sjwStu eriškji Domovina l/P/IE R 1-HI-HOIW1E AMERICAN IN SPIRIT IN UNOtlAM ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 30, 1948 LETO L. - VOL. D V E 5 i ri |^§§fr na SPET SMRTNA OBSODBA, lje, da znaša sedaj državno po- _ 22. oktobra je okrožno sodišče v Ljubljani obsodilo na smrt z obešenjem Antona Fajdiga doma iz Vrha pri Subračah v šentviški župniji na Dolenjskem. Imenovani je zbežal z drugimi begunci leta 1945 v tujino, pa se je vrnil v decembru lanskega leta domov. Toda komunistom še ni dovolj krvi in smrti. Fajdiga so aretirali in obdolžili vojnega zločinstva. Bil je član vaških straž in domobranstva. Torej velik grešnik v očeh komunistov, proti katerim se je bojeval. Komunistično poročilo pravi, da ni pokazal nobenega kesanja nad tem, da je bil proti komunistični veri in oblasti. . DRŽAVNO POSESTVO NA KOČEVSKEM. — Na Kočev- sestvo na Kočevskem 24,000 ha zemlje. Od te je primeroma malo orne zemlje, drugo so pašniki in gozdovi. Na posestvu nameravajo sčasoma gojiti predvsem živino. Iz poročil v komunističnih listih je razvideti, da načrti za povzdigo tega posestva še niso prišli daleč. Poleg goveje živine pa hočejo gojiti tudi pre-šice, ovce, kokoši in še zajce in čebele. Torej vse kakor vsak drugi kmet. Zaenkrat poročajo, da so še zelo malo pridelali. Od samih načrtov bodo ljudje v Sloveniji vseeno lačni. DRAGATUS. — Komunistični listi z velikim veseljem pripovedujejo da je prvi zadružni dom v Beli krajini dodelan v Dragatušu. Odprli so ga 14. novembra. Tudi ob teh zadružnih skem so razlastili toliko raznih domovih 30 torej več vpili, ka-kmetij in toliko grajščinske zem-1 (Dali« m 3. «tr«nO Ogorčenje vsega katoliškega sveta radi aretacije kardinala Vatikan. — Papež Pij in vsi visoki dostojanstveniki katoliške'Cerkve 30 vznemirjeni radi aretacije kardinala Mindszent/-ja. Verujejo, da je to samo no- Poizvedovalni kotiček Anton Koritnik, D. P., Camp Spittal ah der Drau baraka 18, Kaemten, Austria, rojen 3. januarja 1918 na Brišah št. 1. občina Polhov Gradec išče svoje tri strice v Ameriki in sicer so to: Franc Kucler, rojen na Brišah Romanje na Brezje (Slovenec, ki je letos zapustil Jugoslavijo, nam piše iz Švice.) Kdor pazljivo in pravilno bere jiugoslovensike komunistične časopise (saj drugih ni), potem bo lahko že na podlagi tega ugotovil neizipodbitno dejstvo, da-živi narod v silni stiski, tako moralni kakor materijalni. V tej strašni stiski se slovenski narod zateka predvsem k molitvi. Res je, da je že prej večina slovenskega naroda rada molila, sedaj pa lahko rečemo, da res ves narod moli. Bivši ‘'naprednjaki”, ki so ee radi “pohvalili,” da gredo le redko kedaj, če sploh v cerkev, molijo sedaj prav pogosto tudi rožni venec. In dejstvo je, da se nikdar ni tako vneto in številno molil rožni venec v družinah “napredne” Ljubljane, kot se sedaj Zato tudi ni prav nič čudnega, da slovenski narod v tru-mah hodi na romanja na Brezje. Komunisti ne morejo gledati teh romanj, kajti oni dobro vedo — le zahod tega noče vedeti J- da se vera (v Boga in materij alistični komunizem izključujta. Ze zato je razumljivo, da ne morejo komunisti trpeti romanj, še najmanj pa romanj na Brezje, ker dobro vedo, da hodi slovenski narod k svoji za-ščitniei Materi božji na Brezjah prosit med drugim predvsem tudi to, da naj Junak se je vrnil domov! Komunistično preganjanje NOVI GROBOVI Cerkve na Kitajskem Danes popoldne bo dopelja-no domov za pokop truplo Sgt. Frank S. Drobnika. K večnemu počitku bo položili v vojaškem oddelku pokopališča Kalvarija. Drobnik je bil klican v armado 6. decembra 1948. Prvo tre-ningo je dobil v taborišču Bland-ing, Florida. Od tam je bil poslan v Fort Meade, Maryland. Preko morja je bil poslan 19. avg. 1944 in sic,er najprej v An glijo, potem v Francijo in končno v Nemčijo. Bil je ranjen in je dobil odlikovanje višnjevega srca. Na 26. marca 1945 je pa v vojaški akciji pri Sandhofen, Nemčija, padel za svobodo domovine. - • • Družina stanuje v Clevelandu na 917 E. 73. St. Frank je pohajal v župnijsko šolo sv. Vida in v Empire šolo. Leta 1940 je graduiral iz East Tech višje šole. Tri leta je bil u3iužben kot Rim, Italija. — Vatikanski uradi so dobili informacije, da je izvršilni odbor kitajske komunistične stranke naroči! vsem svojim uradnikom in odborom, da morajo takoj ko zasedejo posamezne dele Kitajske, uničiti vse sledi katoliške vere in cerkvene prganizacije. Enako mora jo postopati tudi z drugimi krščanskimi cerkvami. Komunistična propaganda pa mora še nadalje obljubljati polno versko svobodo pokrajinam, za katere se komunistična vojska mora še boriti. Kljub temu, da poro&la o preganjanjih Cerkve v Mandžuriji niso popolna, je vendar gotovo, da so komunistične oblasti razpustile katoliško misijo že leta 1946. da so misijonarje zaprli in poslali v koncentracijska taborišča. Nekateri misijonarji so od lakote že umrli. Dva misijonarja je kmounistlčna vojska ustrelila, škof in redovniki benediktinskega reda, ki so bili zaprti, so zadnji čas bili izpuščeni iz ječ pa so tako slabi, da so morali naravnost v bolnico. William F. BUtenc V Sredo dopoldne je preminul mali William Frank Bit-tenc, star šele dva meseca, stanujoč na 862 E. 147th St. Tukaj zapušča starše William in Stella, sestre Marleen Kay, Sherron Lee, I. Nancy Ann, Bil je član društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ. Pogreb bo v petek popoldne ob eni uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče Kalvarija pod vodstvom Mary A. Svetek. Razne drobne novice iz i Clevelanda in te okolice Zastopniki norveškega delavstva v USA. Washington. — Zastopniki strokovnih unij norveškega delavstva in bivši voditelji podtalnega odpora proti nacistični okupaciji so prišli v Združene države na daljši obisk, ki ima Gerilske borbe za neodvisnost Indonesije Batavia, Java. — Nizozemski vojaški komandant je objavil, da je vojna operacija v Indoneziji končana. Napovedal pa je, da je pričakovati, da se bodo borci za neodvisnost borili dalje v gerilskih borbah. Res je komandant indonezijske vojske že odredil gerilsko napadanje vseh nizozemskih ustanov in edinic. Po vsej južno-vzhodni Aziji so demonstracije za nezavisnost Indonezije. V varnostem svetu Zveze Nanrodov je Rusija predlagala, da se sklene, da mora Nizozemskša v 24 urah ustaviti streljanje in odstraniti čete iz Jave in vseh dežel Indonezije. Pri glasovanju sta se Velika Britanija in USA odstranili in rus- Beguncem kjerkoli— Mr. Grdina sporoča, da ima še nekaj nabožnih koledarjev in da jih pošlje komurkoli ali kjerkoli beguncem, če pošljejo svoj naslov na A. Grdina. 1053 E. 62nd Street, Cleveland, 3, Ohio. Prav tako dobe odjemalci še obojih vrst koledarje v Grdinovlh podjetjih. Vlomilca prijeli— Detektivi so prijeli v torek ponoči nekega 19 letnega fanta, ki je bil ravno pridno na delu, da vlomi v ozadje trgovine na 6626 St. Clair Ave. Detektivskemu naredniku Edwardu Sadler-ju je priznal, da je zadnje čase vlomil v kakih pet prostorov v st. clairski okolici. V kleti njegovega stanovanja so našli več stvari, ki jih je vlomilec naropal zadnje čase. Otrok se je zadušil— Ko je hotel iti William Bit-tenc, 862 E. 147. St. v sredo zjutraj na delo, je opazil, da leži njegov 2 meseca star sinko William nezavesten v svoji postelji. Hitro je poklical policijo,. ki je otroka odpeljala v Glen-ville bolnišnico, toda vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Dr. lebot v mestu— V Clevelandu se vrši zborovanje katoliških ekonomistov, i da so vse obtožbe proti kardinalu brez podlage. Ni še nikakega oficijelnega sporočila o aretaciji. Verjetno se bo poročilo zavleklo radi madžarske cenzure in vsled tega, ker Sveta Solica nima v Budimpešti nobenega svojega diplomatskega zastopnika. Vatikan namerava dbgani-zirati javne molitve za ohranitev katoliške cerkve na Madžarskem in za pravično rešitev kardina love zadeve. Hoče pri tej priliki rojena istotam. Kolikor ve g. Anton Koritnik stanujejo vsi trije v Waukegan, Illinois. Kdor bo bral to notico, ga prosimo naj strice na to opozori, nje pa prosimo, da se javijo g. Koritniku na gornji naslov čim preje. o- Madžari so zaprli vse catoliške vodilne ljudi Budapešta, Madžarska. — Komunistični notranji minister zopet vzbuditi javno mnenje vse- je izjavil, da je bilo poleg kar- ' t_X miofo nmti ITD. J :---1.. llfinAannnLt -i o o untiro n iVi ga krščanskega sveta proti ko- dinala Mindszenty-ja aretiranih munižmu in njegovem terorizmu. jn zaprtih še deset drugih viso- V Vatikanu povdarjajo, da dela komunizem taka nasilja kakršnih ni niti Hitler zagrešil \ svojem boju proti katoliški cerkvi. Boston. — Nadškof Richard J. Crushing in poslanec John F. Kennedy, demokratski kongres-man za Massachusetts sta že po. slala svoja protesta proti aretaciji kardinala Mindszepty-ja in zahtevala od državnega tajnika Marshalla, da naj pri'Zvezi Na-rodov in v imenu USA stori vse kar more, da se prepreči v3ako nasilje i krivica proti kardinalu. DAJ BRAT, DAJ BIOTA. SFOMN1 gl BIODNC1? S RADU DOLARJIH t kih dostojanstvenikov katoliške cerkve na Madžarskem. Komunisti dolže kardinala, da je bil vohun v korist tujih sit in da je celo hotel upostaviti Habsburško monarhijo. Med drugimi so bili aretirani s kardinalom njegov tajnik Andras Zakar, vojvoda Paul Esterhazy, predsednik in tajnik katoliške akcije, več univerzitetnih profesovjev in dva jezuita. Tri na dan v pondeljek smo prosili v imenu revne družine visok stol za otroka in otroško posteljico. Predno je poteklo 24 ur, je bilo na razpolago 10 posteljic in 8 stolov. Na slovenska dobra srca nikoli ne potrkamo brez uspeha. Hvala vsem! * • */ Največja zastopnost med zakonci je tam, kjer žena še po 25 letih zakona izbira in kupuje možu kravate. » • * Predsednik Truman je povedal, da je bil božiček predober do njega. Božiček? Menda je hotel reči: volivni dan 2. nov. Taft zadovoljen z uspehi v Evropi -5 Washington. — Senator Taft, ki bo še nadalje vodil republikansko politiko v senatu, je po vrnitvi iz Evrope pohvalil, da je Marshallov načrt že napravil veliko dobrega, da so komunisti čne moči v zapadni Evropi padle, da je istotako propadla ruska namera, da iztisnejo Ameri-kance iz Berlina. Hvalil je zlasti ameriškega glavnega komandanta za Nemčijo, ker da je bil zelo spreten in uspešen v svojem ravnanju z Ru3i. Letalo eksplodiralo in ubilo štiri ljudi Detroin. — Zrakoplov Naci-jenalne garde je tukaj eksplodiral in ubil tri vojake leta^ in enega oficirja nacijonalne garde. Eksplozija je nastala vsled kratkega 3tika v stroju, ko je aparat ravno prišel na tla, da bi pristal potem ko je dovršil običajno poizkusno letenje. Ker ne morejo komunisti radi zunanjega sveta direktno prepovedati romanj na Brezje, pa na drugi gtrani storijo vse, da bi ta romanja čimbolj preprečili. Tako je dobila Železniška Direkcija v Ljubljani nalog, da se ne smejo dati za romanja na razpolago nobeni va-joni, četudi bi to v konkreinem jrimeru razmere dopuščale. Še več! Železničarji morajo večkrat___po nalogu OZNE — odpeti vagone, ki so polni romarjev, 'ki so v redu plačali vozne listke i-n se pripeljali iz daljnih krajev Slovenije že blizu Ljubljane. Vagone z romarji odklopijo in odpeljejo romarje nazaj odkoder so (prišli. Ker 'pa pride mnogo romarjev iz bližnjih in daljnih kra-jciv peš na Bled, so si komunisti Zbrali drugo sredstvo: gostil-ram na Brezjah ne dajejo nobenih živil, in nobenih pijač. Da d pivu ali vinu niti ne govorimo; niti brezalkoholnih pijač in celo ne pokalice (kraherle) gostilne na Brezjah ne dobe. To je odločil Centralni komitet ko munistične stranke Slovenije z utemljitvijo, da je treba storiti vse, da se ipreprečijo romanja na Brezje, ki predstavljajo po mnenju komunistične stranke demonstracijo proti današnjemu režimu. Dejstvo je dalje, da delajo komunisti vse, da bi vero uničili. V šolskih knjigah uče otroke, da Kristus sploh ni živel. LanSko leto v jeseni so prišli "predstavniki nekih ameriških veroizpovedi” iv Jugoslavijo in so po povratku v Ameriko pisali, da vlada v Jugoslavije verska svoboda. Y resnici pa ti ljudje v Jugoslaviji nič videli niso. K o m u n i s tični spremljevalci so jih imeli za norce in govorili v komunistični družbi: “Te reveže bomo žejne prepeljali preko vode!” Če bi šli brez spremstva po slovenskih vaseh in romarskih potih, bi v nekaj urah lahko ugotovili resnično stanje in videli bi Tukaj .zapušča starše, Joseph in Angela, brata Gabrijela in sestro Elsie Zaborowski, več stricev in tet. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Zakrajškovem pogrebnem zavodu nocoj po 6 uri. Pogreb bo v petek ob 10 dopoldne v cerkev sv. Vida. častno spremstvo mu bo dala Lake Shore Po3t 273 od Ameriške legije. Naj mu bo ohranjen blag spomin in naj mirno počiva v rodni ameriški zemlji. fni inlFrejlnJi teden, ‘ko- je metodami tovarniškega dela in sevanje o predlogu USA glede tako pomagajo zboljšati produk- Indonezije, se je pa Rusija sa-cijo v norveški industriji. I ma odstranila. ■ Razne najnovejše svetom vesti BUDAPEŠTA, MADŽARSKA. — Madžarska komunistična vlada je obtoževala po radiju, da je kardinal Mindszenty zato zaprt, ker je bil “fašistični zarotnik” proti vladi in je hotel Madžarsko “potisniti v krvavo vojno in amerikansko okupacijo. profesor drURK Za obletnice smrti— V soboto 1. jan. bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete ob 10 maša za pokojna Štefana in Petra Malavašič. Za Štefana bo to ob priliki prve obletnice njegove smrti, za Petra pa ob tre- Nesrečen dan za dojenčke Včeraj so se v Clevelandu zadušili kar trije dojenčki v zibe-lih. Viljem Bitenc, 862 E. 147. St. je našel svojega 2 meseca starega otroka, že nezavestnega zjutraj, ko se je odpravljal na delo. Takoj so drveli z njim v bolnico, pa je bilo prepozno. Mr. in Mrs. Richard Farkaš, na 7000 Wakefield Ave., sta prepozno zapazila, da se je njuno 3 mesece staro dete v zibeli dušilo in zadušilo v cunjah. Zdravniki v St. John’s Hospital niso mogli otroku rešiti življenja. Poleg tega se j® zadušila 4 mesece stara Margaret Weber iz 3913 Franklin Blvd. na West side. PARIZ.____Nizozemska je končno obljubila, da bo preneha- la z vojaško akcijo v Indoneziji najkasneje do 31. decembra na Javi in tri dni kasneje na Sumatri. USA in Rusija sta zavrnil^ poročilo in odgovor nizozemske vlade kot nezadovoljivo in nezadostno. Obe sili smatrata, da bodo nizozemske vojaške akcije do-tlelj najbrže že končane. Varnostni svet Zveze Narodov se bo moral še pečati s to zadevo. * • Za Madžarsko prihaja sedaj češka s mm JI TOKAJ DOJHW. KATO n PB1 VSAKI PRILIKI SPOMNIMO na moonc* Ne odlašajte! Nabavite M BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v nagi upravi. Pošljemo tadi po pošti, če pošljete $5.28 t ameriških dolarjih. Ameriška Domovina «117 St Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. PRAGA, ČEŠKA. Zaroka— Na božični večer sta se zaročila Miss Eleanor Velic in John Kave. Miss Velic je hči Mrs. Ane Veiič iz Parma, O., Mr. Kave je pa sin Mrs. Frances Kave iz 13712 Sprecher Ave. Dan poroke še ni določen. Ob 30-dnevnici smrti— V pondeljek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Jančigar ob 30-dnevnici njene smrti. posebno ostro gonjo proti katoliški Cerkvi, češki komunisti dela- gesta obletnica— jo demonstracije po ulicah, komunistični listi prirejajo posebne gonje na duhovnike. Delavski odbori, razni posebni “katoliški sveti” pozivajo škofe naj se končno izjavijo ali so za vlado in državo ali ne in prirejajo že vnaprej zborovanja proti “izdajalski duhovščini.” Ker so take “ljudske demonstracije" vedno pripra- va, da potem vlada izvrši tako našemljeno “ljudsko voljo,” je ja- pogrebni dom gotov— sno, da češki komunisti pripravljajo nove aretacije in druge zločine proti katoliški duhovščini in cerkvenim ustanovam. • * * REND, NEV. — V Califomiji je bilo čutiti sedem precej hudih potresnih sunkov. Potres je bil zjutraj okoli osme ure. Telefonske naprave so pokvarjene ponekod popolnoma porušene. Nekaj oken je potres poškodoval. TOKIO, JAPONSKA. — Združene Države so odločile, da bodo odpoklicale svoje vojaške edinice s Koreje. Vse odpoklicane čete bodo odslej ostale na Japonskem, kjer se bo izvršil razpored vseh okupacijskih edinic. Radi popolnoma nejasne situacije na daljnem vzhodu, hoče USA imeti na Japonskem toliko vojaško moč, da lahko v vsakem slučaju prepreči vsako nasilno škodova-nje njenih interesov in motenje miru. Rusi bodo še vedno zadržali v severnem delu Koreje okoli 300 tisoč mož. PARIZ. — Varnostni svet Zveze narodov je poslal poziv Judom, da naj takoj ustavijo vojskovanje v Palestini. Poleg tega jim je naročil, da naj zapuste vse ozemlje, ki so si ga pridobili po zadnjem napadu na arabske pozicije v pokrajini Negev. Velika Bombach, predsednica Mary zatiranje vsega kvenega življenja. • Janez Poklj- :a in cer- V petek ob pol devetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojna Louis in Helen Bavec v spomin 6. obletnice njiju smrti. Britanija je vamosnnemu svetu predložila poročilo, da je vojska Israela ne samo nezakonito napadla egiptovske čete, prekršila odredbe Zveze narodov in prelomila premirje, ampak celo udrla na ozemlje egiptovske države same in prekoračila mejo za kakih 25 milj. Velika Britanija ima pogodbo z Egiptom, da mora takoj poslati vojaško pomoč, kakor hitro bi bil Egipt napaden. Pogodba je bila podpisana v letu 1936. Velika Britanija bi torej morala priti Egiptu na pomoč, če bi izraelska vojska ostala in ISeje so vsak 1. torek v mesecu v vztrajala na egiptskem teritoriju. [SDD na Recher Ave. Firma A. Grdina in Sinovi sporoča, da je sedaj njih novi pogrebni dom na 17010 Lake Shore Blvd. prenovljen ter nanovo opremljen z lepimi preprogami in zagrinjali. Družina Frank Matoh, ki prebiva v hiši, bo prostore vsakemu rada razkazala. Bilo srečno— Mrs. Johanna Korenčan iz ■ 1431 E. 51. St. naznanja, da se je zaročila njena hčerka Helen z Mr. Petrom Weiperth iz 4608 Superior Ave. Zaročila sta se 25. decembra. Nove uradnice— Podružnica št. 14 SŽZ je izvolila za pribodje leto sledeči odbor: Duhovni vodja Rev. A. L. Strukel, podpredsednica Frances Srpan, tajnica Rose UUe, 19311 Kildeer Ave. tel. KE 7582, blagajničarka Frances Stupica, zapisnikarica Frances Medved, nadzornice: Frances Globokar, Frances Grčman, Anna Marolt. ___________________________________s____________________________ ______i___________ gg) wans«« PMjWM NnVTNp (JAMES DBEEVEC, Editor) . „. I 111 W II 1 Li »m at Clair Ave. HEoduuo HU Ctorolea« A oble A M W M M Pobllthcd dolly except SoWdMH, 8»«d»r» o>d Holiday« NAROČNINA Za Zed. države 38.56 na leto; za pol leta 16.06; *a čatrt leta 33.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav 310.00 na leto. Za pol leta 36, za 8 mesece 33-50. nee ntrtMMt mm SUBSCRIPTION RATES a a t • V » ( line S • 7 • * ■ H ■ • M ■ K W N »Ml aVMM 1» W X 1» 3» M United State* «8.(0 per year; 35 for ( month«; «8 for S month«. Canada and nil other countries outside United State* IU per year. «6 for 6 month*, «8.80 for 3 month«. Entered te tecrad-cUne matter Jenaery *tb. 1806, at the Poet Otlice et Cleveland, Oblo, under the Act ot Much 3(4, 1871. •^£»88 No. 256 Thurs., Dec. 80,1948 (Monike župnl|e»Prekmurju Številka v (največ v Prijateljem Lige Katoliških Slovenskih Amejikancev (Govor prečastitega gospoda kanonika John Omana, predsednika glavnega odbora.) • “Danes je Gospodov dan,” tako so peli cerkveni zbori to jutro. Božič je dan, Jci prinaša vsaj iskro veselja v vsako človeško srce. To je dan, ki napolnjuje naša srca z ljubeznivostjo in dobrohotnostjo, s sočutjem za naše bližnje. Zato smo mislili, da je najlepše, da ravno na božični dan izrečemo najprisrčnejšo in najglobljo zahvalo tistih ljudi v begunstvu, ki so bili deležni pomoči po Ligi Katoliških Slovenskih Amerikancev v minulem letu. Mnogim je bilo pomagano, da so mogli že zapustiti begunska taborišča in so se varno ustanovili v južni ali severni Ameriki. Ti so seveda .še večinoma zelo ubogi. Ali vsaj svobodni so, ni se jim treba več bati za svoje življenje. Mnogi še v taboriščih čakajo na nadaljno našo pomoč. Oboji pošiljajo na stotine pisem, v katerih izražajo globoko hvaležnost vsem dobrotnikom Lige: prvi so hvaležni za rešitev, drugi za lajšanje bednega begunskega življenja. Kot predsednik Lige Katoliških Slovenskih Amerikancev imam prijetno dolžnost, da se zahvalim vsem, ki niste zaprli svojih ušes tem prošnjam za pomoč, vsem tem klicem ki morajo presuniti vsako usmiljeno srce, o tako hudih potrebah'in nesrečah pričajo.'Naj dobri Bog blagoslovi vse Vas dobrotnike in naj Vam tisočero poplača. Posebej želim omeniti in izreči zahvalo Odboru stoterih, društvom Slovenske Ženske Zveze glavnemu odboru in društvom KSKJster vsem drugim društvom in posame- 2. Dekanat Muraka Sobota 1. Cankova. Sv. Jožef. Duš: 2000 (300). oklepaju pomeni farane, ki žive izven župnije Ameriki). 2. Gornja Lendava. Marijino Vnebovzetje. Duš: 6550 (460). 3. Gornji Petrovci. Sv. Trojica. Duš: 720 (90). 4. Kančevci. Sv. Benedikt. Duš: 897 (—). 5. Markovci. Marijino Obiskovanje. Duš: 1308 (107). 6. Martjanci. Sv. Martin. Duš 1864 (—). 7. Sobota (Murska)... Sv. Nikolaj. Duš: 6535 (214). V Soboti je bil pred vojsko dijaški zavod "lUrtšnišče,” katerega o vodili Salezijanci. Sestre Sv. Križa so bile v bolnici in v zavodu dijakinj. 8. Pečarovci.. Sv. Sebastijan. (Pri “Sebeščani.”) Duš: 1003 (247). 9. Pertoča. Sv. Helena. Duš: 3166 ( 200). 10. Sv. Jurij. Sv. Jurij. Duš: 4680 (571). 11. Tišina. Marijno rojstvo. Duš: 3243 (400). 12. Veliki Dolenei. Sv. Nikolaj Duš: 1250 (183). Dekanat Murska Sobota šteje skupaj 32,746 duš doma in 2712 duš v inozemstvu. Kolikor jih je v Severni Ameriki (USA)), so se iz tega dekanata naselili največ v Bethlehemu (Pa.). Ta dekanat (Goričko Prekmurje) je močno pomešan ,, luteranskimi Prekmurci-Slovenci. Tudi luteranski prekmurski izseljenci so naseljeni največ v Bethlehemu, Pa. Leta 1939 je bilo torej v 17 prekmurskih katoliških župnijah (7 v dolnjelendavskem in 10 v soboškem dekanatu) 71,-000 vernikov doma in nad 6,000 vrenikov v izseljenstvu. Lu-faranov je okoli 25,000, Židov pa nekaj nad 500. Tako vidim, da je Prekmurcev doma in po svetu okoli 100,000. V rabskem delu Prekmurja (ki je ob nastanku Jugoslavi-' je po prvi svetovni vojski ostalo pod Ogrsko oziroma pripadlo k Avstriji) so še tri velike slovenske župnije in sicer: Dolnji t Muro i Lendavo je razločiti | od beloga snega. Nikša Tito-iva policija nemre prepovedati, ;ka se ne bi naše misli bar za nekaj časa ustavile pri dragi domači: ka jim voščimo vse dobro za novo leto i to naj-bole — mir pa slobodo. Voščilo i zahvala. Vsem j prekmurskim rojakom, štere dosegnejo eli ne dosegnejo ete NOVINE želem božega 1 blagoslova puno i kak najbole srečno novo leto 1949. Etakši blagoslov i sreča naj se naselijo v vsej prekmurski druži-naj i v vsakšem srci. Dužnost čutim, ka se od srca zahvalim vsem rojakom za vso naklonjenost i za vso pomoč, štero ste mi v preminočem leti ska-zali. Posebno dužnost zahvale čutim do tisti čikaščanov i tudi Clevelandčanov, ka pripomogli, ka sam dobo zu Božič istinsko amerikanski dar — avto. Vsem naj Bog obilo povrne 1 Tak mi bo omogočeno, ka v prišestnom leti obiščem i pozdravim be samo rojake v čikagi i CVevelandi, liki tudi v drugi krajaj, zna-biti celo tiste v Canadi. — Rev. J. Godina. AL PA NE KčTnas je vlak potegnil iz či-kaga, nisem nič žaloval. Še vesel sem bil, da se porničem, počasi pa sigurno, proti svojemu cilju. Nekaj mi je pa le reklo, da bi bil pametneje storil, če bi se odpeljal iz čikaga namesto proti severu, nazaj proti vzhodu, kjer stoji nekje ob velikem jezeru lepo mesto Cleveland. --------- —«--- Tam je nekaj mojih sorodnikov jaz imela krave, bi mu jih in več drugih z Menišije. Kot ipala, saj jih bo izgubil, bi prišel domov, bi mi bilo, če bi “ u“ *“ CLEVELAND Dvojčki. Za božične svetke so dobili v družini Frank Go-linar izreden dar: mama je povila dneva 23. decembra dvojčke — dva zdraviva dečka. Vsem trem: materi i sinovoma želimo zdravja, celi družini pa iskreno čestitamo-Zaročke. V Golinarovoj fa-miliji (na Arbor Ave.) so na božični den obhajali ešče dru- Sinik, Gornji Sinik in štefanovci. ,----- , Luteranske župnije v Prekmurju so sledeče: 1. Murska g° slovesnost — zaroc e ce -Sobota, 2. Dolnja Lendava, 3. Moravci, 4. Puconci, 5. Bodonci, *(e Katarine z Mr. Wa er o-6. Gornji Slaveči, 7. Križovci, 8. (Gornji) Petrovci, 9. Domanj-šovci, 10. Hodoš. Dragi Vanekl Božični svetki so minoli. V Clevelandi so bili brez snega, li zapustiti svoje domove in vse kar so imeli, samo zato ker niso mogli soglašati v politiki in gospodarstvu z nekaterimi brezsrčnimi ljudmi, ki so sedaj na vrhu. Še vedno pa so množice razseljenih oseb v Nemčiji, Avstriji in Italiji, ki hirajo v slabo zgrajenih taboriščih. Ti gledajo v našo blagoslovljeno Ameriko, ki je vse njihovo upanje. Ti še vedno žive kot nesvobodni tujci in neprestano nosijo težak občutek, da so tujini v nadlogo, da nimajo doma nikjer. Prav resno in nujno Vas vse prosim, da še nadalje podpirate Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev. Po njeni organizaciji in zastopnikih vendarle dosežemo najbolj uboge in pomagamo vsaj v najnujnejših slučajih. Pomagali jim bomo dokler ne dobe tudi to svoje strehe, svojega doma in prebivališča kjfer bodo lahjco v miru in varni. Zahvala beguncev iz ameriške cone Nemčije Naj ob koncu leta še jaz kot zastopnik Lige in dušni pastir slovenskih beguncev pošljem preko Ameriške Domovine našo najtoplejšo zahvalo v imenu naših ljudi v ameriški coni Nemčije. Tu smo slovenski begunci mnogo bolj razkropljeni kot so skupine v Italiji in Avstriji. Dolgo nismo mogli dobiti pravih zvez s svetom, dolgo smo bili zelo zapuščeni. V minulem letu se je marsikaj zboljšalo. Prihajale so pomoči v blagu in v denarju. Seveda je vsega tega bilo za naše vejike potrebe zelo malo in le nekaj tu in tam je bilo mogoče pokrivati največje rane. Ali dokaz smo imeli, da nekdo na nas misli in nam hoče pomagati. Nekaj naših ljudi je že dobilo potrdila, da so jih ameriški sponzorji sprejeli in jim preskrbeli stanovanja in zaposlitve. Ti so najsreč-njeiši. Ti z upanjem pričakujejo dan ko bodo klicani k ame-. riški komisiji, da začne postopanje o njihovi preselitvi. Nikamor drugam si ljudje tako zelo ne žele kot ravno v Združene Države. Bog povrni stotero vsem dobrotnikom, ki so se nas usmilili. Bog Vam daj svojih obilnih darov v novem letu. Bog usliši naše prošnje, da bi se v prihodnjem letu mog.i vsi naseliti k poštenemu delu in z našimi skromnimi močmi (pomagati v vseh slovenskih skupnih zadevah. Prisrčno Vas pozdravlja in srečno novo leto vošči Rev. Franc Šeškar, slovenski duhovnik in zastopnik Lige Muenchen, Nemčija. Zahvalno pismo iz britanske cone Nemčije Večji del minulega leta je imel glavno skrb za slovenske begunce v britanski toni Nemčije Rev. Ignacij Kunstelj. Midva oba sva prišla sem s slovenskimi fanti, ki so jih preselili iz Italije. Tu smo našli precej ubogih slovenskih družin, ki so jih preselili še Nemci v dobi okupacije med vojn' in ki se niso hoteli vrniti domov radi komunističnega režima pred katerim so imeli strah, nič manjši kot pred nacisti. Rev. Kustelj je med letom uspel, da je po posredovanju 'londonskega kardinala in drugih prijateljev odšel v Veliko Britanijo. kamor je odšlo na delo tudi veliko naših fantov it\ mož. tu so ostale družine, taki, ki za delo v Angliji niso bili sprejeti in pa bolni in oslabeli. Le nekaj je med njimi takih, ki imajo upanje, da se bodo mogli preseliti v Združene Države, ker imajo tam sorodnike ali druge dobrotnike. Razen tistih, ki so dobili delo v kakih zavezniških ustanovah, vsi “ LdcVclHIUll 80 Ulil urez SIlvJ}**] i m a 11 pnmr. nnlo l/or . .. i v zimsko vreme. Vse vekše vu lice so bile božično okinčane. V oknaj si vido božične okraske, navadno razsvetljene. Iz vsej hiš si čuo radio z božičnimi melodijami. Ljudi ne bilo dosta na cesti. Trgovine so bila večer odprete. Opravlala so se zadnja nakupovanja darov: tisti, šteri so prle ne mogli i tisti, šteri so se v zadnjem hipi ešče na koga spomnili, ka jemi trbej nekaj za božič darovati. Punočke so bile jako lepo obiskane. Pri Sv. Vidi je blo mogoče k -punočki samo z vstopnicami. Pri Sv. Pavli so pobožnost otvorili s proce-sijov k jaslicam. Tu i tam je bilo lepo božično petje. — Na božični den je bilo zvekšega vse mirno na vulicaj. Vsaki se je najraj držao doma. Le k najbližnomi rodi so se napravili obiski. Jaz sam na božični den bio pri Nemetyjovih. Že na prekmurskom večeri me je oča Nemety povabo: “Gospod, na božič pri nas!” Eden čas smo se vozili s trenom pod božčnim drevom. Ce je pre-friško šlo, se je prevrglo, da pa nesreče ni bilo. Mali Nemety je včasi vse “pofiksao. iDa se je štela postaviti z božičnim obedom. Z Nemety- jom sva obdelala do podrob- reca, Žemliča, Sršenove, Raj- hove i Kukovca tam -pri po- kal-om (poljske narodnosti). Naše čestitke. — Naše i cele Golinarove familije žele za novo leto so pa posebno te, ka bi novo leto prineslo dobroj materi (mamici) trdno zdrav-_____________ #- prišel v Cleveland in se jim ponudil v varstvo. Naši Meniševci bi me sprejeli z odprtimi rokami: Tonkov Lojze iz Bezuljaka, Mežnarjev Lovrenc in Tone, Blažov France, pa številni drugi. Vsak bi se začudil: “Joj, Japček Grmkov, kaj je pa tebe prineslo v Ameriko?” To bi bilo prvo vprašanje, takoj zatem pa drugo, bolj važno, saj se gotovo ne motim: “Na, Japček, pij, da se boš privadil Ameriki!” Od miz bi teklo in spominjali bi se naše Menišije, ganljivo in pobožno, kakor se človek spominja dragih pokojnih. Prvi dan bi bilo vsepovsod žegnanje in ro-kospremanje, povpraševanje po novicah zdoma, o znancih in prijateljih doma. Drugi dan, ali čez nekaj dni šele bi se kdo spomnil, da bi bilo dobro, če bi prijel za kakšno delo. Pa kakšno, ki ne zna nobenega antverha. No, bi se že kaj našlo tukaj ali tam. Tako sem mislil in gledal skozi okno po pokrajini, po lepo staji. — Casarov mali (ne vem, eli je 6 ali 7 let star), rpi je po telefoni želo vesele svetke pa me ptao, če prnesem obljubljeni candy, kda pridem pogledat njihov božič. Pa sem ešče ne meo prilike. Ve bi tudi štrigovske Medjimurce mo-geo poglednoti. Znabiti k no-vomi leti: Pintariča, Kovačiča, Terstenjaka i kakpa te Grubi-čovo Juliko tudi. Ve je ona ne tak lagoja kak se včasi dela, ka jo dobro poznam iz brat-ve v Kerpeci iz leta 1909. štri-govska fara je v Clevelandi močno zastopana. Kda kakše-ga vidim, te se mi misli včasi motovilijo okoli torna Sv. Magdalene, Sv. Oremuša, Kerpe-ca, Kaleča, Robadja, Banfija. Najraj bi* se seo tam nad Stri-govov k sohi sv. Jožefa, odked se prek Gibine i šafarskoga tak lepo vidi celo Prekmurje od Lendave do Radgone i prek na Goričko. Nad Lendavov kapela Sv. Trojstva, nova polanska cerkev, nova torjanska i nova bogojanska cerkev. Razloči se marijanska, soboška i beltinska cerkev, čeren- Zelo dobro povedano prosil domov za denar. Vrnil se bom domov, kot totalna izguba. Jeziki bodo opravljali rekordno delo. Blažonova Mica si ga bo čisto izrabila, ko bo pela: “Saj sem vedela, saj sem vedeia! V Ameriko je šel na uro gledat! Ha, ha! Ravno prav je prišel domov, da bo prevzel službo vaškega črednika. Ampak če bi jih ne za- v _ ________r Rada bi jo poznala, ki ga bo še pogledala v nedeljo.. Prav zdi se mi, da ne bo hodil več tako pokonci. Joj, pa da so se morale moje besede tako hitro in do pičice izpolniti. Kaj vam nisem rekla, dekliči, da ga bodo poslali nazaj iz Amerike. Lepo vas prosim, kaj naj pa počnejo tam žnim?, ki je pregosposki za kmeta in preveč kmečki za gospoda. Kakor dolenji Malnar, ki je vsak dan v praženški obleki, pa drugega ne dela kot na hlapce in dekle vpije, da noče že noben pri njem ostati. Ampak on lahko ki ima, kaj bo pa Grmkov, ki nima tukaj nič. Za strica bo nazadnje pri hiši, le meni verjemite!” Tako v živo sem se zamislil v svojo neposrečno ekspedicijo v Kanado in Ameriko, da sem naglo okrenii glavo, da bi Bla-žonovi Mici povedal enkrat Iza vselej, da se je glede mene popolnoma vštela in zanalašč ne tam pisal domov po denar, dokler se ne bom lahko s svoj im vozil domov ins tolarji ropotal žepu. Nak, take sramote pa IllCl^y J C VLaoi VOC puunoau. ona i uciwnono ovil«.«, cciv.ii Vilma je bila “busy” — kak sovska je pa tak blizu videti, vsikdar. Človek bi joj po sve-topisemskom pravo: .“Marta Marta 1 Preveč se trudiš . ka okna lehko prečceml Zdaj je najhitrej vse belo.' Sneg pokriva vso ravnico. Samo naši ljudje žive v veliki bedi, Dočim se življenjske prilike za Nemce izboljšujejo, je življenje za naše ljudi vsak dan hujše. Poleg tega imamo opravka s takimi, ki so jih iz Italije ali od drugod prepeljali v Nemčijo, da bi od tu odšli preko morja. Mnogim se je dogodilo, da iz raznih razlogov niso mogli naprej in so po več mesecev brez vseh sredstev sedeli v tranzitnih taboriščih ki za stalnejše življenje sploh niso urejena. Ti so v najslabših razmerah. Vsak paket, ki ste ga nam poslali in vsaka najmanjša j denarna pomoč je bila z največjo hvležnostjo sprejeta, vse j je pomagalo, da so ljudje mogli vzdržati. Bog povrni Sto-: -------o------ tero in tisočero vsem bratom in sestram, ki podpirajo Ligo i Glede »tvoritve IlOVega in po njej begunce. Bog povrni samostanu uo. frančiškanov, « m « od koder nam je tajnik Lige Rev. Alojzij Madic poslal pre- i V VI PSI • diKU cej nahranega blaga, da so se begunci mogli vsai za silo | rt k 1 n K1 i rtiSA nrocifVi tsorrt noi r n ■ ■ rtf.ih/-,drtirt IaZ.. J » Z velikim zanimanjem sem, prebral uredniški članek v A. D., z dne 22. in 23. decembra pod naslovom “Judovska država — nova napredna ljubezen”. Ne enkrat, ampak večkrat sem ga prebral. Članek je odgovor na uredniške članke .v1 Enakopravnosti v počastitev nove j u-dovske države, v katerih je “E” stresla mero jeze na A.D. Odigovor v A.D. je kar preveč fin na ako duhovitost v Enakopravnosti, ampak !za čitatelja zelo poučen in ga je vredho citati; je jasen in pa jedrnat ter temelji skozi na resnici. Lahko hi ga brali Judje in Arabci, pa še predsednik Truman in sem prepričan, da bi priznali, da je popolnoma na mestu. K temu naj še pripomnim, da mi je bil enako všeč članek v A.D. z dne 21 dec. pod naslovom: “Kdo je zaveznik komunizma?” Enakih člankov bi želeli še več; morda bi se le še komu odprle oči, da bi spoznal kam svet drvi. V gotovo propast, če se pravočasno ne zbu-de in pogledajo dejstvom v oči. Tudi v Jugoslaviji niso mnogi verjeli, kako grozno je bilo na ruskem, danes vedo, da je bila to strašna resnica in so sami ukovani v jeklene verige komunizma, iz katere rešitve ni. V Ameriki tudi mnogi me verjamejo, da je res tako bilo v Rusiji in je v Jugoslaviji. Bog obvaruj, da bi enako ne skusili na svoji lastni koži tudi tukaj . . Moskvi se gre, da bo ko-I munistično vse: tudi Amerika Komunizem ne spi . . . Jože Grdina. nms. kav« **-'*t— morda sem prav, da grem raje v neznane kraje, kot bi šel k svojim v Cleveland. Nazaj zdaj^ne morem, kar bo, pa bo. Med menoj in beraško palico je čivkalo v mojem žepu 10 dolarjev. Tiste sem tiščal, da so že kar cvilili in sklenil, da bom varčeval ž njimi. Samo v skrajni sili se bom ločil od kakšnega denarja. Toliko mi mora ostati, da bo za vse drugo odnehalo, vse dru-(, ViSen strani pumi drugega kot da odložimo otvo- ja|; fjne jn bogato plačane slu •i ... Jrtil.lrt. nr At/kV O. v, m v « ;i i _J1„ prijel za kramp ih lopato. Tile Ruisi in Ukrajinci, ki so videti pripravni za taka dela, naj bodo za to. Za kakšnega polir-ja bi bil jaz pripraven, ki se razumem na številke in ki sem vajen imeti ljudi pod komando še iz armade. Ampak dobro mi bodo morali plačati, drugače se ne bomo menili. 1 Spet sem posta) boljše volje, ko sem samega sebe prepričal, da nazadnje le ne bo tako napačno, če sem se odločil za Kanado, kjey se bodo kar tepli zame in mi od ivseh strani pomi- ritev, dokler ne bo gotovo. Kadar bo vse zgotovljeno bomo že obvestili občinstvo potom časopisov, kakor tudi društva in zastopnike narodnih domov, ki so povabljeni. Pričakujemo in upamo, da bo vse gotovo tja sredi meseca januarja 1949. Sedaj pa še nekaj. Kdo bo imel čast prvi stopiti v naš iiovi Narodni Dom na dan otvoritve? Priliko ima vsak iz Clevelanda in okolice. Priglasite se pismeno na naslov tajnika: J.D.N. Doma v West Darku:. John Mismas, 13200 Crossburn Ave., Cleveland 11, O., in navedite svoj naslov in koliko ste pripravljeni daroiva-j‘ti, da boste imeli priliko pnvi | stopiti v naš Dom. Vsa pisma { morajo biti pri tajniku najka-Unje do 9. Januarja 1949. Nace) uanrvnega Dinga, ua so se oegun« mogil vsai za Slio j ----- daljna poročila slede, kakor hi- obleči. Lepo prosim pomoči še v prihodnjem letu, dokler ne , Clevelnad, O. — Zadnjič smo ' tro bo vse gotovo in pripravlje-bodo mogli begunci kam naprej. poročali, da bomo naš novi no sa otvoritev. Rev. Peter Roblek, slovenski duhovnik in zivstopnik Lige, Buchold, Nemčija. poročali, da bomo naš dom odprli 12. decembra 1948, I kot nam je bil kcmltiraktor ob- žbe. Tako sem bil vesel te odlo-čive, da sem napravil v roki figo in jo ipomolil Biažonovi Mici tje čez morje pod nos enčeš, tukajle se svedi, Micana, če se češ. Kar zelena boš, kot martinček na škalci, ko me boš videla v zlatu in srebru priti domov in bom dal tam pod lipo v nedeljo razglasiti, da bi bogat Amerikanec rad kupil Meniši-jo, če občinski • možje povedo pravo ceno. No, še par dni in na cilju bomo. Takrat se 'bo pa videlo, kako bo. Ne more biti drugače, sepi sklenil, kot da mi bo padla Kanada v naročje kot medna tepka. Taiko sem bil zadovoljen s svojo krasno in brezkrb-no bodočnostjo, da sem tisti večer drezal nekoliko večji kos salame za večerjo. Saj nebom dolgo takih stvari otepal, kmalu bom samo usta odpri bi po-, bane piške mi bodo skakale v Za oglaševalni odbor JDND,1 usta, da se jih bom komaj ote-John Mismas, tajnik, pal. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 30, 1848 ""*1 OBZOR LOKALNE VEHI Ljudska povMt po igodorinskih virih I, Tretji Kruc Šandor, ki je poti- vnedarie zavedel in pripovedo-I' Dal z vairn na smrt erizečeffa val v«aj s slabotnim stokanjem Srečno novo leto! Hvaležni usodi, ki nam je izbrala to veliko in lepo deželo kol; našo novo domovino, v kateri je človek če vedno človek in ne držaivni stroj ali kos goveda v hlevu, želimo iz srca, da bi usoda bila enako naklonjena v novem letu ali vsaj čim prej tudi našim bratom in sestram onkraj morja in vsem narodom za “železnim zastorom” ter jim prinesla resnično svobodo, kakršno uživamo mi sami. Naj bi besede “Srečno novo leto!” dobile pomen tudi zanje, kakor ga imajo za nas. Srečno novo leto torej vsem, ki danes še nimajo izgleda nan^ in Srečno novo leto tudi vsem bravcem in naročnikom. — Ured. ročeno, toda čez nekaj dni se mestna usluženec vrne, nekoliko nevoljen zaradi dvojne poti, ter očitajoče reče gospodarju: “Pravzaprav bi Vam urad moral zaračunati vodo, kakor ste uporabo zaznamovali na karti, ampak ker smo pri mestu “fair”, sem prišel še enkrat. Po Vašem bi bili dolžni mestu za 3 mesečno uporabo vode — .$326.00. — Mala bratec in sestrica, 8-letni Johnny White in JANUS GOLEČ: KRUCI pal z vago na smrt grizočega plsa, je stal ob onesveščenem plenu in ga obračal sem ter tja. Toliko se je že bil razpukšal, izključen! val vsaj pasjim ušesom na hribu, da bo odslej pobeg po pound* povsem da je bil siguren, da gre za čedno oblečenega vohuna ali begunca iz jeruzalemskega tabora. Svit plamenic je privabil iz grl vseh kosmato z a n emarjenih hlapcev glasno začudenje. Na tleh ob hrastovem deblu je ležal z obrazom navzgor, zaprtih oči in grgrajočega dihanja ne kak orjaški mustačar— mežen mladenič, ki je sfrčal pred Metna Shells iz 4213 N. Far- kratkem iz materinega nanočja. Vremensko naznanilo po telefonu Wisccnsinška telefonska družba nam sporoča, da je počen, ši s ponedeljkom, 27. decembra unedla novo vremensko službo, po kstc.i v;ak naročnik telefona v Milwaukee vsak čas lahko izve najnovejšo vremensko napoved. Ta vremenska služba bo oddajana po telefonu 24 ur na dan in jo lahko slišite ob katerikoli uri vsak čas, ako pokličete WEather 6-1212 ali na “dial” telefonih WE 6-1212. Te vremenske napovedi prihajajo direktno iz federalnega vremenskega urada v “long distance” telefonsko centralo, kjer so re-kordirane in oddajane avtomatično. Enako lahko dobite vsak t čas tudi točen čas, to je uro in ute, ako pokličete M Ar- well Ave. sta kljub svoji mladosti zelo varčna. Pred božičem sta se odpravila v “Iten cent’ store”, da si nakupita (zase, seveda) božičnih daril. Shella zagleda naenkrat nekaj lepega za Johnnyja— električno žepno svetilko. Pokliče ■Johnnyja, ki se je ogledoval božične lepote pri drugi prodajalni mizi ter mu reče: Jaz že imam nekaj zate, glej. — Johnny je z žarečimi očmi ogledoval lepo svetilko ter v srcu bojeval notranji boj, ko mu je sestrica povedala ceno 98c ter po temi j item otipavanju svojih hlačnih žepov končno odločno izjavil: “Bite too expensive, let’s look for something cheaper.” — Prišla sta končno do prodajalne mize,‘kjer se je vse lesketalo v “srebru in zlatu”. Shella si je izbrala lep prstan-ček za 18c in ko jima je prodajalka dostavila, da je “zraven tudi davek”'(there is a tax also) je Shella slovesno izjavila, da davka ne mara, temveč samo prstan. Na pojasnilo, da je davek samo 3 cente, je Shella še vedno vztrajala, kaj bo Kljub uprizrj enemu pokol ju je presunilo surovine usmiljenje da jedva godne mladosti, ki se je povzpela do tolike hrabrosti ter smelosti. Dva sta pograbila nezavestnega, drugi so svetili in šli so iz gozda ven, po grabi ter navkreber v drugo šumo, kjer je taborili pod gričem poveljnik s starešinami. Je bilo iprecej govorjenja sem ter tja. Slednjič Si je ogledal Godrja sam z vago zajetega špijona in zapovedal, naj ga preiščejo od pet do glave. “Ali gre za oznanilca bližajo-' če se pomoči ali za poslanca po pomoč?” je menil Obericruc, “nekaj bo imel gotvo pri eebi. ,Če ne bo imel ničesar v žepih, naj mu razrežejo obleko na dlrobne kose. Pisanje bo kje ušdto. Takle negodnik se ne bo klatil okrog brez pismenega po,elja ali prošnje.” Stari Godrnja je imel prav. Izrezali so iz jopiča pismo. Po prfečitunju je bil pstarani tolovaj vesel, da se je zavrtel na peti; tleskal je z rokami in go- Kruci so privlekli na rob gozda na panobek za na kol določeno žrtev. Položili so jo zavito v razrazeno obleko na tla. Jutranje solnce je naganjalo zaeatanke nočne megle iz gra-be, ko so prignali na kraj mučenja pa* konj, da bi ipomagali pri strašnem naviečenju. Trdega drena ni bilo pri roki, so pač skrbno Obtesali dn zaostrili raven ter dolg hrastov hlod, Ta bi naj mrcvaril jetnika v nepopisno groznih mukah uire, da, dneve, dokler se* ga ne bo usmilil s svojim odrešilnim poljubom angel smrti! Vse je bilo pripravljeno. Poveljnik je stopal v spremstvu bobnarjev in trobentača na panobek, odkoder so morali dobro vredi iz tabora peklensko zamišljeno početje in osveto nad že umirajočim — nedolžnim mladeničem! Tamiburji so udarili na bobne, trobentač je zapiskal v pozo! Zakopi krog jeruzalemskega svetišča so oživeli na mah. S hriba je zaori] strahoten krik in pretresel -do trepeta vse ob kraju gozda zbrane rablje. Iz utrdb so se usule najkrepkejše postave, se spustile navzdol in ne iveč kričale, da, neznansko tulile. Bobni so utihnili, trobentač je odstavil trombo. Vse je ostrmelo kakor Okamenelo, ko je predramil iz osuplosti zbrane krvnike že čisto od bli-pagin oznanjujoča krik: “Udri, pobij, go!” satanovo zale- VESTI | x SLOVE mi Ji E (Nadaljevani« a t. atraoU kor pa naredili, šele ob koncu leta morejo reči. da je v celem okraju en dom toliko dodelan, da ga morejo otvoriti. Komunistični listi povdarjajoj da so zlasti sodelovali delavci iz opekarn ne v Kanižarici. Kanižarica, kot je znano, je bila edina ciganska naselbina v Sloveniji, ki je imela nekaj stalnosti. PRAVLJICE IN MICURIN. — Nič se ne čudimo, da je to skupaj zapisano. Komunizem hoče nategniti na eno kopito pravljice in znanost. Oboje mora biti v duhu Marlesovem. V “Ljud. pr.” beremo, da izhaja sedaj precej mladinskih iger, ki uporabljajo razne pravljice. Toda to komunističnemu listu ni nič všče. Pravljični svet ne spada v realistični svet partizanstva in komunizma. Neki klečeplazen pisatelj je celo Snegulči-co popartizanil. Rešiti jo pride vitez iz Belgrada s peterokrako rdečo zvezdo. Kdo je ta vitez, to lahko uganete. Tudi komunistu se zdi to smešno in zahteva realističnih iger za mladino. Polni so slovenski komunistični listi pripovedovanja o ruskem učenjaku Mičurinu, ki da je komunistični svet prepričal, da so nauki Zapada o dednosti, ki ne gredo v sklad z naukom komunizma, čisto napačni. Cel svet 3e moti, le sovjetski znanstvenik ima prav. Tistega, ki bi sedaj rekel, da njma prav, proglase za izdajalca. Na Slovenskem se je za komunistično znanost proti zapadni zavzel sam minister prosvete Potrč. .Pravi, da bo treba vse šolske in vse znanstvene knjige sedaj popraviti v sovjetskem duhu. prav on ni veliko vedel o komunizmu. Ob 40 letnici njegove smrti slave predvsem njegov boj proti krščanstvu. Tako porab/ ljajo vsako priliko, da udarjajo proti veri. JAKAC IN OBREKOVANJE TITA. — Društvo upodabljajočih umetnikov v Ljubljani je imelo v oktobru občni zbor. Božidar Jakac kot predsednik ni pozabil dvigniti protesta proti obrekovanju k o m u h i s t i čne stranke, ki ga širi Kominforma. Torej tudi umetnost je za Tita. Ni vrag da ne bi zmagal! POBEGU OBMEJNI KOMISAR. — V Avstrijo je pribežal politični komisar obmejne jugoslovanske čete, ki brani ljudem čez mejo. Torej tudi takim se v Jugoslaviji ne dopade. Ali pa je pohujšanje, ko drugi skušajo priti čez mejo, prehudo, da tudi komisarji ne vzdrže v skušnjavi, da bi pogledali malo izza železnega zastora. Posebnih novic ta mož ni prinesel, povedal pa je, da dobe vojaki na meji za vsakega ustreljenega človeka, ki je hotel čez mejo, večjo denarno nagrado. BEGUNCI SE POLAGOMA SELIJO k avstrijskih taborišč. Zanimivo je, da ob odhodu avstrijski Nemci obžalujejo, da odhajajo dobri delavci. Torej le niso bili ti begunci nadloga zanje, kakor so poprej tako radi pisali. Težka dela so Avstrij-:em opravljali 'ravno begunci. Največ jih odhaja v Argentino. Argentinski konzul je bil doslej do slovenskih beguncev dobrohoten z vizi. Skoro vsi, ki ?o se priglasili, sq bili sprejeti, Pravijo pa, da odslej ne misli Argentina sprejemati Slovanov Baziliko »v. Petra popravljajo Rim, Italija. — Baziliko »v. Petra bodo temeljito popravili v teku leta 1949, da bo prenov- ljena za sveto leto 1950. MALI OGLASI V najem se oddajo prostori za zdravniški urad v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kjer je več let imel urad Dr. Oman. Ako kateri od naših sloveskih zdravnikov želi imeti dober prostor, naj se zglasi v uradu SND, kjer dobi pojasnila in se prostore pokaže. (257) Iz urada Slov. N. Doma na St. Clair Ave. Naznanjamo vsem onim rojakom, kateri so spremenili svoje prejšne delnice SND na članske certifikate, da pridejo v urad SND, kjer dobijo čeke (Refund Check) kot odplačilo na certifikat. John Tavčar, taj. (256) Ugoden kup Naprodaj je hiša za 2 družini, 2 sobi tudi v 3. nadstropju, v okolici 14324 St. Clair Ave. 2 garaži, vzidane pritikline. V bližini vseh komoditet. Cena je $11,500. Dajte ponudbo. Eno stanovanje je prazno. Pokličite za informacije GL 9545 ali GL 2500. Hribar Realty 14324 St. Clair Ave. (257) Pozor, gospodarji! Pri nas dobite zdaj veliko izbiro kopalnih banj, umivalnih stojal, toiletov, kuhinjskih lija- kov, pralnih čebrov, radiatorjev in cevi ter fittings. 5525 Woodland Ave. (257) MAX’S AUTO BODY Nekaj božičnih Walter Monfriedovi na 8255 N. Gray Log Lane so bili te dni pred božičem na "shopping" turneji, ko je prišel uslužbenec mestnega vodnega urada, da zmeri /vodno uporabo. Ker ni bilo nikogar doma, je pustil karto z navodilom, kako naj zmerijo vodo sami, kadar se vrnejo in potem karto pošljejo nazaj na /urad. Monfried je sičoril tako, kot mu je bilo na- DR. F. J. SCHULTZ prakticirajoči ZDRAVNIK zadnjih 40 let kronične bolezni (brez operacije) za moške in ženske Bolezni na pljučih, želodcu, koži, revmatizem, ženske nerednosti, posebno bolezni pri starejših ljudeh. Uradne ure: 9 do 11 dop.; 2 do 4 pop; 7 do 8 zv. URAD ZAPRT OB SREDAH i 1521 W. Lincoln Ave. Tel. MI 5-8672 Šef-zdravnik za SPA zavarovalnino ji je razložila, da nič, se je Shella moško odrdziaia: Pojdiva drugam, Johnny, kjer nama bodo za najine tri cente dali poleg davka še kaj drugega zraven ... — Jo-Ann Price iz 1217 W. Micbgan 'St., pa je nameravala postaviti se 'za -božič pred svojimi prijateljicami z lastnim, doma narejenim “kendi-jem”, katerega ji je pomagala napraviti mama. Delali sta mamo dolgo v noč in ko je Jo-Ann končno ostala sama, da kendi lepo razloži v škatlje za vsako Svojo prijateljico posebej, ga je sproti tudi sama -pakt, da se prej njeni krvi in potem šele njen sami!” “Hej, tovariši,” je vpil Pove-ljnik, “-polivajte dečka, z mrzlo odo, da se zave do ju-tra! Nam bo izblebetal še marsikaj zanimivega, .kako in -kaj se godi onim tamle na hribu!” Ujetnika so tresli, oblivali, cfrgnili ter -mu ulivali žganja v usta, katera so mu odklepali z nožem. Fant je bil udarjen S tako silo, da mu je morala počiti lobanja. Vsi, do raniega jutra trajajoči poskusi ©življenja so bili zastonj. Znaki življenja so se še skrivali po “pokušala”. Napolnila le lepo mladem telesu, zavest se ni ma dve škatlji in ko je prišla do tretje in četrte — kendija ni bilo več. Drugi dan sta z mamo morali hiteti v bližnjo slaščičarno, da sta kupili še dve škatlji “doma narejenega” kendija. rala vrniti. Ko so javili poveljniku, da -zajeti -begunec ne bo govoril nikdar več, je stopil sam k njemu in se prepričal, da ga ne varajo. Dal je povelje, naj pripra- Tam« in... the AMERICAN- JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OP MILWAUKEE A Program of Classical and Folk Music of Slovenia • Every Sunday Morning 11:00 to WCYT 12:00 a a *. " 1 NOON 1430 Kilocycles English and Slovene Announcements: ZA VSAKEGA NEKAJ V Ameriko so prinesli football iz Anglije že leta 1830,’ — baseball so pa začeli igrati tukaj leta 1839. * e e Vsak predsednik republike Mehike je izvoljen za 6 let. Tam nimajo nobenega podpredsednika. naj zaustavijo pobesnele izpa-dnike. K rud so pometali od sebe, kar je kateri držal v roki in resk — resk —- y najbolj zdivjanem diru po zm-rzlem snegu v šumo-------Vsak jo je urezal na svojio stran, zavedajoč se, da je pri tako srditem napadu še edini spas na lastno ipp&t! Ob priletu Miklavčtfnov na parobek je ostal /tamkaj edino le brez zavestni- Franček. Poleg njega kol, v zemljo izkopana luknja, sekire, lopate in kramp. Še za mučenje privedeni -konji so oddivjali v oči-gied z neugnano silo proti gozdu nevarnosti. Victoriosus — zmagovalec, g. župnik Martin -Stariha, poveljnik jeruzelemskega tabora, je vdil sam krdelo najboljših, ki so prihiteli brez ozira na cip-asmost, da otmejo v grozote CANKAR IN KOMINFOR- vati med komunističnem pro- MA. — V Bolgariji so uprizorili Cankarjevo dramo “Kralj na Betajnovi.” Ob tej priliki so bolgarski komunistični kritiki izjavljali, da je to mračna drama, ki nikakor ne spada v socialistični -svet, ki zahteva borbenosti, pobeg Ob tej priliki so kriti iz komunističnih bolgarskih vrst pisali, da je že Cankar poznal kulake, da pa Tito noče bojevati pravega boja proti njim, kakor mu to očita'Kominforma . . . Razume se, da so tovariši v Jugoslaviji divje jezni na te kritike, ki so se celo ob Cankarjevi drami spomnili, da je Tito obsojen radi komunističnega krivoverstva. SILVIJE KRANJČEVIČ, znani hrvaški črnogledi in pro-tikrščanski pesnik je dobil zadnjih mesecih tudi mnogo prostora v komunističnih listih, če- vlje visok kol "izven šume tik muke .obsojenega. Orjaški go-pod jeruzalemskim taborom, AP°d’ k> 3« 3e pomladila u-pravi-odkoderje dobro videti do *«* ljutost, je vzel slabo hromih prokletih tabornikov. Po v ™toi>e “ 8tekel knočanSh pripravah in izbra- »jim po grabi in navkreber stan in hram žalostne Matere nem prostoru naj pridejo ponj. Sam bo vodil strašno nabadanje na zaostren kol; na katerem se bo mladostni drznež Teodor Roosevelt, bivši predsednik Zed. držav, vojak in lovec, je bil izvoljen v postavoda-jo države New York, ko je bil star komaj 32 let. človek prespi nekako eno tretjino svojega življenja. Ko doseže starost 60 let, je vsega skupaj prespal nekako 20 let svojega življenja. Predsednik Truman bo zahteval od prihodnjega kongresa, da glasujejo v prilog Havajem in Alaski, da postaneta državi a-meriške Unije kot 49. in 50. država. Kongres, ki bo imel večino demokratov, bo najbrež Trumanu ugodil. KTveu mt cnouoh Vitamin«? p4 » ym * M«mM. rnOmt* oi +*r- ».tari« y*»~* božje--------- Pred oltarjem Bogorodice je klečala mali Vida in sklepala krčevito roke v molitvi k Oni, ki edina iprav -razume zem-ljske žalostne matere. -Stopili so iv cerkev z Obremenjenim poveJjmikom na čelu. Župnik se je* preril trdih korakov skozi zbrane proti ol-i tar ju in odložil na stopnice ne! ne več sopečega — mrtvega tikomunističnimi Slovani pa menda presega celo pojme mnogih v severni Ameriki. Mnogi begunci še vedno upajo, da pridejo v Zedinjene države. Morda. Toda doslej je bila Amerika zelo počasna. Tudi njene zahteve, da mora imeti vsak zagotovljeno delo in gtanovanje, so velike. Koroški begunci in oni iz Štajerske bodo še posebno dolgo čakali radi tega, ker hoče Amerika najprej spraviti čez lužo begunce iz svoje cone. ŽUPNIJO PLIBERK oddali Nemcu. Kakšen veter vleče n* Koroškem proti Slovencem se vidi iz tegale: Za župnijo Pliberk, ki leži v slovenskem ozemlju je prosil Slovenec Srienc, pa so mu rekli, da drži z Osvobodilno fronto, in dali župnijo Nemcu. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. RE-NU A UTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. ttr.Mi.. Welding. . POZNUE JOHN J. 1______ GLenville 3830 983 East 152nd »m« NAZNANILO 1» 4<*«” I mm nmsy. b «• » OmM+t OkoOd) M-htpi. — krni ■ «4« mladca — Olpcislan je bil v I mesečni noči po odpomoč k j staremu očetu, a »o ga vrnili j mata. i’— ubitega! Mesto polnoči in rešitve — smrt! » l*Ml* JiOliiKrln IX I -0----— — William Howard Taft je bil edini, ki je zavzemal obe I najvišji mesti v Zed. državah;1 bil je namreč predsednik Zed.' držav, in bil je tudi predsednik j naj višjega sodišča. Ajdovo Moko in Suhe Gobe imamo zopet v zalogi. Na številna povpraševanja sporočamo, da smo zopet sprejeli: PRISTNE IMPORTIRANE SUHE GOBE. Cena: Četrt funta $1.00, Pol f. $1.85. Funt $3.50. AJDOVA MOKA, najfinejša bela. Cena 20e funt, 50 f. $9.50,100 f $18.50. OREHI, izluščeni. Cena: Pol f. 60c, Funt $1.15, 5 f. $5.50. • ŠPANSKI ŽEFRAN, pristen, ki daje juhi lepo barvo, fin duh in najbolji ukus. Cena šk. 50c. Lorberjeve jagode, šk, 50c; Lorber ‘ Muškoplet 50c; čili listje 25c; Muškoplet 50c; čili powder 50c; Poper (zmlet) 40c; Poper (celi) 40c; Cimet (celi) 35c; Majerou plevce 40c; Kimeij 50c; Ginger (celi) 25c; Pristna dišeča Vanilija, 4 stroki 50c; ostra Paprika za gulaš 50c. PLANINSKE ROŽE Slavno, splošno znano zdravilo za želodec, ledvice, jetra in mehur. Urejuje in čisti kri ter daje telesu nove moči in energijo. Cena: 1 šk. $1.50, 3 šk. $4.40, 6 šk. $8.60, 12 šk. $16.75. Kamelice, Tavžentrože, Preslica, Lapuh, Lipovo cvetje. Žajbelj, Encjau korenine. Planinski mah, Bezgovo cvetje, Meta. Sladki koren, AjbiŠ listje, Lučnik, Vinska Ruta, žoitilo. Arnika rože. Cena posameznih teh ze- lišč, rož in korenin je 60c paket. Veliki družinski paket $1.50 komad. Knajpovi pripravljeni mešani čaji: Naročite po številkah, namreč: št. i> za želodec; št. 2, zoper prehlad; št. 4, za ledvice; ŠL 5, za mehur; št. 7, za pljuča; št. 9, za prša; št. 13, za čiščenje; in utrjevanje krvi; Št. 14, zoper ipake. Cei ! srčne napake. Cena šk. 1.25. Naročilom pridenite primerni znesek ; za poštnino: 5c funt od 300 do 600 milj; 10c funt od 600 do 1000 milj; 12c funt v vse kraje nad 1000 milj od Fontane, oz. Los Angeles-a; ?4c funt v vse kraje v Canadi. Če bo od poštnine preostalo, bomo poslali več blaga, obratno manj. V vse kraje v USA., pošljemo tbdi po povzetju (COD), v Can^do pa to m mogoče, zato se tja pošiljaj« ročila. to ni ijo le p red plačna na- "Ruby” dobi mleko'. — Tri mesece stari Roma je eden izmed maloštevilnih mladih slonov, ki so bili rojeni v ujetništvu — v rimskem tivolskem vrtu. Roma dobi po en galon mleka in malo paradiinikovega soka vsake tri ure. \ STEVE MOHORKO CO. Ceres, at Nuevo Fontana, California AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 30, 1948 ko bo, kakor jaz hočem, ker sem jaz gospodar!" “Saj nihče ne trdi, da niste; hočem le pomagati, da bi toliko ne trpeli, ne vi, ne mi."' “Kaj češ ti reva pomagati. Molči in delaj, če hočeš; če nočeš, si pomagaj, kakor sam veš.” Ko mu je fant .skušal še oporekati, je plani) Poljanec nadenj s cepinom. Nič ni pomagalo fantudrugega kot: molči in Vid je je bilo na Kre3inju. Mladina je delaj — ali pojdi od riše! pa -obračal voz, ni se hotel dol- ? novimi nastopi razgibavala ko ustavljati; kajti konja sta j vas.5 Vendar to je bilo le za bila vroča, ne smeta stati na j večerno in nedeljsko razvedrilo, hladnem vetru. Vidu sta le bolj j Delavnik je ostal, kakor je bil, pri srcu konja nego Julka. Lah- trd, neizprosen in ni poznal no-ko noč, na svidenje! Fanta sta benega oddiha. Vse mora de-sedla zopet na koleselj, zavriska- lati, lenuhov Kresinje ne trpi; la in šli so narazen. , so ljudem v spotiko, da, celo v Polagoma so speli nazaj v str- pohujšanje, mino. Ko 30 prišli domov, je iz-i Poljančevi trije — Poljanec, ročil Vid voz in konje Jernaču.j Jernač in Vid — gozdarijo v go-nato sta z žcletom krenila k Juri!zdu teden za tednom. To so šaju. Po vasi je bilo slišati za-]strahotne strmine od kresinjs-tegle klice, od krčme se je vleklo kih ograd prav dol do Podstrm-nckaj postav, ki jih v temi nista ca in Hojč blizu Blač. Na takem mogla razločiti. Ko sta prišla svetu podiraj jelovino in jo v krčmo, sta se brž znašla, žele vlači pošev na pot, od tu prek klancev na Kresinje. Ko se ti je pokimal z glavo in rekel: — “Prepozna sva!” Da, prišla sta prepozno, ali pa tudi ne, kakor se vzame. • V krčmi je bilo vse razdejano, mize in stoli prekucnjeni, vino polito, med črepinjami celo krvavi sledovi, ženske so jokale nad tolikim razdejanjem, Jur-šajka se je pa z očitkom obrnila proti želetu in Vidu: “Oh, zakaj sta šla zdoma!” Da, zakaj sta šla zdoma, mar bi bila ostala doma! Zdaj morata poslušati očitke. Bila je zopet bitka, a take še nikoli. Zdražbarji so si danes hladili svojo jezo, a so jo nazadnje skupili, Anžonov in Strmljanov sta se komaj izvlekla iz hiše. “Prav je,” je rekel žele, a Vidu pojasnil zunaj: “Vidiš, to je tisto, kar me je spravilo na izlet. Hotel sem preskusiti te ljudi in jih pusiti same, da vi- les doma nekoliko uleži, ga zopet naloži na voz in odpelji po strmini navzdol na žago v Pod-strmec ali na železnico v Blače. Ni to nespametno? — Nič ni nespametno; če je bilo starim prav, mora biti tudi mladim. Saj nihče nič ne reče. Jernač in Vid vlačita vsak z enim parom volov (s konji bi bilo tu nemogoče), oče hodi zadaj s cepinom ter odriva krije, da kateri ne^| ;. zdrkne nizdol. Ni lahka stvar, pošev prečkati strmino in to u-re in ure, dneve in dneve. Pod noč je vse ubito, ljudje in živina. Ne oče ne Jernač se nič ne razburjata, ker sta prepričana, da mora pač tako biti; Vid pa venomer nekaj godrnja. “Toliko trpljenja po nepotrebnem !” reče. “Zakaj po nepotrebnem?” hlastne oče. irer.. tii.se Jahto folk..... Prišla je fiova pomlad. Vso zimo so Poljančevi gozdarji goz-darili v gozdu, zdaj bodo orali. Komaj je dobro skopnel sneg, jo je mahnil učitelj žele v Račje zaradi vodovoda. Tiste vloge so se morda že uležale vsaj po eni strani in zdaj bi bilo dobro jih malo navrtati. Da bi pa šolarji ne zgubili dveh dni pouka, sta se domenila z Vidom, da on malo popazi na učiteljev razred, ker učiteljica ne zmore vseh štirih oddelkov sama. A Vid tudi ni mogel izgubiti dveh dni nujnega poljskega dela; razen tega ni maral, da bi ljudje brusili jezike, češ kaj se reva vzilju-je za učitelja. Zato je to reč napravil tako, da niso trpeli ne delo, ne pouk, ne jeziki. Zjuraj je odpeljal voz gnoja I proti Gorenjim leham. Pred šolo je konje ustavil ter stopil v razred. Bil je golorok, v škornjih in z zavihanimi rokavi. Otroci so se muzali, češ kaj jim hoče ta gnoj ar? Toda gnoj ar je potrkal z bičevnikom ob tla ter malo zarobantil, šolarji so takoj vstali in Vid se je odkril. Potem jim je dal šobko nalogo. Deklicam tretjega oddelka je za- I stavil tale vprašanja: Katera hiša-na Kresi nju ima naj lepše ro- I že na oknih? Katera hiša na Kre-sinju ima najlepše svinjake? Koliko svinj imate, koliko perutnine? Kdo molze krave in koliko namolze na dan? Dečkom pa tale: Kateri hlev na Kresinju ti je najbolj všeč? Kakšnega bi I hotel imeti ti, ko boš velik? Koliko glav živine imate in kakšno živino? — četrtemu oddelku je I napisal na tablo: Katere njive orjete danes? Kaj boste sejali, kaj sadili? Kakšne žgance si jedel davi? Povej, koliko je bilo truda od semenskega zrna do žgancev na mizi? (Dalje prihodnjič) -AND THE WORST IS VET TO COM* -in najhujše šele pride •j/WESE