tjadtomne
občanke in občani, blatim in blald!
Cvetim Gj/am, da jikežieiie
velikonočne jiMmike v mika, Sled in zadovo^tm.
Gl/ati iufian ®Zane tijš&zfalt
iee Aleče Se maMi zakije, ko deleče Judje ... Cj&aio maMe, žene in deklela ob tijj/ašem ji/umikn r>[i/iojmile tudi moje 'dkhme čestitke!
Fotografije KUD Majšperk-Mateja
zmm mai/j
in prav je, da ,o spoznamo



Veliko resnic še vedno kroži med ljudmi glede Regijskega srečanja upokojencev, ki je bilo v Majšperku v avgustu 2001, zato moram gospodu Cirilu Murku, kot predsedniku DU Majšperk in drugim, povedati resnico.
Na Občinskem svetu je bilo postavljeno vprašanje, koliko bo župan dal denarja DU Majšperk za izgubo, ki je nastala zaradi najema šotora.
Še enkrat ponavljam dogovor, ki sem ga dal članom Občinskega sveta, da je bila sklenjena pogodba za najem šotora in vse druge opreme v skladu s sklepom gospodarskega odbora o višini najemnine za to prireditev s predsednikom regijskega odbora, gospodom Benhardom, ki je tudi poravnal vse obveznosti iz pogodbe, zmanjšane za prej dogovorjeno sponzorstvo, ki je znašalo preko 100.000,00 SIT. Od predsednika Društva upokojencev Majšperk, gospoda Cirila Murka, ki se je oglasil na uradnih urah in prosil po izvedeni prireditvi za pokrivanje izgube, na mojo zahtevo še do danes ni dostavil dokazljivega finančnega poročila, ki bi govorilo o kakršnokoli izgubi.
Glede na vprašanje, koliko sem dobil plačanih stroškov, da sem se odpovedal dopustu in prišel pozdravit upokojence regijskega srečanja (saj so posamezni člani govorili, da je sramota, če ni župana občine na tako veliki prireditvi), moram jasno odgovoriti, da nisem dobil povrnjenih nobenih stroškov za to, da sem se pripeljal z otoka Pag, kamor sem se tudi vrnil po opravljeni obveznosti k svoji družini, sicer tudi nisem nikdar zahteval nobenih povračil. Mimogrede naj povem, da smo se z organizatorjem RO in soorganizatorjem DU Majšperk najprej dogovorili, da bo to srečanje 4. avgusta in zato sem si prestavil začetek dopusta za en dan, da bi lahko bil na planirani prireditvi. Še danes ne vem, zakaj so organizatorji prestavili to srečanje na 11. avgust, vem pa, da je to bilo storjeno dva dni po tem, ko so pri
tajnici na občini spraševali, kdaj gre župan na morje.
Ne glede na to in druga podtikanja je bilo Društvu upokojencev Majšperk poleg rednih dotacij za delovanje dodatno nakazano še 100.000,00 SIT, 31.12. 2001 iz postavke - drugi odhodki - po sklepu župana, saj sem smatral, da je potrebno primakniti še nekaj več za nakup prostorov, kot pa smo se prej dogovorili.
Novi gasilski avto
Ko sem letos pri kapeli z občani občudoval maske pustne povorke, me je nagovoril občan in dejal: »Župan, si videl, kaj imajo gasilci z druge strani napisano, ko kritizirajo občino.« Mirno sem mu odgovoril: »Pust je pač pust in da je to dan norčij, ko je vse dovoljeno.« Ko je vozilo odpeljalo mimo in je videl napis: »Farof že stoji, za gasilski avto pa denarja ni.«
Sosed se je od srca nasmejal in zaključil: »Ampak ti se norčujejo sami iz sebe. Najboljše, da se gredo v farof učit, kako se temu streže. Pa kaj čakajo, saj je že lani imela občina rezerviran denar za novi gasilski avto, pa tudi jaz bi jim ga dal, če bi prišli, samo prej me zanima koliko gasilskih avtov pa sploh potrebujejo?«
Pozneje sem mu tudi obrazložil, da Občina Majšperk prispeva za takšne investicije 50% denarja. Za tri sosednja gasilska društva mi je povedal točne podatke, koliko so dobili sredstev pri nakupu novih gasilskih avtomobilov - vsi precej manj kot 50%.
Na zadnji seji občinskega sveta sem predlagal, da je za osrednje gasilsko društvo ta delež višji in da obveznost občine znaša 60%. Kljub utemeljeni obrazložitvi je bila seja prekinjena, ker mi je bilo od nekaj svetnikov jasno rečeno, da bodo podprli predlog, če bo vozni park usklajen in da se mora tudi lastnina v mansardi gasilskega doma čimprej končati.
Etažna lastnina v gasilskem domu
Leta 1998 se je Gasilsko društvo Majšperk protizakonito vknjižilo na vse prostore gasilskega doma.
Že dalj časa si prizadevamo, da to napako odpravimo in da vzpostavimo takšno lastništvo, kot so pri sami gradnji opredelili na svetu in skupščini KS Majšperk v sodelovanju z gasilskim društvom, ko so se tudi opredeljevali o vključitvi finančnih sredstev in samoprispevka za nadaljevanje gradnje ter za odprodajo stare zgradbe KS ter zato
DOBI!E MAlSNJE
vključevanje sredstev občine Ptuj. Na vabilu, ki sem ga dobil za občni zbor gasilskega društva, je bil predlagan predlog sklepa: »Sprejem sklepa o dovolitvi vknjižbe etažne lastnine v mansardi gasilskega doma v korist Občine Majšperk le na dveh prostorih s souporabo sanitarij in priročne kuhinje.«
Kot župan sem takoj pisno reagiral in pozval predsednika društva PGD Majšperk, da občini takoj dostavi dokument, ki je osnova za takšen sklep ali pa naj točko umaknejo. V kolikor pa tega ne storijo, pa sem zaprosil, da mi kot županu Občine Majšperk, kot pravne naslednice KS Majšperk, dovolijo, da povem, da za takšen sklep ni nobene osnove.
Isti dan, kot je bil sklican občni zbor, sem dobil tudi pisni odgovor, s katerim mi ni bilo omogočeno, da bi dobil besedo. Pozneje je bil sprejet takšen sklep.
Jasno moram povedati, da za takšen sklep ni nobenih dokumentov, zato sem v točki razno (kjer mi je predsedujoči dodelil le tri minute) med drugim povedal, da bo potrebno takšen sklep spremeniti.
Ne obsojam tistih, ki so za to glasovali, tudi ne tistih, ki niso pripravili utemeljenega predloga, saj verjamem, da bodo napako hitro popravili.
Novinarsko poročanje
Pred kratkim sem opozoril predpostavljene oziroma odgovorne dnevnika VEČER o nekorektnem obnašanju in pisanju njihovega novinarja, Slavka Podbrežnika.
Prav tako sem zaprosil za sprejem pri gospe Tanji Kranjec, vodji regijskega TV centra, zaradi nekorektnosti za dogovorjeno snemanje ter predvajanje in načinu montaže prispevka v oddaji VAŠ KRAJ, novinarke Gabrijele Milošič. O tem sem obvestil tudi direktorja TV Slovenije, gospoda Aleksa Štakula.
Ker sta obe zadevi v postopku razjasnjevanja, bi zaključil:
»Tudi novinarji so dolžni spoštovati načela novinarskega kodeksa.
Motiti se, je človeška slabost. Zmoto spoznati in jo popraviti, je človeška vrlina. Zmoto spoznati in v njej vztrajati, pa je hudobija.
V duhu praznika, ki je pred vrati, je smiselno odpuščati. Odpuščanje prinaša mirno skupno življenje, ki si ga verjetno vsi želimo.«
Franc Bezjak, župan
DOBU E MAlSNJE
Zelo uspešno poslovanje Obilne Majšperk v lelu 2001
Na 24. redni seji Občinskega sveta Občine Majšperk, 18. marca 2002 je bil sprejet zaključni račun Občine Majšperk za leto 2001.
Če pregledamo glavne postavke zaključnega računa, je glede na plan slika naslednja:
	Plan	Realizacija	Indeks
PRIHODKI	648.466.000	663.369.000	103
ODHODKI			
- tekoči odhodki	239.966.000	236.525.000	99
- investicijski odhodki	408.500.000	302.639.000	74
RAZLIKA (pl. ost. v nov.)	120.000.000	124.205.000	103
Iz tabele je razvidno, da so prihodki presegli odhodke za 124.205.000,00 SIT. Celotni presežek se prenese v proračun Občine Majšperk za leto 2002. Večje prihodke smo dosegli iz drugih prihodkov: od gospodarjenja s premoženjem, sofinanciranjem občanov in večjim deležem obresti.
Večjo porabo od planiranega smo imeli pri izobraževanju, kjer je povečanje 113%, predvsem zaradi dodatnih materialnih stroškov in šolskih prevozov. Drugo povečanje je bilo na postavki »predšolska vzgoja« (indeks 121) zaradi povečanega števila otrok v vrtcih. Naslednjo povečanje je bilo na postavki »varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami« (indeks 299), kjer smo sredstva za zaščito in reševanje porabili za odpravo posledic po suši, za prevoz vode ter za subvencije v kmetijstvu za sušo. Pri »cestni dejavnosti« (indeks 112) smo sredstva porabili za vzdrževanje lokalnih cest, javnih poti, gozdnih cest ter za zimsko službo (pluženje in posipavanje).
Na drugih postavkah je realizacija izpod 100%, zato je tekoča poraba v planiranem okvirju - 99% realizacija.
INVESTICIJSKI ODHODKI
V letu 2001 so bile izvedene naslednje investicije:
•	dokumentacija za investicijska vlaganja ter nadzor
•	investicijsko vzdrževanje
•	arhivski regali za občinsko upravo
•	ureditev ginekološke ambulante
•	nakup zemljišč za osnovno šolo in infrastrukturo
•	nakup stanovanj (3)
•	dom Sestrže
•	obnova mrliške vežice na Ptujski Gori (nadaljevanje)
•	pločnik Majšperk - Lešje
•	javna razsvetljava
•	vodovodni sistem Majšperk, Žetale, Videm (cevovodi, prečrpališče Naraplje in Jelovice)
•	kanalizacija Breg - nadaljevanje (III. faza)
•	sanacija plazu na LC Slape - Peskov Breg
•	sanacija LC na Janškem Vrhu (pod Mariničem)
•	asfaltiranje LC Stoperce - Gnani vrh (dokončanje)
•	betoniranje JP Slape - Janški Vrh
•	asfaltiranje JP Dvoršno (Ptujska Gora)
•	asfaltiranje platoja pred gasilskim domom v Medvedcah
•	nakup gasilske opreme za PGD Stoperce
Realiziran je bil investicijski transfer za župnijski dom Majšperk.
Za vse navedene investicije je bilo
porabljenih čez 302 mio SIT.
Tako je bil načrt razvojnih programov, ki je bil začrtan s sprejetim proračunom in dopolnjen s sprejemom rebalansa, skoraj v celoti izveden. Do realizacije ni prišlo pri nabavi gasilskega vozila ter pri preplastitvah cest v Stogovcih in ceste Podlože proti Sestržam zaradi nezainteresiranosti. Na področju začetka izgradnje osnovne šole nas je pri nadaljevanju začrtanih nalog oviralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, o čemer je seznanil župan Občinski svet pisno že lani.
ZAKLJUČEK
Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je občina v preteklem letu poslovala zelo dobro. S prihodki smo v celoti realizirali rebalans, ki smo ga sprejeli med letom (80 milijonski dvig). Prihodke smo presegli še za dodatnih 15 milijonov, kljub temu da država svojih obveznosti do občine ni v celoti poravnala.
Povem še naj, zaključni račun je bil pripravljen na 36 straneh, katerega priloga je bilo tudi poročilo Nadzornega odbora Občine Majšperk, ki je ugotovil, da je pripravljen v skladu z zakonodajo, pravilnikom in navodilom. 18. marca 2002 ga je obravnaval Občinski svet in ga tudi sprejel, zato je Odlok o zaključnem računu že posredovan za objavo v Uradni list. Kompletna dokumentacija Zaključnega računa z vsemi izkazi pa je bila predana 20.marca 2002 Ministrstvu za finance Republike Slovenije. Pri pregledu dokumentacije za finančni transfer za župnijski dom Majšperk pa je nadzorni odbor zapisal: po pregledu predložene dokumentacije je nadzorni odbor ugotovil, da je občinska uprava pravilno izvajala sklepe Občinskega sveta in da so bila sredstva namensko porabljena.
Majda Sluga
4. STRAN	ŠTEVILKA 31 - MAREC 2002 - DOBI) E
------------------------------------------------------------ maIInje
		> L>		v,		ii| f H	FirTh/fo	J	
Ln UfCl/Li JLlkjr	JJjJ	•/_j	j 1 <			lllli	jjJLržJlJV	J	
bčinski svet Občine Majšperk je na 23. redni seji, 8. januarja 2002 potrdil predlog proračuna in sprejel Odlok o proračunu Občine Majšperk za leto 2002. Proračun Občine Majšperk je določen v višini 666.471.000,00 SIT oziroma so v enaki višini planirani prihodki in odhodki. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili glavne postavke proračuna in posebej planirane investicije v letošnjem letu.
Prihodki proračuna so planirani v skupni višini 666.471.000,00 SIT in so razdeljeni po posameznih
postavkah:	
>-prihodki za primerno porabo	357.234.000,00 SIT
>-drugi prihodki	189.237.000,00 SIT
>-prenos sredstev iz leta 2001	120.000.000,00 SIT
Tekoči odhodki proračuna so planirani v skupni višini 256.471.000,00 SIT in so razdeljeni po posameznih področjih:	
>- dejavnost občinskih organov	20.350.000,00 SIT
^dejavnost občinske uprave	45.750.000,00 SIT
>- izobraževanje	27.600.000,00 SIT
>- socialno varstvo	19.900.000,00 SIT
>- predšolska vzgoja	41.500.000,00 SIT
>- kultura	6.900.000,00 SIT
>• šport	2.300.000,00 SIT
>• zdravstvo	10.950.000,00 SIT
>■ raziskave	2.000.000,00 SIT
kmetijstvo	7.500.000,00 SIT
»- razvoj	5.000.000,00 SIT
>- varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	8.100.000,00 SIT
>- stanovanjsko poslovna dejavnost	3.300.000,00 SIT
>- komunalna dejavnost	11.000.000,00 SIT
>• cestna dejavnost	25.000.000,00 SIT
>■ urejanje prostora	6.000.000,00 SIT
>-drugi odhodki	13.321.000,00 SIT
Največji del proračuna v višini 410.000.000,00 SIT je namenjen za investicje. Zato bomo malo bolj podrobno razčlenili po posameznih področjih oziroma namenih s sredstvi, kot so opredeljena v sprejetem proračunu. Za investicije na pozameznih področjih so v nadaljevanju navedeni nameni in planirana sredstva:	
>- oprema za občinsko upravo	3.000.000,00 SIT
>- novogradnja OŠ Majšperk	155.000.000,00 SIT
>- ureditev doma v Stopercah, Ptujski Gori in Sestržah	6.000.000,00 SIT
>- gasilska oprema	12.000.000,00 SIT
>-nakupi in ureditev poslovno stanovanjskih objektov	22.000.000,00 SIT
>-investicijsko vzdrževanje pokopališč	4.000.000,00 SIT
>-vzdrževanj e komunalne infrastrukture in investicijsko vzdrževanje ter ureditev avtobusnega postajališča Slape 2.500.000,00 SIT	
>-vodovodni sistem Majšperk, Žetale in Videm	120.000.000,00 SIT
»- kanalizacijo Breg	32.000.000,00 SIT
»- javna razsvetljava Stoperce	5.500.000,00 SIT
>- ureditev cest	46.000.000,00 SIT
>- druge manjše investicije	2.000.000,00 SIT
Posebej bi želeli seznaniti občane Občine Majšperk, da so med modernizacijo lokalnih cest in investicijskem vzdrževanju lokalnih cest in javnih poti naslednje ceste:
1.	LC Stogovci - Ptujska Gora (preplastitev 1000 m)
2.	LC Podlože - Lokanja vas (preplastitev 2000 m)
3.	JP Lešje - Furman (modernizacija 336 m)
4.	JP Sveča - Rabuda (modernizacija 600 m)
5.	JP Grdina - TV pretvornik (betoniranje 300 m)
6.	JP Vrhe - Brezje - LD z odcepi (preplastitev 1220 m in modernizacija 540 m)
7.	JP Zgornja Sveča - Slapečjak (priprava tampona 1000 m)
8.	JP Ptujska Gora - Zolar (modernizacija 400 m)
Za izvrševanje proračuna je zadolžen župan, zato mi je na zastavljeno vprašanje: »Kakšna je možnost izpolnitev nastavljenega proračuna?« odgovoril: »Terminski plan posameznih investicij je zastavljen. Na posamezne razpise v državi smo se že prijavili, nekaj pa še jih čakamo. Delavci v občinski upravi so zadolženi za posamezne naloge.
Vsi gradbeni odbori za posamezne investicije za modernizacijo cest delajo, razen za cesto Podlože -Lokanja vas, ker je pričakovati, da bomo imeli več gradbenih odborov za posamezne odseke v Podložah, Medvedcah in Sestržah. Dolgoročno načrtujemo ureditev celotne lokalne ceste, če bomo uspeli z vlogo na državnem razpisu, v kateri smo tudi zagotavljali ustrezen finančni delež občanov, saj finančni deleži občanov preko pogodb in samoprispevka prinašajo dodatne točke za možnost odobritve takšne investicije, saj smo pripravili skupni projekt s sosednjo Občino Slovenska Bistrica.
Majda Sluga
22.	redna seja je bila 19. decembra 2001, sprejeta je bila naslednja pomembna odločitev:
Sprejete so bile spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Majšperk.
23.	redna seja - 8. januarja 2002:
Sprejet je bil Proračun Občine Majšperk za leto 2002.
24.	redna seja - 18. marca 2002:
Sprejet je bil Zaključni račun Občine Majšperk za leto 2002. Sprejeti so bili sklepi:
•	o nakupu treh stanovanj od TVI Majšperk, da se poplača preostanek posojila,
•	o prodaji skupnega premoženja bivše občine Ptuj v Biogradu,
•	da je osnovno delitveno razmerje za Občino Majšperk 7,31% od skupnega premoženja bivše občine Ptuj,
•	o povišanju cen za odvoz, predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov družbi Čisto mesto Ptuj d.o.o.,
•	da se morajo v naseljih, kjer je organiziran odvoz komunalnih odpadkov vključiti vsa gospodinjstva. Če to ni možno zagotoviti, se pripravi predlog odloka o uvedbi takse za obremenjevanja okolja za ta gospodinjstva,
•	za predstavnika v Svet območne izpostave Ptuj, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za območje Občine Majšperk je bil imenovan g. Leopold Karneža.
Sprejete so bile spremembe odredbe o kriterijih za investicije v požarni varnosti.
Izdano je bilo soglasje k prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za opravljanje športne dejavnosti na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/94).
Čudežni napitek babire Neže /e poživil vse prisotne na tradidonalnem sprejemu pri županu
edmega januarja v letošnjem letu je bilo na občini veselo. Kljub temu, da so komaj minili prazniki, ki so marsikomu dodobra skrajšali delovni teden, se je veliko vabljenih zbralo na ponovoletnem sprejemu pri županu.
stekel predvsem okoli načrtov, pa tudi besed o preteklih dogodkih ni manjkalo.
Le nekaj časa po zaključku tega srečanja so dvorano napolnili predsedniki oziroma predstavniki društev, predsedniki krajevnih skupnosti, predsedniki
Zbrali so se župani, predstavniki podjetij in ustanov s katerimi sodelujemo.
Predstavniki organizacij, zavodov, gradbenih odborov investicij v letu 2001 ustanov, podjetij ter župani oziroma	in v letu 2002, predstavniki civilne zaščite
predstavniki sosednjih občin, s katerimi	v Občini Majšperk ter predstavniki Kme-
občina še vedno tvorno sodeluje pri svo- tijske svetovalne službe Ptuj. Pridružili so jem delovanju, so se pričeli zbirati že v se jim tudi: ravnatelj šole, vodji podruž-Zgodnjih popoldanskih urah. Pogovor je'	(Nadaljevanje na naslednji strani)
Tatjana Varžič
Utrinek iz igre.
------------------- maIsnje
Zbrali so se tudi predstavniki društev, organizacij, svetniki,
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
ničnih šol, predstavnica vrtca, župniki župnijskih uradov in seveda svetniki Občinskega sveta Občine Majšperk.
Kot vsa leta doslej je župan Občine Majšperk, Franc Bezjak, vsem prisotnim zaželel dobrodošlico. Nato je zbranim spregovoril. V svojem nagovoru seveda ni pozabil na vse dogodke, ki so se dogajali v letu 2001. Tako se jim je zahvalil za tvorno sodelovanje, kasneje pa je izrazil še željo, da bi tudi v letu 2002 tvorno sodelovali.
Za dobro vzdušje sta poskrbela člana KPD Stoperce s kratko igrico »Čudežni napitek babice Neže«. Babica Neža je sedela na stolu in šivala. Pri delu so jo motila očala, ki so ji nenehno padala. Zraven nje je sedel fantič z imenom Jurček, ki je zamišljeno sedel na kladi in se pogovarjal z babico. Ko sta z babico pripravljala ta čudežni napitek, ki bi naj vsakemu dal neskončno mero haloškega poguma, je Jurčka zanimalo, kako pa se pripravi. Babica pa mu je povedala: »Takole! Odpri oči in opazuj: v skodelico nalijemo suho vodo izjavnega vodovodnega sistema, dodamo nariban porfir ptujskogorskega trga, nato dodamo še žličko betona Janških bregov, začinimo z znojem delovnih občanov in osladimo z idejami svetnikov ter posolimo z županovo modrostno
soljo... Vse skupaj dobro premešamo in kuhamo dve minuti na razsvetljavi v centru Majšperka; če imamo čas pa ga kuhamo od pomladi do jeseni. Takšen bo najboljši. Nato počasi nalijemo in izpijemo, previdno po kapljicah, da se nam ne zaleti. Takole! Tako zdravilen je, zbistri misli, zbere pogum in te odnese pod oblake med haloške griče.«
Ko je Jurček poskusil čudežni napitek, je poletel iz dvorane. Le nekaj minut pred
koncem sprejema je Jurček pritekel nazaj v dvorano ter babici pričel pripovedovati, kaj vse je videl in kje vse je bil. Še celo v svate je imel čas skočiti. Imel pa je tudi občutek, da se bo čez eno leto že poročil. Na koncu pa je županu in gostom dejal: »Se splača. Tu notri modrost in moč zares je prava in po tem nikogar več ne bo bolela glava. Zato župan in prijat’lji vsi, nazdravimo si še na dolge dni.«
Nataša Mohorko
minulem letu smo policisti PO Podlehnik v sodelovanju s policisti drugih enot na območju občine Majšperk izvedli vrsto aktivnosti in nalog ter pri tem dosegli naslednje rezultate:
»Varnostne razmere lahko ocenjujemo na vseh področjih policijskega dela na območju občine Majšperk kot zadovoljive, saj ne beležimo porasta kaznivih dejanj, pri tem pa smo uspeli ohraniti preiskanost kaznivih dejanj.
Prav tako smo z načrtnim delom uspeli ugotoviti več “črnih” odlagališč smeti in ostalega odpada, izsledili smo storilce in smo proti njim ustrezno ukrepali. S svetovanjem, opozarjanjem in represivnim ukrepanjem smo uspeli zmanjšati število travniških požarov, ki so nastajali predvsem zaradi nedovoljene in neustrezne uporabe odprtega ognja na prostem.
Na področju varnosti v cestnem prometu smo uspeli zmanjšati število prometnih nesreč, kakor tudi posledic le teh. Žal je število prometnih nesreč s
smrtnim izzidom ostalo enako minulemu letu.
Prav tako pa na področju veljavne zakonodaje beležimo upad kršitev veljavne zakonodaje, povečali pa smo nadzor nad delom gostinskih objektov, pri čemer je bilo zoper odgovorne v primeru ugotovljenih kršitev podanih več predlogov za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške, s čemer smo posledično zmanjšali tudi število kršitev v javnih lokalih.
• Stanje odkrivanja kriminalitete kot ene izmed osnovnih dejavnosti policije je na območju občine Majšperk številčno podobno kot v minulem letu, saj smo v letu 2001 obravnavali 41 kaznivih dejanj, v letu prej pa 39 kaznivih dejanj. Od tega smo uspeli preiskati 24 kaznivih dejanj, kar znaša 59%, in je enako, kot je povprečje Policijske uprave Maribor.
Stanje javnega reda in miru na območju občine Majšperk lahko ocenjujemo kot zadovoljivo, čeprav je število kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir za leto 2000 iz
80 kršitev v enakem odboju 2001 porastlo na 81 kršitev.
Največ kršitev beležimo na območju KS Majšperk 63 (59), KS Ptujska Gora 9 (19) in v KS Stoperce 9 (2) kršitev.
Kot je že bilo navedeno, ugotavljamo, da se je stanje prometne varnosti na območju občine Majšperk izboljšalo, saj smo od predlanskih 102 prometnih nesreč obravnavali v lanskem obdobju skupno 89 prometnih nesreč.
Pri podrobnejši analizi prometnih nesreč po vrstah, ugotavljamo, da smo obravnavali 1 nesrečo s smrtnim izzidom, kar je enako kot v letu 2000. Obravnavali smo 23 (v letu 2000, 22) prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih je bilo 8 oseb hudo telesno poškodovanih (6), 31 oseb pa je bilo lahko telesno poškodovanih (28). Obravnavali smo 65 prometnih nesreč z materialno škodo, v katerih je bilo udeleženih 118 oseb (132).
(Nadaljevanje na naslednji strani)
DOBI MAŠENJE
ruštvo upokojencev Majšperk namerava na občnem zboru 4. maja 2002 pregledati delo v lanskem letu. Program dela za lansko leto je bil zelo bogat pa tudi uspešen. V programu dela je bilo zapisano, da bomo izvedli proslavo 50. obletnice obstoja društva in potovanji v Marijo Bistriško ter na sejem v Celje. Med letom se nam je tudi ponudila priožnost za nakup delovnih prostorov v bloku Majšperk 32. Zveza društev upokojencev Ptuj pa nam je zaupala organizacijo srečanja upokojencev Podravja.
Organizacija in proslava 50. obletnice je primerno uspela kot organizacijsko in finančno, saj smo na naš prapor pripeli 28 trakov, ki so nam jih prispevala društva in tudi drugi sponzorji so nas finančno podprli.
Tudi potovanje v Marijo Bistriško in obisk obrtnega sejma v Celju sta primerno uspela, kar bi kazalo ponoviti tudi v letošnjem letu.
Društvo upokojencev je imelo vseh 50 let željo pridobiti lastne prostore. To se nam je ponudilo v lanskem letu. Kupili smo 36 m2 prostorov v bloku, v Majšperku 32 (po umrlem Stanku Leskovarju). Skupna cena teh prostorov je znašala 3.535.000,00 SIT. Dru-
štvo upokojencev je uspelo do sedaj poravnati pretežni del kupnine, saj smo še dolžni samo 500.000,00 SIT prodajalcema Olgi in Danilu Leskovarju. Pokojninskemu invalidskemu zavodu dolgujemo 850.675,00 SIT, kar bomo odplačevali 12 let po 5.827,00 SIT na mesec, to je 146 obrokov.
Zveza društev Podravja Ptuj nam je v letu 2001 zaupala organizacijo srečanja društev upokojencev Podravja, katerega pokrovitelj je bila Občina Majšperk. To srečanje je bilo organizirano pod občinskimi šotori na Bregu. Finančna pozitivna konstrukcija je bila predvidena za 1300 udeležencev, tako je društvo računalo, da bo finančni rezultat pozitiven. Vendar temu ni bilo tako. Udeležencev je bilo le 827 in na nekatere organizacijske stroške nismo mogli vplivati ob izteku organizacijskega časa. Pa še smolo smo imeli s slabim vremenom in istočasno je potekalo srečanje upokojencev v Žetalah. Predhodno je bilo potrebno pripraviti zemljišče za postavitev šotorov, postaviti šotore in sanitarije ter pripeljati za 1300 udeležencev mize in klopi. Dohodki srečanja so znašali 1.404.470,00 SIT in izdatkov je bilo za 1.736.356,00 SIT. Nastala je negativna razlika v višini 331.786,00 SIT, ki se je nismo mogli izogniti zaradi plačila najemnine šoto-
rov v Občini Majšperk v višini 492.132,00 SIT. Godba in ozvočenje sta znašali 214.000,00 SIT, ročna in strojna priprava zemljišča ter ravnanje in valjanje pa odvoz smeti 126.070,00 SIT, plačilo sanitarij pa 86.000,00 SIT. To negativno razliko nam je uspelo poravnati s prispevki donatorjev. Donatorji so bili: Zveza društev upokojencev Ptuj, Radio Tednik Ptuj, Občinski odbor DeSUS Majšperk in še nekateri drugi dobri ljudje.
Finančni stroški bi bili lahko manjši in finančni uspeh pozitiven, v kolikor bi nam pokrovitelj, to je Občina Majšperk, ne zaračunala najemnine za uporabo šotorov.
Društvo upokojencev Majšperk je sprejelo v letu 2001 mnogo pohval in priznanj, med katerima sta tudi pisno priznanje Občine Majšperk in velika zlata plaketa Zveze društev upokojencev Slovenije. Za vsa priznanja se Upravni odbor Društva upokojencev iskreno zahvaljuje.
Kljub vsem uspehom in neuspehov v lanskem letu je Društvo upokojencev Majšperk poslovalo pozitivno, saj se je v svojih delovnih prostorih organizacijsko okrepilo.
Na občnem zboru, 4.maja 2002 bomo sprejeli program dela za tekoče leto z novo izvoljenimi organi društva.
Ciril Murko, predsednik DU
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Iz določil Zakona o varnosti cestnega prometa smo na območju Občine Majšperk obravnavali 616 kršitev cestnoprometnih predpisov. Pri tem je bilo sodniku za prekrške podanih 249 predlogov za uvedbo postopka o prekršku in izdana so bila 4 pisna opozorila. Ostalih 363 pa se razdeli na obvestila o prekršku s plačilnim nalogom in na plačane denarne kazni na kraju storitve prekrška. Ob tem ugotavljamo, da so še vedno najpogostejši vzroki prometnih nesreč stran in smer vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil prednosti in premiki z vozili, kot največji sekundarni vzrok pa se pojavlja vožnja pod vplivom alkohola.
V minulem letu smo zaradi vožnje pod vplivom alkohola sodniku za prekrške poslali 149 predlogov za uvedbo postopka, kar je 55% vseh podanih predlogov sodniku za prekrške.
Na podlagi usmeritev GPU, PU Maribor in PP Ptuj smo v preteklem letu usmerili veliko našega dela v preventivno dejavnost na območju občine Majšperk. Tako smo v preteklem letu izvajali aktivnosti, ki so se kazale v obiskovanju in opravljanju razgovorov z žrtvami kaznivih dejanj in prometnih nesreč s hujšimi posledicami ter v opravljanju razgovorov s kršitelji povratniki v neposrednem sodelovanju na ravni policije in občine, delo v SPVCP Občine Majšperk in preventivno delo v vseh osnovnih šolah.
Ker so vremenske razmere ugodne, se veliko imetnikov koles z motorjem odpravi na vožnjo. Naj vas opozorimo, da vedno med vožnjo uporabljajte varnostno čelado in da se bliža prvi maj, ko bodo morala biti registrirana tudi kolesa z motorjem, zato pravočasno poskrbite za tehnično brezhibnost vozil in njihovo registracijo!«
Bližajo se velikonočni in prvomajski prazniki, zato vas, kakor že nekaj let, tudi letos pozivamo k mirnim praznikom in praznovanju brez pokanja s petardami, z možnarji, pokanja s karbidom in drugimi pirotehničnimi izdelki. Ne dovčlimo, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanje poguma in znanja prekinil mir, srečo ter ogrozil naše zdravje ali zdravje in mir naših najbližjih!
Mojmir Šimunič, komandir PO Podlehnik
DOB 11
MAlS
FEBRUAR - MESEC BOGATE KULTURE V STOPERCAH
Prvi	utrinki pestreg	a h	ulturnega življenja KPD 5	rtopene v j	etu 201	n
Utrinek letne konference KPD Stoperce
LETNA KONFERENCA KULTURNO-PROSVETNEGA DRUŠTVA STOPERCE (1. februar)
KPD Stoperce, ki skrbi za kulturno dogajanje v kraju, je mesec februar začelo z letno konferenco, katere se je udeležilo mnogo članov. Tako kot je za vsako tako srečanje značilno, so bila najprej podana letna poročila, iz katerih so bili vidni uspehi, delo in trud društva. Posebne pohvale za aktivno vključevanje v delovanje društva so bili deležni mladi člani, na katere smo še posebej ponosni. S sprejemom novih članov pa se je število teh še povečalo.
Kakšno pestro leto je pred nami, pa smo lahko slišali iz plana dela za leto 2002. Letne konference sta se udeležila tudi vabljena gosta: župan, Franc Bezjak in vodja podružnične šole, Vera Planinc, s katerima dobro sodelujemo. Prisotni so bili tudi predstavniki drugih društev kraja, s katerimi imamo skupni cilj: »Skrb za razvoj kraja in izvajanje prireditev za razvedrilo krajanov.«
Po končanem uradnem delu pa nas je do jutranjih ur družila glasba, ples, dobra volja, pa tudi mize so bile pogrnjene in dobro obložene.
Lea Kitak
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM DNEVU (7. februar)
Kultura je nekaj, kar se odraža v nas samih, če se tega zavedamo ali ne.
KPD Stoperce je na predvečer slovenskega kulturnega praznika pripravilo proslavo v čast velikemu možu, katerega dejanja so slovenskega človeka usmerile k razmišljanju in zavedanju kulture. Prireditev je nosila naslov: »TOD, KJER SEM DOMA, LE NAJ ME VSAKDO POZNA.« Na tej
Slavnostna govornica na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku je bila Vera Planinc.
kulturni prireditvi se je lahko vsakdo predstavil in dokazal, da je tu doma in s tem potrdil svoj talent. Čeprav nas v kraju ni veliko, pa se vendarle lahko ponašamo z bogato kulturo. Prav vsi si prizadevamo, da bi ohranili našo dediščino, hkrati pa razvijali nove smernice v novi čas.
Gospa Ivanka Galun je v mozaik tega večera prispevala velik del z bogato razstavo svojih slikarskih mojstrovin. Vsakdo je lahko užival ob pogledu na pisano cvetje in tihožitje. Program pa je popestrila s svojo lastno poezijo, ki ji jo narekuje življenje.
Predstavili so se ljudski pevci in ljudske pevke, Doroteja Dolšak s svojimi milozvočnimi citrami, Dolores Frlež je iz saksofona zvabila melodijo slovenske himne, osnovnošolci: Janja, Maja, Darko in Sašo so s svojo otroško domišljijo in prisrčnostjo polagali na ustnice nasmeh, recitatorji: Simona, Jasna, Klementina, Milenca, Aleš pa so se spoprijeli s Prešernovo poezijo. Da pa je bil ta večer popoln in da je dosegel še večjo kulturno veličino, je potrdila bogata vsebina slavnostnega govora, ki ga je izvedla gospa Vera Planinc.
Res je! Ta večer smo lahko bili priča temu, da se kultura odraža v nas samih in člani KPD Stoperce se tega zavedamo.
Lea Kitak
VESELO PUSTOVANJE -
LOV NA ČAROVNICE V STOPERCAH
(9. februar)
Ali ste že kdaj slišali, da na vrhu Donačke gore domujejo čarovnice, kjer kuhajo točo, pripravljajo zdravilne zvarke, mešajo dišečo kopel in se vse noči veselijo s hudičem Janžem?
Torej ni prav nič čudno, če smo imeli na samo pustno soboto v Stopercah, v kraju tik pod to mogočno goro, ne boste verjeli, celo v naši dolini, čarovniško povorko.
Letos smo že drugič organizirali in izvedli skupno pustovanje v Stopercah. Osnovnošolci z gospo Vero Planinc so k temu dogodku prispevali prizor: »Lov na čarovnice.« Mitologija o obsojanju in sežiganju čarovnic zaradi bližine Donačke gore, kjer so čarovnice prebivale in bližine Rogatca, kjer so jih na trgu obsojali in sežigali, je našim
DOBI)E
maIsnje
prebivalcem dobro znana. KPD je poskrbelo za organizacijski del in besedilo, predsedniki društev za obveščanje in angažiranje vaščanov in če složno stopi skupaj vsa vas, je uspeh zagotovljen.
Priprave na pustno povorko so bile posebej aktivne zadnji teden. Osnovnošolci so si skupaj s svojimi starši izdelali čarovniška oblačila in pokrivala. Anica Rejec in Lea Kitak sta z veliko vnemo dokončevali vezno besedilo, predstavniki društva plemenskih telic so poskrbeli za grmado, vaščani so pomagali, kjer je bilo potrebno, gospodinje pa so se v kuhinji pripravljale na ta velik dan. Vse je bilo v teku, vse po načrtu, le vreme nas je skrbelo. In ko je končno prišla ta čarovniška sobota, je bilo pričarano z vso dobro voljo, s smehom in krikom tudi prelepo sončno vreme.
Prvo prizorišče je v centru vasi, pri Litožu, kjer se zberejo kmetje, ker se jim je na kmetiji čez noč vse obrnilo na glavo. To ne more biti prav nič drugega kot zlobno delo coprnice. Za to dejanje kmetje obsodijo lepo, mlado Uršulo, jo ulovijo in jo peljejo v sprevodu na obsodbo. Povorka tako krene na pot. Na čelu je Stoperška banda, ki se pelje s svojim lojtrnikom in veselo igra. Za njimi stopa ujeta Uršula, ki na vso moč kliče svoje prijateljice na pomoč. Tako se z vseh strani po bregovih spuščajo čarovnice in hudiči, da bi jo rešili in se tako priključujejo povorki.
Na igrišču je drugo prizorišče, kjer se vsaka skupina mask predstavi na svojo glasbo. Tako ima Uršula s svojimi pajdaši poslednji ples, male čarovnice in hudički razposajeno rajajo, ne da bi sploh vedeli, kaj se bo zgodilo. Vaščani se skupaj s svojim plesom predstavijo in pokažejo gledalcem. Nakar vse to rajanje premoti Don Baron
Joj! Ali je v Stopercah res toliko čarovnic?
Benečki - inkvizitor, ki pride razglasit, da se bo izvršila sodba nad Uršulo.
Povorka krene na grič, kjer je že pripravljena grmada in sodišče s sodnikom La Sicimprom mon Sinjorom Dolfičem Krivičnikom. Zdaj se mora uboga Uršula zagovarjati za svoja dejanja. Coprnice so okoli nje, ene v koti ju kuhajo zdravilne zvarke, ki jih ponujajo naokrog, druge delajo točo, ki jo mečejo med množico, spet druge mešajo dišečo kopel, v kateri bodo najprej okopale sodnika, nato pa še koga. Toda moč sodniškega zakona je premočna in Uršula mora kloniti. Vaščani jo zvežejo, potegnejo na grmado in prižgejo. Goreči plameni se stezajo k coprnici in ko jo dosežejo, švignejo visoko v nebo. Čarovnice in hudiči obstopijo grmado, povesijo glave in neutolažljivo jokajo za svojo prijateljico. Vrhunec je dosežen, ko Uršula izpusti svojo dušo. Sele sedaj je lahko velika množica gledalcev videla, kakšna je bila pravzaprav njena duša. V zrak so se dvignili trije helijevi baloni s podobo psa, miške in slona. Izgubi njene duše med oblaki pa je sledilo veselo pustno rajanje v domu krajanov, kjer se je za vsako masko našlo marsikaj dobrega.
Organizatorji in vsi, ki smo kakorkoli sodelovali, smo bili izredno veseli in zadovoljni z izvedbo programa. Največje zadovoljstvo pa nam je bil pogled na zelo številčno množico gledalcev, ki so iz Stoperc odšli veselo pustno razpoloženi.
Vas že zanima, kaj pa bo pust prinesel s seboj drugo Teto? Aaa, to pa naj ostane še skrivnost!
Lea Kitak
ZAHVALA STOPRŠKIM KRVODAJALCEM
KORK Stoperce je 12. marca 2002 organizirala krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo 26 krvodajalcev:
Silvester Bedenik, Marjana Dolšak, Anton Egartner, Anton Galun, Ivan Golob, Goran Golubič, Rafael Hronek, Rudolf Jernejšek, Darinka Jernejšek, Matilda Kamenšek, Ciril Kamenšek, Antonija Kidrič, Majda Kidrič, Ambrož Kitak, Vera Kopše, Adolf Kopše, Alojz Lubej, Martina Plavčak, Irena Potočnik, Ivan Sledič, Radko Stojnšek, Ivan Stojnšek, Bernarda Stojnšek, Jožica Vrabič, Štefan Zakelšek, Jože Žnidarko.
Za vaš pogum in humanost se vam KORK Stoperce iskreno zahvaljuje in vas ob tej priložnosti vabi na družabno srečanje, ki ga bomo za vas organizirali v mesecu aprilu. O točnem datumu pa vas bomo obvestili po pošti.
Predsednica KORK Stoperce,
Angela Kitak
Že osmič smo člani KPD Stoperce organizirali prireditev POKAŽI, KAJ ZNAŠ. Dvorano so obiskovalci napolnili do zadnjega kotička, mi pa smo jim ponudili kar 16 glasbenih točk. Nastopilo je nekaj domačinov, večina nastopajočih pa se nam je pridružila iz okoliških krajev. Prireditev sta tokrat povezovali Marinka Pšeničnik in Klementina Golob.
Nastopajoči so po nastopu prejeli nagrade, ki so jih prispevali naši sponzorji, občinstvo pa je izbralo najboljšo nastopajočo točko, ki je bila deležna glavne nagrade. Tokrat sta si nagrado s svojim nastopom prislužila Boštjan Cajzek, Franci Križan s pevko Natalijo Gajser.
Gledalcem so ob koncu prireditve zaigrali tudi domačini v sestavu že kar znane Stoperške bande. Uspešno smo zaključili prireditev in navzoče povabili na 9. »Pokaži, kaj znaš« v naslednjem letu.
Golob Klementina
Nastopajoča skupina, ki je prejela nagrado občinstva
ČLANI DRAMSKE SKUPINE KPD STOPERCE ZAIGRALI LJUDSKO IGRO »DOMEN« (24. februar 2002)
V zimskem času smo se člani dramske skupine, ki jo vodi Marjanca KA-MENŠEK, odločili za uprizoritev ljudske igre v petih dejanjih z naslovom »DOMEN«, avtorja Josipa Jurčiča.
Kar 12 igralcev je zahtevalo izbrano delo. K sodelovanju smo povabili mlade člane društva, ki so z navdušenjem sprejeli dodeljene vloge ter nekaj že »izkušenih igralcev« in pričeli z vajami v mesecu decembru.
Po nekaj bralnih vajah smo stopili na oder in pridno nadaljevali in tako predstavo po dveh mesecih uprizorili.
Glavno vlogo Domna, sina revne matere Mete (Marjanca Kamenšek), je zaigral Boris Žnidarko, gospodarja Jurca je zaigral Kristijan Kunac, v vlogi graščaka Sove se je odlično znašel Adolf Kopše, Petru Kitaku je bila prav na kožo pisana vloga berača Urha, v Domnovo ljubeznivo mladenko Anko pa se je vživela Lea Kitak. Vlogi biričev sta odigrala Boris Korez in Aleš Žnidarko, vlogo župana Ivan Golob, Jurčevo deklo Marinka Pšeničnik, učitelja Primož Lorber in krojača Jožeka Matjaž Kitak.
Predstavo je režirala Anica Rejec, delo šepetalke pa opravlja Jasna Kopše.
Člani dramske skupine pozabimo na trud in smo zadovoljni, saj smo prvič uprizorili igro ob polni dvorani na domačem odru, sedaj pa gostujemo ob lepem številu gledalcev tudi na okoliških odrih.
Predstavo bomo uprizorili tudi na Območnem srečanju gledaliških skupin.
Anica Rejec
----------------------- MA
Člani dramske skupine so uprizorili ljudsko igro »DOMEN«.
Ne poslušamo samo pravljic, odšli smo tudi na sprehod.
sil	Bn		Sil	B3
				S'
	Utm	BBB		
			■ .uj	W JL
		|Lk		Ibi
w>,Jl	»ki' fl	■r "eH		
Zadovoljni najmlajši obiskovalci pravljičnih uric, animatorji in njihovi starši.
NAŠA DEJAVNOST KPD STOPERCE SO PRAVLJIČNE URICE
KPD Stoperce združuje organiziranost ljubiteljske kulture v 5 sekcijah. Ena izmed teh je tudi knjižnična dejavnost, ki smo jo razširili z mikavno obliko PRAVLJIČNIH URIC za naše najmlajše.
K sodelovanju smo povabili otroke stare od 3-5 let. Na povabilo se je od 19 povabljenih odzvalo kar 13 otrok. Kasneje smo zaradi vse večjega zanimanja vključili tudi mlajše otroke od 3 let.
Pravljične urice vodi Lea Kitak ob pomoči Aleša Žnidarka, Milene Golob, Doroteje Dolšak, Matjaža Kitaka in Anice Rejec.
DOB
MA
Osnovni namen pravljičnih uric je približevanje knjige in njenih junakov otrokom skozi pripovedovanje pravljic in ogled ilustracij.
mali obiskovalci naj čim dlje živijo v pravljičnem svetu brezskrbnega otroštva.
Anica Rejec
Otroci, kakor tudi njihovi starši, so bili nad takšno obliko dejavnosti izredno navdušeni. Njihov sobotni urnik pa ne zajema le poslušanja pravljic, temveč gredo tudi v naravo, kjer so posadili trobentico, v pustnem času so izdelovali maske, ob lepem vremenu rišejo po igrišču in se igrajo z žogo.
V začetku je bila ločitev otrok od staršev malce težja, po petih srečanjih pa so tudi mame in očetje lahko brezskrbno odšli domov. Ustrezno smo opremili prostore društvene knjižnice z obešalniki in stolčki, ob tako lepem številu malih obiskovalcev pa se bomo za njihovo udobje in odkrivanje pravljičnega sveta še dodatno potrudili.
Kot nam je zatrdila voditeljica Lea, mali učenjaki postajajo vse bolj navdušeni in tudi njihove mame rade povedo, da otroci komaj čakajo sobotni dan, ko jih objame pravljičarka s svojimi pravljičnimi junaki. Naši pogumni
ZAKLJUČEK
Člani KPD Stoperce se trudimo, da utripa srce kulture v našem kraju, zadovoljstvo nam daje tudi polna dvorana obiskovalcev ob naših prireditvah.
Gotovo smo najbolj aktivni v zimskih in pomladanskih mesecih, saj je ravno takrat največ časa za vaje. Tako je večkrat tedensko pridno vadila dramska skupina, skupina ljudskih pevk in skupina ljudskih pevcev.
Trudimo se realizirati plan dela za leto 2002 in se tako že sedaj pripravljamo na največjo našo prireditev, SREČANJE ROJAKOV, ki bo v mesecu juniju.
fllfS €	M (	_ s°	_	sreča	e nie	• - - ■

S skupinsko sliko v jedilnici, z gospodom župnikom in predsednico Karitas smo zabeležili naše srečanje.
everjetno, kako čas hitro mine, kar naenkrat je minilo 30, 40 ali celo 50 let zakona nekaterih udeleženih jubilantov.
Patri in župnijska Karitas s Ptujske Gore so nas na to spomnili, nas poiskali kljub slabemu vremenu na domu, oddaljenim pa so poslali pisno vabilo, ki je bilo čudovito zasnovano.
Pogledali so v poročne knjige, zato niso pozabili tistih, ki smo se odselili, čeprav nas na Ptujsko Goro veže še veliko skupnega, tu imamo svoje starše, sorodnike in znance.
Že kar nekaj časa je navada, da se srečajo na 3. adventno nedeljo zakonci - 25 let zakona (srebrni) in dalje vsi z okroglo obletnico.
Zbrali smo se 15 minut pred 10. mašo v župnišču; 10 parov - dva zlata para, trije pari 40 let, pet parov pa 30 let skupnega življenja. Žal jih je nekaj manjkalo, ker se zaradi bolezni niso mogli udeležiti skupnega srečanja.
Članice Karitas so nam pripele rdeče nageljčke, nakar smo vsi slavljenci zbrali pod korom. Počakali smo, da zadonijo orgle in ob poročni koračnici v spremstvu ministrantov in gospoda župnika smo šli proti oltarju, kjer so nas čakali sedeži.
Med mašo smo obnovili poročni obred kot pred leti, z iskrenimi čestitkami gospoda župnika; z lepimi besedami nas je pozdravila in čestitala tudi članica Karitas. Tako bomo kot mladoporočenci zakorakali v novo
desetletje. Čeprav nas je že zeblo, je bilo nepozabno in kot je dejala ena od jubilantk na koncu maše, da se čez 10 let ponovno srečamo, se te uresničitve seveda veselimo.
PRIJATELJSTVO, VERA, UUBEZEN NA MOČNIH TEMELJIH PREMAGA VSE VIHARJE.
Članice Karitas in gospod župnik so nam pripravili še kulturni program z otroci v župnišču - v lepi jedilnici na toplem. Kuharica in pridne sodelavke
Karitas so nam pripravile okusno kosilo, za sladico so spekle torto.
Dva mlada domačina sta zaigrala, da smo lahko tudi zaplesali. Pod vodstvom patra Janka smo prepevali in naš čas je kar prehitro minil, morali smo se posloviti, nismo si rekli srečno, ampak nasvidenje.
V IMENU JUBILANTOV: »HVALA VAM PATRI IN ŽUPNUSKA KARITAS NA PTUJSKI GORI ZA NEPOZABNE TRENUTKE.«
Valiča Beranič
----------------------- MA
^s y)/j arec je mesec, ki je v veliki meri posvečen v l/ ženskam, saj praznujemo 8. marec kot DAN ŽENA in 25. marec kot MATERINSKI DAN. Če na stvari gledamo površno in iz navade, bi dejali: »Pa saj to ni nič posebnega, to sta samo še dva praznika več, ki sta tudi čedalje bolj skomercializirana in večina ljudi jih praznuje nekako iz navade.«
Če se v zadevo bolj poglobimo in o njej resno razmišljamo, se kaj hitro zavemo, da sta ta praznika posledica nečesa in sicer neenakopravnega položaja žensk v družbi. Morda je potrebno pogledati samo nekaj dejstev.
•	Večina vodstvenih in vodilnih položajev obvladujejo moški.
•	Ženske smo v povprečju za enako opravljeno delo slabše nagrajene.
•	Ženske imamo v povprečju višjo izobrazbo, kar velja tako za Slovenijo kot za večino evropskih držav.
•	Največ nasilja se izvaja nad ženskami.
Lahko bi naštevala še veliko dejstev, vendar ni moj namen pisati obtoževanja in kazanja s prstom na splošno znana dejstva. Želim samo vzpodbuditi ženske, da bi razmišljali o svoji vlogi in položaju v družbi.
Podobno situacijo srečamo tudi v političnem življenju. Vsem nam je znano, da živi na svetu približno polovica moških in polovica žensk, da se načini dela in razmišljanja moških in žensk nekoliko razlikujejo in da daje dobre rezultate le usklajeno delo obeh spolov. Politika pa je tipičen primer neusklajenosti dela ali z drugimi besedami: »V politiki, ki odloča o našem življenju in prihodnosti, ženske skoraj niso prisotne ali pa so v veliki manjšini.«
Na to problematiko opozarja danes tako v svetu kot tudi v Sloveniji vse več žensk, ki se zavedajo, da je za uspešen razvoj in napredek na posameznem področju nujno upoštevati delo, ideje in razmišljanje vseh, ki živijo v nekem okolju.
S tem pisanjem v mesecu marcu, ki je med vsemi meseci v letu najbolj ženski, želim predvsem vzpodbuditi vse k razmišljanju. Pogosto se zdi, da smo ženske sicer sposobne in strokovno dovolj usposobljene, a se našega znanja in veščin ne zavedamo, ker mnogim manjkata samozavest in zaupanje vase. Vse imamo svoja videnja in zamisli o tem, kakšna bi morala biti družba in naše vsakdanje življenje. Da bi bile sposobne prispevati svoj delež k spremembam, kakršne si želimo, moramo imeti tudi pogum izreči svoje ideje in misli v tistih sredinah, kjer se sprejemajo odločitve. Mnogokrat se sicer dogaja, da se moškim ne da niti poslušati, ko se oglasi ženska ali da je predlog, ki ga je predlagala ženska, enostavno prezrt in bi bil bistveno bolj aktualen, če bi ga predlagal moški. Vse to so stvari, ki ne prispevajo k hitrejšemu razvoju.
Vsekakor smo ženske vesele, če nam moški podarijo cvet ob dnevu žena ali ob materinskem dnevu, vendar se jih mnogo premalo zaveda, da smo ženske vse leto in da imamo svoje ideje, potrebe in znanje in da želimo in zmoremo veliko prispevati za dobro našega skupnega življenja in dela. Čas je, da se tega zavemo in pričnemo uveljavljati tudi naše ideje. Na tej poti nas čaka na tisoče ovir in zato upoštevajmo kitajski pregovor, ki pravi: »Potovanje, ki je dolgo tisoč kilometrov, se začne s prvim korakom.«
mag. Darinka Fakin
Občina Majšperk včeraj, danes in jutri
__ ' ..................... "
bčina Majšperk je občina, ki je pred osmimi leti nastala iz bivše občine Ptuj. Z ustanovitvijo smo občani vendarle upali na boljše čase, saj smo v preteklosti bili vedno v ozadju, ko se je delil denar, zato še danes občina spada med manj razvite. In kaj se je v novi občini zgodilo do sedaj? Veliko občanov nas je, ki se upravičeno sprašujemo, kakšna bo naša usoda. Velik del denarja iz občinskega proračuna je bil v zadnjih letih namenjen za izgradnjo in obnovo župnišč na Ptujski Gori, Bolfenku in v Majšperku. V letu 2001 je občane še posebej razburilo, da je bilo iz občinskega proračuna za izgradnjo župnišča v Majšperku namenjenih kar 40 milijonov tolarjev. Denar za župnišče se je že pred tem po domovih pobiral v obliki prostovoljnih prispevkov. Ker je bilo staro župnišče zelo dotrajano, so krajani prispevali po svojih močeh sredstva za izgradnjo novega in zbranih je bilo okrog 22 milijonov tolarjev.
Največja zgroženost je nastala, ko smo krajani po postavitvi objekta ugotovili, da je to vse kaj drugega kot župnišče za enega samega župnika. V objektu sta namreč 2 garaži, 4 kuhinje, 4 kopalnice, 8 sanitarnih prostorov, večje število sob in še kaj. Sedaj se govori, da bo v tej veliki stavbi imela prostore tudi stranka NOVA SLOVENIJA, kateri pripada sedanji župan gospod Franc Bezjak. Zgrajen objekt tudi ne bo last občine, pač pa je last katoliške cerkve.
Cerkev v zgrajenem objektu zagotovo ne bo nudila dela brezposelnim. Prav zato smo občani upravičeno zgroženi, saj smo pričakovali enakomeren razvoj občine na vseh področjih in investiranje v tista področja, ki so za občino širšega pomena.
Gotovo nas občanov zgrajeni objekt ne bi motil, če bi se v občini naredilo tudi kaj na drugih področjih. Naša občina še zdaleč ni tako bogata, da si je lahko privošči-
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Spoštovani,
v zvezi s sestavkom gospoda Dragana Lorberja v časopisu TEDNIK dajemo člani ŽPS župnije Majšperk sledečo izjavo:
»Zelo smo bili presenečeni nad sestavkom v časopisu TEDNIK, ki je poln neresnic in lažnih podtikanj v zvezi z novogradnjo župnijskega doma v Majšperku. Ali je res možno vsako neumnost in vsako laž objaviti v tem časopisu, ali je to morda uredniška politika, da bi ne glede na vsebino nekako pridobivali bralce, misleč, kako so neumni.
Vse v zvezi z gradnjo župnišča je javno, nič ni skritega, zato nas še bolj preseneča to klevetanje.
Izjavljamo, da so neresnice o štirih kuhinjah, štirih kopalnicah ter vsa druga podtikanja nesramna laž, ki žali vse nas, ki smo se odločili, podprli in izvajali gradnjo novega župnijskega doma v Majšperku. Podtikanja o nepravilnosti glede financiranja pa mejijo na nestrpnost, za katero smo upali, da je z demokracijo vsaj malo minila.
Glede »župnišča« pri sv. Bolfenku v Halozah pa povemo, da smo gradili, ni še dograjeno, s prostovoljnim de-
lom in s sredstvi, ki smo jih zbrali farani župnije sv. Miklavža v Majšperku, očitno pa ne vsi. Občina Majšperk ni financirala gradnje tega objekta. Tako izjavljamo, da je tudi ta trditev pisca neresnična.
Ponosni smo na narejeno v preteklem letu in nam ni v sramoto, saj smo gradili in gradimo za skupnost, za potrebe krajanov našega kraja v zavesti, da bo potrebno še marsikaj narediti v »naših Halozah«. Graditi pa ne moremo z neresnicami, podtikanju in z nekaterimi ozkimi interesi, to samo razdvaja ljudi in škodi napredku kraja.
Je pa res, da se s takim pisanjem razgali in pokaže v pravi luči posameznik ali pa nekaj občanov. Ali lahko takim ljudem verjamemo, ko nam voščijo »dober dan«? Ali lahko verjamemo, da res želijo sosedu in sokrajanu dobro? Pa vendar skupaj živimo, po skupnih cestah hodimo, živimo v hišah, ki jih nismo sami gradili, vodo pijemo iz iste cevi, ki vodi od soseda. S čim bomo torej zaznamovali naš čas in bivanje tukaj? Z nestrpnostjo, sebičnostjo, neresnico? Ali ni bilo tega že preveč?«
ŽPS Majšperk
OBČINA MAJŠPERK VČERAJ, DANES IN JUTRI
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
la financiranje tako dragega objekta, saj celotna investicija po zadnjih podatkih znaša krepko čez 100 milijonov tolarjev. Draga pa ni samo investicija, občani se namreč sprašujemo, kje se bo vzel denar za upravljanje (kurjava, elektrika,...) in vzdrževanje objekta. V občini bi veliko bolj potrebovali novo šolo, večnamensko dvorano za kulturne in športne prireditve, prostore za mlade, gospodarske objekte, ki bi nudili zaposlitev, socialna stanovanja,... V zvezi s tem se ni naredilo nič.
Veliko je še gospodinjstev, ki še nimajo vodovoda. V občini se trenutno izvaja tudi gradnja kanalizacijskega omrežja, za katerega mora vsako gospodinjstvo plačati 250.000 tolarjev, kar pa predstavlja precej visok zalogaj za ljudi, katerih standard ni primerljivih niti s slovenskim povprečjem. V občini zaradi zastarele tehnologije in izgube trga propadata tudi Tovarna volnenih izdelkov Majšperk in Planika. Mnogo ljudi naše občine je že izgubilo delo, ostali pa se bodo slej ko prej znašli na Zavodu za zaposlovanje. Tovarna volnenih izdelkov trenutno rešuje iz finančne stiske to, da je v hrambo sprejela večjo količino kostne moke. V tej zadevi občina ni naredila ničesar in ljudje bodo z zaprtjem industrije obsojeni na življenje od socialne pomoči.
Zelo žalostno od občine je tudi, da je zaradi slabega ekonomskega položaja Tovarne volnenih izdelkov Majšperk od nje kupila stanovanja, za katera sedaj občanom zaračunava precej višjo najemnino, kot so jo plačevali prej. Občina si ne prizadeva za razvoj gospodarstva, saj
zasebnik Milan Tadič z zelo uspešnim podjetjem - MTD d.o.o. - podjetje za proizvodnjo, inženiring, trgovino in zastopanje, ki dela v tujini, ni dobil s strani občine soglasja za izgradnjo proizvodnega objekta.
Župan s »svojimi svetniki« vodi občino po svojih zamislih tako, da zadovoljuje predvsem potrebe ozkega kroga občanov. V občinskem svetu je 14 svetnikov. Od tega trije pripadajo stranki NOVA SLOVENIJA, štirje stranki SLS + SKD - Slovenska ljudska stranka, štirje stranki LDS, eden stranki SDS, eden stranki DeSUS in eden stranki ZLSD. Svetniki iz stranke Nova Slovenija in iz Slovenske ljudske stranke so bili tisti, ki so izglasovali, da se sme iz občinskega proračuna za gradnjo župnišča v Majšperku nameniti 40 milijonov tolarjev.
Pri vsej zadevi smo občani trenutno nemočni. Čakamo lahko le na najbližje se volitve v upanju, da bo potem za nas Haložane, velikokrat potisnjene na rob, vendarle kaj drugače. Če se razmere ne bodo spremenile, bodo na tem področju ostali le še starejši, saj se mladim trenutno ne kaže svetla prihodnost.
Dragan Lorber, občan Občine Majšperk
Zgoraj napisani prispevek je bil objavljen 07.02.2002 v časopisu Tednik. Občani pričakujemo, da bo v naslednji številki našega lokalnega časopisa Dobre marnje s strani župana in občinskih svetnikov podan tudi ustrezen odgovor. Prav bi bilo, da bi našel uredniški odbor našega lokalnega časopisa v časopisu tudi prostor za rubriko »OBČANI SPRAŠUJEMO, ŽUPAN ODGOVARJA«. Gotovo bi dobra komunikacija med županom in občani prinesla v našo občino večje zadovoljstvo in lepšo prihodnost.
Dragan Lorber, občan Občine Majšperk
adnjo soboto meseca januarja je obiskal župnijo Majšperk mariborski škof, dr. Franc Kramberger. Sam je izrazil željo, da si ogleda novogradnjo - župnijski dom v Majšperku.
Župnija sicer po predpisih redno poroča o gradnji, tudi v pripravi je sodelovala škofijska komisija, ki bdi nad smotrnostjo vseh novogradenj in adaptacij, a je bilo o tem toliko že napisanega, tako je dejal mariborski škof, da si je hotel to »čudo« tudi osebno ogledati.
Sprejeli smo ga nekateri člani gradbenega odbora, mu predstavili gradnjo in vso dogajanje ob njej. Kar verjeti ni mogel, da se v času, ko je toliko gonje proti Cerkvi, v Majšperku tako složno zbiramo pri delu ob župnijskem domu. Vidno ganjen je dejal: »To bo zares v pravem pomenu resničen župnijski dom!« Predstavili smo mu namreč namen in smoter novega župnijskega doma, dejavnosti in skupine, ki jim bo na razpolago, ter skoraj 100% udeležbo krajanov župnije sv. Miklavža.
Vsakemu normalnemu človeku, je jasno in razvidno, da ta stavba ni samo za župnika, za njegovo stanovanje, ampak bo v službi krajanom in širši skupnosti, bo hiša vseh ljudi dobre volje.
Ob kavi in pecivu smo se še zadržali kar nekaj časa v »začasnem« župnišču. Marsikaj smo se še pogovorili,
»OBČINA MAJŠPERK VČERAJ, DANES IN JUTRI« - odgovor na članek v Tedniku
Prav je, da kot župan Občine Majšperk dam kratek odgovor na pisanje omenjenega prispevka gospoda Dragana Lorberja, ki je bil objavljen v časopisu TEDNIK, 7. februarja 2002.
Najbolje bi bilo, da bi proti piscu članka sprožil sodni postopek, saj je le ta z netočnimi podatki in lažmi oškodoval dobro ime Občine Majšperk, še posebej pa vnesel dvom tistim bralcem, ki ne poznajo dela in prizadevanj večine občanov, ki tvorijo Občino Majšperk. Kot župan se nerad odločam, da tožim svojega občana, saj sem prepričan, da bi ta težko poplačal škodo, ki jo je naredil, ker vem, da mora skrbeti za svoje otroke. Sumim tudi, da ga je nekdo k takšnemu pisanju napeljal in zavedel z napačnimi podatki.
Izkoriščam priložnost in gospoda Dragana Lorberja javno povabim, da se oglasi na Občini Majšperk, kjer mu bom z veseljem postregel z vsemi uradnimi podatki, ki govorijo drugače.
Imeli boste priložnost preveriti tudi višino izplačanih nadomestil za župana in občinske svetnike, da ne boste uporabljali napačnih podatkov.
Verjamem, da se boste oglasili čimprej in svojo napako popravili, saj kot župan rad povem, da je Občina Majšperk - občina dobrih in prijaznih ljudi.
Franc Bezjak, župan
razodeli svoje načrte in videnja za lepši »haloški« jutri. Ob slovesu smo ga pa še povabili, da bi ob dokončanju del, skupaj ob blagoslovu župnijskega doma, delil z nami veselje.
Obljubil nam je vso pomoč s strani škofije, izrekel vso priznanje in nas opogumil naj vztrajamo v delu, ki nas povezuje in druži.
Janko Frangež, župnik
Mariborski škof na obisku
Obtino Majšperk je obiskala televizija Slovenija
a pobudo večih občanov Občine Majšperk sem se odločil, da predstavim življenje in delo v naši občini tudi širši javnosti. Več občanov nas je namreč mnenja, da se občinski denar ne razporeja na tista področja, ki so za občino širšega pomena in zaradi tega nas je veliko, ki čutimo, da smo za marsikaj prikrajšani. Prav zato je TELEVIZIJA SLOVENIJA o Občini Majšperk objavila prispevek v oddaji »VAŠ KRAJ«. Večina občanov tega prispevka ni videla, niti ni bila seznanjena o datumu objave, zato sem se ga odločil predstaviti v našem lokalnem časopisu.
Televizija Slovenija nas je obiskala 5. februarja 2002, prispevek pa je bil objavljen 7. februarja 2002 na prvem programu TELEVIZIJE SLOVENIJA v oddaji VAŠ KRAJ. Oddajo je tistega dne vodil novinar Klemen Mišič, prispevek pa je pripravila novinarka Gabrijela Milošič. V prispevku so sodelovali župnik Janko Frangež, občinski svetnik iz stranke LDS Marjan Kokot, župan Franc Bezjak in Slavko Tekavčič iz Ministrstva za finance Republike Slovenije. In kaj so povedali?
(Nadaljevanje na naslednji strani)
DOB« E MAlSNJE
Gospa Vonto Beranit ,z Maišperla univ. dipl. sot., obiinskemu svetniku lDS h	a 20a odgovarja gospodu InOilOnU flOKOl predsedniku 00 LDS Majšperk		*
		!	
poštovanja vreden podpis, ni kaj! Jaz sem občanka Občine Majšperk, če pa bi že pisala v občinski časopis pred novim letom kot predsednica stranke in celo svetnica, bi svojim volilcem zaželela vsaj vesele novoletne praznike, če že ne božičnih. Zelo lepa praznična čestitka.
Citiram vaše besede; - »ljudje - drugo leto so volitve!« Kandidirajte za župana, boste hitro ugotovili, kako vas imajo ljudje radi in kako je delati v ekipi, ko ti nekdo na vsak tvoj predlog in na ves trud, ki ga vlagate v delo, meče vedno polena pod noge; gledala sem prenose vaših sej, škoda, da ste jih zaprli za javnost.
Toda jaz v časopis nisem pisala zato, da bi kandidirala, ampak, ker je tudi takih mnogo, ki mislijo drugače kot vi, pa se ne izpostavljajo kritikam, ki vedno sledijo; ali se vračamo za 10 letje nazaj? Kaj me čaka .... če bom izrekla kritično besedo proti kritikam, ki niso vedno upravičene ali ste se morda skrili za podpisom gospoda Mesariča, da ste se oglasili vi gospod Kokot?
Vaš članek razumejo samo občani s fakultetno izobrazbo.. same kritike in citati, nikoli nič ni tako, kot bi po vašem moralo biti, čudno, da smo v občini toliko pri-
dobili. Razumljivo pa je, da vse naenkrat ne gre, vsi, ki delamo, tudi grešimo, mar ste vi gospod Kokot izjema?
Ne vem, kdo se norčuje iz vas, ne bom se v to spuščala, toda vi se norčujete iz vseh občanov, ki ne mislijo tako kot vi gospod Kokot. Seveda je prvi na udaru župan, sledijo pa vsi, ki bodo za njega izrekli kako dobro besedo.
Ko sem na račun gospoda župana izrekla kritiko, ki je bila v časopisu (TEDNIK), se niste oglasili. Se pravi, kritike vseh vrst na račun župana, so dobrodošle, pohvale pa nas bog obvaruj. Dolgo sem rabila, da sem spoznala dvoličnost in provokacije nekaterih, da sem spremenila mnenje o županu, da ga, kot pišete, povzdigujem v nebeške višave.
Res ni vse zlato, kar se sveti, pobrskajte malo še po svoji torbi, saj drži rek: »Če bi pometali pred svojim pragom, bi imeli celo življenje kaj delati!« Mislim, da si pohvalo zasluži - pokažite mi nekoga, ki se toliko trudi in dela, pa dobiva tako domiselne pohvale. Zavedajte se gospod Kokot, da blatite sebe in svoje delo, saj ste tim, ki dela skupaj z županom!
(Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Voditelj oddaje, VAŠ KRAJ, Klemen Mišič
»Da je glavna težava v občinah res navadno pomanjkanje denarja, vedo povedati tudi v Majšperku, kjer bi radi uredili infrastrukturo, hkrati si želijo še novo šolo, saj je staro že močno najel zob časa. Pa vendar so v Majšperku lani del proračunskega denarja namenili za gradnjo župnišča.«
Novinarka Gabrijela Milošič
»V Občini Majšperk že nekaj let največ časa in denarja namenjajo gradnji osnovne šole. Zanjo so v občini zagotovili 155 milijonov tolarjev, del sredstev pričakujejo tudi od Ministrstva za šolstvo. Čaka pa jih tudi ureditev cest, vodovoda in kanalizacije. Zato so bili na občini še posebej veseli 40-ih milijonov iz rebalansa proračuna. Ta denar so namenili za gradnjo župnišča.«
Župnik v Majšperku, Janko Frangež
»Zaradi tega, ker je bilo dotrajano in je bilo nemogoče več bivat v njem in pa tudi za drugo uporabo, kar se pač rabi. Pričakovali smo še dejansko več, ampak ker je pač, so še tudi druge potrebe, ceste, vodovod in vse stvari, tako da na neki način smo zadovoljni in hvaležni, da smo lahko dobili, a ne.«
Novinarka Gabrijela Milošič
»Nekateri svetniki pa so želeli denar razporediti drugače. «
Občinski svetnik iz stranke LDS, Marjan Kokot
»Vendar pa so nekatere odločitve občinskega sveta včasih malce sporne in pač se namenja denar za nekatere stvari, ki niso ravno v prioritetnem planu občine.«
Župan Občine Majšperk Franc Bezjak
»Mi smo odločali skladno s predpisi, skladno z možnimi sredstvi, ki občina z njimi razpolaga in ki z njimi dela.«
Slavko Tekavčič iz Ministrstva za finance Republike Slovenije
»Da je lokalna skupnost s to odločitvijo, ki jo je realiziral občinski svet, seveda posegla v obseg tistih nalog, ki vsebinsko ne sodijo v financiranje občine kot take in za katere se tudi zagotavljajo sredstva občini v obliki finančne izravnave.«
Novinarka Gabrijela Milošič
»Na ministrstvu dodajajo, da bo, če nadzorni odbor občine ugotovi nepravilnosti, morda potrebna tudi revizija Računskega sodišča.«
Občani sedaj pričakujemo, da bo nadzorni odbor občine za javnost natančno predstavil, koliko denarja smo v občinsko blagajno dobili in za katere namene je bil porabljen. Pričakujemo, da bo to poročilo objavljeno v letošnjo prvi številki lokalnega časopisa Dobre marnje.
Dragan Lorber, občan Občine Majšperk
DOB
MA
W H ‘ Q * 2002 SiU * * 333 2 ■	3 2** * •	«3 *
V /C ri zakonske pare pa smo »zlato« poročili, saj (jS so preživeli zakonci 50 let življenja v dvoje. In kateri so se lahko veselili teh dogodkov.
ZLATOPOROČENCA DOBERŠEK
V soboto, 26. januarja 1952 sta se med mladoporočence na Ptujski Gori zapisala zaročenca Vincenc Doberšek in Terezija Sagadin. Iz poročnega izpiska matične knjige je razvidno, da sta prevzela skupni priimek DOBERŠEK. Ker je njuna ljubezen po petdesetih letih skupnega življenja še vedno močna, sta jo pred sorodniki in znanci potrdila in seveda obnovila kot zlatoporočenca, 26. januarja 2002, v poročni dvorani Občine Majšperk.
Terezija, domačini jo kličejo Trezika, se je rodila 21. septembra 1929 v Sestržah v družini sedmih otrok. Danes jih živi še pet. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku. Po končanem osnovnem šolanju je pomagala doma na kmetiji staršev. Tudi po poroki je delala na kmetiji skupaj s svojim možem Vincencem.
Leta 1957 je pričela gospodinjiti v njunem skupnem novem domu, saj se je celotna družina preselila. V teh
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Gradnja župnišča je spor, ki buri duhove in vzpodbuja tudi novinarje, ki vidijo samo eno stran ali so enostransko obveščeni? Ali ste gospod Kokot bili kdaj v starem župnišču na stranišču? Ali ste bili kdaj kje drugje v katerem župnišču? Župnišče Majšperka je bilo vendar sramota občine, največja sramota pa vas, ki smo vam volilci zaupali, da boste delali v dobro občine in nas občanov! Ali cerkveni objekti ne spadajo v občino, ali smo ljudje, ki hodimo v cerkev, drugorazredni občani? Nič slabega se tam ne dogaja, ampak samo dobro.
Gospod Kokot - mi, ki smo gradili svoje domove, vemo, kaj je gradnja, vemo, koliko trpljenja in odpovedovanja je bilo potrebno, koliko zdravja smo pustili v naših domovih. Ni bilo na razpolago stanovanja, ki biga lahko kupili za malo denarja, kot se je to zgodilo po zakonu, vemo čigavem. Zakaj si niste postavili hiše, če jih lahko toliko postavite za eno župnišče, ali ste morda tudi gradbenik s čarobno palico!
Pa še o slavju, ki vas toliko moti pred občinskim praznikom, ob otvoritvah objektov, ki so doseženi normalno tudi s pomočjo občine in občanov. Zanima me, koliko pa prispeva občina? Če vam slavja ob otvoritvi doseženih uspehov niso všeč, jih pač ne obiskujte, če se nočete veseliti z občani, pa pač kritizirajte! Mislim pa, da za taka slavja ne gre denar iz proračuna ali pač...
Povejte, kdo sploh dela prav po vaših načelih, da v občini ne bo enoumja!
Pa brez zamere, gospod Kokot in veliko uspehov pri vašem dobro namernem delu! Vaš odgovor pa naj bo kakršen koli, me več ne prizadene.
Valiča Beranič
Zlatoporočenca Doberšek.
letih je izpod njenih rok in prstov nastal marsikateri izdelek iz volne, saj je z veseljem pletla. Sedaj ne plete več, saj ji prsti zaradi starosti tega ne dopuščajo več.
Z veseljem še kuha in peče. Njena specialiteta je kruh iz krušne peči, ki ga sama peče. Da ta trditev drži, nam je povedal tudi njen mož.
Vincenc, domačini ga kličejo Cene, seje rodil 6. aprila 1927 v Sestržah kot peti otrok. Za njim so se rodili še trije otroci. Danes jih od osmih otrok živi še sedem.
Osnovnošolska leta je obiskoval v Osnovni šoli v Majšperku.
Po končanem šolanju se je zaposlil v Opekarni Pragersko kot fizični delavec. Kasneje se je izobraževal v Ljubljani. Po končanem izobraževanju je prevzel delovno mesto delovodja, ki gaje opravljal kar 15 let.
Kasneje se je zaposlil kot zavarovalniški agent pri Zavarovalnici Maribor. Sedaj pa že dobrih petnajst let uživa v pokoju.
Seveda ni samo delal, kar ste do sedaj že prebrali. V veliko veselje mu je obdelovanje lesa, saj je izdelal mnogo ptičjih hišic.
V prostem času, ki mu je ostajal, pa je bil lovec pri Lovski družini Makole.
Rada se spominjata rojstva otrok in vnukov ter preživljanja prostega časa z njimi. Vesela sta bila tudi dne, ko sta se preselila v novo hišo. Njun velik dogodek je bil tudi praznovanje ob petindvajseti obletnici poroke.
Veselila sta se v družbi svojih otrok, vnukov ter seveda ostalih sorodnikov. Vesela pa sta bila, da je z njima praznovala tudi sestra Lucija, ki živi v Avstraliji. Doslej je bila že trikrat na obisku v domovini Sloveniji.
ZLATOPOROČENCA ERBUS
Teden dni pozneje, torej 2. februarja 2002, sta v poročni dvorani Občine Majšperk obnovila svojo obljubo o večni ljubezni izpred natanko petdesetih let zlatoporočenca Terezija Julija Erbus in Anton Erbus.
Zlatoporočenka Terezija, ki jo domačini kličejo Trezika, se je rodila 21. maja 1932 v Doklecah kot drugi
[ftVTOcBUi;
DOB11E
maIsnje
otrok izmed treh. Osnovno šolo je obiskovala na Ptujski Gori. Kot mladostnica je izgubila očeta in tako so ostale same. A kaj ko nesreča nikoli ne počiva, saj je kruta usoda vzela še naj starejšo sestro. Leta 1949 se je zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kjer je bila zaposlena pet let kot predilka.
Zlatoporočenec Anton, ki ga marsikdo pozna pod imenom Tonček, se je rodil 22.decembra 1928 v Podložah. Rodil se je v družini sedmih otrok. Osnovno šolo je obiskoval na Ptujski Gori. Po šolanju ga je pot zanesla v krojaške vode in izučil se jeza krojača. Dve leti je nato delal v krojaški delavnici. Od leta 1953 pa je bil zaposlen pri podjetju Gradis vse do leta 1987, ko se je invalidsko upokojil.
Leta 1952, natančneje 2. februar j a, torej pred natanko 50-imi leti, sta njuno skupno pot združila pred matičarjem. Dom sta si uredila pri Tereziji v Doklecah, kjer domujeta še danes. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, in sicer Zvonko in Zdenka. Z rojstvom otrok se je delavska pot Terezije prekinila in potem je skrbela za družino, bolno mamo in kmetijo. Anton pa je odšel na delo po terenu. Delal pa je od Portoroža pa do Radenc kot vodja betonarne na večji gradbiščih.
Zlatoporočenca Erbus.
Po sklenitvi zakonske zveze sta jima lepšala dneve sin in hčerka, sedaj pa se veselita družbe treh vnukinj: Tanje, Zvonke in Anite ter štirih pravnukov: Veronike, Matjaža, Luka in Lucije.
V	prostem času, ki jima ostane ob delu na kmetiji, rada gledata televizijo, rešujeta križanke ali bereta časopis.
ZLATOPOROČENCA BRUMEC
V	soboto, 23. februarja 1952 na Ptujski Gori, sta pred matičarjem prvič svojo ljubezen potrdila takrat še zaročenca Anton Brumec in Pavlina Strašek. Po tem dogodku sta postala mladoporočenca, odtlej pa sta se oba pisala BRUMEC. »Ta priimek jima je ostal zvest še do današnjih dni«, bi lahko rekli. Svojo petdesetletno zakonsko ljubezen sta obnovila ter potrdila 23.februarja 2002, v poročni dvorani Občine Majšperk.
Pavlina se je rodila 28. decembra 1928 v Podložah. Njen rojstni priimek je Strašek. Že od malih nog jo kliče-

Zlatoporočenca Brumec.
jo kar Pavla. Iz časa otroških let, ko je obiskovala osnovno šolo se spominja, da je zaradi vojnih časov morala kar dve leti obiskovati nemško šolo. Otroška leta je preživljala v družbi dveh bratov in sestre, danes živita le še brat in sestra, ki sta ju - zlatoporočenca - spremljala ob tem velikem dogodku.
Po končani osnovni šoli, ki je omejevala življenje mladih, se je zaposlila v Tekstilni tovarni Majšperk. Že po štirih letih dela v tekstilni tovarni Majšperk se je posvetila svoji družini in domu in tako se je njena delovna pot zaključila.
Danes ježe v pokoju, a kljub temu še z veseljem pomaga na kmetiji ter rada kuha. Rada je tudi pletla, a starost in nekoliko poslabšani vid ji sedaj to onemogočata.
Anton, katerega domačini kličejo Tonček, se je rodil 18. decembra 1925 v Podložah kot zadnji izmed dvanajstih otrok. Imel je dva brata in devet sester, od katerih danes živijo le še štirje, in sicer dve sestri in brat, ki pa je star kar 92 let.
Tonček je moral že s sedemnajstimi leti v nemško vojsko, od koder se je ranjen, a živ vrnil med svoje domače spomladi 1945. leta. Doma je pomagal staršem na kmetiji.
Priložnostno je delal v majšperski tekstilni tovarni, kasneje pa se je kot gozdni delavec zaposlil na Kmetijskem kombinatu Ptuj. Od leta 1969 pa vse do upokojitve je delal v Opekarni Pragersko.
Sedaj uživa v pokoju, vendar še, kot vsa leta doslej, rad poprime za delo na kmetiji.
Leta 1952 sta postala mladoporočenca, uredila sta si dom na domačiji zlatoporočenca Antona v Podložah. Veselje v njun dom so prinesle tri hčerke: Pavla, Zofija in Angela. Kasneje so smeh in veselje prinesli v ta dom tudi njuni vnuki: Gorazd, Dejan, Uroš in Peter ter vnukinji Aleksandra in Mojca. Seveda sta vesela tudi svoje prve pravnukinje Melani, ki sicer živi v Nemčiji.
Spominjata se preteklih dogodkov. Eni so lepi in jih ne želimo pozabiti, medtem ko so eni tudi takšni, ki bi jih raje pozabili oziroma bi jih spremenili.
Tako se naša zlatoporočenca danes z veseljem spominjata poročnega dne, ko sta se s takratnimi slavljenci podala na Ptujsko Goro peš, rojstva njunih otrok, vnukov
(Nadaljevanje na naslednji strani)
maHnje
»BOŽIČNA ZGODBA« OB BOŽIČU
o trdem delu skozi leto, se decembrski prazniki prav priležejo. Zaradi dela, ki ga nikoli ne zmanjka, niti ob koncu leta, marsikdo pozabi na praznike in praznično vzdušje. Kaj se nam zgodi, če pozabimo na ljudi, ki jih imamo najrajši in nas vsakdanjik vse preveč potegne vase, ste si lahko ogledali na uprizoritvi igre »BOŽIČNA ZGODBA« avtorja Charlesa Dickensa, 22. decembra 2001.
Pripoveduje o človeku, ki ljubi denar in sovraži praznike, predvsem pa revne ljudi. Ime mu je SKOPUH. Čeprav je skopušen in nesramen do ljudi, ga ima njegov nečak kljub njegovemu odnosu do ljudi zelo rad in ga tudi spoštuje.
Mesto v bedi in blišču (Foto: Možina).
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
in pravnukinje. Z žalostjo se spominjata hčerke Pavle, ki je pred enajstimi leti umrla.
Njuna največja želja je, da bi bila še veliko let srečna in zdrava, in bi tako še veliko let spremljala življenje svojcev. Seveda pa to še ni vse, kar sta nam povedala. Dejala sta tudi: »Kljub vsakdanjim opravilom rada pogledava televizijo, še rajši pa se ob lepem vremenu podava na sprehod. Veliko časa pa si vzameva za pogovor.«
Zatoporočencem: Tereziji in Vincencu Doberšek, Tereziji Juliji in Antonu Erbus ter Pavlini in Antonu Brumec je župan Občine Majšperk ob ponovnem izmenjanju prstanov iskreno čestital ter jim v imenu občine in vseh občanov izročil simbolično darilo in plaketo občine Majšperk.
ŠE ENKRAT ISKRENE ČESTITKE!
Nataša Mohorko
Ker je Skopuh zaljubljen v svoj denar in zelo močno sovraži praznike ter obdarovanje, ga neke noči obišče prvi duh, ki pa ima podobo družabnika Jakoba in je umrl pred sedmimi leti. Jakob Skopuha posvari, da v kolikor se ne bo spremenil, ga lahko skopušnost pokoplje. Vendar Skopuha to srečanje nič ne gane, saj ko se prebudi, si zamišlja, da je o obisku duha samo sanjal.
Že čez nekaj časa, še isto noč, ga obišče drugi duh v podobi duha preteklosti. Ta duh popelje Skopuha v njegovo preteklost. Prikaže mu, kako se je nekoč veselo igral s svojo sestro v času božičnih praznikov. Pove mu tudi, da je še na svetu človek, ki ga ima kljub njegovi skupušnosti rad in to je nečak. Pove mu tudi, da še vedno ni prepozno, da se spremeni.
Vendar še noč vedno ni minila. Prikaže se mu še tretji duh - duh prihodnosti. Ta mu prikaže, kaj ga čaka v prihodnosti in kaj ga lahko doleti, v kolikor ostane takšen, kot je. Duh prihodnosti Skopuha močno prestraši, saj mu pokaže, da bo že čez kakšno leto sedel zunaj ob ognju in si grel roke. Ostal pa bo tudi brez strehe nad glavo.
Z obiskom slednjega duha se je Skopuh močno spremenil. Postal je boljši človek, saj je svojega nečaka in najbližje močno presenetil in jih obdaril. Pridružil se jim je in z njimi poklepetal. Ker je postal boljši človek, manj skopuški, ga duhovi ne obiščejo več.
Z uprizoritvijo te igre, ki sva vam jo v kratkem tudi predstavili v tem občinskem glasilu, smo se člani društva DPD Svoboda odločili, da se Vam, naši zvesti gledalci, najtopleje zahvalimo za obisk na predstavi in upamo, da smo Vam pričarali prijeten vstop v božično -novoletni teden. Igro smo izvedli igralci dramske sekcije skupaj z moškim pevskim zborom. Upamo, da se je praznično vzdušje dotaknilo vaših src.
Tudi v letu 2002 se bomo potrudili, da vam bomo popestrili kakšen sobotni večer, zato vas že sedaj vabimo, da si ogledate naše predstave ter prisluhnete pesmim naših koncertov.
Petra Novak in Klementina Purg
»Sveta noč« z moškim pevskim zborom (Foto: Možina).
D0B11 MA II,
E NJE
soboto, 9. februarja, smo na Osnovni šoli Majšperk organizirali sedaj že tradicionalno 7. pustovanje s sprevodom od Brega do športnega igrišča v Majšperku. Pustna povorka, v kateri je bilo veliko zanimivih pustnih likov, je ob 14. uri krenila izpred avtobusne postaje na Bregu, skozi naselje, in končala svoj obhod na šolskem igrišču. Tam je bilo po končanem sprevodu veselo pustno rajanje v šotoru. Trajalo je do 16. ure.
V sprevodu je bilo še veliko posameznih mask, katerih smo bili še posebej veseli, ker so zbrali pogum in se nam pridružili. Med pustnimi liki so bili klovni, pater »Ašič«, moška lepotica in mnoge druge maske.
Na osrednjem prireditvenem prostoru v šotoru so se še enkrat predstavile vse skupine ob zanimivem komentiranju lepe hudičke in Indijanke. Sledilo je pustno okrepčilo. Društvo kmečkih žena, društvo upo-
kojencev in društvo vinogradnikov je poskrbelo, da je bil pust res mastnih ust. Za varnost na prireditvi so solidno poskrbeli člani Gasilskega društva Majšperk. Občina Majšperk pa je s posojo in postavitvijo šotora poskrbela, da maske v primeru slabega vremena ne bi bile mokre.
Vsem zgoraj navedenim društvom in vsem sodelujočim na pustni prireditvi se za sodelovanje in pomoč pri organizaciji iskreno zahvaljujeva.
Tatjana Lončarič in Mira Marinič, vodji pustne prireditve
ZAHVALA
Po mnenju mnogih obiskovalcev in po opravljenih analizah pustnih prireditev z veseljem in zadovoljstvom ugotavljamo, da so pustne prireditve zaživele tudi v Občini Majšperk.
Levji delež sicer še vedno nosijo posamezne enote JZ osnovne šole Majšperk, vendar pustno povorko vedno bolj bogatijo člani nekaterih društev Občine Majšperk in tudi posamezniki.
Zato se v imenu kolektiva najlepše zahvaljujem vsem, ki ste z idejami, pobudami, osebno angažira-
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Utrinek iz povorke.
Obiskovalci so lahko videli v sprevodu: meksikance iz majšperskega vrtca, telebajske male šole, živo abecedo, koledarje, strašila, marjetice, malo večje meksikance, ki so jih predstavljali učenci razredne stopnje, čarovnike, pankerje, indijance, nogometaše ter druge zanimive maske predmetne stopnje. Vse te pustne like so v povorki vodili kurenti, ki jih je tudi v Majšperku vsako leto več.
Pustno povorko so zelo poživila tudi društva Občine Majšperk. Gledalci so lahko uživali ob pogledu na veliko družino ciganov Planinskega društva Majšperk, sodobno motoriziranih gasilcev PGD Breg, ob pustni trgatvi DPD Svobode in Športnega društva Breg ter v težkem spopadu med udeleženci društva Kickboxing.
Utrinek iz pustnega rajanja.
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
nostjo, kot odkriti in maskirani udeleženci prireditve, pripomogli k ohranjanju pustnih običajev.
Posebej se zahvaljujem društvom, ki so se nam pridružila na posameznih enotah. V Majšperku so se v svet domišljije ali želja podali člani: Planinskega društva, PGD Majšperk - Breg, DPD Svoboda, Športnega društva Breg, Kickboxing društva, Društva kmetic, Društva upokojencev, Društva vinogradnikov, PGD Majšperk; na Ptujski Gori: člani Športnega društva, PGD Ptujska Gora, Aktiva kmečkih žena, Župnijske karitas, KORK, Turističnega društva; in v Stopercah: člani Kultur-
Utrinek iz pustne povorke.
no prosvetnega društva, Gasilskega društva, Planinskega društva Donačka gora, Društva gospodinj, Društva rejcev plemenskih telic, Športnega društva, Lovske družine, Društva upokojencev, Društva podeželske mladine in člani glasbene skupine Stoperška banda.
Zahvala gre tudi pristojnim na Občini Majšperk za njihov delež pri postavitvi šotora.
Rajko Jurgec, ravnatelj OŠ Majšperk
Utrinek iz delavnice.
Stoperški »iarovniškim procesom« ob rob
rvi vtisi o pustnih norčijah so se umirili in razblinili ali pa so se kot presejana zrna vsejali na plodna tla našega spomina. Pustni dogodek (ne samo maškarada!) prejšnjega leta je navdušil vse nas udeležence, predvsem gledalce. Stoperčani so imeli gostijo. Vsi so bili žlahta, sosedje in prijatelji, ki spadajo na takšno slavje. Kot da so poslani od Zavoda za kulturno dediščino, so mlajšim in najmlajšim (seveda sebi v veselje) prislikali stoperški »nekoč« in po njihovi zaslugi le ta ne bo pozabljen. Potrdili so, da se lahko na sproščen, karikiran način razdajajo tako za svojo zabavo kot za pomembno delo.
»Prepuščamo se ideji, mi smo jo voljni realizirati«, je bila izjava s strani Kulturno prosvetnega društva Stoperce, ko smo v šoli izvedli sestanek z društvi o letošnjem pustovanju. Izkazalo se je, da lanska izkušnja ni
bila le slučajno dobra. S povezavo vseh društev, bolje rečeno krajanov, je nastala pustna zgodba, zopet na šaljiv način prikazana slika iz naše preteklosti. In ponovno smo bili vsi skupaj od najmlajšega do priletnega. Družilo nas je veselje, povezovalo nas je načrtovanje, spoznavala nas je priložnost, sproščalo nas je predajanje dogodku in zgodbi; kot da smo vsi en coprniški kotel, ki kuha točo, sneg in zvarke, prevzel nas je duh enotnosti.
Coprnica je zgorela. Verjamem, da so se iz plamenov grmade kot ptič Feniks rojevale nove ideje in nova skupna načrtovanja.
Zakaj tako evforično govorim o tem dogodku? Dan prej smo namreč namenili kulturi neke druge stopnje, neke višje vrednote. Ampak tudi tam smo bili skupaj, različni po letih in statusih. Tudi tam smo bili enotni, predani, prevzeti...
(Nadaljevanje na naslednji strani)
DOBI
MAJ
E NJE
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko obvestilo
Planinsko društvo Majšperk je izvedlo v januarju svoj občni zbor. Po oceni planinske sezone smo sprejeli program dela in pohodov ter višino članarine za leto 2002.
Planinsko društvo Majšperk se zahvaljuje svojim članom, ki so že poravnali članarino za leto 2002 in obvešča člane in ostale zainteresirane občane, ki bi se želeli včlaniti v društvo, da znaša članarina za leto 2002
•	za B - člane (odrasli)	2.500 SIT
popust za starejše od 70 let 50%
•	za C3 - člane (mladi planinci v OŠ)	800 SIT
•	za C2 - člane (planinci srednješolci)	1.200 SIT
•	za C1 - člane (planinci po srednji š. do 27 let) 1.500 SIT
V kolikor se včlanjujete prvič, je strošek izdaje nove izkaznice 250 SIT, potrebujete pa še fotografijo velikosti 15 x 20 mm.
Članarino lahko poravnate pri blagajničarki Leskovar Danici, Skrblje 7a, popoldan ali zvečer.
Ob plačilu članarine prejmete tudi program pohodov za leto 2002 in informacijo o ugodnostih, ki jih prinaša članstvo v planinskem društvu.
Prosimo vas, planinci, da poravnate članarino čimprej, saj si s tem zagotovite pravice iz naslova zavarovanja v primeru nezgode v gorah in hkrati olajšate delo naši blagajničarki.
Upravni odbor PD
Višina ilanarine za leto 2002 za ilanstvo v Planinskem društvu Majšperk
UO planinskega društva je na svoji 25. redni seji, 9. januarja 2002, razpravljal o višini članarine in na osnovi 31. člena pravil PD Majšperk predlagal občnemu zboru v sprejem naslednje višine članarin.
•	A člani 9.500 SIT, od tega prispevek za PZS 7.700 SIT
•	B člani 2.500 SIT, od tega prispevek za PZS 1.250 SIT
•	Popust 50% 1.250 SIT, od tega prispevek za PZS 625 SIT
-	popust za starejše od 70 let
•	C1 člani 1.500 SIT, od tega za PZS
-	mladi od zaklj. SŠ 18 do 27 let starosti.
•	C2 člani 1.000 SIT, od tega za PZS
-	mladi od zaklj.OŠ do 18 let
•	C3 člani 800 SIT, od tega za PZS
-	mladi od vstopa v OŠ do konca OŠ
•	C4 člani 500 SIT, od tega za PZS
-	mladi do vstopa v OŠ
•	Družinska članarina ki vsebuje 1 A, 1 B in 2 C članarini + planinski vestnik 11.000 SIT, od tega za PZS 8.200 SIT
•	»S« posameznik 1.000 SIT, od tega za PZS 500 SIT
-	članarina ne prinaša možnosti koriščenja popustov pri nočitvah v kočah in ne pokriva zavarovanja za primer nezgode v gorah.
Upravni odbor predlaga,da tudi v letu 2002 C3 člani planinske skupine iz šole ne plačajo stroškov za izdajo novih izkaznic.
Upravni odbor
750 SIT 500 SIT 400 SIT 250 SIT
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Zatorej, vsa pohvala in zahvala majhni slovenski vasi Stoperce in našim vaščanom (njenim po srcu) za prizadevanje obogatitve življenja, za prizadevanje ohranitve življenja.
Vera Planinc, vodja podružnične šole Stoperce
Coprnico gori, naj živi pust!
b koncu leta in pregledu vseh uspešnih nastopov naših tekmovalcev smo izbrali športnike leta 2001, in to so postali:
•	med otroci: KRISTIJAN PURG
Kristijan Purg je na državnem prvenstvu zasedel tretje mesto, na regijskem pa prvo mesto.
•	med člani: NINO GOSPIČ
Na mednarodnem prvenstvu na Hrvaškem je Nino Gospič zasedel tretje mesto.
•	med mladinci: DENIS JUG
Denis Jug je osvojil kar 1. mesto na regijskem prvenstvu, drugo mesto na državnem prvenstvu v LIGHT CONTACT ter tretje mesto na državnem prvenstvu v SEMI CONTACT.
Član kluba Dušan Karneža.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
DOB
MA
Veseli december
DAN ODPRTIH VRAT
Zjutraj, ko je bila ura pol sedem, mi je zazvonila budilka. Odprl sem oči in se vprašal: »Kateri dan je danes?«
»Ojej, danes je dan odprtih vrat!« skočil sem iz postelje, se oblekel in pohitel proti šoli. V šoli smo se igrali in vadili.
Prireditev se je začela ob pol dveh. Prišli so gostje in starši. Začeli smo z začetnimi govori. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Učiteljica Vera nas je naučila dve igrici, ki smo jih zaigrali. Vsi učenci iz 3. in 4. razreda smo recitirali pesmice, tudi svoje. Vsi smo že nestrpno čakali konec kulturnega programa, saj smo vedeli, da nam je Andreja pripravila presenečenje. Andreja Razlag je vrhunska športnica. Odlično keglja. Tudi
letos se nas je spomnila in nas obdarila. Pri tem ji je pomagala revija Jana. Začela nas je spraševati ali vemo, kaj je v paketu. Vsi smo glasno odgovorili:	»RAČUNALNIK! RAČUNAL-
NIK!« To smo namreč izvedeli na vaji. Povabila nas je, da pridemo pomagat odpirat pakete. Darila smo bili zelo veseli, saj vemo, da nam bo računalnik v veliko pomoč. Anamarija se ji je v imenu vseh učencev zahvalila. Računalnik smo odnesli v računalniško učilnico.
Na koncu smo se še vsi posladkali s keksi, ki smo jih otroci sami spekli v šoli. Nato smo veseli odhiteli domov.
Še rajši bomo hodili k računalniškemu krožku.
Janez Dolšak, 3. razred OŠ Stoperce
K RAČUNALNIŠKEMU KROŽKU HODIM,...
Da se bom veliko naučila pri računalniškem krožku, vem, a sem se že naučila vstavljati slike, risati, pisati in oblikovati besedilo.
Anamarija Jernejšek
RAČUNALNIŠKI
KROŽEK
Računalniški krožek mi pomeni vse, ker sem se že zdaj naučila risati, pisati in čečkati. Rada še delam s programom Logo in sestavljam pesmi. Naučili smo se, kaj pomeni MSW. Naučili se bomo še veliko več.
Nataša Frlež
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Začela pa se je tudi že nova tekmovalna sezona, tako da smo v tem času sodelovali že na dveh tekmah državnega prvenstva, ki je iz leta v leto kakovostnejše, saj se v Kickboxing zvezo neprestano vključujejo novi klubi iz sorodnih borilnih veščin.
Državno prvenstvo v SEMI CON-TACTU je bilo na Ptuju 16.februarja. Naša člana Denis Jug in Janez Zdavc sta pokazala svoje sposobnosti. Denis Jug je zasedel 2.mesto, Janez Zdavc pa tretje mesto.
Udeležili smo se tudi državnega prvenstva v LIGHT CONTACTU. Na
tem tekmovanju je Nino Gospič zasedel drugo mesto, Denis Jug tretje mesto in Uroš Gajser peto mesto.
Urošu je bil to prvi nastop na tako velikem tekmovanju in je povsem opravičil zaupanje svojih trenerjev, saj se je odlično boril ter pokazal potrebne kvalitete za odličnega tekmovalca, kar bo z vztrajnim deloma vsekakor tudi postal. Denis in Nino" pa sta že tako uveljavljena tekmovalca in od njiju vedno pričakujemo velike uspehe.
Državno prvenstvo se nadaljuje s tekmami v Izoli, Kranju, Zagorju, Murski Soboti,..., tako da naše tekmovalce čaka pestra pomlad in veliko dela ter prelitega znoja, če hočejo poseči po najvišjih mestih v Sloveniji ter doseči še kakšen dober uspeh na mednarodnih tekmah v tujini.
Za konec se zahvaljujemo našima sponzorjema; Gostilni DIN - DON in podjetju SVIT Ivan Zolar s.p., ki zaupata v naše delo in nam na naši poti stojita ob strani.
Športni pozdrav!
Člani društva.
Branko Fidler
DOB« E
maIbnje
MOJ KROŽEK!
K računalniškemu krožku hodimo zato, da se kaj naučimo. Jaz že znam pisati, risati, učili smo se uporabljati LOGO, s katerim smo začeli programirati. Jaz sem programsko naredila LIK. Računalniško sem napisala pesmico in še kaj bi se našlo. Razčistila sem si pojme, kaj je to MICRO SOFT WORD, Excel itd.
Rada igram tudi igre, kajti ob njih se sprostim.
Vsem, ki ne hodijo k računalniškemu krožku, želim, da bi vsaj eno uro preživeli z nami.
Maja
KROŽEK
Meni računalniški krožek pomeni veliko, saj sem se letos naučil oblikovati besedilo. Naučili smo se uporabljati matematične programe. Program LOGO mi je zelo pri srcu, saj mi da veliko logičnega razmišljanja. Ob božičnem času bi želel, da bi vsak otrok dobil računalnik.
Sašo Kodrič
RAČUNALNIŠKI
KROŽEK
H krožku hodim, da se bom kaj naučila. Računalnikar nas veliko nauči. Naučila sem se pisati, vstavljati slike, risati, in še veliko zanimivega. Računalnikarju sem zelo hvaležna, da nas je toliko naučil.
Mojca
ZAKAJ HODIMO K RAČUNALNIŠKEMU KROŽKU?
Da se naučimo delati z računalnikom. Z računalnikom utrjujemo znanje: računanje, pisanje pisem, urejanje besedil. Računalnik mi je v pomoč pri glasbi, pri risanju. Z računalnikom lahko tiskaš. Najboljša igra mi je DAVE 2.
Janez Dolšak
Vsem občanom in bralcem časopisa »DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo članke za naslednjo številko časopisa na občinskem uradu Občine Majšperk do 20. maja 2002.
Sprejemamo pa tudi reklamne oglase.
etos smo se odločili učenci 3. razreda skupaj z učiteljico Stanko Varžič za učni projekt z naslovom: »Kapljica vode«.
Po številnih pripravah smo izvedli prireditve za starše.
Zbrali smo se, 5. februarja, ob 16. uri. V programu, v katerega smo bili vključeni vsi učenci, smo predstavili spise o poplavljanju rek, onesnaženosti vode, pitni vodi in o ribarjenju. Še posebej smo obravnavali reko Dravinjo. Izvedli smo tudi igrici z naslovom: »Kapljica vode« in »Kdo se boji vode«. Starše smo razveselje-
vali s pesmicami in zgodbicami, ki so bile povezane z vodo. Program, ki sva ga vodila s sošolcem Blažem, je hitro minil. Na koncu smo pripravili še kviz, v katerem smo se preizkusili v znanju o vodi. Tekmovali sta dve skupini. V eni smo bile deklice, v drugi pa dečki. Zmagali so dečki. Po prireditvi smo starše pogostili s kavico in sokom, mi pa smo se posladkali z lizalkami.
Starši so bili s prireditvijo zadovoljni, saj so nam po vsaki točki veselo ploskali.
Vesna Štih
TESTIRANJE NJIVSKIH ŠKROPILNIKOV IN PRŠILNIKOV ZA LETO 2002
Občane Občine Majšperk obveščamo, daje Poklicna in tehniška kmetijska šola objavila razpored testiranja njivskih škropilnikov in pršilnikov za leto 2002.
Na območju Občine Majšperk se bo testiranje izvajalo:
v sredo, 10. aprila 2002
ob 9.00 uri pred gasilskim domom v Majšperku
Cena testiranja je 6.500 SIT (DDV je v ceni). Občina Majšperk občanom sofinancira 50% prej navedenega zneska Razliko v višini 3.250 SIT plača občan sam.
Občinska uprava
DOBI*E MAŠENJE
Leto smo zakljuiili z biserno poroko
ič ni lepšega, če ti zdravje služi in lahko s svojim partnerjem oziroma partnerko praznuješ zlato poroko ali še lepše - biserno poroko. Kot si lahko že mislite, smo v poročni dvorani obnovili zakonsko zvezo para, ki je preživel v zakonu 60 let. To je bila biserna poroka.
BISERNOPOROČENCA
VRTIČ
Janez Vrtič in Ana Klep sta se poročila 19. decembra 1941 v Podlehniku. Takrat sta prevzela skupni priimek VRTIČ. Pred desetimi leti sta praznovala zlato poroko. Po šestdesetih letih sta se ponovno odločila obnoviti svojo ljubezen in zvestobo v spremstvu svojih najbližjih. Svojo zakonsko življenje sta preživljala v Žetalah in na Bregu, kjer stanujeta še danes. Ta pomemben dogodek za njiju in za njune svojce, kije bil 22. decembra 2001, je zapisan tudi v zgodovino Občine Majšperk.
Ana, ki jo domačini kličejo Ančka, se je rodila 30. junija 1921 v Kozmin-cih pri Podlehniku. V mladosti in pred sklenitvijo zakonske zveze se je pisala Klep. Osnovno šolo je obiskovala v Podlehniku. Doma je pomagala na kmetiji, z veseljem pa je priskočila na pomoč tudi sosedom.
Ko so stanovali v Žetalah, je bis-ernoporočenka Ana delala na državnem posestvu v pletarni. Po preselitvi na Breg se je leta 1960 zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kjer je delala na dveh delovnih mestih vse do upokojitve. Upokojila se je leta 1973.
DOBRE MARNJE
je glosilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. NASLOV: Občino Majšperk, Majšperk 32, telefon 02/79 50 830 in fox 02/794 42 21.
UREDNIŠKI ODBOR: Jože konturo, Jože Rakovec,
Anico Rejec, Kotarino Klep-Černejšek, Nataša Mohorko LEKTOR: Marija Krušič
UREJANJE IN TISK: Tiskoma Vili Polajžer s.p. Ptuj.
NAKLADA: 1500 komadov
Lokalno informativno glosilo DOBRE MARNJE dobi vsako gospodinjstvo brezplačno, za katerega izdajatelj plačuje 8% DDV (Uradni list RS št. 89/98).
V svojem življenju je z veseljem šivala gobeline, seveda pa je zelo rada kaj dobrega skuhala in spekla.
Janez, domačini ga kličejo Ivan, se je rodil 27.avgusta 1918 v Belavšeku pri Leskovcu. Po končanem šolanju se je kot štirinajstletnik preselil v Ko-zmince, kjer je služboval pri kmetu Francu Širovniku.
Leta 1939 je moral na služenje vojaškega roka, leta 1941 pa je bil v ujetništvu. Leta 1943 je bil mobilizi-
ran v nemško vojsko, od koder je bil poslan na vzhodno fronto, kjer je bil ranjen v desno nogo. Ob transportu ranjencev je bil težko ranjen, saj je izgubil levo roko ob bombadiranju vlaka. Po okrevanju v bolnišnici so ga po 12. marcu 1945 iz Azije poslali domov, kjer se je ponovno srečal s svojo ženo ter sinom Maksom. Ranjenega je bisernoporočenka Ana oskrbovala kar tri leta.
Leta 1948 se je zaposlil v Občini Žetale kot kurir in bil je izvoljen v odbor. Po desetih letih dela v Žetalah in preselitvi na Breg se je zaposlil v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk. V času med 1948. in 1958. letom je bil predsednik Rdečega križa v Žetalah. Bil je ustanovitelj društva invalidov Majšperk, zelo rad pa je pomagal pri Rdečem križu.
Od leta 1973 pa uživa v zasluženem pokoju. Vsi starejši z veseljem pripovedujejo o svojih dogodkih, predvsem
tistih, ki so jim bili ljubi. Čeprav vojni čas ni bil prijeten dogodek, smo iz pogovora z Janezom razbrali, da mu dogodkov za pripovedovanje o vojnih časih nikoli ne zmanjka.
Pomemben dogodek zanje in tudi za celotno družino je, da je bil leta 1999 ob občinskem prazniku Občine Majšperk dobitnik občinskega priznanja za področje humanitarne dejavnosti.
Slavljenca se zelo rada spominjata rojstva otrok, vnukov in pravnukov, vrnitev bisernoporočenca Janeza iz vojske. Pomoči sosedov, ki so jima stali ob strani v težkih trenutkih, sta bila vedno zelo vesela in tudi hvaležna. Veselila sta se tudi dne, ko sta se preselila k sestrični v Žetale, otroci pa so pričeli obiskovati šolo.
Kljub svojim letom še vedno obdelujeta svoj vrt. Danes pa se rada podata na obisk k prijateljem in znancem na klepet.
V njunem zakonu so se jima rodili štirje otroci, in sicer: Maks, Emica, Milan in Ivan. Zakonska leta jima lepšajo štirje vnuki, veselita pa se tudi treh pravnukov.
Bisernoporočencema Janezu in Ani Vrtič je župan iskreno čestital ter jima izročil simbolično darilo - kozarce ter plaketo Občine Majšperk.
Nataša Mohorko