Leto LXX* št* tSt L|sU|ttMf 9CGŠM 3» W&W9ttnttk 1)97 / Otfta Dff! f#— lzhaja vaak dao popaftđn«, imarti o«ttje ta prmaUke — Imena do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vm * Din 2.00, od 100 do S0O mrt A Din 8, *aCJl tnaamtl petit vrsta Din «.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narode velja mesećno v Jugoslaviji Din 12*—, ss Inoscmstvo Din 35.—. Rokoplsl se ne vraCajo. 1 (7KEDN1ATVO Đi UPBAVNlftTVO LJUBLJANA. KiMflJeva alta Mev. 6 Telefon: 81-22. 31-2S. 81-24, 81-25 ta 81-26 Podrntniee: MARIBOR Strossmaverjeva Sb — NOVO 1CESTO, Ljubljanska c.f telefon ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stro8smayerjeva ulica 1, telefon St, 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna branllnica v Ljubljani St. 10.351 Grozote ]apoasfco-kita]ske vojne: Nova pritožba Kitajske na Društvo narodov Samo meseca oktobra so Japonci porušili dvafset kltajskih mest in z bombardiranjem pobili na desettisoče neborcev, iensk in otrok ter potopili na stotine ribiSkib bark Ženeva, 3. novembra, r. Kftajeki poslanik t I.ernu in direktor gtalnejra urada kitaj-«ke delegacije pri Društvu narodov HocT caj >e K^tavii prlavnemu tajništvu D'U?tva narolov noto svoje vlađ«\ v katari i»Do>ro-Ča. da so Jnponci po zadnji kitaje^i noti. ki je bila sftoročena 13. oktobra, še nadalje bombardirali oezašfiieria kita.^ka mesta io civilno prebivaletvo. potopili kitajske ri/bi-£ke Karke. pri čemer je bilo u bi tih na <*e-BPttteoče nel>ort*ev. Nota podrobno na .-ais take prrrtere in našteva ^0 mest, ki so j!h Japonci epremenili v razvaline in upropa- stili vee prebivalstvo. Kitaj^ka ribiška organizacija je obvestila kitajeko vlado, da je bilo 13. oktobra ob kvant unski ob&li potopljenih nad 200 ribifckib bark. pri čemer je bilo librtih nad 500 ribifcev, le 300 se jih je resilo. Istejra dne so ja i tonski mornarji na otoku Tonautau potopili 30 ribiških bark. Nota navaja dalje še druge podrobnosti o japonskih srrozodejstvib m zahteva, na) T>ru5tvo narodov v emislu ioločb evojesra pakta nudi Kitajski primer-no oporo in za&Čito. New York, 3. novembra r. Ravnatelj li- sta >NiSi-Ni51< šingoro TakajSi, kl je na propajrindnem potovanju in namerava po Ameriki prepotovati tuđi Evropo, je podal o priliki svojega bivanja v New Torku naslednjo izjavo: Sedanji japonsko-kitajski konflikt se kaj lahko pretvori v novo svetovno vojno. Će se bođo boji med Japonsko in Kitajsko še kaj fiasa nadaljevali, je prepričan, da se bodo vmešali Rusi. Toda Japonska se tuđi v tem primeru ne bo umaknila niti za ped in se bo, Će bo treba, borila tuđi proti Rusiji. Po njegovih lzjavah bo Japonska zahte-vala v primeru poraza Kitajske nasledn je: 1. Konec protijaponske politike na Kitaj-skem. 2.Razsirjenje demilitarizirane cone okrog mednarodne koncesije v Sanghaju. 3. Priznanje Mandžurije kot samostojne države. 4. Posebno pogodbo grlede trgovine in gospodarstva na severnem Kitajskem, ki naj zagotovi Japonski ve£jo svobodo in varnost za. mirno g-osrpodarsko sožitje s Kitajsko. Japonska nima sicer nikakih teritorialnih stremljenj na Kitajskem. Odmev Edenovega govora v Rimu in Berlinu V Rimu in Berlinu so skrajno ogorčeni, ker Eden ni rekel da in amen Rim, 3. novembra r. Za inji govor ancrle-Skeira zunanjeira mineri a v s pod uji zbornici je izzval v ital;j;H*kih političnih kro-£fih veliko ogorčenje. Lisri posebno otror-čeno odklanjajo E-ienovo e'ali&če, da Italija nima pravice načenjaM vpraS:vnja nem-ških kolonij. ker je p^ svetovni vojni sania dobila obtse/.no ozemlje v Evropi in izveti n^e 7.ato, ker je '»ila me 1 rnia^rovali-i. Po mrienju ita'ijnnekili kroguv E<1en nima f»rav. kor ima vsaka vlada pravico, načeti take proj 'leme in predlairnti njihovo re^itev Ta pravica je dnlo^e.ia tuđi v paktu DruMva narodov. Vr členu 19. jo predviđena ponovna prouvitev posrnlb. ki %o posialc praktično nevzdržne. Mii pa ie oni veliki in nepobitni anrument, ki daje Italiji m vsaki dnijri Iržavi pravico. 7avzeti pvoje 8+alisče do nem^kih koloninTnih rad^v Kar pa se t tirp orem!].-!. Vi Jean \Vecms'., na katori je bilo 26 oseb posatike. Posadka je bila pozvana, naj ta-koj zapusti la*ijo. kar se je tuđi zgodilo, tako da se je vseh 26 mož resilo v čolne, Še preden je letalo izvodio napad. Posadka je po sedmih urah plovbe prispela v Barcelono. Angleška križarka >Hood« se je s podadmiralom Cunninghamom podala v Barcelono da izvede preiskavo o napadu >neznanegra lotala«. dočim je angleška vlafla istoCasno vložila oster protest pri vladi generala Franca. Carlg-i-iid, 3. novembra, o. Turska vlada je že v celoti sestavila nacrt o obrambl proti gusarskim podmornicam. Vse turske teritorijalne vode so razdeljene v 20 odse-kov, kjer so posameznim poveljstvom do-deljene potrebne obrambne aile. Pripravljeni so tuđi vsi tehnični ukrepi za nad-zorstvo nad Crnim, Sredozemskim in Mar-marskim morjem do Egejskega morja. V zvezi s tem se doznava, da je vojna mornarica dala na razpolago dvajset topni-čark in već eskadril bombnikov. Darda-nele bodo ponod razsvetljene z močnimi reflektorji. Letala in vojne ladje bodo opremljeni tuđi z bombami za podvodno eksplozijo, da bi bil lov na gusarske podmornice čim uspesnejSi. Vsem trgovskim ladjam, ki potujejo skozi Oardanele, bo doloĆena smer, v kateri morajo pluti. Upor Arabcev v TransjordanijI London, 3. novmebra. g. >Exchange Te-lcgruph« poroča da^ je v Transjordaniji na-stal upor Arabcev prot: emirju Abdulahu. ki očitaju, da je od'>bri: angleški nacrt glede razdelitve Palestine. Arabski upor-niki so napadli voiasnico v Dalfurju in rezidenco anglcškega guverneria Podrobnost' Še manjkajo. Gobbels bo govorit Berlin, 3. novembra, b. V petek bo ob pnliki vec">e nacistične manifestacije v sportni palačj grovoril propaprandni mini^ter dr. Gfti'be'e. ki se bo do^aknU tuđi v«eh pc-rečib notranjepo]ititno načelom DN. Odločitev Sovjetske Rusija o ahsti-nenci pri gladovanju o nekaterih delih an-gleškejra nacrta še v-edno daje O'iboru mo-ŽTiost- da nadaljuje 6 praktičnim delom v I pojrledu odetrainitve tujib prostovoljrev iz I Spao i je. I Po debati je bilo sklenjeivo, pre iložiti parlamentarni seji naslednje predlože: 1. Predeednik odbora se poobla.-ča, da tak oj stopi v stike z obema španskima tabor.mia, da doseže njun pristauek glede osvojitve c«lotne revolucije, 2. V f>rič-i n.i-laljuje s prouče van jem po*»ta^ijenih konkretnih vpra^anj plede na j)(*amezne dele resolucijc. 7,la^ti pa naj te peča 7 vpruša-njem priorno^ti priznanja vojnih jvravic crf>ema taboroma in od pokliču prostovolj-cev, da pa ražen tega prouči tu li druJe praktične u'irepe, s pomočjo katerih bi bilo mopxx*e. Uoseči pristanek na revolucijo tu-ii s stran-i one države, ki se je do;lej vzdrževala ol srla^ovanja za c^lotuo revolucijo, tako da bi se tuđi rezultat te j>r> učitve predložil plenarni eeji odT ora z\ ne-vmtšavanje. r^e2ei popolni sporazum. V tem vpra&tnju je bila suoči losežena so^rlasnost. Pretilo? o tem. rJa M &e odposlala posebna anketna komi>i}a ta\ uETotovitev Ste vila r>rostovoljcev. oetaje ?e nadalje v velja vi. Razprava o njem se bo I raisljevala zlasti v pogledu imčiiui njo-o^ovc izvedbe, vendar S*»le ;o •'Mlrovorn vlad I v Valenciji in Salamanci. Gospodarsko priznanje generala Franca Astglija je že skleaila z njim trgovinsko pogodbo London, 3. novembra- r. Trgovinska po-gajanja med generalom Francom in An-glijo, ki so se vodila Že dalje časa, so bila, kakor poroča »Evvening- Standard«, te dni končana. Kdaj bo stopila novo sklenjena trgovinska pogodba v veljavo, še ni do-loćeno. Pogodba daje generalu Francu pravico ustanoviti v Angliji svoja trgovinska zastopstva in konzulate v angleskih lukah. Anglija pa bo ustanovila svoje konzulate v Salamanci, Cadixu in Santamlrn. Gre torej za neke vrste gospodarsko priznanje režima grenerala FVanca, kateremu bo brž-kone v kratkem sledilo tuđi politično priznanje, ker se v angleskih krogih vedno bolj nagiba jo k prepričan ^'u. da bo napo-sled vendarle postal pia i gospodar Spar-nije general Franco. Fredložitev pogodbe s Francijo Društvu narodov Seneva, 3. nov. AA. Glavnemu tajni-5tw Društva narodov so vceraj prijavili |Mkt o prijateljstvu med Francijo in Jugo-»lavijo. ki je bil v Parizu nedavno podalj-šan za pet let z izjavo, ki sta jo podpisala fi«ncoaki zunanji mintster Delboe in pred-sedntk jugorfovenske vlade dr. Stojadmo-vić. Pogodbo sta izročila glavnemu tajniku Društva narodov jugoslovenski delegat pri Društvu narodov dr. Ivo Subotić in glavni pravni svetnik franeoskega zunanje-ga ministrstva Badvenes. Hoda ielenttka nesreća v Argentini Bio de Janeiro, 3. nov. o. V bliiini Ria de Janeiro se je v pretekli noći pripetila strasna železniAka nesreća. TrMla. sta dva tovorna vlaka. 15 ljudi je bUo ubitih. 70 hudo poskodovanih. Na isti progi se je Ipredvčerajšnjim pripetila slična nesreća, U je zahtevala skoraj prav toliko člove-sUh trtor. Mednarodna konfe* renca za pobijanje terorizma £en«va, 3. nov. AA. Včeraj se je seotala tu konferenca za mednarodno pobijanje terorizma. Predseduje ji grof Carton de Vlart. Konferenca bo proučila nacrt konvencije o varnostnih ukrepih za. medna-rodno pobijanje terorizma in o ustanovitvi mednarodnega kazenskega sođišća. Nacrta je sestavil odbor, ki ga je izvolil svet Društva narodov decembra 1934 po končani razpravi o marsejskem atentatu. V jugoslovenski delegaciji so vseučiliski profesor dr. Žtfvanović, vseučiliSkl profesor dr. Stojković in predstojnik odseka za Društvo narodov v zunanjem minlstrstvu dr. Gavrilović. Sorzna poroči!a. Cnrih, 3. novembra. Baograd 10, Pariz 14.62, London 21.50, Newyork 433.25, Bru-«elj 73.3O. Mtlan 22.80, Amsterdam 230.50. Berlin 174-15, Dunaj 80^0 — 84.75, Praga 16,16, Vaiteva 81^0, BokaieSta S^S. PoCitieni oC§o\nik Umestna b riti ha fn obsođba »Dubrcnmik« je neJu\ma tega objan.nl članek, ki vsebuje oštro, ali upra\ičenn kri-Uko in obvodbo neka+enh listm: I' tem članku Čitamo med drugim: »Gotovi hrvatski listi imajo navado, da xe niti z eno bešedo ne spominjafo ne rojstnega dne kralja, ne dnev-i n«7r(x/nt*fjj rnt\x>bojenja, ne tragične smrti blagopokojnoga kralja Aiekstf/idra ali% ako kateri izmed teh itsiov to str*n. opravi to z d\'ema \~rsticBTna rned ntt'ma\'odnejiimi \*estnJ. »Hnutt.tki dnevnik«, službeno glasilo dr. 17. Mačka, iW;# hrvatskega n:tr pregledanu* nji-hnvo politično zg(xio\'inot naletimo na toliko žalostnih primero\' udanosti in hlnp-če\stva dinastiji Habsburgirvcev, da nos zuboli srce. Tuko je na primer »Dom« 2. decembra 1908. ndom 60 let niče vlafa-n'*a Franca Jožefa objirvil to-le pesem »šestdeset je godinica nnmno — fro Hrvatskom kraljufe nnm slavno — kralj naš mili Franjo Josip pnH — rijetke s!a\*e jubU larac vrli. — 5 toga eto vjerni je h Hr\*ata — \*e!foj sfm'i otvaraju \-rara, — veseleć se jubileju teme — i prejušnom Domu Hnbsburškome. — Zato kliče iz dubine grudi — Fnrn Josipu Prvom sla\'a budi!.. .« Mislimo, da bi dostojanstvo \%oditelja hrvat skega naroda ni mulo ne trpeto, niti bi se skrha! ostrin;, njegove h^rbe. rko bi bil vsaj s par toplimi besedami pozdrm'il roj-stni dan vc, pljuva pa nu brutovo roko. ki ga gladi in boza! „Do sporazuma priđe" O tako zvin^m spvr-r/.umu, r.klenjenem med dr. Mačkom in' bc<>*ra}*ko združeno opozicijo, je napisat v »I1remenu« bivši mi-nister dr. Kaludjerčić dirfjFu članek, v katerem oštro kritizira ta sporazum, končno pa pra\'i: »/>o sporazuma v mejah zakonskih možnosti priđe pre je uli kab nastopu ministra Bcchvna je bil sesfcavljen šririletni nacrt za fpnanono sanacijo in tehnično iz-boljsanje če&oslov&ških žele/nic. Ta nacrt se je vztrajno izvrševal in danes ima Češkoslovaška republika ne le ćelo vrsto novih železniSkih prog, marveč so rudi vse »tare proge modernizirali in jih usposobili za potrebe sodobnega železni^keua prometa. Tarifna politika se je prilagodila ne samo železtniđfci in državni blagajni, marveć v prvi vrati po trebam gospodarstvo. Uspeh ni izost&L ČeSkosloTa&e državne železnice uživajo dane« vsestranski ugfed in so ob-enem najboi>§i delodajalec, ki m vsestran-rico bri^a za svoje osobje, kateremu nudi materialni pololaj. od^8o^«rMi>oć napocot m odgovorni aMfai. r jfrran 2 »SCOTSH8KI 1TXROI>C ««8*. 3. nor«nbra M8T. ^ »»Vf * I PRIĐE I Vetenim pretresijive vsebinc fe romantične gobend PRIME ! PARADA SMRTI KINO SLOGA Telefon it. »7-30 V &mm ▼toptfi: Frf^fik Mftrsch, W»rn«r *axter, UMMl BarryqMpD to fcp» | Jane |**gov*, *- Ve# #ypto^^ tlsk n»Tflnfpp pKe o tav» v»likem flto>l, W flft rt^ek ne *Mft — tmp^| teHi|fc' Pivskrbit« rt ratopnfoe ▼ pN^ppMtJI! PftmferajfltrU Pi Mitu Jrtrl! Njegov španski zagovor tiodišče mu ni verJelo, da |e Imel reklama« tteo2afce 1« 4a |e naUral prostovol]ce za &pani)o Ljubljana, 8- novembra Ko je paznik pripeljal 241etneiza Gabrije-la Dolenca v eenatno dvorano, nAtn je fant padel v oči zaradi svojih bujnih, ekodranih in n^navadno friziranih las; Ako bi ga člo-vek pogledal od zada i samo v glavo, bi mi-ftlil, da je ženska, lako doLge lase s prečo po sredi ima. Upi bal i smo. kakšen poklič ima. Lahko bi bil briveki pomoćnik ali pa umetnik na umlice. Dolenc je peliovski po-močjiik. Sirer je pa to tuUi poklir, ki zahte-va n?kaj umetniskih sposobnosti. Dolenc je izmed tistih, ki nimaio stal-nega bivališča in so zaposleni samo po po-trefci. Policija nikoli ne ve natanrno. kje «> nahaiaio in s čim ee ukvarjajo, policija v* o niih le to. da <*o sumljivi, ker ho-dijo po svetu ^e 00 din v eotovlni. Pjevačice so bile oJkodovane za okrojj 10.000 din. Kranjski orožniki &o eiie^a od vlomilcav knialu prijeli. Bit je to neki Lenart Pra-protnik, ki je viom in tatvino priznal. Po-vedal je, da ie bil samo fkoniaurar Gabrijela Dolenca. Dolenc je nekei»a 'Ine pr?d 23-mareem dprožil misel. da bi bilo dobro poroci obirikati pjevačice, teuaj torej. ko jib ni doma. ker morajo ponoći 7-abavati ljudi •v hotelu. Babe i umio gotovo denar. je me-nit Oolenr. In res »ta vlomila v njih stanovanje. Praprotnik je svet i 1 i u stal na »traži. Plen Sta si razdelila. Praprotnik je dobil iz kuverte polovifo. kar ie zna^alo STiO din. Bil ie vesei. da je ime) asem t=to!akov v žepu in ni <-Ta zanimalo, ali ie Do'enc pravično razdelil vsoto ujl ,->oloviro. Dolenc si je seveda ohdr/al veT- kol bratsko polovico. kajH v kuverti je bilo 7500 din. Zn ta viom jo bil Praprotnik pred tedni obbojen na 10 meserev strožega za pora in na izffiibo Tajtuih pravic za X leta. Med tem ie policija neumorno it?kala Dolenca. Naila pa ie v Tržiru. kier ^p je pri javi 1 z napačnim imenom Oabrijel Cteterinan- Nje- ovedo-val eodnikom maiega 6enata s predeedni-kom tt.o.s. Ivanom Brelihom, da je nedol-žer. Gla\Tia priča proti njemu je bil kax-nienec PraprotnUi, ki so ga poklicali i« jetnišnice. Ta je pov^dal natacrio tako, ka-kor v preiskavi. Po vlamu je vzel Doloitf levji delež in se s kolesom odpeljal proti Ljubljani. Pri konfrontaciji eta ee Praprotnik in Dolenc ^repo pojfledala. Praprotnik je kar vzirajno trdil, da je vse re^nica, kar je pov^dal, in še ozmerjal je Dolenca. Re-kel je. £panskU zagovor. Trdil ja, da 23. marca <»ploh ni bil v Kranju, temvef se je več dni pred tem dnevoni mudil v Zagrebu pri nekem prijatelju. Ta prijatelj mu je dal 500 din na račun provizije. Poveril mu je namrac na-biranje prostovoljcev za španijo. Priznal je, da je bi! 24. niarca v Ljubljani in da je tniel v Županovi pekariji jurja, toda šio je za šalo. kajti ta jurij ie bil reklamni Tivar-iev tisočak- Takih je imel 10, pa jih je razdal svojim znancem. Enega je shranil in sra izrocil preiekovalneann sodniku. Pred-pednik je pripomnil, da đoni njegov zagovor re« precej ^pansko. Županova je pogledala reklamni Tivarjev tieožak in iijavila, da tega ali takega Dolenc ni pokazal v pekariji. Tišti tisočak. ki ga ja hotel menia-ti. je bil pravi tisočak- Senat je Dolenca spo znal za krivega in ga ofc-sorlil i\a. eno leto in 6 mesecev robije. Dolenc je stiemil zobe in pesli. Racuiuil ie z oprostitvijo, toxia za-govarjal ee \b ree prevec špan?ko. Sadna razstava v Mariboru zaključena Maribor, 2. novembra SnoČi je bila zdkijiuiena banovinska ead-na raastiiva, 70 kupčij in je bilo pro lanena pet vagonov najlep.^ga sadja, ki je bilo tuđi ra /6 ta vi je no. TuJi ce-ne eadju e^<> bile zadovol^ivc. a kar je naj-toljše, zadovoljili eo s kupci jami tako eau i7-reči vse priznanje. Isto velja tuđi za Banovinsko sadjars4co m vi-narnko šru. katere etrokovnja-ki so posvetili vee svoje si!e *n VP^ prosti ?as čim boljci orpani^.aoiji pravkar zaključene sadne razBtave in eadn&g^a ee}m*. Mani žganja, več sadnih sokov! Skofja Loka, 2. novembra V eoboto ob 10. je bil otvorjen v Skofji Loki prvi sadai sejem. Otvoritvi so prieo-stvovaJi pretietavniki oMastev, dnittev. or-gauuzacij. eaiija-rji in občdn^tvo. Sejem je olvoril g. ravnatelj Sovre. a za njim je spre-govoril kmetijgki rofvre^t g. HJivdnik, ki je sprožil za ves ^ofjelo^ki okraj Ln veo naso javnost ve<5 korietcih mi^i. I^o^ki okraj oteega 51.641 ha. Od te^a oJpade aa kultivirano zemljo ca. 17.000 h^ in od tega zopet na eadono^jiike 70o ha. Torej le 4°/t od ¥se kiritrarae zemlje od pade na eadovnjake. 6e pa upoštevamo vse ozeralje, se zniža pn¢ ćelo na 13. Ra-čunajo^, da imamo v okraju 140.000 drevee, bi odpadio na roina dreveea kakih 80.000. Ako naoi da vsako drevo 25 k^r jafcoik. je ^kofj^oaci okraj pridefeU 2,000.000 kg sad ja. ali 200 vagonov! Zelo zanimivo pa je rpra^eoje porabe cadja. Ugotovljeno |ct da «c poraM 6 mm-Senje 57 za žganjckolio, 25% r» »adne plfa-če, 6*/« za porabo doma in Ie 6% za prodajo! To je pač jasen dokaz, da inora mti naše plavio prizadevaijje, da đvi«naetm) porabo eadja na ^odo žganjetaihe. Oiko<] to *lo? Zvisajmo Ste vilo BađjarsMh podroŽBic. po-m-nožimo Stevilo modernih »upilnic. vnsroji-mo ljivdetvo v pnodalkebolfiem g*>anjc, ppe-obrazinjo duševni milje, efkrtjimo za vnov-čenjc kvaiit^toe^ia eađ^a. peev&č^ijmo vefcjo pozornost breeaitcpfeoivtiB eadnicn eokovom, poenotimo aftdni ieber in napeti i ne bodo »oetali Komaj Kfft kmetovdeev, sad}ar-«^ hnamnT V ekupaoeti fe idoC! Sadje nam bo do-nažalo več, kakor katerakoli druga kultura zemlje. Pred\beni pa: Dvignimo a.-idno trgovino in pobijajmo žganjekubo! Iz Maribora — Za primorake rojake. Akcijski odbor za pomoć primorskim rojakom je sklical za đrevi ob 20. uri v Narodni dom sesta-nek, na ka.terem bodo raspravljali o de-lovanju odbora. Vabljeni so vsi oni, ki so pripravljeni podpirali Akcijski odbor ali z njim sodelovati. — Veliki gasilski vaji v Maribora. Vso-boto in v nedeljo sta se vršili v Mariboru dve veliki gasiLski vaji, ki sta. pokazali izredne sposobnosti in požrtvovalnost mariborskih, studenAkin in delavniškin gaail-cev. ^Grorela« je Erlichova tekstilna to-varna, kjer je >eksplodirala: parni kotel. Vaja je zahtevala velik napor g^asilcev, ker je bilo treba vodo od daleč črpatL Pri sobotni vaji v omenjeni tovarni so so-delovali tu tuđi rr."*iborski resevalci. V nedeljo se je vršila gasilska vaja na glavnem itoLodvom. Kot požarni objekt je služilo železaiiSko skladišće, Obe vaji je vodil mariborski po-veljnik gasilske čete, prisostvoval p. je župni zastopnik g. Kessler, a kot kemik je bil navzoč prof. g. Modic Vaji sta pokazali veliko pripravijenost našega gasil-stva. — Otvorttev operetne scBone. Mariborska opereta bo otvorila svojo ©ezono v ao-boto. 6. t. m. s priljubljeno opereto »Pri tren mladenkah«, M že celih deset let ni bila na mariborskem odra. — Ljudska oniverza. Drevi se prj^oe ekonomski tečaj, ki ga pnreja Ljudska univerza v Maiiboru. O tečaju smo 4e ob-šumo porocali. Kot prvi predavatelj na-stopi v četrtek g. dr. A. Gosar, ki bo raspravi jal o temi: s>Gospodarstvo — usoda ali nacrt«. Predavanja se bodo vrtiht na Trg'ovski akademiji s pričetkoan ob 20. uri. — V avtobusn Je nftirlfv V Fra-kor srao ie poroftali, je mariborska, mastila obfiina zgradila na mestnem pokopaliieu veliko grobnico za vojne žrtve. Novo vo-jaJko grobnico so na dan vsefc svetnJkov slovesno blagoslovili ob navroenoeti voja-slcih predstavnikov, gasUcev in stevimega obćmstva. Mavzolej vzbuja veHko poaor-noet vs€ii obifikovalcev mariborskih poko-paUsč. Grobnica je bila okrsJtena s svežtm cvetjem. venci ln gorefiiml svefiami. — Crna, sastava * u»U'a**» gllMmVp Je Mla v ponedeljek lzobedena na hrtvakam paviljonu v Cvetticni ulicL Zastava je vatm-jafe isenedpo pos»f«ost mimotflHMh, kl so • se vprsju iral1, kaj jwinn1 ta skrivnostna smstava. Tastnik brivskaga paviljona je že neka* JMfctail #1*9 gaatAVO v znak protesta, Mm «M*tia «4 Bjjaga sjatoteva, da svoj mali p«iB>ISj podna. _ — PBBjpajsjsjsst ksasj pffRaare. Otožnikl so v VusjBjUci aretiiaji 2M«Ciiega dalavca Franca M, sjarađi nsfa|jejp> perversjnostL TJgotovljsjs© je, da je patu**** že več me-seoev msjM kravo svojsga groepodarj*. Gnusneg« pohotneža m orotniki izrocin sodldču, ki ga bo sodUo sajns^ii sodomije. — Ekaaasaski teeai, Msfiborska Ljudska univerza priredi ^konomaki tofoj, o katarem smo svojalMBO že poroMli. Prvo vratni stro-kovnjaki bo4» razpravijali o na tu ralu em go-spodaistvBj «> soBfKHltmtvu v dobi favdaliz-ma, v rssm>|u denamega gospodarstva in kapitalimiL» o teimieni revoluciji, organizaciji kapstslisma, e valutarnih problemih, kreditn«n «jstei»u. tebniki mednarodne tr-fsovine in o načrtnem gospodarstvu. Teme so tako aktaalne, da je odveč pieati o pome-nn Usja toemja- Prijave sprejema Ljikirka unjverza. Predavanja ee bodo vršila vsako eredo 0» 20. wri na Tr^ovski akademiji v sobi štev. 37. Tečaj e? bo pričel v sredo, 3. novembra. — SUrka obupaU nad iivljenjem. V ira-ribomko boinico $0 p>ripeljali 761etno Ano K- s TržaSke ceste, ki ed je v samomorilnera namenn prerezala žile na levem zapestju. Njeno stanje je bik> zelo resno, Starka je obu pa I a saradi bede in neoadravljive bol?z-ni. — Igra narave. Posretnica Silva ^nidnri^ s Temega nam je prineela \z ovojc^u aa-dovnjaka cvetoeo sli vino vejo. S^:aj v po7,ni jeseni je vee drevo v najlep^ein cvet-ju in to 76 ves iiieeec okto^er. Pac i^ra narave. __ Telefonske govorilnic-e v Mariboru. Pozornost vz-bujata v Mariboru -Ive lifni telefonski čelici, ki sta bili naŠe*TKii me*;tu že pkrajno potrebni. Kna provorilni^a y na Aleksandrovi cesti, dm^a pa T'k držnvnejra mostu na Kralja Petra tr^ru. Javne telefonske gevorilnice bodo v najkmjšem "^isii iTročene evojenm namenu. Nastop gluhonemih na Viču Vič, 3. novembra Društvo g-liihoiieTnih v Lji'bljani si ie nadelo plesmenito nalocro. da širšo javnost aeznani s svojim delovaujem. ki je P°~ vsem neznano ali pa imajo ljudje gotove predeodjke o %&m dniištvu. Kaj je doseglo društvo s svojo vztrajncsrtjo in rresebično-stjo so potoazali njegovi nastoji širom us^ še dc«novine, suj jih je bilo že 9 in to v Ljubljani, Ma-riboru, GeViu. šoštatnju. No-vestn mestu, Kranju in Maštah, deseti pa bo v nedeljo 7. t. m. v Sokolakem domu na Viču, Občinstvo je povsođ napolnilo dvorane in s tem ^kasalo svoje sočustvo-vanje z najbedmej*ijmi. Nastopi g-luhonemih so pred\Tsem kulturno prap3gsjndne^B značaja, saj imajo namon ovreči pren?ZantK»rec nasproti 1168 v letoSnvjean septembru in piav tako tip* v lanakean olrtobm. Pri celjski borzi djeda ae je od 21. do 31. oktobra na novo prijavilo 36 brezposelnili, dolo je bilo po-nirjeno za 21 oat-b ^posredovanj je bilo 16, odpotovalo je 14, odpadlo pa lohrez-posetoih. Une 1- t. m. je ostalo v evičon-d 229 broeposelrtih (165 mo*jcih in Gl žensk) nasproti 232 (170 moškili in 62 žeoslUKn) dne 20. oktobra. E>ek> dobi jo: po 1 knajač, Čevl>2ir in žofer. S feme^kih đekel, 5 kuharic, 4 shižkinje. po 2 nata-kartci in noetFed&iici t«x I sobarica. —C Unfrta Je v torek v Celju g-<3£- Fani LebiAeva, ru pošiljale legitimacije v pooenp počkođovol KINO UNION ---------------'~~-------------------------- ■------------------^. JUTU PRBMIBBA ▼ Ittmmtmh •dlikovMMsa filma MUUO§T FILM OBRAVNAVA ŽTVLJENJH PARI^KEGA DEKLBTA, KI GA PRBDTTAVLJA LtSETTE LAM1N --------------------- po gftvrt, rofcafe in pftnotti. V I^emberpi pri { novi certcvi m* dva moSk* %, netom to-leznim pre4xi0texn nnfHuUa. 26ietneg* too-vadkega pomoAttfca Htfw>Hrtt I^unpe 4obil CSge»ek ladSJe po-skod.be, Poćkodovaaci ae zđraivijo v celjski bolnici . Ravnatelj Anton WolS umri Ljubljana, 3. novembra Nedeljo za nede>lk>» ob soln^neTn vremenu, v deaju in blatu, magli in mrazu, smo ga vid Mi na nogometnom igriS&u. Skoraj je ni bilo važnejše tekme, ki bi jo zainudil in bil je ne samo najzveetej^i prijatelj nogometa, temveč tuđi med najfttarejfrimi obi-skovalei. Kako se i2 radoval. oe so zmaijali domačt in kako ga je potrlo, le so i*frubili! A tuđi v ča^ih najvecje krize in porazov naših moštev, najprej SK Ilirije in potom SK Ljubljane, ki je bil njun Član, ni nfkdar klonil. Bil ie poln vedrega optimizma in zaupal je v bodoenost na^^a notrometa, kateremu je posvetil vse svoje sile in ftvo-ia btren 1 ljenja. Poštni ravnatelj v pokoju Anton Wolf }e bil idealen sportnik. da malo takih. I?£el je iz vret SK Ilirije, kjer je več let ^odelo-val v načelstvu nogometne sekcije. Ko t^ta Ilirija in Primorje raspustila nogometni akciji in je bila ustanovljena SK LtuHia-na, je bil ravnatelj Wolf mtvi prvimi. ki m> stopili v novi klub. Pod pi ral cja je moralno in omotno, žrtvoval čas in trud in da jal iniciatjvo %a dek>. 2s pri Iliriji je biJ pred-sediilk ^tarešintskecra odtiora in isto funkcijo je opravljal tuđi pri SK Ljubljani, ki mu je prav trotovo mnogo dolžna za svoj obstoj. Njegova smrt pomeni za SK Ljub^ ljano. pa tuđi za ves naš nojrometni 9port prav hud udarec. Odlicnega pokojnika, za katerim pol«*«? roproi;^ Karolin?. žaliiieta tuđi sinova inž-Fioeo ter dr. Marjan. polože k ve^nemu po-Titku v četrtek ob 15. Pogreb bo iz hiže žalosti Komenskeea ulka 16 na pokopali-?ile k Sv. Križu. Vrlemu mažu ČaMen spo-iuin, ugledni rodbini naš? tsožalie! Viom š-kof ja I»ka, 3 novecnin«. V soboto ponoći je bflo vkamjleno v trgovino specerije Ivrana černažarfa v For-mah pri škofji Loki. Vloamlci ao sipo apod njega okna nama^aM t: Uovico, da ni tnlo ropota, ko so jo utrli. Okno je bflo tuđi zavarovano z leseniini oknicami, ki so jih vlomiici nsftTtali in »kozi nastalo odprti-no odprli. Nato 30 zlazli v trgovino in pobrali razno apeceriisrko blag-o. da ima lastnik 1500 uto, zri sliSal nihče, čeprav so bili domaći v hriši. O vio-mu so bili obveSč^ni arožmki, ki so opo-zorili tuđi ljubljansko polica jo. Iz Ljubi ja^-ne 90 poslali policijakega psa, ki je vk>-mice nekaj časa stedil, nato je pa izgn-bil sled. SPORT Razvoj smuSkega sikoka v SO letili Ljubljana, 3- novembra V eoboto bo predavai v Ljubljani znameniti naiu^ki sportai publicist C J. Lother Lz Munchna o lepotah »kovskih «portov, zla-sti pa o najbolj raz^irjenenn sportu zadnjega deset let ja, o smuvarstvu. V zvezi s tem prinažamo dane« zanimiv pregled rasvoja biuuske^d skoka v teku 50 let V dnaotplmi smu^kih skokov ni rekordov — veej ofi-c-iaijiih ne — vendar gre razvoj svojo pot in vse kaže, da se bo ¥seaK>gofaMi FISA morala udati. Nedavno je ia&Va zanimiva lista o san uskih skokin, i-z katere posneina-mo: Februar ja 1888: Edvard Lillehagen (Nor-v6bka), llusebyjeva ekakalnica 23 ra. Februar 1900: Olaf Tandbarfit (Norveška), na ckakalnici Solberg. S..") oa. Fetmiar 1^10; H. Han^en (Norveška), na skakalnid CKi-f^tad 45 m. Februar 1912: Ounnar Aiider-sen (Norveška), na skakalnici Gtistadi 47 ni- Februar 1914: A (>rmind~*» (Norveška), na 6k*!calnici Vik, »4 m. Februar 1924 Th. Stromstad (Norveška), v Chamonisu, 57.5 ni. -Januar 1920: Daprfin Charlsem (Norve-ika), na ^kakalnici v Pontresini, 63 m. Januar 1&-G: I. Snarorud (Norveška), na >»ka-kalnifi Fluberg CC m. F&bruar 1927: Sig-inund Ruud (Norveška), na đkakalnici Flu-l>ere 72 111. Marec 1930: Adolf Badrutt (Svi-ca), v Cortini d'Ampezzo, 75 m. Februar 1J)H1: Biifer Ruud (Norveška), aa ftkakalni-ei Fluberi|, 7ti.5 m. Februar 19S1: Sipmund Huui! (Norveška), v Davosu? 81-5 m. Fe-l.ruar lO'VV. Si^inmnd Ruud (Norvežka) v VillarbU, ŠO ni. Februar 1933: Rucaet (Svi-ca) v VMarsu, 87 «1. x\br^ 1933: Robert Lymbourne (Kanada), 87.5 m. Poteni ie prvic Tia&loveLa na^a Planira. V februarju 1934 je t»kočil Bircjer Ruud 92 m, v marcu 19&~> Ra-rtmond Sorensen (Norveška). 9*» m. a Poljak ^taniskrv Marusarcz 97 111. oba f\a je posekal Norvežan Roklar Anxiersen, ki je skoeil 99.5 m. Tuđi eto-metrska znamka je bila prvič dosežena in obeneiu prekoračena pri nas, saj je ^ani v marcu Avstrijee Jo^ef Brali skočil lOt m. Kakor je torej videti, j? planinka skakal-nica zasenčila vee druge po ^vetu in portala prava grobnica rekordom. — Za Luthrovo predavanje >Veevprek po ?miK*arstvu<, ki bo v soboto 6. 1. m* y frančišk. dvorani in sprsmljano z diapozi-tivi in firmi, *e dobe vetopnic^ v pred-pro-daii pri tvrdki A. Gorec pole^ nebotični-ka. Priporocamo nabavo v predprodaji, da &e izojmete smeči Pri večerni blagajni. Lu-ther predava ta teden v Avstriji. prihodnji tedfn bo v 7agrebu. v torek v Celju in v sredio v Mariboru. 11. t. m. pa prične v Berlinu ?eri)o predavan! po Nemčiji. Luther bo v svojem predavanju pojasni! in s sli-kami ponazoril fudi najnovejSo metodo smutnja ? krili, kakor |e te dui o n>ei : prad*val dunavski imiv prof. dr. l^iirnoie v Uram 1. — TftUo-tenu turnir v C^lju. V7 ru*X*~ rjo a« je vr&il v Cerju tal>!v-t4»Jji tunur, na k&tarem ao ao4ek>vali Ju^os!avi{^L (Celje), vfi>ic^>Ti & u.rania t^tiob). Hermes in Planina (Ljubljana.). V tekanovamju niodbev so se pda&iraH za finale Hermeo in Makabi, sanagtdi so Zagretočani z re-zsultatoni 3 : 0. V tekmovajiju poedinc«v sta pa pri&la v finaJe Kosmraa (Horm*l in Ker&ković ^Makabi). Zma^al je Kos. mina. V dousbhi je 22nagraJ 2sagrebški pax Blažic—Ratkovi^ — Im*mt in W*'i*»lmc-Iier sto* m pri|ayila asa HaAk. ZagrvtoćVci Haftk je ustajiovil tuđi table-teniško sekcijo, h katpri sta rri-fitc^ila tuđi ^lana ljubljanske Ilirije t°** vefikratna držaA-na reprezent.nta Lazar ta Weld^bacher. KOLEDAR Da-nes: Sreda, ^. novembra katoličani: Hut-ert, Hctfoinil. DANAŠNJE rillKEDlTVK KINO MATICA: Upor na Udji Klainore (samo ob trt.) KIJ^O IDEAL: Alahm- vrt. KINO SliKVA: l^oni Nelson- KINO UN ION: San Franrievo. Koneert Kula Jiij?okU>v. sniilor Manes: Mr. Bakarfei«, Sv. Jakoba tn? 9, < Raiiior. Milktoii^iva ct>sta 20. (?artns, Mta. {fm**€>d mitm Imamo državnu »murkarnico« in ta nam izdeluje post ne znamke. Naši filatelisti vedo najbolje, kukme so te znamke in kako se z njimi predstavljamo svetu. Če pogledamo krasne znamke drugih držav, moramo priznati, dn bi se luhko naša slavna >markarnica« malo bolj potrudila, da hi imela tuđi naša država lepše znamke To ni tuko brezpomembno, kakor mislijo menda gospodje v »markarnici«, kujti tuđi po znamkah nas sodi zunanji >;vet. Toda sodbo o naših znamkah prepuščamo filatelistom. \7as zanima nekaj drune- 0a Naše znamke imajo polug drugih še to napako, da moraš imeti vedno pri rokah gumi arabikum. c& jih hoćeš pri-lepiti na pismo. V državni »markunu* ci« menda nimni^ dovolj i' ^Ha * j tL~ n""** *.,*-■ " " -• -■ ' : da jim ga za poštne znamke tialno pri- manjku je. •' '" * % " ' Naše gleđališče drama Začetek ob 20. uri Sreda, 3. novembra: Viničarji. R**i Sreda, Cetrtek. 4. novembra: Firma. Premirrskt abonraa. Fetek 5. novembra: Zaprto. (Gk>«tovanje drame v Celju: Dr.) Sobota, 6. novembra: Voz^l. I>roslava i5 letnega pisateljskepa urtejstvovanja g. Pectje Petrovića. • Proslava SS-letnoga pisiU^liske^jja iMlej-stvovanja £O«p. Peci je PMrovlća. V soboto 6. t. m. se igra Petrovićeva vaška bur-ka »Vox*4«, ki je delo izredno zabavn« vsebme, prvić kot predstava rzven abon-mana. Ob tej priliki bo prosla\ila dm ma jubilej popularnega jugoslovanskega pisa-telja. Pred predstavo bn povoril o oeebno-sti Peoije Petroviča in njegovih delih dramaturg1 g"osp. Josip Vidmar. Zasedba v\og je pi^emierska. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 3. novembra: Evangeljnik. Red B. Cetrtek, 4. novembra: Amaconke. Red Ce- trtek. Petek, 5. novembra: Ob 15 uri: I,a Bo- h^me. Dijaška predstava. Gluboko zni- žants cene od 16 din navzdol. Drevi bo goclovai g. Jote Gosti«- v imr» tiji Evangeljnika- Mesto oboleleg^a ra\tia-telja Bctetta, bo pel vlogo justirarja En-gla grosp. Petrov&ič. Gla.\iio žensko partijo poje ga. Ribičeva, gosp. Janko — Joan^.sa, nadalje sodelujejo v većjih partijah g>?.: Peček. Kolacio. Dirigent: N. štritof. Prva dijaška predstava v operi bo v pe-teK popol'ine, na kar dijsuštvo poacbno opo-zarjamo. Izvajala ac bo Piiccinijeva znani in priljubljena opera »La Bohem^« v te znani odlični zasodbi. Muzikalno vodstvo ima Niko štr:tof. Z Zidanega mosta — Novo esperant-sko društvo. Tiuli v Zidanem mostu je mnogo zanimanja za mednarodni jezik esperanto. Pred kratkim je bil na splošno željo otvor jen začetniškl tečaj, ki je zelo dobro obiskan in kl se vrši v železničarski Soli. Na zadnjem se-stanku je bila izražena želja da s^ naj ustanovi samostojno esperantsko OruStvo in je bilo sklenjeno, da ae bo na prihod-njem »estanku, ki bo v sredo 3. novembra ob 8.30 zvećer, izvolil pripravljalni f>dbor, ki naj vodi priprave za ustanovitev nove-g^ dni^tva. Klub esperantistov iz Ljubljane, ki vodi sedaj te£aj, je obljuMl vse-stransko pomo<*. Vabimo vse. kl se zanl-rrvajo zn jozik esperanto, da se tega seslan-ka udeleže. gte». 251 s »BcpTgirsKi iTKKom ■«* »■ wwiB w». DNEVNE VESTI r~~*— Preofloova Iim»^ mftetMgft »veta <^avs^ bana***. MJOtoter *m mxlmMr no poliiJLko in nfrrnKfrno Kbn&Y)5 J* odrođjjL da se razredbo dorrtnnjl n*toi *n. fcorafei člani banskoga ganitetaeg* «veta dopodo-nje službene dolžuoat), d* AjPaovH meata pa se postavijo zaa redne Ocute po paloča-ju ntujelnik ođdoUc^ ki ffp^i&tno pAHt^Vo in narodno zđravje pri banski upraivi Anton Koei, Sef z-d ravni* OUZD v Ljubljani (ir. Ivan Za jeo, direktor Higijfffutkaga. iBavocia dr. Ivo Pire izt prađaeda& Zđr&vni£ka zbornice v Ljubljani đr. Valentin M***H, po imenovanju upravnik drtevne botoice za duševne bodeaii Ljubljana—Sttudechec dr. Franc G^rlovld, pogodbeni adraraili ob6ne drž. bolruee v Ljubljani A1. Fnroc Defoevec, sreski ssnitetni rofei«nt v O&~ Iju dr. Franjo Breznik, sreski sanitotni referent v Kajnniku dr. JiiUj Poiec, zdrav nik združene zdravstvene občine OerHlje pri Kranju dr. Joža Hohinee in ■đnMnaik združene zdravstvene abčine Dobrova pri Ljubljani dr. Prancelj Puc, za izredn* 61a ne pa avetnik Higijenskega zavoda v Ljubljani ing. Stojan GnzelJ, lakcurnar v Ljubljani ma^. pii. France lTst»pf odvet-nik v Ljubljani dr. France V*>rfiič, vse-učiliški profesor v Ljubljani (Jr. Andrej Gosar, Sef veterinarskeg-a odaeka pri banski upravi dr. I^ranc HrU>«r in fief-adrav-nik banovinakeg>a. &dravtii£6& Hft Oodjuku dr. Robert Neuhauer, HK*MZMijg~ ■SUŠIH ~*5BTinT"EHrrWH DANES POSLEDNJIC ! Veličasten zgodovineki film LORD N E ISO N Nemfiki dialog! Veliki pusto*ovski film po romanu Jack Londona UPOK NA LADJ1 ELSINORE Jean Murat Winna Winfried Danos predstava samo ob 16. uri, obe ve-čerm predstavi odpadeta vsled koncerta. ^BHU^HR B ^B ^ ^B Ka fl V> ^ BkBb ■Kju^CTVHjI M ■■ k Ba ■■ ■ ■> i ^ BUHI Danes poslednjič! Velićasten pevski film SAN FRANCISCO Jeanette Mac Donald — Clark Gable Grandiozno filmsko delo z najlepšimi pev-skimi partijami iz Travtate in Fausta, kj obenem prikazuje potresno katastrofo San Francisca v letu 1906. Film je v nemškem jeziku Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Iz državne službe. Imenovani eo *a poiiciiskeira etražnika pripravnika pri predat ojnistvu me^tne policije v Mariboru Frane ItraUiša, za policijskejra etražnika ppiprav-nilcii j>ri upravi policije v Ljubljani Janei Gorži^ in za zvaniSnioo I. skupine pri ban-6ki upravi v Ljubljani zvaničoica n. eku-pine Marija Re?nik. — Iz hanovi uske Siu&be. V viŠjo polo* žajno skupino sta pomaknjeea zdravnika zdniženih zdravstvenih obćin dr. Vinko HucJelist v BrezicaJi in dar, Arairej Jenko v Dobrunjah. — Obrestna mera za kapitaliziranje ^i-st<*g:a do u osa. Apelaeijok© sodiSće v Ljubljani je za cenitve. navedena v S 19. min. naredbe z dne 25 julija 1897. ot. 175. drž. zak.. ki se bodo vršile v letu 1938, do4oči-lo, da je kapitalizirati čisti dojioe po ob-reistni meri 4»/^. — Iz »Službenega lista«. >81iržh>eni list kr. banske uprave dravske banovine« 6t. 8S z dne 3. t. ni. objavi ja uredba« o ra^po-reditvi krajov in Sol, na katere se nanaSa-jo ^^roji. predpi*ani v prvem od^tavku ij 101 zakona o ljudskih solah. uredbo o trgovinskih otora*ih velikepra obeejra, pravilnika o strokovn-eim odboru ta poodne proizvode pri Zavodu za poepe^evanje «u-nanj-e trgovine in ol»javo o preoenovi ban-Bkei,ra sanitetine^a »veta dravske banovine. — Fr<*aJ» p0ltBl mgif^fL Is DoL Po*- goire pri N«n*ki LoiU nam ptte^o, da do» tyrap poSto zelo neredzio. Ta va? epada pod podtzd okoUA Necn*ke Loke m vaACa-Bi bi nv>mli dobiwUi potto vsak omgi dan po pUKDOoodi. Dobe jo pa le enkrnt, v x*a&K>ijtexu primeru dvt^cx~at na. tedeo. Va-ščotkz rrrt^^v^i alt mora pi«mmr»fta iz Kcnpfik« Lake v 4 km ockteijeoo vas, če nima druge poMe k^sor dnevno ćaaopisje, po zw&em crtnemju mora, aaj je treba po-*to tuđi pobiaati. Prc**mo pofitno upravo, sad poflkrtai, da ae bo do^tavljaja pošta, v Dol. Fodgaro redno. Dr. SAVNIK zapet redno ordinira — V 10 ro«*«sih 40 novih (feinJ&kih dnitb. V prvib desetih mesecih tekoćeg^, lota Je bilo ustanovljeno v naši državi 40 novih deiniSkih družb s skupno čteLniško g-iavnico 106^ milijona din Od teh Je 29 druib b novo giavmoo v znesku 43^ mili-zotnov „glavnica v zaieskn 71.8 milijonor pa odpeide na te orbstojača pođjetja, ki ao se iasprecneniLa v đeJmiđke družbe. Po vi-&ini kapitala ae dele nove delniške družbe takole: 10 družb ima glavnico po 500.000 din, 18 po 1,000.000, 2 po 1,500.000, 2 po 2,000.000, 3 po 2,500.000, 3 po 10 milijo-nov in 2 nad 10 milijanov vsaka. Od novih deinHUcih -mobilom po Jugoslaviji je prispel v pooe-deljek avefter v Zagreb CeSkoslovaćki tr-govdnski minister Neumaiin- Spretniljata ga. njegov tajnik Tauterman in glavni irrecbiik Hajek. — Zanimanje švedov za naS Jadran. V ponedeljek sta prispeia v Split dva za-stopnika arvedskega turiš tičneg^. urada Nordisk Resed Burcau, ki si hočeta ogledati ves Jadran, Švedi se nasnreć zadnja leta zelo 22inimajo za na&e kraje posebno za Primorje ki letos je bilo na našem Jadranu že precej švedskih lenu Jo/.c Pustotnik. doma rz Pogleda. Družino Jakoba Cepelnika v Elly je ^sulel hud nda-rec. Na lovu se je emrfcno poneere^il n)en 15-letni prvoroienec Jakob. Ko se J€ vra-čal z bratom domov, se mu je P° nesreći eprožila puaka in ves na loj mu je udaril v glavo. V Clevelandu so unirli Katarina Lovšin, rojena Ogrinc, etara 55 let, doma iz vaši Maršče na Doienjftkcm, M.=Tija Strar Ži$ar, rojena PetmŠek, st-ara 40 l'ega proolaSen. Okrožno ao-diSCe v Celju je uvedlo postojanje, da se prog-lasi za mrtveg-a F*ranc žehelj iz Bočne, ki je odžel leta 1903 v Ameriko, od koder se že od leta 1913 ni oglasil. — živalske kužne bolezni v dravski !]«v-novini. Po stanju z dne 25. oktobra je bila v dravski banovini svinjska kug*a na 98 dvorcih, svinjska rdečica na 49, kug-a eebulne zalegfe na 26, vranični priaad na 3, steklina na 3 in SuStavec na 1. — Udeležite se izleta v Trst đnc 13. in 14. novembra. Prijave sprelema i/Kvtna pisama M. Okom. Ljubljana, hotel Slon, telefon štev, 36-45. Vhod. ia Prešernove ulice. — Vreine. Vremenska napoved pravi, da 1k> spremenljivo oblačno, oetitalno vreni«. V'čeraj je nekoliko .ieževaio v Ljubljani, Zagrebu in Splitu. Najvifja temperatura >e znasala v Splitu 19, v Zagrebu in Beogradu 17, Parajevu 16, v Ljubljani 16.4, v Mariboru 15. v Skoplj« 14. Davi je kaz-ii ba-rotneter v Ljubljani 759^. temperatura je unašala 10JB. ka Mateivt& Pttrta-rrh* ▼ Onem vit* w/*k PoBiovign gT&3ce%& je te ma potcpiđi, 14 pe je fm HcfcaJ «M» m0am* ukradea 2000 d»i in vlotoo knjtttoo !)■*-9loe posojOnjce ▼ Gorenji veoi pri Poijft-nan. Po vtoriti )e tat l^lBU v **no tat i3a te nišo iaaNriDi _ ZaljnbliMMa «* •• riMMj C^Mfla. V vat;' Zrtij« Uit« Novela 8*Jt *a #e obe-siia včerai gntntj LeposATa P»pi< to Rade Ćonki<<. QMJ,biU atara « 1^ m |» W let. Hotehi ** •* pofo^ti, p» to fantem •tarši tMMi HMpMMorali, bdt «* p» «Ao-dila -A« tffcupoo smrt. — THJt p*ncateJ[»i»H. Davi se je prip0^-ia na glavnom katodnom nttnjAft aaireča, Jcatere irt«¥ je pwul 43 lettf pf^mik»č Lo>e DoUo&r iz Podutika. K^4 mniira njem Fftgeoov je priftel t Loto i> r>utraj je izbrobnll požar pn ▼devi Mariji Žaofcar. Zsrorelo je vee iteno, pogerela sta Sapa ter frospodaršlco po^opje. Ogenj a« je že pn-.Temal tnrfi stancrvanjeVe hi3e, ki so jo pa reš'!i \-rli rrasilci iz Etomžal. Vdova trpi ohčutno Žkodo, ker je bfla malenfcoatao »a-varovana. Kali je požar na*tal, se Se im vc. Najbrž je bH o^enj podtafenjen. — Obaojeni komuni*«. Pred sodtiKem za zaščito države v Beogradu je bila te đni končana obravnava proti Adolfu Mun-ku in tovaii&em zaradi lsomunistienega delovanja. Ototožpnci ao bfH oisojeni na kasni od 10 Jest robije do 6 meseoenr »tro-g-egra aapora. — Zfttftnipila ae Ja, feer m tanete lepe ohleke. V nedeljo zveCor se je BaatrupOa v Križevcih Katica Horvat iz vaal Mkjurec. Popila je 2 decilitra octove kierme v po-sknHnem ptamu pravi, da gre v smrt, ker nima lepe otolefce in letpOi čevljev kakar drug-a dekleta. — 50 m srloboko skofil in mt*\ Wk*. V ponedeljek ponoći je skočil s trsatskih stop-nir pri Sušaku 50 m glohoko pod hiito tn padel na dvorile hiše St. 38 v ulici Račke-ea kova^ki pomoćnik iz Slovenije Mati i« Veeel. Ker je pa hrfb pora5?*n z fnmov-jem. se je Vesel kotalil po potoojri tako, da ee je samo mociK) pot>'l- PrepeliaH €>o gn v bolnico in zdravniki upajo, da bo oetai živ. Iz Ljubljane u_ OđlikoTanje laslmsnfh delaveeT. V eoboto je mestni župan g. dr. Adleži^ Iz-roSil na dvorižcn tovarne >Indus< v kro<»Ti ve?e»a zbranega d^lavstva tovarne zlati medalji za državljanske iau?lu2e dvema za«ltii-nima delavcenia tovarne g. Joaiipo Pecanu in g. Ivanu Bajtu. Oba službuje*« ie 40 let v tej tovarni in i ma ta velike zasluge za nj3n uspešni razvoj. G. župan jima je *e-stital s kratkim nagovorom, poudarjajo*, da je to priznanje z natvišje1at«cwn avojih dififfm-tov gr^. LavriAa. Puia t«r etolna^* dekana in kanonika dr. Kimovca. Ti trlje ibori iz o-erkve sv. Joiefa. i« ornkv* «v, OMU iB Me'ođa in iz ljuMja^nslce eto^nife pa no»to-pijo dvakrat &kuq>no v velikih vdifeaatnih \ zhorih. katere vodi prof. Tome M«tija. Vmas hosta iprala na orL'l&h skladatelja rnone. Premrl in Tmnc, Posvetne Foerofcer-jove skladbe pa borno sli Sali v pemcđeljek. dne 8. t. m. ob 90. uri v veliki tTnioiM»ki dvorani nn koncert-ii Pev»ke iveie, ki ga pripravlja prof. Marko Bajtik. Nastopil bo 900 dlajOT ia k» odptl vi»u> neteuh Ao-#**. Prodaja, vmtopmšc v ksjifnffvi Olae- oojteji koneert v r«iiki FUhajmooi6ni dviv TMii. S3do redka je prilika^ da dotoino v Lj^kU«tti na kone«rtni o4er ometniks — W»ta, 4 l^ redkejfta. da dobuno ncMtnika t&kega sloveea im ukc kvaHtete na tem krmlJBvmkmm iiiiHuin»wlii kpkor je Ejarkv Kaaardi. Kar je •uperi«tivov v Rxai« ofcdutflB# i|5^ dovršene tehnika itd. isa mštranrentaJiBtji, v^e te ie v aajrazli&pejaih munlov Evr-ope plavni unvetDtk Eniioo Maioardi ki ?a uri-*^ajo mad najveće aodobne 6elwtc. No-ooj na« bo »aifrral »-le sporih 1> Hvdn: Sonata v r S krajae eWjwloe. ki ft© jfli »tpasali Rahmaninov. HiUemaoher in daraftat«. Kdor se zanima sa prave mne.toiške kon^rt-e. ki sloje bh nah vi&ji etopnji. naj ne 7Jtniwdi nocojmj^oa večera v v^lifci FiUuirmoniftni dvornm. Prodaja vstopme v kiijlfrartd Glaeheae Matica. —Jj Predavanje Jadransrke strate, ki bi moralo biti jutri ob 20. v proertorih >Slo-ge« je iz nepredviđenih tehničnih ovir r»re-kćeno na 25. t. m. ob istem času iRtotam. Odbor. —lj LJudfik« imlverza v L,jubl|aid pritae z Ictošnjimi preiavanji S. noveml^ra. Pr\-o predavanje bo posvećeno gnoonnu Ma^arv-kai. Pre'lAvat«!.] dr Rudo'* Krivio bo p»ive-dal pri na« že neznane ranimivo«ti o tem velikecn mr^žn. Predavanja se bodo vršila ob eretiah v maJi dvorani Filliarmonifne^ra društva na Koncreftnem tr-jii (Kino Matica). Priretek ob i?0. a.ri. Preilavaoja so t?r&a-pla&ia. —lj Mariborske W5grerjeve hrenovke dnevno svHte dobite ▼ delikatniji Jane. Židovska. —lj Krajevna organrzadja Legije koruških borcev v T.juhljani inia v fetrt^k dne 4. novembra t. 1. ob 20. nr člarmki *t«?fa-neđe v đrnštvenem r>rt>^Jom pnr >Poko!u i, Ljubljana, Pred Skofijo 18.1. N'a sporedn je aktualno nređavanje sr. V. Iskra o Koroški in važna sporo^ila, u— Pra*«wlaTBo cerkven« persko dmštr« t Ljabljani. Predsolnik Srliske pravoslavne cerkv ?ne obdine vabi vee, ki ee zani-mak». da ^e nde4eže docovora, ki bo v če-trtek 4 1. m. oi> 18.30 v r^Uivracijskih pro-storih L&\arne >Emone< (vhod skozi kavar- — Karitativne organizacije, ki eo lani eo-• lel-ovale pri dolomit vi božićneg1« obdarova-nja, vabi met?tno popjlavanut-vo v Ljubljani, 18. trri t m^Ptiri pejni dvorani. NTa sestanku ef bo doJoeil način sšnj^m boJi^.n^m obd a rovanju. —\) Uprava kino Matice obveSfa o^^in-etvo. da je ^ianes prelistava, eamo oli 16. teti popoldn*. ohe ve^erni pre^i^tavi ote>, i ara« i i koncerta. —lj Tatvine. lr. sta-novaivja Marije Pi>r-kartove na Zatrj^^sku je ocinesei netei breat-pooelni postopa»5 zapeartno uto m zlato ve-rižico. Purkartova je odkodovana za 600 MufaTorpeLk>« Ivanu Laim. Kaxiar ne morejo odpeljagi celegB. kolesta, jim pri cbejo pJB»v tucfi posamezaii delL Tako je ueiuio uftcr&aal Iva^iu Kud6ar>i z zakle-njeoeg-a aai«ii, je že preoej Krani*«Mw priiaviianik onvo-raa je plaćak) kazeu radi iraprvvitoe voćafe. Skrajni Čat> je ie, 4i se u eaatafa n»f>r«vi red in borno pobci|i xa ajeata prinadevaiijt* le hvaležal -- Uoeoc«Tao|e Mkov tftt je pritator are-. Izvija «c fc*> po '•odi 17 «bčuurii kranjske»{a sreza v taku t€40tega WUu* PregledhiuIi bo 176 btiuw. R«sdai)eaiD bo tuđi nekaj nairrad. l*cantu*mnb) bo |«od voAii»tvum sreskegit vetjnoarpi n, Bedaokii. — Franra^ki točaji. Knujoodti kr«o4e4. priredi let<*> več tt^iijev LraiiocMkaca jenka, će t-e bo za |>o»ame2Jie kura* prijavilo ekrvotj rofl^ktantov. .Starne ziaati o^ioiarjaoiu* oa raiauirieiki tečaj najneujen ljoo>^kodo4ftKj de-ci in tn> pauk velike^a pomerui zlaoti za one otrokt-, ki bodo oh^kovali ?waaaai>L). IVija-ve ^pr^ifiina £. Semen. — Pošlovilni vecVr. V torek je pranio-val 60-letivico pojatva ravnatelj kranjake gimnazije g. dr. Sinion Dolar, naš cKilićni kolnik in vzgojitelj. neumorni Jekivec v veeh kulturnih, aociaini in DAroikioobrarab-uSb. dru5tvlh. Dobil je aebroj 6tastitk. Naj-lepde je proelavllo njegovo 6O-4etnico sokolsko društvo na svojem sestanku. ki so mu prisostvovali todi zastopniki drugih 1ena aktovka, v kaUri je bilo 5 avrstrijskih krom. n rjuho, rramiznl prt, žepni robei in električna svetilka. Izgubljeno se dobi na občini. — Skrb za cento v priključenih vaneh. Na premv«»kt*m poJju te precej dol^o si hiio no^iena^a poA*ra. Te t>et aeiiadoiaa »bruhnil o^ei>] a* %o-dpodaibUcmi potUopiu }iut»€At/iik« Antona Frang-eša v Sp. Jnblmvah. C>s«tij a« >e Wi-&kjoviu) na/jiril 'tako <1a f**iiopj:i ^a^iltii ni*o rai>|rH rediti in je ptjpofck) do tal. V poalopju ao tiili »hj-anjeni vt*i j>alj&ki pri- ft^ni n* 4^>.0»t0 din. — Ne&reča vt»oiika. Pu«e«triiku Framii ŽimkovičKi ia 2*upečje vnM ao ae v aoboto papo Mrve gpJašfH konji na httfK ► vin*i.j c***\ na Bra^pu. X» vozu je i*eoseetnioa Marija Pepelnikova, ki >' pvdLi z vox» m ct*UAir\n nexaTC»pel]*na je bila tskkoj v boimoo, kjer w> npotorvvili, da ima moSno prtrtrt*rtn« mo&game hi tedflce noftMĐJe poikođbc MALI OGLASI Heseda 50 par, da vele posebe). Prekllct, izjave Deseda Din 1-—. davek posebe) Za pismene odgovore glede malih ogiaaov Je treba prilozjtj znamko. — Popustov za male oglase ne prismamo. ....................................>^.^^.>..TTIIt ...... ..........------------- Vse naše inserente in tlste, kl nara na oglase v nafiera listu pošil^jo pismene ponudbe, opozarjamo, da smo na našem poslopju v Knafljevi ulici 6t_ 5 nainestlU poseben tiabiralnik rdeče barve, v katerem ponad niKi lahko paMaJo svoje ponadbe, prav tako pa tuđi inse-rentj naJogpe sa oglase. Inserenti nara v priroeru, oe nam oglasne naloge pu&ćajo v nabiralniku, mo-rajo od^ovarjajočj zne&ek priložiti v znamkah, ker sicer oglasov ne borno avrščall. Beseda 50 par, davek posebej. Najmarjši znesek 6 Din TAKOJ§\J0 3UJZBO pre*>ikrbim mladeni^u, ki mi pogodi 600 do 1000 din. Po-nttdbe na upravo >Slov- Naroda < pod >StalnoC 3540 Beseda 50 par, đavek poaebej. NajmanJS] zneaefc 8 Din Prilika tiffodnesa oakupa tr«n#kotOT. hubertusoT, ohleke. perjla itd. PRESKE8 Sr. r-tra ee«a ML 50 PAR bN TLA NJE ažuriranje, vszenje zaves, pe-rila, monocramov. tpumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din, >Jnlijana<. Gck»posveUka cesta 12. — i ^^H^b^ _^^^fc_ ^^^*^»^ ^^i i i ■■ ~ 'i li' i li' ~ Informacijska pisama J. SEVER, dedićl LJUBLJANA, Goeposvetska 14 izvrftuje vse tozadevne informacijske posle bođlsi v trgovskih in privatnih stvarah, kakor tu* di sajiiranje raznih posojilnih zadev najkulan^neje, in v ziaj-strožji tajnosti. P0LEN0VKA namočena vsak petek pri J. Buzzoliniju, Lingarjeva ulica za škofijo. 2544 Ellft Beaeda 90 par, davek potebe}. Najmanju zoemk t Din STB0JEPISN1 POUK Večerni tečaj ta začetnik« m izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. rvecer- NarniodernefSa etroje-pisnica. pa razpoiasfo *2h naj-railičnejsili pisalnib strojev.— Vpisovanje dnevno od pol 7. do 8. zvečer. šolnina najniija. Pričetftk pouka 3. novembra, rhrietofov učni zavod, Domo-branska co6ta la. 2486 PO SOLIDNIH CENAH VAM NAPRAVI IN POPBAV1 vse tapcf?9išlce isdelke S¥ V A ^ f£ A R ¥ SL JL tO. J!L\z m^ <*m> MM JLđ Wclfova 12 (dvorišne) — Telefon 28-10 NARODNA "llSKARNA I UUDL3ANA I KNATUCVA 9 iZVSSOJE VSS VRSTB TlSKOVOi MtMPJtOSTJB IM MJUFIMMJŠM Presenetljivo odkritje zdravnikov vrača mladost uveli subasti koži Neki dunajski m^diciaski strokomi Hst objavlj* poslc-dirje zanagoslavje znanosti, ki ha zadivilo svet. Dognao je hi\ ne satno vzrok ijub. marveč tuđi način, kako i ih je mofoče odstraniti. Materam pa ćelo tuđi starim cnacnicasi se lafiko vrne cista sveza polt njihovih clekliškili m tzhaja-io od tega, ker koža » sta.ra- .afcan iz^ublja n«katere bistvene redilne ele- mante. Te element« zda-j pripravljajo iz •Mmio odbranih mladih živalL Čim dobi ;ćfc>reika koža «pct te elemente, jo osveiijo |ia prunlidijn To %o prcienctlUvi rezultati : pax^kov^*i, Uvršenih na ditnajaV«m v»«i4Či- hitn pod vodstvom proiesoria <3r. Stejekala. profesorja si j« z o^romoani stroški pridobila tvrFirma<, Li se dalo sklepati, da \č doma v tjledaližkem krogu ali pa da živi v najož-jih etikih z njim, kajti tema igre dokazuje globoko poznavanje ođrskega »sveta. Icra ni komedij-a v smislu komičnih pri-zorov, teimeč se izživlja v rahlo komedij-eki oznaU: pnsameznih znaeajev. Kom?dij-ska je njihova nedoraslost trenutku, tre-nutneinu oko!iu. komeclijske eo sibke strani značajev, toda v^e ie risano brea grobih pretiravanj na verjetan, življenjski in zelo prikupen narin. Ta Urra ne izziva jjlasnejja smeha pao pa pcvzroea tisto notranjo raz-gibanost. (ki jo razume in zna ceniti gleda-lec s rutom za kulturo in slot;), ki vzbuja tiho, socustvujoče razmišljanje. Tak je pred vsem vtis, ki ga delata glavni os?bi komedije: Itrralka Otočka (Mira Danilova) ter Ircovec Hugo Brnndt (Emil Kralj). Ta je predstavnik umirjenesra. urejenega trgov-pkesa sveta in je lastnik firme, ki obstoja že 119 lot. torej Hovek z rolHnsko in pred-vsem s -tnnov.-^o tradicijo, ki mu je trgovina namen in cilj. os. okro« katare se suce njegovo življenja, posvećeno samo njej. Ta nienov svft ?e sr i bi j* po zakoni h. s katerimi eo sa priveli njo-irovi praprad**
  • iavi na obzorju te£a svMa zvez-da in nohote znioti kro^otok Hrandto-vega življenja. Nien svet — fzledaliski svet — ima svoje — Brandtovemu svetu popol-noma diamelralne zakon3. £ele ta poiav prebiuli docela njegovo do-f=lej Apeoo zavest, da eo ražen njegovoga £e drntri t>oli živi in toli pest r i sve tovi in ali ie aMpo, da se mu zahoce iz umirjeno-sti in reda v širši razmah, v večji blesk? l>o prihoda Otočke ie prizivi jal kot vnet obiskovalec gledališta pasivno različne uso-de, ki eo *e razvijale pred njim na odru, 6 prihodom te zvezdnice pa postane tu kar \b bilo pred 50 teti, in zato je prav, da je pokazal Hemar življenje sodoboe igralke ter ie postavil kot nasorotje njej na oder etarejšo bi-všo igralko, Mario Jedr-zeiow«;ko (NablocJia) ter pokazal s to figuro pooseblieno «=taro igralsko generacijo % njenim živlienjskim nazorom. Prav tako je dal tud; Brandtu spremijevalca, knjigovod-io Chvliczka (Debevec), ki je poosebljen irlas hi£ne tradicije, vedno živa vest firms. Poleg teh slavnih oseb služijo v ilustracijo v^kolia in -ituaoii §e n*»katere epizodne figure: novinar Barski (Sancin>. krojač Wig-dalin^ki (Plut). dva trgovska pomoćnika (Pianecki in Sevar^ in sprevodnik vlaka (Preeetnik). Isrra pokaže tore i dv« firmi: trgoveko: Brandt in sin in gledaliŠče. Igra rove« da >ta trcovski in aledališki svet (in ne samo ta dva, temveČ vsi poklici, vsi, vsi!) taki firmi in da eta Otočka in Brandt samo uslužbenca pri t?h firmah, da sta jima za-sužnjena z dušo in te lesom in da so njune o?ebne želje podložne živlienjskemu pokliču, da te >firmat elavno in njeno delo pri njej... In tu je za lahkotno komedijsko ob-liko, za skoraj povprečno zunanjo formo ves -vetovni nazor; da smo vsi samo kolesca v stroju, kot posame^niki nevažni, v celotnem ustroju pa ie vsak v primeru odpada tisto ueodno kolo. ki etrto ali izgubljeno lahko povzrofi zastoj v razvoju in rasti ali ćelo propast. Deh-evreva režija je podcrtala to vtsebinsko jedro dejanja ter zgradila situacijo v smislu tega «ve*ovnega nazora- M. S-eva Kdo bo zmagal — Euwe ali Aljehin? V prvi tretjini dvoboja je Aljehin prepričevalno porazil svojeca nasprotnika "Ljubljana, 3- novembra Borba za svetovno šahovsko prvenstvo Gtopa v odločilno fazo. Mosac dni je mLnilo, odkar sta sedla svetovni prvak dr. Euwe in bivši prvak dr. Aljehin k šahovnici, prvi, da obdrži naslov, drugi, da bi si ga ponovno priboril. V tem 6asu je bila odigrana tretjina dogovorjenih partij. Kdor bo od 80 partij prvi dosegel 15 in pol točke in od tega vsaj 6 zmag, bo zmagovalec V pri-meru neodlof^n^ga izida ostane Etrwe prvak. Aljehin Po desetih odigranih partijah kaže, da ee bo genijnlneinu Rusu posrećilo, kar se ni še nikomur pred njim: osvojrti si vnovič svetovno prvenstvo. Aljehin najiure? voefi 6 in pol : 3 in pol pri 5 dobljanih, 2 izgubljenih in 3 neodločenih partijah- Izid je presenetljiv, kajti Euwe je s*artal kot favorit Zanj je govorilo vse, mladost, neiir-rabljeua sila, boijši živci. Ražen tega je kot zastopnik znanstvenoga žaha teoretiftno eijajno podkovon. Proti Aljehinu je govorilo vise. Zdelo se je, da je v formi znatxK> popustil — njegove poslednje partije ne kažejo več onega si ja ja, kakor prad leti. Čaši San Reina in Bleda sk> minili. Ražen tega je 1. novembra dopolnil 45. leto. Toda vse kaže, da se je stari lev spet prebudiL Ra-adrapani živci eo S3 naenkrat osvežirL Aljehin je živel zadnji čas urejeno, tujnir-jev se ni udeleževal in z die'o in sportom se mu je počasi vračalo zdrav je- Zivel je ot* mledni di?ti in je ćelo kupil kravo, ki jo je imenovat >Ano Marijoc in jo jemal s seboj na vseh svojih potovanjih. Ni se udeie žil šahovske olimpiade, temvec se je temeljito pripravi jal na dvoboj. Posl^đice 9O se že pokazale. Ni to več tišti Aljehin pr-vega dvoboja, ki je igral tvegano in pre-drzno. To pot je spet pokazal vse svoje šija ine taktične sposobnosti, ki so mu pomagale pr^nagati tuđi vse novotarije, s katerimi mu je postregel Euwe. Toda do konca dvoboja je Se dolga pot. Vprašanje zinagovalca še ni reženo, kajti tuđi pri prvem matehu se Aljehinu v začetku ni godilo slabo. Prvi dvoboj se ja začel točno 2 leti prej nego sedanji. Prva partija je bLla igrana 3, oktobra 1935. Po 10 odigranih partijah je AljeAin vodil 6:4 pri 5 zmagah, 3 pora-zih in 2 remijih. In zdaj? Skoraj ista slika: 5 zmag, 2 poraza, 3 remiji ali 6 in pol : 3 in pol- Nato je začel Aljehin popuščati. V drugi tretjini je bilo stanje že skoraj iz-enačeno. Euw* je beležil 3 zmage, 2 poraza in 5 remijev in je bilo stanje 10 in pol : 9 Ln pol, razlika torej Ie še za eno točko. V zadnji tretjini je svetovni prvak že bolj ga, Atjetaim Ie eno in 6 reatfor, tak« da je bite kooEao stanje 15 te pol : 14 in pol ta Bnveja pri 9 «—»«gnh. S porarih in 13 re- 1% tega bi se morda dalo sklepati, da bo, kakor že tedaj, rodi zdaj odločevala toljda kondicija in živci. Ali ne bo Aljefoin oma-gal? Kako je prav za prav pri51o do pre-senetljivega rezultata 6 in pol : 3 in pdL Aljshtn je igral zelo dobro in se je zlasti v taktičnih zapleti ja jih pokazal neipTekoslji-»*ega mojstra. Euwe nasprotno, ki je na poslednjih tumirjih povsod žel velike uspe-he in potrdil, da ga opravičeno imenujejo svetovnega prvaka, J3 nenadoma izgubil žive«. Ne more se trditi, da bi igral slabo. Nikakor ne. Zapadel je Ie v napako, ki je Aljehina na prvem dvomatehu spravila ob naslov svetovnega prvaka V poveem iz-enačanih pozicijah je za v'sako ceno igral na zmago in zaradi tega izgubljal točke. Temu se je pridružila ?e nervoznost in v poslednjih petih partijah je bil udarjen skoraj s slepoto in ni našel potez, ki so bile na dlani. V prvih desatih partijah je taktična Alje-hinova umetno^l slavila zmago nad čisto teorijo. Pri vsem tem pa je še vedno od-prto vpražanje: ali bo Aljehin ohranil svojo prednost in ali ne bo Euwe izgubil po-cuma in kakor pri prvem dvol>oju tuđi to-krat premagal slabost in nadoknađil prednost treh took? Ž3 dmea tretlinn nam bo odgovorila na to vpražanje. Vsekakor pa nvatch še dolgo ni rešen! M. P. Kralj razstavil ročna đela V veliki sinji dvorani zaianeg^t stock-holmskeg3, magistrata je bila zadnje dni razstava ročnih del. Svoje izdelke so mogli razstaviti samo nad 65 let stari ljudje. Med razstavljalci je Ini ćelo 104 leta star mož. Razstavil je pa tuđi Švedski kralj Gustav, ki mu je zdaj 80 let. Kralj je razstavil dva lepo vezana senčnika, blazi-nico in dva stola, prevlečena z vezenina-mi Vae to je delo kraljevih rok in kralj je lahko na svoja ročna dela ponosen. Iz kraljevske rodbine so bili pa. še trije razstavljalei in sicer kraljevi brat je princ Evgen, princ Karei in princ Oskar Ber-nadotte. Princ Evg-en je razstavil svoje jedkanice, princ Karei knjigo »Spominjani se«, princ Oskar Bernadotte pa ročno vezano rogoznico. V razstavnem oddelku ročnih del, ki veljajo izključno za ženska, je vzbujaJo splošno pozornost mnogo moških ročnih del. Ražen kralja Gustava so raz-stavili srvoje izdelke tuđi drugi možje. Neki starec je razstavil krasno izdelano mi- cntfso v pogonu. SptoflDo oUttđo^aiijc wo vvbojala tođl tenaka rocnm deia. Med ini-djatortcami razst&ve je t&la> sestra alav-BOga polarnoga raziakovalca Alma Hedi- ćaden pravni čut V Londona je iršel mnimiv potopi«, ki C» ie napisal JuHan Weston pod naelovom »Jadei kafctej«. V njem opisuje tepe in olaSaje nekatetih južDoarneriČkih ii»%jati-■kih plemen ter omenja 6ud&a, nam nera-Tiiljiv pravni čut. Mieijonarji v pu^avi Goajtm so oprejeH ▼ svojo sirotišnico hcer-ko nekoga poglavuja, ki je njena- rodbina talete* 4a. bi se deklica naučila doma^e^a dola in postala tako več vredna nevest1ovwv» svoje iivim'. T.ko ču-lno-pa pravneira ftntA ljudje mvnia nVkjer dmgjo na. svetu nimvijo. Carski orli so se tmtaknili bol]ševiskim Nedavno so odstranili s kremelskih stol-pov carske orle. Tako je šla v muzej zopet ena zgodovinska znamenitost stare Rusije. Carske orle so zamenjale =^=—— petero-kralie zvezde. Zvezde so tako velike, da se vidijo daleč naokrog, saj merijo v pre-meru 5 m. Vsaka zvezda je sestavljena. . iz 170 ploščic rubinovega stekla ln Iz ena- ! kega števila mlecnega stekla. Sestavljene j so tako spretno, da se dajo avtomatično / čistiti. Ob žicnem ogrodju so napeljane I oevke z mnogi^ri niknjlcami, skozi katere bri^r^jo vodo kakar iz prhe na površino zveade, Skozl luknjice se lahko potiska tuđi močan zrajCitl tok in tako bodo lahko vsak čas oCisttili zvezde tuđi prahu. Kanstrakterji so mislili tuđi na zimo. ko se da skozi eevke potiska U tnpel zrak, segret v električnih grewih. Tako bodo lahko pozimi sproti odstranjivali z zvead tiKil ivje ln aneg. -"-^^-^-? ža.reče z\-ozite si vidijo daleč najokrog posebno lepo ponoći. Zdi se mu... 0 dr. Emilu Coue, ki je z^radij na pcnlla-gi Benih^Jmove^ra Ln Liepoltoveg-a nntika o hipnozi in eu^reetiji svojo »Iravilno metodo, elone^o mi avtD^iijjestiji, pripovelu-jejo -zanimivo anek4loto. Čoue je preizku;al svojo meto«lo v Nancv. Z lolniki }e bil večinoma grob in ljudje so ee bal i teira Sodaka. Neko^ je ob'skal po!.ejra bolnika v bolnici, kjer {?a je eprejela L^iniljenka *£a razt>urjena: __ Boinikovo stanje se Je pt^'.i^Salo. Coue jo je pei takoj osorno r.nvmil: — Kaj takecra nikoli ne smet? trdiM. Re Q morate: Bolniku ee zdi, da se mu orura^a-ča na slabše. I>Ri«ro jntro je 7.opet prišel v bolnico in takoj je vprašal 61rožnico: — No. kako se počuti oo!n;k? Strežnica mu je plaho tn"l:r«>voril:i: — Bolniku ee xdi, da je umri, Japonci nišo dobri letalci Svet se zanima, kako je z japon^kim le-tatetvom, ali je dorasio 1-etatetvu drujih držav ali pa zaostaja za njim. Japonsko-ki-taJBka vojna kaže, da ee japonsko letal«lvo še daleft ne more primerjati z leta letvom katerikx>H ^irujre velc^il«. Deio na polju letak tva je namreč na Japonskem 7^*t:lo za 4 do 5 let za delom v drugih iržavah. Strokovnjaki so tuđi mnenja. da Japo-nci eami nišo dobri letalci. Vedno, kadar se bIi-ši o individualnih Ie4al«kih uepehih Japon-cev, ee izkaže. da to nieo bili čietoicrvni Japonci. temvec me^nci. Japonci eo n-m-reč 7>elo vztrajni. lila vi in požrtvovalni. toda v letalstvu se nišo o^ncii nimajo. Tu ijrrata zo»pet glavno vlogo Xe»mčija in Ame- rika, Sele nedavno eo »poradili Japonci le-trtio la&Ute kon*t-ru'k<«je, ći^ar pux>;otip je bul izde^aa v rnai^Lv^nem zavom pri <*«-carski univerzi v Tokiu. I'o je l^iiilo sui dolge proire« oprtuljeno z motorjem Kava-aaki 6U0/80O Hl*. Toda v b'u»tvii je to ft runo moćnejši nemški motor I>M\'-VI. Njegova bitrost haj bi h*ia 3 kui na uro. akci^ki radiua p* zoa^a AMJO km. Prakti&nc vred-nosti pa ta konetruki-ija nijna. V ikoJ>en«'m po_rle ne more primerjnti niti po svojem ofiobjo, niti po leta 1 ih ra moiorjtli. Pioti Kkajcem je do^eirlo «i*-er japon*««ko letai-etvo ne^aj u&pehov. to*la xa n.ie ftto zopet zelo živahno. Ker je r»n pljaičalni dan, 90 pripeltali zlafsti kmet je na trg1 mnogo arvojih pridelkov. Ve*i voz ie bilo mladih pujslov, n^jvtič po 7 cio 10 tedenov srtarih, ki so jih prodavali po 70 do 125 din. Krompir je bil po 24 din mer-nik. >aix>lka pa po 2 do 3 din kp. Oreiii po 5 din k^ nelu#ič^en.i, grozilje po 7 do 8 din k,g, zelje pa po OSO cio 1 din k|r. Jajca Umatjo ceno 9 koon. za 10 ve. — X«*reća. V peteik zve6e.r ae je teiko ponesrećil pojmoćriik trgovca- g. Tomara g. Buhaker. Pri zlagainjii vreć, naipolntjc-a£h z moko, s© je n&kaj VTe»5 zvrnilo na BuhaJkerja ter mu zlotmilo nogo. Bil je takoj prejpeljan v bolnico. SAOITJE — Zakaj ste r*kli te^u 6loveku. da je do kolodvora pet inimrt, ko jih ju njjmanj 'jvajeet? — To je ree. toda mož je bil %e\o ble-1 in utrujen. Andff* AnnuK^r 130 Fnncesa Symianoo2i — Ti bodo naju spremijali, — je o^ređH grof. Dru^i naj pa obkolijo mesto, iz katerega ne srne nihče, dokler se ne vrnerno. Na kolodvoru so pustili močno stražo, potem je pa izginila kolona v temno noč tja proti Tai-Nan-Fu. • Taoitska mitologija poena pet svetih gora. Prva med njimi oigovarja 9redini Kitajske, stiri dru^e pa štirim svetovnim stranem. Tai-Can je gora vzho-da. Kit^ici verujejo, da prebiva na tej gori skriv-nostna sila, ki pošilja dež vzlrccinemii deht dežele. I>rugg, sila skrbi iz Tai-Cana s svojo težo za stabilnost zemlje, orneiujoč ^ako potrese. Gora je ob-enem raracni sedež senc vseh umrEh, kraj, kamor se vrača jo duše. potem ko so zapustile telesa. Ce končr^D se omenimo, da je tam prebi\rajoce božanstvo vladar dežele mrtvih, obenem vrhovni sođnik pekla — kakor potrKijejo okroj? Hao-Li-Cana njegovi ogromni kipi in petinsedemdeset ka-pelic. prodsta-vljajočfh pot pekJenske prav^nosti in njegove umetnosti, emako različne, kakor duhovi-1 te — bomo razumetli, da Branoelinove eskorte, pa naj Je bala 6e tatko <£ivja, ni nič kaj posebno mika-la ta pot. Toda Bourjafl je znal na svoj način Kitajce pre-pricevati: — Tišti, ki pojdirio z nama, dobe po deset do. arjev na rcko, tišti, ki ne pojdejo, pe po deset udarcev s peflico. In ti i23giledi so prepričali tuđi največje omah. ijivce ter odstranili njihovo oklevanje. Rcbert je poveril nadzoratvo nad mestom Rdečim kopjaiii-kom pcđ poveljstvom dmgega pobočnika, sam je pa krenil s svojo eskorto ob glianstem zidu do kraja, kjar se na severu konca obtzadje v nekakanem triumfatoem Idku, pod katerim vodi ozka stezica. Ob svitu električne luči je Robert prouoei'al na-ort, ki mu ga je bil dal misijonar. — Tu se pricenja hreg, — je dajal B-«irjalu. __ Tiše, napni usesa! Streljati ne srne nihče, če ne bo nujne sile. Da bi proprecili vsakojake halucinacije, je Bour-ja! Tspav&čtal svojim vojščakom izprasniti puške. Pola^oma so jeli stopati iz teme obrisi hrama boginje pisanih oblačkov. Začulo se je pasje lajanje. Nekdo je tiho motil potem je pa vse utihnilo. — Kaj pa, če se bodo vmedevali v naše posie bonzi? — je vprafel Bourjal. — Nič, pokažemo jim samo tale talisman, — je odgovoril Robert in mu pokaza! pečat, darilo med-Tijaos. Mao-Tseua. — Kaj pa, če tuđi to ne bo pomagalo? — je poizvadovad Bourjal. — Upajmo, da bo to prcnagalo, — je odgovori! grof odfločno. Pot jph je vodila v hrib. Doslej se je po>agx>ma dv^ga^a, Kmalu se je jela oćlražarti od jasnega neba £is~hueta novih vrat. — Prva vrata nobes, — je dejal Robert. — Tu ?e pričenja pravi hrib. Obvesti svoje ljudi, da ... Kar je ohmcflknil. Od vrat se je začul klic: — Kaj je? — je vprašal Bourjal. — Vprasujiejo, če prihajasmo izmenjat na straži sbojeee vojaike, — je odgovori! tolmac. — Naj mu odgovore... toc&a brez stre! janja. bsmenjane a^ tnle šale, potem pa psovke, ki jim e 3led£! zamolkel trusč boja. — Kon-čano je, — je sporočil tolmač kratko. — Kaj jih še nišo poslaili na oni s\Tet? — Še ne. Cakajo na tvoje povelje. Bili so trije vojaki. vsi s plosčatimi čericaani. .:«krašenimi s petec oog-lato zveado-------vsak krak predstavlja pet ras Kitajake-------in na svojih sivih ufliiformah so imeli rdeče našive z belim kolo-barjem pekinških komimiatov. Njihovo zasliševanje je Mio kratko, njihovi odgovori plahi, toda jasni. Strazili so na mulah pri-trjefno nosilnico. Mule nišo mogle po stopnicah. vsekanih v skale in vodećih na vrh Svete gore. No-sitaica je biha določena za ujetnico, ki naj bi jo od tod odpeljaJ njihov poveljnik Ze dobro uro 30 stali tu in bilo jan je ukazano čakati ne giode na | čas. Eskorta, dvajsetth mož je spcreniljala njihove-ga poveijnika, — Dobro, služili nam bodo za vodkiidce, — je cvj-ločil grof. — Toda pri najmanjSem posJcussu po-bega ali izdajstva ... Z rokti je pokazati, kar je hotel reci. Z gTofom !n Bourja'om na čelu je krenAla četa na pot. Vzs!a je hina in v njetnem mitu so se odražali obrisi mogočnih hramov, mostov in vrat. Visoko, vklesan v skalo, se je videl velik napis, ki so se na njeim poneki »d lesketali sledovi zlata. Oznanjal je za večne čaše nairodom Kitajske, da so na Tai-Canu v g-Pah ga je tožil s sairkazrrrffn svojih zenic. Zdrzaiil se je. Pot je postajala vedno težja in njegovi vojaki so težko hodili. Stezica je bila samo še vrata strmih stopimj, va.ie?ih ob robu akaJ. Sledila so nova vrata. d*-uga nebesna vrata, zn katerimi je brl košček lažje pn^i, ki je pa postaJa kma-'u 2»pet aelo atarna. Uwjujc Josip ZnpmnUČ — Za »Narodno tUkrnno« FYan Jcrmn — Za upravo to lnaeratni đel Usta Oton Chrtstof — Val v Ljubljani