dtev. 53. »mknmmi Trst, v soboto 22. februarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN afc nedeljah In praznikih ab 5., ab pcnedaljtcib ob ». sjctra^ S'j-iamiČoe Štev. se prodajajo po 3 nvd. iti sto v. f v mnogih vabakarnah v Trsta in okolicu Gorici, Kranja. Si. Petra, :: oatojni, Sežani, Nabrežini, Sv. L.nciji, Tolminu, Ajdovima!, Dornbergn itd Zastarele 8t«v. po 5 nvč. (10 ?toi.) 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ ftrokosti 1 .>*io»e. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t mm. smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov m *C st mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka v.--đ*ljna vrsta K a. Mali o«;li»*i po * stos. bes oda, lutf-pa 40 stot. Oglase »prejema Inseratni oddelek aprave .fe»Auaoetiw. — Pladnje sa izključno le upravi „Edinosti". Platljivo In (ofljivo v Trstu, NAROĆMNA ZNAŠA Glasilo polititnaga društva iffio 2* K, p<>' r»tj 12 K-, S me-«* B V , Vi hm* rii>ialan« naročnin«, apniti a« o^rt, »» ^KUtaOltTr* > •cl» UM Krn »-M, k« l«ti Xrt> MO ?afl ioptoi naj *m po*Uj»jo oa arodmritre tista. NaV^t piam* m m »prej«««}« ta rekaolal m M *r^tlizu, da Črnagora ne more na noben način^pristati na to, da bi se odrekla Skadru. Črnagora bi odklonila vsako ponudbo na kako tozadevno zameno, pa naj bi prišla odkoderkoti, tudi če bi prišla s strani velevlasti, in ne odstopi od Skadra, če bi jo to stalo tudi njeno ekzl-stenco Popović je konečno izjavil: „Črnagora raje pogine, če ne dobi Skadra!" LONDON 21. (Izv.) Izjavi črnogorskega delegata Popoviča se je pridružil tudi srbski delegat dr. Vesnić. ki je izrekel popolno solidarnost Srbije s Črnogoro. Povdaril je tudi Greyju, da mora dobiti Srbija Djakovico in Dibar, ker pripadata obe mesti tako geograf *ko, komercijalno in strategično k Stari Srbiji. Boj za Skader. CETINJE 21. (Kor.) Uradno se poroča: Sovražaik se trudi zaman, priboriti si zopet Izgubljene pozicije. Turške predstraže sicer neprestano Izzivajo manjše spopade, a vsake večje bitke se Turki izogibljejo. Obstreljevanje desnega krila Martinovićeve armade Iz Brdice ni imelo nikakega vspeha. Bombardiranje Skadra se nadaljuje. Črnogorska artileri|a je sovražniku včeraj prizadejala občutne izgube. Razpoloženje armade je najboljše. Vsled silnih snežnih žametov sta Taraboš In okolica popolnoma pokrita s snegom. Papež ni za albanski Skader. CETINJE 21. (Izv.) Barski nadškof, Dobrečič, izjavlja v „Glasu Crnogorca", da se papež čisto nič ne navdušuje za to, da pripade Skader Albaniji. Papež Pij X. je nasprotno velik častilec kralja Nikole. Nova tridnevna bitka pri Bulaliju. LONDON 21. (Izv.) „Evening Standardu poročajo iz Carigrada, da se je vršila pod Bulairjem ponovno med Bolgarjl In Turki ljuta bitka, ki je trajala tri dni Na obth straneh so bile izgube naravnost velikanske. — Zatrjuje se, da le padlo na obeh straneh skupaj okrog 3500 mož. Na bolgarski strani se je bojevalo 100.000 mož, na turški pa 70.000. En ver bej, ki Je izkrceval svoje čete pri Rodostu, je PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dum.is. — Prevel F. P. „Oh," |e odgovorila Akta in je položila glavo na njegovo ramo. »Oh, včasih se mi res dozdeva, kakor da so to samo sanje in da se preoudim v hiši svojega očeta, ko bi ne čutila na dru srca globoke resničnosti svoje ljubeznt. O Lucij, Lucij, ne igraj se tako z menoj! Ali ne vidtŠ, da visim na eni niti nad peklenskim breznom? Usmili se moje slabosti; ne detaj me blazne." „In odkod prihaja ta strah, ta bojazen ? Ali ima moja krasna Helena vzrok, da se pritožu.e nad svoji Paridom? Ali ni palača, v kateri biva, dovolj lepa? Potem ti sezidam drugo s srebrnimi stebri in z zlatimi zglavji. Ali te morda sužnji, ki te strežejo, ne spoštujejo dovolj? Moč imaš nad njihovim življenjem in smrtjo. Česa želiš? Kaj hočeš ? Zahtevaj vsega, kar ti lahko da mož, cesar, bi g, in dobiš 1" „Da, vem, da si vsegamogočen, menim, da me ljubiš, in upam, da dosežem vse od tebe, kar si izprosim, vse, izvzemši dušni mir in notranje prepričanje, da Je na tozadevno poročilo gallpoljskega poveljnika Fethi beja nemudoma poslal pomožne čete pod Bulair. Velikanske turške Izgube pod Bulairjem. LONDON 21. (Izv.) Iz Carigrada poročajo tukajšnjemu listu „Central News", da se s turŠ e strani uradno potrjuje, da je v dosedanjih bojih pod Bulairjem od 10. t. m. sem padlo na tuiiki strani 5895 mrtvih in 7615 ranjenih. TurSka ojačenja na galipolskem poluotoku. CARIGRAD 21. (Izv.) V tukajšnjih vojaških krogih so prepričani, da se Je En ver bej že izkrcal s 30.000 možmi prt Bulairju in da začno sedaj Turki zopet z ofenzivo. O izkrcanju nadaljnih 10.000 mož, ki se nahajajo že celi teden na transportnih ladjah, pa odloči veliki vezir sam, ki je dospel v Galipoli. Turški glavni stan na galipolskem poluotoku se premesti v Šakankale. Nov prevrat v Turčiji. CARIGRAD 21. (Izv.) Sinoči so prišli k Fetva Eddinu trije voditelji vojaške lige, preoblečeni v prostake in so zahtevali razglasitev Fetve, s katero naj bi se odstavil sultan, prestolonaslednik pa se proglasil za nesposobnega za nasledstvo. — Sklicala naj bi se narodna skupščina, ki naj bi proglasila za sultana najzmožnejšega princa, pri Čemur naj bi se uvedlo dedno nasledstvo. Fetva Eddin Je pustil one tri v sobi in odšel k telefonu poklicat polcijo, Id je nemudoma prihitela in aretirala enega od onih treh, dočim sta ostala dva pobegnila. Aretirani častnik je izjavil popolnoma hladnokrvno, da so zarotniki sklenili, da izvedelo svoj načrt, naj stane, kar hoče. Če se Jim prevrat ni posrečil sedaj, se |im pa posreči v prihodnje. Bolgarsko -rumunskl konflikt. DUNAJ 21. (Izv.) Ponočna vest ofid-joznega petrograjskega brzojavnega urada, da sta Rumunska in Bolgarska Že akceptirala posredovanje velesil v konfliktu, se je izkazala za preuranjeno. Vsekakor pa je dejstvo, da Je razpoloženje tako v Sofiji kakor v Bukareštu v principu za posredovanje velesil, vendar pa se še niti v Sofiji niti v Bukareštu niso odločili glede podrobnosti, to, je pod katerimi pogoji bi se obe državi podvrgle izreku velesil. V Bukareštu se vrši danes Jako važna seja ministrskega sveta; današnji sklepi bodo odločilni za nadaljni potek spravnih pogajanj. — Če se ministrski svet izogne vplivu bojevitih političnih strank, potem je upanje, da Je nada na mirno rešitev konflikta utemeljena in velesile bodo v tem slučaju že v najkrajšem času potom kolektivne note predicžile obema državama svoje posredovalne predloge. Na Rumunskem Je sicer razpoloženje silno nestrpno, posebno ker se politične stranke boje, da bi bila bolgarsko-turška vojna predčasno končana in bi seveda nastalo potem na Bolgarskem čisto drugo razpoloženje. V Londonu se vrši danes seja posla-niške reunije in se bo gotovo tudi razpravljalo o rumunsko-bolgarskem kocfiiktu. Po zatrdilu oficijoznih krogov pa se bo pred Lucij moj in da sem jaz njegova. Cela stran tvoje osebe, del tvojega življenja se umika mojim očem, se skriva v temo in se izgublja v noči. Rim, cesarstvo, svet zahteva po tebi. Moj si samo za hip, ko se te dotikam. Imaš skrivnosti; s teboj ne morem deliti sovraštva, a tvoje ljubezni ne smem poznati. Sredi na|inih ljubezenskih izlivov, sredi najinega najslajšega občevanja, sredi najinih najzaupnejšth trenutkov se odpro vrata, in vstopi tvoj služabnik; z nepremičnim obrazom ti da skrivnostno znamenje, ki ga ne bom mogla in Id ga ne bom smela razumeti. Vidiš, seda| prične moj Čas učenja." Vrata so se res odprla, in vstopil je osvobo|enec Anicet. „Kaj hočeš, Anicet?8 je dejal Neron. „Ona, ki jo je dai božanstveni cesar poklicati, je tu in ga pričakuje." „Reci ji, da pridem," je odvrnil cesar. Osvobojenec Je odšel. „Ali vidiš?" Je dejala Akta in ga Je pogledala Žalostno. „Govori jasneje," |e rekel Neron. „Ali ni zunaj ženska?" „Gotovo." „Videla sem, da si se stresel, ko |o Je Anicet naznanil." „AU človek trepeta samo iz ljubezni ?" vsem zelo resno razpravljalo o vprašanju albanske meje. DUNAJ 21. (Izv.) Iz Bukarešta se brzo-Javlja, da smatra rumunska vlada odstop Silistrije še vedno kot condirio sine qua non J Presenečenja v konfliktu niso Izključena. SOFIJA 21. (Izv.) Poslaniki velesil da-| nes še niso pod vzeli svojega posredovalnega i koraka, ker čakajo na odgovor Rumunije.j Na vsak način pa demarche velevlasti ne bo imela nasilnega, ampak prijateljski značaj. Mir. Pogajanja med Bolgarsko In Turčijo. LONDON 21. (Izv.) V diplomatičnih krogih predvladuje optimistično naziran|e. Zatrjuje se, da presenetljiv preobrat na Balkanu ni izključen. Med bolgarskimi in turškimi zaupniki se nadaljujejo mirovna pogajanja in ni izključeno, da bodo imela pozitivni vspeh. Druga avstrijska vojna ladija pred Carigradom. CARIGRAD 21. (Kor.) Sultan Je s posebnim odlokom danes dovolil avstrijski križarki „Cesarica Elizabeta" kot drugi šta-cijski ladij i v Carigradu, vhod skozi Dardanele. Turška grozodejstva pred čatald2o. SOFIJA 21. (Kor.) Grški metropolit je iz Čataldže obvestil bolgarsko vlado, da so turške čete po odhodu bolgarske armade izvršile grozna grozodejstva nad tamošnjimi krščanskimi prebivalci. Cela vrsta krščanskih družin Je pobegnila, da se izogne slični usodi. Slična poročila prihajajo tudi o turških masakrih v vasi Konamio. Grški izkrcevalnl poskusi. BERLIN 21. (Izv.) „Lokalanzeiger" poroča : Grki so že ponovno poskušali izkrcati pri Meziki večje število moštva, a so se vsi dosedan|i poskusi radi hudih viharjev ponesrečili. Mobilizacija na Ruskem. KRAKOV 21. (Izv.) Poljski listi poročajo, da namerava ruska vlada v kratkem proglasiti odkrito mobilizacijo 15. in 16. armadnega zbora. Polom v Puli. Vsi obtoženci oproščeni. Snoči smo prejeli iz Rovinja sledeče kratko teltfonlčno poročilo: Danes popoldne je bil proglašen pra-vorek porotnikov v glasoviti razpravi proti obtcžencem, ki so bUi kot uslužbenci mestne občine pulske obtoženi raznih malverzacij v Škodo te občine. Čitanje pravoreka je trajalo nad dve uri. Porotniki so po prisegi in svoji vesti pri vseh desetih ootožencih zanikali vpra šanja krivde, nakar Je sodišče na podlagi tega pravoreka izreklo za vse obtožence oprostilno razsodbo. Oproščeni so bili nemudoma izpuščeni na svobodo. Državni pravdnik je prijavil pritožbo ničnosti, ki pa more biti uspešna le tedaj, če so se med razpravo prigodile kake formalne napake. Proti pravoreku porotnikov kot takemu, pa na| bi bil še tako krivičen, „Ta ženska, Luciji"... „Govori, pričakujem." „Ta ženska..." „No, dobro, ta ženska?" „Ta Ženska se imenuje Pupeja ?" „Motiš se," (e odvrnil Neron, „tej ženski je ime Lokusta."*) IX Neron je vstal in je sledil osvojencu; šla sta po nekih ovinkih In skrivnostnih hodnikih, ki so bili znao i samo cesarju in njegovim najzvestejšim sužnjam, in sta dospela v majhno sobo brez oken, kamor je prodirala svetloba od zgoraj. Odprtina ni bila napravljena samo radi luči, temveč tudi za to, da |e uhajal skoz vanjo dim, ki se je v gotovih časih vzdlgoval iznad bronastega ognj šča, ki je bilo seda| pogašeno, na ka~ I tereni pa Je ležalo pripravljeno oglje in pri-Ičakovalo oživljajoče iskre in zraka. V sobi j je bilo vsenaokoll razpostavljeno razno orodje iz kamenine in kupice nenavadne, podolga-ste oblike, kakor da bi Jih bU izgotovil hudomušen umetnik. Na okroglih mizicah so iležale posode razne velikosti in skrbno po-I krite s pokrovi, na katerih so se nahajale I skrivnostne črke kakor na trakovih, ovijajo- t *) Loku*ta je bila razvpita iz delo vateljica stra-> pov prve dobe rimskih cesarjev, Čije ime je valed 1 njene gnosne obiti prišlo v pregovor. ni pritožbe. Če ni takih procesualnih napak, so obtoženci definitivno oproščeni. V Puli Je probudit ta zaključek razprave na eni strani velikansko veselfe, na drugi pa prav umljivo — začudenje. Kakor se nam javlja, se pripravljajo v Puli demonstracije. Davčne predloge. Pogajanja med strankami. DUNAJ 21. (Izv.) V parlamentu vlada optimistično naziranje. Stranke so se v vseh spornih davčnih vprašanjih že tako približale, da je končni kompromis v vseh spornih vprašanjih že skoro zagotovljen. Zagotovljeno je tudi, da dobita Gršica in Dalmacija praecipuura v znesku 400.000 K, katero svoto Je pripravljena vlada dati pod gotovimi pogoji na stroške države in ne na stroške dežel. Upati je, da bedo koncem prihodnjega tedna za razpravo v ple Mimu zgotovljene naslednje predloge: Predlogo o davku na žganje, šampanjec, na totallz-» ke nagrade, avtomobile in predloga o reformi osebno-dohodninskega davka. V petek se snlde konvet senijorje*, ki bo določil, kako naj se zbornica peča s f -nančno reformo. — Mnogo je seveda o i-visna rešitev finančne reforme od po1J*k.j-rusinskih spravnih pogajanj glede gališke deželnozborske voiilae reforme, ki se prične jutri v Krakovu oz. v Lvovu. Zborovanje odsekov. DUNAJ 21. (Kor.) Finančni odsek Je danes sprejel poglavje o kazenskih določbah in amnestiji. S tem je posvetovanje o spra-membi osebnodohodninskega zakona končano. V torek pridejo na vrsto rasprave o davku na šampanjec in totalizaterske nagrade. DUNAJ 21. (Kor.) Pododsek davčnega odseka za reformo hišnega davka je danes popoldne po daljši debati končal razpravo o zakonski osnovi glede reforme hiš^o-razrednega davka. Sprejet je bil prvi odstavek § 1 s 4 proti 3 glasovom. Drtgi odstavek vladne predloge, ki se nanaša na one slučaje, pri katerih se hlšnorazredni davek v 15. in 16. razredu zniža na polovico, je bil sprejet enoglasno. Prihodnja seja se vrši v sredo, dne 26. t. m. Skupni ministrski svet. DUNAJ 21. (Kor.) Danes popoldne se je vršila pod predsedstvom zunanjega ministra seja skupnega ministrskega sveta v svrho končne redakcije vseh gospodarskih vprašanj, o katerih se je razpravljalo na na sejah dne 16. in 17. t. m. Se|a je bi a jako kratka. L1oydov parnlk „Austria" v ognju LONDON 21. (Izv.) Semzaj je dospela brzojavka, da je zbruhnil na Licydo trn parnlku „Austria", ki je na pote v Kobe na Japonsko, ogenj. Silna količina blaga Je zgorela, okotu 20 ton blaga pa so morali pometati v morje. „Austria" je srečno prispela v Pelang. Škoda je velikanska. Čuvaj ostane na svojem mestu. BUDIMPEŠTA 21. (Kor.) Z ozirom na poročilo nekega dunajskega lUta iz zelo zanesljivih virov, da se kraljevski komisar Čuvaj ne vrne več na svoje mesto, izjavlja ogrski korespondenčnl urad, da je ta vest popolnoma izmišljena. čih egiptovske mumije; a nad njimi so visele na zlatih žebljih posušene in sveže rastline. Te čudežne posode so vsebovale vsega, kar je bilo praznoverju in skrivnim vedam starega veka znano o smrtonosnih strupih, kakortudi v raznih pomlajajočih in čarovnih sredstvih. Črno oblečena ženska, katere krilo Je bilo nad kolenom pripeto z rubinom in ki Je držala v rokah čarodejoo šibico iz lesko-vine, je v tej sobi pričakovala Nerona. B la je tako zatopljena sama vase, da ni opazila cesarjevega prihoda. Neron je stopal proti njej, in Čim bolj se Je bližal, tem bolj sta se izražala na njegovem obrazu strah in zaničevanje. Ko je stal pred njo, je i!al Anicetu znamenje. Osvobo|enec se Je dotaknil rame te ženske, ki je takoj vzravna glavo in si odstranila lase s svojega obiič a. Bila Je vsa razpršena, in če je le na^ri a glavo, so se jI lasje svobodno razpušč. U po obrazu in ji kakor pajčolan zakrivali lice. Seda| Je bilo videti obraz. Bila je to ženska pet- do sedemintridesetih let, ki Je svojčas morala bit) lepa, ki pa Je oienela predčasno radi preču tih nočf, razuzda osti in morda tudi radi pekoče vesti. Izpregovorila Je prva k Neronu, ne da bi bila ostala in ne da bi se bila ganila (Dalje.) futrji lt. „EDINOST" Si. 53. V Trsta, da« 22 februarja 1913. Montecuccoli že odložil svoje agende. DUNAJ 21. (liv.) Večerna „Zeit" poroča: Admiral grof Montecuccoli |e odložil z današnjim dnem agende svojega urada. Provizorično ga bo nadomestoval podadmi-rad Kunsti. Dalmatinski deželni odbor za visokošolske rezerviste. ZADER 21. (Izv.) Dalmatinski deželni odbor se ]e obrnil na namestništvo s prošnjo, naj vojna uprava odpokliče one vojake -rezerviste, ki stoje pred izpiti. Namestništvo Je obljubilo, da sporoči željo vojaškim kompetentnim oblastim. Lnkacsevo maslo. BUDIMPEŠTA 21. (kv.) Obsodba poslanca De»yja ima za vladno stranko |ako neprijetne posledice. Opozicijonalni poslanci se silno trudijo, da bi afero še bolj razširili in kovali iz nje kapital. Sedaj hočejo ovaditi državnemu pravdnlštvu mtnisterijalna uradnika Ha zarja In Pa duha, ki sta bila za Časa, ko |e dobil Lukacs od ogrske bančne in industrijalne družbe 4,800.000 K, katere Je potem izročil vladnemu volilnemu f indu, v ministrstvu odgovorna faktorja. Usti napadajo tudi sodnike, ki so obsodili Desyja, tako, da so sod alki primorani vložiti proti njim tožbo radi obrekovanja. Danzadnera se javljajo tudi novi opozicijonalni politiki, ki prinašajo nove podrobnosti iz korupčne preteklosti gospoda Lukacsa. Zgodovinsko-slavna ruska katedrala zgorela. PETROGRAD 21. (Izv.) Včeraj zjutraj je uničil ogenj zgodovinsko-slavno katedralo TrojstkoJ, ki Je bila ena izmed najstarejših spomenikov Iz dobe Petra Velikega. Dragocenosti so še pravočasno rešili. Katedrala Je bila iz lesa. Veleizdajnlška gonja na Češkem. JABLON1CE 21. (Izv.) Policija Je tu Izvršila danes celo vrsto hišnih preiskav pri čeških obrtnikih, ki so denuncijančnim potom obdolženi veleizdajstva. Oortniku Vo-natku Je policija zaplenila celo vrsto kolajn, ki so imele različne napise, kakor: „NaprejI Nazaj ne smemo I" — Zaplenjeni so tudi vsi pozivi, ki propagirajo podpiranje balkanskih Rdečih križev. Delcassejevo imenovanje. BERLIN 21. (Kor.) Imenovanje Delca sseja francoskim veleposlanikom v Petro-gradu je nemška javnost vzela precej mirno na znanje. Usti sicer priznavajo veliki politični pomen tega imenovanja, obenem pa tudi konstatlrajo, da so bili pri imenovanju r-erodajni osebni vzroki. Le glavno glasilo ; rarcev „Deutsche Tageszeitung" izraža ' "rito bojazen, da imenovanje Delcasseja ni r wjo najboljša garancija, da se mednarodna kriza reši mirnim potom. PARIZ 21. (Kor.) Imenovanje Delcasseja veleposlanikom v Petrogradu. Je v Franciji vzbudilo splošno zadovoljstvo. „Echo de Pariš" naglasa, da7 bodo Nemci sedaj se | veda zopet vpili o obkroževanju Nemčije in j rusko-francoskih intrigah proti Avstriji in I obenem povdarjali, da je Delcasse velika rc varnost za evropski mir. Ta sumničenja fe Delcasse s svojim govorom 1. 1908 v koornici sam najbolje in temel|ito zavrnil. „Figaro* konstatira, da ima Delcasse prosto pol|e tako samo v Petrogradu, ker so pre-stolice ostalih držav radi njegove protlnem-ške politike zanj zaprte. Blazne aagleške sufragetke. LONDON 21. (Izv.) Sufragetke so se po celi državi pričele posluževati strašnega terorizma. V Edinburgu so polile vse poštne skrinjice za pisma z ostrimi tekočinami. V Birminghamu so zamašile vse ključavnice hišnih vrat in napravile radi tega med prebivalstvom splošno zmešnjavo. Naroda se potašča silna ogorčenost nad blaznim postopanjem sitnih sufragetk. Listi zahtevajo, naj se uvede tepežnica za te ženske, ali naj ]ih pa deportlrajo na otoke v prognanstvo, da se tamkaj pokoljejo med seboj. Slabo gospodarstvo pri austrUskem Ucydu. Interpelacija poslancev prof. M a n d i ć a in tovarišev na trgovinskega ministra. Pcdpisanci so že dne 27. junija i. 1912. vložili interpelacijo v zadevi uprave avstrijskega Lloyda, v kateri so ostro kritizirali pod vodstvom sedanjega generalnega ravnatelja se nahajajočo upravo. Ta interpelacija se je naslanjala na informacije, ki so izha- Iale iz deloma pomotnlh premis in se je javila poleg tega z nekaterimi vprašanji, ki niso bila predmet sedanji upravi. Zato so podpisane! ponovno proučili ves kompleks dotičnih vprašanj in primerjali sedanjo upravo s preteklo. Leta 1889. do 1891. so se končala s težk mi izgubami za družbo in je bil iz njih prenesen deficit okroglih polpetih mili Jonov na upravno poslovanje let 1892. do 1905. To upravno poslovanje je potemtakem obremenjevalo upravo od leta do leta z zneskom okroglih K 300.000. Poleg tega se |e ustvaril pri najetjih posojil v letih 1884 , 1887., 1895. in končno v I. 1901. konto vrednostne diference, ki |e nazadnje obremenjeval bilanco z zneskom K 70.000. j Ker so se ravno v letih 1905. in 1906. vršila pogodbena pogajanja z vlado. Je vendar edino le pravUno, da se izključi bilanca za I. 1905, ker Je to leto zaključilo z deficitom 1,191.144 K. Ravno tako ne gre upoštevati i. 1902., 1903 in 1904., ker te daj v Lloydovi upravi ni bilo enotne uprave in je bila vsled raznih notranjih bojev med predsednikom, ravnatelji in bančnimi zastopniki aktivna poslovna politika nemogoča. Tako se izkazuje, da Je prošlo upravno poslovanje moglo v splošnem računati z okroglo 40odstotnim obrestovanjem pri čemer se |e treba ozirati na to, da so bila posamezna poslovna leta obremenjena z zneskom 300 000 do 400 000 K, ki se, strogo vzeti, nanaša na minulo dobo, vsled česar Je dividenda praktično znašala nad 5 odstotkov. Ko se Je leta 1906. sklenilo prezname-novan'e delnic, se le porabil za to znesek 10,800 000 K. Z drugimi besedami: glavnica 25 2 milijonov kron se Je reducirala na 14 4 milijonov. Če se preiskuje postavka, za katero Je bila porabljena preznamenovana svota, se vidi, da Je bilo 4,141.781 K porabljenih za dotacijo glavničnega rezervnega zaklada in dotacijo zavarovanjskega zaklada. Tdko nastaja samo po sebi vprašanje, ali |e bil denar v resnici v onem trenutku navzoč ali ne. Če denarja ni bilo, potem tudi ni bilo prav, da so ga knjigovodsko porabili za ustanovitev glavničnega rezervnega zaklada in za ojačitev zavarovaniskega zaklada Če pa Je bil denar, potem Je pa ustanovitev glavničnega rezervnega zaklada v znesku 1,200.000 K, oziroma ojačenje zavarovanjskega zaklada v znesku 2 941.000 K darilo za prihodnje upravno poslovanje. Ali je bil generalni ravnatelj upravičen, da Je svo|o lastno bodočo upravo na ta način olajšal na stroške delničarlev ? Znesek je bil vendar odvzet delniSki glavnici. Ce si ogledamo bilance let 1907., 1908., 1909., 1910. in 1911., izkazujejo povprečno obrestovanje po 6 odstotkov. To obrestovanje vei|a za prebeleženo glavnico v zne sku 14 400 000 K plus novi kapital v znesku 14,400 000 K, ki ga |e podjetje sprejelo s 1. Januarjem 1907. Star delničar pa ima svoje akcije večinoma Še iz starega uprav nega poslovanja, torej še iz časa, ko so imele L!oydove delnice še kurz, ki |e odgovarjal tedanji glavnici 25,000 000 K. Če se sedaj upošteva, da znaša vsa glavnica, s katero mora računati stari delničar, 28,800 000 K plus 10.800 000 K, torej skupa| 39,600 000 K, se mora priti do zaključka, da dobiva stari delničar, ki Je dobival v stari, toliko kritizirani dobi okrog štiriodstotno obrestovanje, v tem novem, splošno hvaljenem upravnem poslovanju komaj 4*2 odstotno obrestovanje. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da obresti okroglih 4.2 milijona prej imenovanega glavničnega rezervnega zaklada in garancijskega zaklada da niso bile upoštevane. Mnogo se je že govorilo v Javnosti o tem, da avstrijski Lloyd ne razglaša svojega obratnega obračuna, zato tudi aimamo vpogleda v vse podrobnosti, ki bi |ih bilo tu treba omeniti. Zato tudi ostaja odprto vprašanje, ali se zavarovanjski zaklad obrestuje ali ne, in nadalje, ali se je računalo dosedaj z obrestmi v arzenalu investirane glavnice, oziroma če se bo v bodoče z onimi dočne naprave. To so postavke, ki morejo vsled svoje višine znatno vplivati na bilanco. Če preidemo na službo, ki |o je opravljal avstrijski Lfoyd za časa stare uprave, vidimo, da je družba imela v svojem obratu poleg svo e redne službe v Levanti in v indijo in Vzhodno Azijo še progo v Vzhodno Afriko, v Brazilijo, redno tnten zivno službo v Dalmacijo in progo iz Port Salda preko Sirije v Carigrad. Od časa nove uprave sem so opustili novo vzhodno-afrikansko progo, brazilsko progo, velik del dalmatinske službe in zvezo Port Saida s Carigradom. Dočfm se ves drugi svet in ž nJim plovstveni obrati skušajo razširiti in pridobiti novih speča valnih ozemelj za domačo trgovino in industrijo, Je avstrijski Lloyd po zaslugi svojega vrlega vodstva opustil celo vrsto dobrih poslov. AU jih je nadomestil s čim drugim? Pravijo, da so odprli novo, 14dnevno kalkutsko progo, in pravijo, da so otvorili 14dnevno bombaysko progo. Če si ogledamo službo za časa stare uprave, moramo reči, da le tudi tedaj v goto/ih letnih časih obstajala 14dnevna kal-kutska proga, da je bila tudi tedaj zimska bombayska proga, da ti progi le tedaj niste dobivali povrnjenih izdatkov za sueški prekop, dočim pa sedaj dobivate celo še subvencijo. Edina novost, ki pa nikakor ne nado-mestuje mnogih opuščenih služb, je šangaj-ska proga. Z ozirom nanjo pa je treba pripomniti, da vozijo po njej popolnoma neprimerni parniki. Ladje so premajhne, niso urejene za tropično podnebje in niso zmožne konkurence. O tej progi se |e govorilo Že štiri leta pred otvoritvijo. Bilo Je mnogo hrupa — et nascitur ridiculus mus I Kar zadeva družbeno ladjevje, je imela družba okrog 70 parnikov, danes pa šte|e 60 ladij. To je nazadovanje, ki se da razjasniti s tem, da je Lloyd opustil nekatere službe in ladje prodal ali za gotovino ali za delnice. Tako |e prodal ladje .Dalmaciji* m sprejel delnice, ladje prodal družbi ,Navi- gazione libera* in prejel akcije, tudi „Trip-covich* ladje, a prejel delnice. Ali Je v interesu plovitvenega obrata, da sam opušča plovstvene službe in jih kot delničar druge družbe opravlja nadalje? Ali je v interesu brodarstvene družbe, da s svojo soudeležbo krepi druge družbe in jih sama vzgaja za konkurenco sebi? Kar zadeva gradnje ladij, Je resnica, da je bila zgrajenih cela vrsta modernih ladij. Toda kaj je modernega pri Llcydu ? Mnogo in marsikal, kar so v inozemstvu že zdavnaj prekosili — Za zgradnjo teh ladij so si dobili za arzenalskega ravnatelja osebo, ki ni bila iniener, temveč svoj čas rokodelec v angleških ladjedelnicah, in so prepustili one mnoge milijone, ki so bili od leta 1906. dalje Investirani v ladje, večji ali manjši spretnosti tega ravnatelja, da |ih uporabi. Tu ni mesto, da bi kritizirali posamezne zgraduje, omenimo naj pa, da so nekatere ladje zgrajene tako slabo, da morajo vlačiti s seboj veliko množino stalnega balasta, da ostanejo stabilne. AH Je ekonomično, voziti s stalnim balastom, vlačiti s seboj mrtvo težo dočim pa za blago ni prostora ? I a tega arzenalskega ravnatelja Je uprava podpirala z vsemi sredstvi, dasi-ravno je bilo vse proti nJemu, in Je sklenila ž njim pogodbeno razmerje, ki (e stalo družbo velike svote, ko ga |e razrešila. Temu arzenalskemu ravnatelju je bil dodeljen v svrho tehnične kontrole višji nadzornik, ki tudi ni tehnik in ki mu je bila, kakor arzenalskemu ravnatelju, izro čena gradnja in vzdrževanje brodovja. A kako je bilo to vzdrževanje? Ču|e se, da so se dela skrčila na najmanje, čuje se, da se dogajajo neke majhne nesreče, da vzdrže vanje ni primerno, da Štedijo z materijalom, kar gre tudi na stroške vzdrževanja, in še več takih stvari. (Nadaljevanje v jutrišnji številki.) Polom v Puli, Pula 20. 2. 1913. Včeraj, 18. dan razprave, so branitelji nadaljevali svoja izvajanja. Prvi Je govoril dr. Depiera. Njegovi branjene! so: Juch, De scovich in Fillinich Govoril je dolgo, posebno radi Fillinicha. Omenjal je me| drugim tudi, da je bilo za časa, ko ie bil Fillinich še predsto|nik proračunskega oddelka, pone-verjenih samo 46.000 kron, dočim Je bilo za Časa dr.a Pesante najmanj trikrat toliko. Fillinich da ie bi' vzoren mož, kar sta potrdila tudi prejšnja župana dr. Rizzi in dr. Stanich. Da si je sezidal vilo, je to le sad njegovega truda. (Ni njegov trud, ne, ampak žulji puljskih davkoplačevalcev so to!) Obtoženca Descovlch in Juch pa da sta najmanje kriva na vse| stari. Descovlch |e sicer res poneveril kakih 6—7 000 kron, a to da je storil, ker Je moral vzdrževati družino in Je Imel premajhno plačo. Juch pa da ni storil drugega, nego to, da je iztrgal iz računskih knjig wnekaj" listov in to v namen, da bi preprečil, da ne bi prišli pone-verjenjem na sled. Obrnjen proti pDrotnikom, Je prosil milosti za svoje klijente s pristavkom, da so tudi porotniki sinovi one dežele, ki jo je zadela ta nesreča, in da na| z svojim! pra-vorekom popravijo to zlo s tem, da — oprostijo njegove branjence. (Originalni nazori so to, da Je zlo delo popravljeno s tem, da se njega avktorju nič ne zgodi.) Dr. Rossi, branitelj Hjraka in Privileg-gio, Je fctotako prosil milosti za svoja bra-njenca. Horak da Je bil od gladu prisiljen k poneverjen|u, a Privileggio da Je poneveril le onih 3000 kron za italijansko gimnazijo, a niti to poneverjenje da se mu ne more dokazati. Krivda, da se je moglo toliko poneve-riti, da pada na dtžčlni odbor, ker ni nikoli revidiral občinske blagajne. Tretji branitelj, dr. WondrIch, ki brani obtoženca Quarantotto in Negri, je govoril strastno. N.egov govor Je napravil globok utis na sodni dvor in porotnike. Konečno je tudi ta prosil milosti za svoja branjenca. Danes govorita branitelja dr. Bartoli in dr. Rismondo. Razsodba bo razglašena pozno v noč, ali pa Jutri. Domače vesti. O glasovanju slov. poslancev za laško fakulteto prinaša š beniška „Hrvatska Rieč" nekoliko pripomb, ki so v polnem soglasju z našimi izvajanji v včerajšnjem uvodniku. Že čujemo prigovor, da je ta list glasilo dr. Kerstelja, torej — klerikalno. Ta prigovor nas pušča hladne. Kajti, mi nismo na strani onih, ki jim je tudi najpametneja stvar ničvredna že zato, ker je prišla od klerikalne strani, kakor obsojamo tiste klerikalce, ki že a priori zamečejo vse, pa bilo še tako koristno, ako Je prišlo od političnega drugomišljenika. Mi smo na stališču: kar Je dobro in pametno, je dobro in pametno, pa naj Je prišlo iz liberalnega ali klerikalnega peresa. In kar piše šibenski list o gornjem predmetu, je po našem umetanju povsem prarilno. Samo glede umestnosti obstrukcije se ne strinjamo s šibeniškim listom. V svoji kritiki dr. Tresičevih izvajanj piše namreč „Hrvatska R eč1*: Tako dr. Trešfč v (asu, ko hrvatski in slovenski poslanci Istre, Trsta in Gorice, in ko hrvatsko In slovensko novinstvo onih dežel, napovedujejo na|odloČce]o borbo proti temu, da bi se italijanska pravna fakulteta osnovala v Trstu, v tem času, ko vsi poslanci direktno Intereslranlk dežel sklepajo, da izvedejo skupno s hr-vatsko-slovenskim klubom obstrukcijo, da preprečijo ta atentat na našo narodnost. Mi menimo, da bodi v tej stvari za vse hrvatske, slovenske In srbske zastopnike m e r o-davno vedenje poslancevTrsta, Istre InOorice, ki najbolje ume-va|o interese naroda v onih krajih, a ml smo dolžni podpirati te interese naroda onih krajev. Dalmaciji so vsi Hrvatje in Slovenci brez razlike dali izdatne pomoči v borbi proti italijanski misli, in bilo bi nepristojno, nehvaležno in nenarodno, da bi sejmi sedaj, ko smo se osvobodili Italijanskega gospodstva, postavljali na stran italijanašev proti našemu narodu, v Trstu, Istri in Gorici! Bilo bi od nas izdajalsko, ako bi porinili nož, da porušimo z | e d n i m mahom, kar |e gradil ves narod skozi decenije v o n i h k r a | i h . . . Vsi zavedni Hrvatje se čuti]o eno s Hrvati Istre, Trsta in Gorice; interesi teh poslednjih so interesi vsega hrvatstva. S specijalno dalmatinskega stališča so pak izjave dr. Tresića še manje umljlve po tistem poznanem zavratnem manevru italijanskih predstaviteljev v jezikovnem vprašanju. „Naša Sloga" pa piše: Naši poslanci ne nasprotujejo ustanovitvi italijanske fakultete v italijanskem mestu, protivijo pa se taki ustanovitvi v Trstu in v Primorju sploh, ker tu nI čistoitalljanskega mesta. Za-se pa zahtevajo izjednačenje hrvatskega vseučilišča v Zagrebu in ustanovitev slovenskega vseučilišča. V italijansko zahtevo, da bi se Italijansko vseučilišče ustanovilo že sedaj v Trstu, bi privolili, ako bi bila ta fakulteta dvojezična, ali, ako bi se dala tržaškim Slovencem primerna odškodnina v srednjem, strokovnem in ljudskem šolstvu. Sicer se bodo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, protivili ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. O pokojnem vitezu Pa jer j u so poročali nemški listi, da je bil kakor predsednik deželnega zbora vsikdar nepristranski in objektiven in da je tudi vedno skušal posredovati med strankami. Brezobrazne|e pač ni možno pačiti resnice. Znano Je, kako Je ta mož ravno kakor predsednik deželnega zbora menjaval svoje principe in svojo prakso pri vodstvu razprav, kakor Je ravno bolje kazalo za njegovo stranko. Naj podamo eklatanten izgled. Pajerjeva stranka je obstruirala. Eden poslancev italijanske iiberalne stranke je vložil neki predlog, tl-čoči se — ako se ne motimo — pobijanja pelagre in je v obstrukcijonistiško svrho v zahtevku predloga navajal neko obširno, nad 400 strani obsezajočo knjigo, ki je razpravljala o pelagri. Deželni glavar, ki ima v smislu poslovnika najprej priobčiti le na kratko zahtevko predloga, je pa že prej, nego je prišlo do debate, dal čitati ono knjigo. Tedanja veČina je protestirala proti takemu postopanju, očitno nasprotnemu jasnemu določilu poslovnika, zahtevajoč, naj se predsednik omeji le na kratko naznanilo predmeta predloga. Pajer pa je odgovoril kratkomalo, d a interpretirati p o s 1 o v ni k im a I e on sam. Ko pa Je pozneje vsled razpusta deželnega zbora prišla Gregorčič-Pajerjeva koalici|a zopet do veČine in je bivši poslanec Gabršček v Imenu slovenske manjšine vložil neki nu|ni predlog, v katerem se |e, analogno svoječasnemu, goriomenjenerau predlogu Pa|er|eve stranke, predlagalo čitanje neke obširne knjige, |e pa Pajer, v dljaraetra'nem nasprotju z gornjo prakso, dal preči'ati le kratko vsebino predmeta ! t Na protest, oziroma zahtevo slovenske manŠine, da se z nje predlogom postopa istotako kakor se }e poprej z italijanskim}, Je pa Pajer iz|avli cinično, da se je sedaj „prepričal", da je bila njegova tedanja interpretacija poslovnika kriv« in da vsled tega ne da prečitati vsega predloga. Taka Je bila Pajerjeva — objektivnost! Će mu Je kazalo, je izraz vsacega srama zatejaval danes, kar je včeraj svečano razglašal kakor edino pravo. Še drzneja pa je trditev, da je pokojni deželni glavar vsikdar skušal posredovati med strankami. Ne vsikdar, ampak — nikdar. Tudi kakor načelnik deželne avtomne uprave Je bil vsikdar le italijansko-liberalni strankar. Nikdar se ni oziral na manjšino, pa naj so bile nje zahteve še tako opravičene ic zakonito utemeljene. Sic volo sle iubeol To je bilo njegovo geslo, ki se ga je držal z najbolj cinično brutalnostjo. Bil je absolutist in parlamentaričen tiran najhuje vrste — a vedno v službi italijansko-liberalne stranke. Altro che — objektiven In nepristranski. Prvi strel. V snočnjem „Indipendentu* je počil prvi strel za letošnje občinske volitve za mesto Trsto in okolico. .Na delo I" kliče „Iidipendente" svoje pristaše in jim priporoča, naj so pripravljeni na to. da s« nemudoma odzovejo pozivu na sodelovanj« pri pripravah za volitve, kakor hitro Izda n|lhovo politično društvo tozadeven poziv. Pripravljalno delo za volitve, pravi „Inll-pendente", posebno sedaj, po reformira- V Trstu, dne 22. februarja 1913. nem volilnem redu, zahteva mnogo truda In daljšega časa, zato da je treba pospešil priprave in kolikor mogoče ojačitl agitacijo. Ker pa naših ljubih Italijanov taki pozivi in oklici nič kaj posebno ne ganejo, je seveda tudi treba posebnega dražila, da jih spravi pokoncu. Zato pa Je tudi »Indipen-dente* spuitll svoj prvi strel, da jih vzdra-mi, in |ih Je tudi nekoliko ošvrknil z bičem, da bi se prebudili. Seveda smo ta bič zo pet ml Slovenci in naše politično društvo: „It dobro Infjrmlranega vira smo bili opo zorjenl na dejstvo, da se v sedežu sloven skega političnega društva že nekaj časa sem vrše s silno vnemo priprave za volilni boj, ki ga Slovenci nameravajo začeti z vso energi|o !M , Ni vrag, da bi vleklo to I Torej — ,al lavoro" 1 Slovensko izobraževalno in podp društvo na Reki ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 9 marca ob 3 pop. v društvenih prostorih, Reka, via Municiplo, nova hiša Ploech. Iz zidarskih krogov nam pišejo: Z velikim zanimanjem sltdlmo mi slovenski zidarji razvoju .Zidarske skupine NDO". Kdo izmed nas zidarjev bi si bil mislil še pred dobrim letom, da se bo ta v resnici taka majhna skupina razvila v tako močno organizacijo. Vsa čast možem, ki so na krmilu pri tej tako važni organizaciji za nas slovenske zidarje. Sedal nas zopet kliče vodstvo, da Še trdneje združimo naše vrste in si usta-no/imo svojo zidarsko zadrugo, ki bo prva te vrste pri nas v Trstu. Kolikega pomena bo ta zadruga lahko izprevldl vsak, kdor le količkaj pozna razmere na tukajšnjem trgu Zaradi tega pozdravljamo z veseljem mi slovenski zidarji to srečno misel ia se na dejamo, da seme, ki se bo sejalo jutri na tem sestanku obrodi gotovo dober sad, osobito ako pomislimo, da nam naši narodni nasprotniki odjedajo kruh na vseh koncih in krajih. Zato kličemo že danes vsem našim tovarišem, naj ne zamude te ugodne pril ke kajti: .Kdor prej pride, prej melje 1" Vodstvu zidarjev in pripravljalnemu odboru Z -darske zadruge kličemo, le naprej po začrtani poti. Ust občni zbor nar. soc. mlad. organizacije. O. Anton Požar, sodni uradnik, nas prosi konstatirati, da nI o n podpisan pod včera| objavljeno tozadevno izjavo. G. Viljem Hribar, proizvajalec soda-vice na Opčinah, nas prosi, da 7. ozirom na zopetne napade na njegovo osebo glede volitev v zadrugo sodavičarjev ponovno ob-, javimo, da ta očitek ne odgovarja dejstvom. G. Hribar trdi. da so od Slovencev štirje, to je on, gg. Širca iz S/. Ivana, Grgič iz Bazovice in Spacapan iz Mirna oddali prazne listke, ker Slovenci neoiganiziranl niso postavili lastne kandidatne liste ; ostala dva v dvorani ob času volitev navzoča Slovenca, gg. Oberdank z G >rice in Frankovič iz Nabrežine da sta glesovala za Italijane. Šilrje drugi Slovenci pa sploh v volilno dvorano niso šli. Gotovo je vzrok neuspehu edlso le to, da se Slovenci v naprej niso nič organizi-ra i. Zato bi bilo popolnoma brezpotrebno, nadaljevati z očitki enemu ali drugemu, tembolj potrebno pa paziti na to, da za druga prihodnjič pade v roke slovenske večine. Program albanskega zborovanja v Trstu. Vladna „Triester Zeitung«, ki jo glnljivo prisrčne vezi — nje posebna originalna poročila, ki jih nima nobeden drug Iht, kažejo nato — družijo z Albanci, po roča, da je pripravljalni odbor za albanski kongres v Trstu včeraj odločil naslednji program: 1. Kongres zahteva Veliko Albanijo, ki bo zmožna življenja. 2. Ker so Ku covalahi izrekli željo, da bi se njihovo ozeml|e utelesilo v Albanijo, pozdravljajo Albanci od srca vse bratske narode, ki hočejo živeti v neodvisni Albaniji. 3. Ker ve kongres, da so velesile za neodvisno Veliko Albani|o, zahteva v imenu pravičnosti, da prenehata vojna ia blokada v Albani|i, ker je bila dežela proglasila nevtralnost. 4. Kongres bo ukrepal o obliki vlade v bodoči Albaniji. Mandolinlstična skupina »Viktor Parma14 priredi v nedeljo, 23. t. m., drugi damski plesni venček v dvorani „Ilirije" v ulici Industria pri Sv. Jikobu (stara policija) Plesal se bo kotlljon, vijolični in biškotci valček. Med plesom In odmorom bo delovala šaljiva poŠta in Šal|iva tombola na krasne dobitke. Ljubitelji plesa in zabave, dobrodošli! Začetek ob 6, konec opolnoči. .EDINOST" žt. 53 Strt! oddelek 97. Ob treh |e bila že vsa nevarnost odstranjena. Lastnik Anton Sila ima 5000 kron škode, Id |e krita z zavarovalnino Nenadna smrt Danes ob osmih zvečer je zadel 601etno Ido Cibron v ulici Mas-simo d'Azeglio mrtvoud. Na lice mesta došli zdravnik rešilne posta]e je konstatiral, da (o |e zadel srčni mrtvoud. Velika nesreča. Elektrotehniški vaje-nec, Albert Krašovic, stanujoč v ulici della Stazione, je padel danes zvečer tako nesrečno po stopnjicah. da je zadobil pri pad cu več težkih telesnih poškodb. Prepeljali so ga v bolnišnico. Nenadna smrt. V ulici Mura št. 24 je stanovaia 25 let stara Marija Cipriotti, ki je rila že visoko na času. Včeraj pa, ko Je delala v kuhinji, so jo naenkrat popale bolečine in ena hčerka je letela takoj po pomoč v sosedno hišo k neki znanki, M Je ukrenila, da so spravili bolnico v posteljo in jej poskibell babico. Ko je babica prihitela, je bila uboga žena v obrazu vsa višnjeva, vsled česar so poklicali zdravnika. Ta pa je konstatiral le še smrt, ko Je prišel k bolnici. Ker se mu Je pa zdelo vse sumljivo, je pozval preiskovalnega sodnika, ta pa zdravnika — specijalista. Krivda od kake druge strani je izključena, to je dognano in dognano je tudi, da se je porodnice lotila angina pectorla. Premeten lopov. Dne 13. decembra minolega leta je avstrijski konzul v Atenah poslal v Trst nekega človeka, ki se je sam nazivat za Pavla Wernerja in je trdil, da je Severoameričan, dočim je drugič zopet pravil. da je iz llechtensteinske kneževine. Tu (e živel kakor baron, ne da bi se vedelo, kje jemlje sredstva. Večkrat so ga spraševali, kaj prav za prav dela tu, a vsakokrat se je izgovarjal, da hoče tu prezimiti. Ktr tako niso vedeli, kaj bi žnjlm počeli, so ga že pustili pri miru, a tu Je prišla antropo-metrija oblasti na pomoč. Potom te nove vede so namreč ugotovili, da |e Weber prav za prav pekovski pomočnik Friderik Maike witz, rojen v Ladikoppu na Pruskem, pti-stojen pa v Berolin. To ga bodo vesele nemške oblasti, ki ga dobe v pest. Razne tatvine. Gospa Pavla Helmpa-cher je prebivala preteklo leto v Portorose in je imela v službi kot sobarico neko 25 let staro Terezo Studnlcko iz Spodnje-av strljskega. Ta jej je ukradla zlato verižico v vredno ti 100 kron in razno perilo in čevlje v vrednosti 180 kron. Oškodoranka Je takoj naznanila tatvino, ali še le včeraj so ta tico zaprli v ulici Ombrelle, in je kradež deloma priznala. Ko Je včeraj prišel z vlakom iz Italije, je prijavil policiji Alessandro Chlavelli, da mu je nekdo med vožnjo od Tržiča do Trsta ukradel zavoj z nekaterimi dragoce nimi predmeti, kar je bilo skupaj vredno 220 kron. — Preteklo noč so zaprli v ulici Scuoie izraelitiche št. 4 brezposelnega mizarja En-rika Tre visi ni ja, 30 letnega Tržačana in si cer na zahtevo Rudolfa Leithnerja, ker je hotel okrasti nekaj oseb, ki prenočujejo omenjeni hiši. — V svobodni luki pa so prijeli brezposelnega mizarja Franca Laha iz Dobra vel j pri Sežani, in ker so našli pri njem dva kilograma ukradenega sladkorja, so ga za prli. Izgnanci. Eugenio Marcon, 32 let star iz Motte di Livenza, voznik, Je bil izgnan radi večne tatvine in radi prestopka zoper osebno varnost. — Julij Partulovič, 20 let star slikar sob iz Splita, že opetovano kaz no van radi tatvine — potepuštva in ranit ve. — Oivaldo Volpe, 26 let star dninar iz Vi vara v Italiji, radi tatvine. — Ardulno Rigotti, 33 let star instalator iz Vidma, ki se je spoznal s § 312 k. z. — Jefln Federin iz Kuzminsta v Rusiji, brezposelni krojač radi potepanja. Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne se zadnjič ponovi v letošnji sezoni Gilbertcva opereta „ČEDNOSTNA SUZANA-. Zvečer ob 8 se prvič uprizori na našem odru nad vse kratkočasna in vesela vaudeville-opereta iz vojaškega živt|enja »REZERVISTOVA SVATBA«. Naše občinstvo, ki se je toliko zabavalo pri „Jesenskih manevrih** bo tudi v tem vaudevtllu, ki ]e povsod ime] mnogo sreče, našel obilo kratkočasja. Libreto je morda še zabavnejši nego v »Jesenskih manevrih*. Predstava je v obonementu A. Ginjenega srca se zahvaljujete podpisani za tolike dokaze sočutja povodom bolezni in smrti njunega predragega ANTONA Posebno zahvalo izrekate članom bivšega pe^pkega društva „Kolau in vsem onim, ki so izkazali pokojniku zadnjo ljubav, spremivši ga k večnemu počitku. Bog povrni! Družini Vatovec - De Lorenzo. Krojačnica Vek. Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n. Priporoča se c. občinstvo ca vsako vratna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem krojn. Bogata iz bera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIMI Tržaška mala kronika. Trst, 21. februarja. Požaz v skladišču. V ulici Molin pic-colo Št. 8 se Je v skladišču južnega sadja in vrbovih koiev pojavil danes kmalu po dveh popoldne požar, ki se Je v kratkem Času zelo razširi«, ker Je bilo tam nameščeno blago zelo gorljivo. Vnela se je tudi t2m spravljena morska trava, kar je Širilo silen smrad po bližn|ih ulicah. Ognjegasci so z naporom udušiii ogen|, a hiša je od dima precej poškodovana. Ker se Je zbiralo na ulici mnogo ljudstva, so poslali na lice mesta oddelek vojakov 32. pehotnega polka In Back& Fehl sploinl nnlformskl zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri — Ako hočete imeti zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in po množenje lastnega mleka pEIalaOIa' zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim pod vržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje ic bolečine v glavi, v hrbtu ita Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga: lekarna „6 AL ENO", Via S. CILJNO - TRST. Matija Bulic priporoča cen j. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere Stev. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellinl it. 7. gostilno „Al buon Almissan4' v Rojanu, ul. Montorsino 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ul. Perarolo St 342 (hi&a £čufca). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opoio vino iz Omiša ter pivo. Lekarna Brelih v Sežani Ribje olje L vrste I steklenica K 120 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K. Alojzi) Povh slovenski urar in zlatar v TRSTU ulica del Rivo St. 26 (na trgu pri Sv. Jakobu) DVOKANA ZA SODNE DRAŽBE. ulica Sanit* 23-25 pritličje. Na Javni dražbi danes, dne 22. t m. od 9 do 11 dop se bo prodajalo: šivalni stroj „Singer", posteljniki, žimoice na pe resa, brzovar, stoli, gramofon s ploščami, slika, majhna varnostna blsgaj ia, decimalna tehtnica, šivalni strofi za črevllarje, bobni, rama kopita za čevlje in škornje, kože, usnje, mazilo za črevlje, vosek, gumbi, podloge, zaponke. Od 3 do 6 pop.: razne oblekce, predpasniki, čepice, spodnje, srajčke, nogavice in avbice za otroke. SLOVENCI I SL0VRMI! Podpirajte družbo SV. CIRILA IM METODR! UMETNI ZOBJE atamilranl« zoaov Izdiranje zebov bre? = vsake bolečine = Dr. J. Čermik V. Tuscher sofcasdravaik kance«, zobmi tefcai _ TRST ulloa della Cattrma ittv. iS, II. rt Obliž za kur]a očesa 20 vinarjev. - Neopoiekljivo sredstvo. - Anton Mahne, trgovec Trst, ulica deli* Istria S t 4 s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača. Priporoča al. občinstvu ivojo trgovino vsakovrstnega koloni- na drobno in na debelo. Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM ! ANTON MLINAR čevljarski mojster pošta Žiri — KRANJSKO Priporočam najboljše in najtrpež-nejSe delavske, kakor tadi fine, lahke čevlje za praznik iz najfinej šega usnja. Fino ročno delo. Razpošiljam po vseh avstroogrskih deželah v poljubno zaželjeni obliki in točno po meri. Prosim, zahtevajte oenlke. Trgovina kuhinjskih Trst, ul. Gommerciale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luei in lesenih priprav. Dr. Peenik Dr. PETSCHNIOO Zrst, via S. Caterina itcv. 1. Zdravnik za notranje (splošne) boleza 8—9 in 2—3 in Specijalist za ko2ne in vodne (spolne) bolezni s 11 V,—l in 7—TL. Albert o Finzi & C.o Trst, ulica Gaetano Donlzettl 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Ali g. Creditbank) podružnica ▼ Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele in fine otrobe, oves in Sučivje in ker ;e ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobrozaane moka Zimi. parnih mlinov „Huagaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in umore? m po&iljmja na **ht«r% o. Telefon št 458, zvoniti dvakrat Brzojavi: ALBERTO FiNZl, Trst Stran IV. „EDINOST" St. 53. V Trstn, dne 22. februarja 1913 Društveno vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. V slučaju zelo ugodnega vremena jutri Izlet naraščaja. Zbirališče ob 1*45 popoldne pred Narodnim domom. Če vreme ni ugodno, se vrši telovadba kakor navadno. Klub slovenskih tehnikov v Pragi priredi 28. t. m. ob 8 zvečer v prostorih akad. društva „Adrije* na Kralj. Vinogradih kluhovo sejo, na kateri nadaljuje g. Husein Ibrahlmpašlc svoje predavanje; „O Bosni in Hercegovini*. Gostje vabljeni. Barkovljan8ki odsek tržaškega Sokola ima dne 28. t. m. ob 8 30 zvečer v „Nar. domu" v Barkovljah svoj III. občni zbor, ki je obenem ustanovni občni zbor samostojnega Sokola v Barkovljah. Poleg običajnih točk bosta na dnevnem redu tudi vprašanje osamosvojitve odseka in pa ustanovitev stavbenega odseka. Slov. akad. fer. društvo »Balkan". Danes, v soboto, točno ob 8 30 sestanek v gorenjih prostorih restavracije „Balkan". Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju priredi svoj IV. redni občni zbor v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji „Slegel" 111. Neulinggasse Št. 28 Prva slov. Zidarska zadruga NDO, zadruga z o. p. v Trstu vljudno vabi vse tovariše-zldarje, delovodje iz mesta in okolice in člane zidarske skupine NDO na prvi jako važni sestanek, ki se bo vršil v ne-delio, dne 23. t. m., točno ob 10 predpo-ludne v društvenih prostorih NDO. Zidarji 1 Ker je ta prvi sestanek velike važnosti za vse slovenske zidarje U Trsta in okolice in ker se bo razpravljalo edino-le, kako je odpomoči zidarskim potrebam, osobito v tem kritičnem času, se odbor nadeja polnoštevilne udeležbe. Pripravljalni odbor Pevsko društvo „Zvonimir" v Ro-colu ima v nedeljo, dne 23. februarja t. I, ob 4 pop. v prostorih gospodarskega in konsumnega društva v Rocolu svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Nar. dal. organizacija. Lesni težaki. Danes ob 6 zvečer bo sestanek v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška, št. 2. Delavci tovarne „Linoleum". Danes v soboto ob 5 popoldne v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška št. 2, shod delavcev tovarne *Linoleum". Tesarska skupina NDO. Danes sestanek v društvenih prostorih NDO v ul. Sv. Frančiška šl. 2. Odbornike vseh skupin NDO vabimo na sestanek, ki bo jutri, v nedeljo, ob 10 predpoldne v društvenih prostorih. Dolžnost odbornikov vseh skupin je, da se tega sestanka gotovo udeleže. Delavci tehničnega zavoda „Sv. Andrej41 so vabljeni na sestanek, ki bo jutri, v nedeljo, ob 10 predpoldne v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. Potrebno je, da se pomenimo glede sedanjega mezdnega gibanja. Zato pričakujemo obilne udeležbe. Shod podružnice NDO v Sv. Križu. V torek zvečer je priredila podružnica NDO v Sv. Križu shod v prostorih pevske šole pri Fretjaku. Shod Je bil zelo dobro obiskan, kar dokazuje, da podružnica NDO v Sv. Križu vedno bol) napreduje. Shodu je predsedoval predsednik po družnice, tov. Košuta. Tov. Širok pa je razpravljal, kako je bilo slovensko delavstvo prezirano, ko še ni bilo NDO, da se tedaj o slovenskem delavstvu ni slišalo ničesar, ker je Šlo vse na račun italijanskega delavstva. Sele, odkar ima slovensko delav stvo svojo organizacijo, se sliši o njem, in potom nje tudi hitro napreduje. Zato |e dolžnost vsakega slovenskega delavca, da pridruži NDO. Tov. Brandner je odločto govoril proti onim, ki slovenska delavstvo terorizirajo, ki po vse| sili hočejo, da b) ono tako mislilo, kakor želijo oni. Sužnji so morali misliti tako, kakor so zahtevali nji hovi mogotci. Marsikdo izmed kamnosekov v Sv. Križu se nahaja pod strahom tega terorizma in se zaradi tega noče pridružiti NDO. Žalostno je, če trpin trpina preganja, namesto da bi vsi zatirani živeti v miru med seboj, ker se jim gode enake krivice. Slovenski delavec spada v slovensko organizacijo, italijanski pa v italijansko. V slučaju potrebe pa naj bo nastop skupen. Ta pot je prak-tičnejša. V mednarodnih, v mešanih strokovnih organizacijah se delajo manjšim narodom le krivice. Tov. Sedmak se je pritoževal proti terorizmu soc. demokratov in (e poživljal delavstvo, da nastopa brez strahu za svoje pravice. Nato Je predsednik shod zaključil. Vesti iz Istre. Rlcmanje 14. februvarja. Nekoliko o c. kr. finančni straži. Odkar je v Dolini g. Wmdisch, vodja oddelka finančne straže, veje nekam dragačna, čudna sapa. Slovenska potrdila na boletah so skoraj izginila. Stranke so nemalokrat po nepotrebnem nadlegovane. Celo nastavljenje že zadačanegs vina 3e skuša zabraniti, ako ni v cementi- rane m sodu. Je mnogo takih in podobnih slučajev, ki jih bo treba ob|aviti, če se razmere ne zboljšajo. Gospodje, oziroma vlada, bi rada dosegla večjih dohodkov pri užit-nini, ali * takim ravnanjem dosega ravno narobe. Ljudstvo prihaja men j v naše vasi, in če se menj prodaja, prihafa tudi menj davka. Očividec. DAROVI. — Za CMD so darovali dne 11. t. m. ob priliki slavljenja srebrne poroke vsak po eno kreno: Jubilarja Tereza in Alojzij Klopčaver, Dragica in Franc Lampe, Bernard Bremšak, Ivana Prunk, Marija Jereb, Ivana In Lovro Legat ter Mimica LonČnar 80 st., skupaj K 9 80. (Denar hrani uprava). — Za rojansko CM podružnico. V spomin na pokojno mater planinskega so kola g. Mir. Pretnerja nabrali „Četrtkarji" na Višavi K 20. — V isti namen zložili „do linci" K 33, skupaj K 53. — Na „Višavi-nabrala vesela družba železničarjev K 1 64 za Isto podružnico. — Z vrtec CM v Rocolu daruje Ivan svojih dijet K 20. — V počeščenje spomina pok. svoje matere Je daroval g. Miroslav Pretner K 50, polovico „Dlf. podp. društvu" in polovico moški podružnici CMD v Trstu. — „Dijaškemu podpornemu društvu" v Trstu so darovali v spomin blagopokojne gospe Jedrt Pretner rej. Vodnik g. Ivan Bandel K 10 — in dr. Josip Abram K 10 — □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □ 0 1 s H □ □ □ Dobroznana tvrdka Vittorio Piscur, Trst ulica Areata 1, zraven gost. „AH' antico ussaro", opozarja svoje cenj. odjemalce, da je prejela velikansko partijo napravljenih oblek za može in dečke z kolosalno izbero Pato Jsv, Utsterjev. kožuhov, kupljenih pri prvih tAirarnfiVi __ _!__t__ tovarnah, za prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodala se po tako nl*kfh cenah, kakor še nlkje^ln nikoli s I MALI OGLASI »f MALI OOLASI M ričnn.jo po 4 rln. * • besedo. Mastno tiskane besede enkrat • več. Najmanji* pristojbina 40 vin. »| Plača se takoj Inaeratnenn oddelka DaanaDDODaaaamnnnnnnnnR Ifrniarnira IVAN gorctCan, T»t, ulic- IVrUJaUllIba Papquale Kevoltella ali Ohiadino in Monte St. 27, I. nad »e priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna deli. Solidna postrežba, velika isber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. _¥778 Stalni krajevni agenti, "S* T" sprejmejo ali pa nastavijo a stalno plačo za prodajo v Avstro-Ojcrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod Merkur", Brno, Neugaaae St. 20. 324 Ifllhiflielfn posodje, popolno, iz aluminija, za IMIIIIIIJSKU K 35—, železnina, se prodaja uL Oaserma 14. Umberto Oesca. 2313 Josip Štolfa mi"r8ki moj9t#r'Tni'ulie* vsakovrstna mizarska dela. Belvedere It. 10. — Is vri uje Riccardo Baldassi, sumnega društva") priporoča svojo mesnico. Anton Novak, brivec b« vedere St. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu obCinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM! 2661 PrnHo 86 nova hiša, 20 minut daleč od Ljub-rrUUd ljane, na Tržaški cesti. H Sa ima 7 sob in vrt. Plačilo tudi na obroke. Naslov pove in fotografijo pokaže inseratni oddelei „Edinosti". Vpra šanja podate vilko329._329 PpfifloiA v naJem 86 dajo razne gostilne, rruUdJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavarna Corso od 9—11, 3—6. telefon St 825. 417 Qln«*Qfllf2I spretna v sobarstvu in v kuhinj-OlUVClIlla, Btvu, 25ietna, vefiča popolnoma slovenščine in nem&čine, Želi vstopiti v eluž o h kaki družini. Ponudbe naj se pošiljajo na inseratni oddelek „Edinosti* pod „Sobarica" St. 400. 400 HHHo cn meblirana sobica Farneto 44, mezza-UUUd OD nin, vrata 20. 395 I nrtn malo sobico odda gospa Ceh, ulica Sette-LOjJU fontane 8, V. 405 Ppfiflo qa Ali d" ▼ najem v LoČniku pri Go-■ rllUCl 5C rici hiša z enajstimi prostori, 2 hlevoma, njivo; vse v lepi legi. Pojasnila daje Perko Fran, Ločnik, 63. 381 BRIVEC Andrej Rojic TR8T - ULICA ACQUEDOTTO St. 20. Hlgienična In dobra postrežba. Se prlparoč« za abiak. ^■■■■■■■anBHi ujsiil o tr o h G. Ferluga - Trst| via Barriera vecchia 31 priporoča velecenjenemu občinstvu svojo slaščičarne = ODLIKOVANA vedno oskrbljeno s svežim blag-om, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni likerji in vina v steklenicah cene jaeo zmerne. postrežba točna Sprejema vsakovrstna peciva. S 1. majnikom 1913 odda mlekarnavRodiku dnevno 1200 I renomiranoga pasteriziranega mleka. Manjšo skupino tudi takoj. Franko postaja Trst drž. kolodvor ali v mlekarno v Trstu postavljeno. — Informacije MLEKRRMA RODIK, pošta Kozina. a« Nova dalmatinska gostilna-buffet Trst, ul. Pasquale Revoltella 479. Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjeyo pivo. Mrzla in gorka jedila cene jako zmerne. Vino za družine po znižani ceni. Priporoča se za obilen obisk udani JURAJ PERIŠIĆ, lastnik ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič 1 ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreheijeve pivovarne). \ mesnici o Trstu, Campo S. Glocomo ftev. 5. (uiša delavskega konsumnega društva) se prodaja meso prve vrste goveje, telečje, jagnjetina in perutnina iz Štajerske. Udani ANDRtiA VIANELLO. Ealafa ta- la Imzmb, vin iphita Hksrjsv fc razprodaja na drtbso Is dsbsla JAKOB PERHAUC Trst, VI« doli* Acqns it 6, Trst (Nasproti Oafft Centrale) Ve H k Isber francoskega Šampanjca, penečih