srčnega nagnjenja. Imamo tudi velike romanopisce, ki nam opisujejo ljubezen v njenih najsrčnejših. pa tudi na jpleinenite jših in nravstveno v isokih pojavih.
I oda okoli lepih cv etov človeškega umetniškega st varjenja se na polju književnosti bohoti brez števila strupenih proizvodov, ki uspavajo človeško čednost s svojim omamlja jočim nečistim dihom. Mladenič in mladenka, ki pravita, da nista več otroka in da poznata življenje, pa iz tega sklepata, da sineta poznati tudi vso. kar je slabo, spačeno in grdo. sta na krivem potu. Ni namreč res. da bi življenje dobro, prav ilno in izčrpno poznal samo tisti, ki se je podal v njegove nižine, kjer je najbližja nevarnost. da si sam oskruni domišljijo ter okuži dušo. Proti nravstvenemu zlu in zastrupljajoči umazaniji ni nobene zavarov anosti. I a strup je podoben onemu, ki ga prenašajo žuželke, katere pov zroča jo talko zvano spalno bolezen. Podobno kakor ta strup tudi nečiste predstave in podobe, če se jih ne znamo ubraniti, povzročajo najprej samo majhno krajevno vnetje, počasi pa okužiijo vso kri in z njo ves človeški organizem. Koliko zla povzroči roman, ki draži čutnost, ali nemoralni časopis in umazane podobe! Tako človek sam podira jezove, ki ga varujejo pred blatnimi valovi, v katerih zatone sramežljivost, ki je ena največjih odlik človeško duše in duha.
Resnobne besede sv. očeta veljajo za slovensko književnost prav tako. kaikor za književnost drugih narodov. V naši književnosti se je namreč zadnja leta talko razbohotila nemoralna umazanija, da jo s tem ustvarjena največja nevarnost za moralo našega naroda, predvsem njegove mladine. Kakor nelka žival najbolj uživa, če leže v blatno mlakužo, tako se tudi gotovi pisci »umetniško« najbolj izživljajo. ko oblikujejo v svojiih povestih nastopajoče osebe iz blata mo-
ralne in spolne razbrzdanosti. Ob takem čtivu vzraste mladina lahkomiselna, trmasta, tjavdan živeča, brez čuta za resnost in pravi namen življenja. brez smisla za samopremago-vanje in žrtvovanje, samo po alkoholnem in spolnem uživanju hlastajoča. Kakšen bo narod, ki bo vzraste 1 liiz takšne mladine? Kakšna bo njegova bodočnost? Na olbzoirju njegove bodočnosti se že črtajo obrisi propada.
Zato pa odločen bo j zoper nemoralno umazanijo, ki jo razširjajo med našim ljudstvom knjige, katere meče na naš književni trg brezdno prepada ali kakor je stvarno in nazorno rekel naš veliki Slomšek, sotrudnilštvo hudobnega duha! Boj tudi takšnim listom in časnikom, ki prodajajo med našim narodom slovenske prevode moralne gnusobe iz drugih jezikov! V našem listu smo že večkrat posvarili naše ljudstvo pred takšnimi časniki, zlasti pred onimi, ki ■zahajajo med preprosto ljudstvo, kateremu zastrupljajo naraščaj. S svetim očetom zlasti opozarjamo starše, da morajo skrbno paziti, kaj čitajo njihovi otroci, da ne bi kakšna nemoralna knjiga čez noč razrušila stavbo nežne otroške duše in jo storila nesrečno za vso življenje. Mladini v roke samo najboljše!
Kako skrbimo za knjige
Stanje vsake knjige pa tudi njen obstoj je v marsičem odvisen od tega, kako s knjigo postopamo. Sicer ne moremo postaviti ali odstraniti vzrokov ali pogojev, ki neki knjigi podaljšajo življenje za sto ali tisoč- let. ali pa ji določijo le kratko trajanje, toda samo od našega hotenja je navadno odvisno, v kakšnem stanju je knjiga, ki nas spremlja skozi življenje. Samo ravnati moramo z njo kot knjiga zahteva in jo varovati pred nesrečo. Vse. kar velja za poediiro knjigo, isto velja za vso knjižnico.
Največji knjižni sovražnik je ogenj. Skoraj vse stare knjižnice je uničil, ob marsikaterem prevratu, posebno verskem, je največkrat pri knjigah igral odločilno vlogo. Kako bi ohranili pred ognjem knjigo, ki jo imamo
doma, navadno malo mislimo. Če je lepa, jo imamo radi ali smo ponosni nanjo iz .katerega koli vzroka, jo pač postavimo na mesto, kjer jo večkrat sumi lahko vidimo in jo seveda še laže vidijo oni. Iki slučajno pridejo k nam. Če je raztrgana, jo pa spravimo na varnejše mesto. Vse drugače je to pri knjižnicah. Te .morajo Ibiti pred ognjem kar najbolje zavarovane. Knjižnica sama mora biti zgrajena tako. <Ia je že sama po sebi pred ognjem kar najbolje zavarovana, če le mogoče, mora stati na samem. \ sako knjižno skladišče mora imeti taka vrata, da se ob primeru nesreče morejo sama zase izolirati. Še vse drugače kot za navadne knjige mora biti preskrbljeno za dragocene rokopise, ki jih hranijo v posebnih sobah, v katerih so shranjeni v železnih omarah.
Prav malo manj kot ogenj škoduje knjigi votla. Knjiga, ki je z njo prišla v dotilko, je navadno neozdravljiva. Velika sreča je samo to. da knjigo pred vodo veliko laže zavarujemo kot .pred ognjem. Ob zvezi z vodo naj omenim vlago, ki je žal velikokrat gost marsikatere knjižnice, kjer počasi. a vztrajno opravlja svoje uniče-vali 110 delo. Vlaga uničuje vso knjigo, tekst in vezavo.
Sonce in vročina sta nadaljnja sovražnika knjige. Obledita tisk. zvi-jeta platnice in izsušita vso knjigo. Preti njima zavarujemo knjigo z rumenim ali zelenim steklom v oknih. Sob, kjer imamo knjige, tudi ne smemo preveč kuriti. 12 stopinj je najbolj primerna temperatura. Če je toliko velika, da bi bila knjigam škodljiva, sobo prezračimo. Na zračenje knjižnice sploh ne smemo nikoli pozabiti. Prav tako kot prevelika vročina, škoduje knjigi tudi prevelik mraz. Zato moramo za primerno temperaturo tudi pozimi skrbeti.
Poba k in žveplo od vžigalic napa-
data usnjene vezave. Zato moramo v družbi takih sosedov paziti tudi na to malenkost.
Posebno poglavje v higieni knjige tvori prah. Ta knjigi direktno ne škoduje. a na vsak način je velik kvar njeni lepoti. Veliko bolj kot prah sam, škoduje knjigi čiščenje. Da bi knjigo obvarovali pred prahom, delamo na zgornjih straneh obreze, rdeče ali zilate. ki razširijo rob lista in tako preprečijo dohod prahu v knjigo. Da ostane kn jiga ipopolnoma zaprta, tudi ne smemo kriviti listov, ki naj zaznamujejo. »do kod smo prišli«.
Hudi sovražniki knjige so tudi žuželke, katerih samice ležejo v knjige jajčeca. Črvi. ki se izvale iz njih, so uničili že marsikatero knjigo. Jakih žuželk je cela vrsta od krušnega črva do mrtvaške ure in knjižne uši. Preganjajo jih pajki in knjižni škorpijoni. katerih ne sinemo zatirati. Omenjene žuželke napadajo predvsem stare knjige, novejše so proti njim deloma zavarovane z različnimi snovmi. žuželke lahko preženemo z žveplom, največji sovražnik pa so jim či-stota in sveži zrak. Močno napadene knjige moramo izolirati, da se zaje-tlavec ne razširi na vso zalogo. Ob žuželkah naj omenim še miši in podgane. ki grizejo knjigam robove. Te najlaže preženemo, če jih polovimo.
Da ohranimo knjige lepe, moramo paziti tudi na to, da jih ne postavljamo pretesno. Če jih namreč tako postavimo, jih lahko poškodujemo, ko iščemo, ali spet postavljamo na svoje mesto. Na drugi strani pa spet ne smejo stati prosto, da se ne krive.
Mogoče, da so knjige včasih tudi prenašalke bolezni, zato jih nikar ne sli.nimo. Ne dajajmo jih bolnim ljudem. Če smo dognali, da so res Okužene. jih moramo desinficirati v pari in jih nato še enkrat vezati.
Bistrica" je odkrila ploščo pisatelju Kersniku
Svojčas je naš »Vcstinik« opozoril, da je dolžnost »Prosvetnih (Iruštev«. da proslave svoje velike može — rojake. bodisi da jim preskrbe spomenike na grobovih, bodisi, ida vzidajo spominsko ploščo na rojstni hiši ali da postavijo viden spomenik v obliki »Prosvetnega doma z rojakovim imenom. Na ta način smo dobili Cnidov-čev dom in Žitnikov doni. Hvale in vsega posnemanja v redno je (Kdo dijaškega društva v Kamniku, da tako delo v ršli.
Bistrica« je povabila v rojstni kraj Kersnika lopo šte vili o dijaštva in veliko število odličnih gostov. Sla vnosi se je začela s sv. mašo na Brdu. Po pozdravu domačega župana je prevzel besedo predsednik Bistrice« g. Skofic Franc, ki se je najprej zahvalil za obisk tolikim odličnikom. nato pa očrta! delo kamniških študentov, ki so si nadeli to važno kulturno poslanstvo in ga hočejo izpeljati do konča. Prešel je na pisatelja Kersnika in ga z nekaj preciznimi, temeljitimi in prodornimi oznakami predstavil nino-gošle v i I n i 111 udeležencem. » U met nosi Janka Kersnika ga dviga nad njegovim časom, tako da je postal last vsega slovenskega naroda, ki ga bo vedno štel med svoje na jodličnojše klasike in najplcmcniiejše sinove.« S temi Prijateljevimi besedami je govornik zaključili in odkril ploščo.
Pred gledalci je vstala verna podo-doba prerano umrlega pisatelja, vdelana v okusen kamni okvir z napisom: \ tem gradu se je rodil Janko Kersnik, slovenski pisatelj 1852—189". Relief je delal že umrli kipar Povir.k. Domačini, ki se svojega nekdanjega »gospoda Janka še spominjajo, so soglasno ugotavljali veliko podobnost in popolnost portreta. Med množico je zavladalo slovesno razpoložen je, ki se je zlilo v vihar navdušenja, ko je stopil na govorniški oder pisatelj in akademik F. S. Finžgar. Svoje besede o slovenski narodni zavednosti, o kateri je, kakor je sam dejal, že tolikokrat govoril, da ga je sram znova in znova nastopati, je čisto izvirno navezal
na današnjo slavnost. Z njemu lastno leinperanietnostjo se je na široko razgovori! o prvih in edinih oblikovalcih slovenskega naroda, o naših kulturnih delavcih, brez katerih se nikdar ne bi mogli imenovati narod in tekmovati s svojo kulturo z vsem svetom. Hkrati pa je posegel z neizprosno odkritostjo v težave, ki jih doživlja slovenska narodna zavest ravno v teh zmedenih časih. Poudaril jo potrebo prave kulture in narodne zrelosti, potrebo spoštovanja vrednot, ki so nam jih ustvarili naši duhov ni velikani, potrebo ljubezni do naše čudežno lepe zemlje, ki nas je rodila in nas izoblikovala, potrebo žrtvovanja za skupnost, odpovedi vsem samo sebičnim nagibom in dela za notranjo enotnost in odpornost naroda in države. Kakor zna samo Finžgar. jo z nazornimi besedami in prav poučnimi zgodbicami, ki jih je sani doživel, dal svojim nviislim tako prodorno obliko, da je prišel takoj v stik s posilušalci. ki jim je bila vsaka njegova beseda v veliko spodbudo. Treba je ljubezni, dela, žrtev za narod, ki ne potrebuje trebušni-kov. ampak vnetih dedavcev. Prepričljive besede so tako zajele poslušalstvo, da so stari očauci, ki so stali poleg poročevalca, žalostno zavzdihnili. ko je stopil g. pisatelj z govorniškega odra: »Ta pa zna. šlkoda, da je že nehal, poslušali bi ga ves dan.«
Omeniti je treba še Kersnikovo družino, ki je z izredno ljubeznijo sledila vsem pripravam kamnini šlki h študentov in jih v vsakem obziru podprli a ter jim olajšala delo. C. Tone Kersnik. sedanji lastnik gradu in bivši narodni poslanec, se je zahvalil študentom za lepo slavje in prevzel ploščo v svoje varstvo. S tem je bila izredno uspela prireditev zaključena, gostje so se vpisali v spominsko knjigo, si še dolgo v gručah ogledovali ploščo in relief in bili veseli res lepega dela.
Toda študentje še niso končali svojega dela. Popoldne so se zbrali v društveni dvorani na Brdu, da se na svojem tretjem »delavnem popoldnevu pogovore o aktualnih vprašanjih.
o bodočem delu in da poskrbe tudi za svojo notranjo poglobitev, dobro se zavedajo, da česar nimajo, tudi dajati ne morejo. Tudi to notranje delo, ki ga Bistrita vseskozi vrši s isvojimi tečaji in sestanki, je odlično uspelo. Predavala sta dr. Jože Bitežnik o slovenskem narodnem vprašanju v letu; prof. Maks Miklavčič pa o Slomšku, narodnem buditelju in vzgojitelju.
Kersnikovo slavje, ki je zapustilo neizbrisen vtis v vseh. je brez dvoma ena izmed največjih in najlepših letošnjih prireditev. Katoliški študentje so pokazali, da v svoji ljubezni do naroda ne gledajo ne na levo 110 na desno, ampak priznajo vsako delo, ki ga je ustvaril slovenski genij in ki tri kot tako ne moje ne tvoje, ampak slovenska narodna last.
Slovenska krščanska ženska zveza
Ženskim odsekom iu društvom!
Današnji težki časi stavijo veliko preizkušnjo na naše ženstvo. Zato je potrebno, da se bomo še bolj zbirale na sestanke, da dobimo novih misli in pobud za delo v kulturno-vzgojnem, socialnem in gospodarskem pogledu.
Zveza ima na razpolago več predavanj za sestanke, in sicer: vzgoje-slovje, lepo vedenje, poselska etika, poselska zakonodaja, dekle na tujem, državljanska vzgoja, hrainoslovje. Ta predavanja so s strojem razmnožena. Cena predavanj je od 2 din dalje s poštnino.
Zveza ima v zalogi tudi naslednje knjige: »Materam«, »Kako naj ravnajo matere z novorojenčki in dojenčki«, »Higiena žene«, »Higiena hiše«, zdravstveni nasveti za dom, »Zdravilne rastline«, njih nabiranje in upo-
raba. Vse te knjige je priredil dr. M. Justin. »Praktični nasveti gospodinji«, kako uspešno uporabljamo najrazličnejša sredstva za čiščenje oblek in drugih predmetov v gospodinjstvu, »Kuhaj varčno in dobro«, II. zvezek, zbirka preizkušenih navodil in receptov. Cena knjižicam je 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naročajo se pri Slovenski krščanski zvezi, Ljubljana, Prižaikova 8.
Zdravstveni tečaji, kjer se teoretično in praktično podaja nega bolnika, prva pomoč, nega dojenčka in pouk o higieni žene in nalezljivih bolezni, so zelo važni. \ vsaki fari bi se tak tečaj moral vršiti. Tečaj je brezplačen. Podrobnejša pojasnila daje Slovenska krščanska ženska zveza.
Prijave za zimski gospodinjski tečaj, začetek 7. januarja, se še sprejemajo.
Društveni obzornik
Ajdovec na Dolenjskem. Vsem, ki se zanimajo za naš kraj Ajdovec, povemo, da se pripravljamo na proslavo obletnice blagoslovitve »Gnidovče-vega doma«, ki bo 22. septembra. Ob pol desetih dopoldne bo v ž uprli cerkvi služba božja, med katero bo pel moški zbor. Po službi božji bo pred Gnidovčevim domom zborovanje, na katero vabimo posebno može in fante iz domače župnije in okolice. Govorila bosta priznana govornika iz Ljubljane o nevarnostih, ki prete verskemu in nravneniu življenju našega naroda. Popoldne po službi božji, ki bo
ob pol dveh. bo telovadni nastop našega FO in DK s prostimi in simboličnimi vajami i: »Nebo žari«, »Hči na grobu matere«, »Dvignite, orli« in »Izidor ovčice paseil«. Vsem žejnim in lačnim bodo opoldne in popoldne postregli naši fantje z dobro pi jačo in dekleta z dobro jedjo po zmernih cenah. Za razvedrilo bo skrbela godba iz Žužemberka. Ob tej priliki bo tudi v pritličju našega doma odprta Gni-dovčeva soba. kjer bo mogel vsak videti zanimive stvari, ki jih je rabil pokojni škof Gnidovec. ajdovski rojak. Ker nas je oprema Gnidovčeve
sobe precej slaila, ise priporočamo za prostovoljne prispevke. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Če bo deževalo, ho celodnevna prireditev v notranjih prostorih Gnidovčevega doma. Zato, prijatelji, znanci, okoličani, pridite 22. septembra v Ajdovec! Veliko lepega boste slišali i in videli.
Škofja Loka. V »Gorenjcu« smo že večkrat poudarili nujno potrebo gradnje novega oziroma prenovitev in razširitev starega Prosvetnega doma pri nas. Poudarili smo že tudi nujnost in navedli vzroke, zakaj je ta stvar tako nujno potrebna. Zlasti smo -poudarili, da je -dom premajhen in -nima več primernih prostorov, da bi mogel uspešno zadovoljiti vse potrebe -današnje prosvete. Vse te ne-dostatke je uvidela tudi današnja uprava in je začela zbirati -sredstva za prenovitev doma. Dokupili so sosednjo hišo št. 29 in vrt za društveno dvorano. Ta teden pa so začeli graditi prvi del nameravanega načrta. Ta del bo dovršen letos v jeseni. -Spomladi se bo nadaljevalo, tako cla je upanje, cla bo sredi prihodnjega poletja Škofja Loka dobila krasen nov dom, ki bo v ponos vse naše prosvete.
Sostro. Naše prosvetno društvo je imelo v nedeljo 15. sept. svoj redni občni zbor, katerega so se člani pol-noštevilno udeležili. Začrtane so bile smernice za bodoče delo in z novimi močmi smo prijeli za delo.
Stara cerkev. Kot je bilo v »Kočevskem Slovencu« že omenjeno, smo v Stari cerkvi (v prostorih ljudske šole) imeli krasno uspel občni zbor -novo ustanovljenega Prosvetnega društva. Občnega zbora se je udeležil predsednik Slovenske -straže g. prof. Etbin Boje. ki je imel uvodno predavanje o narodni svobodi. Zbralo se nas je izredno veliko število-. Prišli so zastopniki sosednih bratskih društev, posebno iiz Mozlja in Kočevja. Nato so ibila prebrana pravila novega društva lin izvoljen društveni odbor za novo poslovno leto. Sledili so pozdravi raznih okoliških društev, ki so nam že vnaprej obljubila svojo pomoč in prijateljsko sodelovanje. Občni zbor je bil zaključen z lepo slovensko pes-
mijo. Kot iz enega grla se je dvignila pesem »Hej Slovenci« in nato še himna slovenskih fantov. Z veselimi klici »Bog iživi!« smo se razhajali v zavesti. -cla smo izorali novo brazdo v zgodovini kočevskih Slovencev. Kot smo že poročali, je priredila »Slovenska straža« tudi v Stari cerkvi otroški vrtec, ki so se ga otroci z velikim veseljem udeleževali. Svoje delo sta gdč. voditeljici že opisali, a v svoji skromnosti sta zamolčali svoji imeni. Bili sta to gdč. Marija Janežič in Jela Je-lačič, aka-deimičarki, ki študirata na ljubljanski univerzi. S svojim prijaznim vedenjem sta si takoj osvojili -srca -otrok, ki so ju klicali kar teta. l o delo sta nadaljevali dva tedna še gdč. sestri Vere-na in Bože na Krištof iz Ljubljane. Z otroci sta naredili -dva izleta v Ribnico in Kočevje. Ob koncu pa so bili še vsi obdarovani z raznimi darili. V imenu otrok se prijaznim gospodičnam najlepše zahvaljujemo za njih trud. Vsem: Bog plačaj!
Zelena jama. Prav je, da se tudi mi. ki smo iz Zelene jame, oglasimo v Društvenem obzorniku. Naše društvo je še mlado in -obstoja Ikomaj dobro leto, imeli pa smo precej pestrih predavanj, medtem ko je -dramatični odsek spravil na -oder že precej različnih iger. Gledališka dvorana se nahaja pod kapelo v Zeleni jami. Dramatični odsek pa ni -nastopal samo na domačem odru, ampak je gostoval tucli na frančiškanskem odru v Ljubljani. Čez poletje naše društvo ni spalo, ampak se je pridno pripravljalo na dostojno proslavo ob 10 letnici pastiro-vanja našega vladiike prevzvišenega škofa g. dr. Rozmana. Proslava se je vršila v nedeljo 4. avgusta 1940 ob H zvečer z izbranim sporedom. Udeležba je bila nad vse lepa in je občinstvo navdušeno sledilo posameznim točkam programa slavnostne akademije. Slavnostni govor je imel č. g. misijonar Čontala .M., -govoru je sledila topila recitacija in lepa deklamacija. Ko se je prosvetna družina poklonila svojemu vladiki, je društveni pevski zbor zapel papeško himno. Po himni je društveni predsednik g. Ve-čerin R. podal v kratkih in statistič-
nili obrisih zgodovino ljubljanskih škofov. Po končanem predavanju je iz grl navzočih krepko in pobožno žanrih; pesem: »Povsod Roga!« Prijetno slavje je bilo s tem končano. Za bodočo sezono se vsi do sedaj osnovani odseki pridno pripravljajo, da bomo skupno pomagali nositi bremena, katera si je društvo nadelo z opremo dvorane in odra. Vsa sosedna bratska društva pa prav toplo prosimo, da nas s svojim pogostim in obilnimi obiskom pri naših prireditvah pridno p ose ča j o.
Metliški festival
Že v soboto so mnogi obiskovalci odpotovali v Belo Krajino. Nedeljski j utiranj i izletniški vlak proti Dolenjski pa je bil nabito polil, prav tako veliki posebni v lak (er vsi drugi redni vlaki, ki so vozili ta dan v Belo Krajino. Po skromnih cenitvah je že dopoldne prihitelo v Metliko z vlaki okrog 2000 izletnikov, opoldanski vlaki pa so pripeljali zopet prav lepo šie-v ilo gledalcev. Udeleženci festivala so izkoristili dopoldne za razne oglede najbolj zanimivih krajev v Beli Krajini. Tako so nekatere skupine odšle v Stari trg in na Vinico, druge v bližnjo črnomaljsko okolico, metliško okolico. na Božakovo in v Drašiče. Organizacija je bila tako odlična, da so bili vsi udeleženci z vsem preskrbljeni. Že v soboto zvečer je bilo v Metliki staro žumbcrsko kresov an je, višek prireditve pa je bil v nedeljo popoldne. Izredno veliko število gledalcev je prihitelo tudi iz Bele Krajine, tako da je ibila Metlika v prvih popoldanskih urah kar zasuta. \ sega skupaj cenijo, da se je udeležilo fe-
stivala nad ">000 gledalcev. Dobro je pripomnil neki domačin, da toliko ljudi še ni bilo v Metliki, odkar so jo zadnjikrat napadli in izropali Turki. \eliko je bilo število lepih belokranjskih narodnih noš. ki so celotno sliko le še poživljale. Nastopile so skupine iz vseh večjih krajev Bele Krajine in vsaka točka je žela viharno odobravanje. Najprej so nastopili C rnomal j-ci, ki so pokazali svojega veličastnega zelenega Jurija in črnomaljsko kolo. Adlešičani so pokazali svoja kola in prav tako Bojančani. Skupina iz Dra-gatuša je nastopila z zanimivi kresnicami , skupina iz Predgrada v Poljanski dolini pit je nastopila s pred-grajskini mostom, svetovslkim koloni in z zanimivim prizorom. Prcločani so zopet pokazali lepa kola. skupina iz Starega trga pa staro trško kolo. Vi-ničaki so prav tako nastopili s svojimi koli, na kraju pa so Metličani pokazali narodne navade, ki se še sedaj ponavljajo vsako leto na velikonočni ponedeljek na Pungartu. Med temi je seveda žel največje odobravanje kurji boj. lep pa je bul tudi turu. Po končani festivalski prireditvi se je razvila neprisiljena zabava. Omeniti je treba tudi zanimivo razstavo domačih belokranjskih izdelkov, na kateri so obiskovalci lahko v ideli, kako se izdelujejo pisanice in domače belokranjsko platno. Uspeh prireditve je bil tako leip. da je že sedaj sklenjeno, da bo prihodnje leto zopet prirejen festival belokranjskih narodnih običajev v Črnomlju. Belokranjska društva naj skrbno čuvajo te šege in običaje ter naj nastopajo po naših prireditvah s temi točkami. Za ohranitev starih šeg in običajev se veliko trudi tudi naša Prosvetna zveza v Ljubljani.
Vsebina: Spomenik viteškemu kralju Aleksandru L slovesno odkril. — Delovni program za novo poslovno dobo. — Ljudski oder. — knjižnica. — „Bistrica" je odkrila ploščo pisatelju Kersniku. — Slovenska krščanska ženska zveza. — Društveni obzornik.