S4 kTi.V^f lfr»MBrar.
Fhe Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, 1» United States oft America.

ŠTEV.
(NO.) 244.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel GfeASILO SLOV. KAIOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. >RU2lNE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHOgJA X CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of fou% Slovene Organizations) S4!*" CHICAGO, ILL., SREDA, 18. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 18, 1935
Najstarejii «» najbolj priljubljen tlovensM
list v Združenih Driavah Ameriških.
LETNIK (VOL.) XLIV
Kritiki proti Rooseveltu in njegovi vladi se pojavljajo drug H za drugim. — Governer Georgie, E. Talmadge, se je I priglasil, da bo kandidiral proti Rooseveltu. — Father S. Coughlin mobilizira svojo unijo za volitve kongres-P nikov.
Washington, D. C. — Prihodnje leto utegne biti, kakor ze zdaj znamenja kažejo, zelo Zanimivo leto v Ameriki, vzeto s političnega stališča. Vršile bodo to leto volitve za no-vega predsednika in obenem za več kongresnikov v obeh zbornicah. Zanimanje za te vlolitve se ni pričelo šele zdaj, ^asi smo celo zdaj še skoraj leto dni oddaljeni od njih, Marveč propaganda se vodi že skozi vse zadnje leto, oziroma |'Re od tedaj, ko se je videlo, *am je usmerjen New Deal. %>rva se je pričela oglašati kapitalistična struja, njej je s!edila republikanska stranka splošno, pozneje pa so se Pojavili tudi v demokratski franki možje, ki so vedeli poslati svojim poslušalcem, da •1e vse to, kar dela predsednik Roosevelt, zanič in da bi znali °m sami vse drugače "sfiksa-ti."
Med te brihtne osebnosti v demokratski stranki, ki skušata zdaj po svoje reševati domovino, ko jo je Roosevelt en Wt potegnil iz močvirja, spada tudi E. Talmadge, gover-^er države Georgie. Ta mož 5:6 več mesecev rohni proti Rooseveltu in proti zakonom, ki jih je sprejel zadnji kon-^es na predsednikovo pobudo.
OBLJUBLJA SE BONUS
Zagotovilo, da bo bonus odobren kmalu po začetku leta. —O—
Louisville, Ky. — Vojaški bonus bo odobren v prihodnjem zasedanju kongresa, in sicer kmalu po pričetku zasedanja. To zagotovilo sta podala načelnik ameriške legije. R. Murphy, in kongresnik Vin son pri tukajšnjem zborovanju legije preteklo nedeljo. Po-vdarjala sta, da je število za govornikov bonusa do zdaj tako narastlo, da je njega izplačilo zagotovljeno. Obenem sta , omenila, da to izplačilo ne bo koristilo samo veteranom, marveč bo v dobrobit cele dežele.
uočim se je doslej utegnilo Misliti, da vodi svojo kritiko *«>lj iz domoljubnih motivov, ^ bi pomagal deželi, se je pa Maj pokazalo, da je pri vsem ako že ne izključno, pa v veliki meri možakar mi-''il sam na se: On sam bi rad "ostal predsednik. Javno se je o izrazil preteklo nedeljo,
se je mudil v tem mestu.
almadge spada k demokratki stranki in mu je torej Roo Helt na poti k predsedniko-Vu stolu in je zdaj njego I'0 udrihanje po Rooseveltu Sumljivo.
Talmadge je torej prvi, ki 6 je priglasil, da bo kandidi-za nominacijo proti Roo-*jMtu na prihodnji demokratki konvenciji. Takih kandi /'tov pa se utegne priglasiti h., več. Govori se, da bo med J^i tudi neki Gerald L. K.
lie
ith, in sicer namesto umor-e£a senatorja Longa. Smith
.. Namreč zdaj na čelu gibaj/l* Za razdelitev premoženja,
je započel Long. ^ Zanimivo bo tudi opazovati,
iT
a,tl se bo obrnil 'radio-priest',
RELIFNO DELAVSTVO PRI PRAVLJA STAVKO
Des Moines, Ia. — Na zborovanju, ki se je vršilo pre teklo nedeljo in na katerem je bilo navzočih okrog 300 delegatov delavstva in brezposelnih iz cele države Iowe, se je sklenilo, da se proglasi splošna stavka po celi državi za delavstvo na vladnih relif nih projektih, katera se ima pričeti 2. januarja. Z resolucijo, ki se je sprejela na zborovanju, se zahteva, da se za relifno delavstvo uveljavijo take plače* kakor jih dobiva' drugto delavstvo na enake vrste delu. Povdarja se, da so sedanje plače naravnost "gladovne plače," ko dobiva ne-izurjeno delavstvo po krajih na deželi po $40 na mesec, izurjeno delavstvo po mestih pa samo $85. Delavski zastopniki trdijo, da se s tem izpod-kopava temelj obstoječi višini plač.
-o-
MONTANA IZGUBILA GOVERNERJA
Great Falls, Mont. — V nedeljo ponoči je preminul v ne ki tukajšnji bolnici državni governer, F. H. Cboney, star 62 let, Smrt je povzročila srčna kap, ki je zadela moža* ko se je vračal v soboto z via • kom iz Floride z nekega zborovanja. Governersko mesto je zasedel leta 1933.
■-o-
Oglašajte v dnevniku "Amer-kanski Slovenec"!
NASTOP PROTI C A LIE S lJ
Cardenas odstranja pristaše bivšega predsednika.
—o—
Mexico City, Mehika. —K a
ko ljut spor vlada med seda-njm predsednikom Cardena som in svoječasnim predsednikom Callesom, se je moglo ifzprevideti iz dogodkov kon cem tedna. Calles se je zadnji teden vrnil domov iz Los Angeles. Ker se je sumilo, da se bo skušal zopet povzpeti do svoje prejšnje moči, se je Cardenas požuril, clk mu izjalovi načrte. Takoj je bilo iz senatske zbornice izključenih pet članov, Callesovih pristašev, in istočasno sta bila odstavljena dva generala. O vseh se je označilo, da so "uporniški elementi." V poslanski zbornici se namerava podvzeti enako "čiščenje."
--o-
NAMESTO V ZAPOR — V JAREK
Richmond, Ind. — 34 letni Lacey Martin je imel neko avtomobilsko nezgodo in policija ga je hotela zaslišati zaradi tega. Mož pa je hote; pobegniti v svojem avtomobilu, toda policist mu je s strelom preluknjal pnevmati ko na kolesu, vsled česar je avto zdrčal v jarek in Martin leži zdaj s težkimi poškpdba-mi v bolnici.
JUŽNA AMERIKA ZA IZSTOP IZ LIGE
Santiago, Čile. — Eden tu kajšnjih listov je v svoji nedeljski izdaji stavil vsem juž neameriškim republikam priporočila, n:ij izstopijo, i:*, Licre nnrf'ov, čaŠ, da -se Liga ne r'/-ži principov, za katere je bila ustanovljena, in je nezmožna, da bi dosegla kake uspehe. To se je videlo, ko je dopustila, da je vojna v Chaco divjala cela tri leta, in vidi se zdaj, ko ne more urediti spora med Italijo in Abe sini jo.
PRED BURNIMI
DEBATAMI
j^ther Coughlin iz Detroita. %ne 1)0 a£itiral za Roose"
' ie gotova stvar, saj je H večkrat izrazil svoje na-^otstvo proti njemu. Tudi H6Ve> tretje, politične stranke Cmerava ustanoviti, kakor ^ovdaril v sVojem govoru t> l'adio preteklo nedeljo. sy".Va' pa je že zdaj članstvo V^ Unije za socijalno pra V« na mobilizacijo glede kbngresnikov, namreč, >ti0je dobe v kongres le taki ^htJe' ^	odS°var.iali
Wevam njegove unije. V to 0 *e bo pozvale 20,000
NAČRTI ZA DVA NOVA PARNIKA
New York, N. Y. — Bivši predsednik družbe United States Lines, P. W. Chapman, je bil v Washingtonu zadnji teden, da dobi federalno pomoč za zgraditev dveh novih potniških parnikov, ki bi imela stati vnak po 50 milijonov dolarjev. Ta dva parnika bi bila večja in bolj moderno zgrajena, kakor kateri koli sedaj obstoječi parnik in bi prekašala celo parnik Queen Mary, ki se točasno gradi. Po leg tega bi bila tudi vožnja na njih poceni in bi se računalo za enostransko pot v Francijo ali v Anglijo po $60 za osebo, in ta pot bi se napravila v 4 dneh
KRIŽEFdJVETA
—	London, Anglija. — Kakor izkazuje poročilo, objavljeno preteklo nedeljo, se je 'transportiralo skozi sueški kanal tekom meseca novembra nad 38,000 italijanskih vojakov. Skupno tekom enega le ta se je prepeljalo italijanskega vojaštva več kakor 300,000 mož.
—	Rim, Italija. — Na fron to v Abesinijo je odpotoval preteklo nedeljo Mussolinijev nečak, Vito Mussolini, ki je bil urednik lista Popolo d' Italia v Milanu. Prideljen bo nekemu zračnemu švadronu- v Eri treji.
—	Ward ha, Indija. — Znani mahatma Gandi, vodja indijskih nacijonalistov, trpi na krvnem pritisku. Njegovo stanje je sicer izboljšano, vendar so mu zdravniki predpisali po polen mir za dva meseca in mu priporočali, naj izpremeni podnebje.
—	Madrid, Španija. — V nedeljo je končno po šestih dneh krize dobila Španija novo vlado, ki pa bržkone ne bo tako močna, da bi se mogla obdržati. Vse stranke se zato pripravljajo na nove volitve, ki se utegnejo vršiti koncem februarja.
-o-
MEDVED PREMAGAL LEVA
Berlin, Nemčija. — Zanimiv dvoboj med dvema zverinam tise je vršil preteklo nedeljo v tukajšnjem Herne zverinjaku. V sosednjih kletkah sta stanovala že dolgo časa neki lev in
Angleška in franccska vlada
boste tarči v parlamentu in
pred svetom Lige narodov.
Ženeva, Švica. — Izredno
viharne dni utegne doživeti Evropa tekom tega tedna. Od raznih strani prihajajo namreč poročila o pripravah glede italijansko-abesinskega mirov-nega načrta, nekateri, da ga bodo branili, drugi, da ga napadajo.
Na delu je predvsem angleška vlada, katera je med vsemi najbolj v škripcih. Min. predsednik Baldwin je pokli cal v ponedeljek na sejo ministre svoje vlade, da se iz dela načrt za obrambo, in sicer najprej doma, pred paiia mentom, in nato pred Ligo narodov v Ženevi.'
Francoskemu min. predsedniku Lavalu se ne godi dosti bolje kakor Baldvvinu. Tudi proti njemu se je dvignila ostra opozicija v kabinetu, ka teri načeluje vodja socialistov, E. Herriot, zaradi načrta, ki ga je Laval skoval z zastopnikom angleške vlade.
Zasedanje sveta Lige narodov se bo bržkone preložilo od srede na petek. Povod za to je, da se da vladama obeh država prilika, da se najprej pobotate s svojimi parlamenti Male države pa zahtevajo to odložitev, da se bodo lažje pripravile za opozicijonalni nastop.
neki medved in je med njima vladalo očividno prijateljstvo, dokler pač nista mogla drug do drugega. V nedeljo pa so se Vrata med kletkama slučajno odprla in lev je takoj porabil priliko, da "obišče" svojega soseda. Medvedu te obisk ni bil všeč in skočil je nad leva ter ga pričel obdelovati z zobmi. Ko mu je lev vrnil enako z enakim, je pa medved uporabil svojo šapo in prisolil levu tako klofuto, da je ta od letel v drugi kot. Tedaj je priskočil čuvaj, ki je napravil konec boju.
NAD 20 000 OSEB POZDRAVILO PREDSEDNIKA
izbranih delavcev, ki bodo ustanbvili v vsakem kongresnem distriktu posebno skupino, katera bo agitirala za izbrane kandidate, da na ta način vržejo iz kongresa sedanje zastopnike, ali "mešetarje iz templja," kakor pravi Father Coughlin.
Povrhu vsega tega imajo pa posebno kampanjo še pristaši Townsendbvega pokojninskega načrta, in tako bo imel ameriški volilec prihodnje le lo več kot' dovolj "svetoval cev."
ix Jugoslavije«
Srečo v nesreči je imel 73 letni užitkar, katerega je zet zvabil v hišo da mu da užitnino, a ga je končno napadel. — Huda nesreča na Ruški cesti. — Smrtna kosa. — Druge nesreče in nezgode.
Poskusen umor 73 letnega užitkarja
Mokronog, 27. nov. — Na Gorenji ,v vasi Malkovec št. 1 župnija Težišče je svoj čas mirno živel pri svojem, zdaj pokojnem sinu Ant. Livku njegov oče Jožef. Ko se je sin poročil so pa kmalu nastopila nesoglasja med snaho in tastom, ki so se pa po sinovi smrti še povečala in ko se je ovdovela snaha v drugič poročila z Ignacijem Repovžem. so postale razmere tako neznosne, da si je moral stari Livk poiskati drugega mirnega kotička in ga je tudi našel pri sinu Alojziju Livku na Škovcu št. 2, kjer je že dve leti živel v miru. Na Gornji je pa imel izgovorjen užitek, ki ga pa od sedanjega gospodarja ni dobival in je bil primoran, zateči se na sodnijo. Vsled tega je bila Repovžu napovedana prisilna dražba, pa se je vedno miroljubni Jože Livk pobotal z Repovžem in tako je bila dražba u-stavljena.
Na čudo, ,se je po tem dogodku Repovž nasproti staremu ves spremenil. Vabil ga je naj pride po užitnino in naj pozabi kar je bilo med njima. Tako je stari Livk res pregovoril gospodarja na Škovcu, pri katerem je stanoval, da sta se z vozom odpravila na Gornije po obečani užitek .Repovž ju je prav prijazno sprejel in ju povabil v zidanico, kjer jima je dal piti. Alojziju Livku je naroČil naj spravi vola v'hlev, medtem pa je šel s starim užitkarjem Jo-žetom v hišo, kjer mu je odmeril merico kaše. Medtem ko je stari Livk spravljal kašo v vrečico, je Repovž nagloma zgrabil starega Livka za vrat in mu ga začel rezati s pripravljenim krivcem. Jože je bil takoj ves krvav in je pričal klicati na pomoč. Pritekel je sin Lojze, ki je na klice takoj popustil živino, katero je izpregal in vsaj toliko preprečil, da Repovž rti z nožem popolnoma usmrtil starega livka. Repovž videč pomoč je popustil žrtev in se podal v Mokronog, Lojze je pa revežu za silo obvezal rano in se odpravil z njim k zdravniku v Mokronog, ki je ranjenca takoj s svojim avtom odpeljal v Kandijo v bolnišnico.
Prizor v amfiteatru v klavniških prostorov v Chicagi. kier in pretekli teden nad 20,000 oseb gromovito pozdravilo predsednika Roosevelta, ki je prispel iz Washingtona, da ie imel nagovor na tukaj zborujočo farmarsko konvencijo.
ski reševalci prepeljali v bolnišnico.
•-o-
Če se trčita dve vozili
Maribor, 24. nov. — Te dni je prišlo na ruški "r>sti do hudega karambola. 24-letni mesar Alojzij Vudler z Meljske ceste je z osebnim svtomobilom vozil po Ruški cesti. Z njim se je pe-ljal tudi 23-letni mizarski pomočnik ^lojzilj Zoreč s Tržaške ceste. Zaradi nepazljivosti je šofer treščil v obcestni kamen. Ka-rijmbol je bil tako silen, da je Zorca vrglo iz avtomobila in je z glavo priletel v zaščitno steklo, pri čemer mu je odtrgalo šop las. Zoreč je obležal nezavesten, dočim je šofer dobil le lažje poškodbe. Oba so maribor-
Dvojni umor v Regerči vasi
Novo mesto, 2. dec. — Podoben zločin, kakor je bil izvršen pred nekaj meseci v Dobravicah, kjer sta bila umorjena železniški čuvaj in njegova žena, se je zgodil v noči od sobote na nedeljo v Regerči vasi pri Novem mestu.
Blizu cerkve sv. Roka v Re-gerči vasi stoji hiša, v kateri sta stanovala 78 letni Ignacij Re-govž in njegova hčerka Marija. Vaščanom se je čudno zdelo, da v nedeljo ves dan ni bilo na spregled ne očeta Ignacija, ne hčerke Marije, vendar na kaj hudega niso mislili. Danps Zjutraj pa so stopili pogledat v hišo, kaj je z njima. Nudil se jima je grozen pogled. V stanovanjski sobi sta ležala na tleh vsa v krvi, hčerka s prerezanim vratom, oče pa udarjen z debelim kamnom po glavi. Po sobi je vse razmetano, vsi predali so odprti. Očividno je morilec iskal denar. Tudi v drugi sobi je vse narobe, v kuhinji pa vse krvavo. Na kuhinjski mizi leži debel, robat kamen, s katerim je očividno bil ubit stari Repovž, zakaj kamna se drži še koža in lasje. Zločinec je najbrž prilezel v sobo skozi zadnje okno, ki je bilo samo priprto. Po zločinu si je v kuhinji v umivalniku umil roke, pustil okrvavljeno vodo in odšel. Novomeški orožniki so se takoj podali na kraj zločina in začeli natančno preiskovati.
--o-
Smrtna kosa
jjubljani je umrl 25. nov. duhovni svetnik Martin Poljak. Rojen je bil v Ljubljani leta 1863, v mašnika posvečen leta 1891. Služboval je v Smihelu pri Novem mestu, v Ajdovcu na Dolenjskem in celih 28 let žup-nikoval v Sostrem pri Ljubljani. — V Kranju je umrl Franc Perneš, vpokojeni služitelj davčne uprave, star 67. let.
Iz Slovenske Krajine
V Soboti se pripravljajo, da postavijo Delavski dom. Mislili so, da bo stavba že letos pod streho, a dasi je to zelo potrebno, ni prišlo do uresničenja. Razširili in povečali bodo pa v Soboti Kolodvorski trg, ki je postal vse premajhen za tolik promet s soboškega kolodvora.
—	V Brezovico pri Turnišču je prišel na obisk g. France Zver, ki je duhovnik šibeniške škofije.
—	Po daljšem bolehanju je v Turnišču umrl J. Bakan, p. d. Tornarjev, brat Štefana Baka-na, dolnjelendavskega župnika. •— Soboški otroci so našli v Leda vi, ob kateri so se igrali, tru-pelce malega otroka. Zdravniki so se izrazili, da gre za mrtvorojeno dete, ki ga je mati po •ojstvu vrgla v vodo. Orožniki
jo zasledujejo.
o—■—
Najzanimivejše vesti so v [Amer. Slovencu; čitajte ga!
"AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 18. decembra 1935
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891«
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za eelo leto Za pol leta .... Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto____________________$6.00
Za pol leta__________________3.00
Za četrt leta ____________________________ 1.75
Posamezna številka__________________ 3c
The first md the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year __________________________________$5.00
For half a year _________________________ 2.50
For three months .....................1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _________________________$6.00
For half a year ________________3.00
For three months _______________— 1.75
Single copy ................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopiae brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act ol" March 3, 1879.
Nazaj ali naprej?
Predkratkem smo povedali, da se širše mase v tej deželi premalo zanimajo za politično življenje svoje dežele. Ne rečemo da vsi. Politični bosi, katerim je politika trgovina, se za politiko še preveč zanimajo. Toda širše mase pa premalo. Zato je tudi mogoče, da imajo vse stranke zlasti pri nominacijah kandidatov tako urejen aparat, da politični bosi vedno izberejo in postavijo že v naprej sami svoje kandidate na liste in pri izbiranju nimajo širše mase prav nobene besede. Glavna zasluga takega ravnanja je v zanikernosti mas samih, ki dopuste, da se taki načini izvajajo.
Je pa imela ta dežela v gotovih dobah prav idealne in širokogrudne može predsednike. Imena ameriških predsednikov, kot so Washington, Lincoln, Ted Roosevelt, Wilson in sedanji predsednik Franklin Roosevelt in še nekateri drugi, bo zgodovina te dežele ohranila na najčastnej-šem mestu v spominu. Imenovani ameriški predsedniki so bili veliki sposobni državniki, prežeti z duhom demokracije in kot taki so se zavzemali za dobrobit vseh ljudi, ki so jim vladali. V kritičnih časih so nastopali odločno, upotrebljali tudi prav drastične odredbe, ako so razmere in slučaji tako zahtevali.
Imela pa je ta dežela tudi celo vrsto predsednikov, ki pa niso storili drugega, kakor nosili časten titel predsednika. Udano so služili tajni diktaturi kapitalistov na Wall Streetu. Kake samostojne miselnosti niso nikdar pokazali.
Biti predsednik Združenih držav ni nikakor lahka stvar, niti ne v najboljših časih, ko vse prospeva. Kaj še le v takih kritičnih časih, skozi katere gre svet zadnjih 6 let. Kdor je hotel je videl zlasti ob nastopu sedanjega predsednika, kako silno je bilo zavoženo gospodarstvo te dežele. Nad 16 milijonov ljudi je bilo brez dela, pa tudi brez jela. Banke in vsi denarni zavodi so propadali dnevno v takem številu, da so bile bele vrane tiste banke, ki so še bile odprte. Vknjižena posojila so propadala, kakor tudi vse druge obveznosti. Ljudje so gubili na levi in desni, sploh kar je kdo imel. Za gospodarstvo je to bilo, kakor vesoljni potop. Se ne spominjate več tega?
Roosevelt je ob svojem nastopu storil kar je mogel in kar je smatral za storiti.potrebno. . Nastopal je tako samostojno in odločno, da doslej še noben predsednik ne tako. In bas ta njegov odločen nastop je rešil deželo najhujšega. Uredil je deželo za silo. Uredil deharstvo, poslovanje denarnih zavodov, da zdaj poslujejo pod večjo kontrolo varno za vlagatelje. Brezposelnim je dal zasilno podporo, delo in jelo. Deželi je vrnil pivo in baš njegov nastop je dal tisti moralni upliv, ki je porazil prohi-bicijo v deželi. Pred njegovim nastopom ni mogel človek drugače, če je spil le kozarec piva, da bi ne kršil postave in če ga' je strogo oko suhaških agentov zapazilo je bil hujše preganjan, kakor pa največji zločinci. Itd.!
Ali kljub vsemu temu Roosevelta javnošt danes silno
kritikuje. Pa zakaj tako ne stori, pa zakaj tako ne napravi? Vprašanja staviti je kaj lahka reč. Nič lažjega kot to. Radikalci trdijo, da je deželo prodal kapitalistom, in da služi kapitalizmu, ker ne razdeli vsega tako, kakor uči radikalizem. Kapitalisti na drugi strani pa kriče, da je Roosevelt radikalec in da bo iz Amerike napravil rudečo deželo. Zakaj ? Zato, ker podpira brezposelne in ker se kolikor dopuščajo razmere ozira na male ljudi!
Vsem ustreči se nikoli ne da. Sam Bog, ki se je po svojem Sinu učlovečil, ni vsem ljudem vstregel — kako naj ustreže ubogi slabotni človek. Kdor kaj takega pričakuje se moti.
Roosevelt je storil kar je mogel v danih razmerah storiti. Treba je imeti pred očmi, da njegov delokrog kot predsednika je na gotove načine omejen. Ustava Združenih držav, o kateri pravijo, da je najbolj demokratično delo te vrste izmed vseh narodov in držav na svetu, nudi iste pravice in isto svobodo bogatašem, kakor revnim slojem. Kadarkoli je tekom zadnjih treh let hotel okrniti krivične pravice kapitalistov, so ti takoj zavpili, da predsednik krši ustavo. Ustanovil je NRA s katero je odpravil otroško delo, določil minimalne plače za delavce ter določil zmerne enotne cene, da s tem tako ustavi divjo pogubonosno konkurenco. Glede delavskih plač naj omenimo samo to, da so v Hooverjevem času delali delavci po enih krajih za tako nizko nesramne plače kot 10 in 15c. na uro. Ženske in dekleta so garale po raznih department trgovinah celo po $1.50 do $2.00 na teden, kar je bilo komaj za vožnjo na pouličnih karah. Ali so ljudje že vse to pozabili? In ko je NRA določila, da mora delavec prejeti vsaj najmanj $14. tedenske plače in rokodelci pa več, so kapitalisti zagnali huronski krik, da predsednik krši ustavo in da gre z deželo v boljševizem.
(Konec prih.)
katerega vem, da so v njem preroške besede, resnične in svarilne za vse, ki danes ne mislijo in ne čutijo Jugoslo vansko.
Le še se oglasite g. Jager. Takih člankov danes potrebujemo. Mnogi novinarji narodu niti resnice ne povejo.
Anton Grdina
-o-
SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ PUEBLE
NAROČNIKOM AMERIKAN-SKEGA SLOVENCA V WAUKEGANU
Waukegan, 111.
Te dni sem prejel stenske koledarje od tiskovne družbe Edinost, ki izdaja list Amerikanski Slovenec. Koledarji so j ako lepi in prikladni zlasti še za naše gospodinje, ker so v koledarju na-značeni postni dnevi in prazniki in sicer s tako velikimi številkami, da jih nihče ne more zgrešiti.
Vsi naročniki lista Amerikanski Slovenec, ki spadate pod moje področje kot zastopnika tega lista, boste dobili omenjeni koledar na dom. — Vse one, katerim je morebiti potekla naročnina za list se prosi, da naročnino obnove. Najbolj prikladno za nje in za mene bo to, da naročnino obnove, ko jih bom obiskal in jim prinesel koledar. Zato se prosijo da to store, če jim je le mogoče, ker uprava lista ima posebno z izdajo koledarjev velike stroške. Izdaje koledarja pa uprava ni hotela opustiti, samo da zadovolji svoje naročnike, zlasti še prihodnje leto, ko list obhaja svoj 45 letni jubilej obstanka.
Vsem čitateljem in naročnikom lista Amerikanski Slovenec prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto 1936. To velja zlasti za ameriške Vrhničane.
Andrej Košir, zastopnik
PRIZNANJE
Cleveland, O.
G. urednik, dovolite, da na tem mestu častitam na članek č. g. Rev. Francis Jagra v/. Mound, Minnesota, ki je napisal nekaj .takih vrstic, da bodo šle do srca tudi onim, ki so do danes gledali Jugoslavi jo s črnimi očmi in ki so se vedno veselili nje razdora.
Da bi bil te vrstice pisal kdo drugi, bi na" nje ne polagal tolike važnosti. Toda č. g Rev. Francis Jager, pozna zgodovino in na podlagi tega poznanja gleda? v bodočnost in on se ne moti. — Nič zato četudi ne bo nič pomagalo pri zaslepljenih razdiračih Jugoslavije, se bomo vsaj spominjali na tiste, ki danes tako težko slišijo besedo "Jugosla vija" ali "Jugoslovan." —V*i časopisi, če imajo le še drob tinico poštenega in dobrega mišljenja v sfebi, bi morali z debelimi črkami podpirati kar je napisal omenjeni jugoslo vanski pijonir. Če se omenjenemu nikdo ne bo zahvalil za odločne besede, se mir od srca in javno zahvaljujem jaz.
Mnogo sem že slišal, pred mnogimi leti, koliko so za ustvaritev Jugoslavije storili bratje Jagri in koliko kredita so nam Slovencem pridobil/ pri ameriški in jugoslovanski vladi s svojimi vrlinami. Zato visoko spoštujem omenjeni članek Rev. Francis Jagra, za
Pueblo, Colo.
"... Smrt pobere pod lopato, kar rodil je beli dan." Tako se konča znana nagrobna pesem. — Te dni je tukaj nenadoma preminul Mr. LoUis Lak-nar in sicer ga je zadela srčna kap, da je na mestu umrl. Le nekoliko je zajamral in že je izdihnil svojo dušo. — Mož je bil star 53 let in bi ga mnogoštevilna družine še potrebovala. Dvanajst otrok je jokalo za njegovim pogrebom in poleg njih žena pokojnega in mati osirotelih otrok. Res žalostna in pomilovanja vredna družina..
Pokojni je živel na farmi, kakih 90 milj daleč od Pueble, pa je prišel v Pueblo tedaj, ko je bil na .obisku tukaj prevzvišehi ljubljanski nad-škJof dr. Gregorij Rozman in tedaj tudi prejel sv. obhajilo. Tako upamo, da je srečno umrl. Naj mu sveti večna luč. žalujoči družini pa naše so-žalje. — Nte vem pa iz katerega kraja je bil doma v sta rem kraju, zdi se mi pa da v: Dolenjskega.
Čas kaj hitro beži. — Zad nji mesec je bila tukaj na obisku Miss Pavline Erčul in si cer je obiskala sorodnike Mr. in Mrs. John Germ. Prišla je iz Soudan, Minnesota in je hčerka Mr. in Mrs. Frances ; Erčul, ki sta oba iz Dobre-! polja. Oglasila se je tudi pri 'nas in kakor je povedala, sva |si v sorodstvu. Izrazila se je |tudi, da se ji v Pueblu dopa ;de in cla bi kar tukaj ostala, j ali človeka, ki ima še žive starše, jih ima najraje,'da so |v njegovi bližini. Tako; je prav, vendar ji želimo da bi še kaj prišla k nam v Pueblo, kada-1 ji čas dopušča. — Vam vsem voščim prav vesele božične praznike in srečno novo leto, kakor tudi Mrs. Lovšin.
Cenjeni naročniki, koledarji sb tukaj. Prosila bi vas, da bi se zglasili pri meni, posebni ti ki živite bolj daleč, ker ne morem do vas. Koledarji so lepi in brez koledarja biti je težko. Lep dar je to, ki ga uprava Amerikanskega Slovenca podaruje svojim na ročnikom. Zato je naša dolžnost, da Amerikanski Slovenec podpiramo in plačujemo naročnino kolikor ie le mogoče redno. — Posebno sedaj je Amerikanski Slovenec pri vi a čen, ko priobčivje tako zanimivo povest, da človek komaj čaka da pride List v hišo. — -Pa tudi družinsko pratiko imam v zalogi.
Naš č. g. župnik, °o se že precej pozdravili. So pač trdna koi*enina in se ne dajo kar
tako potolči za vsako stvar. Čeravno, seveda, še občutijo bolečine, vendar vedno vrše svoje dolžnosti dušno pastirske službe.
Hvala Bogu, božič je pred durmi. Bog daj, da bi ga veselo in zadovoljno praznovali vsi verni kristjani po celem svetu. — Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem čitateljem in naročnikom Amerikanskega Slovenca tukaj v Ameriki, kakor tudi onim v stari domovini. — Mr. Antonu Grdini pa želim, da bi se kaj kmalu pozdravil od poškodbe, ki jo je dobil \ avtomobilski nezgodi in da bi njegova soproga več ne močila palice, če se je prehladil, kakor poi»oča.
J. Meglen
--o--
LENINOVE MOŽGANE RAZSEKALI
Moskva, Rusija. — Na tisoče lin tisoče drobnih koscev so v tu-ajšnjem sovjetskem možganskem institutu razsekali možgane pokojnega voditelja Lenina, ki je umrl leta 1924. To stori institut z možgani vsake slavne osebnosti, da študira, v kaki zvezi so možgani s karakterjem.
-o-
V KOPALNICI UTONILA East Orange, N. J. — Na nenavaden način je našla pretekli petek svoj konec 26 letna Miss Ruth Driver, ki je bila znana v tukajšnjem kraju po svoji dobrodelni aktivnosti. Smrt jo je Johitela na njenem domu v kopalnici, ko je jemala pršno ko-
pel. Zdravniki ugotavljajo, da • je morala onesvestiti in je padla v malem bazinu na tla. Pri tem je s svojim telesom zamašila odprtino za odtok vode in tako je utonila v komaj štiri inče globoki vodi. Našli so jo ležečo z obrazom navzdol.
-o--
UMETNE OAZE V SAHARI
Francoska vlada je naklonila večjo vsoto za izvrtanje globokih vodnjakov v Sahari. Okrog teh vodnjakov ob velikih saharskih poteh bo nastalo 50 novih oaz. Vlada na merava v bodočnosti to omrežje umetnih zelenic razširiti tako, da bodo veliki deli puščave postali obdelana tla.
"MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA"
"Nagovarjati sem ga morala, da je jedel, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno bom hvaležna, tisti materi, ki mi je povedala o Trinerjevem grenkem vinu."
Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost kože in težave, združene s prebavnimi nerednostmi, in navda z življenjem oslabeli tek. Dobite ga lahko v vsaki lekarni.
TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA
Joseph Triner Company, Chicago
Čitatelji in naročniki "Amen Slovenca95 pozor!
Z novim letom začne izhajati v "Amerikanskem Slovencu" nova originalna povest, ki ji je ime:
To je vojna povest, ki začne z streli v Sarajevu leta 1914. in opisuje vse vojne dogodke skozi vsa dolga .leta vojne, tja do jeseni leta 1918. ko se je končala svetovna vojna. Spisal jo je slovenski preizkušeni časnikar, ki je deloval pred vojno pri vodilnih slovenskih in nekaterih nemških časopisih, kot dopisnik in urednik. Vojna ga je zajela v Pulju v Istri. Sam je moral obleči vojaško suknjo kot rezervist in iti na razne fronte, katere prezanimi-vo opisuje.
Marsikaj smo slišali o vojni, o političnih naklepih dunajske vlade in Nemcev, ter marsikaj drugega. Ali ta povest "Brez Slave" nam vse poda v jasni luči, kako je takrat potekalo življenje v naši ožji stari domovini ter v tedanji Avstro-ogrski sploh. Zanimivo je to za starejše, ki so poznali prejšnje razmere — zanimivo je to za mlajše, ker jih ta povest pouči, kako je bilo tedaj.
Rečemo le toliko, kdor bo to povest zamudil in jo ne čital od začetka do konca, bo zamudil nekaj, ki je za vsakega nadvse zanimivo. Zato pa prosimo vse naše zastopnike (ce), naj na to povest spomnijo vse one naše rojake po naselbinah, ki morda še našega lista ne prejemajo. Tudi vsi naši naročniki in čitatelji naj store svojemu listu prijateljsko uslugo s tem, da naj opozore vse svoje prijatelje in znance ter sosede, da se naj isti naroče na list, da bodo tako deležni te zanimive povesti, ki začne izhajati z novim letom. Ne pozabite na zanimivo povest: "BREZ SLAVE"
ZLATO MESTO IN TARZAN
^■S'rro JSvrjgs svk&^Ikc'
(Metropolitan Newspaper Servitfe)

"Ne bojim se tvojih groženj," je odgovoril Tarzan kraljici. "Čudim se pa, kako more biti tako lepa žinska kot si ti, tako brezčutna in brezsrčna. Če bi bila ti nekoliko bolj človečka, kdo bi se še mogel ubraniti tvoji lepoti?" Nc-moni je pri teh besedah naenkrat izginila vsa jeza z njenega obraza.
Ko sta Tarzan in kraljica med takim govorjenjem prišla do predsobe, ki vodi v njeno privatno stanovanje, se je Nemone ustavila, stojita bližje k Tarzanu in ga nežno prijela za roko rekoč: "Ti si zares silno dober. Samo dober človek kot si ti, more skočiti v areno in se biJ-riti zcp-sr leva • za tujca."
"In samo najboljši izmed dobrih ljudi se bo upal govoriti z Nemono tako, kot si goyoril ti, kajti maščevanje leva nad tem, ki mu je vržen pred noge je milostna smrt v primeri s tem, nad katerim se maščujem jaz. — Sedaj veš," j? prepričevalno govorila kraljica, "da sem ti v resnici vse odpustila."
"O, Tarzan, kako naravnost čudežno posto->aš ti z menoj, da si dobil nad menoj toliko oblast," jc govorila Nemone Tarzanu, držeč ga za roko, ko ga je skoro vlekla proti vratom njene privatne sobe. "Tukaj notri bova sedai sama in nihče naju ne bo motil v najinih pogovorih," je še pripomnila.
je pole v a š e g i m
naslov d z n a č b a
^IflWRframHBuil /namenje,
da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših Io kalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine poleg vašega imena in naslova.
Sreda, 18. decembra 1935
^0O(KHKKKH)O&<KiOOOOO<}000<K>00(KKKK><X><)<)0<KKK)0OO-OOOOO-O >
"AMERIKANSKI SLOVENEC*
Strut i
Zapadna
Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO Naslov to imenik glavnih uradciiko*.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Aye., Fueblo, Coin. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tunik: Anthony Jeršin, 482S Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatchcr Bldg., Pueblo, Colo
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. I nadzornica■ Marv Grurn 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOJ?: Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111.
2.	porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio.
3.	porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo.
4.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. S porotnik: Dan Radovich, 179 N. Main, Midvale, Utah.
URADNO GLASILO;
'Amerikanski Slovenec". 1849 W. 22nd St., Chicago, lIL
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-uega tajnika, tsc pritožbe pa na predsednika porotnega odbora Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tud; bolniške nakaznice, naj se pošiljaio na vrhovnega zdravnika
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopiio. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližniega društva Z. S. Z. ustanovitev novih društev radostuje os»m oseb. Olede ustanovitve novihi društev fjošlie glavni tajnik na zahte-ro vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
1 OOOOOOOOfrtXKXXMXHKX)<>O<X3<K>CK><>CM><M><>O<>O<K>0<KW^
VESEL BOŽIČ — SREČNO NOVO LETO!
Naša željo, je, da bi vse članstvo v sreči in zadovoljstvu veselo preživelo letošnje božične praznike in nadaljevalo s to zadovoljnostjo in veseljem skozi celo prihodnje leto v dobrem zdravju in blagostanju.
GLAVNI ODBOR.
A MERRY XMAS - A HAPPY NEW YEAR!
Our wish is that the membership will happily enjoy this holiday season and continue on thru the New Year with good health and prosperity.
THE SUPREME BOARD.
,,T)lADOSTNE in vesele božične praznike ter srečno * " Novo leto želi gl. uradnikom(cam) kakor tudi jgd celokupnemu članstvu iigledne Zapadne Slovanske Zveze.
UREDNIŠTVO GLASILA
ZADNJI APEL TEKOČE KAMPANJE ZSZ.
b
Kot je bilo že večkrat poročano v glasilu, je gl. odbor pri Prijem polletnem zborovanju ponovil kampanjo za pridobivanje Nih članov in sicer od 1. avgusta 1935 do 31. januarja 1936. V Cenjeni dobi je prosta pristopnina za v oba oddelka in tudi stroge za zdravniško preiskavo Zveza plača. Clan, ki pridobi novega W v aktivni oddelek, je upravičen do običajne provizije po 1.00 za vsakega člana in poleg te provizije pa še do $5.00 poseb-nagrade za vsakih 5 novih članov. Za vsakega člana v mladinci oddelek Zveza plača po 25c provizije in še $1.00 posebne na-'ade za vsakih 5 novih članov, če jih en sam član pridobi. Gl. %or je torej storil svojo dolžnost, da je dal tako dobre pogoje za Racijo, toda članstvo se ni dosti zmenilo ter je v prvih štirih ^secih upravičen do posebnih nagrad samo sobrat John Hriber-H; ustanovitelj angleško poslujočega društva V Trinidadu. Cenjeni posnemanja vreden sobrat je sicer, pridobil 10 novih : Piov v aktivni in 6 v mladinski oddelek. Torej je že do sedaj 1 t^avičen do $22.50, katero vsoto bo prejel takoj po zaključku j^Panje. Upam pa, da bo omenjeno vsoto podvojil pred za-Jučkom kampanje. Nadalje iskreno želim, da bi se vsaj pri de-|j*h društvih našli člani, da bi bili upravičeni vsaj po eno po-Jlo nagrado..
,w V prvih štirih mesecih tekoče kampanje je pristopilo samo tlovih članov, in sicer 28 v aktivni in 27 v mladinski oddelek, in e'f sledeče:
sljen v gl. uradu, ker moram skleniti račune ter poslati na različne Insurance Departmente, zato bi rad knjige nekoliko poprej e zaključil, da mi bo mogoče poslati letna poročila na različne države pravočasno. Zato se priporočam vsem in vsakemu posameznemu članu in članici, da za tekoči mesec plačate svoje asesmente vsaj do 24, decembra, da bodo tajniki iste malo preje odposlali na gl. urad, s tem boste pripomogli vašim tajnikom, kakor tudi gl. uradu do točne j šega poslovanja.
Celokupnemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze voščim vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno novo leto, ostajam z bratskimi pozdravi
Vam udani za ZSZ.,
ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik.
OFFICE OF THE SUPREME VICE PRESIDENT
At this glorious time of the year we are filled with a spirit of joy, gladness and good will. Christmas-Tide opens up our hearts in tender affection towards our fellowmen. With the approach of the New Year we look over the past months and discover much room for betterment in the coming months. We resolve to do certain things to overcome failings and errors of the past year.
The average person has his individual thoughts and ideas of these things and has his pet hopes and ambitions. We ask you to include and consider in your thoughts the welfare and future good of The Western Slavonic Association, the organization that has been embracing you in fraternal protection all through this year standing ready and prepared to extend a helping hand in joy or sorrow.
What have we done for it? Did we get anv new members? Did we attend the meetings as we should? Did we shirk and let the other fellow carry the burdens of lodge affairs? Were we oyal, semi-loyal or altogether a dead beat? No matter what a lot we did, or how little we did, surely we can and ought to do more during the coming year.
Let us all resolve to do so with wim and vigor thereby making a truly Happy New Year for ourselves and those we embrace within the portals of our beloved WSA which has rendered such valuable, unselfish service year after year for nearly thirty years lour cooperation, good-will and sincere efforts will bear 'crAtifv' mi results and insure the year 1936 as our record-breaking year"
My sincere Yule wish is a merrier Christmas and a happiei-New Year than you have ever known,-with good health- nrosner T —«	.
ity and an abundance of the good things in life	1 mal° preUredltl in z mirnim
FraternaHy yours,
CEO. J. MIROSLAVICH, Supreme Vice-President '>im[iiii»i[t)iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiit;iiiiiiii[inn[',i;ii[niiic:iiniiiiiiii<i °
vstopnice prodali, naj pa isto vrnejo do zgoraj omenjeno seje.
-o-
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 33, Z.S.Z.
Chicago, III.
Letna seja gori imenovanega društva, dne 11. decembra, t. 1. je bila jako povoljno obiskana. Da so se člani začeli zanimati za društvo, je pač najlepši dokaz to, da so se omenjene seje vde-ležili v lepem številu, ne da bi eden povabljenih članov vedel da bodo po seji tudi lepo postrežem z raznimi dobrotami. Radi delavskih razmer, zadnjih par let naše društvo ni dosti napredovalo z člani, da so se pa te razmene nekoliko izboljšale je le najlepši dokaz to, da smo sprejeli več novih članov in članic v društvo, zadnja dva meseca. Ako pa hočemo, da bo društvo v polni meri napredovalo, bo neizogibno potrebno, da se v gotovim času naše delovanje tako preuredi, da se bodo poslovale naše seje v angleškem jeziku. Na letni seji sem sprevidel, da sem moral sejo držati v dveh jezikih, kajti polovica članov ne
ljem naše dobre matere Zapadne Slovanske Zveze, vesele božične praznike in srečno in zadovoljno Novo leto.
Leo Jurjovec, p reds. iiuiuiiiicjiiniiiiiiiiaiiumiiiiipniiiiiHiiiaiiiiiiufluuiiuumiiians
j ZSZ" ENGLISH SECTION j
SiiinuiiHKiiuniiiiiHiuiiuiuiiHiiuiuHiiiiiiiiiiDiimiiiimuiiuiiuTii TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41
Denver, Colorado.
At our meeting on January 20, 1936, we will hold our Seventh Anniversary Celebration and Installation of Officers. The retiring officers will be your hosts and they promise a lull evening of entertainment and refreshments. A 100 per cent attendance of Trail Blazers is desired, and all WSA members are invited. Our members have the privilege of inviting their families and friends who might be prospective members as well as all those who have shown their kindness with valuable favors during the year.
A short business meeting will be held from 7:15 till 8 P. M. after which the installation will take place followed by the celebration.
When every member is paid up lor the year, the task of auditing the lodge books will be made easier and will start the new year with a clean slate. For this reason the Trustees appeal to the members, who through oversight or other reasons are in arrears of dues, to Make a sincere effort to pay up their dues by December 25, at the latest. There are good reasons why
,i„..™„i___ • -i ■ I you should do so, because dues are a
razume slovenskega jezika in^cga, obliKa(ioil to your Association,
i providing the financial means to carry on the good work for the benefit of
oni, ki razumejo slovensko, pa razumejo angleško ravno tako. Društvo sv. Cirila, in Metoda je bilo leta nazaj eno najbolj privlačno društvo v Chicagi. Naša naloga sedaj je in bo, da se bo poslovalo v istem smislu in duhu kakor leta nazaj. Gotovo se bo društveno delovanje moralo
Dopisi lokalnih društev
5
S.' i.' k'
Število novih članov Aktivnih Mladinskih ... 1 - 2 ... 1 - 1 • 1 - 2
Skupaj 1 2 1
Dr.
24. 26.
Število novih članov Aktivnih Mladinskih .... 1
Skupaj
29........
32........
36. 38.
41.....
44.....
51.....
. 2 . 3 . 1
.10
16
v"uPaj
.28
27
55
%
sedaj sta bila zadnja dva meseca kampanje vedno najbolj

a in upam ter želim, da bo tako tudi v tekoči kampanji ter
bo ob zaključku V- 0
<3

impanje mogoče priobčiti v našem glasilu naših zvestih ter zavednih članov, da so upravičeni do po-.ftagrad z ozirom nato, da so v eden ali drugi oddelek pri-
........................................................................C*
BOŽIČNA VESELICA IN MIKLAVŽEV VEČER
Denver, Colo.
Cenjeno članstvo Zapadne Slovanske Zveze, kakor tudi ostale prijatelje mladine, \ Denverju in okolici, se uljud no vabi, da-.se vdeležite Božične veselice in igre, katero priredi mladinsko društvo "United Comrades" št. 1. ZSZ, v Domu Slovenskih Društev, in sicer prihodnjo nedeljo 22. decembra, pričetek bo točno ob pol osmi uri zvečer. Igra'bo prav lepa in prikladna za božični čas, in ker se jo otroci pridno uče, ne bo nobenemu žal, da se jo bo udeležil, kajti med dejanji boste tudi imeli priliko slišat) lepo petje pod vodstvom našega vrlega ter zmožnega gl nadzornika mladine sobratj Geo. Miroslavicha.
Vstopnice za odrasle bodo samo po 25c in za otroke ne člane pa po 10c. Vsi otroci, ki spadajo v mladinski oddelek ZSZ, pa najsibo k dr. sv. Martina št. 1, Kraljice sv. j Rožnega Venca št. 7 ali pa k Trail Blazers št. 41, ZSZ., bodo prosti vstopnine, prinesejo naj s seboj le povabilne kartice, katere bodo prejeli po pošti od tajnika njih društva in bodo upravičeni do prost" vstopnice, kakor tudi do dari la od Miklavža. Člani ml. odd ZSZ bodo upravičeni do da rila od Miklavža edinole pocl pogojem, da bodo osebno navzoči pa omenjeni veselici, izvzeti so le bolni Člani.
V slučaju, da se kateremu članir omenjena povabilna kartica zgubi na pošti, naj se pravočasno javi pri mladinskemu nadzorniku ali pa taj niku njegovega društva, da mu bo ta dal posebno dovoljenje za vstop na omenjeno božično veselico.
Ker se naša mladina zelo trudi, da bo omenjena božič'
all of us, therefore this obligation should be met as promptly as those assumed for groceries, rent and other necessities.
The 'annual Christmas Tree Party of the United Comrades will be held at the Slovenian Hall on Sunday evening, December 22. Your presence is requested and necessary.
Our congratulations and well wish-to Mary Novak who is now Mrs
es	. _...._ ._.,. .. _____ _____
cem lahko rečem, da S pomočjo Charles Dean McCarty. Mary Kucler
našega agilnega tajnika Mr. Pri- £hf is "ow ,Mrs\ M*hae) Ulaski vfd
. , .	v	I Helen Miroslavich who is now Mrs.
mozicna in S pomočjo ostalega Hubert A. Amman. May your wed-
na veselica tem bolj uspešna m ker. take prireditve so v zvezi z velikimi stroški, zato se uljudno vabi vse člane ZSZ in prijatelje, da se gotovo vdeležite zgoraj omenjene veselice ter na ta način vsaj nekoliko pripomorete v omenjenih stroškov.
Za vašo* naklonjenost ter] navzočnost se Vam že v na prej zahvaljujem ter Vam klicem na veselo svidenje prihodnjo nedeljo zvečer v Domu Slovenskih Društev.
Frances Jersin, ml. nadz.
P- S. Člani, ki imajo zgoraj omenjene vstopnice na prodaj se uljudno prosi, da jih skušajo prodati ter za iste plačajo prihodnjo nedeljo popoldne na redni seji našega ml. dr. "United Comrades." V slučaju pa, da ne bodo vse
članstva, bo naše društvo v do-glednem času zopet na krmilu, ne samo med društvi spadajoči pod ZSZ., pač pa med vsemi društvi v naši okolici.
Odbor za leto 1936 je sledeči: Preds. Leo Jurjovec, podpredsednik Anton Zidarich, taj-pokritje-nik Frank Primozich, blagajnik John Roychet, zapisnikar Frank Zibert, nadzorni odbor: Mrs. Ana Zidarich, Conrad Ladstat-ter in Martin Miller. Vratar Steve Zabcic.
Glavna naloga celokupnega odbora je, skupno, delovati za napredek in dobrobit društva. Ne glede koliko delujeta predsednik in tajnik, ako ostali odbor in celokupno članstvo pri delu ne pomaga, bo ves trud in delo brez zadostnega vspeha. Torej Vsi na noge in na delo. Obenem pa voščim vsem gl. u-radnikom, članstvu in prijate-
ding bells together with the Christmas bells ring out a song of perpetual happiness starting with the New veai and many more years to come. We hope we soon will have your mates enrolled on the Trail Blazers books and above all see all of you present at every meeting. Remember what our president said: "We have the finest Juvenile Department in existence."
We must compliment Joseph A. Te-
žak, our efficient secretary, on his article of last week. It was a marvelous "mastepiece" from an "up and coming" young man who deserves a supreme office some day soon. We also agree that there is not a single thing wrong about our present supreme. officers as a whole, although some of the individuals could do better. Also, other organizations and insurance companies are all good, and should be patronized, but there is something about the WSA that is outstanding. A little more active cooperation between the Supreme Officers, Lodge Officers and Members in general, with everyone pushing toward one goal is all that is needed for a much bigger and a whole lot better WSA. Maybe we will all buckle up and do our individual bit next year. Let's do it!
A very Merry Christmas and most Happv and Prosperous New Year ;o ''all.
Zephyr.
— -o-
UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. 1, WSA.
Denver, Colo.
Our next meeting will be held at the usual place Sunday, December 22nd, and it will be open at 1 P. M. sharp. Since this being our annual meeting, we will have many, important matters to transact among which the election of branch officers for the year of 1936 will tke place, therefore it is very important for all of the WSA Juvenile members to be present. After the meeting we will have our final rehearsal for the annual Christmas play.
It was decided at our last meeting tli it the member who will sell the most tickets will receive cash prize of 50c, next high 35c and third high 25c. Provided, however, that they sell not less than 10 tickets. Tickets are only 25« for adults and our pla'y is going to be well worth the money. Besides the play there is going to be other interesting performances including Mr. Miroshvich's famous quartet who will render, or rather entertain us with some nice Christmas songs. Member.' of our branch will receive the postal tards to attend the plav which w.l' also entitle them to free admission, as well ns the present from Santa Claus. Only those members who will attend the play and present said postal cards to Santa Claus and sick members will be entitled to presents. All members are requested to try and sell as many tickets as possible, so that we may be able to carry on our activities in the future as we have in the past. Remember that it is up to each and every one of us to'make our Christmas play success, and thereby provide the money for the entertainments after
(Cont. on p. 4)
Vesel Božič in srečno- Novo leto
želim vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom!
YONEY'S FUNERAL HOME
AMBULANCNA POSTREŽBA
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD, ki vam nudi v takem slučaju najboljšo postrežbo po zmernih cenah.
149 East Pike Street
Telefon 908
Canonsbing, Pa.
Po 5 novih članov.
j^g Najboljšimi željami se uljudno priporočam, da se članstvo ( 6 to°r 7'avec'a stori svoje dolžnosti kot dobri otroci svoje raa-S>v!' ^Vezi podari za novoletno darilo veliko število novih
!%^a,flaUe prosim tajnike in tajnice krajevnih društev, da za 'V i[^''Sec skušajo poslati asesmente na gl. urad en par dni po-
ZA BOZIC
,se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim S|? pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem g takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in |f zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov hrez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene.
Dinarji:
Za	$ 2.75.................
Za	$ 5.10..............
Za	$ 7.20............;...
Za	$ 9.60..........
Za	$11.70.............
Za $23.40...........
......100 Din
......200 Din
......300 Din
......400 Din
......500 Din
.1000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.10
7.a $40.00 pošljite............$41.25
Za $50.00 pošljite............$51.50
Za $9.20.
.......100 lir
Za $87.25.
Lire:
Za $44.00......
........1000 lir
. 500 lir
Po navadi, kajti začetkom vsakega leta sem jako zapo-
BOZlCNA DREVESCA
ima »a razpolago vse vrste velikosti za praznike po ZMERNI CENI
John Zeleznikar
2045 W. 23rd St., Chicago
Tel. CANal 4534
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
. JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1849 W; Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
ZAHVALA
Oak Park, 111.
V prijetno dolžnost si štejem, da sporočim in se obenem prav prisrčno zahvalim vsem onim mojirri prijateljem, kateri so mi priredili tako lepo vrejen "Surprise party" ter me s tem veselo presenetili dne 24. novembra zvečer. — Za omenjeni prijetni večer me je Mrs. Annie Boršnik povabila na party katerega, je rekla, namerava napraviti za rojstni dan sina Johnika. Ko pride dotični večer po mene nje sin Johnie, mi pove, da imajo nekaj novega v prvem nadstropju ter da želi njegova mama, da se tam vstavimo. Do-sptvši na dom se tam vrata od-pro in glasni vzkliki "surprajz" zadoni iz sobe. Grozno se prestrašim in v veliki zadregi se umaknem od vrat. Misleč, da to velja za Johnika, kličem njega, ki je bil nekoliko odstranjen da me hitro reši te zadrege. Med tem se pa soba razsvetli in zagledam notri polno mojih veselih prijateljev V nepopisrvem presenečenem položaju sem kar ginjena obstala, da tudi spregovoriti nisem mogla. Poteklo je nekaj časa, da se zavem kaj se v resnici godi okrog mene. Prijatelji so»me sprejeli ter veselo časti tali še na mnoga leta ter poklonili prekrasni dragocen dar za moj rojstni dan. "Demantni prstan in uhane". Od prevelikega gin jen j a nisem morala zatirati solza. Nikdar nisem mislila v mojem življenju da imam toliko dobrih prijateljev. Prisrčna Vam hvala ker ste mi s tem pokazali pravo ljubezen a jaz bom to darilo od Vas visoko čislala in vsak pogled nanj me bo spominjal na Vas. Poskušala Vam bom povrniti po mojih močeh vedno in povsod.
Prva in najlepša hvala gre voditeljicama Mrs. Annie Boršnik in Mrs. Frances Grohar, ki so se najbolj trudile in največ žrtvovale za mene. — Imena darovalcev so sledeča: Mr. in Mrs. Anton Grohar, Miss Tončka Grohar, Mr. in Mrs. Rudolf Skala, Waukegan, 111., Mr. in Mrs. Anthony Gosar, Denver, Colo., Mrs. Mary Kobal, Lemont,
'111., Mr. in Mrs. Anton Kegel, Willow Springs, 111., Mr. in Mrs, John Sliber, La Grange, 111., Mr. in Mrs. Lawrence Verbek, Mr. in Mrs. Gabriel Benedict, Mr. in Mrs. Steve Arch, Miss Kathe-rine Triller, Mr. in Mrs. Frank Misli, Whiting, Intl., Mr. in Mrs. Martin Shifrer, Mrs. Marie Te-ringer, So. Chicage, 111., Mr. in Mrs. Frank Boršnik, Miss Anica Rezek, Mr. Johnie Rezek, Mr. in Mrs. John Pichman, Miss Anica Pichman, Mr. in Mrs. Lawrence Pichman, Mr. in Mrs. Frank Jurca, Mr. in Mrs. Peter Urbanz, Mr. in Mrs. Frank i Pichman, Mr. in Mrs. Frank Grill, Mr. in Mrs. Terezija Pin-tar, Mrs. Mary Pogačnik, Mrs. Fannie Pichman, Miss Kathe-rine D obey, Mr. in Mrs. Martin Keržan, Mr. in Mrs. John Jure-čič, Mr. in Mrs. Antonija Er-deck, Mr. in Mrs. John Rayer, Mr. in Mrs. Pauline Luzbe, Mr. in Mrs. John Stajer, Mrs. Karolina Pichman, Mr. Frank 'Pichman, Mr. in Mrs. Louis Gradishar, Mr. in Mrs. Louis Kovačič, Mr. John Habjan, Mr. in Mrs. Ignac Smith, Sr., Mr. in Mrs. Ignac Smith, Jr., Mr. in Mrs. Mike Lončar, Mrs. Mary Root in Mr. Frank Žagar.
Ako bi bil kateri pomotoma izpuščen, prosim, naj oprosti. Zahvaljujem se tudi igralcema Mr. John Jurečič in Mr. Frankie Pichman, ki sta veselo igrala da smo se prijetno zabavali pozno v noč, pri bogato obloženi mizi. Hvala tudi Mr. in Mrs. John Gottlieb, za podarjeni krasni šopek cvetlic ter vsem ostalim, kateri so kaj pripomogli pri tej zabavi.
Vsem izrečena še enkrat prisrčna hvala za poklonjeno darilo m častitke. Jaz Vas bom pa ohranila v najlepšem spominu ter ostala Vam hvaležna za vedno. Ker se pa ravno približujejo prazniki, želim, vsem mojim prijateljem vesele in zadovoljne božične praznike ter nad vse veselo in srečno Novo leto.
V domovini pa želim vesele božične praznike ter veselo in srečno Novo leto mojemu atu, mami, bratom in sestri, (Ogl.)
Jennie Gaber.

i strati « ^
"AMER1KAK3KI SLOVENEC
Sreda, 18. decembra 1985 ]
"Krščen denar"
POVEST.
i - !JM,?
Spisal DB. 'IVO ŠORLI.
"O, ta je pa lepa!" se je zasmejal Ma-tijček. "Vidva drag dragega hvalita!"
Martin ga je pogledal.
"I, da!" je rekel Matijček. "Enkrat me je pa ona po tebi vprašala, kak človek se mi zdiš; in je rekla, da ne moreš biti napačen. In da ji je prav žal, ko ti takrat one barve ni kar dala, ne da bi bila starega klicala. A seveda, njega se boji ko same« ga zlomka!"
"Da, jaz mislim, da mora imeti res lepa nebesa pri teh ljudeh. Kako se je le mogla odločiti?" je vpfašal Martin bolj sam zase.
"I, moj Bog!" je vzkliknil Matijček. "Mati jo je baje tako silila. Da se jima ni bogve kako dobro godilo, si lahko misliš, če sta prišli, mesta vajeni, v Rečico, ko se niste mogli z ono malo pokojnino po ranjkem — bil je menda financar ali nekaj takega — doli preživeti. Pa sta se naveličali revščine, in še dober je bil tak snubec, ko za kako bajto ni bila, drugi znabiti pa vprašal ne bi bil. Sicer pa je bil stari še vedno boljši od mlajšega."
"Tisto pa!" se je nasmehnil Martin. "Da sem ženska, še danes bi rajši starega vzel."
"Tn pa tako bo, da si je mogoče mislila: starega se prej odkrižam; in naposled ima on premoženje, ne sin," je povzel Matijček. "Saj je še sploh vprašanje, če bo Peter v tej hiši kdaj gospodar."
"Kako da ne?" je rekel Martin. "Saj mu vendar potrdi celo vsako surovost in neumnost, kakor takrat, ko je učitelja razžalil."
"Da, če gre za čast Močnikove hiše, kakor pravi on," se je zasmejal Matijček. "Ali stari ve prav dobro, da je Peter butec in da bo vse skupaj pognal, če mu pride v roke. Ali veš, da ga v trg nikoli ne pusti samega, ko mu je nekoč zapravil ves denar za vino in davke. Samo pri igri so ga oskubile trške pijavke za čez sto goldinarjev. Boš že še videl, kako bo stari napravil: njej bo vse dal, Petra pa kot.
Glavno mu bo, da premoženje ostane."
* * *
Martin za enkrat ni več misli na ženi-tev. Napravil se je, kakor da ono z Zalar-jevo ni bilo vse skupaj nič, in ljudje so kmalu začeli ugibati, ali si ni deklina sama izmislila. Zakaj posebno starejšim še v glavo ni šlo, da bi bilo mogoče takega snubca odbiti.
V zadnjem času si je bil kupil Martin konje, kočijo in voz. Kupčeval je vedno bolj na debelo — iz vseh sosednjih fara so že prihajali ljudje in tudi mali kramarji, ker so dobili vse boljše in cenejše nego v trgu. On sam že dalje časa ni na-ročeval drugje nego naravnost iz Trsta, a pijačo je kupoval pri kmetih po dolenjih krajih; pa jo je tudi na debelo naprej raz-pečaval.
Seveda mu je bilo nadležno, ko je tako težko odhajal z doma in moral povsod hiteti, da se je čim preje vrnil. Mati je bila res še trdna in žilava,'ali v zadnjem času se ie bila čisto izpremenila. Kakor človek, ki se že na smrt pripravlja ... V cerkev je zahajala vsak dan, in videlo se ji je, da bi bila že najrajša odložila čim več skrbi In opravila. In mogoče bi bila Martina celo silila na ženitev, da se ni bala kake hudobne ženske v hišo.
Se stajpe dekle ni marala. Martin si je zatorej preskrbel na pol izurjenega pomočnika za trgovino, ki je po večini o-pravljal tudi gostilno, če je bil gospodar z doma.
V trg je Martin vsaj enkrat »a teden le .rad šel. S svojimi iskrimi konjiči je bil tam v dobri uri, je odbavil opravke, se je še malo poveselil s svojimi znanci in prijatelji ter je potem spet sedel v kočijo.
Nekoč je bil sam v svoji navadni gostilni v trgu ob odprtem oknu in je pisal neke račune. Lilo je kakor iz škafa, da bi si človek niti čez cesto ne bil upal; in naj-brže zato je bilo tudi tako prazno v sobi. Martin sam je le še čakal, da se malo izlije, potem se odpelje.
Naenkrat je zaslišal zunaj na dvorišču ženski glas, ki se mu je zdel nekako znan. • Ženska je vprašala hlapca, ki je bil ravno stopil iz kuhinje in hotel, z vrečo na glavi čez dvorišče, ali bi ne mogla dobiti voza za v Slivnico.
"Ne, pri nas že ni nič!" je odgovoril hlapec in že je tekel naprej.
Martin je bil radoveden in je pogledal ven. In tako sta si stala nepričakovano z obraza v obraz nasproti on in — Močni-kovka...
Zganila sta se oba in se odmaknila. A Martin se je v hipu premislil in je rekel:
"Cujte, soseda, kar se mene tiče, v ... v moji — kočiji je prostora več nego za dva.'.."
Ona je vsa zardela in je nekaj jecljala.
"Stopite noter, stopite noter, da se pomeniva," je hitel Martin prigovarjat in je že odpiral vrata iz sobe ven. "Saj boste drugače do kože mokri, soseda!"
"Kako pa da vi iščete voza?" je vprašal potem, ko je ona res stopila počasi bliže in skozi vrata.
In povedala mu je, da se ji tik pred trgom vsled slabe ceste strlo kolo, in da je hlapec komaj spravil voz do kovača. Popravilo da bo trajalo do večera, a ona mora biti prej doma. In da je iskala voza že povsod, a je šlo vse z neko vojaško komisijo naprej gor po dolini.
"Veste kaj, soseda!" je odločil Martin po kratkem pomisleku. "Stopite lepo teh par korakov ven iz trga in potem sedete k meni, ki pridem takoj za vami; peljeva se lahko skupaj do Bližnikovega stoga pred Slivnico, in tam vas odložim. Ne bo-diva vendar še midva neumna, če so dragi! Kaj boste peš capljali?"
"Ampak, če bi me kdo videl, da se z vami peljem! Moj bi me ubil!" je rekla ona še vsa neodločna.
"Pa kdo hočete, da vas vidi? Kdo hodi zdaj v teh plohah po cesti? Kar ubogajte! Franc, zaprezi!" je zavpil Martin od daleč proti hlevu, kakor da daljnih ugovorov še slišati noče.
Res je Močnikova naglo odšla z dvorišča in jo je zavila po cesti na Slivnico.
Za prvimi hišami jo je Martin že došel. Molče je privzdignil usnje in jo je potem skrbno pogrnil čez kolena.
"Lačne nasititi, žejne napojiti, sovražnike voziti... ali tako se že pravi?" jo je podražil.
"Pa midva menda nisva sovražnika?" je rekla malo v zadregi.
(Dalje.)
TISKOVINE
vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno
Slovenska tiskarna
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
(Continued from pa#e 3)
our meetings. After ftiost of our meetings we are treated with a bar of candy or bottle of soda. This we can expect to be continued only if we make our play a success.
While we are selling tickets tor said Christmas play, let us not forget that we should also try and get some new members before the campaign closes Fraternally yours
Edward Jersin, Sec'y. i-o-
CHICAGO YOUNGSTERS
BRANCH NO. 2, WSA.
Chicago, 111.
First of all, I wish to extend my sincere thanks and appreciation to some of our active juvenile members, (Miss Frances Primozich, Miss Bernice Faj-far and Miss Anna Primozich) for their splendid write-ups appearing in our official organ quite frequently. In order to keep a juvenile organization alive and interested in our affairs, we must let them know that we are active and that there is enough intelligence amoi>g our splendid juvenile membership *o issue weekly reports and news so vitally important io h and every organization. Again, girls, accept my sincere thanks, keep up the good work.
Our last meeting was very well attended. Altho, we had a very nice meeting, I for one would enjoy it a great deal more if I could see a number of new candidates in front of the
,	S
Družinska
PRATIKA
ZA LETO 1936. JE RAVNOKAR DOŠLA
Zelo je zanimiva. Številne lepe slike jo krasijo o ljubljanskem kongresu in o raznih dragih dogodkih. Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. Naročite jo takoj, dokler je v zalogi.
Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
knjigarna
MR, SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
rostrum. Of course, you have done fairly good work up to date, but I am afraid you will have to do ia great deal more if we are to receive the first prize, and there is no reason in the world why we shouldn't get it.^ Nc juvenile branch in our entire jurisdiction gives their members as much entertainment as the Chicago Youngsters Branch, and besides you carry an insurance up to $450.00 with an organization which is more then 100% solvent. No salesmanship is required to secure an application for our juvenile department, just use common sense and tell parents the benefits and good times our juvenile members are deriving from the Western Slavonic Association. For any further iniounation, see your supervisors.
Besides giving a free monthly show to all of our members, each and every member present at the meeting received a coupon good for a Sc for purchase of candy of ice cream. Boys and girls, see that your monthly dues are regularly paid, do your best far your branch, and be assured the supervisors will do the rest.
Wishing you all a most cherished Merry Christmas and a Happy New Year.
Leo Jurjovec, Supervisor.
-O-
"Z.S.Z. protection for whole family."
the
PISANO POLJE
J. M. Trunk
ZA BOZIC
Rojakom, ki bodo potovali v stari kraj za Božič, se nudijo sledeči ^lobri arniki:
30. nov.—Champlain na Havre
6.	dec.—-Majestic na Cherbourg
7.	dec.—lie de France na Havre
14.	dec.—Berengaria na Cherbourg
15.	dec.—Europa na Bremen
Pišite nam po vozni red in cenik arnikov. Mi zastopamo vse linije in arnike ter Vam v vsakem slučaju ahko postrežemo.
Cene denarnih pošiljate v: 'a$ 2.75. .. 100 Din; za $ 9.25.... 100 lir Ca 5.15. .. 200 Din; za 18.20.... 200 lir 'a 9.65.... 400 Din; za 27.00.... 500 lir 'a 11.75.... 500 Din; za 44.00.... 500 lir 'a 23.50....1000 Din; za 87.00....1000 lir 'a 47.00....2000 Din; za 174.00....2000 lir er so cene često menjajo, so navedene een podvržene spremembi gori ali doli.
Pošiljamo tudi v dolarjih.
NOTARSKI POSLI ko rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo, li kako drugo notarsko listino, ali ako mate kak drug posel s starim krajem, am pišite za pojasnila. Vse tozadevne inšiljke naslovite na:
Leo Zakrajsek
General Travel Service, Inc.
S02 E. 72nd Street, New York, N. Y.

IS
1
Nič ni napravljenega takega, česar bi ne mogel kdo napraviti slabše in prodajati cenejše.
Modernizirana dobra gospodinja in skrbna mati bo kupovala od
WencelsDairy Products
IZDELOVALCI NAJBOLJŠE KAKOVOSTI MLEČNIH IZDELKOV.
2380-82 Blue Island Ave. Tel. Monroe 3673 CHICAGO, ILL.
ki ne napravijo slabše — marveč napravijo varnejše.
flM/iMJMJ^f^J^i^if^Jr^M
ii
i
Epizoda.
F. Smole piše v A. S. o bojih ob Dnjestru 1. 1915. Pravi:	pripovedoval mi ,ie, kako so donski kozaki uničili naš (17. kranjski) polk, ki je sedaj postal tako majhen, da šteje komaj za 2 bataljona, med tem ko ima celovški c kr. polk št. 7 osemnajst vojnih stotnij predpisano število, še dve več, kot jih potrebujejo. Zato so oni večkrat v rezervi, ko mora ubogi Janez biti vedno uprežen. Ga dene-jo, kamor se jim poljubi in najraje tja, kjer je najslabše..." To je le ena epizoda, ,kakršnih bi se lahko navedlo na stotine, kako je bilo v zadnji vojski. Celovški polk št. 7 so že prej proglasili kot — nemški polk, Slovence iz Koroškega so porivali v druge polke. Tako je bilo pod staro Avstrijo. Slovenski ali kranjski Janez naj le izkrvavi, ni ga škoda, nemške kroflne pa v — rezervo. V zadnji dobi ob Piavi je bilo še dosti huje, ko se je Mažar posebno bal za svojo peščico, dokler ni pisker prekipel. Pa se še zdaj solzijo za tako Avstrijo in bi še sami radi bili "vedno na-preženi." Kdo naj razume ljudi?
Dosti se govori in piše zdaj o lepi in krasni slovenski domovini. Prav. Ampak koliko jih je, ki bi razumeli o ti lepi domovini malo več? Kaj nam pomaga lepo V;rbsko j jezero,
ko mora tam domačin šutiti? *
Isto ki ni isto.
Tudi papež. Pij XI. ponovno priporoča podržavljenje mnogih ekonomskih panog, kjer gre za javne interese. Med te spadajo v prvi vrsti železnice. To stoji.
Vprašanje pa je, ali je javnosti tudi s kakim podržav-ljenjem pomagano, in point bi bil, kako se podržavlja, in kako so upravlja. Kanada ima dvoje prav enakih železnic. Ena proga je v državnih, druga v zasebnih rokah. Vidim iz časniškega poročila, da je prva vedno — pasivna, toraj mora država doplačevati težke denarja potom — davkov, da ta železnica mora obratovati. Druga proga dela —
kšeft. Pogoji za biznez pa so isti, enaki. Odkod ta razlika^
Podržavljenje je svojevrstna roba. Znano je še iz stare Avstrije, ko so po hudih bojih v parlamentu podržavili znano Nord-Bahn, ki je bila v zasebnih rokah in delala za tuj kapital dobre kšefte. Naj država dela kšeft, je bil refren vseh zagovornikov po-državljenja. Dobro, ako ostane državi, toraj javnosti. Kako je bilo, ko je res prevzela država? Že prvo leto je bilo menda do — 40 miljonov deficita. Zdaj imajo v Avstriji vse železnice podržavljene. Prav, če jih imajo. Kako delajo? Z naravnost strahovitiifi deficitom, ki se krije z davki. Komu je pomagano?
Videl sem pa malo za —• kulize tam v Beljaku, kjer je bila in je še direkcija državnih železnic, in sem mnogo občeval z uradniki, ki so marsikaj odkrili, kako se — dela. Ako je bilo n. pr. treba P1** kaki čuvalnici čuvarju postaviti za kozo hlev, je moral priti en direktor, en nadin-žener, dva, trije inženerji, da so vse na licu mesta pregledali in ugotovili. Potem je šla zadeva kozjega hleva uradno pot, skozi neštete roke, mesece se je vlekla, in — morda je dobila čuvajeva koza svoj hlev, par desk. Ampak stroški za komisijo, za čas, za uradnike...? Factum non fietir, — resnično je to, ne izmišljeno.
Podržavljenje, he..he., ampak, kako je frotem?
SLOVENSKE
BOŽIČNE RAZGLEDNICE
si lahko naročite iz naše knjigarne.
NAVADNE RAZGLEDNICE (dopisne karte)
3 komade........................................10c
Ducat ..............................................40c
BOŽIČNE RAZGLEDNICE (Folders) S KUVERTAMI
(Velikost 5^x4%) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo:
Posamezni komad...................- -10c
6 razglednic....................................60c
Ducat (12) razglednic..............$1.00
RAZGLEDNICE S KUVERTAMI VEČJE OBLIKE
(Velikost 8^x5%) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih bar-. vah. Te stanejo:
Posamezni komad........................15c
6 razglednic.............-......................75c
Ducat (12) razglednic............$1.25
Naročnikom, ki naročajo razglednice po pošti priporočamo, da se z naročili požurijo, dokler zaloga ne poide.
Naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, 111.
plošča namestu
beležnice
< !	JP
Neki parfSkf konstrukter je
napravil majhen aparat, ki naj izloči beležnico iz prometa. Gre za majhno prejemno ploščo, ki se lahko nosi v žepu. Kdor si hoče kaj zabeležiti, potegne ploščo iz žepa in govori vanjo svojo željo. Doma ploščb navije in sliši vse, kar si je poprej "zabeležil."
"Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list sm<> vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi do-Šival prepotrebnega bodrila.''
Zbirka povestnih knjig
TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI.
ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega
veka ..................-............................................................................... 40c
CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 3SC
DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c
ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c
FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c
FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c
HEDVIKA, banditova nevesta ........................................................ 35c
KRVNA OSVETA, povest ............................................................ 25c
MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije...................... 75c
MRTVI GOSTAČ, povest................................................................ 35c
MUSOLINO, ropar iz Kalabrije .................................................... 35c
POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 35c
RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c
STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja. .. 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c
VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ 60c
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela .............................................................................................. 65c
ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ gsc
ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
V DVEH DELIH — II. DEL
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 21, 1935
IN TWO PARTS —PART II
vera, mit (povest) krvi, vera, da tisti, ki brani kri, bran i obenem božansko bistvo človeka. Z najsvetlejšim znanjem je utelešena vera, da je nordijska (germanska, nemška) kri tista skrivnost, ki je nadomestila vse stare zakramente ter jih premagala." Ni torej treba več zakramentov, ki jih je ustanovil Kristus — Zveličar sveta, samo eden zakrament je: nemška kri.
Gojitev nemške krvi je torej versko dejanje. Nemškemu mladeniču torej ne bo treba več pečati se z vero in krščansko znanostjo, ni se mu treba ukvarjati z molitvijo in skrbjo za dušo, utrjevati mu je samo treba telo s telovadbo, plavanjem in raznovrstnim športom. Kri in moč: to sta' zanj najvišja pojma. Enako tudi za nemško mladenko. Torej človek za pleme. Nemško ljudstvo pa prepričujejo, da je prvo rta svetu, da je samo ono rodilo velike osebnosti, da samo ono vsebuje vse vrednote človeštva ter da mu pripada vladarstvo sveta.
K ED v e c sto- m tisočletji je pokri-
HL Jff va^a zemeljsk° P°-vršino več sto me-
^illsP ^rov debela ledena i Bfalp	skorja. Nad in pod
m	njo ni bilo življe-
O	nja. Bila je to le-
dena doba. Solncu / _	se je naposled po-
srečilo, da je raz-/^^ImCv, topilo o g r o m n e ledenike ter opro-stilo zemljo ledenih spon. In oživela je zemlja. Vzrastle so rastline, živali so napolnile suho zemljo in vodo in zrak, kot kralj narave pa se je pojavil človek. Še so na zemlji spomini na nekdanjo borbo med ledom in soln-cem: sip, ki so ga prinesle ledene reke, kaka ogromna skala, ki se je privalila iz severnih krajev, tu pa tam kakšno jezero, ki se je v njem zbrala voda ledenikov, ki so se stalili.
Ne samo v naravi, tudi v človeških dušah je nekdaj ležal led in tema je vladala nad človeštvom. Ni bilo ljubezni, ki ogreva človeško življenje. Siromak, bolnik, revež, žena, otroci: vsi so bili brez pomoči, brez podpore, brez zdravila, brez prava. Strašna je bila zlasti usoda sužnjev: več kot polovica človeštva je ječala v sponah suženjstva. Čim bolj je napredovala zunanja kultura, tem trše so bile suženjske spone. V resnici doba duševnega ledu. Ni še bilo prisijalo solnce resnice, ki bi bilo raztopilo ledeno skorjo, ki je pokrivala človeške duše, ter pregnalo temo, ki je ležala nad človeštvom.
Ko je nastopila polnost časa, se je to duševno solnce pojavilo na obzorju človeštva. Njegovo zunanje znamenje je bila svetloba Gospodova, ki je obsvetila pastirje, kateri so v Betlehemu prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi (Luka 2, 9). Sredi te svetlobe se je pojavil angel kot božji odposlanec in jim je rekel: "Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod" (Luka 2, 10. 11). V resnici je bilo to veliko veselje za vse ljudstvo in za vsa ljudstva: S Sinom božjim je prišla na svet božja resnica in božja ljubezen: tista resnica, ki je pregnala temo iz človeških duš, tista ljubezen, ki se je pod njenimi ogrevajočimi žarki stalil led sebičnosti, trdosti, surovosti in okrutnosti, ki je obdajal človeška srca. Včlovečeni Sin božji je stopil med ljudi kot brat med brate ter jih storil otroke božje.
Dvatisoč let gre ta betlehemska blagovest po svetu, mnogi pa je nočejo sprejeti.
V	vsakem razdobju se ponavlja to, kar je zapisal sv. evangelist Janez o božji Luči (Sinu božjem): "Na svetu je bila in svet je po njej nastal — in svet je ni spoznal.
V	svojo lastnino je prišla in njeni je niso sprejeli" (Jan. 1, 10—11). Luč božjega Deteta betlehemskega sije še vedno na obzorju človeštva ter pošilja svoje žarke v srca posameznikov in narodov. Blagovest nosijo ti žarki: blagovest otrok božjih in sinov luči, blagovest vekotrajne vrednosti človeške osebnosti, ljubezni do bližnjega, enakosti med ljudmi in narodi in tiste miroljubnosti, ki je svojska onim "ljudem, ki so Bogu po volji" (Luka 2, 14).
Druga blagovest se danes oznanja. Ponekod blagovest o krvi. "V krvi sami je zasnovana moč in slabost človeka": tako je rekel Adolf Hitler. V tem izreku je izraženo jedro narodno-socialističnega svetovnega nazora. Rosenberg, drugi duševni voditelj narodnih socialistov, propoveda "religijo krvi": "Danes vstaja nova
Rev. P. Evstahij, O. F. M
Božična pesem
Tistim., lei so volje blage in otroškega srca,
vladaj mir duhovne zmage zarja srečnega neba!
Spet med nami tiho plava pesem blažene noči:
"Stvarniku v višavi slava! Knez miru se nam rodi!"
Pravemu malikovavstvu sliči tudi fašizem, ki postavlja le svojo izvoljeno raso na prvo mesto in neti v njej strasti po osvajanju na škodo drugih. Zaslepljen od pohlepa po zemeljski časti in slasti poganja vse one izrastke raznih nevarnosti, ki vodijo v popolno moralno propast.
SEM našim čitateljem in naročnikom, zastopnikom, delničarjem, sotnidni-	Še nižje ocenjuje človeka marksi-
kom in somišljenikom želimo vesele praznike v svetem zadovoljstvu M zem (znanstveni nauk socializma in vseogrevajoči Ljubezni!	g in komunizma). Vsak človek je po
UREDNIŠTVO in UPRAVA. f§ njegovem evangeliju samo član v
% veliki verigi gospodarskega pro-
c!sa- Ni Plemena ne ^dstvva v
ožjem pomenu. Je samo človeštvo, ki mu gre za pridobivanje gmotnih dobrin in ne za kaj drugega. Človek-poedinec ne velja nič, prvo in edino je občestvo. Vodilni činitelj je delo, posebej pa mašina, ki je njegovo glavno sredstvo. Človek izgine v gospodarskem procesu, postane sam del občestvene mašine.
Milost znova duše vabi,
"kvišku!" — kliče nam nocoj "Človek bedni, ne pozabi, rojen je Zveličar tvoj!"
Božji Sin se je včlovečil, — ni pa nehal biti Bog! da bi verne vse osrečil v ra ju vekoviti Bog
Ti svetovni nazori, ki so protivni betlehemski blagovesti o človeku kot božjem Otroku, so dandanes v ostrem medsebojnem sporu. In vendar so si sorodni med seboj v zanikanju Boga kot stvarnika in cilja človekovega, v zametavanju duhovnih vrednot. Tem je človek samo tvar, samo telo brez duše: vseeno ali kri ali mašina. In vendar je človek več kot kri ali mašina: otrok božji je, osebnost pred ljudstvom, narodom, državo in Bogom, dedič nebeškega kraljestva. To je človek, ali bi vsaj moral biti tudi danes sredi bede in zmede, sredi stiske in pritiska, ki vlada v sedanjih časih. Jamstvo, in sicer edino jamstvo za to je Kristus — Zveličar.
Ko je Kristus prišel na svet, je beda človeštva dosegla svoj vrhunec. Povsod razrvanost, razbitost, obupnost, pokvarjenost. Povsod se šopiri laž in bogo-kletstvo. Povsod vodi žezlo nasilje, sebičnost in saniopašnost: pravica človeka je poteptana v blato, o ljubezni ni sledu, niti imena ne. Posledica je ta: neznatna manjšina plava v bogastvu in razkošju, milijoni stokajo v suženjskih sponah siromaštva in robstva. Ali ni to podoba sedanjih razmer?! Isti Zveličar, ki je takrat prinesel odrešenje posameznikom in narodom, ga prinaša tudi danes ter ga ponuja vsem: posameznikom, narodom in državam. Drugega Zve-ličarja ni in ga ne bo. To je betlehemska blagovest. Sprejmimo jo z vsem srcem! Če bi to storili vsi, bi luč, prodirajoča iz Betlehema, razsvetlila svet. In vsak, bodisi posameznik, bodisi narod, bi spoznal, da vsakdo le toliko velja, kolikor je vredno njegovo srce pred Bogom.

Človek, postoj vsaj ta večer!
Kamor se ozreš, vidiš na obrazih skrb, ljudje hitijo in besede so jim težke, negotove. Drugi so razdraženi in se od neke nedoločljive nestrpnosti in nezadovoljstva uje-dajo. Tretji brezobzirno napadajo soljudi ter jim grenijo minute počitka; solze vro in brezupno neusahljivi so dandanašnji viri raznolikega trpljenja.
Prazniki — o, še čutimo"vsi njih posveče-ftost, še vidimo vso nedopovedljivo lepoto božiča, velike noči in Marijinih dni. Toda kako pristopiti k praznovanju, kako zajeti v prgišče blagoslov, svetost in čistost — kakršni smo, obloženi s klaftrskimi težavami in razjedeni od neštetih grehov in bridkosti?
Božič pozvanja s čistimi glasovi zvonov, oznanjajočih Rojstvo Gospodovo. Brezma-dežnost tega spomina in obhajanja je tolikšna, da jo duša občuti, razpeta na natezalnici tega neurejenega in razburljivega, ponižujočega časa, kot novo trpljenje, zakaj do očiščenja, ki po njem koprni, ne more.
Ne more? Bolestno vprašanje kristjan: — da do božiča ne more? Kam pa je zašla, v kateri goščavi se je izgubila, da ne more tja, kjer ima edino zavetišče, edino hrano in edini počitek?
Zjokal bi se človek, da mu je duša tako nebogljena, tako majcena, tako pogubljiva.
-Kdaj smo nakupili mahu, kdaj smo poiskali pastirce in sveto Družino in hlevček, nalili olja v čašo ter prižgali stenj? Ovčici, ki je stala zmeraj tik pred Detetom, se je odlomila noga, in pogrezniti smo jo morali v mah, da bi ne bilo videti škode. Hlevček je še revnejši, nego je bil, ko mu je obrtnik dajal nalašč revno obliko. Sveti Jožef se je zaprašil tako, da mu iz brade in gub oblačila ni bilo moči spraviti prahu. Samo Marija, klečeča v svojem sinjem plašču, nedolžno gleda s sklenjenimi rokami in blaženo, tiho moli. Tamle leži njeno Dete in vsa je zaverovana vanj. Tamle leži Odrešenik sveta...
Okrog jaslic nedolžno molijo otroci. Vse naše težave, vse naše bridkosti so jim še neznane, občutijo jih le skozi tenčico naše prikrivajoče ljubezni. Zanje se trudimo in mučimo, zanje prenašamo ta strašni čas.
Niti vpričo tega praznika, ki je praznik Otroka, čas ne odstopi. Stolp zanjk in zased, razočaranj in skrbi je tako visok, da meče svojo črno senco tudi na jaslice. In naša preplašena duša bega po strmih stopni-
cah tega stolpa gori in doli, vsak trenotek jo ustavlja nova pošast, z režečimi se spaka-mi se menjujejo vražje podobe.
"Jutri" zeva vsaka pošast s svojimi brezglasnimi in brezobličnimi ustmi. "Jutri" se krohoče ves stolp.
Otroci molijo pred jaslicami, nas pa imajo pošasti v krvavih krempljih, da ne quje-mo molitve, da srebrni glas zvonov ne more do nas.
Očiščenje, okopanje v čisti studenčnici!
Pristopimo še enkrat k jaslicam, zdaj, ko so odšli otroci spat.
Ta mah, ki smo ga iz navade kupili, da na njem zgradimo jaslice, je v svoji skromnosti podoba našega življenja. Ko bodo prazniki minuli, bo vsem v napoto, dokler ga ne bomo na ta ali oni način spravili iz hiše. Za obnovitev svetega spomina smo ga prinesli, a na njem smo zgradili samo iz navade božični spomin. Ali je ta mah čemu služi? Ali je naše življenje čemu služilo, ako na njem samo iz navade gradimo lik človeške življenjske dobe? Ako nas zunanjosti toliko prevzamejo, da do bistva ne moremo prodreti, ali nimamo v oblasti naše notranje podobe in se trudimo rešiti le našo zunanjo?
Zdaj, ko otroci spijo, bomo podrli jaslice, ki smo jih razmišljeni in nezbrani postavili. Poklicali bomo našo nebogljeno dušo nazaj iz goščave, kjer se je izgubila, v tiho sobico, v kateri so po mizi ip po stolih razpostavljene figure teh simboličnih jaslic, ki jih moramo na novo zgraditi, prav iz sebe, prav iz tiste duše, ki jo je potlačil čas, ki so jo potlačile skrbi in ki jo je naša razdražljivost siroto pognala, da je dolgo blodila in iskala zavetišča.
Poklicali bomo najprej sveto Družino in njeno trpljenje, da nam bo laže pi"enašati paše bridkosti. Poklicali bomo tisti neurejeni čas, tisto razbrzdanost, ki je vladala že neštetokrat ljudem, tudi ob -času Kristusovega rojstva, da nam bo la?e prenašati sedapjega, a naposled bomo poklicali, z vso dušo, Odre-šenika, ki je prišel na svet, da nas odreši.
Poklicali ga bomo k nam, prav v naše srce, da bo On vladal v pas, da pe bomo tavali z zavezanimi očmi, živeč v strahotnih prividih pod palico časa, marveč da bomo potolaženi zjutraj pogledali našim otrokom v oči in da bomo sami otroci, v Njegovih rokah, ki nam je vsem Oče.
J anus Goleč:
Korajža na smrtni postelji.
Stari Sukovi Jeri v Drenovcah je že silila duša na jezik, ko je poklicala svojega edinca Andreja k sebi in mu velela:
"Dreča, stopi k Bobekovemu stricu, da se odpravita po soseski v oglede in bom videla pred svojo smrtjo novo gospodinjo."
Sin je še vsikdar posluhnil mater. Odkle-petal je k Bobeku, da bi poskusila srečo z ženitvo in pripeljala smrtno bolni materi snaho, da jo vidi in blagoslovi novi par pred odhodom na večni obračun.
Bobekov stric je premeril nečaka od pet do glave in menil:
"Malo pozno te poriva mati v zakon. Imaš čist grunt, krepek in zdrav si, za fanta si že preveč v letih, vendar poskusiva, da bo stara škrtlja Jera lažje umrla."
Po pregledu ženitvene bojne poljane sta skušala snubca prebiti fronto sosednih nevest, a sta bila odbita. Bi bilo šlo tam in tam, pa kaj, ko se otresajo dekleta starika-vega fanta radi obrekljivosti nevošljivk veliko bolj nego postaranega vdovca s celo kopico otrok.
Sukovi Jeri v Drenovcah je pobegnila duša iz telesa, predno je pripeljal na dom Andrej gospodinjo. Našla sta jo s stricem daleč preko mej domače župnije. Kot najstarejša hči številne rodbine je bila takoj pri volji, da bode fantu Andreju Suku žena ter gospodinja, dokler ju ne loči smrt.
Ko je bil Suk na oklicih z nevesto iz tuj3 župnije, se je kesala marsikatera Drenovčan-ka, da ni bolj silil v njo, ker grunt brez pare dolga in sodedičev je vaba, ki pretehta pri-letnost ženina. Takega mnenja je bila Škorčeva Cila iz daljnih Gornjih Laz in se je oklenila Suka, kakor hitro je razodel stric Bobek, da želi gruntarski ženin nevesto iz revnejše rodbine.
Cila je priklepala na nezadolženo Sukovino brez prave bale, imanja v blagu in suhem denarju. Škorcev Valent je obljubil najstarejši neke stotake enkrat po predaji posesti. Niso napravili nobenega pisma. Andrej je bil vesel, da je dobil ženo in se niti prav zavedal ni, da je prinesla pravzaprav k hiši samo zdravje in pridne roke.
Kmalu po bolj skromni gostiji je prepoznala krepka in ne baš mlada Cila položaj na Sukovini. Znala je, da ji bo treba prijeti za .vse štiri vogle pri hiši, sicer bo Dreča v svoji dobroti ter šlevavosti izpustil enega in bajta bo na tleh.
Dreča je tudi uvidel, da materina smrt in njegova ženitev domačih razmer nista zbolj-šali, zanj celo — poslabšali!
Andrej Suk je bil kot edini sin hlapec pri hiši in se ni dokopal do samostojnosti niti v zakonskem stanu.
Pri Sukovih je obveljalo od pamtiveka to, kar so sklenile ženske in radi tega tudi dobri Andrej niti tožil ni, da bi ne bilo prav, če vrši Cila posle gospodarja in gospodinje.
Kdor je imel kak opravek na Sukovini, ni povprašal po gospodarju, pač pa po Cili. Pridno delala in garala sta oba Suka. Odločeval je pri dnevnih opravkih, pri prodaji in nakupu samo eden. Oba sta šla na sejem. Dreča je sicer vlekel kravji ali telečji rep za konopec spredaj; Cila je poganjala zadaj, pač pa barantala in vtaknila izkupiček v ne-drije.
Kako zgleda papirnat ter kovan denar, Suk najbrž ni poznal. Pri popolni Cilini gospodarstvenosti se ni smel pritoževati, da bi trpel pomanjkanje, ali bi hodil razklopotan pri nogah in glede obleke. Bil je celo oče štirim krepkim ter dobro vzgojenim sinovom. Kaj in kako bo z njimi za bodočnost, je znala Cila — on ne!
Gospodinje, ki so se ubijale z zapravljivimi moži, so gledale z zavistjo v Sukovo Cilo, saj je bila kraljica .na svojem imanju-
V nekaj letih so si opomogli pri Sukovih toliko, da so jih prištevali med najkrepkejše posestnike v fari, ki so obetali tudi za prihodnost le najboljše.
Že res, da je veljal Dreča v župniji kot svarilen vzgled mevžavosti pri samozavestnih možeh; a kaj ta očitek, da je le bilo vse-;?a dovolj pri hiši!
Suk se ni nikdar .pritoževal, da bi mu bilo hudo pod ženino peto'. Za govorice drugih se ni zmenil in je mirno hlapčeval v blagor svojemu imetku, dokler se ni pri odraslih sinovih postaral in so mu onemogle telesne
moči.
6
Še vedno krepka Cila je videla, kako pri-pogibajo leta Andreja vedno bolj k tlom in kar preko zime ga bo napodil kak prehlad v krtovo domačijo.
V očigled kopnenju moža se je postavila premetena; ženska pred vprašanje:
Kaj in kako bo z njo po moževi smrti?. Priženila se je k Sukovim brez premoženja in brez pisma soposesti. Ce objame danes ali jutri Apdreja piajka «nrt, bosta šla na
Sukovini premoženje ter posest na dvoje. Naj se kateri od sinov oženi? Mlade bi ne strpela na domu, rajši pobegne.
Take in enake misli so silile Cili v ospredje z vso silo pri celotnem njenem delovanju, ko je dobrega Andreja nekega jutra stresla zima, da ni več mogel s postelje in je bilo videti, da ne bo več čul kukavice.
Tudi za slučaj moževe smrt je hotela imeti Cila črno na belem, da je njeno vse in ona bo odločila, kateri sin bo gospodar in koliko bo izplačal iz posesti ostalim trem.
Brez nadaljnih posvetovanj ter govoričenja je oznanila opasno krehajočemu možu, da je naročila za ta in ta dan gospoda od fare in notarja iz trga. Vesten človek mora imeti čiste račune z Bogom in naslednikom!
Bolni Andrej je bil brez vsakega ugovora zadovoljen z ukrepi Žene. V navzočnosti cele družine in sosedov je prejel zakramente za umirajoče.
Po odhodu duhovnika je že bil pri roki g. notar s pričama, da zaupa papirju zadnjo gospodarjevo voljo.
Cila je narekovala notarju, da bo sestavil tako pismo, da bo odslej ona s pristankom moža in sinov tudi v zemljiški knjigi, kar je bila že itak desetletja v istini in pred vsemi, kateri so poznali Sukove.
Andrej še naj s svojo besedo sporoči vsakemu sinu nekaj, kar mu bo svet spomin na očeta skozi življenje. Saj poseda srebrno uro z verižico in s težkimi tolarji, praznično obleko, nov klobuk in dobre škornje.
Kar sama se je lotila'spominske ter postranske oporoke z pozivom:
"Andrej, sedaj pa le povej v pričo g. notarja ter sosedov Pšeničnika in Lužarja, kaj naj spominja sinove na tebe, predno prejme eden po zasluženju od mene posest, ostali pa izplačilo v gotovini!"
Že prvo moževo sporočilo poslednje volje, naj bo ura Drejčekova, ki je najstarejši, in verižica s tolarji Anzekova, mu je presekala z odločno pripombo:
"Boljše je, da prejmeta uro ter .verižico mjajša, obleko in škornje starejša, ker sta Že odrasla in bo jima pristojala zapuščina kot nova."
Mož ni rekel ne da, ne ne! Obrnil se je na postelji in bolestno vzdihnil.
Cila je bila uverjena, da je zmagala njena tudi glede ure, verižice, obleke in obutvi.
Pošepnila je notarju, naj sestavi pismo za predajo in prepis posesti, ona bo pa pripravila med tem južino, kakor se spodobi po sestavi ter podpisu oporoke.
Hušnila je iz izbe v kuhinjo. Moški so ostali sami. Po kuhinji so zarožljale burklje. Gospodar Andrej se je obrnil brez stokanja proti zbranim, sedel na posteljo in govoril razločno:
"G. notar, soseda in sinovi! Grunt na Sukovini je bil moje rajne matere in je moj. Zapuščam ga sinu Andreju. Žena in mati Cila dobi njivo nad hlevom, hrano ter dosmrtno streho in 1000 kron od prihrankov. Prišla je k hiši praznih rok, dovolj ji zapuščam za plačilo in kot spomin, da je bila toliko let čisto samostojna gospodarica. Anzeku, Jože-ku in Tinčeku naj izplača najstarejši vsakemu po 2000 kron, ko se bodo ženili ter odhajali od hiše !"
Sedeči in stoječi moški so strmeli nad oporoko. Andrej je kimal samozavestno kakor nikoli v življenju in prosil notarja, naj le zabeleži njegove besede, ker le te so njegova med pričami in pri popolni zavesti izrečena zadnja volja.
Nobeden ni oporekal. Notar je pisal, saj ni bilo veliko, prečital in dal gospodarju ter radi varnosti morebitnega oporeka še pričama v podpis.
Oporoka je bila gotova, ko je stala na mizi južina v zahvalo za pisanje ter za pričnino.
Možje so jedli povojeno svinjino. Gospodar je še vedno sedel na postelji," hropel v presledkih in šledil z motnim pogledom korakom zadovoljno krog gostov se smukajoČe, žene.
Na kmečko meso diši kapljica in prvi kozarec je namenil g. notar pametni očetovi oporoki, ki je edino pravična in omogoča vsem zadovoljno bivanje pod skupno streho, pozneje pa tudi vsakemu samostojno življenje.
Prva kupica je zdrknila po grlih na očetovo od Boga sicer še vedno mogoče zdravje; druga na bodočo razumnost in blagoslov mlademu gospodarju Andrejčeku.
Pri drugi napitnici je padel kozarec Cili iz rok. Rdečica ji je bušila v obraz, solze razočaranja so podrle očesne jezove, obe pesti je stisnila, dvignila je že desno nogo, da bi udarila z.njo ob tla, pa jo je prehitel prvič in zadnjič umirajoči mož s poslednjo močjo.
Udaril rje s tresočo roko po stranici postelje in potrdil z zadnjimi besedami zabeleženi ter podpisani testament:
"Drejček bo od .sedaj gospodar, ker bom zdajle umrl jaz in ne ti, Cila!"
Stari je omahnil na zglavje, začel zaobra-čati oči, parkrat je še zahropel in po njem je bilo.
Cila je kriknila na ves glas. Nikdo ni znal, ali radi presenečenja z oporoko, ali radi smrti moža.
Notar se je zmuzal z oporoko skozi duri. Sledili sta mu priči. V izbi pri baš kar iz-dihnulem očetu so ostali: novi gospodar, trije sinovi dediči in vdova prevžitkarica Cila . . .
O prvi ter zadnji korajži pokojnega Suko-vega Andreja, katero je pokazal na smrtni postelji, še govorijo dandanes po Drenovcah ter še mnogo dalje.
Ženske so ostale odločno na strani bridko prevarane prevžitkarice Cile; možje so z malimi izjemami za starega Suka, ki je imel tik pred poslednjim izdihljajem prvo ter zadnjo odločilno besedo pri hiši.
Ce katera Drenovčanka klepeče v moža, ga grize ter biča z besednim korobačem, je edina obramba miroljubnih moških Drenovča-nov resna opazka:
"Pomni, bable, kaj je učinil na smrtni postelji Sukov Andrej!"
Pri vseh številnih govoricah, katere se pletejo krog Sukovih, treba povdariti, da živita huda Cila in pokorni Andrej v Drenovcah pri vseh v najboljšem spominu. Cila je ostala vzor vsem gospodaricam; Andrej zadnji in najhujši strah za jezične in preveč gospodujoče žene!
Januš Goleč:
Hitro ozdravela kričavost.
G. kaplan Polde je bil kmalu prestavljen s prve fare k pametnemu g. dekanu, ki se je veselil imena modrega ter obče priljubljenega dpšnega pastirja.
G. Poldeta so tudi dičile vse vrline in je bil v vsakem oziru "fejst" kaplan. Velike postave, prikupljivega obraza, močnega glasu in plamteče gorečnosti za svojo ter božjo čast.
H g. dekanu je .prišel malo pred praznikom Rešnjega Telesa, .ko navadno radi procesije in pridige. Goreči g. Polde bi se bil rad predstavil novim ovčicam s prav bojevitim nagovorom, da bi se verniki prepričali na lastna ušesa, da niso dobili kakega škla-fajzarja za duhovnega pomočnika. Tako dolgo je tiščal po ovinkih v g. dekana, da ga je ta spustil kot izredpost na praznik Rešnj. Telesa na prižnico. V zahvalo za pridigar-sko dovoljenje se je ponudil gospod kaplan-gorečnik, da bo pel pri procesiji kar vse štiri evangelije in bo starejši g. predstojnik znatno razbremenjen.
Na praznik je g. Polde gromel z leče, da so šklepetale šipe in da so bili deležni njegovih naukov celo oni, kateri so čakali zunaj cerkve na procesijo. Kar kadilo se je iz govornika, ko se je napravljal za procesijo ter se je krepko odkašljeval, da bi bil tudi pri evangelijih pri polnem ter krepkem glasu.
Prvi "dominus vobiscum" pred prvim evangelijem je že bil tako gromovit, da je skoraj ušla mežnarju iz rok evangeljska knjiga, da so se komaj obranili pobega možje, ki so nosili nebo in je klatil organist dolgo,s taktirko po zraku, predno so se upali pevci na dan s pohlevnim "et cum "špiritu tuo".
Po odpetem evangeliju je kaplanu pogla-dila uho od več strani pritajena pohvala:
"Oh, tak gospod . . ."
In kakor pri prvem je gromelo iz kaplano-vih prs tudi pri drugem, tretjem ter zadnjem evangeliju. Moker je bil po celem telesu, a kaj to mlademu gospodu, da mu le glas ni odrekel in da je bil že koj pri prvem nastopu v moških ter ženskih očeh — en fejst gospod!
G. Polde je bil upravičeno ponosen na prvo srečanje z novimi farani. Trdno je bil
prepričan, če je že napravil s svojim glasom najboljši utis na priprosti narod, kako bo šele zadovoljen z njim umni g. dekan. Prisegel bi bil, da ga bo dekan pohvalil že kar pri obedu.
Obed je bil končan. Pila sta in trkala. G. dekan ni žugnil niti besedice zahvale, kaj šele pohvale.
Kaplan se je tolažil, da je gospod že starejši ter pozabljiv in ga bo treba zVabiti tako po stranskih potih na stezo priznanja ter za-dovolia z njegovim prvim nastopom.
Začel je hvaliti farane, kako so vsi vstra-jali pri res na dolgo potegnjeni službi božji. Pri procesiji je bil vzoren red, le pevci bi lahko glasneje odpevali, da bi se vsaj približali njegovemu glasu, če mu že niso mogli biti kos.
Po takemle plesanju krog vrele kaše je tudi stari g. dekan razumel, kaj bi kaplan rad.
Vstal je s stola, se približal k tovarišu in mu povedal na tihem v uho:
"V naši župniji razumeva latinščino vi ter jaz in nevidni Bog nad nama. Ce znata en jezik samo dva zemljana, se ni treba dreti ter kričati, kakor bi hotel prevpiti vesoljni svet."
Tako se je glasila v uho pošepetana deka-nova zahvala in pohvala za kaplanov trud, ki mu je izžel iz telesa cele hudournike potnih srag!
Razočarani g. kaplan ni odgovoril ne z bev in ne z mev.
Odmolil je, se odpravil v kaplanijo, kjer se je globoko zamislil v dekanov odgovor. Bolj ko je premetaval besede, da ljudstvo ne razume latinski in čemu je vpil sam za dva, tem bolj so se mu dozdevale upravičene ter resnične. Ko se je prespal pred večernica-mi, je že bil zavsem na dekanovi strani. Li-tanije je molil razumljivo in se ni več kregal iz razpihanega grla s svetimi imeni.
G. Polde je ostal celo življenje dober ter prijeten govornik in pevec. Kadar je čul kakega po nepotrebnem kričavega duhovnika, mu je rad zaupal na uho:
"Saj nikdo ne razume latinski . . ."
Predolge hlače.
Bilo je v goratem tirolskem zakotju, kjer kmečko ljudstvo ne pozna drugih hlač za nedelje in delavnike, kakor kratke irhaste, ki segajo do kolena. Ker se nosijo.kolena gola, morajo se bržčas umiti večkrat, kakor pa se zgodi v krajih z dolgohlačno nošo.
Bilo je zvečer pred1 gostijo, katero je.drugi dan imel obhajati Završnikov prvi hlapec s sosedovo Katro. Pravzaprav je bil hlapec, a ker je bil obenem tudi gospodarjev sorodnik, vžival je. pri hiši nek poseben ugled. Ima-joč nekaj svojega premoženja, priden in delaven, štedljiv in razumen se je lahko priženil na sosedovo posestvo. Završnikovi niso radi videli, da je Matija šel od hiše, a niso mu mogli ubraniti, ker je vendar vsak človek sebi najbližji. Sebičnost in pa zavidanje ste pač dve človeški nadlogi, ki jih najdeš 'skoraj pod vsako streho.
Matija se ni mnogo brigal za prisilno prijazne obraze hlapcev in gospodarja in za meglene in nos vihajoče ženskega osobja, katero zadnje je očitno kazalo svojo nevoljo. Naročil si je bil v bližnjem trgu, ki pa je vseeno bil tri ure oddaljen, novo obleko po dolgo-hlačnem kroju, češ, da bo tudi na deželi enkrat izjema. Mrak se je že delal in Matija je skrbelo, kaj je s krojačem in z naročeno obleko. Krojač ga vendar ob takšni priliki, kakor je ženitovanje, ne bo pustil na cedilu. Matija je sicer imel še celo novo objeko, s katero bi si bil v sili prav lahko pomagal, pa — hotel je imeti dolge hlače, kakor jih nosi gospoda. Naposled je vendar prisopihal krojaški vajenec z obleko, vtaknil napitnino v žep in se takoj vrnil, vedoč, da bo itak mnogo hodil po temi.
Ženin je hitel v svojo čumnato in oblekel novo obleko. Sukno je bilo skrajno fino in vse je .prilegalo, tja je bilo veselje, samo —
Matija je bil hlačam za cele tri prste prekratek. Ker se Matij eve noge niso dale nategniti, bi se dalo odpomoči edino tako, da bi se bili obe hlačnici torej ne samo ena — odrezali za tri prste in se zopet zarobili. A kdo naj izvrši to? Učenec je bil že bogve kje, krojač tri ure daleč — Matija je bil poštenG v škripcih.
"Cemu pa so ženske pri hiši!" si naposled namisli. "Hlačnico za tri prste odrezati in zopet zarobiti bo vendar vsaka znala!"
To rekši vzame hlače in se poda najprej h kravarici. Razloži ji svojo nadlogo in j° prosi pomoči. A ni zadel lepega vremena' Ne vol j na zarenči:
"Za božjo voljo! Tebe in tvojih hlač mi .le še ravno treba! Dela imam polne roke, P°-molzla še nisem, repo imam še oprati, nastlja-ti bo tudi treba, a noč je že skoraj tuka.i.
"Ce ne moreš, pač ne moreš!" rekel je Matija mirno in. je šel dalje. V kuhinji je našel gospodinjo in ji potožil zadrego. Tudi je prosil, ali bi mu ne hotela popraviti predolgih hlač.
"Oh, ravno danes! Vse mi gre čez glavo, večerjo nioram skuhati, da ne bo družina godrnjala, kot gospodinja moram biti povsod, vse urediti. Kako se naj vsedem in krpam
hlače? Saj sam razvidiš!"
"Vidim, vidim — pač ne moreš!" potolaži jO Matija mirno in gre dalje. Pri eni ženski je še hotel potrkati — pri stari materi, ki je kot prevžitkarica po cele dneve čepela v svoji čumnfiti in opravljala vsa ona lahka in najlažja dela, ki se lahko opravljajo sede, Tokrat je prebirala fižol.
"Mati, nekaj bi vas prosil!" začel je ženi" in povedal starki, kaj manjka hlačam, oz1' roma kaj imajo preveč.
(Dalje na 4. str.)
AMERiKANSlU SLOVENEC
Vesel Božič In srečno Novo leto
i
želi vsem vlagateljem in klijentom
MEMBER FEDERAL RESERVE SYSTEM
2201 W. Cermak Rd., Chicago
TELEFON: CANAL 1955
Banka, ki je prestala vse preizkušnje, vam nudi še vedno vso najboljšo bančno postrežbo in zanesljivost.
Naša banka je v vaši bližini in je zato pripravna in praktična za vaše bančne posle.
Vse vloge so zavarovane do $5,000.00 vsaka.
Pri nas lahko zavarujete hiše proti ognju, pohištvo, avtomobile in sploh in za vse načine zavarovanja.
Kadar rabite posvetovanja pridite k nam in se posvetujte z nami glede vaših gospodarskih zadev.
Mi vas vabimo, da začnete z vlogo pri nas.
V najem dajemo tudi varnostne shrambne predale (Safety deposit boxes) od $3.00 naprej.
Investorjem sporočamo, da prodajamo in kupuj emo vladne obveznice kakor tudi Home Owners Loan Corporation bonde, po dnevni tržni ceni.
Uradniki:
JOHN B. BRENZA, predsednik	STEVEN S. TYRAKOWSKI, podp^eds.
JOHN KROTKAS, podpredsednik	JULIUS C. BRENZA, podpreds. in blag.

Vesel Božič in srečno Novo leto 1936
prav iskreno želi vsem Slovencem po Iron Rangu
STEBLAY MOTOR SERVICE
Zastopstvo in prodajalna
DODGE in PLYMOUTH AUTOMOBILOV
ZENITH RADIJEV in AUTOMOBILSKIH PREDMETOV
502 Grant ave. Phone 499 Eveleth, Minn.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
— želi vsem —
CHEVROLET
EDINI AUTOMOBIL, KI SE PRODAJA ZA NIZKO CENO. Automobil, s katerim se varčuje pri vsem.
KOVARIEMI AVTO SALES
219 Grant ave.
Eveleth, Minn.
Srečen Božič in veselo Novo leto!
RESMAN SHOE STORE
— PRVOVRSTNA —
POPRAVLJALNICA ČEVLJEV
420 Pierce Street
Eveleth, Minnesota
Božične pozdrave
FIRST NATIONAL BANK
Eveleth, Minn.
Srečen Božič in Novo leto!
PRVOVRSTNO PECIVO
HENRICKSON'S BAKERY
Izdelovalci
DOMAČEGA KRUHA
Telefon 112
Eveleth, Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto!
JARVEY'S
ŽELEZNINA IN POHIŠTVO
ZALOGA VSAKOVRSTNEGA POHIŠTVA, BARV, VARNIŠEV in ŽELEZJA
Tel. 80
S? 111 Grant Ave.
Eveleth, Minn.
Vesele božične praznike in zadovoljno Novo leto
— želi vsem —
OTTO R. NELSON
PREMOG — PESEK in GRAMOZ 216 Grant Ave. Tel. 160 Eveleth, Minn.
VESEL BOŽIČ
želi vsem
SAM PRESS
Eveleth, -:- Minnesota
KADARKOLI SE BOTE ODLOČILI, DA BI KUPILI
uro, demante ali kakoršnokoli zlatnino,
TEDAJ PRIDITE K NAM!
PERRY JEWELRY STORE
PRODAJALNA Z ZLATNINO IN URAMI Eveleth, Minn.
Želimo vsem vesel Božič in srečno Novo leto!
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želimo vsem!
Čevljar Bucek pred sodnije.
Sodnik: "Vi ste torej čevljar Bucek?"
Bucek: "Da, da, gospod sodnik! To mi je čast biti Bucek. Pa, gospod sodnik, ne delajte se, kot bi me ne poznali. Kaj bi naj bil druzega, kakor Bucek? Bucek sem Bucek in ostanem Bucek, vedno isti, kakor SQm bil. Cemu torej to vprašanje o moji pričujočno-sti na svetu? Na mojo posvetno pričujoč-nost zanesete se pač kaj lahko; jaz sem Bucek in ostanem —--"
Sodnik: "Za božjo voljo! Ne govorite mi toliko! Odgovarjajte samo na vprašanja, ki vam jih stavim. Vi ste doma na Kranjskem — kaj ne?"
"Bucek: "Ne, nisem doma na Kranjskem; Bucek je doma le v Ljubljani!"
Sodnik: "Koliko ste stari, ali — kedaj ste rojeni?"
Bucek: "Ce sem kedaj rojen? Da, da, gospod sodnik, rojen sem, rojen. Hočete mi li kaj podariti na moj rojstni god, ker me vprašate po mojem rojstnem dnevu? Glejte, minulo sredo pred štirinajstimi dnevi sem bil ravno za leto stareji od lani. Takrat pa sem štel svojih tri in trideset let po Adam Rizeje-vem računskem navodilu."
Sodnik: "Katere vere ste?"
Bucek: "Če kaj verujem? — O, jaz sem jako lahkoveren človek in verujem vse, kar mi kdo pove."
Sodnik: "Ne — menil sem, ste li katoliške, protestantske ali kake druge vere?"
Bucek: "A tako! No, jaz sem katoličan, o čemur se lahko takoj prepričate, ako se peljete v Ljubljano ter tam vprašate, kje je Bucek vpisan v krstni knjigi."
•Sodnik: "Ste imeli že kedaj opraviti s sod-nijo in ste že bili keda kaznovani?"
Bucek: "Tega pač ne; samo dvakrat sem stal pred sodnikom. Prvikrat, ko nisem imel dela in sem skušal od solnca in vetra živeti, kar pa je baje prepovedano. Drugikrat sem pa imel s sodnijo opraviti, ker sem bil pri nekem bogatem peku, katerega sem pa prej pozabil dovoljenja vprašati, izposodil dva hleba kruha. No — in tretjikrat sem imel sodnijsko preiskavo, ker sem našel novo podkev."
Sodnik: "Bežite, bežite! Radi najdene podkve gotovo niste bili pred sodnijskim stolom. Pa po vašem celem govorjenji se mi dozde-
va, kakor bi bili nekoliko nori!"
Bucelc: "Kaj? — Jaz nor? — Kako? — Bucek da bi bil nor? — Bog me varuj tega! Toda verjemite mi, jaz zdavnaj nisem tako nor, kakor ste vi — — (tukaj nekoliko po-kašlja) —- — prej menili. Naj vam povem celo reč. Glejte, res sem bil našel novo podkev na cesti,,katero sem si seveda spravil domu. Pa, ko si jo doma bolje ogledam, zapazim, da je visel na njej — cel živ konj. To ravno pa je bilo za mene smola. Kajti zaprli so me, ker so me obdolžili tatvine, konjske tatvine."
Sodnik: "Tako,' tako! Toda prej ste rekli, da ste bili samo dvakrat pred sodnijo, ali kakor ste zdaj pripovedovali, zgodilo se je to že trikrat."
Bucek: "Da, da, gospod sodnik! Meni namreč se ne zdi vsaka reč tako važna, posebno pa tukaj ne, ker sem bil vsakikrat nedolžen. Saj pa tudi ni šteti vsako malenkost, kakor vam hočem sedaj eno povedati.
Nekoč sem prodajal v Ljubljani zijala, kar se po domače pravi, nisem imel dela. Koj me zgrabi ppljcaj in me odvede pred sodnika. Ta me vpraša, kaj sem in kaj najbolje znam. Rekel sem prav pošteno, da sem čevljar in da znam dobro podplate nabijati, na kar me še vpraša, čemu več ne delam, če mi je morda zmanjkalo podplatov. Jaz pa sem se lepo oglasil in rekel, da še imam dva podplata, katera mi je — dal Bog, namreč na vsaki nogi enega.
Nadalje vprašal me je še sodnik, če sem že kedaj potoval po tuji zemlji. Odgovoril sem, da sem vedno potoval po tuji zemlji in sicer najdalje takrat, ko sem šel iz Ljubljane tjakaj v — Kočevje. Kakor vsikdar sem imel tudi takrat prav, toda sodnik je rekel, da si brijem iz njega norce. Ko sem pa omenil, da ne znam briti in ko sem mu dokazal, da ni ne ped zemlje moje, da mi je torek vsak prah tuja zemlja, dal me je takoj zapreti — seveda celo po nedolžnem. Kaj ne, gospod sodnik?"
Sodnik: "2e vidim, da ste vi jako zrel ptiček! Le pojdite za zdaj v zapor. Kajti dokler si ne vravnam vsega gradiva, nočem se z vami pričkati."
Bucek (ki odhaja z orožnikom v zapor) : "Me jako veseli, strogi gospod sodnik! Sicer pa mi verjemite, dokler nimam perut, nisem in ne bom ptič. Raji pa še vedno ostanem, kansem, namreč — Bucek čevljar!"
Minnesota


Za olepšavo in ureditev vaših las in za trajno skravžljavo (permanent wave) za prazhike
PRIDITE K
THE FRANCES BEAUTY SHOPPE
MRS. F. ZAKRAJŠEK, lastnica 214V« Grant ave., Phone 303 Eveleth, Minn.
Obenem želimo vsem vesele in zadovoljne praznike in srečno Novo leto!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
— želi vsem —
RANGE HARDWARE & FURNITURE CO.
319 Grant avenue
Eveleth, Minnesota
Vesele božične praznike in Srečno Novo leto
— želi vsem —
EVELETH PLUMBING & HEATING CO.
407 Grant avenue	Eveleth, Minnesota
Tel. 187-W
Vesel Božič in srečno Novo leto!
GOLDEN RULE TRGOVINA
A. GOLDBERG, lastnik
ZALOGA PERILA, OBLEK IN VSAKOVRSTNIH ČEVLJEV 323 Grant avenue Tel. 115 Eveleth, Minn.
TYSSEN FLOWER SHOP
Cvetlice za vse slučaje in prilike
Telefon 244
"Izrazite se ob vseh prilikah s cvetlicami!" 419 Pierce Street	Eveleth, Minn.
Obenem vpščimo vsem vesele praznike in srečno Novo leto!
CITY GROCERY
408 Grant avenue
Eveleth, Minnesota
Popolna zaloga vse vrste
SADJA, ZELENJAVE in GROCERIJE
Se priporočamo za obilen poset za praznike. Obenem Vam želimo vesele in zadovoljne božične praznike in srečno Novo leto!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem
PANOTH GROCERY
512 Hayes Street Tel. 239 Eveleth, Minn.
SE PRIPOROČAMO VSEM V NAKLONJENOST!
ROŽIC BO KMALU TUKAJ!
THE FAIR STORE
Mi smo pripravljeni z vsemi zalogami za Božič in naše blago vas bo sigurno zadovoljilo. Naše velike izbire vas bodo razveselile in zagotavljamo vam, da vam bpdo naše cene ugajale in tudi soglašale z,vašo denarnico. Pri nas lahko kupite za manj denarja. Poskusite in ne boste obžalovali.
105-109 Grant ave. Tel 130 Eveleth, Minn.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
— želi vsem —
HELPS HARDWARE CO.
Eveleth
Minnesota
FRANK BRUDER, ST.
— SLOVENSKA MESNICA — 143 Gooding St. Phone 1748 La Salle, 111.
V naši mesnici dobite vedno prvovrstno sveže maso vseh vrst za praznike in za vse druge slučaje. SVOjI K SVOJIM!
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1936 želimo vsem našim odjemalcem in vsem našim rojakom!
m l
PREDOLGE IILAČE (Nadaljevanje s 2. str.)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO j NOVO LETO 1936
ftf želiva vsem našim odjemalcem, naše trgovine, J kakor tudi vsem našim gostom, ki zahajajo v našo gostilno in se vsem še za naprej priporočava.
»t
Jos. Perko
Slovenska trgovina
RAZNOVRSTNIH ČEVLJEV
2101 W. Cermak Rd.
Tel. CANal 25-21
Jos. J. Perko
Lastnik znane
"PERKOTOVE" GOSTILNE
2103 W. Cermak Rd.
Tel. CANal 0635
CHICAGO, ILLINOIS
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
vsem našim od jemalcem in prijateljem!
MATH KREMESEC
SLOVENSKA MESNICA in GROCERTJA 1912 W. Cermak Rd. Tel. Canal 6319 Chicago §
Slovenskim gospodinjam se priporočamo z vedno svežim mesom, kakor tudi prekajenim mesbm vseh vrst. Izvrstne doma delane kranjske klobase. Najboljša grocerija.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem Slovencem
LOWS ZEFRAN
PRVT SLOVENSKI POGREBNIZAVOD V OilICA01 1941 W. Cermak Rd. Tel. Canal 4611 Chicago
Rojakom Slovencem se priporoča v slučaju pogrebov, krstinj, svatb, itd. — Automobili vseh vrst vedno na razpolago.
Prav vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno zdravo Novo leto
želiva vsem našim odjemalcem in prijateljem!
JERIN & ŠEN1CA
SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA J8 2059 W. 23rd St. Tel. Canal 8172 Chicago, 111.
Rojakom se priporočava za obilen poset. Vse vrste sveže in prekajeno meso. Izdelujemo doma izvrstne kranjske klobase, kakor tudi okusne krvavice.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želita vsem rojakom Slovencem
DR. & MRS. JOHN ZAVERTN1K
-:- SLOVENSKI ZDRAVNIK -.-
*
1858 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem
JOHN ŽELEZNIKAR
RAZVAŽALEC PREMOGA, DRV, SELI POHIŠTVA IN VSE DRUGE PREVOZE
2045 W. 23rd St. Tel. Canal 4534 Chicago, 111.
Se priporoča rojakom ob času selitve, ali za naročila premoga,
drv in druge prevoze.
Vesel Božič in srečno Novo leto!
želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
JOHN KORENCHAN
SLOVENSKA GROCERIJA 2313 S. Lincoln St. Tel. Canal 6399 Chicago
SE PRIPOROČA SLOVENSKIM GOSPODINJAM!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1
— želi vsem —
Park View Wet Wash Laundry Co.
FR. GRILL, predsednik
1727-31 W. 21st Street,	Chicago, Illinois
Tel. Canal 7172-7173
SLOVENSKIM GOSPODINJAM SE PRIPOROČA.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
iskreno želiva vsem, vašim rojakom in rojakinjam
John Stayer in John Stare
Lastnika
PILSEN LAUNDRY CO.
1158 W. 18th Street	Chicago, Illinois
Phone Canal 8500
"Vse na noč — vse na noč!" začela je starka tarnati in sitnariti, kakor je to sploh navada starih in nadložnih ljudi. "Slabe oči imam in kolikor imam fižola na mizi, hočem prebrati. Obesi hlače v svoji sobi na duri. Mogoče ti jih popravim, a gotovo ni. Če me prehitro prime zaspanec, ni z menoj nič."
"Dobro, dobro!" si je mislil Matija in je molče odšel. "Prijaznost in potrpežljivost ne bodete izveličali naših žensk. Zadnji čas je, da si dobim drugo." To rekši se je podal k sosedu, da se z nevesto pogovorita glede gostije in ukreneta vse potrebno. —
Stara mati je pa medtem odrinila fižol po mizi, misleč si, da ji itak ne bo ušel in se je usmilila Matijevih hlač. Dela ji niso dalo mnogo in preden se je družina navečerjala, bile so že gotove.
Po končani večerji je gospodinja pomivanje posode prepustila hišni dekli in je ustregla Matijevi prošnji. Šla je v njegovo sobo,
vzela hlače in jih prikrajšala za tri prste. Zarobljene je zopet obesila na svoje mesto.
Medtem je kravarica pomalem opravila svoje delo po hlevu in ko je premišljevala, kaj bi še znala opraviti, spomnila se je na drugdanjo gostijo, na ženina in njegove hlače. Pregledala je še vse enkrat po hlevu in ko se je prepričala, da ima danes vse v redu, šla je polagoma v Matijevo sobico, vzela hlače, odrezala jih za tri prste in jih zopet zaro-bila. Zadovoljna je šla spat.
Kdo popiše presenečenje ženinovo, ko se je drugo jutro opravljal in oblekel hlače, ki so mu segale do pol meč. Kmalu je izvedel, kako so postale tako kratke.
"Tri ženske bi naj bil še naprosil, pa bi bile hlače popolnoma porezane; niti za prst bi ne bilo ostalo hlačnic!" jezil se je ženin, ki je zdaj moral v irhastih iti k poroki.
In kaj je naredil s porezanimi hlačami ? — Oblekel jih je v slabem vremenu, ko si jo nalašč še pripravil visoke čevlje.

MOHAMED IN GOSKI
Mohamed je nesel paši dve pečeni goski v dar. Iz prijaznosti ali da bi plačal davke, se ne ve.
Spotoma je Mohameda lakota premagala, pa je odtrgal vsaki goski po eno bedro in ga obral.
Ko so prinesli paši goski na mizo, so je raz-togotil paša zaradi tolikšnega nespoštovanja iti ukazal, da gredo po Mohameda.
— Pes! Kako si se mi drznil prinesti v dar goski s samo enim bedrom?
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem svojim slovenskim od jemalcem \in prijateljem!
S. D. TELSER
— URAR in ZLATAR — 2205 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
SE PRIPOROČA SLOVENCEM V NAKLONJENOST!
_Spoštovani paša, vse goske imajo samo
po eno nogo. Le poglej!
In jo pokazal z roko na dvorišče, kjer je stala cela jata gosi in dremala. Vse so stale na eni nogi, drugo so imele skritp v perju.
Paša je tlesknil z rokami. Goske so se prebudile in zbežale po obeh nogah.
—	Ali vidiš? je rekel paša.
—	Videl! je odgovoril Mohamed. Preden si vzel moji dve goski, si gotovo pozabil tleskniti z rokami.
Paša je'zazija! od začudenja.
Vesele božične praznike in srečno	W N ovo leto
UJ
želimo vsem našim odjemalcem in	m
prijateljem!	m
WENCEL'S DAIRY
- SLOVENSKA MLEKARNA -
23S0-82 Bine Island Ave., Chicago, 111.
Telefon: Monroe 3673
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem
PHILIP P. BLISS
Zastopstvo za
vse vrste zavarovalnino
175 West Jackson Boulevard
Telefon Wabash 3620
Chicago, 111.
Mi specializiramo že dolgo vrsto let poklicno v zavarovalninstvu. Posebno se priporočamo društvam, kakor trgovcem in obrtnikom ter posameznikom za zavarovalnino proti tatvini, ropu itd. Ako ne morete dobiti zadovoljive zavarovalnine in pogojev kje drugje, tedaj sporočite nam, kake vrste zavarovalnine želite in skušali Vam bomo postreči mi. t
Zavarujemo proti ognju in sprejemamo vse vrste zavarovalnine.
OB PRAZNIKIH
tako važnih, kakor so božični prazniki se spomnimo naših prijateljev in. znancev ter se jim zhvalimo za naklonjenost, ki so jo nam izkazali v preteklosti s tem, da so se obračali do nas za nakup v hiši potrebnega pohištva in v slučajih pogrebov.
OBENEM VOŠČIMO VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO
NOVO LETO 1936!
GORSICH'S
Cash Market & Grocery
M. GORSICH, lastnik
— VSE VRSTE MESO IN GROCERIJA —
1134 N. Hickory Street	Telefon 2-9551
JOLIET, ILLINOIS
NAŠE POSEBNOSTI:
NEWYORŠKO BELO AJDOVO MOKO prodajamo po ........................................6c. funt \
"CERESOTA" MOKA, 24 funtov za............$1.15
"EMERALD" OREHE, po....................18c. funt
"PEABERRY COFFEE", 3 funte za............43c
Voščim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
vesele božične praznike in srečno Novo leto!
JOHN A. RLUTH
"ROYAL BLUE STORE"
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 1107 Cora Street Tel. 2-3390 Joliet, 111.
V zalogi vedno suho in sveže meso in najboljša grocerija. — Vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto!
Vesele božične praznike ter srečno Novo leto
voščim in želim vsem odjcmalce n, prijateljem in znancem.
JOSEPH SLAPNIČAR
SLOVENSKI KAMNOSEK
VELIKA ZALOGA RAZNOVRSTNIII NAGROBNIH SPOMENIKOV
1013 N. Chicago Street
Joliet, Illinois
Prav radostne in zadovoljne božične praznike in srečno Novo leto želi vsem
Joliet Slovenic Coal Co.
A. GOLOBITSH
Vogal Jackson in Indiana Street, Joliet, 111.
Trdi in mehki premog, gasoline in vse vrste olje za avtomobile. Se priporočamo vsem Slovencem!
— PODPIRAJTE SLOVENSKO PODJETJE! —
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
COLUMBIA BAKING CO.
Poskusite naš kruh
Swan Bread — Clover Farm — Vienna and Rye
POPOLNA ZALOGA VSAKOVRSTNEGA PECIVA
Posebnost je pri nas to, da gledamo na snažnost.
1115 N. Chicago St. Tel. 20552 Joliet, Illinois
AMERICAN COAL CO.
F. W. EGGER Telefoni: 5267 — 6700
— NAJBOLJŠE VRSTE PREMOG — Že 37 let vodimo to obrt. — Se priporočamo in želimo vsem vesele božične praznike!
JOLIET, ILLINOIS
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
Anton Grdina in Sinovi i «st. grocery & market
6019 St.
TRGOVINA S POHIŠTVOM TN POGREBNI ZAVOD Clair Ave. — Podružnica: 15303 Waterloo Rd. in 1053 E. 62nd Street
CLEVELAND, OHIO
PRIDITE PO NAŠ LETOŠNJI KOLEDAR!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želim in voščim vsem mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem!
Joseph Drašler
Slovenska grocerija in mesnica
66 — 10th STREET,	Tel. No. Chicago 613 NO.x CHICAGO, ILL.
Kakor druga leta, imamo tudi letos v zalogi vse stvari, ki jih potrebujejo gospodinje za božične praznike. Vse vrste sveže meso, perutnine, suho prekajeno meso, domače klobase in vse drugo. — Slovenskim gospodinjam se priporočamo v naklonjenost in obenem se jim najlepše zahvaljuje::-.o r.z naklonjenost v preteklosti.
A. GREGORICH, lastnik
200 Ruby Street Tel. 6886 Joliet, Illinois
V zalogi vedno najboljše domače meso in domače mesene klobase. Obiščite našo prodajalno za praznike! Se priporočamo!
VESELE PRAZNIKE VSEM!
Zanesljiva potrežba z premogom v vseh slučajih.
— VSE VRSTE PREMOG —
TOM MEERS COAL CO.
508 Columbia Street -:-
Telefon 5441
Joliet, Illinois
BEi
Želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
THE UPTOWN FOOD MARKET
MR. STEVE SIMOTES
Cor. Ruby and Broadway Street, Joliet, HI.
— Sc priporočamo za obilen poset! —-