189. Številko.
v Mam, t ponedeljek 20. avgusta MZ3.
Leto LUI.
Izhaja vaak dan popoldne, izvzemal nadalje ta praznika.
>U: do 9 pet It vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst k 1 D 50 p, večji tnseratl petit vrsta 2 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se oriloSi znamka za odgovor.
Ovaavnlatvo „Slov. Naroda" in »Narodna tlakama* SnaOova
ulica st. 5, pritlično. — Telefon it. 304.
UrodBlatvo „Slov. Naroda1' KnaHova oUoa st. S, L nadatropja
Telefon atav. 34. Dopisa apraloma lo podalaane la s a d o a ta o Iranko v ane-W  Rokoptaov      no vrata« fN
■sT Posamsms Številk*: "VI
v Jugoslavlii vsa dni po Din t*— v inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Din 1*25
Poitnina platana v gotovini.
Za ideale na političnem polju.
Odkar je v bivši narodni napredni stranki prišla na površje skupina mladi-nov in zahtevala vodstvo stranke za sebe, nI bilo več miru, sloge in uspešnega politič1* iela v napredni in narodni slove osti. Kaj je moral vse pretrpeti r. Tavčar radi arogantne, pl hlepeče, politično nezmožne ter idejno popolnoma nevešče mladinske skupine! Usodni preobrat v napredne politične razmere pa je prišel leta 1918., ko so osivelemu dr. Tavčarju izvili iz rok vodstvo stranke in prevzeli zaščito naš:h nacijonalnih in državnih idealov mladini. Od tega Časa dalje je moral »Slovenski Narod« radi strankarske discipline braniti politiko skupne demokratske stranke, ki se je bila :zcimila iz bivše narodne in napredne stranke. Hočeš nočeš je moral zagovarjati peripetije mladinske politične modrosti, zlasti pa »spretnost«, ki jo je pokazal dr. Žerjavov konzorcij pri reorganizaciji slovenskega naprednega žhija. £e nikdar n;so bile prilike za reorganizacijo naprednega sveta tako ugodne, kakor tista leta. Klerikalizem se je valil na tleh, državna vlast je bila v svobodoljubnih rokah, mladinski vodje pri državnem krmilu. Mesto velikopotezne organizacije pa je takrat mladinska skupina dezorganizirala napredne vrste in jih razcepila v celo vrsto stran-£?c ?n skupin. 2iveČ ob enodnevnih izkušnjah je povzročila najprvo ustanovitev narodnosocijaTstične stranke, nato samostojne kmetijske stranke, končno pa je poklicala v življenje polukomuni-stično delavsko unijo, vse brez sistema in programatične zasnove. Ker ni poznala idejnih prepričanj In enotnih strankarskih if^alov, se je vrgla na vl-dezne uspehe in posledica je bila strahovita razdeljenost prej enotne fronte slovenskega naprednjaštva.
£e hujše so bile posledice njihovega polUičnega delovanja. Z nezaslišano predrznostjo in samopašnostjo so šli v boj proti slovenski kulturi in proti slovenskemu jeziku. Pod firmo lažnega državotvorstva so v svojem zakotnem ponedeliskem lističu blatili naše kulturne može, ker so imeli pogum protestirati proti pedagoško in kulturno nasilni prosvetni politiki Svetozarja Pribičevi-ća. Kdo je pozabil njihove nakane prorl osnovnemu, materinskemu šolstvu v Sloveniji, proti tehnični In medicinski ?»kuTteti v Ljubljani? V svoji idejni kratkovidnosti niso pojmovali nacijo-nalne in gospodarske potrebe močnega :n enotnega ogrodja jugoslovenske države ter istočasnega nemotenega razvoja književne in občevalne slovenščine. PosIcd:ca tega stališča je bila ta, da so si odtujili velik del slovenske inteligence in padli v Čedalje večjo izolacijo.
Kakšno je bilo njihovo delo za slovenske gospodarske interese? Ali naj spominjamo na zgodovinski dan, ko so slovenski pridobitni krogi izžvižgali dr. Kukovca v Mestnem domu in na ta način ožigosali egoistično politiko slovenskih mladinov? Naši zdravi in solidni primetniki so razvldell, da predstavla-jo mladini prvi primer bankokratične politike med Slovenci ln pravo politično ekspozituro gotove velike banke.
Ali naj spominjamo na 1 j ubijan ke občinske volitve, na dr. Žerjavov volilni red, ki je zapravil belo Ljubljano in jo predal klerikalni in komunistični večini? Ali naj navajamo nasilnosti, ki so jih izvrševal: mladinski ministri nad drugo-mislečimi državnimi uradniki? Vsem je še v spominu takratni prvi val partizanske politike ,ki je plani v naše urade in ki je zastrupil pošteni glas našega urad-ništva.
Ne navajamo teh dejstev, da bi hoteli ž njimi soditi politko mladinske skupine, pravimo samo, da je radi teh pogreškov »Slovenski Narod« moral nujno izpremeniti svoje stališče do nj'h in da je znani naš odstop bil posledica nesoglasja z mladinskim strankarsko-organizac:jskim, kakor tudi političnim delom. — Nesoglasje z njihovimi pogreški je rodilo tisto navidezno kolebanje, ki se danes očita »Slov. Narodu«. V resnici pa to »kolebanje« ni nič drugega, kakor dosledna reakcija poštenega in stvarnega političnega čuta na nesposobno In koruptno delo mladinov samih.
Slovenska napredna ideja, krt notranja gonilna sila nas>ga nac?'rr?->mcgn prebivalstva, te doživela po dr. Žerjavu popolen debacle. Razdružtev slovenskega naoredniaštva je zakrivil sam dr. Žerjav. Kličoč na neprestano združitev priznavajo mladini sami to svojo kapitalno in zgodovinsko pogreško.
Če danes zagovarjamo novo orijentacijo slovenskega nspredn'ašrva in če odklanjamo Iz te orlJenfac?je slovenske mladine, delamo to Iz notranjega prepričanja, da je mladinska politična ideologija do mozga gnila in slovenskemu duševnemu in javnemu življenju usodno škodljiva.
Mladini predstavljajo danes politično grupo z vso moralno dekadenco, ki jo je zapustila svetovna vojna. Zanje politika ni vprašanje vesti in pravice, pri njih odločuje samo hlepenje po vlasti in političnem vplivu, združeno z gmotno grabežljivostjo, kakor dokazuje današnja podlaga njihove politične ek-zistence, k: so si jo ustvarili s povojnimi verižniškimi nacionalizacijami. Glavno bojno sredstvo jim je časopisje in demagogija. Ne poznajo idejnega govora, ni jim do propovedovanja moralne sanacije našega javnega in naprednega
življenja. Politična kleveta, psovka ln umazana rodbinska zadeva je njihovo omiljeno bojno orožje.
Po petletnem življenju v lastni državi ne znajo razločevati stranke od vlade. Zagovor vladne politike in pod-prenje državne konsolidacije imenujejo suženjstvo. Njihova opozicijonalna taktika ne pozna mere. Doslovno prepisujejo b:vše letnike Ijub^hnskega »Slovenca« in Padićevega »Slobodnoga Doma« ter blatijo ugled državne uprave. Naš Ifct je b:I in ostane svo^dna tribuna politične in duševne kritike in bo tej kritiki podvrgel delovanje vsake naše vlade, stranke In javne osebe. Toda presojajoč zacIuge in zmožnost naših vodilnih politikov se ne bo ustrašil videti v radikalni stranki gros državnl-nikov, ki so p-i strtetja vodili usodo kraljevine Sr*Te skoz; mednarodne nevarnosti prodv^ine dobe in so ustvarili današnjo našo ju~osWrn-ko d^m~vino. Kako prUHkavo in deVadentno je početje dveh, treh političnih anaffabetov, ki Izrabljajo javno svobodo in v opoziciji klevetalo svoie včerajšn'e zaveznike z najgršimi federal. psovkami.
Velike državne stranke so za malo državo ekzistenčno pomembne. S g!a-šal^č ali ne«cglašajoč s programatično vsebino radikalne stranke moramo gledati v današnji vladi vlado naše kraljevine in ne partizansko ekspozituro ene ali dn^e stranke, kakor to d"Ia mt?ćm-kl Ssk dane«?, ker je v opoziciji, ć?"'. je prei v koalicij znal to dvoje prav dobro razločevati.
Mladini so pokazali v pet h letih svojega političnega življenja, kaj znajo in kam hočejo. S strahom smo gledali, kako jim je vse sama kupčija in dema-goŠko sredstvo: od kmetijske ideje, narodnega socijal'zma, komunističnega sindikalizma do državotvorstva, jugo-slovenstva in narodne državnosti.
Reorganizacija slovenskega naprednega sveta se bo izvršila na podlagi poštenosti in vere v državne in nacionalne ideale. Političn'm razuzdancem pa bo odklenkali tako v Sloveniji kakor v Reorrradu. Slovenci imamo svoje gospodarske in socijalne, pa tudr duševne interese. Te interese je treba zaščitii z veliko državno stranko. Državna stranka, ki zatrovana enotno državo, ni plemenska. Povojni časi so omajali vero v poštene in dosledne polifčne ideale. Politično verižništvo najogabnejše vrste se je razpaslo po Sloveniji. Danes velja samo še demagogija in politična kleveta. Če čutimo v sebi toplo razmerje do čkr veka, do Slovenca, do ju gosi venske državne in naclj n~lne domovine, se bomo zavzeli za novo orijentacijo naš>-ga javnega življenja, za doslednost in poštenost, zlasti pa za ideale na političnem polju. Povrnimo se nazaj k načelnemu in moralnemu političnemu življenju!
.Slovenski Narod- valja:	V Jagotiivljl		Y Inoiraitf«
	v Ljubljani	po polti	
12 mesecev...... 6      t •*«... 1      » ...... Pri morebitnem povišanju s Novi naročniki naj  pošlejo v prv Na «amo nismena naročila brer.	Din 144— . 72— . 36— . 12— e ima daljša č naročnino \ 3oslatve denar	Din 144— . 72— 36— . 12— naročnina dop /edno $a9T ;a se ne mor	Din 264— . 132— - 8S-— 22— ačati. po naktzn'e!. •mo ozirat!.
Občinske volitve v Srbiji in Črni gori.			
Prvi rezultati. — Splošen vtis: in zunanjo politiko radikalne st
— Beograd. 19. avgusta. (Izv.) Oddano ob 22.) Pri današnjih občinskih volitvah je zmagata radlsa'na lista. Radikali 6559, meščanski b'ok (demokraie itd.) 4987, komunisti 1505. socialisti 318 in srbska stranka 172 glasov.
— Beograd, 20. avgusta, (izv.) Nepričakovani izid občinskih volitev ni iz-nenadil samo radikalcev, ampak tudi vso beogradsko javnost. Po rezultatih zadnjih marčnih volitev v narodno skupščino so radikalom nasprotni politični krogi z gotovostjo računali, da zmagajo z neko večino nad rai;kali. tudi radikali sami zmage niso bili popolnoma sigurni in so v najbolj ugodnem slučaju računali na večino kakih sto glasov. Izid je vse presenetil. Pri zadnjih skupščinskih volitvah dne 18. marca t. L je dobila radikalna Pašičeva lista 58©"2 glasov, Ljuba Davidovič (dem.) 4627, Stojan Protič (neodvisen radikal) 512, komunisti 1134, napredmaki 229, republikanci 482, socialisti 556 in stanovanjski najemniki 311.
Ker so demokratje, neodvisni radikali, naprednjaki in republikanci sklenili takozvani »meščanski blok«, so politični krogi računali, da zmaga eventuelno s požrtvovalno agitacijo blok pri občinskih volitvah, ker je dajal zadnji skupščinski rezultat računsko enak sklep: meščanski btok 5850 in radikali 5862. Padikali sami so si b;li svoie tako ve-Pke zmage pov -m nesvestni. Napredek poleg radikalov od 5*62 na 6559 zaznamujejo komunist?, dočlm so socijalist nazadovan za par sto glasov.
Kljub neugodnemu vremenu je bila agitaera živahna in nervozna. Vse je bilo napeto, čeprav se na zunaj ni videlo, da se vrši odločna borba za vlado v mestni občini. V volilni borbi so se posluževali vseh mogočih modernih agita-ci'skih sredstev. Naravnost amerikan-sko-barnumska je bila reklama demokratov, ki so ulice, trge in ŠetaJišča preplavili z raznimi kričečimi letaki in lepaki. Vse ulice so bile nastlane z raznobarvnim papirem.
Zanimiv je bil dalie pojav, da so srbski nacionalisti - ekstremisti nastopni samostojno in so predložili svojo kandidatno listo pod imenom »srbska stranka«. Značilno pa je tudi dejstvo, da je ta stranka v vsem Beogradu mogla zbrati na vseli voliščih le 172 glasov.
Glasovanje je trajalo od 7. zjutraj do 5. popoldne. Bilo Je v vsem 24 volišč. Centrum mesta je oddal zelo mnogo glasov meščanskemu bloku. Tu stanuje beogradska plutokracija, veletrgovina, velebankarstvo in tako dal;e. Periferija, kar je zelo podučno, je v velikem in kompaktnem Številu glasovala za radikalno listo. Na periferiji stanuje
srbski narod odobril notranjo ranke. — Poraz demokratov.
mal čhvek, branjevci, mali obrtniki, mali trgovci, upokojenci, invalidi, delavstvo, sploh nižji sloji, kakor tudi po večini dalje kmeti, ki so glasovali za radikale in imajo v občinskem svetu sedaj radikalni kmetje vseh osem zastopnikov. VoFtev je potekla popolnoma mirno in v redu.
PRVI REZULTATI.
Kmalu po peti uri popoldne ^e znčele zbirati številne skupine bčin-stva pred hotelom »Pariz«, k.;2r je bil glavni stan radikalne agitacije in glavni volilni odbor. Z nervoznostjo so pričakovali prvega rezultata z volišč. Ob 5.20 je bil tu objavljen prvi rezultat, p > katerem se je videlo. <ia imajo radikali 23 glasov večine. Javljen je bil drugi r s zultat z volišča v centrumu, po ka *-rem so imeli demokratje oz. meščan blok 24 glasov večine. Siediii so dal i rezultati iz ostalih volišč središča mesta. Diferenca je bila vedno neznatna in so enkrat demokratje zmagovali, drugikrat radikali.
Pred hotelom zbrano prebivalstvo je obvladovala napetost in nervoznost. Vse je pričakovalo prvih rezultatov s periferije, kjer je padla odločitev. Ti rezultati pa so začeli javkati znatno nadmoć glasov radikalne liste.
Tudi pred glavnim stanom agitacij-skega odbora demokratske stranke pred hotelom »Bristol« je bilo zbrano mnogoštevilno občinstvo vseh slojev. Sprva je vladalo še optimistično razpoloženje, ko so se javljali rezultati iz centra, nastopila pa je precejšnja malodušnost in depresija, ko so začela prihajati poročila z volišč na periferiji. Jasno je bilo vsem* da je meščanski blok za več sto glasov podlegel radikalni listi.
Ob 7. zvečer so bili znani rezultati z vseh 24 volišč. V dvorani hotela »Pariz«, kjer so bili poleg meščanov zbrani mnogoštevilni radikalni vplivni politiki in ministri so objavili končni rezultat: rad'kall 6559. meščanski blok 4987, torej radikalna Usta Ima 1572 glasov večine. Zmagala je lista Marianoviča, ki postane novi predsednik občine
NOVI PREDSFDVTK OBČINE — RADIKAL.
Množica je po objavi rezultata priredila velike manifestacije po vseh glavnih mestnih ulicah. Manifestacije so bile impozantne. Množica je novega predsednika Marjanoviča nosila na ramah ter mu povsod prirejala viharne ovacije.
Demokratje. ki so do danei Imeti vplivno in vodilno besedo pri mestni upravi, kajti predsednik občine je bil do sedaj demokrat P a j e v i 6, so doživeli poraz. Marsikdo se vprašuje, zakaj m tako nazadovali. Glavni vzrok po mnenju poznavalcev tiči   v nerazpoloženjn
Claude Farrere — prevel AUran Jarc:
Civiliziranci.
Roman. 14
Predno se je oblekel v zlato obrobljen telovnik, si je omočil roko in si jo položil na križ. Prav tako sveže ga je sinoči ljubimkala mala Japonka Otakć-San; ob spominu nanjo si je z vsemi nohti otipal kožo. Nato si je oblekel telovnik, si zapel ovratnik in rokavice, da bi se vzdel videz, da nosi srajco in si tako prihranil kos blaga. Vročina je naraščala. Temne veke si je umetno oprašil, z gobico pa si je pordečil lica. Bil je videti zelo svež in tak je sobo zapustil.
Na krovu so razpostavili šotore, razgrnili zavese in škropili po tleh. Admiralska godba je bila že zbrana. Pomožni krmar je čuval pri kompasu. Straže so napolnile svoje puške za jutranje streljanje. Fierce je pogledal na uro in velel izvesiti trobojni plamen signalne zastavice. V pristanišču sta bili zasidrani dve križarki, popolna divizija topniških čolnov in obrežne, stražne ladje v Saigonu.
Od ladje do ladje so se oglašali rogi. Zvoki so odmevali od vrhov jamborov. Kazalec na uri je meril na osem. Na pribočnikovo znamenje so se razlegla svečana, predpisana povelja:
»Pozor!«
»Znamenje doli!« »Admiral!« »Streljajate I«
Po izstrelbi so se iz cevi pokadili modri kodri. Godba je zaigrala himno. Mornarji so razkriti pozdravili in tudi Fierce je odložil Čepico, ne briga-ioč se za solree, ki je prodiralo skozi odprtine pregrinjal v šotore. Na krnu se je dvigala francoska zastava ponosno kot na predvečer bitke pri Au-sterlitzu. In Fierce se je nanjo ozrl, se nasmehnil in neopazno zganil ramena in zašepetal sedem besed iz neke knjige, ki se mu je vsled videza odkritosrčnosti priljubila: moder kot kolera, bel kot glad. rdeč kot sveža kri. — Spet se je s čepico pokril, se obrnil in odšel k admiralu.
Gospod Orvillierski, vojvoda ln pair, poveljujoči admiral pri diviziji kitajskega brodovja je bil po telesu maršal iz dobe prvega kraljestva višji, sločl in bolj junaški kot so današnjiki, imel je gostejše, bele lase in pa krhkejše, sive brke; njegove oči pa — najbrže ker niso že dolgo gledale nobene bitke — so bile nežne in mile ter zrle vedno pred se s poštenim, čistim in nekoliko zamišljenim pogledom. V duševnem oziru je gospod Orvillierski sliči! svojim očem. Svojemu pribočniku je segel v roko in ga objel z ljubeznivim pogledom: občudoval je njegovo lepoto, mladost in vzvišenost njegovega duha in srca in — poštenjak
e bil o tem prepričan — neoporečnost vsake njegove krenre in misli. Fierce ga je prijel za roko in izzvijajoče odvrnil na očetovska vprašanja o prežitem večeru in prošli noči, ter je modre živ-l.enske nasvete odrezal z željo po dnevnih poveljih.
Gospod Orvillierski se je hipno zmračil in svojemu pribočniku povedal, da je politični in pomorski položaj resen. To pa ni Fierca nič kaj vznemirilo, saj je že d^lgo poznal ukoreninjeno črnogledje tega starca. Gospod Orvillierski se je določneje izrazil: govoril je o Anglii in Japonski, zmagal z glavo, ko je omenil francosko molčalno politiko in je ob zaključku napovedal, da bo še v teku treh mesecev izbruhnila vojna, ki utegne biti usodna.
»V marcu,« je Fierce brezbrižno pripomnil.
Zdaj pa je bil december.
»V aprilu ali maju,« je potrdil admiral z vso resnostjo, ter mehko in mirno nadaljeval: »Trdno stoji, da se nihče od nas ne povrne; toda za moja leta je smrt gostoljubna krčma, kamor se Človek, hočeš ali nočeš, odpravi večerjat. Moe naivečje. čeprav nezasluženo veselje bi bilo umreti kot Bruevs, Nelson in Rirvter...«
Spoštljivo in otožno je Fierce Štel v mHrh do rjvmefst in eden, nato pa se je povrni] ra prve vprašanje:
»Torej, današnja povelja, gospod admiral?«
Gospod Orvillierski mu jih je dal. Za tretjo, uro mora čakati kočija. Fierce je pripomnil, da bo tedaj vroče, toda admiral je zatrjeval, da ga soln-ce ne ovira, da ne bi obiskal guvernerja, s katerim se mora mnogo pomeniti, nato pa mora sklicati sejo obrambnega sveta in poveljnikov mornarice in pehote. Tudi ga čaka mnogo nujnih poročil, ki jih naj pribočnik kar sam razčita. Še predno bo zapustil ladjo, da bi se šel morda sprehajat
»Dobro,« je Fierce odvrnil.
V sobici ga je že čakala prva brzojavka — meteorološko poročilo iz Shangaia. NasmehniJ se je.
»No, pm so res one preteče domneve, da bo vojna: pri Tormosi je morje razburkano, na Mani-liji tajfun. — Vraga! Moj korenjaški Orvillierski pa res dobro vidi: vojna z Anglijo, druzega nič...«
Zagledal se je v svoje lepotičie. v krasno vezane knjige in v sirakuško Venero, ki se je v olo\ tem marmorju svetila tam v kotu.
»Naj trešči semkaj granata! Hm, to se bo prostor izpraznil!«
Nič več n i premišljal temveč je segel po knjigi.
prebivalstva pfotl demokratski velego-apodarski in trgovski politiki* Damo« kratski kandidat in nosilac liste, tedaj obenem predsednik obćlna je bil doBL poslanec Milol S a v č i d* tteobtcVno Velik bogataš", vojni špekulant, predsednik »Izvozne banke«, predsednik aPfomettti banke«, predsednik banfinega ilndikata, predsednik brodarskega sindikata Itd. Savčić med prebivalstvom, »lasti pa med nižjimi sloji ni nikdar Užival Posebnih simpatij.
Demokratje sami pripisujejo pofaf okolnosti, da niso prišli vsi njih voIUci na volišče, kar pa je II prazen izgovor. Dalje očitajo radikalni stranki teror In pritisk od zgoraj. Pomisliti pa je potreba ,da so imeli v centrumu za sebe močno oporo v uradništvu. meščanstvu, trgovstvu in posebno v raznih vojnih in povojnih špekulantih.
Demokratje dalje zamerijo Stojanu Protiču, češ da so pristaši neodvisne radikalne stranke kompaktno aH skoraj po Večini glasovali za radikalno Marjanovi-čevo listo. Pravijo, in tako tudi poročajo javnosti, da je za »meščanski blok« gotova! edino le Stojan Prot*č sam, fl^sovl neodvisnih radikalov da 80 spravili prave radikale na zeleno vejico! RAZDELITEV OOFOPNIŠKIH MANDATOV.
Na podlagi volitvenir* rezultatov pripade:
1. radikalni stranki 38 odbornlšklll ■test, med tem Imcsto predsednika, podpredsednika in osem kmetov,
2. 11 mandatov mehčan, bloku,
3. 3 mandati komunistom,
4. 1 mandat socialistični strankL
VOLITVE NA ĐEZELL
— Beograd, 20. avgusta (Tzv.) Podrobni rezultati o občinskih volitvah v Srbiji in Črnigori še niso znani. Po dosedanjih poročilih so radikali povsod ohranili svoje stare poziciie neomajane In si pridoblii na terenu. Glavni utls teh vol- c t leži v dejstvu, da je srbski narod zavrrtel politiko čistih ckstremlstov In srbskih šovinistov. Srbska stranka !e na
povsem podlegla, v Beogradu na vseh 24 voliščih je prejela 172 glasov.
drugi strani pa je srbski narod odobril na manifc.stativen način dosedanjo politiko radikalne stranke.
Demokratje so ohranili nekatere svoje trdnjave. V njih upravi ostaneta Vaijevo in Sabac Radikali so gospodarji v Krigulevcu, Arangielovcu, Niš«, Uži-cah, Zaječarju, Ncgotinu, Vladovu, Dol. Mibsjlovcu, Gor. /VVbaJlovcii, Jagodini, Nakovu, Ćupriji, Rudniku, Kmševcn itd.
Srbski narod sam je v glavnem obsodil srbski separatizem!
— Beograd, 20. avgusta. (Tzv.) Po do danes zjutraj došlih poročilih so na Cetinju zmagali demokratje proti radikalom.
Po občinskih volitvah v Srbiji.
LJubljana, 20. avgusta.
Včeraj so se vršle v Beogradu In po Srbiji občinske vdlitve, ki so prinesle radikalni stranki veliko zmago. Znano je, da se v Srbiji prilaga občinskim volitvam posebno pol'tično značenje. Zlasti velja to za občinske volitve v presto-Uci, kjer je radikalna lista zmagala nad združenim meščanskim blokom, katerega so vodili demokrati. Z volitvami je radikalna vlada prejela za svojo notranjo in zunanjo politiko svežo zaupnico, fci ne bo ostala brez političnega vpliva. Novo izvoljeni občinski odbori bodo stopili v tesnejšo zvezo z vladno upravno pol'tiko in bodo svoje občinsko delo naslonili na moč in vpliv te državne stranke. Po eni strani bo to olajšalo vladino rekonstrukcijsko delo, ki je zlasti v Srbiji danes na dnevnem redu, po drugi strani pa bodo občine mogle zajeti to delo na širši in sistematični podlagi. Kontakt med občino in vlado je bil v Srbiji vedno zelo tesen in ta tesnost se je s sedanjo s'jajno zmago še poglobila. Za stranko, ki je danes na vladi In ki si upa brez koalicije z manjšimi skupinami voditi celokupno državno upravo, po-jnenijo volitve in njihov zmagoviti izid moralno oporo prvega reda. Prihodnja leta bodo pokazala, ali bo v novih občinskih odborih zacvetelo tudi sveže in modernemu duhu odgovarjajoče komunalno delo. Vsekakor ena dolžnost in odgovornost več I
Pravkar izvedene občinske volitve V Srbiji znova dokazujejo, kako silno zaslombo Ima narodna radikalna stranka v širokih plasteh srbskega ljudstva v Srbiji in kako neosnovane so bile trditve zlasti našega mladinskega časopisja, da vidno pada moč in vpliv te stranke v Srbiji in da ni daleč čas, ko bodo radikali prenehali biti odločilen faktor v političnem življenju Srbije ln ergo tudi v politiki naše države.
Izid občinskih volifeV v Srbiji Izpričuje, da bo radikalna stranka tudi v bodoče še za dolga desetletja Igrala vodilno vlogo v naši politični javnosti, kar smo ml, poznavajoč dejanske razmere v Srbiji, od prevrata sem do danes dosledno poudarjali. Na pesek torej grade svoje načrte on\ ki varajo sistematično neprcvdnrno našo javnost z bajko, da sc moč !n vpliv radikalne stranke nahaja ob zatonu. Nasprotno, vse kaže, da so si radikali baš v zadnjem času silno pkrcpili svoja pozicijo^ ta §J jl
ustvarili nove temelje ta nepričakovan uspešen razvoj.
S tem bo treba računati tudi pri nas!
KRVAVI BOJI V JUŽNI SRBI JI
12 mrtvih, 25 težko ranjenih.
— Skoplli, 20 avgusta. (Itv.) Včerajšnje volitve so v splošnem potekle popolnoma mimo, na nekateri! bol] eksponiranih krilih to prišlo do apopadov. »MakedonitvujulčU so Živahno agitirali za svojo separatistično listo. Ljut boj se je vršil med nacljonalisti. pristaši narodnega edinstva m med TurkL V Prištini to zmagali muslimani.
— Kosovska Mltrovlca, 19. avgusta. (Izv.) Danes povodom občinskih volitev Je prišlo do strašnega klanja med našimi ljudmi ln muslimani. Muslimani, oJunače-ni in oduševljeni vsled vesti, da je v Prištini ?rr{agala muslimanska lista, so pod vodstvom Ferad  bega,  oboroženi do
lob, napadli ostalo pravoslavno prebivalstvo. Vnel se je ljut in krvav boi, ki Je trajal nad dva url. Nad 25 pravoslavnih Je težko ran lenih, več mrtvih na obeh straneh. Za. število mrtvih se še ne ve, ker so mrtve takol spravni g bojišča v bile,
— Beograd, 20. avgusta (Izv.) Po krvavih strašnih bojih v Kosovski Mitro vici Je bilo na pravoslavni stran! 25 težko ran|en?h, med njimi en odvetnik, več državnih uradnikov, 1 dijak ln več obrtnikov. Na naSI stran! Je b!lo sedem mrtvih, na muslimanski pa S. Boji so ponehali. V eksponirane kraie je bilo odposlano vojaitvo, da vzdržuje red ln mir, ker je pričakovati nadaljnlh nasilnih napadov od strani Turkov.
VOLITVE DRUGOD MIPNE.
— Beograd. 20. avgusta. (Izv.) Volitve v Srb'P. Izvzemšl lužno, so potekle mirno, brez Incidentov.
Tete Iraški in iirzo! aunu poročila
Fr!?ari?liG!!f kongres v Zaprcba.
Pompozna nrocesija s 50.000 iideležniki.
— Zagreb, 19. avgusta. (Tzv.) Zima-nfe lice hrvatske prestolice kaže danes sliko cvbarlstičnega kongresa, s katerega uspehi je odposlanec Vatikana, nuncij msgr. Pelegrinettl. neobičajno zadovoljen in srečen.
Dopoldanske ure so bile posvečene programnemu delu. Vršile so se zjutraj razne cerkvene svečanosti. Za tem razna strogo verska nredavania in razmiš-ljevanja. Olavrti cilj pa je bil vse te prireditve poglobiti med hrvatskim narodom verstvo in ga popolnoma organizirati v rimskocerkvenih društvih. Na zunaj je bilo takoj opažati veliko in temeljno razliko med Hrvati in Slovenci. Slovenske verne somišlienice Evnaristiie so tudi na zunaj skušale dokumentirati svoje notranje prepričanje, dočim ie bil hrvatski vernik nekoliko bolj ponižen in pasiven. To se je videlo tudi pri popoldanski procesiji.
Ob 4. popoldne Je bila velikanska procesija udeležnikov evhartstičnega kongresa. Vlaki iz vseh krajev Hrvatske, Slavonije, Bosne, Dalmacije in Slovenije SO ves dan dovažali nebrojne množice vernikov. Pisana £taierska je bila posebno dobro zastopana. V vrstah
pO deset ln dvanajst pobožnih vernikov se je prorcesija s Kaptola pomikala po glavm'h ulicah mesta. Procesijo je vodil papeški nuncij Pelegrinettl, za njim pa ostali jugoslovenski episkopat. Kako velikanska je bila ta cerkvena procesija, si napravimo lahko sliko, da so se zadnje vrste zc!5et vrnHe nazal na Kaptol ob pol desetih ponoči, tore! lahko računamo, da se !e nrocesile udeležilo okoli 50.000 oseb. Mestno občino ljubljansko sta pri tej cerkveni slovesnosti zastopala podžupan dr. Ivan Stanovnik in obč. svet. Miha M o š k e r c.
Na čelu procesije so korakali Slovenci s svojimi duhovniki. S svojimi banderi In društvenimi zastavicami so verne udeležnice zelo glasno molile le »Ceščeno Marijo« in rožni venec vmes pevaioč cerkvene pesmi.
Ob straneh po ulicah je gledalo na tisoče in tisoče zagrebških meščanov procesijo. Vsi so občudovali prekrasne narodne noše Slovencev, bili so vmes tudi Bohinjci. Na zunaj znajo Slovenci po mnenju Zagrebčanov pokazati svojo pobožnost tudi z narodno nošo.
Drugačna slika je bila, ko so se pokazali Hrvatje, pomešani iz vseh krajev. Hrvatje niso prišli v narodnih nošah, le Podravine! in nekateri Bosanci. Kongresa se je udeležilo veliko število dalmatinskih Hrvatov, a jih ni bilo spoznati, ker so bili v navadni civilni obleki. Hrvatje danes obžalujejo, da tudi oni niso izrabili te prilike in da niso svojega verskega prepričanja dokumentirali tudi v narodnih nošah.
Zabeležiti pa je še eno dejstvo, da so bili med Hrvati v pretežnem številu razni kolonisti iz vseh krajev Hrvatske, posebno Cehi, Nemci in Madžari. Hrvatski kmet v splošnem je ostal napram tej cerkveni pobožnosti pasiven.
— Zagreb, 20. avgusta. (Izv.) Mestni župan Heinzl je snoči na čast prirediteljem evharističnega kongresa priredil svečano večerjo, na katero je bilo povabljenih izredno veliko število uglednih in vodilnih kongreslstov. Svečano so večerjali papeški nuncij Pelegrinettl, jugoslovenski episkopat, minister ver dr. Janjič, pokrajinski namestnik dr. Cimič, general Srečkovič in druge visoke osebnosti.
Nuncij Pelegrinetti Je z uspehom zelo zadovolen. Vskiiknil je škofom: »V! imate zares krasen narod!« Nuncij je občudoval treznost, dostojno obnašanje in notranjo pobožnost hrvatskega naroda.
Nuncij Pelegrinetti ostane v Zagrebu do 25. avgusta, na kar odpotuje v LjubPano, da se udeleži slovenskega katoliškega shoda.
— Zagreb, 20. avgusta. (Tzv.) Ves čas velike evharistične procesije je bil na ulicah, kjer se je pomikala, ustavljen popolnoma ves promet. Tudi pasaža z ene na drugo stran je bila prepovedana. Zaradi tega aq se, zelo zakasnilo tudi
gledališke predstave. Nekateri obiskovalci gledališča so še le po poldrugoumi zamudi mogli dospeti do gledališča. Tudi operni pevci in godbeniki niso mogli prispeti pravočasno, zaradi česar se je predstava zamudna za eno uro.
RESEN POLOŽAJ NA ŠPANSKEM, Poraz vladinih čet. —» Zmaga upornikov.
— Madrid, 19. avgusta. (Havas) Uradno iavbajo: Trdovratni odpor revolucionarnih čet Je prisilil vladine čete, ki so ooerlraTe v okolici Melite, na začasni umik. Na strani vladinih čet je bilo 12 ofichiev ln 221 mož mrtvih ali težko ranjenih.
Državni podtajnik vojnega ministrstva ie Izjavn, da se bodo operacije nadaljevale. FRANCOSKI ODGOVOR NEMČIJI
— Pariz, 19. avgusta. (Havas) Francoski odgovor Nemčiji bo v torek odposlan v London.
SESTANEK VLADARJEV DR2AV MALE ANTANTE.
— Praga, 19. avgusta, (izv.) Po poročilu »Tribune« se sestanejo romunska in jugoslovenska kraljevska dvojica ter predsednik Masarvk koncem meseca septembra na gradu Topolčane na Slovaškem.
SPREMEMBE V ČEŠKOSLOVAŠKI VOJSKI.
— Praga, 20. avgusta. (Izv.) Kakor poročao »Narodni Listy«. pripravlja ministrstvo za narodno obrambo znatne spremembe na vodilnih mestih. Za namestnika vojnega ministra bo imenovan general Gajda, za namestnika šefa generalnega štaba pa general Sirovy poveljnik češkoslovaške dobrovoljske armije v Sibiriji. Načelnik pisarne vojnega ministrstva postane general Čeček.
ROVARENJE SLOVAŠKIH KLERIKALCEV.
— Praga, 20. avgusta. (Izv.) Po poročilu »Češkega Slova« se na Slovaškem po večjih krajih organizirajo posebne obrambne formacije slovaške ljudske stranke, ki imajo poseči pri prihodnjih volitvah v aktivno volilno borbo za zaščito ludovcev. Formacije slone na separatističnem načelu.
MADŽARSKA POD KONTROLO.
— Dunaj, 20. avgusta. (Izv.) Kakor javljajo iz Budimpešte, bo Društvo narodov po končanih posvetovanjih o dovolitvi posojila Madžarski predlagalo kontrolo madžarskih financ v osebi generalnega komisarja, kakor za Avstrijo.
CUNO IN STINNES POTUJETA V LONDON.
— Pariz, 19. avg. (Izv.) Bivši kancelar Cuno pride prihodnji teden v London na povabilo nekaterih članov angleškega poslaništva v Berolinu. Neki danski list naznanja, da pride v London tudi Stinncs. — Bivši kancelar Wirth pa je na potu v Moskvo v diplomatični misiji; tam se nahaja že francoski senator Beourz'e.
POLOŽAJ V NEMCIJL
KRVAVI IZGREDI.
— Berlin, 16. avg. (\VoIff.) Generalno stavkovno gibanic se je tekom včerajšnjega dneva Se ojačilo. Delo počiva v 34 podjetjih. Delavska udruženja so izdala proklamacije, v katerih izražajo svojo nezadovoljnost napram stavki in pozivajo delavstvo, naj se vrne na svoja mesta. Delodajalci so sporazumno z obratnimi sveti in strokovnimi organizacijami ponudili delavcem nekatere ugodnosti, ki pa so lil le-U odklonili.
— Berila, 16. avg. (K) »Vorwarts« poroča, da Je prišlo včeraj popoldne v Dattela dO krvavita Izgredov. Množica demonstrantov je navalila na magistrat ln pretepla občinskega svetnika VVillfa.
— Upsko, 16. avg. (VVoiff.) Komunistični obratni svet Je na svoji seji sklenil, da odstopi od parole gleda generalna stavke.
— Berlin. 16. avg. (VVoiff.) Preskrba z ŽIvHl se le v mestu nekoliko izb-IJšala. Zlasti mast se v zadnjih drrti pojavila na
trgU V Zadostni količini. Trdi kromn?r|a In sočlvja Je na trgu tol'ko. da zndnstrje za prvo sito. 5?taf?*f!čnl nrad le Izračunal, da so !• eksistenčni m'nlmum zvišal ▼ nflmari s predvojnim i36.935 krat. Cena so poskočile x primeri % prejšnjim tednom za 122 %
Šumarski kongres.
GLAVNA SKUPŠČINA JŠU.
LJubljana, 20. avgusta.
Prve tri dn! tega tedna se vrli. knkor smo te kratko »poročali, kongres Jugoslovanskih lurnarjev. Tekom včerajšnjega dneva so prlhalal! udeležnfkl kongresa la vseh krajev nnše države. Sumarji, vozeč se po progi )u*nf J^eznlce. %p z zadlvlje-njem občudovali naše Posavje. sotesko od Laz- pa tja do Zidanega mosta. Odbor Je sprejemal fposamne člane na kolodvoru ter jim takol odkaz?.! primerna stanovanja.
V veliki dvorani Nar.-dnega d^m Je danes rb 9. dopoldne pričela redna glavna sKuataaia JSU. Nr-vzoSfh Je nad 200 članov in delegatov h. raznih krajev države, med njimi radi Iz Češke.
Zelo Številna ie rerrrer en tanca na tem kongresu. Slovesni otvoritvi so prlsosrvo-val!:generaln! konzul Č?P dr. Otoflmf Bene?, Trgovsko In obrtno zbornico zastopata predsednik Ivn Knez ln tilnik dr. V'k-tor M urnik, za Zvezo fnclus'rljcev Inž. Milan ŠnMJe. za me<rno oblino obč. svet. Jostp Pire. KmetHsko družbo noetoredsed-nik Jare, oddelek za kmetllstve svet. J. Sancin, Slovensko lovsko društvo predsednik dr. Ivan Lovrenčlč, agrarno direkcijo svet. Viljem Putrek, ministrstvo za šume fn mde načelnik dr. Lujo Novak, oddelek za Sume In rude dvor. svet. In?. Rusija. tidniŽeTi'e Šumarskih ipoduradn'Vov krallevme predsednik    Mlan Šotč.
kranMco Industrijsko družbo Intr. dr. Sn-5*er?lč. drnStvo okrajnih StrrnarJev Jostp Drachsler. Društvo jrosnodarskin in sumar-skfh uradnikov v OsIJefcu In2. Peter Rohr, Zvezo za ptnfskj promet rajnik A. PIntar.
Podpredsednic Udruženla Milol Clr-kovtč Je otvori! mesto odsotnega ln zadržanega predsednika redno glavno skupSčl-no s (pozdravom navzočih članov ln zastopnikov ramlh Javnfh In kulturnih kor-poradl. Skrp??!na se vrli v legH bel! Ljubljani. Dve leti dela po IzvrSenem udruženju lugoslovensklh Sumarjev Je malo, toda (Posrečilo se Je mnogo storiti v okrepitev OTganrzacfe. T/druženje je postavljeno na krepko odlago. Delovalo se Je v organizacijskem pravcu. Lansko leto Je že Izšlo potom udruženja več strokovnih knjig. Organizacija Je aktivno posegala v sestavo gozdarske zakonodaje ter Je delovala vedno pri vseh gozdarskih vtoraSanllh sporazumno z ministrstvom za Sume ln rude.
Podpredsednik Je poleg ostalih gastnjp-nfkov raznih korporncll In oblasti Jpozdra-Vll tudi zas+oonlke češkoslovaške m sicer: predsednika Sumarskega Udruženja ČSR Inž. Fflrsta m odbornika mž. Maleea, kakor tudi zastopnika čeSkoslovaSkega ministrstva za poljedelstvo geti. dir. Inž. dr. Slmana. Dalje je podpredsednik predlagal, da kongres odooSlje udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru I. na Bled te-ie vsebine:
Clanl J§U, zbrani na drug! redni sktip-SčTnl v Lfabljanl smatralo za svojo nalsve-tefSo dolžnost poslati Vasema Vel. svojemu Visokemu pokrovitelju Izrazo svoje neoma-
jene zvestobo In odanosti.
Dalje je kongres poslal -pozdravno br-zefevko ministru za Sume in rude dr. Milanu Srsklču. v katerem kongres pozdravlja najvišjega zastopnika Šumarstva s prepričanjem, da bo pod njegovo upravo Šumarstvo zavzelo, ono mesto, k! mu po pravici pripada v takovainl {panogi narodnega go-sodarstva.
Ministru zemljedclstva ČSR dr. Hodil Je bil tuđ) brzojavno a kongresa odposlan bratski pozdrav.
Kongres je z velikim navduSenjem sprejel predlagane brzojavke, člani udruženja pa so dalie priredili Iskrene pozdravne ovacije doSHm češkoslovaškim gostom.
KongTes so oflclelno pozdravili v Imena Udruženja Sumarjev CSR predsednik inž. Fflrst ki Je T>ovdarJal važnost stikov med češkoslovaškimi ln Jugoslovenskimi Sumarji in v prisrčnih besedah želel skupščin! najboljših uslpehov.
Delegat mlnistr. za poljedelstvo CSR mf. dr. štaian Je pozdravil kongres v Imenu čeSkoslovaSke vlade.
Za tem Je ipodpredsednik Clrkovlć navzočim pokazal krasno darilo češkoslovaških Sumarjev, kl so Je poslali češkoslovaški kolesi našemu Udruženju kot doka* bratske vzajemnosti. Darilo Je bilo sprejeto z velikim navduSenjem.
Nadalje so sledili pozdravi zastopnika ministrstva za Sume In rude dr. Novaka, zastopnika mestne o>bč!ne Josipa Plrca. zastopnika Zveze industrijalcev dr. Rekarfa, načelnika oddelka za kmetijstvo svet. Ivana Sanctna, zastopnika ruskih Sumarjev Nemanova in predsednika Slovenskega lov" skeg^ društva dr. Ivana LovrenčlČa.
Pismeno so pozdravil! skupSčmo veliki župan 'dr. Lokan, Zemaljski savez Industrijalaca v Zagrebu, rektor univerze dr. AleS Ui*»«lč>ilk, Se! Sirm?rskega odseka v 5fr!itu nadstvet. Inž. Orublč. obhstn! podžupan mariborski dr. V. Pfe!f*r, olmln! glavar v RadovUfct dr. Vavpotfč, mSpektor Jek!e\ predsednik Združenih papirnic dr. Karel Trtlltr, Sef Inspektorata drž. železnic Rlh. Negovetfč, delegat mtnfsrrsrva financ dr. Karel §avn»k, Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu. Inž. Milan Suk* fle v Imemi liubljanske sekelje Društva Inženirjev (n arhitektov, za Zvezo Industrlj-cev mž. Antoe Rndež ln dr. Rekar. Imenom Inženjerske** udruženja Inž. Koprlvnfk, vodja okrajnega glavarstva Konjice Mah-nlč.
Sledili so na to po dnevnem redu določeni referati r***mnfh rvfborovm funVclJo-nartev, kf so bil! končan! ob 12.30. O tem dalje hrtrf.
Doseda«ff odbor fa dobil soglasen tb-solutorli. Volitve novih članov glavne uprave so preložene na popoldansko iborova-me.
Politih vesti.
Sctfafte t>o tonit*o!sMfc kartah Dntftva za zvVadHo SakoUkega
4oma v opodnji Šimi jvjcaii^touikft^
=2 Nmi poslanik v So//// g. Milan Rakič* Je odpeta*'* na svoje SltllbeilO tnrs'n, ko je nali vladi obširno referiral o položaju v Bolgarski.
ar Uradniški zakon stepi v veljavo L laptembra. Iz Beograda poročajo* da je Nj. VeL» kralj že podpisal uradniški zakon, ki se objavi v aSlužbonlh Novt-naht 1. septembra ter stopi lakuj v veljavo.
= Strajk mornarjev končan. V seji ministrstva saobraćaja je bilo prečitano poročilo o željah in aahtevah mornarjev, ki pravijo, da se vrnejo na delo samo v Slučaju, ako se obnove črte. kl so obstojale pred štrajkom in da se regulirajo plače naidaljc tekom enega meseca po obnovi prometa. Po živahnem ragjrovoru so se sprejele zahteve mornarjev po vpostavitvl vseh črt. Prečita-lo se je tudi pismo Zveze brodo'astni-kov s Sušaka, kl pravi, da bo obnova začasna dotlej, dokler se vprašanje df« flnitlvri3 ne regulira s POKOdbO med vlado in družbami. Nadalje se je preči« talo tudi poročilo Jadranske plnv: \ ki pravi, da je štra'k že prenehal. > :-no ministrstvo je odredilo za poveljstvo vojne mornarice v Boki Kotorski, da preneha s prometom z vojnimi brodovi, ker se smatra štrajk za končan.
= Rusom prepovedana raba na*Hi aeroplanov. Pred kratkim sta pobunila dva l?usa na nekem naSem vojaSKem aeroplanu. Od takrat dalje je strogo zabranjeno ruskim letalcem, ki so pri nas v voJaSki službi, letati z našimi avl-jonl
=» lnfamen italijanski članek proti češkoslovaški. V listu »Fiamma Nera« je napisal neki Giuscppe Leonardi infamen članek proti Češkoslovaški. Pravi, da je na ruševinah avstro*ogrske države nastala tudi Češkoslovaška, katero pomembnost in veljava se pretirava no neverjeten način toliko s strani Francije, kateri je Češkoslovaška usuž-njena, kolikor s strani intrigantske Srbije, kateri jo zaveznica. Napada in blati Maaarvka in Beneša. O slednjem pravi, da je bil svojčas plačan agent ne le iz tajnih fondov beogradskih, marveč tudi iz onih ruskega poslaništva v Parizu in potom tega je bil tudi v službi francoskega ministrstva za vnanje zadeve. Italijanski Člankar navaja potem bajko o italijanski zmagi pri Vittoriu Venettu, katera je dala svobodo tudi Ce5koslova5ki. Francija je zahtevala in tudi dosegla za polbar-barsko Srbijo nezasluženo povečanje na Škodo osmih sosednih narodov, ki jih je Francija potisnila v suženjstvo. Nove države • naslednice, ustvarjene umetno in z intrigami, čakajo od trenutka do trenutka na svoj razpad in nikdo ne bo mogel tega preprečiti kljubi visokemu protektoratu imperialistične Francije. Leonardi se na to povspne do te»le trditve: »Dokler bodo imeli oblast v svojih rokah sedanji češkosio* vaški vladni možje, ne bo mogla Italija nikdar računati na iskreno prijateljstvo češkoslovaške, marveč se bo morala čuvati pred zavratnimi prijatelji, ki iščejo priliko, da bi storili kaj slabega Italijanom. V dokaz za to dokazuje dejstvo, da hodi dr. Bencš kot agent Francije iz Pariza v London, kjer eku« 5a, da bi ublažil mržnjo, ki narašča proti francoskemu imperijalizmu z vsakim dnem.« Tako piše proti Ce?ko« slovaški glavno glasilo arditizma. Ne* zaslišano v času, ko se češkoslovaška vlada briga z vso vnemo za povzdigo Trsta ln so bile pred kratkim objavljene trgovske številke, ki to najbolje podpričujejol Ali oni, tam v Italiji, res prav hočejo odtujti Trstu vse zar ledje?!
is Za zgradbo kasaren za finančno stražo na  Italijansko - avstrijski meji
je določena vsota 5 milijonov lir, kakor je razvidno to Iz Italijanskega kraljevskega dekreta 17. t. m.
= Sedanja bolgarska vlada se nahaja v zelo težkem položaju, Li^a bolg-arskih oficirjev, ki je Igrala pri prevratu odločilno vlogo, je nezadovoljna s Cankovo vlado. Baje Cankov v kratkem odstopi in na njegovo mesto pride naibrž general Lazarev. eden najodlič-nejŠih članov oficirske lige. Njemu «e mogoče posreči stvoriti in utrditi blok meščanskih strank in zatreti zemljorad-niško propagando.
— Slavnostna Številka »Nezavlslme Makedonije«. Makedonski emigranti v So* flJI so Izdali ob priliki proslave 20 letnice takozv. Illndenske epopeje ponebno Ilustrirano številko svojega organa »Nezavlslma Makedonija«. List prinaša več slik \i časov borbe za osvobojenje Makedonije In oduševljenih članov o potrebi entriičnega pokreta ra avtonomijo Makedor.'Je. Sploh jo značilno, da se to gibanje po prevratu v Bolgariji vedno bolj širi. Treba bo paziti, da makedonski separatizem ne zraste naš! zunanji politiki čez glavo.
• Dragocenosti In biseri bivšega co-sarla Karla. Te dni se vrši v St. Oallnu v §vlci kazenska razprava proti biranu £tcl-nerju, kl Je obtožen poneverbe v ?kodo bivšega cesarja Karla. ?telncr je bil upravitelj Karlovega premoJenla. V Parizu je prodal več dragocenosti ln biserov, pri prodaji pa si je prldržal znatne zreške, baje do 250
Gnsonifarsfvo.
—g Tedenski pregled zagrebškega žitnega trga. Zagreb. 18. avg. Tendenca ipre-teklera tedna je bila stalno slaba rdi jačje ponudbe In dobrih žetvenih rezultatov tako, da so cene od ure do ure nazadovale. Koprni je bil v pričakovanju znižanja cen vzdržljiv. Do spremenitve  te  tendence bi prišlo v slučalu znižanja uvoznih carin, ker M se rene dvignile. Navzlic temu ne pride do velikega eksporta, ker se naše cene ne-*Te*tano glbl'elo okoli svetovne paritete. Padi tega konkurira Inozemska moka, zlasti v Dalmaciji itnliianska, ki je po kvaliteti slabša, od domače, vendar cenejša ln Je trgovcem v Dalmaclil s tem povzročeno nm^go škode.   Zahtevajo   uvedbo novih uvoznih carin ali zabrano uvoza stare moke. Na tr??šču so pretekli teden notirali v dlnaH'h: Pšenica Je notirala početkom ted-** 3f,r\_3*250, koncem  tedna 325—337.50 ln sicer   baške ln sremske provenlience. medtem sta bosanska In srbijanska, kl sta to leto zelo dobri, okoli 25 para pod najnižem notiranjem za sremsko blago. Blago rz B»cke se je zadnje dni Inhko prodalo no M.o Dm, pariteta Zajrrcb. Pž je notirala 275 »h postaja v Bački. V ostalem Je bre* kup-??*>. Oves Je tekom tedna nazadoval, cene s* s* gibale od 315 do 265,   z ozlrom na razifre v kvaliteti ln čas nalaganja. Ječmen se Je še malo trgoval. Notiral Je nom. **>m'>dn! 2S7.50. zimski 250—2*2.50. Koruzi je ostaja zanemarjena In Je bflo edino h k#ncu  tedna  nekoliko povpraševanja. Tr-irrrvana Je bila po 262.50 ab postale ln 355 ab Zagreb. Stanje koruze Je povollno. zlasti JI Je koristil zadnji dež. Moka je prikazovala slabo tendenco. Znemke prve vrste *o notirale 5.90—6 Din ab mlin, slabše 25— 50 nara cenele. Povpraševanje za otrobe le bilo povprečno In so notirali pTotl kvaliteti 125—160 z VTCČaml od jute vred, poševno ab mlin. Fižol prihaja redko na tr-*?5če In notira beli 3.75 do 4, pisan! 4—4.25 ab satovoma postaja.
—g Tržne cene v Maribora. Od tržnega nadzorstva novo Izdani tržni cenik vse-bu'e nasTTOtl zadnjemu cenilcu zopet več •podraženja nejro padanja cen. O podraŽe-
nfu mesa smo že poročali. Mesni Izdelki Izkazujejo še stare cene. Podražile so se konjske kože od 175 na 150—225. Podražila so se jajca od 1.25 do 1.50 na 1.50 do 1.75. V špecerijskem blagu se Je podražila I. kava od 60 na 70 Dtn. Ječmen Je poskočil od 3.35—3.50, ajda od 4 na 4.50, nasprotno Je cer:* ovsu padla od 5.75 na 3.50, prosu 4.50 na 4. fižolu od 6 na 5. V mlevsklh Izdelkih Gnoka) se Je cena znižala na Din 25. Krma i« zgubila najnižjo ceno 87.50 In je ostala pri najvišji ceni na Dm 112. Pri sladkorju 5* cena padla od 27 na 25. Drugih posebnih sprememb v cenah nI opaziti.
—g Svinjski semeni v Maribora. Na svinjskem sejmu dne 17. avgusta se le pripeljalo 111 svinj. Cene v kronski veljavi: mbdl preŠiČJ 5—6 tednov stari 900—1000, 7—9 tadnov 1200—1100, 3—4 mesece 3000 —*400, 5—7 mesecev 480—5300, 8—10 mesecev stari 5800—6000, —1 leto 7500—9400, 1 kg žive teže 90-100. 1 kg mrtve teže 110-120. V primeri z zadnjim sejmom so se cene za mlade prešiče nekoliko znižale, za stsrejše pa zvišale.
Kultura.
— Po zaključku umetniške izložbe klu* hm »Vesne« na Bledu. Izložba je bila za* Vljučena, kakor Je bilo določeno, 16. t. m. Poset na splošno ni bil slab, vendar se je opažalo, da domače blejsko občinstvo iz* lo*be ni poserilo. Vstopnina radi tega ne izkazuje pričakovanega suficita, iz katerega bi bilo klubu mogoče odriniti del za PrcŠer* nov somenik na Bledu, kakor je bilo name* rarano. Drugače pa moraio biti razstavjalcl zadovoljni, kajti prodanih Je bilo okroglo 20 % rloženfb del. Prireditev je bila kro* nsna s posetom Nj. Vel. kralja, ki se je o izložbi zelo laskavo izrazil. Klubu »Vesna« je ta izložba nov dokaz, da je na pravem potu. Nadaljevati hoče z izvajanjem svo* jc£a programa: širiti smisel za umetnost 8 pnreiflnjem razstav v raznih krajih naše do* movine. Tretja klubova izložba se bo vršila v Zagrebu meseca oktobra t. 1. PH tej raz* stavi bo sodeloval tudi klub »Grohar« iz Maribora.
Dnevne vesti.
Sokolsfvo«
PLAVALNA TEKMA. Sokolsko društvo v Črnomlju je priredilo dne 15. t. m. plavalno tekmo, ki se Jo vršila na romantično ležeči Lahinji ob veliki ude* ležbi od strani občinstva, kakor tudi od strani tekmujočih. Točno ob pol 3. so od* plavali prvi Člani na 100 m, nato je sledil oddelek za oddelkom, skupina za skupino; tekma se je vršila v najlepšem redu ob 5. Člani ao plavali na 100 m, 200 m in 500 m, članice in gojenke na 50 m, moški naraščaj na 100 m In moška deca na 50 m.
Zvečer se je vršil v hotelu Lackne? pri* jateljskl večer, na katerem ao ae razdelile zmagovalcem In zmagovalkam nagrade: so* kolske diplome ln knjige ter kipi Tvrša, Fugnerla ln Oražma. Prva mesta so dosegli: pri" članih na 100 m ln 500 m br. Pavlin Daniel, na 200 br. Sk u b i c Pepe. pri čla* nirah s. Vera Malerlčeva, pri gojen* kah Marija Starihava, pri moškem na* rašča ju S k u b i c Julij ln pri moški deci Pa j fer Vlado.
Sokolsko društvo v Črnomlju je prvo sokolsko društvo, ki Je priredilo tekmo v plavanju, želeti bi bilo, da bi tudi druga dru* štva sledila temu dobremu vzgledu.
— Sokol 1. Preminul Je naš brat Slavko Turšlč. Bratje, kl Imajo kroj, se poživljajo, da se udeleže pogreba, ki se vrši Jutri v torek ob K 6. uri Iz Prisojne ulica 7. Zbirališče Članstva v kroju ln pevci na Tabora ob 5. pop. Skušnje pevcev danes zvečer ob 8. url na Taboru. Načelnik.
— Jezdni odsek telovadnega društva Sokol Lltihllana, vabi brale člane na celodnevni Izlet na kon'fh. kl se vrit v nedeljo dne 2. septembra 1923. Prijaviti se Je najkasneje do 25. avgusta pri bratu načelniku Pranketu, Ootpotka ulica 7, kafrci da jtt-
V Ljubljani, dne
— Kraljevska dvojica pri Peričniku.
Včeraj, v nedeljo popoldne, se je kraljevska dvojica z avtomobilom pripeljala v Mojstrano in nadaljevala pot proti Vratom. Pri Peričniku se Je avtomobil ustavil, kralj in kraljica pa sta z največjim užitkom občudovala prekrasni slap In njega divno okolico. Nato sta se vrnila proti Mojstrani. Planinci, ki so sreča-vali kraljevski avto, so vladarski par povsod navdušeno pozdravljali. Tudi v Mostrani je ljudstvo spoznalo kralja in ga spoštljivo pozdravljalo. V soboto je kraljica Marija sama posetila Kranjsko goro, se peljala do državne meje in se nato vrnila na Bled. Povsod, kjer so jo spoznali, ji je ljudstvo prirejalo iskrene ovacije.
— Kraljevič GJorrfe odpotuje, kakor poročajo iz Beograda, koncem tekočega meseca na Angleško.
— Ministri na Bledu. Včeraj, v nedeljo, se ie pripeljal na Bled minister pravde g. dr. Ninko Peric. Z njim se je vozil tudi g. Ljuba N e 5 i 6, zastopnik ministra zunanjih del in novi naš poslanik v Pragi, ki je pa odšel na oddih v Bohinj, kjer ostane nekaj dni. V Bohinj je prispel tudi bivši minister g. dr. Voja Marinković.
— Odboru društva »Dečji ln mate-rlnslk dom kraljice Marije« je izročila te dni osebno ga. Danica Dim. Hristi-ćeva, dvoma dama Nj. Vel. kraljice Marije in predsednica Narodnega ženskega Saveza, dar kraljice Marije za Dečji in Materinski dom 50.000 Din. ffkratu je prinesla tudi čisti donos »Dečjega dneva« na Bledu 31.019 Din. — Dar kraljice je določil odbor kot prvi kamen za zgradbo doma, ker je svoj dosedanji razpoložljivi kapital porabil za nabavo inventarja doma, ki je sestavni del »Zavodu za soc.-higijensko zaščito dece« v Ljubljani. Zgledu kraljice, ki je pokazala s svojim darilom, kako globoko da razumeva Idealno stremljenja društva, bodo gotovo sledile Slovenke ln Slovenci in pomagal! tako društvu, da Čimpre-Je uresniči svoje dalekosežne načrte na polju zaščite dece in mladine. Odboru je nad vse pr'jetna dolžnost da se javno zahvali gospe Danici Dim. Hristiće-vif ki je s tako požrtvovalnostjo in ljubeznijo aranžirala »Dečji dan« na Bledu. Kot predsednica Narodnega Ženskega Saveza je podala s tem dokaz, da je Savez, kl je lansko leto na kongresu v Ljubljani izčrpno obravnaval vprašanje o zaščiti dece in mladine, pod njenim vodstvom vsikdar pripravljen tudi na podrobno in praktično delo za našo deco. Odbor Izreka tudi iskreno zahvalo odboru »Dečji dan«, v katerem so v lepi, sestrinski slogi delovale Srb-kinje in Slovenke za Č'm lepši uspeh celodnevne prireditve. Od besed o skupnem sodelovanju vseh žen v naši državi smo prešli na dejansko delo in to je velik moralni uspeh blejske prireditve pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Kraljica na čelu vzajemno delujočih Jugoslovenk, to je za nas najlepši dokaz, da nas ne bodo razdvajala nikdar strankarsko politična vprašanja in da smo našli skupno polje za najbolj plemenito delo v korist državi in družbi.
— V soboto so pokopali v Ljubljani mladega, komaj 30 let starega trgovca gosp. Josipa Štrlet a. V Bohinj je Šel, da se oddahne od vsakdanjega dela. Zadovoljno je preživljal avoje počitnice in mislil oditi Še na Brezje. V torek popoldne se je vozil v družbi po Bohinjskem jezeru in potem se je kopal na plitvejšem kraju. Ko je pla* val, je kar naenkrat zaklical proti svojemu prijatelju g. Korošcu: »Ciril, Ciril!« Roko je pomolil kvišku, pri tem pa je že izginje* val pod vodo. V čolnu je bil tudi župnik Močinovec iz Drvente v Bosni, ki mu je pomolil veslo, ali Strle je, zadet od kapi, tonil pod vodo. Srb Simič, ki je bil tudi v njegovi družbi, je skočil v jezero in spravil na površie Strletovo truplo z veliVfm tru* dom. Prišla sta zdravnika primarij dr. Jen* ko ln dr. Stoje, ki sta mogla konstatirati samo smrt. Med letovičarji je narastlo vc* liko sočutje za nesrečnega Strlcta. Njegov prijatelj g. Korošec se je potem potrdil za prevoz trupla v Ljubljano. Na skali, kjer se je ponesrečil, so naSli cdnrto knjigo Tomaža Kempčana »Hodi za Kristusom!« Pokojnik je imel srčno napako. Bil je živa* hen in liubeznjiv mlid mož, katerega je spoštoval in cenil vsak, kdor ga ie poznal. Na i počiva v miru! — Maša*za6f*jsn:ea za pokojnim SfrIetom bo v četrtek dne 23. t. m. ob pol 7. uri zjutraj ▼ cer vi sv. Jožefa (pri Jezuitih).
— »Jutro v« uvodnik o »Slovenskem Naroda« je zbudil po LJubljani veliko smeha. Zlasti Je ugajal dovtip, da »Jutro« postane »glasilo Slovencev« m da bo pospravilo jugoslovenščino med staro šaro. Ubogi Ilešfč se Je baje razjokal nad nehvaležnost-Jo m nedoslednostjo mladinskega sveta, rludomušnežl trdijo tudi, da je nova separatistična orijentacija »Jutrovih« Jugoslo-venov posledica nedavnega kamniškega Izleta dr. Žerjava In njegovih novih »prijateljev«. Dobra je tudi »Jutrova« šala z »ve-srbstvom« radikalne stranke, dasi je po Ljubljani prav dobro znano, kako to se mladini, ko so bfll v koalicijski vladi, laskali radBcalcem m jim ponujali nasilno odpravo slovenskega Jezika ln značaja IJud-Uudskfb šol Itd., kar pa so radikali s primerno gesto odklonili kot nekulturno prill« zovanje. Dr. Žerjav se Je baje tudi prfdušll, da ne gre v nobeno novo koalicijsko vlado z radikali, kar se smatra za precej objektivno m verjetno, odkar ni več poslanec. »Jutru« In mladinom nal blsfoalov ln araiV
19. avgusta 1923.
— Počasi, počasi, prijatelj rz Kopitarjeve ulice, da se preveč ne zaletiš in da ti ne zmanjka sape v grlu. Kdo je bil tisti, kl je pisal o novi bolgarski vladi, da »meščanskemu bloku, v katerem se nahajajo izkušeni politiki, ae moremo prisoja ti politične nerazsodnosti« ln kdo sedaj kriči o rver-stvu cankovistov? In kako it strinja s »Slovenčeviml« nazori zgražanje nad obsodbo komunističnih razgrajačev, ki so ropali ln pobijali mirno plevensko prebivalstvo In dobili za svoje delo zasluženo plačilo? Kaj če bi obsojeni bolgarski komunisti (posnemali svoje Idejne brate Iz Petro-grada, kl so predlansko leto pred mašo pri" šil v poljsko katoliško cerkev, vzeli Iz ta-bernakla monstranco, vrgli na tla Najsvetejše, prelomljeno monstranco pa pobasall pred osuplimi verniki v malho? Morda bi jih tudi tedaj »Slovenec« zagovarjal, morda bi bilo v skladu z njegovo ideologijo, ako bi jim vlada dala zato še posebno nagrado? Seveda Je hudo ln kočljivo sedeti s komunisti za skupno mizo, operirati s komunističnimi gesli in zapeljevati ljudstvo s piškaviml obljubami, t druge strani pa molčati takrat, ko gredo komunisti za svoje roparsko Junaštvo na vešala. Toda s takozvanim! komunisti, z našemljeno Imitacijo, ki bi JI Ljenin že davno preskrbel zasluženo mesto v (podzemlju črezvlčajke, to za silo še gre. Nikakor pa ne gre tako nesmiselno zavijanje, kakor ga je zagrešil »Slovenec« v svoji nedeljski hejliberalni notici. Od dr. Kramara do Kirlla Romanova je nekoliko večja razdalja, kakor od dr. Korošca do Karla Habsburškega. Kakšno lice Ima klerikalno dvoživkarstvo ln njihove patentirane metode polemike, pa je najbolje razvidno lz tega, da je »Slovenec« izumil locično zvezo med navadnim kazenskim postopanjem kot posledico kriminalnega prestopka In koncentracijo naprednih političnih sil. Kaj Je tu skupnega, ne vemo. Vemo pa, da taka koncentracija nI všeč »Slovencu« ln to bo menda tudi edini vzrok, da je maček zacvilil.
— Smrtna kota. Danes zjutraj Je umrla
v Ljubljani ga. Marija Korenčan roj. Rt-har, soproga železniškega uradnika v LJubljani. Pogreb se vrši Jutri v torek 21. tm. — V nedeljo 19. t m. pa Je po daljši bolezni preminul zobotehnik g. Slavko T u r S i č. Pogreb se vrši jutri v torek 21. t m. Naj v miru počivata.
— Državni tehnični Izpiti. V ministr* stvu gradjevina se bodo vršili meseca aep* tembra državni tehnični izpiti. Prijave za izpit se imajo predložiti do 1. septembra.
— Mednarodna zdravniška komisija. Po sporazuma o mednarodni izmenjavi zdravnikov odpotuje prlčetkom prihodnje* ga meseca mednarodna zdravniška komi* sija v Severno Ameriko. Naše zdravstveno ministrstvo je odredilo za našega delegata pri tej mednarodni zdravniški komisiji go* spoda drja. Ivana Kuna.
— Mednarodni konffres profesorjev te prične dne 27. t. m. v Pragi. Na kongresu do zastopanih 42 držav. Iz Jugoslavije pri*
de jo triie delegatje.
— Poroka na Triglavu Danes v ponedeljek 20. tm. se je vršila v kapelici pri Triglavskem domu na Kredarici poroka g. M. Orodna, bančnega uradnika na Dunaju, z gdč, Leopoldino Mlklavčlčevo. bančno uradnico v LJubljani. ženltovanska družba je odšla v nedeljo zjutraj lz Aljaževega doma v Vratih na Triglav. 2enItovanska pojedina bo v Aleksandrovem domu pod Triglavom.
— Teenorlst Šimenc okraden. Te dni se Je mudil v Benetkah tenorist naše ljubljanske opere g. Šimenc. Ko je kupoval na
Lldu vozni listek, je za trenotek položil na klop svojo listnico. Ko je zopet segel po niej. je nI bilo več. V listnici so bile poleg ne baš velike svote denarja potne listine.
— Z Vrhnike. Dne 15. tm. se je vršil na Vrhniki protestni shod obrtnikov In trgovcev lz celega sodnega okraja vsled neznosnega obdavčenja, Shod je bil nepričakovano dobro obiskan. Padale to na režim obdavčenja ostre obsodbe zlasti na to, da je ravno ljubljanska okolica osobito pa Vrhnika neprimerno kruto obdavčena. Soglasno se je Izvolil odbor, da donese pismene In ustmene pritožbe na najvišje pristojno mesto. Obrtniki m trgovci, posnemajte!
— Otvoritev pomožno pošte »Pertoča« Dne 1. septembra 1923 se otvori v PertočI v Prekmurju nova pomožna pošta z uradnim nazivom Pertočh (Cankova). Ta pomožna (pošta je podrejena pošti Cankova. s katero bo Imela zvezo vsak dan razen ob nedeljah. V obeliš pomožna pošfe Pertoca spadalo kraji Pertoča, Ropoča ln Motovil-cl, ki se hkrati Izločijo Iz dostavnega okraja pošte Rogalevcl ln prMele »pošti Cankova.
— Higijenska opazka. Otroci se posebno radi i?:rajo z žogo. žoga se pa mnogo po tleh valja, nabere se na njo prsh In vmes tudi večkrat kaki bacili, zdravja škodljivi. Navajati Je treba otroke, da si po Igri vedno dobro umllejo roke zlasti, če -potem jedo k alci kruh ali sadje. Deloma to tudi velja pri nogometni Igri, ker tam žoga prileti pogostoma v roke. včasih pa tudi v glavo, zategadelj je najbolje, da te taka Igra vrši na kakem travniku.
— Aretacija IHrlh. V toboto popoldne to bfll radi nočnega naptr'a na naše uredništvo aretirani: Miro Jookote, upravnik Borit Lah. Zvonomlr Bohte ta trg. potnik Jovo Bllbla. Rezultat preiskave ie nI pozitivno znan.
— Celjske vesti. Ntmškntar s ki predrznost Te dni te mudi v Celin Cirkus »Ren1ow«, v katerem se dnevno vrše rokoborbe med rokoborci raznih slovanskih In neslovansklh narodnosti. Opažati Je bilo, da se Je celjska nemškutartja napram nekaterim slovanskim rokoborcem v cirkusu skrajno nedostojno vedla. Nimamo povoda ln ne namena, zagovarja ti Igro, kakega rokoborca, ker Jt to popolnoma njegova stvar. Ce pa It-kak rokoborec t fjraatl Igrt bO vjgaal fcidj^ njalo turov* sa ti
vseeno odločno prepovedujemo medkMce celjskih nemškutarskih barab, ki ao stale V soboto pri večerni predstavi pri vhodu cirkusa In poljskega rokoborca Zblška Do-browoljskega med borbo z Nemcem Ooier-jem obmetavale s priimki S »polnisches Schwein«, »poljska svinja«, »poljski pra-sec« itd. To je nemškutarska predrznost do skrajnih mej in smo mnenja, da bi bila morala tam poleg stoječa policija predrzne nemškutarske barabe brezpogojno aretirati, ne pa tega gledati mimo. Celjske poulične nemškutarske barabe ne bodo s takimi fpsovkaml žalile ne tega ne onega slovanskega naroda, to si naj v bodoče dobro zapomnijo, zato še bomo v pravem času poskrbeli mi. — Krajevna zaščita dece in mladino v Celju ima v petek 24. tm. ob 8. uri zvečee v mali dvorani Nar. doma svoj občni zbor. — Tržne cene v Celju. (V dinarjih J Meso: Govedina v mesnicah I. 25—27, II. 24—25. na trgu 1. 23—25, II. 23. teletina L 27, II. 25; svinjina I. 30. II. 2$. slanina I. 40. II. 3S, domača mast 40, amerikanska 35, 1 kg šunke 55, prekajeno meso I. 45, II. 40. 1 liter mleka 3.75—4, 1 kg surovega masla 50, čajnega 60, masla 55, eno jajce 1.50, 1 kg belega kruha 7.50, črnega 5.60. Sadje: 1 kg jabolk 6—7, hrušk 8^—10. marelic 20. Spece-rija: Kava 42—64, Dražena kava 50—70, kristalni sladkor 24.50, v kockah 26. riž 7.50—13.50, namizno olje 32, bučno 40, petrolej 6J>0, sp:rita den. 15. testenine 13.5'")— 21. mila 19—21. Mlevski Izdelki: moka »00« 6.90, »0« 6.80, »2« 6.40, »4« 6, »6c 4.80, krušne moke 4.60, ržene 6, ješprenja 6, otrobov 1.80, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4.70, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 7.50. Žito: q pšenice 380, rži 330, ječmena 330, ovsa 330, nove sušene koruze 320. fižola 500. Kurivo: a črnega premoga 43, rujavega 25, m8 trdih drv 130, mehkih 100, 100 kg trdih 38, mehkih 28. — Z razno zelenjavo je trg dobro preskrbljen po zmernih cenah.
— Uboga aaatl s tremi majhnimi otroci, katere mož trpi na neozdravljivi pljučni bolezni in se uboga družina nahaja brez vseh sredstev, prosi usmiljene ljudi za milo podporo v denarja «11 pa v živilih. Prispevke blagohotno aprejema upravništvo »Slov. Naroda« pod »Uboga mati«,
■— Vsakovrstne pile tn ralpa izvrstno nasekava ter knrnije stare po najvišjih ce* nah Ivan Figar. pilarski mojster. Ljub* ljana. Hrenova ulica 19. ^633
— Anita Berber v kinu »Mattcr«. Kino »Matica« predvaja veliko p'stolovsko d-a* mo »Sleparski kvartači«. V glavni vlogi gla* sovita filmska diva Anita Berber. Predvaja st do srede dne 22. t. m. Film dobro ilustira velemestno življenje.
— Kino »Tivoli*. Znamenit« burk« »Ne* mani plesalec«, filmski izdelek glasovite pariške tvrdke »Pathe«, se predvaja od danes do srede 22. t. m. Poleg tega prvo« vrstna burka (trikfilm) »Kapetan Grog na Severnem tečaju«.
— Krapinske toplice (Hrvatska) liječe tfiht, rheumu, ischias, ženske bolesti itd. Liječenje 43° C naravnom termalnom vo* dom i blatom. Do 15. juna te poslije 1. sep* tembra 25% popusta kod cijene stfinova 1 kupelii sa rubljem. Državni i gradski či* novnici, penzioneri, invalidi i članovi bol* nlčkih blagajna uživaju u to vrijeme 50 % popust. Kupalište jest do 15. novembra otvoreno. Ukupni dnevni troškovi ca. 80 do
100 dinara. Vastita električna centrala. — Obavijesti besplatno od kupaliitne uprave.
8625
— Vrhunec fine mehanike pisalnega Stroja »STOEVVER«, zastopstvo Ljubljana, Selenbargova ulica 6 L
TEŽKA AV1JAT1CNA NESREČA V NOVEM SADU. V soboto popoldne. 18 t. m., se je na vojaškem aeroplanu v Novem Sad.i zopet zgodila težka av!jati*na nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Vojni pHot ViJ^r S k o r a c in redov Gjuro M a j s t o r o-v i ć sta se dvignila na novem letalu v zrak. Ko sta dospela v višino kakih 40 metrov, je nastal na motorju defekt, radi katerega se Je aeroplan zapali!, škorac je zgorel v plamenih, medtem ko je bil Mrjstorovfc, ki je skočil iz letala, težko ranjen in je po preteku, ene ure v bolnišnici izdihnil. Materialna škoda znaša en milijon dinarjev.
Šolstvo.
— Odprava pedagoške šote? »Narodne posvjeta«, glasilo UJU poroča, da je definitivno določeno, da se odpravi visoka pedagoška §o!a v Zagrebu. Pokrajinske uprave v Ljubl*ani, Splitu, Sarajevu in Zagrebu so že določile, da pošljejo rudi letošnjo jesen na zagrebško visoko pedagoško Šnlo vsaka po 10 do 30 učiteljev in učiteljic. Ljubljanski kongres UJU se je odločno iz;avil za to, da se ta šola vzdrži ali v zvezi z vseučiliščem ali samostojno, kakor dose-daj. Skoraj ne moremo verjeti, da bi vlada res hotela odpraviti omenjeno pedagoSko šolo, ki je nujno potrebna, in zato mislimo* da je vest učiteljskega lista netočna, Ako pa bi bil v resnici v Beogradu storjen tak sklep za odpravo te šole, se mora takoj preklicati.
— Na drž. ientkem učiteljišču v Ljub-Qanl Je vpisovanje v učiteljišče (razen v L letnik), v dekllSko vadnlco m otroški vrtec v torek, dne 11. septembra ob 9. url Ponavljalnl ln vsi drugi izpiti se vrše od 1. do 10. septembra; 12. je slovesna sv. maša, 13. septembra pa redni pouk. Zrelostni Lap I ti v septembrovem roku se prlčno v ponedeljek, dne 17. septembra. Podrobno-ttl to razvidne v razglasu v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo.
— ffa državnem moškem učiteljišču v LJubljani Jt vpisovanj« v I. letnik dne 5. sopt. 1923 od O.—12. ure. v vadnlco pa dne 10. sept. cd 8.—10. ure. Sprejemni Izpiti se vrše dne 6. sept. od 8.—12. ure. Bivši gojenci zavoda se vpisujejo dne 11. sopt. od 10.—12. vre. Fonavljalnl Izpiti te vrle dne 7, ln 10, tept po vsparedu, kl ie objavljen
na razjasni deski v zavodu, šolsko leto 1923 24 se prične dne 12. septembra s slovesno sv. mašo ob 8. url.
11:2.
DOMAČE TEKME.
Jtigoslm-ija : Hašk 5 : 2.
Hezenš: Hirifa : Čckovački S. k.
Sogorr.et: Ilirija (rezerva) : Koroten (Kranjt 7 i I.
Od svojrga ladrsjega r.astop« v Ljub« Ijani je Korotan znatno nSjf»re'loval. Odli* kovali so se vratar, desni back in ccntrrlor. Ilirija je nastopila z Zupančičem lil. kot branilcem in ViJmajcrjcm kot srednjim napadalcem.
Ilirija : Panonija 11 : 01 HoSk (rez.) : Penkvla. Finalni tekms rt Haškov pokal se je končala z zmago Haška v razmerju 4:1.
VTatcrprK^fn  tekme v Zagrebu.
Haknach   (Dunaj)   :  ViktcHia (<v'$ak)
Pahni (Split) : Viktorija [Suitk) 7:0.
BalupJ (Split) : Hakoah 5 ; o. — intern. lahkoatletični rr.eciinp ll-lkrn* ki  se je vršil v okviru  proslave 20!ctnie#
Haška, je cb veliki udeležbi inozemskih in doms'ih naiholi«ih lahkosti irp.ic'-! nrav dobro. Mectinga »c jc udeležila tudi šr-t.>-rira slovenskih atletov, ki so se prsv dobro drsali, a se. iziemši PerparU. vsled Izredno ostre konkurence niso mogli placirati.
Na 100 m zrnata Perper (Frimorje Ljubljana') v času 11.— (izenači i\Tgo*Jov. ro-t-o-d* pred Flriscberiom (Mor^ Slavij«), L"*tVom (Tlakoah \Vien) in Vykopolom fSlavia Praha). 200 m; 1. Fleischer 233, 2 Perrnr. 3. T.inka (Savla Praha\ vsi skoraj Isto7a*no. Perpar jo vsl-d osrrih ^ zjvnjfT KrtŠkovecja tcValiSča zgubil na prvih 100 as nrfvć, da hi zmocrM na ravni črti zopet doprinetti. Od d-'p'h rezultatov omenimo , • ijic; 400m Koli J 52* Mu*. rck.> 1900 i-r:ov Frlebe (draž) 4 : 07. SVok ob malici: Lird-a 3.23 skok v daljavo Spahi: 6J5X
4 X 100 m Mask 45.8 (jug. rek.).
P^«Xfun"r> vnr«fj
— Onirtska lupa 7»1sV* a aedc*en« ▼
Žalcu oj>-vT^r?a vsa v JGZ uČlanlela pr. za~ sfna društva Slovenije, da Je še m^oče dobaviti 1*00 m rooleskiw phrna za delovne kToje po približno ?°.50 P!n meter, kakor šncjra so doslej ?e nakupna rama dru-štV3 r~<č pfvv) rn. Novejra smrtka letos ne bo več! Kdaj zrupet, nI znan M Blncn je fe-borne kakovosti. Cena primerno nirk? Po-brlzalte se pravočasno! 2upno predsedstvo.
— Prostovoljno gasilno đntštvo la Logu pri Brezovici priredi dne 26. avjrusta v slučaju frrdejra vremena 2. septembra veliko vrtno veselico z srodbo, srečolovom In dnrsrlrnl vzporednimi točkami. Ker le čMsil dobiček namenjen za nabavo uove brlzzal-ne, se vsi rprijatelil gasilstva vablk> na mnozoibrojno udeležbo.
— ČovlHrska obrtna zadruga za Ljubljano m okolico naznanja Interesentom, da se vrši pomočniška preizkušnja v nedeljo dne 2. septembra ti. Prijaviti se je do 29 avsrusta ob uradnih urah vsak ponedeljek In sredo od 10.—12. ure. Hrenova ul. 4. Na*, čelstvo.
Borzna poročila.
DEVIZE:
Currh  17.30, —.—, Pariz 52.25, 52.750,
London 433.50, 437.50f Berlin 0.C25, 0.030^ Dunaj 0.1331. 0.1340. Praga 2.7075. 2.S125. Trst 4.08. 4.10. Newyork 0150. 95.25. Btfr dimpeSta 0.525. 0.575.
E F E K T L 7% invest. drž. pos. od l 1921 Ljublj. kred. banka Prva hr. Stetionlca Slavenska banka Hrv.-sl. zemalj. blpot banka> Hrv. eksp. banka Ju^oslov. banka Trboveljsko (premog, drultvo Rksnlataclia  265—262.5.    Slavonija 262.5. Sečerana 2220, Gurmann 1190—1200.
INOZEMSKE BORZE
— Curili, 20. avgusta- (Izv.) Današnja predborza: Beograd 5.775, Berlin O.n^OMO, Amsterdam 217.50. Newvork
5 53, London 25.19, Pariz 30.55, Milan 23.72, Praga 16.15. BudlmpeSta 0.03125. BukareSta 2.45, Sofija 4.50, Varšava 0.0023. Dunaj 0.007775. avstr. 2i£. krone 0.007825.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 20. avgusta. Sprejet zaključek ob 15.
Današnja predborza le bila skoraj brez vsakega trgovanja. Tečaji so bili sobotni toda tendenca je bila mlahka. Ko je na borzi postala mlahka tendenca še bolj izrazita, so tečaji znatno nazadovali. Blaga je bilo tudi Še po borz* dovolj na trgu
Na efektnem tržišču je bilo le malo kupčije. V splošnem so se nekoliko opomogle bančne delnice med njimi na prvem mestu Hvpotckarna banka, nadalje pa so nazadovale delnice lesne industrije.
— Trst, 20. avgusta. (Tzv.) Danai-nja predborza: Beograd 24.36, 24.44, Berlin 0.00065, 0.00075. Dunaj 0.0326, 0.0328 Praga 68.20, 65.50. Pariz 123.75, 129 25. London 106.40, 106 50, Newyork 23.325, 23.40, Curih 421, 423.
70—71
235— 1180—1195 110.—. 110—122.50 168—170 152V»—155 970— lOOfJ
Poizvedbe.
— Nalet se je po\T$nik dne 15. t. m. v vlaku, ki dospe iz Maribora ob 21.45 uri v Ljnbljano. Poizve se na Martinovi eesti stev. 9. «641
— Pri mrtvaščnici favne bolnice na mrežni ograji v n~del|o opoldan po7«bljero črno *>a!ico * srebrn'm ročaiem naj izvedi najditelj oddati proti nagradi vratarju pri* silne delavnice. _ 8644
LISTNICA UREDNIŠTVA.
b»a dopisnico is P.t Vam se zdi neverjetna ona notica. La verjemite, da je res tako! Dnncs jc v Ljub* liani marsikaj mogoče, kar te ljudem po deželi zdi naravnost neverjetno.
Stran 4
»SLOVENSKI   N A K O Li« dne 20 avgusta i yu3
štev. 189.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, sestra in hčerka, gospa
Mila Hm nit Rili
žele
je. uri
idiilau
soproga
dne 20. t. m. zjutraj boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne rajnice bo v torek, dne 21. t. m. ob 4. popoldne iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Liubllanl, dne 20. avgusta 1923. Globoko žalujoči oitalL
Potrta globoke žalosti naznanjava v svojem in v imenu vseh ostalih orodnikov prežalostno vest, da je najin iskrenoljubijeni sin, oziroma nečak, gospod
Slavko Turiič
sobotohnik
v nedeljo, dne 19. t. m. po dolgi mukepolni bolezni v najlepši dobi svojega življena boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 21. t. m. ob pol 6. popoldne iz hiše žalosti, Prisojna ulica št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 20. avgusta 1923.
BUol Tnršlo, mati, Alojzij Turfilo, uradnik banke „Slavlje", oče.
Zaloga Klavirjev in pioninov
najboljših tovaren BAsendorfor, Czapka, Ehrbar. H S U I, Schwelghofer, Original Stlngl Itd.
Tndi na obroke. Tudi na obroke
Jerica Hnbad, loi. Doleoc Ljubljana,
HilSarjeva ulica Številka 5. _
Majda Gutenberger Rudolf Oallob
poročena
avgust 1983. Mežica Braca
MIŠKO ŽAGAR MARICA ŽAGAR roj. Žagar
poročena
19. avgusta 1923 Draga L p. Osifnice
Dr Zaletel
ne ordinira do preklica.
Sprejme se takoj strokovnjak v cementnih Izdelkih kot
delovodja.
Ivan JeUoln, *"*
LJubljana, Emonska cesta 2
3
i
prodam
Wertheimerica
naprodaj. — Naslov po* ve uprav« SI. Nar. 8611
Vagon čresla
proda F. Tome. Gorica« ne. pošta Medvode. 8617
Proda se kopirna stiskalnica
za kopiranje računov v velikosti 31 X 26 cm po ugodni ceni. — Naalov nove uprava »Slovenske« ga Naroda«. 8636
Vinske sode
Zlata ženska ura,
lepa in dobro i doc«, se proda.  —  Naslov  pove! uprava »SI. Nar.« 8621
300 zabojev
od pisalnih strojev Ideal se ceno proda. — Vpra-Sati pri tvrdki The Rex Co.t Ljubljana, Gradišče it. 10. 8624
Proda se
železna ograja, 10 m dol« ga, 75 cm visoka. — Po* izve ae pri cerkveniku na pokopališču pri Sv. Kri« itofu. 8558
Olzlfte m kuverte
prlporoia
ob 11. uri se proda na Javni dražbi v Ljubi lani v skladišču državne ie-lesnioe 08 m pocinkanih cevi in 290 kg moralov-
Hiša
s pritiklinami se radi preselitve ugodno proda takoj. Vprašati je Sp. Hu-dinja št. 45 pri Gelju.
Klavirska Mamici
1
UnoOana
HlUerJeva aUoa 8.
Popravljam in u glasu jem klavirje in harmonije strokovno in ceno.
Trstfe za strope
izdelujem z naj modernim i stroji in iz najboljSego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni
I. Jugoslovanska tvornica Bakahi
J0S.R.PUH, UUBUANA
Oradaika nI. al.    Tal. Ml.
isaloi strolL potrebSOne
tehanlčna delavnica
(poprNvl|alnloa)
sV. BARAGA, Iijnblfana, ftelenbnrfova ollea 6-1.
Kupilo se
stara, tudi pokvarjena dvokolassv motorji, šivalni, pisalni In rasni strofi.
LJU8LJAM A,
Karlovaka cesta 4
13W
Osnjorsbo uolno
kupim t vsaki koUsint. ▼*©-reo in osno dostaviti mm
8627
Božidar 111116,
trgovina s volno -ulica Miloša Velikana 09
8346
LED iS
m oddaja vsak dan od 7.—0. dop. po najnižji ceni.
T. Mencinger,
Sv. Petra cesta 43 na dvorišču poleg sajntrkovabrfct
Na proda)
so po Jako nizki ceni: 2 sobni omari s stelaža-mi, trd les, črno politi* rani. 1 pisalna miza s 7 predali, trd les, rjav, brez " leska (mstt). — Ogleda se ns Sv. Petra cesti 9, L nadstr., med 11. in 12. uro dop. in 4. in 5. uro popoldne. 8533
Elektromotor
znamke Siemens * Schuk* kert, na vrtilni tok (Dreh* strom) s suhim nepuSčal« nikom (Trockenanlasser), 6 HP, 180-210 volt. 21 amp., prvovrsten fabri* kat, v najboljfiem stanju, ae za Din 9000.— proda. — Ponudbe na tvrdVo: Brata Batić, Celje, 8529
Graščinsko
posestvo
arondirano, Žaga na vod* no silo s polnojarmeni* kom (Vollgatter), lastno električno napravo, kon* stantna voda 28 HP, obseg posestva 26 oralov. Lep* graščina z vsem po* hiitvom, živim ln mrt* vim inventarjem se proda. Ponudbe pod »GJra* 5Cina«/8467« ns upravo »Slov. Narod««.
Najcenejši neknp
vile na Bledu. Lepa dvom nadstropna vita »Lipa* v žefeSah 51, na Bledu, deloma opremljena, z velikim sadnim vrtom in parkom, se sa nizko ce* no proda. — Vprašati pri Društvu hišnih po* sestnikov v Ljubljani, Dunajska c. 17 /, od 4. do 6. alt pismeno. 8520
Večjo množino no močnih, transportnih po« lovnjakov od 30(1—400 1 in nekaj skladiščnih so* dov po 1200 1 proda Jo* sip Rosi v Križevcih pri Ljutomeru. 8589
Brivci pozor!
Brivnica v prometnem in lepem mestu Slovenije se takoj proda ali zamenja. Eventualno se sprejme družabnik; dela lahko en mesec, da se prepriča o dohodku. — Naslov p^-ve uprava SI. Nar.«. 8628
JCnfin
ifj
i
Ji t ms m ••»••• •••••«♦♦«1
Suhe gobe
kupi vsal:o množino družba Slovenija, Ljubljana. Ponudbe i vzorci naj se pošljejo na zgo« raj  imenovani naslov.
8511
Vsako množino
bukovih drv, cepljenih, suhih ter kostanjevega lesa za tanin kupi takoj ter prosi najnižje ponud* be za 100 kg franico vagon. — Rudolf Dergan, trgovec, LaSko. 8588
Kupim
htšo ali vilo z velikim vrtom v bltiinl ali v me' stu Ljubljana, Celje, Ma* rlbor eli istotam posest* vo do 10 oralov. — Po* nudbe pod »Delo 8515* na upravo »Slov. Na* roda«.___
Pisalni stroj,
pisalna miza (preprosta), navadni voz za težo, mala in velika tehtnica (de-cimalka) se kupijo. — Ponudbe pod »Dectmalka 8612« na upravo »Slov. Naroda«.
I    Službe j
H m     i i i ■ 11 l i' o l M B
Praktikantu! j a
se sprejme. — Ponudbe pismeno na drogerija Kranj._8591
Prevzemalec lesa
(lesni    manipulant) želi
{>remeniti službo; nastopi ahko takoj. — Ponudbe pod »Les/8618« na upravo »Slov. Naroda«.
Dobra kuharica.
ki se popolnoma razume na gospodinjstvo, — se sprejme. — Naslov pove uprava  »Slov. Naroda«.
Kot prodajalec
usnja v kako trgovino v Ljubljani želi vstopiti polten čevljar, dober racu* nar, vajen trgovine. — Ponudbe na upravo *S1. Naroda« pod »Stalno 8551«.
Konjskega hlapca.
zanesljivega, treznega Jn pridnega sprejme z nastopom s 1. septembrom t. 1. »SadJereja Karolinin dvor« pri Ptuju, kamor naj prosilci naslovijo svoje dopiae. 8629
Kontoristinja
starejia samostojna moč, vešča slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme. — Prednost imajo z znanjem čršČine. Začetnice izključene. — Ponudbe na Franc Cucek, Ptuj. 8534
Mladenič
20 let, vojaščine prost, absolvent Mahrove trg. Šole, v slov., nem., in §r-bohrvaičini v govoru ln pisavi perfekten, želi mesta. — Cenjene ponudbe pod «Delaven« na Aloma
Companv. Ljubljana. Kongresni trg 3. 8582
Gospodarski
strokovnjak
Ceh, 261eten, oženjen, z devetletno vsestransko prakso, sedaj v Banatu, Išče mesta ali vzame v zakvp gospodarstvo v iz* meri okoli 50 juter, in sicer zaradi parcelacije mo* re nastopiti 1. marca leta 1924 oziroma tudi prej. Ponudbe pod »Polar R602« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanja
Gospodična
uradnica. Uče stanovanje s hrano pri boljši pošteni družini. — Naalov pove uprava »SL Nar.« $400
Meblovano sobo
z eletrlčno razsvetljavo v sredini ratsta ilče co* spod. Plača do 500 Din mesečno. — Takojšnje ponudbe pod »L B./8637« na upravo »Slov. Nar.«.
Dijaka(inji)
se sprejmeta v dobro oskrbo. Zračna soba, električna luč. — Naslov pri upr. »SI Nar.«. 8454
Cene o-?*.?, o-- gSo 23 besed Din S*- ; vsaka naelaljna beso'a S3 para, z davščino vred
mTinri' n iti'i "j^jT-
B ;♦»♦♦»»»♦»»»♦♦■»♦+♦« S4P|
l....................i
Sobo
prazno, iščem za takoj ali pomeje. — Ponudbe pod »Plačam dobro S54S« na upravo »SI. Naroda«
Sobo išče
miren gospod s hrano ali brez hrane. Takoj ali za
prvi september. — Po* nudbe pod »F. G. '8545« na unravo »SI. Naroda«.
Na stanovanje
in hrano
v Spodnji Šiški se sprej« me več dijakov. — Na* slov pove uprava »Sl<~>v. Naroda«. 8615
2 dijakinji
nižjih razredov sprejme na hrano Jn stanovanje zanesljiva uradniška dru* žina v Ljubljani z enaki* ml hčerkami, od boljših posestnikov z dežele — Naslov pri upravi ».Slov. Naroda«. S507
Meblovano sobo
(event. dve) s posebnim vhodom iščeta s 1. septembrom dva viSja banč» na uradnika proti dobri nagradi. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« pod »Točna postrežba 8613« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Stanovanje
z dvema sobama (cv. 1) in pritiklinami Išče za takoj ali pozneje mirna stranka brez otrok. Plača se tudi eno leto vnaprej in bi se brezplačno poučevalo otroke. — Ponudbe pod »Stalno stanovanje/3619« na upravo »Slov. Naroda«.
Dopisovanje |
■.....................i
Ž eni t na ponudba.
Odda se večja klel
za vino ali sadje v Sp--d-nji Šiški. — Naslov p ve uprava »S!. Nar«. B614
Šolske zvezke m šolske potrebščine
na debelo najemne pri L. Pevalcku, Ljubljana, židovska ulica 4.     85 s
Rabljene britvice
»Gillete«,  »Mem«  in ve« like    se   sprejemajo v električno    brušenje v drogeriji    A nt on K židovska ulica 1.     E '
V Posavju
jako znan gospod i3*e zastopstva konkurenčnih tvrdk za Posavje od Zi* danega mosta do Hrvat* *ke in del Dolenjske. — Ponudbe pod Agilen 8640 na upravo »Slov. Nar.*.
Iščem zveze
r. vele trgovci itd. 7a vse vrste poljskih pridelkov, kakor tudi jabolka, hruške in slive. Dobav;jam v vsaki množini tudi na vagone. — Ponudbe pod »Trgovec na deželi ^2^« na  upravo  »Sl">v. Nar.«.
Kot družabnik
s sodelovanjem želi pri* stopiti k solidnemu ln doknrano dobičkanoane* mu podjetju vsestransko trg. naobr. gospod s pri« ma referencami In BO.P^O dinarjev gotovine. — Po* nudbe pod Z. Z. 37/8620 na upravo »Slov. Nar.«.
Din 50.000
vložim na -icr-rno meto proti soudcic'M In sode« lovanju v dokazano donosno podieti'\ — Po* nudbe pod »Din 50.000« na Aloma Companv, anončna družba. Lj"b' u ijana, Kongresni trg *t. 3.
85 1
JEZIKI!!
P. n. občinstvu, zlasti Inteligenten poštni urad* trgovcem in obrtnikom nik, v najlepši moški najvljudneje naznanjam, dobi, selo prikupijlve zu* da sem otvoril oblastvr* nanjotti, % gotovino Din no odohreno pisarno za 50.000. išče resnega zna- j prestavljanje spisov »z njs z gospodično ali. tujih jezikov v slovenji-vdovo brez otrok, staro j no in obratno. Jamčim od 30—40 let, poštenega za pravilnost prestave, značaja,  s  trgovino    ali I Honorar zmeren. Vljvd«
Eosestvom v svrho ta* ojšnje ženitvo. — Dopisi s sliko pod šifro »Sava/8468« na upravo »Slov. Naroda«. Diskretnost zajamčena.
no se prinoročam za obila naročila. — Hinko PrivSek, LjfMjana, Miklošičeva cesta štev. 18, L nadstropje (poleg sodišča). 8632
Oklic
Mladu silu
agilnu, gospodina ili gospodjlcu, koja je bezuvjetno perfektna u stenografiji 1 strojopisu, vlada pot-pano njemačkim 1 hrvatskim ili slovenskim jezikom
traži
poslovnica velike tvornice pokuć-tva u provincialnom gradu Hrvatske za nastup odmah. Opširne
rude sa naznakom zahtjeva pla-i leferencama  treba upraviti pod litrom .Agilan 111-67' ns In-■OTdfJim d, d., Zagreb, Palmo-tlćeva ulica 18.
Na predlog tvrdke »TOVARNA POHIŠTVA IN LESNA TRGOVINA VINTGAR V GORJAH NAD BLEDOM, DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO« po poslovodjih Franu Golobu, tovarnarju v LJubljani in Antonu Jelencu na Bledu, koje zastopa notar Andrej Kuhar v Ljubljani, se bodo po sklepu okrajnega sodišča v Radovljici z dne 17. avgusta 1923 Nc I. 575/23—1 tej družbi lastna zemljišča vlož. št. 33, 32 in 83 kat. občine Podhom z restavracijskim in tovarniškim poslopjem ▼ Vintgarju in vlož. št. 38 m 274 kat. občine Sp. Gorje z vso pritiklino, z vso tovarniško in industrijsko na« pravo, z vsem restavracijskim inventarjem in z vestni premičninami prodala potom
Drostovoljne |ame dražbe
Id se vrši na licu mesta v tovarniškem poslopju v Vintgarju v petek
dne 7. septembra 1923
ob 11. uri dopoldne.
Izklicna cena dva milijona dinarjev; pod to ceno se ne proda. Vadij Din 200.000 je založiti pred začetkom dražbe. Najvišji ponudek pa je v celoti izplačati naj* kasneje 45. dan po izvršeni dražbi na roki sodnega komisarja, odnosno založiti pri zanesljivem ljubljen* skem hranilnem ali bančnem zavodu. — Zastavne pra* vice na zemljiščih vknjiženih upnikov niso v tem tangirane.
D raž beni pogoji so na vpogled pri sodnem komi« sarju in tudi pri notarju Andreju Kuharju t Ljubljani.
V Radovljici, dne 18. avgusta 1923,
Alojzij Pc^an, notar kot sodni komisar«
OSOIOSCDSCDSOSCDSCDICDSCDICDIOBOICD*
Naročajte Slovenski Narod11
OBCDSOHOSOslOS GDI OIO<
I Sp
I
v.
Novoustanovljeno podjetje
nojno potrebuj« ved
: pisalnih strojeo :
novik In tndi rakllanfk. — Ponudbe z navedbo znamke in cene pod ,Novo podjetje* na upravo Slovenskega Naroda.
Biče se več
družabnikov
s kapitalom od 90.000 do 190.000 dinari o v v s vrb o
otvoritve veletrgovine v Ljubljani, katera bo jako dobičkanoane. Na razpolago istim 5tanovan]e in polna
garancija.
Eventuelno se jako ugodno proda novo zgrajena stavba
pripravna za vsako obrt, veletrgovino ali tovarno. Cenjene ponudbe na  upravništvo Slov. Naroda pod UfSstem prilika 8S03.
Iščem
prvovrstnega knjigovodjo,
ki bi bil zmožen samostojno voditi pisarno. — Lastnoročno pismene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Veletrgovina." 8623
■■•■■■im
Oglas "draibi.
Dana 6. rujna 1923 u 3 sata poslije podne na licu mjesta, Savska c 109 prodavat će se uz moje pri-sutstvo na dobrovoljnoj dražbi.
Strojevi i alat za fabrikaciju drvene vune. Jedan lokomobil 16 HP Charl - Burell & Sohn sistem, te mašine, preše itd uz točan inventar, koji se nalazi kod mene u pisarni.
Izklicna cijena Din 100.000.
Svaki dražbovatelj, koji želi saučestovati n draž-bovanju imade na licu mjesta ili prije toga u mojoj pisanu položiti 5% izklicne cijene, dočim se kupovnina imade smjesta nakon dovršene dražbe po najboljem dostavcu položiti u gotovom time, da za slučaj neuplate uplaćena 5% izklicna cijena pripada u korist prodavaocu i istome pristoji pravo iznovične dražbe.
Pripominje se, da će se uz Iste uslove eventualno mod kupiti i pojedini komadi zasebno.
Kr. lavnl bllleZnlh.
Dr Matija Lisičar
Z-greb, Mikolieeva ni. br. 8 <I.
VINO
VSEH VRST ŽGANJE
VINO
& tov
SIROVI rafinirani 96.7 V.«
Generalno saatopatwo tovarne „ARKO", Zag
COGNAO MEDICIHAL.
Telerfots
lajfinofil breje vonja vedno nn ekladlHa
- „VIDEA" ti
LJUBLJANA — RUDNIK.
po najniljlh oenah GORLJIVI
Tovarna špirita, kvase, likerja, konjaka Itd. TRIPLE SEO. LlOUERSe
TnmMoiv S—18.
i
■
i
I-