Št. 274. IZHAJA VSAK DAN tod! «b Mdeij&b (b praznikih »h 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj, ?9tami&ie Sier. se prodajajo po 3 nvč. stot.) r mnogih iraakarnah v Trstu in okolici, Goricetojai, Sežani, Nabrezini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajd«v-«ini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (tO stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. **abrtuice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po st. tnm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka *>idaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najeta j pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljive In iolljivo v Trstu. Trst, v petek 3. oktobra 1913. Glasilo političnega dru*tva „Kdinoat" za Primorsko. Tečaj XXXVIII. NAROČNINA ZNAŠA mm celo leto a* k, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na mm ročbe br«z douoslane naročnine, se nprara ne ozira. ■uttalkk M o*4«ljafc» U4uja „ZDISOBTI" ilu* t mml9 late Kro« VSO. it pol Kru S OO- ▼■1 dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista Nefraak. vama. piama »• m iprejeisaja In rekopitl s» m vrafiaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista UREDNIŠTVO: ulici Gicrgio Galattl 20 (Narodni dcw) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni toonsercij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ldinoa** vpisana zadrug, s omejenim poroštvom v Trstu, uhoc Gicrgio Galatti štev. 20. Ptibio-tiranllnKnl raftiii Stev. 841-652. TELEFON St 11-57 Arnavtska vstaja zadušena. - Nova balkanska vojna? Apnaotl vsepovsod tepenl. - AvstrUo posreduje. - Mit pri Berchtoldu. - GrSKo-torJk! spor uelekrlflčen. Arnavtska vstaja. DUNAJ 2. (Iz?.) Poročila iz Belgrada konstatirajo, da srbska armada vrepeviod pobija arnavtske vstaše in |e upravičeno upanje, da bo arnavtski upor v maio dneh popolnoma zadušen. Značilno za vso to stvar pa je, da prav tako provizorična albanska vlada v Vaioni kakor tudi Essad paša z veliko vnemo odklan|ata odgovornost za dogodke ob srbsko-albanski meji in se od obeh teh offcijalnib. albanskih strani izraža obžalovanje nad arnavtskimi nemiri. Zdi se pač, da pomenja vse to praktično izvajanje onega pregovora o podganah, ki zapuščajo potapljajoče se ladjo. Po došlih vesteh je srbska armada silno krvavo porazila arnavtske vstaše zlasti pri Ohrid! ia Debru in tudi ustavila grozeči pohod Arnavtov proti Prizrenu. Poroča pa se, da se nahajajo na peti proti Prizrenu še vedno silno močni arnavtski oddelki in da pride v najbližjih dneh do odločilnega bcj*. Srbska vlada Je obvestila velesile, da nima nikakih agresivnih namenov proti avtonomni Albaniji in da bo kolikor le mogoče Čuvala integriteto albanske države, kajti nle) je le na tem, da zaduši arnavtski upor. Da pa je nevolja ia ogorčenJe v srbskih krogih nad arnavtskiml nemiri 5e vedao zelo veliko in da srbsko časopisje zahteva od vlade najstrožjega postopanja, je pač utnljivo z ozirom na strahovita grozodejstva, ki jih počenjajo umikajoče se arnavtske uporniške drubali. Arnavtski porazi, BELORAD 2. (Izv.) Podrobna poro* čila o bojih na srbsko-albanski meji so strahovita. Zlasti strahovita je bila bitka v Debru. Albanci so mesto zasedli ter so se branili z brezpri-merno divjostjo. Srbi so morali zavzeti hišo za hišo in še, ko je Albancem zmanjkalo streliva, so se ti naravnost obupno branili s sekirami. Ko so se morali Albanci začeti umi• kati, so razdejali in požgali hiše. V ulicah je divjal boj od moža do moža. Ko s o Srbi končno zasedli mesto, so bili izgubili že več tisoč mož. Mesto je napol uničeno. Srbi nadaljujejo svoj zmagoviti pohod. Albanska krdela se umikajo, le v Ljumi se ustavlja Srbom še močan albanski odde lek kakih 6000 mož. Srbom pa se je že posrečilo ta oddelek obkoliti ; popolno uničenje teh albanskih čet je neizogibno. Pri Ohridi je poveljeval srbskim četam polkovnik Miljevič, v Dibri pa polkovnik Radonić. Blizu Ohride so Srbi okolili dve albanski koloni in jih popolnoma uničili do zadnjega moža. Ob Ohridskem in Prespan *kem jezeru je padlo okoli 14.000 Albancev Med ujetniki se nahaja tudi 400 bolgarskih makedonskih četašev in 7 bolgarskih častnikov ter znani četaŠ C aule v. Albanci so doživeli včeraj tudi pri Lopuški obluten poraz. Kjer se PODLSSTSK. Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. Abte Desmorteux se je prekinil za tre-notek; ko pa Je videt, da je Maurice klonil z glavo ia da ce odgovarja, je nadaljeval: „Sedaj, ljubi gospod, da za trenotek pozabim, da sem duhovnik, da vam izpregovo-rl/n razločno v vašem posvetnem jeziku: Če ne odidete od tu, če ostanete in če boste nadaljevsil svoje Intimno občevanje z gospo de Lspave pod plaščem prijateljstva, potem bo ona v mesecu dni, aH v pol leta, potem bo, ta prijateljica, vdova vašega prijatelja, vaša ljubica — na tem ne dvomite, kakor ne dvomim jaz — in potem pa, menim, da je vendar le bolje, da postane vaša žena!" Msurfce je vzkriknil. „Da, da, vera, poznam prigovor, in strašen Je," fe rekel župnik živahno, „grozno vam bo Jemati v zakon to mlado ženo s spominom na oni prizor cb smrtni postelji, na zadnji nalog, ki vam ga |e sam zaupal — da, hudo Je, bolestno, slrašno, ali fe to, ponavljam, edini umikajo Albanci, požigajo in izvršujejo strahovile grozovitosti. BELORAD 2 (Izv ) „Štampau poroča, da bo v par dneh na albanskih bojiščih zbranih 50.000 srbskih vojakov. Boji pri Debru. BELORAD 2. (Izv.) Kakor se poroča, se vrše vzhodno od Debra hudi boji med srbskimi četami in Arnavti. Boji okrog Prizrena. BELORAD 2. (Uradno.) Kakor poročajo zadnje vesti, se vrše še vedno boji okrog Prizrena. Srbika vojska je dobila dovoljn? ojačenja, tako da je vsaka nevarnost z.' Prizren odstranjena. Bolgarski četaši Ob srbski meji. BELORAD 2. (izv.) Ob srbsko-bolgar ski meji pri Radovištu so se pojavile močne bolgarske vstaške čete, ki pa so jih Srbi poraziti in odbili. V te bolgarske čete vstopajo ljudje, ki hočejo baje bolgarsko Mace-donijo osvoboditi izpod srbske cbiasti.^ % Š Avstrijsko posredovanje v Belgradu. BELORAD 2. (Kor.) Avstrljsko-ogrski poslanik pl. Starck se je oglasil danes v srbskem zunanjem ministrstvu in |e vimenu avstro-ogrske vlade z ozirom na srbske vojaške ukrepe proti vstaji, ki Je izbruhnila na srbskem ozemlju, obenem prijateljski ia nujno svareče opozoril na potrebo, da se upoštevajo londonski sklepi. Namestnik srbskega ministra zunanjih zadev, Spalsjkovfć, Je odgovoril, da je Sr blja ukrenila le vse potrebno v obrambo proti arnavtsklm napadom, In da ne mfsll na to j da bi se polastila albanskega ozemlja In da je trdno odločena, da upošteva sklepe velesil. Podobne li|ave Je podal Spalajkovič tudi zastopnikom drugih velesil. Srbski ministrski predsednik na Dunaja. DUNAJ 2 (Kor.) Kakor poročajo listi, poseti srbski ministrski predsednik Paš'ć, ki pride nocoj na Dunaj, jutri ministra zunanjih zadev grofa Berchtoida in bo žnjim zaj trkova?. Zajtrka se udeležita tudi sekcijska načelnika Maccho in Forgach. DUNAJ 2. (Izv.) Srbski ministrski pred sednik PaŠtć Je prispel danes zvečer ob 6 semkaj. Na kolodvoru so ga pozdravili člant tukajšrjega srbskega poslaništva. Ministrski predsednik Pašfć Je za Jutri dopoldne povabljen k ministru zunanjih zadev, grofa Berchtoldu, pri katerem bo zaj-trkoval in imel potem Ž njim daljšo konferenco, ki bo po izjavah tukajšnjega poslanika Jovanovića imela za predmet ekonomične odnošaje med obema državama in njih definitivno ureditev. Paiić pa se bo v tej konferenci obe nem tudi Informiral o stališču avstrijske vlade napram eventualni srbski zahtevi glede na rekifikacijo albanske meje, ki bi se mogla po mnenju srbskih krogov izvesti tako, da ne bi se izpreminjali londonski sklepi. V avstrijskih krogih pa se ksže z ozirom na to stvar silno malo nagnjenja, da bi hoteli popustiti. izhod, da preprečite, da vdova de Lapa ve ne bo nekega dne onečaščena, izgub ijena." „Veliki Bog I* Je zakiical Maurice, „ds ne bo ona onečaščena, se moram oneča stili jazi" „Moj sin, morda se varam, ali menim, ako bi bil jaz od tega sveta In bi mi bila postavljena taka alternativa, da bi raje tvegal kaj od svoje časti, nego pa da bi spravljal v nevarnost čast žene, ki sem jo ljubil." Maurice Je vzdibnil gleboko, potem se je dvignii in izpregovorii: „Odpustite, vele častni, motim vas že predolgo, odpustite in hvala I* In ko ga Je starček spremil vun in mu zopet stisnil roko, Je rekel: „Res, prav ste prorokovali: ali prijatelj, ali sokrivec — --— in sedaj sem sokrivec." Še tekom noči, ki Jo Je de Frlmeuse prebil brez spanja, je dozorel njegov sklep, da mora priti z Marianne do izjave, do po-razgovora, da se na ta ali na drugi način napravi konec neznosnemu položaju. Opravičljivo Je bilo t£ko življenje, dokler se je mogel varati glede naravi svojih čutstev, o svojih čutstvib in o naravi tega razmerja, ali sedaj, posebno po pogovoru s častltljl vini župnikom, so se mu odprle oči in je Grško-turški odnošaji. Grška mobilizacija. ATENE 2. (Izv.) Mornariško ministrovo je sklicalo pod orožje rezerviste Šestih let oikov, od i. 1900. do 1906. Okrajne oblasti, si imajo v svojih rokah tudi posle deželne obrambe, so ukrenile 2e vse potrebno z ozirom na negotovi položaj, ki Je nastal vsied stali?ča Turčije. DUNAJ 2. (Izv.) Vesti, ki prihajajo o grško-turških odnošajih danes semkaf, so vse silno pesimistične. Tukajšnji politični krogi so dobili informacije, da se bližate obe drŽavi skoraj neizogibnemu krvavemu kGbfUktu. Dejstvo Je vsekakor, da |e OrŠka mobilizirala skoraj vse svoje mornarske re zerve in da Je že zdavnaj ustavila pričeto demobilizacijo svo|e 3rmade. Dalje Je tudi resnfca, da je grški glavni stan, ki je bil že razpuščen in je na njego?o mesto že stopil zopet generalni Štab, sedaj zopet vzpostavljen. Grški politični krogi zagotavljajo, da GrŠka nikakor n« pristane na turško zahtevo, ki gre za tem, da bi se le med obema državama razpravljalo vprašanje otokov, ki spada v izključno kompetenco velesil. Z druge strani pa prihajajo iz Carigrada vest', da TurKka z mrzlično hitrostjo izpo-poinuie svojo armado in da Ima že nad 280 000 mož pripravljenih v vzhodno-tracij skih garnizijah. Zlasti pa se poudarja, da |e turška vojna uprava izpopolnila artiljerijo ter da v Mali Aziji mobilizira vedao nove polke In Jih pošilja v svoje evropsko ozemlje. Ker sta danes Grška in Turška teritorijalno popolnoma ločeni in torej potemtakem na kopnem ne mere skoraj priti do spopada med obema armadama, dobivajo vedao večji pomen vesti o turško-bolgarskih pogajanjih, da bi za eventualni boj med Grško ia Turčijo dala Bolgarska Turčiji na razpolago svoje zahodno-tracijsko ozemlje. Zelo značilno Je tudi v tem pogledu dejstvo, da Je Grška, ki Je imela doseda) okupiran Dedeagač in druga bolgarska mesta, ki Jih še niso mogle zasesti bolgarske čete, odpo-klicale svoje posadke, ki so se umeknlle na grško ozemlje. Obenem pa zatrjujejo zadnje vesti, da se bližajo grški meji veliki oddelki turških bašibozukov. Nasproti vsem tem vestem pa tudi še danes izjavljajo obojestranski vladni krogi, da so razmere med obema državama sicer relo napete, da pa se vzlic temu ni bati, 3a bi prišlo med njima do krvavih konfliktov. Grške Sete zapustile Dedeagač. ATENE 2. (Izv.) Vsled podpisa bol garsko-turške mirovne pogodbe, po kateri so določene meje med Bolgarsko in Turško, >e smatrala grška vlada za nepotrebno, da bi Še vzdrževala grško posadko v Dedeagaču, in |e zato dala nalog, da se v Dedeagaču nahajajoče čete nemudoma vkrcajo na grške adje, ki se nahajajo v dedeagaškem pri stanišču. _ Po sklenjenem miru. SOFIJA 2. (Kor.) Povodom podpisa ca-rlgrajske mirovne pogodbe je prejel minister zunanjih zadev Genzdljevod velikega vezirja videl lasno: ako bi na ta način Živel dslje, ako bi nadaljeval to razmerje, bi bil hinavec in strahopetec. — Raje vse, nego pa to l Naslednji dan Je bil krasen poleten dan; ali proti poldnevu Je bila vročina težka in naravnost neznosna. Ko se Je Maurice napotil proti gradu, Je solnce ziatilo vso krajino, poplava luči je ležala nad poljem ; al! tam na skrajnem horizontu se je kazalo črno in grozeče in bližalo se Je hitreje in hiireje in Je kmalu zatemnilo vse nebo. Že le vladala na polju in livadi tista mučra tišina, ki je napovedovalka hude ure. DospevŠemu Maurlcu so rekli, da |e gospa markiza ca vrtu. In res |o je n?šet tam, sedečo na kameni klopL Čita'a je. Bito Je na isti poti v zelenju, kjer se |e bil vršil tisti prizor, na katerega spiomin je bil obema drag. da sta oba ljubila ta kraj. Vrhu tega je iskala Marianne tu zaščite pred žgečo vročino, kajti skozi to zeleno streho so le na redko prodirali solnčni žarki In je bilo tu vedao hladno in frijetno; sedaj, ko se je nebo popolnoma pooblačile, |e bila pod visokim obokom zelenja poltema in mir kakor v cerkvi. Lep, solnčen usmev Je razsvetlil Marian-nla obraz ob zbllžanju mladega moža, il! brzojavno čestitko, na katero se Je Genadi-jev brzojavno zahvalil In izrszil v r[ej željo po slogi ia blagostanju obeh cfržav. CARIGRAD 2. (Icv.) Bolgarska vlada Je naprosila turško vlado, da bi posredovala pri pro.izorlčni vladi v zahodni Tra-ciji, ki se fe uprla proti suvereniteti Bolgarske nad zapadno Tracijo in nI hotela priznati bolgarskega vladarja. Bolgarska vlada je dosegla pri turški popoln uspeh, kajti provizorična vlada se je po porredovanju turške vlade sporazumela z bolgarsko vlado ia priznala suvereniteta bolgarskega kralja nad zapadno Tracijo. Skupni ministrski svet. — Nove vojaške zahteve« DUNAJ 2. (hv.) Jutri se snide skupni ministrski svet, ki se bo bavil pred vsemi z vprašanjem novih vojaških zahtev. Ni rnrgovor pride v Drvi vrsti zvišanje rekrutneja kontlngerla VjJna uprava zahteva 40.000 mož vsako leto, kar po-menia, da re zvila prezenčno stanje arm:jde za 80.000 mcž. Nadalje so petera mornariške zahteve in pa vprašanje, kako raj se urede krediti za one izdatke, ki |lh je Iraela vofna uprava za časa takozvane vojne pripravljenost i. V poučenih krogih se zatrjuje, da sta i ogrska i avstrijska vlada odločno proti temu, da bi se z novimi vc|a3kfml zahtevami obremenil že proračun za prihcdr|e leto. Zato bodo skušali v skupni ministrski konferenci najti kompromis, k! bi v stvari ugodil vojni upravi, obenem oa re izognil raznim parlamentarnim neprijetnostim. Šef generalnega štaba v avdijenci. DUNAJ 2. (Kor.) .Fremdeoblatf poroča : Cesar je danes dopolne sprejel v avdijenci šefa generalnega štaba Conrada pl. Hč zendorfa, za njim pa vojnega ministra viteza Krobatina. DUNAJ 2. (Izv.) Cesar je spre|el danes v nad eno uro dolgi avdijenci načelnika generalnega štaba Conrada pl. Hotzendcif'. Na cesarjevo zahtevo se je Conrad odločr), da ostane na svojem mestu, ko mu je v!a-d?r zas^gural potrebne garancije, da bo mogel nemoteno Izvrševati posle svolega delokroga. Kakor se zagotavlja, dobi Conrad pl. Hč zendoif v najkrajšem času visoko odlikovanje, ki naj bi poraenjalo nekako demonstracijo proti onim, ki so delovali na to, da bi demisijoniral. Albanski pretendent na Dunaju. DUNAJ 2. (Izv.) Prihodnje dni pride ca Duna| princ Wied, ki so ga v zadnjem času opetovano imenovali kot pretendenta za albanski prestol. Princ Wied bo sprejet pri cesarju v avdijenci. Po avdijenci pri cesarju bo Imel princ konferenco z ministrom zunanjih zadev, grofom Berchtoldom. Grški kralj avstrijskemu cesarju. DUNAJ 2. (Kor) Kakor doznava „Po-Utische Korrespondenz", !e imel grški kral| Konstantin namen, da bi sledil tradicijam svojega očeta, ki je običaval vsako leto na potovanfu skozi monarhijo obiskati dunajski dvor. Ker pa |e bil prisiljen pospešiti svoj izginil je takof, ko |e opazila resni izraz njegovih potez. Dvignila se je. „Ali mi imate kaj povedati, ljubi prijatelj ?" |e vprašala boječe. „Da, Marianne". Sela sta oba In [e uprla vanj s strahom svoje temne oči. „Marianne", je izpregovorii, „ekzisterca, ki |o živiva oba, ne sme in ne more dMje trajati. Vćš sloves bi mogel trpeti pri tem in petem Igram jaz tu ulogo hinavca, ki rae ogorča, kajti, v resnici Marianne, jaz vas ljubim kakor ljubimec in ne kakor prijatelj; teran mora biti torej konec, ker ticer bi me vi končno zaničevali, kakor že začenjam sam zan'čevati se. Ne bi pa hotel oditi, ako ral ne ukažete vi sami; če pa naj ostanem, potem mi morate izkazati to milost, da sprejmete moje ime; z eno besedo: vzeti me morate.... Vem, ka| govorim, kaj dei3ti ; verjemite mi, vem ; da je to, kar vam podlagam, zločin; da, ali prišla sva tako da^cč, da treba izbirati; čakira vašega povel|a, odločite I" Zalhtela je glasno, skrila svoj obrai v obe roki; potem, po nekolikih sekundah, |e rekla: „Ljubfm vas tako zelo, da bi raogla vzeti to na-se; ali — poznam vas dovolj — vem, da bi bili strašno nesrečni. (Dalje). f_i/irtll li. .EDINOST" St. 274. V Trstu, dne 3. oktobra 1013. povratek, |e poslal grški kralj avstrijskemu cesarju brzojavko, ▼ kateri izraža najglobje obžalovanje, da ni mogel izvršiti nameravanega poseta. Zaradi kolere odgoden nastop vojaške službe. ZAGREB 2. (Kor.) Kakor se uradno razglaša, je ogrsko domobransko ministrstvo odredilo, da onim novincem, ki stanujejo v ozemlju, ki je na Hrvatskem in v Slavoniji okuženo po koleri, do nadaljnje odredbe ni treba nastopiti vojaške službe. £noletni prostovoljci so izvzeti. Kolera. ZAGREB 2. (Kjr.) V vnanjih liitih raz širjena vest o koleri v Zagrebu je neresnična BUDIMPEŠTA 2. (Ogr. biro.) Ni par-niku št. 51 rnestae parobrodne družbe so konstatirali nov slučaj kolere. Z dežele so bili prijavljeni štirje novi slučaji. Francosko Španski sporazum. PARIZ 2. (Kor.) O francosko španskem zbližanju poroča madridski dopisnik Usta „Echo de Pariš", da mu Je več odličnih diplomatov izjavilo, da je podlaga sporazuma že ugotovljena in se pogajanja po ureditvi posameznosti prično popolnoma resno. Francoska ča S:aaska se popolnoma strinjata glede na skupno postopanje v Maroku, kakor tudi gltde mornariške politike v Sredozemskem morju. Angieška vlada Je igrala uiogo posredovalke, d\ se odstranijo prve zapreke. Voli ev predsednika kitajske republike. LONDON 2. (Kor.) Kakor poroča „Mor&šug Post* h Sangaja, Je volitev predsednika kitajske republike določena na dan 5 oktobra, volitev podpredsednika pa na 6. S.'ečanostai nastop predsedniške službe se bo vršil dne 10. oktobra. Diskont Angleške banke. LONDON 2. (Kor.) Angleška banka Je d?Jgaila diskont od 4ya% na 5%. v " Čuvajmo svoje gospodarske organizacije! Naša gospodarska organizacija v Trstu se Je izdatno izpopolnila; obogatela Je po novi Instituciji, ki se gotovo razvije v enega p* j važnejših članov te naše organizacije. Mnoga dela Je trebalo, mnogo previdnosti, mnogo vztrajnosti in mnogo Časa — par let — preden so naši voditelji omogočili ustanovitev denarnega zavoda, ki naj izpolni silo važno vrzel v našem narodnem gospodarstvu. Tistega tihega dda, ki ga nihče ne vidi in ga zato tudi nihče ne ceni po zaslugi! Nagla šamo to posebno na adreso vseh tistih — in koliko Jih Je I — ki se kaj radi (opro stite izraz) ujedajo, češ, da se premalo dela, ker presojajo narodao delo le po tem, kar gledajo vsak dan s svojimi očmi in kar m rajo sproti tako rekoč otipati s prsti. Kdo Je n. pr. videl tisto ogromno delo, ki je zahte?alo tudi par let in Je bilo potrebno, da smo tudi pri naši poroti iz vojevali zmago principa pravičnosti v jezikovnem pogledu — delo za tako sestavo porotnet liste, da bo zagotovljena zanesljivost ka-* ženske justce tudi za človeka našega |e-zika ?! 61 A ne ie z narodnega in jenkovnega, ampak tudi s humanitarnega stališča Je ta pridobitev neizmerne važnosti in po tej važaosti treba ceniti tudi storjeno delo in nje, ki so Je vršili; v tem slučaju v prvi vrsti našega (zaslugi priznanje f) d.ra Sla-vika. Ne naglašarao pa tega morda zato, ker bi hotel«, da naj bi naši radikalni, vedao nezadovoljni ia za nepovoijno kritiko vsega, kar se ustvarja v domačem taboru, vsikdtr razpoloženi trubadurji ubirali komu strune priznanja, pač pa zato, da bi bili malo previdnejši in — pravičnejši s svojimi kritikami, da bi bili manje krivični! Stvar, ki smo jo omenjali tu, ne spada k piedmetu tega članka. Omenjali smo jo le kascr tipičen zgled. Takega skritega dela, ki ga nlkdo ne ceni, fe zahtevala tudi ustanovitev zavoda, omenjenega uvodoma. Ia to posebno pri centra-ai oblasti na Duna]u, ki le z znano težavo dovo!|uJe Slovencem vse, kar bi moglo prinesti zamere pri — Italijanih! Saj so tudi res Italijanski listi srdito zastokali. Z dnem 1. oktobra Je začel poslovati naš novi denarni zavod: .Splošna hranilni c bu v Trstu, ki smo mu naloge in važnost jasno obrazložili v uvodiiku nedeljske številke. Tu ponavljamo še enkrat le konstatacijo, da smo napravili z ustano- vitvijo tega novega zavoda velik kcrak na poti k gospodarskemu ojačenju in osamo-svojenju našega naroda ne le na tižaškem ozemlju, ampak po vsem Primorju. S tem uspehom je v prvi vrsti dr. Ryodr pridružil novo svojo zaslugo k drugim dosedanjim za napredek našega naroda. Ko beležimo to razveseljivo vest, se nam pa vidi primerna prilika, da opozorimo na neke žalostne ia neizmerno škodljive pojave v našem javnem življenju, ki |ih |e ravno te dni po pravici grajalo tudi vodstvo narodnonapredne stranke na Kranjskem. To so nepremišljeni napadi na naše gospodarske institucije, ki pa često niti ne izvirajo — in to ravno Je najhuje obtožbe vredno — toliko iz stvarnih razlogov, kolikor so posledica zastrupljenosti našega javnega življenja — srditosti naših strankarskih bojev. Saj ne tajimo, da ne bi bilo — posebno pri mladih zavodih, ki morajo šele premagovati prve težave in tudi nasprotstva — tu pa tam kakib nepriSičnosti. Toda oni, ki res želi dobro, ki umeva važnost takih organizacij za napredek naroda, naj ne iz korišča t klh nepriilk za napade, ki padajo na mlado organizacijo kakor slana nt nežno ln občutno mladje. Posebno naj bi pomislili na pogubne posledice oni, ki ne prihajajo toliko z Jasnimi napadi, pred ka terlmi se more napadeni zavod braniti s konkretnimi podatki. Huja in ne?arneja sc tista nejasna in dvoumna namigavanja, k< jemlj j j javnosti zaupanje v našo gospodar sko organizacijo sploh. Brez vsake bahavosti lahko trdimo, da imajo ravno naše gospodarske institucije v Trstu tako racljonelno, smotreno in previdno vodstvo, da nam niso te v korist, ampak tudi čast. Vendar se v zadaje čase na iz vestnih mestih pooavljajo napadi sed3j na to seda) na ono našo gospodarsko organizacijo. Napadena le bila naša „Posojilnica in hranil niča", „Trgovska obrtna zsd uga", naS mladi „Naš dom", hotelska družba „Orljan« — same institucije, na katerih nas Italijani zavidajo in ki so, oziroma bodo, ko se razvijejo in premagajo prve težave in nasprotstva, trdni temelji vsemu našemu nadaljnjemu gospodarskemu snovanju in vsled tega tudi narodno političnemu. In vrhu tega prihajajo često taki napadi radi bagatel, ki so brez pomena za pravilnost uprave in za presojanje namenov njih voditeljev; ali pa prihaja z napadi kdo, ki si hoče ie hladiti jezo, upravičeno, ali neupravičeno, nad kako — osebo 1 Kake bagatele se porabljajo često v povod za napade, nam je pokazal nedavni napad na našo hranilnico, zato, ker „Na rodni dom" ne nosi na pročelju tega na živa. Da je bilo vprašanje napisa sporno tedaf, ko se je ta hiša zidala, bi bilo na vse zadnje umevno. Ali po tolikih letih! Potem, ko je ta hiša Se prinesla toliko koristi zs ves slovenski razvo| v Trstu! Roko na srce, gospoda kritiki! Naj bo že (a hila taka ali taka, dejstvo je, neoporečno dejstvo, da bi bil ves naš razvoj za desetletja nazaj, da ni bilo te hiše. Potem pa prezirajo ti kritiki okolnost, da naš tako nazi vani „Narodni dom" niti ni narodni dom v tistem smislu, kakor si navadno predstav ljamo narodne dome. Ni bil sezidan z nabi ranjem prispevkov, noben zasebnik ni daroval zanj niti novčiča; sezidala je to hišo hranilnica na s?o|e troške, je torej le ona lastnica in Je to navadna privatna hiša, ki pa jo ta naš zavod — ne na svojo korist — prepušča tudi našemu javnemu snovanju, manifestacijam našega življenja. In zato — napadi, o katerih lahko rečeno, da so zlohotni, da izvirajo iz mala fides! Naveli smo ta slučaj kakor klasičen zgled. Sedaj pa k današnjemu našemu namenu, k apelu na vso slovensko javnost, posebno pa na javne liste. S takimi napad; provzrpčate voditeljem le kako neprijetno uro. Škodo pa provzročate le naši gospodarski organizaciji. Če diskreditirajo liberalci klerikalne zavode, a ti poslednji liberalne — kaj bo, ksj mora biti posledica temu?!Da bomo diskreditirani vsi in na vseh stra n e h 1 Trpel bo, tepen bo naš tknpni narodu i organizem na svojih najob-čutljivejih straneh! Naj je tak go spodarski zavod ustvarila ta ali ona stranka : kar |e, Je del našega narodnega premoženja ! Ali naj se nas krivo ne umeje! Ne zahtevamo, naj ne bo kritike in tudi graje. Ali ta prihajaj na pravo mesto In na primeren način, da ne bo rušila, ampak bol| šala in — zidala. Čuvajmo svojo gospodarsko organizacijo, ker brez nje dandanes ni narodnega življenja 1 Domače vesti. Zaradi tržaških namestništvenih odlokov se |e obrnil dunajikl poročevalec milanskega „Corriere della Sera" pismeno na avstrijskega ministrskega predsednika grofa S:ii'gkha in ga opozoril na to, kako mučen vtisk so napravili ti odloki v Italiji, porajajoč prepričanje, da obstoji glede te stvari neki določen načrt. Naprosil je obenem ministrskega predsednika, da naj bi z ozirom na dobro stvar — avstrijsko-italijansko prijateljstvo — izrazil v odgovoru mne-■je avstrijske vlade. OrGf S.ii gkh Je odgovoril na to prošnjo s sledečim pismom, ki ga priobćuje včerajšnji „Corriere delia sera" : „Spoštovani gospod 1 Za Vaše cenjeno pismo z d t 25. t. m. sem Vam tembolj hvaležen, ker izpoznavam Iz rjega, da se zavzemate za misel, katere razširitev se tudi meni zdi posebno važna. Z najživejšim obžalovanjem povzemam iz Vašega pisma, da so najuglednejši zastopniki italijanskega časopisja o svojih posetih v našem Primorju objavili vesti, ki kažejo neugodno sliko o tem, kar zadeva postopanje avstrijskih oblasti napram italijanskemu ži?lju. Obžalujem to tembolj z ozirom na to, ker pripominjate, da so to najboljši pisatelji iz kraljestva, ki so sporcč li svojim sorojakom ta neugodna poročila. Za razvoj prisrčnega razmerja med obema državama Je gotovo velike važnost3, ne ostanejo te informacije brez odgovora, In z?lo sem hvaležen Vašemu Blagorodju, da ste ml dal s svojim cenjenim pismom ; riliko, da z vso odločnostjo zavrnem mnenje, da bi bile državne oblasti manje prijazne napram italijanskemu življu, in naj bi to bilo napram italijanskim državljanom, ali napram avstrijskim državljanom italijanske narodnosti. Državnim oblastim velja kot vodilo v njihovem poslovanju najstrožja zakonitost in samo netočne informacije morejo poroditi mnenje, da bi bila tu vmes kaka pristrana nagnenja. Želel bi razpravljati z Vašim Blagorodjem o tej stvari tudi ustmeno v pogovoru, da bi Vas mogel zagotoviti, da ona neprijateljska mišljenja, ki jih nekateri Italijani hočejo opažati pri organih državne uprave, v resnici ne obstoje in da se nasprotno italijanski živelj spoštuje v vsej oni meri, ti mu gre po njegovem visokem kulturnem ?n gospodarskem razvoju. Toda sedaj sem tako preobložen s tolikimi nujnimi posli da ml Je nemogoče prositi Vas, da bi mi edaj izkazali ljubav svojega poseta. Vendar oa sem hotel via) na ta način ustreči Vaši želji, da Vam podam zažetjena pojasnila Blagovolite, spoštovani gospod, sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja. Grof Siurgh." „Corrlerov" dopisnik Je pripomnil temu jismu, da se da iz njegove vljudnosti skle ■>ati, da Je avstrijska vlada najbrž pripravljena, da reši vso stvar v smislu, da bi bilo zadovoljno tudi javno mnenje v Italiji. Mi jrav radi privoščimo njemu in Italijanskemu javnemu mnenju vse zadoščenje, ki ga more čitati med vrstami Stugkhovega pisma; a nihče nam menda tudi ne zameri, če mi či iamo to pismo tako, kakcr Je bilo pisano. Grof Stiirgkh je z vso odločnostjo zavrnil mnenje, da bi avstrijska vlada postopala pristransko napram Italijanom, in le poudaril, da vodi avstrijske državne oblasti stroga zakonitost v njihovem poslovanju. To se menda vendar pravi: Tržaški na mestniStveni odloki so strogo zakoniti in Italijano u •• ž njimi ni igodila prav nikaka krivioa. Če Italijani čitajo drugače, m\ čitalo in čakajo, da bo imel grof S iipgkh toliko časa, da sprejme poročevalca milanskega „Corriere della sera" in mu ustmeno dokaže t?, kar mu je povedal že pismeno. — In upamo, la se nismo motili mi, temveč nekdo drug. Kje potrebujejo kulture ? Kedar tržaško italijansko čascplsje hoče izliti ves svoj. žolč nad nami Slovenci, tedaj nam očita, da smo se pritepli v Trst cdnekcd s hribov kjer smo bili ovčji i a korjl pastirji, ljudje brez vsake civilizacije iti kulture, sploh pravi oravcati barbari. Oiita nam, da v svoji zgodovini nimamo ničesar, s čimer bi se mogli ponašati, da Je vse, kar imamo, kvečjemu posnemanje drugih, našega da ni nič, doč'ra pa imajo oni svojo dvatisočietno kulturo in svojo slavno zgodovino. Pokazali smo že opetovano z navajanjem dejstev, kaka je ta dvatisočletaa kultura tržaških italijanskih kričačev, in prav v zadnjem času smo imeli priliko, da smo omenili nekaj velekulturnih činov tržaških Iaškoliberalnih kamorašev, činov, katerih bi se moral sramovati in bi se jih sramoval tudi divjak iz sajtemnejšega dela Afrike. A Če pogledamo tudi drugam, kjer bWa ital jan-ski narod, In to pravi Italijan iki narjd, ne pa tak, kakršen Je v Trstu — mešanica vsega mogočega, samo nič pristnosti —, če pogledamo v Italijo samo, torel v visoko šolo civilizacije in kulture: potem šele lahko rečemo, da so očitanja nekulturnosti tam d)!i pač vse drugače upravičena, kakor pa pri nas. V Italiji so razpisane nove volli?e v državni zbor in volilo se bo sedaj prvikrat na podlagi splošne In enake volilne pra-ice. Dosedaj so imeli nanreč volilno prav.co za državni zbor le tisti dižasljani, ki so znali čitati in pisat'. Po tem volihem relu je bilo v Italiji okrog treh milijonov d'žavnozbor-skih volilcev. Z uvedbo splošne in enake volilne pravice pa se pomnoži število volilcev od treh na osem milijonov, a o d teh osmih milijonov volilcev i I h j e najmanj štiri milijone analfa-betov, torej ljudi, ki ne znajo ne čitati ne pisati! Za narod, ki se ponaša s lako civilizacijo ln kulturo, kakor italijanski narod, e pač res prava sramota, da šteje med svojimi volilci več nego polovico analfabetovi S;veda če bi upoltevali tudi ženske, bi bi!a stvar za italijanski narod še sramotaejša, kajti potem je več kot gotovo, da |e v italljaoskem naroda v Italiji nad 60% anaifibetov, ljudi, ki ne znajo ne čitati In ne pisati. Tem žalostnim, gotovo vse drugo nego kulturnim razmeram v Italiji pa je tudi jako lahko najti vzrok. Saj vendar v prosvetljenl Italiji niso do zadnjega časa imeli splo*n; Šolske dolžnosti, ki jo je uvel š-Ie nosi šol ski zakon, ki Je šele pred kratkim stopil v veljavo. Resnica je pač, da Je splošaa šolska dolžnost najbolje sredstvo proti analfj-betstvu, toda trajalo bo tudi še precej dolgo, preden doseže komaj uvedena splošna šolska dolžaost v Italiji svoj zaželjeni uspeb, in Italija se bo pač še dolga leta lahko ponašala s svojimi milijoni volilcev-anaifibetov. Po vsem tem naj pa le Še prihajajo la-školiberalni kamoraŠi nad nas s svo|imi očitanji nekulture, neclvilizacije ia barbarstva, ko jim je vendar njihova obljubljena dežela, kjer se baje zanje cedi samo med ia mleko, pravi zgled vsega onega, kar očitajo nam, kjer ogromna večina prebija siva tava v pravcati temi popolne zapuščrnostl, nevednosti, nekulture, barbarstva. Da 1 Nad polovico vseh vseh volilcev — anaifibetov. .Piccolo", „Indipendente" : Hic Rhcdus, hlc salta! Kako — drugod ! Povodom nedavnega kongresa katoliških dijakov v Spljetu Je sv«-čenik-glagoljaš daroval sveto mašo v gla-golici, To Je bilo papeški kuriji v R mu v povod, da Je poslala škcfj splitskemu, dr. GlivojI, strog uk:>r, v katerem mu ukazuje, nsj se ravna strogo po papeževem dekretu od leta 1898, po katerem Je raba glagolice dovoljena le tam, kjer se Je rabila nepretržno skozi 30 let. Ta ukaz kurije je izzval pe Dalmaciji veliko razburjenje, ki je prišio do izraza minolega ponedeljki na zboru katoliške duhovščine. Zbor je sklenil energičen protest, ker oni ukaz pomenja kršeaje prastare tradicije. Sklenili so predložiti sv. Stolici spomenico, ki bo zahtevala itključn* veljavo glagolske liiurguje po cerkvah Dalmacije. Za slučaj, da bi sv. Stolica hotela vztrajatl pri prepovedi, so nekateri govornifci zahtevali, naj se začne gibanje za prestop v pravoslavje. Tako branijo drugod duhovniki pravico narodnega jež ka v cerkvi!! Mari pa so ti duhovniki radi tega manje katoliški, manje dobri in vestni duhovniki ? 1 V tem je razlik.** : v Dalmaciji ne spreminja politično mišljenje narodnega mišljenja I Naj so le boibe med strankami, med „naziraeji*, med »načeli* I Iz krogov poštnih nameščencev nam pišejo: Pred kratkim le vsled neznosne draginje dovolilo ministrstvo tukajšnjim poštnim uslužbencem in poštnim uradnikom nižje vrste majhno podpero, in s'cer ta*o, bi če bi bila dotična podpora tako razdeljena, kakor je bilo določeno, dobil vsak po 30 do 40 kron, ali največ po 50 K. Ta pedpora bi ne bila bogve ka|, ali v marsikateri družim, kjer Je oče poštni uslužbenec ?li nižje vrste PP ZAKAJ NAJ SE RABI SAMO OSUAM" žično žarnico? 1. „OSRAM" žične žarnice imajo ner&zbttllO žico. 2. „OSRAM" žične žarnice prihranijo 70% n£* toku. 3. „OSRAM" žične žarnice dajo briljantno cisto belo luč. Vsaka „08RAM" žična žarnica mora nositi ma steklenem balona sjedkan napis „OSR1M". Kdor pazi na to, se s tem obrarnje Izdelkov, kt nimajo opravka z „OSBAM"-om. Dobiva se v Trstu pri tvrdki R. D IT MAR, Gebriider Brunner d. d. Trst, Piazza Ponterosso št. 1. v Trstu, dne 3. oktobra 1913. „EDINOST" št. 274. Stran III. poštni uradnik, bi se otroci vsa| enkrat na-! »Družbi sv. Ciril« in Metoda" |e pojedli do sitega slala ga. Josipina Stelner 22 K, katere Toda vsemogočni gospodje pri poštni'darovale rodoljubke v Litiji mesto venca direkciji, ki ne poinajo pomanjkanja in Ia- Amai»|l Jenko; poslala pa Je tudi 10 K, dar kote, so si pa mislili takrat, ko Je bilo treba pevskega društva v L'ti|l. — Za družbo so razdeliti ono podpora, takole : Na prej Je nabrali »lovenski narodni radikale! v Celju B g ustvaril sebi brado, in še le potem 43 K, denar Je poslal g. abiturijent Vasle drugim. Zato so baje nekateri eospodje do-jBaltek. O. dr. Bogomil Hrtiovec it Celja Je bili po 1500 K in celo po 2000 K, večina [poslal K 12 20, nabranih pri odhodnlcl slo pa nič Le sem'nt|a so dali kakšnemu usluž- j venskih vlsokošolcev In drugih k vojakom bencu po 30 K, in uradniku nižje vrste po v gostilni Pievčak v Gabrju pri OI|u. — 50 K Podpora, ki je bila iirecno namenjena i Podružnica v Loškem potoku Je odposlala le usiu5bencem in uradnikom nižje vrste, se med drugimi prispevki tudi dar g. I?. Koausa Je razdelila onim, ki Jo najmarj, ali celo nič iz Amerike v znesku K 40*—. Lo«ro Humer ne potrebujejo. 1 J^enic le nakazal družbi svoto K 70*—, Poštni uslužbenci in nižji uradniki smo j ki se Je nabrala z nabiralnimi polarni po tako slabo plačani, in živimo v t,ksm po- podružničnih fu kcijonarjih v spomin na 20. man|kanju, da se sploh čudimo ljudstvu, di j septembra; k ti v, da so tatu pač ujeli, toda dobili pa nič pri nJem. Černeka pa je na policiji skesano priznal tatvino in obenem, prav gotovo v veliko začudenje gospodov na policiji, tudi odkritosrčno povedal, da je ukradene dragocenosti skril v luknji, ki Jo (e nalašč zato iikcpal na nekem travniku. §11 so tjaka| in tudi v resnici našli vse ukradene tt^ari. Kdo Je bil bolj vesel kakor Romitova. Černeka so Izročili sodišču. Tatvine. Amalija Orzonova, stanujoča v ul. Ponzanino št. 5, |e odšla po opravkih z doma. Ko pa Je prišla zopet domov, Je takoj opazila, da so jo obiskali med tem časom nel|ubi gostje, ki so jej odnesli dolgo zlato obratno verižje, barvale i. t. d. Vs&koviataa IfcSLlH dplu 86 izvršujejo dobro in točno. ir H Najstarejša in glavna potniška pisarna in denarna menjalnica INFeriić Trst, via Lazzaretto vecchio 4. (nasproti Excelsior Palace-Hotal-a}. Odprava potnikov zna hitrejšimi par niki domačega društva iz Trsta in to v Ameriko in Kanado. Odhod vsako sobota: a v ponedejkih odhod z železn eo Iz Trsta čez Hivre, Bremen, Rotterdam in Antw*rp9n v New-York ia dalje z amerikansko železnico do zaželjenega mesta. Za najhitrejše, najceneje in sigurno potovanje se skrbi in jam&l. Oa more vsakdo takoj odpotov ti, treba zagotoviti si mesto z 2i kronami are. Vsakdo lahko zamenja v menjalnici v amerikanske dolarja brez odbitka Vsa pojasni;a pošilja brezplačno gori' -P"* omenjena pisarna. M ir—ir^rrmig. Moja prod Štiridesetimi lati oAtaao7lj»aa t* M obrtni raca tari v Trstu odlikovana tovarna sodov IvrSuje narcČbe vsakovrstnih nodov, bo J! si _a Thu Spiric, likere, tropinovee, olje, sllvovec, maraStin 11« Jamčim ca dobro delo in po niekih cenah, da sa »0 bojim konkurentov. — Na deželo polil jam cenik«. U22 Fran Abram Trst. ulica S. Francesco ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER frsi/ifica Saa francesco a'^Issld 2. Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo •• menjajo pasovi In zmetS •ftAlJ za pepalaa dal« Ia •■ as bali kaakareno« V ulici Garradori št. 4 (vogal ul. Nicol6 Machiavclli) se Je otvorila te dul nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižote rije, japonske vaze, posode za kavo, č& Itd. kati re prihajajo naravnost iz Japonske Alojzij Boik f Trst ul. Belvedere 3, Tel. 342 R.VIII. i TrMa dellksfes, kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago veduo sveže In prve vrste. — Razpošilja se tudi po poŠti in dostavlja na dom. 1 Umetno ■ Eotofirotlčni Trst, ulica K^llA Trst. ulica s* Rivo št. 42 lilije Rivo St. 42 (pritličje) -- pri Sv. Jakoba -- (pritličje) M?* tM- m —ki L lavrftnj« l/.ko fot j-»Sf: o dol k*ker tad", razglede, i* i.tlite, uu-tracjo*t lokalov, porcelaDike pl- lč» x* vtakorretne »tom«: tke itd. Itd. Posebnoct: Povečanja vsake fotografije Radi ndobnoitl g«.« p. naročnikov i p raje m a narotba in Jlb lsrrtaje na doma, »Ttntueluo tudi cnaij mniia SS ES ES p? e§ r*"« tžii 'ovo pogrebni* podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.) Prevoz mrlicsv na vsa kraja Zastopstvo a prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opfiino 8t. I70"| T. VITEZ v NabreZInl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghero); F. BRNET IC v Skednju. r Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega Izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksnijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolan obiene, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstuih, vencev in cvetlic veŠčenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. 'Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in uoravitelj K. d T I B I L J ffflftflfi nolii I Dwže 12 ođ,Hwwne slovenske tovorne drož, so me dosed&j vsemti nolasUii slov«, narodnjaki UyUVU, PSUI! naročajte pil domofl turdKl ki vam postreže po konkarentalb cenah.- Tj&t i. J. SOBAH, Trsi, d Oosarl ll