Paitniua platana t gotoTiai.
IZHAJA VSAK TOREK, CSTRTlfcK IN SOBOTO.
Caha posamezni številki Din 1*50.
i L
' q v .	\	tv
Časopis met trflrovino, Industrijo In obrt
iSarotolna ut ozemlje SHS: letno 180 Din, tA Vt leta «0 Din, za % leta 46 Din,	Uredništvo in upravništvo K ‘V Ljubljani v GregorčičOvl ulici štev. U.
Mesečno 15 Din; u inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži ae v Ljubljani	. , Dopiai ae ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.8M.
LETO xn.
Telefoa št. 2552.
LJUBLJANA, v torek, dne 9; aprila 1929.
Telefon št. 2552:
ŠTEV. 42.
črne ali zlate liste?
Kreditno vprašanje je v povojni dobi eno glavnih vprašanj našega gospodarstva. Že v predvojni dobi je kredit imel važno vlogo v gospodarskem življenju, v povojni,d<j>bi pa jo postal središče, okoli katerega sp suče z malimi izjemami yse trgovsko, obrtniško in industrijsko udejstvovanje. Od praprodpcenta do detajlista se vleče sklenjena vrsta kreditorjev in debitorjev, ki se končno strne pri konzumentu, ki je kreditor svojega
trgOVCa. ,	r,	-,<1	yn fi,
S kreditnim vprašanjem se intenzivno pečajo udružcj^ja kreditorjev, ki imajo namen ščititi interese kreditorjev. V tem oziru nastopa jako inlcija-tivno dunajsko udru^enje kreditorjev, ki v eni ^idnjih številk svojega glasila priobčuje novi inicijativni predlog, s katerim hočemo radi informacije v glavnih potezah seznaniti tudi naše interesente. Predlog se.glasi: Ena najuspešnejših preventivnih sredstev za zaščito kredita je. ugotovitev ppemoženskega stanja oriega, ki išče kredit, po zaupnikih, ki se, y okvirju udruženj kreditorjev; ali ,pa tudi izven njih, pečajo s takimi/posli.
Nikakor ni čudno, ako povdarimo, da je taka ugotovitev v obojestranskem interesu, to je v interesu bodočega upnika in tudi,v interesu bodočega dolžnika, kajti za primer, da jo ugotovitev ugodna, tyo, upnik brez dvoma v interesu dolžnika izdatno znižal koeficijent za riziko, s čemur se poceni kredit in končno tudi blago.
V tem ravno tiči gospodarska varnost ugotavljanja premoženjskega položaja. Pri sedanjih večkrat površnih, in prenodolpčno oddanih izjavah o kreditnih zmpžnpstih se kooticijent za riziko skorb praviloma vračunava v ceno, kar žal v glavnem zadene poštenega trgovca, ker oni, ki ni pošten, ne gleda na ceno, ker navadno še pred plačilom napove konkurz. ,	;
Z ozirom na to bi bilo prav lahko mqgoče zaupništvo, ki še pritegne k sodelovanju samp v gotovih primerih, izgraditi v velepotezno pozitivno sodelovanje pri zaščiti kredita. Ako ugotovitev premoženjskega položaja po neutralni zaupniškl instituciji pred dovolitvijo kredita pomenja bistveno zmanjšanje rizika, se more pač smatrati, da bi tekoče ugotavljanje statusa, morebiti vsako četrtletje^, varnost izdatno dvignilo. Ker je. jasno, da -je v vseh primerih, v katerih'dovoli trgovec ugotovitev premoženja po za-upniški instituciji, tudi zmožen za zahtevani kredit, bi tekoče avtomatično ugotavljanje premoženja izredno dvignilo ugled in kreditno zmožnost v poštev prihajajočih trgovcev.
Predlog v glasilu dunajskega udru-ženja kreditorjev gre torej za tem, da bi se vpisalo vse trgovce, ki uvedejo v svojem poslovanju tekoče ugotavljanje premoženja po zaupniški instituciji, v posebno listo, ki naj bi se za razliko od zaupnih list imenovala zlata lista in od časa do časa razpošiljala interesentom.
Tz tega bi imel trgovec kot dolžnik sledeče koristi:^ 1. Objava njihovih imen v zlati listi bi bila nova, gotovo jako uspešna in učinkovita reklama;
2.	pri iskanju in sklepanju novih poslovnih zvez bi odpadla sicer običajna zavarovanja in poizvedovanja; 3. krediti bi se pocenili za premijo rizika.
Za upnike so koristi očividne: Podatki zaupniške institucije bi jim prihranili nadaljna poizvedovanja in bi jim nudili za novo poslovno zvezo že v naprej sigurnost, ki jo sami ne mo-
rejo imeti tudi pri dolgoletnih odjemalcih.
Za splošno je predlog v toliko koristen, ker bi se s sistemom zlatih list avtomatično izbrali dolžniki in da bi zahtevani krediti res prišli v roke onih, ki bi jih ohranili gospodarstvu in ki res reelno delajo, dočim bi bili samoobsebi izločeni trgovci, ki na tihem vedno špekulirajo na konkurz in z umazano konkurenco svoje poštene tovariše pritiskajo ob steno.
Gotovo je, da bi bilo -avtomatizira-nje ugotavljanj potom zaupniških institucij v poslovanju v splošnem izvedljivo in bi se spričo koristi, katere nudi vsem udeležencem, v najkrajšem času v poslovnem svetu tudi udomačilo.	U ) i	;
Na predlogu je torej trgovstvo emi- ’ nentno zainteresirano in zanimivo bi bilo slišati v tem oziru tudi mnenje •naših trgovcev iz prakse, kako gledajo ta predlog. Naš list bo radevolje priobčil morebitna mnenja svojih naročnikov, da tako ugotovi. ali in v koliko bi bilo tekoče ugotavljanje premoženja za namene zaščite kreditorjev našim razmeram primerno in priporočljivo.	r
ZGRADBA PRIVATNIH CARINSKIH SKLADIŠČ’ NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI SUŠAK.
>	■	*	* .r * i i:'
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, poživlja vse .interesente, ki se zaBimajo za grad bo pri- ■ Vatnih skladišč na postaji Siišak, da ji javijo svoje naslove in sporočijo, v koliki meri bi bili ^pripravljeni se, udeležiti finansiranja «rndbe njuvnik skladišč in koliko prostora .bi potrebovali v teh skladiščih. j i 31!	*	*	W
VREDNOST JUGOSLOVANSKIH iir. ... ŽELEZNIC, i
Pr0me‘tno ministrstvo je dalo sestaviti premoženjsko oceno jugoslovanskih že-"lezmo (svet, vagoni, delavnice itd*), in so. naračunili, da znaša, .vrednost vseh jpgoslovjjnskih železnic, z vsemi pritiklinami vred 18 milijard dlnafjev.
* * *
SOLUNSKE KONVENCIJE RATIFICIRANE.
Zunanje ministrstvo je izdalo naslednje službeno obvestilo: Včeraj je naša vlada potrdila sporazume, podpisane med našo državo in Grčijo v Ženevi tekom minulega meseca, ki se nanašajo na našo' svobodno cono v Solunu. Ti sporazumi so stopili v veljavo že 17. marca. Nota o ratifikaciji sklenjenih konvencij je fyila danes po zastopniku zunanjd&a ministrstva izročena tukajšnjemu grškemu poslaniku.	i.
• • *
DAVČNA PROSTOST NOVIH HIŠ.
Ravnateljstvo za neposredne davke je poslalo na samoupravne enote na njih vprašanje Obvestilo o nalaganju samoupravnih davkov na poslopja, ki uživajo davčno prostost. Te zgradbe se naj ne bi obdačile, ako plačujejo 3% invalidskega, vojnega in zborničnega davka.
* * *
POVIŠANJE TROŠARINE ZA VINO IN ŽGANJE.
Gospodarsko-finančni komite ministrov je sklenil v svoji zadnji seji, da se poviša trošarina za vino na Din 2-50, za žganje pa na Din 4*—.
Izpremembe zakona o neposredih davkih.
Ze v eni zadnjih številk, ko &mo najavili izpremembo zakona o neposrednih davkih, smo priobčili nekatere izpremembe, vendar pa so bile te izpremembe dostopne javnosti v tako skrajšani obliki, da radi lažjega umevanja vsaj' nekatere izmed njih v nastopnem popolnjUjemo:
1.	Zemljiški davek.
Zemljiški davek znaša po novem davčnem zakonu 12% od katastrskega čistega donosa.
Poleg zemljiškega davka se bo pobiral na katastrski čisti donos preko 1000 dinarjev /še dopolnilni davek, ki znaša do 2000 Din 2% brez odbitka, preko 2000 do 4000 Din 4% z odbitkom 40 Din, preko 4000 do 6000 Din 6% z odbitkom 60 Din, preko 6000 do 8000 Din 8% z odbitkom 240 JD in,	,
preko 8000 do 10.000 Din 10% z odbitkom 400 Din, /it; ....{
preko 10.000 do 16,000 Din 12% z, odbitkom 600 Din,
preko 15:000 do 25.000 Din 14% z odbitkom 900 Din.
Na katastrski čisti donos preko 25.000 dinarjev znaša dopolnilni davek 12% brez vsakega odbitka.
Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade.
.. Za odmero zemljiškega davka se bo dosedanji katastrski čisti dohodek od zemljišč pomnožil s količnikom, ki je za večino okrajev v Sloveniji določen na 20. Tako bo vnašal od zemljišč s katastrskim, čistim donosom 200, Din novi čisti dohodek 4000 Din.
Od tega zneska, znaša 12% davek ........ 480 Din
Dopolnilni davek pa- 4% =	-
160	Din	—	40	Din -	.	.	12:0 Din
Skupaj	.	.	600 Din'
Do sedaj je znašal davek na katastrski čisti donos 200 Din, a) zemljiški davek (20%) . .	40	Din
V) edinstveni državni pribitek (150%) . '. . . .., .	60	Din
c) izredni pribitek (500% od
a)	in b)),. . .	, . . . 500 Din
č) invalidski davek in voja-, ška	komorska	doklada	.	.	36	Din
Skupaj	.	.	636 Din
Obremenitev po novem zemljiškem davku torej pri količniku 20 ni višja nego je bila po dosedanjem zakonu, dasi po novem davčnem zakonu odpade dohodnina. ,.
2.	Pridobnina.
‘ Pri pridobnini se dopušča za odbitek poleg sedanjih odbitkov še obresti, ob-dačene z davkom na rente, ako se ta davek • ne pobira ob izplačilu z odbitkom.
To določilo je razumeti tako, da trgovec,* ki izterja od svojega dolžnika poleg dolga še vstrezne obresti, ni dolžan od teh obresti plačati pridobnine, ampak rentnine, toda le ako je tfe obresti prijavil za odmero rentnine.
3.	Rentnina.
a)	Obratna glavnica podjetij, ki plačujejo pridobnino. Dohodki od terjatev davčnih zavezancev, ki plačujejo davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev, po dosedanjih zakonitih predpisih niso bili zavezani rentnini, ako se je dokazalo, da so taki dohodki del dohodka, ki je zavezan pridobnini. To določilo je v novem zakonu iapremenjeho v toliko, da so opro-
ščeni gornji dohodki rentnine samo, ako so davčni zavezanci predložili: verodostojne račune na podlagi bilance in ako se dokaže, da so ti dohodki v prijavi za pridobnino res upoštevani.
Ta izprememba praktično ni bistvenega pomena, ker je rentnina nižja nego pridobnina in bodo le redki davkoplačevalci, ki bi zahtevali, naj se jih oprosti rentnine zato, da bodo namesto nje plačevali višjo pridobnino.
b)	Oprostitve.
Po novem zakonu je krog oseb, ki so za svoje prejemke, zavezane rentnini, oproščene tega davka, jako skrčen. Predvsem se je ukinila davčna prostost za obresti hranilnih vlog pri Poštni hranilnici in pri vseh. zadrugah. P,oštna hranilnica uživa po novem zakonu davčno prostost samo za obresti svojih presežkov, katere naloži pri denarnih zavodih, zadruge pa samo za obresti, katere jim izplačujejo, odnosno odobrujejo zadružne zveze za njihove naložbe, ne pa tudi za obresti, katere izplačujejo od hranilnih vlog svojim zadružnikom.
Obresti inozemskega kapitala, katere se izplačujejo v inozemstvo, so oproščene rentijine samo, ako jih izplačujejo: država, samoupravna telesa, Narodna banka, Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica za lastna izposojila vzemši hranilne vloge.
c) Davčna izmera.
I.	Rentnina, ki se odmerja in pobira neposredno od davčnega, zavezanca, odnosno posredno pogoni dolžnika, ako je upnik v inozemstvu, znaša 15%.
Ako so predmet davčne dolžnosti obresti za izposojene denarne zneske in ako pogojena obrestna mera, z vsemi pripadajočimi odškodninami vred ni višja nego 12%, se 15% davek zniža na 12%. «' a i Vdove, osebe pod skrbstvom in ostale siromašne osebe, kojih skupni; dohodek, zavezan kateremukoli neposrednemu davku, po oceni davčnega odbora ni,večji negQ 10.000 Din, plačajo, kot da,vek 8% rentnino.
IIi Rentnina, ki se pobira posredno preko dolžnika po. spodaj naznačenih določilih,, .znaša 6%.
tzjeinoma se ta davek zniža na 3% na obresti vlog na hranilno knjižico ali na tekoči račun pri Poštni hranilnici, pri zadrugah, pri regulativnih hranilnicah in pri uradniških kreditnih zadrugah.
Na rentnino pod točko II., . na 8% rentnino po točki I., kakor tudi na rentnino, katero je dolžan dolžnik pobirati z odbitkom, ako je upnik v inozemstvu, se ne smejo nalagati nikake samoupravne doklade.
č) Pobiranje z odbitkom ob izplačilu.
Rentnina se pobira v nastopnih primerih posredno preko dolžnika, ki je dolžan, da na račun države odbije, zadrži in odpremi vstrezni davek na obresti, katere izplačuje ali v knjigah pripisuje v dobro svojemu upniku:
I.	Vse blagajne države, državnih ustanov in zavodov, oblastnih samouprav in oblastnih ustanov in zavodov ter vseh javnih fondov, kadar izplačujejo ali v računu odobravajo rentnine zavezane, odnosno rentnine ne oproščene obresti in rente.
II.	Vse blagajne okrajev in občin ter njihovih ustanov in zavodov in vseh oseb in podjetij, koja so načelno zavezana družbenemu davku:
a) Kadar izplačujejo ali v računu odobravajo rentnine zavezane obresti od izdanih vrednostnih papirjev ne glede na to, ali se izplačilo vrši potom odkupa kuponov ali na kak drug način;
b) kadar izplačujejo ali v računu odo-
bravajo obresti hranilnih vlog v katerikoli obliki.
III. Podjetja pravnih in fizičnih oseb, ki se obrtoma bavijo z bančnimi posli, kadar izplačujejo ali v računu odobravajo rentnine zavezane obresti na denarne zneske, sprejete na obrestovanje.
Rentnina z odbitkom se v tem primeru pobira za obresti:
1. Za katere se je rentnina pobrala že na način naveden pod točko II.;
2. katere se nanašajo na prodajo menic; ali
3. katere se pišejo v dobro kakemu drugemu podjetju, ki je dolžno javno polagati račune in ni oproščeno družbenega davka;
4. katere odobravajo Poštni hranilnici banke za viške, naložene pri njih;
5. katere odobrava Poštna hranilnica imetnikom čekovnih računov izvzemši obresti od hranilnih vlog;
6. katere se odobravajo državi, oblastim, srezom ali občinam za denarne zneske, naložene na tekoči račun;
7. katere so po členu 63 zakona oproščene rentnine;
8. katere prejemajo verske, humanitarne, vzgojne, dobrodelne in socijalne naprave, ako se izkažejo, da so si izposlovale oprostitev od rentnine po 51. 64 novega davčnega zakona.
4. Družbeni davek.
Dopolnilni davek pri družbenem davku se v toliko iapremeni, da znaša za vsa podjetja, katerih donosnost presega 24% vložene glavnice, 12%.
S tem so oproščene tri stopnje dopolnilnega davka, ki so znašale 13%, 14% in 15%, ako je donosnost presegala 26%, 28% in 30% vložene glavnice.
5. Uslužbenski davek.
Uslužbenski davek je po dosedanjih predpisih znašal:
a) pri tedenskih izplačilih: preko 2880 do 3120 Din 12% preko 3120 do 3600 Din 13% preko 3600 do 4320 Din 14%
in preko 4320 Din	15%;
b) pri mesečnih izplačilih: preko 12.000 do 13.000 Din 12% preko 13.000 do 15.000 Din 13% preko 15.000 do 18.000 Din 14% preko 18.000 Din	15%.
Ta določila so v toliko izpremenjena, da znaša uslužbenski davek največ 12% in se v tej izmeri pobira od tedenskih Izplačil preko 2880 Din in od mesečnih 12.000 Din.
6. Nagrade organom finančne kontrole ta kazni, ki se predpišejo po davčnem zakonu z njihovim sodelovanjem.
Uslužbencem finančne kontrole pripada ena četrtina pobranih kazni, ako odkrijejo v službi ali izven nje davčne utajbe in ako zalotijo potujočega agenta ali trgovinskega potnika brez potrdila o plačanem davku (ka^en 1000 Din), odnosno ugotove, da delodajalec glede uslužbenskega davka ne vodi v redu davčne knjižice svojega uslužbenca.
7. Samoupravne doklade.
Samoupravne doklade na neposredne davke po novem davčnem zakonu smejo samouprave nalagati brez odobritve finančnih oblasti v sledečih mejah:
1. podeželske občine do skupnih 50%;
2. trške in mestne občine do skupnih 40%;
3. okraji do skupnih 8%;
4. oblasti do skupnih 10%.
Za pobiranje doklad za podeželske občine v izmeri preko 50% do 60%, za trške in mestne občine preko 40% do 50% je potrebno dovoljenje finančne direkcije.
Za doklade občin, trgov in mest preko teh mej in za doklade okrajev preko 8% ter oblasti preko 10% je potrebna odobritev generalne direkcije davkov.
Navedene izpremembe stopijo v veljavo glede uslužbenskega davka z dnem 1. aprila 1929, glede ostalih davčnih vrst pa z dnem 1. januarja 1929.
Z izpremembo zakona o neposrednih davkih so se izpolnile važne Verzeli zakona samega: določilo se je davčno merilo za zemljiški davek in uredilo se je tudi vprašanje samoupravnih doklad. Seveda moramo takoj naglasiti, da je vprašanje samoupravnih financ tako važno, da se ne more končno veljavno rešiti z maksimiranjem doklad, kajti maksimiranje
je vendar le samo zasilno sredstvo, ki naj obvaruje davkoplačevalce pred previsokimi bremeni, pušča pa odprto vprašanje, na kak način naj si pomagajo samouprave, katerim se z maksimiranjem odrežejo važni viri dohodkov.
Vprašanje samoupravnih financ je torej z novim zakonom samo deloma rešeno in slej kot prej moramo v tem oziru vstrajati na stališču, da se to vprašanje, ki je eminentne važnosti za naše gospodarstvo, v obojestranskem interesu, to je v interesu samouprav in v interesu gospodarstva čimpreje zadovoljivo reši s preodka-zom gotovih davčnih virov, na primer realnih davkov v izključno eksploatacijo potom samouprav.
Z izpremembami pa se je davčni zakon tudi deloma omilil vsaj glede zemljiškega davka, rentnega davka in glede dopolnilnih davkov. Odprto pa je ostalo vprašanje davčnih meril za ostale davčne vrste, predvsem za pridobnino, ki je v sedanji izmeri preobčutna in že samo na sebi presega plačilno zmožnost davkoplačevalcev, v zvezi z dokladami pa ustvarja breme, ki utegne postati za poštenega davkoplačevalca naravnost neznosno, ker ga sili direktno v davčno nemoralo.
Praksa bo brez dvoma že letos pokazala, da je davčno merilo za pridobnino v sedanji izmeri nevzdržno in da je potrebno nujnega noveliranja. Predpogoj pravične obdačbe je znosno merilo, ker le pri znosnem merilu se sme in more zahtevati davčna mo-' rala, ki edina more zasigurati enakomerno obremenitev vseh davkoplačevalcev v vseh delih države.
Ali je pri preselitvi obrtov ponovno predložiti dokazila usposobljenosti?
A. Z. je prijavil srezkemu poglavarju v B., da bo svoj čevljarski obrt, ki ga je do tedaj izvrševal na podlagi obrtnega lista, izdanega od srezkega poglavarja v K. na Hrvaškem, preselil v B. Na to prijavo je srezki poglavar v B. izdal A. Z. na osnovi § 43. obrtnega reda obrtni list za izvrševanje čevljarskega obrta s stajališčem, v B., ne da bi od njega zahteval predpisani dokaz usposobljenosti. Čevljarsko obrtno zadrugo v B. je z ozirom na njeno izjavo, da se mora v predmetnem primeru zahtevati ponovni dokaz usposobljenosti, obvestil, da so v zmislu člena 4. ustave kraljevine SHS vsi državljani pred zakonom enaki in ni tedaj v zmislu § 43. obrtnega reda potreba, da se zahteva od imenovanega ob priliki preselitve obrta iz K. v B. ponovni dokaz usposobljenosti.
Proti izdaji obrtnega lista je zadruga vložila ugovor.
Na osnovi § 146. odst. 4. obrtnega reda je pa veliki župan ljubljanske oblasti razveljavil A. Ž. izdani obrtni list ter je naročil srezkemu poglavarju, da zadevo znova obravnava ter izda novo instančno odločbo.
Svoj odlok utemeljuje g. veliki župan naslednje:
»§ 43. obrtnega reda res določa, da se pri preselitvi obrta ne zahteva ponoven dokaz usposobljenosti, toda to določilo velja le za primere, ako veljajo za nastop gotovega obrta enaki zakoniti predpisi tako v prejšnjem kot v novem stajališču obrta. Ako pa je za nastop dotičnega obrta v kraju novega stajališča predpisan strožji dokaz usposobljenosti kot v kraju starega stajališča, se določilo § 43. o. r. glede oprostitve ponovnega dokaza usposobljenosti ne more uporabiti. A. Ž. si je pridobil obrtno pravico za izvrševanje čevljarskega obrta v K. na podlagi obrtnega zakona iz leta 1884, veljavnega na Hrvatskem. Ker je po tem zakonu za nastop čevljarskega obrta predpisan milejši dokaz usposobljenosti, tako glede učne kakor tudi pomočniške dobe kot pa po obrtnem redu, ki velja na ozemlju bivše Avstrije, bi bili morali od Z. zahtevati, da dokaže usposobljenost, ki jo predpisuje tu veljavni obrtni red.
Ker ste imenovanemu izdali obrtni
VINSKI TRG V DALMACIJI.
Po trimesečnem zastoju je postala vinska kupčija v Dalmaciji zopet živahnejša. Manjše množine vina so bile prodane v srednji in južni Dalmaciji. Povpraševanje se je omejilo v prvi Vrsti na rumena in močna črna vina. Češkoslovaška je kupila 4 vagone. Vsled dolge krize so cene nekoliko padle. V severni Dalmaciji se gibljejo med 300 in 450 Din za hi, v srednji in južni Dalmaciji znašajo 25 do 35 Din za alkoholni prostorninski od- | stotek. Boljša vina s polotoka Pelješca prodajajo s 35 do 40 Din. Opolo stane 27 j do 28 50 za 1, dingač'300 do 1000 Din j za hektoliter.
JUGOSLOVANSKE ČEŠNJE V AVSTRIJI.
Jugoslovanski konzulat v Celovcu išče za neko tamošnjo importno tvrdko večjih množin češenj. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe takoj neposredno na omenjeni konzulat. Konzulat bi mogel pla-cirati tudi drugo sadje iz Jugoslavije, zlasti jabolka, orehe, hruške in grozdje. Lastniki ali eksporterji naj stopijo tozadevno s konzulatom v stik.
• * *
Poštna hranilnica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev uvede s 15. aprilom 1929 mednarodni virmanski promet s svobodnim mestom Danzig (Gdansko) preko čekovnega zavoda v Danzigu pod istimi pogoji, ki veljajo za ta promet z ostalimi državami. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega preometa daje brezplačno podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani, pri kateri se tudi lahko naroče seznami imetnikov računa ček. zavoda v Danzigu.
list brez tega dokaza usposobljenosti, je bilo predmetni obrtni list razveljaviti. Tudi utemeljevanje izdaje obrtnega lista z določilom čl. 4. ustave je v tem primeru pogrešno, ker ta člen ravno določa, da imajo vsi državljani enake pravice in enake dolžnosti. Dokler veljajo v raznih pokrajinah države različni' zakoniti predpisi kakor ravno v obrtnih zadevah, so v dotični pokrajini vsi državljani enako podvrženi onim zakonitim predpisom, ki veljajo tamkaj. Ako hoče torej katerikoli državljan izvrševati čevljarski obrt v ljubljanski oblasti, mora dokazati ono usposobljenost, ki jo predpisuje tu veljavni obrtni red.
(Proti temu odloku ima A. Z. pravico priziva na ministrstvo trgovine in industrije, ki bi ga bilo vložiti pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani tekom 4 tednov od dneva, ki sledi dnevu dostavitve tega odloka.«
NOVA KONFERENCA 0 ŽELEZNIŠKEM PROMETU SEVERNO MORJE — JADRANSKO MORJE.
Za konec aprila določena konferenca družbe Nemških državnih železnic in jadranskih uprav se bo vršila najbrž 24. in 25. t. m. v Rotenburgu na Nemškem. Preddogovor na jadranskem predmetu udeleženih prometnih podjetij se bo vršil 10. t. m. v Pragi. Z izvedbo novih tarif poverjena uradniška komisija se bo po končani konferenci sestala v Rotenburgu.
• • *
GOSPODARSKI POLOŽAJ POLJSKE.
Poljski ministrski predsednik Bartel je poročal v sejmu o gospodarskem položaju Poljske. Primerjal je leti 1913 in 1928 in je dejal, da se je dvignila produkcija petroleja od 3'4 na 3 5 mil. ton, produkcija koksa od 770.000 na 1 milijon 140.000 ton, produkcija železne rude od 390.000 na 470.000 ton. Produkcija železne in cinkove industrije je narasla od 26.318 ton v januarju leta 1926 na 61.155 ton v lanskem januarju, produkcija jekla od 44.780 ton v januarju 1926 na 142.693 ton v letošnjem januarju. Število brezposelnih je znašalo v decembru leta 1927 še nad 518.000, do marca leta 1929 je padlo na 182.600. V Poljski ni nobenih znakov, ki bi kazali na gospodarsko krico, in se tudi take krize ni bati, če bodo še naprej delali na sedanjem zdravem temeliu gospodarskega razvoja.
Predsedstveno poročilo o delovanju Zbornice TOL
(Poročilo o važnejših zborničnih akcijah, ki ga je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. v plenarni seji dne
21. marca t. 1.)
(Nadaljevanje.)
Naši trgovinski odnošaji s Poljsko.
Naši trgovinski odnošaji s Poljsko napredujejo le polagoma. Deloma je temu ovira vezan sistem zunanje trgovine na Poljskem, ker je za uvoz, odnosno izvoz večine blaga še vedno potrebna oblastna odobritev, odnosno ker je vezan na kontingentiranje, deloma ga pa ovira tudi visoka poljska uvozna carina, ki je bila pred dvemi leti ž valoriziranjem že povečana. Gospodarska struktura Poljske in Jugoslavije je v osnovnih črtah slična. Glavna razlika med nami je, da razpolaga Poljska z velikimi zalogami surovega mineralnega olja in proizvodov rafinade, dočim smo si v tem oziru popolnoma pasivni. Tudi v tekstilni stroki ima Poljska razvito industrijo, ki je vezana na izvoz, dočim moramo mi še znaten del potrebščin kriti z importom. Naša bilanca s Poljsko je znatno pasivna.
V letu 1927 je znašal naš izvoz na Poljsko 32 milijonov dinarjev, dočim je vrednost uvoza dosegla 107-6 milijona dinarjev. Zato imamo zelo malo izgledov, da bi z bodočo trgovinsko pogodbo bilanco zboljšali, odnosno uravnotežili. Poljska je važna za več panog naše industrije. Dosedaj izvažamo iz Slovenije tja v večjem obsegu gornje usnje, apneni dušik, elektrode, srpe in kose. Ostali proizvodi grej o le v manjšem obsegu. Bilanca našega trgovinskega prometa s Poljsko kaže od leta do leta velike izpremembe, katerih vzrok je bila v prejšnjih letih predvsem nestalnost valutarnih in konkurenčnih odnošajev. Mnogi eksporterji so pretrpeli v prošlih letih velike izgube in so zato opustili kupčevanje s Poljsko. Poleg tega ovira naše trgovinske stike tudi oddaljenost obeh držav in pomanjkanje direktnih tarif za surovinske predmete.
Pogodba z Avstrije in Turčijo.
Vprašanje ureditve trgovinskih odnošajev s Turčijo se vleče že dalje časa. Pogajanja ovirajo Turki, ki vedno iščejo novih pretvez in motivov, da stvar zavlačavajo. Naša bilanca s Turčijo je pri sedanjem ne-pogodbenem stanju pasivna. Uvoz Turčije v našo državo je za 150% večji, kakor pa vrednost našega izvoza v Turčijo. Naloga naše delegacije pri pogajanjih bo zato zelo težka. Zbornična anketa je zbrala podrobne podatke o željah naših inte-senetov glede bodočih pogodb, ki bodo v zmislu razprav in sklepov včerajšnje odsekove seje dostavljeni ministrstvom.
Naknadni sporazum z Avstrijo je bil z novim letom uzakonjen in je stopil 10. januarja t. I. v veljavo. Ker naša vlada ni istočasno ukinila izvozne carine na bučnice, je Avstrija s 1. februarjem vpeljala prohibi-tivno avtonomno uvozno carino na bučno olje, ki se iz mariborske oblasti izvaža v Avstrijo.
Zbornica je zato v interesu naše oljarske industrije ponovno intervenirala, nakar je bila končno dne 12. marca zadeva urejena v zmislu določb pogodbe.
Trgovska pogodba z Egiptom.
S 1. februarjem je bila uzakonjena 'trgovinska pogodba z Egiptom, ki je bila sklenjena že julija 1927 po načelu največjih ugodnosti. Materij elno ta pogodba na carinskem in trgovsko-političnem režimu mnogo ne izpreminja, ker je bilo načelo naj večjih ugodnosti za naš uvoz v Egipt tudi že pred tem v veljavi. Egipt spada danes med one redke inozemske države, s katerimi imamo aktivno trgovinsko bilanco. Aktivni saldo bi bil pri urejenih razmerah in organiziranem izvozu seveda lahko mnogo večji kakor je danes, ko zavzema Egipt v našem izvozu ko-
TRGOVSKI LIST, 9. aprila 1929.
.. .	 M'	——
Stran 3.
maj deseto mesto. Cel naš izvoz v Egipt znaša jedva 55 milijonov dinarjev, dočim bi po konzumni zmožnosti Egipta dosegal lahko najmanj šestkratno vsoto. Res je, da gre radi pomanjkljivih parobrodarskih zvez mnogo blaga v Egipt še preko inozemskega posredništva in s tem izgubi jugoslovansko nacijonalnost ter je torej faktični blagovni promet večji. Toda tonaža našega izvoza v Egipt je tolika, da omogočuje in opravičuje vzdrževanje redne tedenske tovorne linije.
Egipt je prav posebne važnosti za Slovenijo. Že pred vojno smo imeli ž njim dobre trgovske zveze. Tam je živela močna kolonija naših rojakov, ki so našli doli kot obrtniki dobro ekzistenco. Poleg povrtnine smo izvažali v Egipt mnogo industrijskih izdelkov in velike tovarne iz Slovenije so imele v egipčanskih pristaniščih svoja stalna zastopstva.
Vse te zveze je svetovna vojna na mah prekinila. Imetje in terjatve naših državljanov in podjetij je bilo sekvestriraho.in po svetovni vojni je trajalo še lepo dobo, predno je angleška uprava priznala zahteve Jugoslovanov in jim povrnila imetje. Do obnove stikov v gospodarskem oziru pa dosedaj ni prišlo. Deloma so bile temu vzrok nesigurne politične in valutne prilike, deloma neurejenost naših luk.
Zbornica je potom ankete ugotovila, da so se produkcijske in konkurenčne prilike v Egiptu sicer znatno spremenile, da pa imajo lesni izdelki, lepenka, papir, barve in umetna gnojila poleg naših poljskih pridelkov in živine, katerih izvoz je padel zadnja leta popolnoma na ničlo, še vedno dobro možnost konkurence.
Ositale trgovske pogodbe.
Z naredbo z dne 18. decembra 1. 1. je bilo uveljavljeno načelo največjih ugodnosti za blago, ki se uvaža iz Smrskega ozemlja in iz Kanadskih otokov. Velike važnosti so za Slovenijo tudi navodila za izvrševanje
trgovinske pogodbe z Italijo z dne 20. decembra l. L, ker so vladala poprej glede tolmačenja posameznih določb različna naziranja. Začetkom februarja je bila v Parizu svečano ■podpisana trgovinska pogodba s Francijo, ki bo veljala tudi za francoske kolonije, od katerih prihaja za nas, radi izvoza lesa, predvsem Alžir in Tunis v poštev. Sedaj se pripravljajo pogajanja za ureditev gospodarskih odnošajev z Rumunijo. Pogajanja z Grčijo glede solunskih vprašanj so bila pretekli teden v Ženevi uspešno zaključena s podpisom 6 konvencij, s katerimi je to delikatno vprašanje končno definitivno rešeno. Že sklenjene trgovinske pogodbe z Madžarsko, češkoslovaško in Albanijo še niso uzakonjene.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Trgovina.
KUPONSKA TRGOVINA I. F. TRUY-MAN V AMSTERDAMU.
Ministrstvo pošte in telegrafa je z odlokom štev. 11.244 od 13. marca t. 1. obvestilo poštno direkcijo v Ljubljani, da pošilja tvrdka I. F. Truyman iz Amsterdama v našo državo navadna in priporočena pisma s kuponi, s katerimi naj bi prebivalstvo nakupovalo njeno blago.
iKer je kuponska trgovina zabranje-na, morajo pošte take pošiljatve v smislu določil člena 34, točka I., drugega dela Pravilnika za notranjo poštno službo, člena 41, točke 1. in 2,, Mednarodne poštne konvencije in odredbe štev. 22.422/11 a z dne 30. aprila 1925 (okr. XXIV./158—1925) vračati sprejemni pošti kot nedovoljene.
• • • '
Trgovska bilanca Jugoslavije za leto 1928 izkazuje ©444 milijonov izvoza in 7625 milijonov Din uvoza; pasivnost je torej dosti večja kot v letu 1927, ko je znašala 886 milijonov Din.
Trgovska bilanca Kube se je v lanskem letu zelo poslabšala, in to v prvi vrsti vsled manjšega sladkornega eks-porta.
PO SVETU.
Borzne kupčije v Newyorku so dosegle v marcu ogromni znesek 11.365 milijonov dolarjev, v vsem prvem četrtletju pa 30 milijard dolarjev. Gre za delnice in bone.
Novo tovarno umetne svile v Tesliču v Bosni bo z glavnico 1 milijona funtov = 276 milijonov Din napravila neka angleška družba. Podjetje upa na letni čisti dobiček 300.000 funtov in na izplačilo 15-odstotne dividende.
Cena bakra v Londonu je nenadoma začela padati. Od 97 funtov za tono je padla 5. t. na 86 funtov. Na koncu lanskega januarja ja znašala 62 funtov, na koncu letošnjega januarja 78, 18. marca pa 97 funtov Ln 11 šilingov.
Vžigalični monopol v Turčiji je imela doslej belgijska družba Sogalfor. Z izmenjavo 16 delnic te družbe za 1 delnico švedskega vžigaličnega trusta bo ta trust odslej indirektno udeležen tudi v Tur-čiji.
Železnica Canadian Pacific je imela lani 64,000.000 neto-dohodkov. Predvidena je nova emisija obligacij.
Trust plutovine se ustvarja po zgledu evropskega trusta tudi v Ameriki.
Srednjo hitrost 115 km na uro je dosegla nova lokomotiva prf poskusni vožnji med Parizom in Cherbourgom. Deloma je znašala hitrost celo 150 km.
Za namene valorizacije kave je najela Brazilija menda zopet posojilo v znesku 5 milijonov funtov. Cene so že dva tedna precej stabilne.
Švedska banka izkazuje za lansko leto povprečni obtok bankovcev v znesku 4846 milijona švedskih kron in povprečno kritje 481%. Zlata rezerva je znašala na koncu leta 236 milijonov kron.
Nadzorstvo nad posredovalnicami za delo mora biti po naročilu ministra za socijalno politiko kar najstrožje.
Karel Benz, znani tovarnar avtomobilov in propagator avtomobilizma, je umrl. Rojen je bil leta 1844.
Za varstvo rastlin pred Škodljivimi boleznimi bodo sklenili poseben dogovor na mednarodni konferenci v Rimu
10.' t. m. Naša država bo zastopana po treh delegatih.
Gornjeitalijanske tovarne cementa so
se združile v kartel, s sedežem v Milanu. Produkcija karteliranih tovarn je določena za tri leta.
Proračunski deficit Nemčije se je znižal od 380 na 130 milijonov mark.
Nov zakon o kartelih pripravljajo na Ogrskem.
Proračun Grške za leto 1929/30 ni samo ravnovesju, temveč izkazuje tudi precejšen prebitek. Finančno ozdravljenje Grčije koraka na trdni podlagi naprej.
S sladkorno peso obdelani prostor v Evropi bo po mnenju statistika Lichta letos nekoliko večji kot lani, ko je znašal 2,620.000 ha; od teh je prišlo na Rusijo 759.000, in hoče dvigniti ruski sladkorni trust to vsoto na 839.000 ha.
Banque de Bruxelles izkazuje za preteklo bilančno vsoto 15 milijard frankov in 46 milijonov frankov čistega dobička. Dividenda je 13 odstotna (za stare delnice 65 frankov, za nove 325).
Položaj jeklene ilndustrije v Nemčiji je bil v marcu nespremenjen. V Ameriki pa pravi Betlehem Steel, da je jeklena industrija v izbornem položaju, da je kupčija prvega četrtletja prekosila vse dosedanje številke ter da je še nadalje računiti z velikimi naročili.
Alpine Montan bo letos po letu 1923 prvič zopet razdelila dividendo, in sicer 4 Vj -odstotno.
Guvernerji 12 ameriških zveznih bank se posvetujejo v Washingtonu o borznem položaju.
United Steel Corporation, vodilna ameriška jeklena družba, bo zvišala glavnico od 1300 na 1650 milijonov dolarjev; prednostno glavnico bodo znižali *ia 400 milijonov dolarjev, osnovno glavnico bodo zvišali na 1250 milijonov dolarjev.
Največja lokomotiva za brzovlake v Evropi. Napravili so jo v Wiener Neu-stadtu in bo prometovala na progi Du-naj-Salzburg. Pogoj je bil, da vleče pri prožni napetosti 10°/oo vagone v teži 550 ton s hitrostjo 60 km na uro, po i-avnini pa mora razviti hitrost 110 km. Doslej najhitrejšo vožnjo med Dunajem in Salzburgom bo nova lokomotiva skrčila za pet četrt ure.
Dober dobitek brez rizika
dosaSeto s prodajo
Raspalula v kral]avM SHS »ran Ku» UfaMI, Maribar, Cankarja«« M
MAGGI * h izdelkov za iuhe.
Pravilnik razsodišča Zbornice za trgovino, obrt In Industrijo v Ljubljani.
(Konec.)
§ 39.
Sodba mora obsegati v pismeni izdaji:
1. označbo razsodišča in imena razsodnikov in tajnika;
2. označbo strank in njih zastopnikov po imenu in priimku, poslu in bivališču;
3. izrek sodbe;
4. razloge sodbe.
Zamudna sodba proti tožencu se sme izdati v skrajšani obliki po obrazcu, ki ga je odobril minister za trgovino in industrijo.
Izvirnik sodbe, ki se mora priložiti zapisniku o razpravi, morajo podpisati vsi razsodniki in tajnik razsodišča.
Istotako morajo tudi vse odpravke sodbe podpisati vsi razsodniki in tajnik razsodišča.
Vmesni spori.
§ 40.
Razsodišče razsoja tudi o vmesnih sporih, zlasti o predlogu za vpostavitev v prej sija stan zaradi zamude v pravdnem postopanju.
§ 41.	,	,,
Vpostavitev v prejšnji stan je dovoljena;
1. če je bila stranka zaradi nenadnega ali neodoljivega dogodka zadržana priti v pravem času na narok ali opraviti o pravem času pravdno dejanje, navezano na rok in
2. če ima zamuda za stranko škodljive posledice, ki se pri postopanju pred razsodiščem ne morejo več popraviti.
Predlog se mora podati v 8 dneh. Ta rok teče od dne, s katerim je odpadel zadržek, ki je povzročil zamudo in je nepodaljšljiv. Očividno prepozno podane predloge je zavrniti brez nadalj-nega postopanja.
Stroški.
§ 42.
Tožitelj mora že pri vložitvi tožbe plačati zbornično takso, ki.se steka v zbornični fond. Ta znaša:
1. za tožbo in razpravo do zneska
500 Din 40 Din, od	501	Din	do	1.000	Din	80	Din,
od	1.001	Din	do	5.000	Din	100	Din,
od	5.001	Din	do	10.000	Din	200	Din.
Od zneska nad 10.000 Din	pa 2 %	od vtože-
vanega zneska ali vrednosti spornega predmeta;
2. za manipulacijo 1 % vtoževanega zneska ali vrednosti spornega predmeta.
Tožitelj mora vrhu tega naprej založiti državno takso za razsodnino po tar. post. 173. taksnega zakona.
§ 43.
Vsaka stranka mora naprej založiti vse stroške, ki nastanejo radi njenih pravdnih dejanj, osobito radi vabila prič in zvedencev. Narasle izdatke in druge stroške, zlasti kolkovine in tožbene takse razsodišča trpi stranka, ki je propadla v pravdnem postopanju, če razsodišče ne izreče drugače. V sodbi je treba določiti vsoto pravdnih stroškov, med katere se štejejo tudi izdatki za zastopnika, kolikor jih je sodišče odmerilo, vpo-števaje, ali je obstojala potreba za njegovo opravilo in ali je zaračunani znesek primeren. Za zastopniške stroške more zbornica določiti poseben tarif.
Izvršba.
§ 44.
Odločbe, sodbe in poravnave razsodišča imajo izvršno moč razsodb rednih sodišč in proti njim ni priziva. Izvršbe (rubežni) po razsodbah in poravnavah razsodišča se izvajajo kakor izvršne razsodbe rednih sodišč.
Na prošnjo stranke mora sodišče potrditi, kdaj je postala sodba izvršna. To potrdilo podpiše tajnik razsodišča ter pritisne nanj pečat razsodišča.
Za izvedbo izvršilnega postopanja je pristojna oblast, ki izvršuje sodbe rednih sodišč. Razsodba, zoper katero se vloži ničnostna ali obnovitvena tožba (§ 47), se sme izvršiti samo v kolikor ni dano zavarovanje (»do osiguranja«).
Hranitev spisov.
§ 45.
Izvirnik sodbe se mora hraniti z razpravnim zapisnikom in vsemi drugimi spisi, ki se tičejo pravdne stvari, pri razsodišču 10 let po izdaji sodbe.
Vsi spisi, razen zapisnikov o posvetovanju in glasovanju sodnikov so skupne listine strank. Te smejo upogledati spise, ki se jih tičejo, izvzemši zapisnike o posvetovanju in glasovanju, ter zahtevati proti povračilu stroškov prepise in izpiske.
Službeni jezik.
§ 46.
Službeni jezik razsodišča je slovenski in srbo-hrvatski. Vloge strank, ki niso spisane v teh jezikih, se ne upoštevajo. Stranke, ki niso vešče tema jezikoma, so dolžne na lastne stroške dovesti na razpravo zapriseženega tolmača. O povračilu teh stroškov odloča razsodišče v sodbi.
Neveljavnost sodbe.
§ 47.
Sodba razsodišča se more kot neveljavna pobijati samo v primerih § 595 c. pr. r. (zakona z dne 1. avgusta 1895, št. 113 drž. zak.). Tožbo na razveljavljenje sodbe iz razlogov pod točkami 1. do 7. § 595 c. pr. r. je vložiti najkasneje v treh mesecih pri sodišču, ki bi bilo brez dogovora o razsodišču pristojno za obravnavo spora v prvi inštanci. Rok začne teči od dne, ko je bila sodba ob navzočnosti prizadete stranke ustno razglašena, sicer pa od dne dostavitve pismene sodbe, ali če je zvedela stranka za razlog neveljavnosti šele pozneje, od dne, ko je zanj zvedela.
V primeru točke 8 § 595 c. pr. r. je računati rok - za tožbo po določilih civilno-pravnega reda o obnovitveni tožbi. ■—	-	»	.
Ljubljanska borza.
Tečaj 8. aprila 1929.	Povpra- ševanje Din	Ponudb* Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .	22-80	22*86
Berlin 1 M		13‘485	13*615
Bruselj 1 belga ......		7*9096
Budimpešta 1 pengO .	—■—1	9*926
Durih 100 fr. .......	1094-40	1097*40
Dunaj t šiling 		7‘985	8*015
London 1 funt 		275*98	27678
	—1*—	56-825
Paril 100 fr		221*48	223*48
Praga 100 kron		1(»8‘2(!	168-06
Trat 100 lir .,		296*65	298-65
Vrednote: Delnice: a) Denarn		zavodi:
Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 fin; Prva hrvatska šte-didriica, Zagreb, denar 8511 Din; Kreditni /!: v d za trgovino, in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, (ioričaile in Medvode (1. d., Ljubljana, denar 120 Din; »Stavbna družba* g. g., Ljubljana, denar 50 Din; »SeSir«, tovarna klobukov d. d., Škulja Loka, denar 105 Din; Kranjska industrijska družba, Ljubljana, denar ‘285; Tvor.nica zn duSik d. <1., Ruše, delnar 250, blago 260 Din.
Los: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 1 m3 Din 260—3<X); brzojavni drogovi 250 do 280; bordonali merkantilni 320—350; trami merkanlilni '260—300: škorete, konične, od 16 om naprej 600—650; škorele paralelne, od 16 cm naprej 660—700; škorete,'podnier-nq, do 15 on) 5(X) —550; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 550—600; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—630. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, oslrorobi 750—1000; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—900; deske-plohi, pkrjeni, ostrorobi 1000—1250; testeni 500 h 550; tavolele 1200—1250. Hrast: hlodi I., II, 450—700; bordonali 1300—1500; deske-plohj, neobrobljeni, boules ,1300—1600; deske-plohi, neobroblj. merkaiilil. 650—1150; deske-plohi, Ostrorobi (podnice) 1200—1350; frizi 1050—1250. Drva: bukova 22—24; hrastova 20—23. Železniški pragovi: 2-60 m. 14V24': hrastovi 50—55. Oglje: bukovo za 100 kg 85— 90.
Išče sriš7 vagonov tramičev — vsak vagon v pirca m3 .sledečih mer:
4	_5	6
4	3	2
cm
8/8
8/10
10/11
i
7 m m*
1 10:
*.! f
cn. m3 29
cena Iranko vagon nakladalna postaja, oziroma njeja vip Djevdielija. ...........,
Za (ličijo mi potrebuje sledeča rezana je-lovina: 4 1‘2 mm. 19—22—25—28—30 mm, vnčina 22 in 25 cm; 4 m 18 nun, do 28—30 mm, večina 22 in 25 24 mm 19—22—25—28—30 mm, večina 22
2^—25-28—30 mm; 5 m 38 mm, 22—25 do 2p—80 mm; 5 m 48 mm, 22—25—28—30 m m,
od v*do1bom in 24 mm oa, 150 kub.»metixm
Morali: 4 in 5 cm, ca. 309 kubičnih metrov v dimenzijah: ‘28/28, 66/66, 46/56 ; 33/50, 76/76, 46/66; 86/50,: 36/56, 90/90; 46/66. Cene naj se glasijo za jfjsankp; vagon mejg via Pjpvtdjefija ,lranzi}. ,.
Žito: Pšenica: backa: 80 kg, 20% primesi, prompi. dob., nileV.' voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 29750—300;,.bačka: 80 kg, 2%, primesi, mlevska vož., slovi postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, 8004-302-50; bačka: 80 kg, ,2% primpBa, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 205—307 50 Din. Koruza: »ia plata«': dobava mesbek irtaja, bachrinjčno, slov. postaja, plačilo' v 30 dneh, 325—32750; »la plata«: dobava junija, zacurinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dpeji, 320—32250;j>la platan; dobiva julij, avgust in september, zacarinjeno, šlBv. postajh, plačilo v 30 dneh, Sl‘2'50 do 315; bačka: času primerno suha, promptna
——r --------------------------------------
dobava, slov. post.,, plačilo v 30 dneh, 32250 do 325; bačka: Času primemo suha, dobava v aprilu, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 330—335; bačka: suha, zdrava, dobava meseca maja, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 33750—340. Ječmen: baranjski, pivovarski, 68/69 kg, 345-347-50; bački; ozimni. 67/68 kg; 830—332-50 Din. — Oves: bački, slovenska postaja, navadna voznina, 305—310. — Moka:	pšenična Og: fco Jpubljana, pri
odjemu celega vagona plačljivo po prejčmu blaga 420—425 Din.	‘
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena.
Zaključki: kut: 13 vagon v; deželni pridelki: 7 .vagonov; drugo: — vagonov.
TRŽNA POROČILA.
ŽIVINSKr SEM EN.t V PTII.TU.
Na živinski sejem v Ptuju dne 2. t. m. je bilo prignanih.311 glav goveje živine, od tega 130 krav, 60 telic, 1 tele, 68 volov, 31 juncev, 21 bikov in 42 konj, ki so notirali: krave 3—6-50, telice 650 do 850, teletu 10, voli 7—850, junci 675 dp 850, biki 650—8-25 Din za kg žive teže, konji 500—4500 . Din za komad. Prodanih je bilo 144 glav goveje živine in 35 konj. Sejem je bil vsled slabega vremena slabo obiskan. Na svinjski sejem dne 3. t. m. je bilo pripeljanih 342 glav svinj. Cena je bila 9—14 Din /a kg žive teže, za prase.ta komad 125 do 250 Din. Prodanih je bilo 241) glav. Prihodnji živinski sejem se vrši 16. aprila t. 1.
Tržne ceno v Ljubljani dne 2. aprila
1929. Govedina: v mesnicah po mestu:
I. vrsle 18, II. vrste 16r na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, II. 16, III. 12, jezika 17 do 20, vampov.8 do* 10, pljuč 6 do 8. jeter 15 do 18, ledje 18 20, možganov! 20. do 25, loja 5 do, 10 Din; 1 kg telečjega mesa 1. 20 do 22'50, II. 18 do 20, jeter 25 do 27-50, pljuč 15 do 20 Din;
1 kg prašičjega mesa I. $5, II. 20 do 22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8 do 10, parkljev 6, slanine trebušne 26 do 27, slanine ribe in sala 28, slanine domačih prašičev 23 do 25, slanine mešane ‘25 do 26, slanine na debelo ‘25 do 26, masti 30 do 32, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega mesa I. 30 do' 32-50,
II. ‘25 do. ‘27 50, - prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene-glave 10 do 12, jezika-35 Din; 1 kg koštrunovega mesa 13 do 14, ‘jagnjetine 18 do 20, kozličevine 25, konjskega rnesg I.,8. II. 6J)inj b kg .krakovskih klobas 40, deb^ecinskih 40, hrmiovk%0 do 32, saraiad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, polprekajenih kranjskth-32 do-S5; suhih kranjskih 50, prekajene slanhra-26 do- 80 Dtn; -p1šča-nec giajhen 15, kokoš 25 do 30, petelin 30. do 40, domači zajec manjši 7 Din;
1 kg kgrpa 25 do 30, ščuke 25 do 30, posjrvi žive 80, mrtve 60,, mrene 15 do 20 Din; 1 liter mleka 250 do 3, 1 kg surovega masla 40, čajnega 44 do 48, masla 40 do 44, bohinjskega sira 34 do •10, sirčka 8 do 10, jajco par 2 ‘25 do, 2‘50;
I Jiter starega vina 46 do.22, dalmatinpa j.l do 14, čaša piva $50, vrček pivat 4*{50 do 5, steklenica piva 5 50 do 6,jDin;
1 kg belega kruha 550, črnega 450.,. rženega 450 Din; 1 kg luksuznih jabolk 10, jabolk I. 9, II. 7, III. 5, oranža 1 do 250, limona 0‘75 do 1, 1 kg rožičev 8 do 10, lig 10 do 16, dateljnov 28, ntan-
deljnOv 52’ do 70; otehov 12 do 13, luščenih 36 do 40, sphih češpelj 8 do 12, suhih hrušk 10 Din; 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santčs 46 do 48, Rio 32 do 40, pražene I. 90 do 100,' II. 70 dp 80,
III.	56 do 60, kristalnega belega- sladkorja 13*50,, v kockah 15, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 19, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 250, 1 kg soli debele 2-50, mlete 2‘75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 750, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80 ,Din; 1 kg moke št. 0, na debelo 415 do 420 za q, na drobno 4‘75 do 5, št. 2, jia debelo 390 do 400, na drobno 450 do 475, št. 4, na drobno 4-25 do 4'50, št. 5 na debelo 365 do 375, št.,6 na debelo 315, na drobno 3-50.tip 4 Djn^l kg kaše,5.50 do.,6, ješprenja 5 do 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 2'50, koruzne moke 4 do 450, koruznega -zdroba 4-50 do 5, pšeničnega zdroba 6 do 7, ajdove moke I. 6 do 8,
II.	6, ržene moke 450 do 5 Din; 1 q pšenice 300 do 305, rži-300 do 325, ječmena 315 do 330, ovsa 305 do 330, prosa 290, koruze 340, ajde 280 do 290, fižola ribni-čana 830, prepeličarja 850, leče 1400 do 1600 Din; 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440, 1 m3 trdih drv 180, mehkih 70, 1 q sladkega sena 175, polsladkega 150, kislega 125, slame 100 Din; 1 kg ajseriče 20, endivije 20, merica motovilca 2-50, 1 kg radiča 26, poznega zelja 3 do 6, rdečega zelja 6 do 7, kislega zelja 3 50 do 5, ohrovta 5 do 6, karfijol 12, kolerab podzemljic 1-25 do 150, špinače 20 do 26, graha v stročju 28, čebule 4 do 5, česna 12 do 15, krompirja 1*50 do 2, repe 150 do 1-75, kisle repe 250 do 3, korenja 6 do 8, peteršilja 15 do 20, zelenjave za juho 8 do 12 Din. .
Tržne cene v Mariboru cine 1. aprila 1929. 1 kg govejega mesa 10 do 18 Din, jezika svežega 15 do 18, vampov 8, pljuč 6 do 8, ledvic 15 do 18, možganov 20 do 24, parkljev 4 do 5, vimena 6 do 8, loja 10 Din; 1 kg teletine 15 do 2250, jetr 20, pljuč 15 do 18 Din; 1 kg prašičjega mesa 15 do 25, sala 23 do 24, črevne masti 10 do .42,.pljuč 10, jeter 10 do 12,-ledvic 18 do 20, glave 10 do 1250, nog 4 do 7, slanine sveže 20^(10 22; papricirane 28 do 32, prekajene 28 do 32, masti 30 do 32, prekajenega mesa 25 do 32, gnjati 32 do 34, prekajenih nq^ 6 do 8, prekajenega jezika 30 d(T36, pre-. kajene glave 10 do 16 Din; 1 kg ovčjega mesa 12, 1-kozliček 8(M1 o TOtTDin; t kg krakovskih -klobas 34 do 40, debrčfcih-skih 35 do 40, brunšviških 17 do 24, pariških 30 do 35, posebnih 26 do 3Q, safalad 26 do 30, hrenovk 30 do 32, kranjskih. 36 do 40, 1 'komad prekajenih 5 do ,6, 1 kg mesenega sira 30 do 35, tlačenk 26 do 30 Din; 1 kg konjskega mesa I. 8,
II.	5 Din; 1 konjska koža 100 do 180, 1 kg goveje kože 14-50 do 15, telečje kože ‘24 do, 25, svinjske kože 17 do 18, gornjega usnja 9Q do 115, podplatov 50 dp 75 Din; 1 piščanec majcen 20, večji 40, kokoš 30 (jo 4£, raca 30 do 35, gos 90 do 120, puran 75 do 140, zajec domač, majhen 10 do 15, vetfr ‘20 do 40 Din; 1 kg morskih ri$.1,5 do 30 Din; 1 liter mleka 350 do .4, smetane 12 do 14,
1 kg surovega masla 44 do 48, čajnega masla 54 do 60, masla kuhanega 45 do 48, ementalskega sira 80, polemental-skega 40 do 45, trapistnega 22 do 30, grojskega 30, tilsitskega 30, parmazana 90, sirčka 5 do 6, 1 jajce 125 do 1*50; 1 liter vina novega 12 do ‘20, starega 16 do 25, piva 950, 1 steklenica piva 6, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 30 do 48, ruma 40 do 50, sadjevca 4 do
5, 1 pokalica 150 do 250 Din; 1 kg belega kruha 5, črnega 450, 1 žemlja 050;
1 kg jabolk 5 do 1Q, posušenih, sliv 10 do 12, limona 075, do 1, oranža 1 do ‘250, 1 kg rožičev 10 do 12, smokev 10 do 12, dateljnov 28 do 30, mandeljnov 60 do 70, orehov 10, luščenih 40, rozin 20 do 36, maka 16 do 18 Din; 1 kg kave I. 68 do 75, II. 45 do 60, pražene I. 80 do 100, II, 52 do 70, čaja 80 do 125, solj, 275 do 3, popra celega 70 do 75, mletega 70 do 75, cimeta 70, paprike 45 do 65, testenin 10 do 12, marmelade 25 do 32, pekmeza 10, medu 18 do 20, sladkorja v prahu 15, y kristalu 13, v kockah 15, kvasa 36, škroba pšeničnega 16, riževega 20, riža 6 do 10, 1 liter kisove kisline 45, kisa navadnega 2 do 4, kisa vinskega 4 do 6, olja olivnega 20, bučnega 22 do 24, špirita deoat. 10, 1 kg mila 15 do 18, sode 2, ječmenove kave 14 do 16, cikorije 18 do 20 Din;
1 kg pšenice 3‘50 do 3‘60, rži 3 50, ječmena 3‘50, ovsa 3 do 3-50, koruze 3‘50, prosa 3 do 350, ajde 2‘50 do 3, fižola 6 do 7, graha 18, leče 18 Din; 1 kg pšenične moke št. OOg 4‘20 do 450, št. 2g 4 05 do 4'25, št. 4g 3‘50 do 4, št.5g 375, št. 6g 350 do 3-60, št. 7g 3'25; 1 kg ržene moke I. 450 do 4.70, H. 4-10 do 425, prosene kaše 5 do 6, jermenčka 4‘80 do
6, otrobov 2‘20 do 2‘50, koruzne moke 3-50, koruznega zdroba 4‘25 do 450, pšeničnega zdroba 5 do 5‘50, ajdove moke št. 1 6 do 650, št. 2 5‘40 do 5'50, 1 liter kaše 6 do 650 Din; 1- q sena 120 do 180, ptave 140 do 175, slame 90 do 100 Din; 1 m3 trdih drv 125,.do 150,.mehkih 90 do 100, 1 q premoga trboveljskega 40 do 50, velenjskega 24 do 28 Din; ,1 kg qglja 2,. koksa 075 do l,Dip; 1 liter petroleja 7, bencina 10, 1 kg karbida 7, sveč 20 do 35 Din; 1 komad glavnate salate 2 do 3, kupček regrata 1, motovilca!, 1 kg 'radiča J4 do 16 ,Din; 4 glava zelja 4 no 8,' ohrrtvta 3 do 8, 1 komad karfijole 5 do 18, 1 kupček špinače 1, 1 šopek peteršilja 050, zelene 1 ‘50 do 2, t»temjavfe -za.'tub o 0-50 Din; 1 kg čebule 4 do 5, česna 12 do 16,
J. kom. .poraUJmienja 0-25. do 0:50..pese vd£fie, 0;25^dft J250, r.epe 0'25, kolerabe 1 do 425 Din; 1 kgrkrompirja 150 do 2, brendi !6-5db 18, Željk -ktelega 4, repe
*;i pi' ci/tis • dT
Gena cina v Londonu je znašala na koncu lanskega januarja 248 funtov za tono, 18. marca letos 223, na koncu marca 220.	(>i
Cona svinca v Londonu je bila na koncu lanskega januarja nad 20 funtov za tono, 18. marca letos nad 29, na koncu marca'okoli 27.
Cona cinka v Londonu je znašala na koncu lanskega jaguarja nad 26 funtov za tono, 18. marca lelos 29, na koncu marca ca 27 funtov.
Veletrgovina
kolonijalne In Špecerijske robe
1111 MIH
LJUBlJANi
11
ZALOGA (veže pražene kave, mletih dliav In rudninske vode.
toSno in solidgn postrežba!.
Zahtevajte če itkl
■ •■j'- i ffa fi . . tvi-; J
L. M. ECKER
sinova - ;
Slevbtnako, galanterijska in ornamentalen
klcparnica.
Oblastveno dovoljeno podjetje za Izvrševanje vodovodnih del in centralnih kurjav.
Ljubljana, Slomikova ul. 4
Telefon 8983 int
■ra .o 565 9 ..V m.
C IGN. VOK, Ljubljana - Novo mesto
H|f ^ f c e Jfc Plačljivo tudi na obrokOl *IVVLCJH » e Solidne cene! - •
vj >2 : JB 10 J it . j	; J 0	~	”
VELETRGOVINA A VOLR ^UB1<^NA ŽITA IN MOKE	HMtJBVACESIAM
LASTN11 AVTOMATIČNI VALjCNI MLIN.
Priporoia po naj nitjih cenah rasne mlevske proizvode in vse vrste žita, kakor tudi pšenična moko ts prvovrstnih banaškth mlinov.
SPECIJALNA TRGOVINA KRMIL. z
Brzoj.: Volk Ljubljana. Zahtevajte ceniki Telefon štev. 2449*
TISKARNA
:
TRG.-IND. 0.0.
SE PRIPOROČA XA TISK VSEH TRGOVSKIH * INDUSTRIJSKIH OBRTNIH IH URADNIH TISKOVIN • TISKA BROŠURE - POSETNICE CENIKE - VABILA . LEPAKE
Časopise • knjige . tabele
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
tELEFON ŠTEV. 2552
Uit* /JJlVUliU
Uetanovljeeo 1832.
TEOD. KORN
LJUBLJANA
POUANStA CESTA ST. •
■ c (preje Hesrik Kern)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strslOvodor. KopalISka la Uaaatea naprave.
CENTRALNA KURJAVA
IkdeloViiiij* posod lx pločevino aa ftrnai, barvo, lak in mad vsaka vailkosti kakor t«dl posad (Škatle) za '••-konaanra ia - ,	!-.
Utosraffamtii mbalai.
«■■■ »lil	ilijMS	ki	ir
BMlDOE
Ureja dr. IVA« PLB9S. — Za Trgonbo - Industrijsko d. d. »MERKUR* krt todajaltetja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.