Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemslvo mesečno 35 Din nedel|»ka Izdata celoletno vjugo-slavljl 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsl« mali oglasi po 150 ln 21»,večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pri vetjem □ naročilu popusl Izide ob 4 zjulra> razen pondelJKo in dneva po prnzniKu UrednMtvo /e v Kopltatfcvl ultcl St. 6/III Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon St. 2050, upravnIStva St. 232S Političen lisi sa slovenski narod Uprava le vKopltar/evl ui.Si.6 ^ Čekovni račun: Clublfana Stev. 10.650 ln 10.349 za Inaerale, Sara/evoAl.7563, Zagreb St. 39.011, Praga In Dunal St. 24.797 VELIKEMU DUHOVNU POGUMNEMU VODITELJU NAJVEČJEMU PRE PO RODITELJU SVOJEGA NARODA OB JO LETNICI VLADIKOVANJA Skof Anton BoMventura - narodni vojskovodja j Ali sedaj, ko se je ravnokar probudil (narod), je še slaboten, opoteka se sem, opoteka se tja in podslave nima, ki bi se stalno oprl nanjo. Nima vodnika, nima pastirja in tako je naravno, da se moči drobe in da deluje vsaka glava in glavica po svoji volji! Ni ga slebra, da bi se okrog njega kristaliziralo narodno delo. Ali naj vam še dalje govorim, knežja milost? Pri tacih razmerah je dana velika naloga knezu in škofu, sedečemu na stolici sv. Maksima. Moral bi zapustiti vzvišeno mesto svoje ter iti med narod. Prijeti bi moral za prapor, kakor vojnih čet zapovednik o najvišji nevarnosti in biti prvi narodni bojnik, pravi NARODNI VOJSKOVODJA, katerega beseda bi se čula tudi v najoddaljenejšem mestu. Bil bi naroda pravi oče in do neba bi ga povzdigoval rod hvaležni. Lepšega življenja, kakor bi ga imel takov knez in mož po volji božji, si misliti ne morem. In to je, kar sem Vam povedati hotel,< Ivau Tavčar, Mrtva srca (Pov. V., 118/9). oje 1890 poznejši voditelj slovenskih liberalnih narodnjakov pisal te . besede, ni slutil, kako dobesedno tak škof bo sedel v kratkem na stolico sv; Maksima, še manj pa je morda slutil, da ga bo lastna stranka tako temeljito postavila na laž-Odkar je zasedel svojo škofovsko stolieo Anton Bonaventura, ni nehal živeti s svojim narodom in čutiti z njim: zapustil je vzvišeno svoje mesto in šel med narod. Njemu je živel, zanj je delal. Delal, kadar je pastiroval, delal, ko mu je ustanavljal organizacije, ko jih je navduševal za pošteno, veselo, nravno življenje po verskih načelih, da ostane slovenski narod zdrav in močan, da se bo v odločilnem trenutku mogel ubraniti svojih nasprotnikov. Živel in delal je za svoj narod, ko mu jc vzgojil v svojih duhovnikih cel rod neumornih dušnih pastirjev in čuvarjev ljudske vernosti in poštenja, ko mu je v njih pošiljal neutrudljivih prosvetnih delavcev ter pametnih in poštenih gospodarjev. Sleherna gorska vas je občutila gorko srce svojega škofa, zadnji kot slovenske domovine je zaznamovan z veličino njegovega duha. Česar ni zmogel z osebo in besedo, je skušal izpopolniti s knjigo in peresom. Pošiljal je očetovsko ljubezniva navodila najmlajšim, pošiljal svojim tako goreče ljubljenim mladeničem in dekletom, pošiljal krščanskim starišem, ne da bi pozabil pouka najbolj potrebnih ženinov in nevest. Pisal je in učil, molil za svoj narod in ga bodril, ne iz gole dolžnosti, ampak iz goreče ljubezni. Z njegovim blagoslovom so rasli narodu prosvetni domovi, z njegovo voljo in njegovim denarjem jc zrasel narodu prvi najvišji čisto slovenski prosvetni zavod, ki je položil temelj slovenskemu srednjemu šolstvu. Z njegovo podporo so rasli slovenski učbeniki, z njegovo velikodušnostjo veliki slovarji. Ko ni nihče imel smisla za slovensko znanost, ko so velika gospodarska podjetja bojazljivo in nezaupno odklanjala svojo pomoč, si je naš največji mecen iztisnil zadnji belič, da pomore latinskemu slovarju. In ko je vsa Slovenija ječala v trdili sponah vojne in germanskega nasilja, ko so naši veljaki od župana do glavarja malodušno in poparjeno molčali, ko je bila nevarnost, da največja slovenska beseda, kar jih je slišal dunajski parlament, ne dobi4v domovini 'potrebnega odmeva, je ljubljanski vladika zopet zapustil vzvišeno svoje mesto in šel med narod, šel k županu, šel k glavarju, šel k drugim oblastnikom in veljakom in jim dajal v podpis svoj veliki septemberski proglas na slovenski narod. Prijel za prapor, ki jc omahoval, in ga dvignil tako visoko, kakor še ni nikoli plapolal. Kakor vojnih čet zapovednik v najvišji nevarnosti je bil neoporečno prvi vojnik, ki je zbiral, budil in bodril k življenju in osvobojenju. Bil je pravi narodni vojskovodja, katerega beseda se je Čula tudi v najoddaljencjše kote Slovenije. Stavil je v nevarnost vse, stavil v nevarnost svoje mesto in svojo osebno svobodo. Kdaj je kdo bolj zapustil vzvišeni svoj prestol in kateri mož v slovenski zgodovini je s takega mesta šel bolj pogumno vzdramit in dvignit svoj narod? Da, bil je in je še naroda pravi oče. Vse to si prav povedal, visoški prerok, a zmotil si se v svojih, ki si jim največ zaupal. Res je velikanska večina naroda hvaležna svojemu očetu, dobrotniku, mecenu in vojskovodju, res ga povzdiguje do neba. Toda tisti, v katerih imenu si govoril, niso spoznali svojega očeta, niso spoznali mecena in niso priznali vojskovodjo. Ko je stopil z visokega svojega mesta in šel med narod, so ljubosumno zavpili: nazaj v zakristijo! Ko jc pošiljal svoje delavce med narod, so jih kamenjali s strupeno psovko kot krive preroke. Ko je pošiljal svojemu narodu pisma in knjige, so jih blatili in trgali. Ko je zidal svoje prosvetne domove, so sc mu posmehovali, ga zaničevali in mu nagajali. In še potem, ko je v boju za svoj narod osivel iu imel za sabo največje delo, mu niso prizanesli: smešili so ga in mu očitali izdajstvo. Kako bridko neresnično si zapisal, Visočan: »lepšega življenja si misliti ne morem!« Ko bi mogli zlomiti Človeku veličino zavesti, ki te navdaja ob dovršenem delu, velikem pred Bogom in ljudmi, bi bilo to najbridkejše življenje, kar si ga misliti moremo. Samo enega človeka poznamo iz zadnjih časov, ki bi mu lahko postavili ob stran osebnostno veličino našega vladike: kardinala Mercier. Pa še to lahko rečemo: Jeglič nam je postavil Merciera — a mi njemu nismo postavili enodušno hvaležne Belgije. To jc usoda, ki jo delijo vsi resnično veliki sinovi slovenskega naroda, ki je bila usoda tudi Krekova, ki je usoda Antona Bonaventurc Jeglič«. In na tem se spozna nedosežna njegova veličinal MALI OGLASI I Vsaka drobna vrstica l*SO Din ali veaka beseda SO par. I Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. j • Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. S/užbe /sčejo Izprašan kurjač išče mesta Sprejme tudi kako drugo delo. - Pisma interesentov na upravo .»Slov.« pod »Kurjač«. Pek. pomočnik mlad, vešč vsega dela, želi službe. - Naslov v ♦ipravi lista pod št. 4228.' v upr. lista pod št. 4240. Gospodična sc sprejme kot pisarniška moč v trgovsko podjetje, zmožna stenografije in strojepisja. Ponudbe pod »Strojepis« na upravo lista št. 4099. Travnik 4—6 oralov, vzamem v najem za košnjo. Naslov AVTO izkušenega avtomobilista. Zakaj? Prodajalka izurjena v vseh strokah trgovine, pridna, poštena, želi mesta za takoj ali pozneje. Cenj. dopise na upravo lista pod šifro »Poštena«, štev. 4102. ŠIVILJO dobro izurjeno, sprejmem takoj - Sv. Petra c. 44 I. Mizar, pomočnika starejšega, najraje sam., sprejmem takoi. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. - Naslov v upravi lista pod št. 4229. Služba monterja Odda sc stalno mesto vodovodnega monterja za občinski vodovod Bled— Gorje Nastop takoj. — Ofertc z navedbo zahtevkov naj sc dopošlje na županstvo občine Bled, pošta Bled I. Likarica perila se išče za moško perilo, dobra moč za dobro plačo event. tudi hrano in stanovanje. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobra plača« štev. 4098. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. KLET se odda za avgust ali za november. Kje pove uprava »Slovenca« pod št. 4223. Trgovski (obrtni) lokal in malo skladišče (delavnico) na Celovški c. 50 (Šiška) oddam takoj v najem. Poizve sc istotam v pisarni Moslavina. Brezalkoholna restavracija dobroidoča, z. lepim številom stalnih abonentov, v sredini mesta Maribor, Slovenija, petletna pogodba, se ugodno proda. Event. tudi stanovanje. Najemnina 600 Din mesečno za 4 velike lokale in kompletnimi pritiklinami Vprašati pri Podružnici »Slovenca« v Mariboru. Sfanovan/a Pekarija naprodaj ccna 150.000 Din; plačilni pogoji zelo ugodni. Zajec, Zg. Šiška. Zabojev tisoč komadov raznih velikosti, poceni naprodaj. Ljubljana, Rimska c. 16. Večja množina terovega olja za inpregniranje lesa — proda po 3 Din za kilo Mihael Kavčič, Zgornja Šiška - Ljubljana VII. Birmanska darila najlepša in najcenejša kupite pri zlatarju A. Fuchs, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6. Hlode smrekove in jelove, vsako količino in v vseh dolžinah, od 4 m navzgor, kupimo franko vagon nakladalna postaja. Ponudbe s količino in ceno na: I. Magušar & Co., družba z o. z. Vrhnika. Jahalnega konja event nedresiranega, 4 do 6 let starega, toplokrvne pasme, z brezhibnimi nogami in lepo figuro, nad 170 cm viso-itega, kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Jahalni konj«. Masa o№ Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, katero nai Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica. najboljša in najcenejša pri Pl. Plasten tovarna žime Stražišče pri Kranju. Gospodinje! - Poskusite Lepo posestvo , , , . . idealno sredstvo za pod- (velika enonadstropna lu- . , . * , i. , i ui' v i, ziganie drv in premoga, sa) v L,ubl,am Kette- ZaKhtJvajte PLAJftEN *ri Murnova c. 28 (b.vsa za- yJem ^^ P loga Puntigam), stanovanje, pisarne, skladišča, hlevi in dvorišče, pripravno tudi za tovarno, Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča se proda. Delni prostori tvrdka A. Sušnik, Ljub- , tudi v najem. Pojasnila ljana, Zaloška cesta. ie najugodnejši nakup galanterije - drobnarije • Tvrdko Bričar S Mejač najdete le v Šelenburgovi ulici 3 Geslo tvrdke: м\мт priporočilo te dobro blago (rniiia H S 9 Џ B o N. a b * M C 65 . ' O > ■a S. 3 - fe E. H — S J? Л 5 »m r M UJ, ,5a.« a Ф B * E c. Vj < m e I? F| r umS S- S s o - O o S - S B а V) {3 sr B o« P 9 I»l N M 4 C а P 3 rt e X eo oa era 0 9 P M i' to re' P ? to i, e c C p- " t4- 2; w S f » 5 3- S П1ЕШ5 Za Jugoslovanska Uilurno « Llubljanii Karel Ce& Izdajatelj: df. Fi. Kulovec. Uredniki Frane Terseglavi Nooa zoeza med SHS in Poljsko k Belgrad, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne sta v zunanjem ministrstvu zunanji minister g. dr. Marinkovič in poljski odpravnik poslov g. Kratiševski izmenjala ratifikacijske dokumente jugoslovansko-poljskega pakta o prijateljstvu in konvencijo o arbitraži, ki sta bila sklenjena 28. oktobra 1925 v Ženevi med takratnim zunanjim ministrom g. Ninčičem iu poljskim zunanjim ministrom g. Zaloškim. Pakt o prijateljstvu ima šest členov. Prvi člen svečano potrjuje podaljšanje iskrenega prijateljstva in stalnega dobrega sporazuma, ki že tako srčno obstoja med Poljsko in kraljevino SHS. Drugi člen določa obvezo, (la se obe vladi sporazumevata o zunanjih vprašanjih, ki zanimajo obe strani, da bi mogli upravljati svoje miroljubne namere v isti smeri. Tretji člen pravi, da se obe stranki zavežeta v ostalih zunanjih vprašanjih v slučajih mednarodnih težav takoj pristopiti k izmenjavi stališč v najbolj naklonjenem duhu. Ratifikaciji tega pakta o prijateljstvu v sedanjem trenutku se v tukajšnjih političnih krogih pripisuje posebna važnost. To važnost je dobila ratifikacija zlasti po potovanju poljskega zunanjega ministra g. Zaleskega v Rim, v zvezi s katerim je razno časopisje delalo kombinacije, češ, da se je s tem Poljska končnovcljavno odvrnila od male antante. Čeprav je poljski zunanji minister g. Zaleski pred svojim potovanjom izjavil v Varšavi, da se njegovo potovanje in sestanek z Mussolinijem nikakor no sme tako tolmačiti, jo posebno italijansko časopisje uporno vzdrževalo verzije, da je Poljska po sestanku Mussolini - Zaleski končno odstopila od male antante. Da bi poljski minister g. Zaleski presekal te intrige, kolikor se tičejo odnošajev med Jugoslavijo in Poljsko, je prosil našo vlado, da bi se ratifikacija o tem paktu čimprej izvršila. Kakor se tukaj poudarja, je hotel poljski zunanji minister s tem pokazati, da ta pakt obstoja in da izključuje možnost nekakega sporazuma Poljske z Rimom na škodo naše države. Radi tega se ratifikacija tega pakta v vseh političnih krogih iskreno pozdravlja kot znak slovanske solidarnosti Poljske z našo državo. K zvezi s Poljsko Staro pravilo diplomacije je, da išče vsaka država čim številnejše zveze, da se krog njenih prijateljev čimbolj razširi. Vseeno, ali so te države majhne ali velike; politično mišljenje povojne dobe je namreč zmisel enakopravnosti na mednarodnem trgu bistveno oja-čilo, ojačilo smer, ki zavrača naziranje o primernosti nekaterih in drugovrednosti drugih držav. Naravno pa je, da dajo države, ki sklepajo medsebojne prijateljske pogodbe, tem pogodbam tem važnejši značaj, čim večjo vlogo jim je dodelila nova razdelitev držav v evropskem koncemu. Prijateljstvo do poljskega naroda je v nas vseh že tradicionalno. V »Slovencu« smo imeli že opetovano priliko, objasniti mišljenja poljskih politikov in diplomatov, ki so izzvenela vsa v cilju, da pride do čim tesnejše zveze med našo državo in Poljsko. Nasprotniki tega stremljenja so sicer po odhodu poljskega poslanika Okenskega iz Belgrada sumničili, da so naši odnošaji do Poljske neurejeni, kar naj bi potrjevalo dejstvo, da Poljska ni poslala v Belgrad naslednika Okenskemu, da torej tam ni poljskega poslanika. S sklenitvijo poljsko-ju-goslovanske prijateljske pogodbe je tudi teh malenkostnih intrig konec. Govoriti o pomenu nove politične zveze je naša dolžnost, ker je njen pomen izredno velik. Zveza nas potrjuje, da drži splošna evropska zunanja politična linija, v kateri je tudi naša država. S tem Še ni rečeno, da bi bil morda upravičen sklep, da pristopi tudi Poljska k mali antanti. Drži pa, da se je med seboj ojačil del velike francosko-evropske politične koncepcije, kakor tudi, da je dobilo slovenstvo novo okrepitev, in sicer ravno v tej liniji. V prijateljstvo je stopilo dvoje slovanskih držav, katerima je prinesla svetovna vojna svobodo in ki so hočeta, ena na severu, druga na jugu, udejstvovati tako, da postaneta iг trenutno obstoječih srednjih sil močna opora slovanskega udejstvovanja v Evropi sploh. Kakor Jugoslavija, ima tudi Poljska vse predpogoje do velikega gospodarskega razvoja, do politične pomembnosti; saj sta obe državi agrarno in industrijsko v svoji evoluciji močno založeni z ogromnim naravnim bogastvom, za katerega ju zavida ostala Evropa. Zato podčr-tavamo poleg moralnega tudi gospodarski pomen te pogodbe. Sicer je res, da smo s poljsko državo sklenili že pred njo številne konvencije v prvi vrsti gospodarskega značaja; vendar pa ravno politična pogodba, ki določa splošne smeri zunanje politike, redno krona tako pripravljalno delo in radi tega ni dvoma, da se bodo gospodarski stiki med obema državama poslej še pojačili. Neposreduo političen pomen pa vidimo v pogodbi v tem, da je obojestransko odpadlo sunmičenje, kakor da bi bila Poljska v kakršnemkoli oziru udeležena pri madjarskih ire-dentističnili intrigah. Madjarska diplomacija je že večkrat spravila v svet vesti, da jo v njenih stremljenjih po obnovi starega madjarskega kraljestva podpira tudi Poljska, in to ne samo proti Češkoslovaški in Romuniji, ampak tudi proti Jugoslaviji. Madjari so zavriskali, ko je obiskal poljski zunanji minister Zaleski njihovega pokrovitelja Mussolinija, in so napovedovali novo orientacijo poljske zunanje politike, kjer naj bi bil slovanski čut le podrejenega, način vladanja iu notranjepolitičnega mišljenja pa prvovrstnega značaja. Tudi tem intrigam je podpis prijateljske pogodbe napravil konec, konec je tudi kombinacij in ugibanj. Naša država pa je s svojo tiho in vztrajno diplomacijo dosegla, da je izpodbila Mussoli-nijevo stremljenje po naši izolaciji in pomnožila število zaveznikov v svoji obrambi. Nedvomno bo ta zveza, četudi nimamo s poljsko državo neposrednih meja in četudi nasprotja med nami in njo že itak niso obstojala, vplivala na naše sosede, ki bodo morali priznati, da je naša država tista, ki se ne brani roke, kjerkoli, kadarkoli in odkoderkoli se ji v znamenju resničnega prijateljstva ponuja. Vatikan znooa v Rim, 16. maja. (Tel. Slov.) >-Osservatore Romano« je v današnji večerni izdaji objavil svoje stališče napram Mussolinijevemu govoru v senatu o reformi parlamenta. List piše najpreje o Mussolinijevih pojmih o bistvu, funkciji in avtoriteti države, ki jih je proglasil na koncu svojega govora, kjer je rekel, da bo dvig Italije velik, če bo država tudi nadalje razsodnik v političnih in socialnih spornih vprašanjih, če se vse postavi v državo in ne izven države, ker se danes ne more misliti posameznika, ki bi bil zunaj države. »Osservatore Romano« smatra, da je razlika med tem mneni^m o državi, njenem bistvu, njenih nalogah ciljih, posebno kar se tiče posameznega člov-ка, in med krščanskim pojmovanjem o državi zelo velika. Krščansko pomovanje o državi je jasno razvidno posebno Harmiuiorih i v Budimpešta, 16. maja. (Tel. Slov.) Danes i dopoldne ob 10. je Edmund Harmsworth, sin lorda Rothermerea, ki leti iz Londona v Budimpešto, da izroči Madjarom pozdrave očeta, prekoračil madjarsko mejo in dospel ob 5. pop. v Budimpešto. Noben zmagoviti vojskovodja ne more sanjati o tako velikem in navdušenem sprejemu, kakor ga je doživel sin angleškega časnikarskega založnika, ki je napisal nekoliko člankov in intervjujev za madjarske narodne aspira-cije- To je bila triumfalna pot, katere se je po previdni cenitvi udeležilo najmanj 500.000 oseb Fiiaiania ii v Praga, 16. maja. (Tel. Slov.) Pojutrišnjem odpotuje češkoslovaška parlamentarna delegacija v Jugoslavijo. S seboj ima materijal za priprave za trgovinsko pogodbo. Sredi junija pridejo v Prago jugoslovanski strokovnjaki bel-grajskega zunanjega ministrstva za trgovinska pogajanja. Pri dosedanjih predpogajanjih so že uspeli nekateri predpogoji za trgovinsko pogodbo. Nadaljnjih uspehov se nadejajo od pogajanja s praško parlamentarno delegacijo v Belgradu in Dubrovniku. Nedcstatnost dosedanje začasne pogodbe po največjih ugodnostih je pred vsem v tem, da bo jugoslovanska bilanca napram Češkoslovaški tako dolgo pasivna, dokler Jugoslavija ne bo dosegla drugih dobaviteljev po kakovosti in organizaciji eksperta. Češkoslovaški pride vsako znižanje carine v Jugoslaviji v dobro, dočim Jugoslavija še tako visokega češkoslovaškega znižanja ne more polno izkoristiti, ker se kakovost njenega blaga proti konkurenci ne more uveljaviti. Dr. Kramar in Uhlir v Belgradu. V petek zvečer prideta v Belgrad kot prva delegata obsoja fašizem v okrožnici Leona XIII. »Rcrum novarum«. To pojmovanje pa je v ostrem nasprotju s takim pojmovanjem o državi, v kateri je posameznik samo del države. List pravi dalje, da vodi tako pojmovanje do težkih posledic in da Pij XI. v svojem govoru v konsistoriju 14. decembra 1924 ni zastonj poudarjal posledic, da se namreč mora od anarhije, v katero vodi liberalizem in socializem, priti do takega političnega pojmovanja, ki označuje družbo in državo pot samo-namen, kateremu se morajo pravice posameznikov žrtvovati. List govori dalje še o načelih svobode zborovanja, ki je izraz pravic posameznika-Če se vse to spravi v zvezo z novo parlamentarno reformo, postane očividna temeljna razlika med obema doktrinama in obema sistemoma. i V J ..J.nipešti sami je bilo na cesti 150.000 ljudi. V vseh mestih in vaseh cd avstrijske meje pri Sopronju do Budimpešte je bilo na cesti vse od šolskih otrok do starčkov, da se klanjajo Harms-worthu. Povsod so bili prisotni tudi zasiopniki oblasti, postavljeni so bili slavoloki, šolski otroci pa so sipali cvetje v avtomobil. S Harmsvvor-thom je prišlo tudi 6 poročevalcev Rothermere-ovega tiska, več fotografov in eden cd obeh Rothermereovih madjarskih tajnikov ter član poslanske zbornice Maxwell. elfrad-Prafa češkoslovaške parlamentarne delegacije poslanca dr. Kramar in dr. Uhlir. V nedeljo pridejo oslali člani češkoslovaške delegacije. Na meji jih bosla sprejela Zebot in dr. Behmen. Sčdo ie odgovoren za odpuščanje rudarjev? k Belgrad, 10. maja. (Tel. »Slov.«) Na pritožbo notranjega ministra g. dr. Korošca radi odpuščanja delavcv v slovenskih revirjih, je prometni minister g. Milosavljevič odgovoril notranjemu ministru gosp. dr. Korošcu sledeče: »Gospod minister 1 V zvezi z Vašim aklom SL. po v. Br. 95-28 ni i je čast sporočiti podatke. kateri Vam naj služijo v zagotovilo, da ne leži na državnih železnicah krivda radi odpuščanja delavcev v masah iz rudnikov. Premog se nabavlja za potrebo mojega ministrstva mesečno v množinah, ki jih železnica dejansko potrebuje. V rudnikih, ki so navedeni v Vaši vlogi, se premog naroča po potrebi in brez prekinjanja redno vsak mesec. Od januarja do danes so se naročile sledeče množine premoga: Rudnik (v tonah): Št. Janž jan. 3000, febr. 3000, marc 2300, april 2050, maj 2100; Kočevje jan. 4000, febr. 4000, marc 4000, tipril 2600, maj 3500; Trbovlje jan. 72.000, febr. 72.000, marc 54.000, april 46.640, maj 58.320. Množine potrebnega premoga za železnice so v zimskih mesecih večje, kakor v poletnih. Radi tega padajo naročila, kolikor bolj se bližamo poletnim mesecem. Najvišja so naročila v mesecih hudega mraza iu snegu. Za časa poletne sezone doseže množina potrebnega premoga minimum pred začetkom izvozne sezone, potem pa začne promet naraščati in s tem tudi poraba premoga. V aprilu se je znižalo naročilo premoga napram naročilu v maju, ker so preostale rezerve pri ravnateljstvih zahtevale to znižanje. Iz navedenega je razvidno, da se naročila gornjim rudnikom niso odpovedala v navedenih mesecih in lavnotako ne v letu 1927, kakor tudi, da pri navedenih rudnikih ni bilo hitrih zmanjševanj naročil premoga. V mojem ministrstvu se pri uabavi premoga poleg drugega posveča pozornost temu, da velike in nagle spremembe množine naročil premoga ne izzovejo motenja v rudnikih, kar se bo delalo ludi nadalje. Odvetniški zakon izgotovljen Razprava o zakonu o sodnikih k Belgrad, 16. maja. (Tel. sSlov.«) Sekcija zakonodajnega odbora je imela danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljala in končno sprejela načrt odvetniškega zakona. Za odvetniške kandidate se je določila pripravljalna doba na štiri leta: eno leto pri sodišču, dve leti pri odvetniku, eno leto službe pa se lahko prebije ali pri državnem pravdništvu ali notarju ali upravi. Ako se odsluži dve leti pri odvetniku, eno leto pri sodišču, se lahko dela odvetniški izpit. V imenik odvetnikov se lahko vpiše šele po dovršeni pripravljalni dobi štirih let. Odvetniška zbornica je dolžna ustanoviti sklad za slučaj onemoglosti in smrti. Zakotni pisarji so strogo kaznujejo. Dosedanji avtori-zirani javni agenti ostanejo (v Sloveniji jih je malo). Nanovo pa se ne bodo postavljali. Načrt nima novih odvetniških tarif. Na današnji seji so se sprejele tudi nekatere spremembe, ki načrt izboljšujejo. Načrt pride v kratkem pred plenum zakonodajnega odbora. — Ple-num zakonodajnega odbora je nadaljeval razpravo o sodniškem zakonu. Zakon je v podrobni razpravi sprejet do Člena 73. Ostane še samo par paragrafov. Poglavje o sodniških plačah in dokladah je plenum sprejel popolnoma po besedilu sekcije. (O višini plač in doklad smo že poročali.) Pri 68 in 69 so se sprejeli predlogi poslanca dr. Hodžarja. Po teh predlogih se s 1. aprilom 1929 sodniki prevedejo po novem zakonu. Kot sodniška služba se računa ves čas, ki jim je priznan za položajno plačo po uradniškem zakonu in razvrstitveni uredbi. Odštejejo se samo tri leta tistim, ki so delali izpit po treh letih prakse. Kdor je položil izpit v krajšem roku, se všteje krajši rok. Pristavi (Hrvatska in Bosna), ki so v sodniški službi, se prevedejo kakor sodniki. V izenačenju zakonodaje se pologajo izpiti kakor doslej. Kandidati se morejo postavljati za sodnike samo v tistih pravnih področjih, iz katerih izhajajo. Za južno Srbijo k Belgrad, 16. maja. (Tel. :Slov.<) Popoldne so je vršila v vladnem predsedništvu konferenca med vladnim predsednikom g. Vuki-čevičem, notranjim ministrom dr. Korošcem in ministrom za agrarno reformo Andričem. Na tej konferenci so se resumirale zahteve in želje poslancev iz južnih krajev ter so se napravili tozadevni sklepi. Radič v Pragi. Na agrarne slavnosti v Pragi je prišel danes Štefan Radič z 11 poslanci svoje stranke in več delegati poljedelskih gospodarskih zvez na Hrvatskem. spanje, globoko kakor morje, in v to spanje mečemo kakor kamen v morje vse ono, kar se ne da več popraviti, ne samo dejanje, temveč tudi žrtev. Vse pozabljamo, tožbo, pogled, molk, kletev. Deset let življenja moramo pozabiti, če hočemo biti en sam trenutek srečni. Včasih pa naletimo naenkrat, kjerkoli in kadarkoli, v samostanu ob prašni ulici, na čudno pesem, pesem, ki jo pojo čisto neznani ljudje v naš mir in ublažitev, in v nas se utrgajo solze ob spominu na ono, kar se ne da ne popraviti, ne nadomestiti, ne s pokoro izbrisati. Tako smo tisti trenutek v Rakovici zagledali sebe v sebi. Občutili smo, da smo mešani kakor kalna voda, spoznali, da se v našem življenju nikoli ne deli počitek od truda, sedmi dan od ostalih šestih, duša od telesa, izpolnjena želja od nove, še neutešene, duhovni trenutek od trenutka zunanjega življenja, v katerem pozabljamo, da obstojajo, da skele in da bodo še skelele nepopravljivosti in nenadomestljivosti... Ti ljudje pa, ki pojejo, /, otroško-okroglimi usti, z rdečico detinske krvi v napihnjenih licih, ti ljudje v enem samem hipu popravljajo, kar je nepopravljivo, in sanjajo lepe religiozne sanje o miru, miru, miru... To je ona velika premoč religije v človeku nad vsakim znanjem in modrostjo: znanost in modrost učita omejitve, tolmačita z omejitvijo, tolažita in tešita z omejitvijo; religija pa ne priznava omejitev, je ne priznava nikjer, niti v dosezaniu niti v posedanju, niti v odpovedi niti v pogrešanju. Kakor morejo sanje v človeku nadaljevati katerokoli misel, tako more religioznost v človeku nadaljevati katerokoli stanje, celo stanje neomejenih zmožnosti... Glej, ti mali poslušni gojenci samostanski in ti kmetje so se izpraznili od vsega zemeljskega kakor cerkvene posode, ničesar se ne boje, nobene želje nimajo; s pobožno pesmijo so se zedinili v enoto in so kakor breztelesni zbor duhov. V neki ogromno veliki anglikanski cerkvi, ki je bila do zadnjega kotička polna ljudi, je nekoč pastor najprej opravil vse molitve, predpisane in od njega samega sestavljene, molitve za vsakdanji kruh, za zdravje, za dar uma, za dušno moč; potem pa je pogledal po zbranih in pristavil: - Zdaj pn naj še vsak sam pomoli za svoje lastne potrebe.: Najprej se ie slišala tišina, kakršna so pojavlja, kadar skoro dva tisoč ljudi preneha z dihanjem; nato pa se je ravno tako razločuo slišal nečisti notranji še-lest poželjenja. pohlepnosti in upanja; in zo- pet nato rezek zunanji šum, ko so telesa pokleknila sama vase, glave se sklonile in vsa lica se skrila v dlani; nazadnje pa spet nova tišina, strašna in globoka in sladka, ko iztegne Kristus roko, da umiri dva tisoč src, polnih zunanjosti, dvomov, nezadovoljstva, sovraštva in maščevalnosti. Kaj so delali v tej tišini zbrani ljudje? Ali so molili, hrepeneli, iskali po svojih mislih, trpeli, bili v svojih težavah žalostni, ali prosili? Ne. Kakor sedaj na vigiliji v našem samostanu odpadla je z njih ona bolna omejitev življenja. To, pa nič več. Ko je pastor prekinil tišino, so se prikazali čisto drugi obrazi, iz-premenjeni, da jih ni bilo poznati, na njih sledovi solz, in še se tekle po njih, bledi obrazi z drhtečimi ustnicami, krčevito stisnjenimi zobmi in očmi zaprtimi. Kaj so doživeli'ti ljudje in kake so bile njihove molitve in želje? Nihče si ni ničesar želel niti prosil! Nihče ni potreboval ničesar! V prvem trenutku so bili vznemirjeni in zmedeni vsled nenavadnosti te ure in v pričakovanju čudežnega uslišanja — pa so se skušali spomnili, česa predvsem potrebujejo, in česa najbolj ali najmanj. Nato pa je vsakega izmed njih objel mirni mir religioznega uravnovešenja; mirna in neizpod- bitna zavest, da on no rabi ničesar; in samo to molitev je šepetal vsaki, naj se izpolni želja soseda na levi strani ali onega na desni, ako jo morda goji, že dolgo in goreče. A tudi oni na levi in oni na desni ni rabil ničesar! Samo 7.a malenkost so se ljudje odmaknili od zunanjosti in slabosti, pa že ni nihče rabil ničesar! In ko bi bil celi svet tu v cerkvi, bi celi svet ne rabil ničesar ... Božanski trenutki skladnosti med človekom in prirodo. Bog in človek sta se znašla v radostnem objetju kakor brata, pa sta razdelila med seboj breme sveta kakor brata: človek ui več prosjačil, Bog pa je izgubil oni medli pojili usmiljenja... Kako lep in velik jo človek v svojem ogromnem pojmu in obsegu: od Človeka vseh mogočih potreb, ki je pohlepen in nevoščljiv in poln sovraštva, ki večno živi v luji hiši in ob tujem imetju, pa do človeka, ki ne rabi ničesar!... Dva tisoč ljudi jc zapelo iz olajšanih in očiščenih prsi kakor orkan. Ljudje, ki so šli mimo, so začeli vreli v cerkev. Prav kakor v naši mali Rakovici, na vigilijo Velikega posta v letu Gospodovem devetnajsto osemindvajsetem. (Iz srbščine prevedel Avsenak.) Čestitka Sv. Očeta škofu dr. Jegliču Sv. oče je poslal po svojem državnem tajniku ljubljanskemu škofu sledečo brzojavko: Tebi, ki te dni dovršitješ 30. teto škofovskega delovanja, so. oče radi tega srečnega dogodka čestita, prosi Boga, naj tvojemu pastirskemu delovanju doda še novih zaslug in ti v znak očetovske ljubezni prav iz srca podeli apostolski blagoslov. Kard. Gasparri. Škof dr. Jeglič - vzor kulturnega delavca Nam Slovencem je ustvarila protireforma-cija v dobi svojega razcveta zaokroženo na versko osnovo postavljeno domačo kulturo. Deležni smo postali onih blagrov, o katerih je zapisal Leon XIII. v okrožnici z dne 17. maja 1. 1801 te-le besede: »Cerkev je prenovila človeško družbo; višje socialne moči, ki so Cerkvi lastne, so napotile človeštvo na pot pravega napredka, rešile so ga propada in vzbudile v novo življenje. S krščansko vzgojo je Cerkev dosegla razvoj, ki daleč presega vse stopnje omike, razvoj, katerega tudi prihodnjost ne bo mogla prekositi«. Med velikimi duhovi našega naroda, ki so uspešno delovali za nadaljni razvoj vsestranske na versko osnovo postavljene domače kulture, se zlasti odlikujejo Slomšek, dr. Krek in naš jubilant škof dr. Jeglič. Ogromno je delo, ki ga je izvršil ljubljanski vladika v teku svojega blizu 60-letnega pisateljskega delovanja — v »Letopisu Slovenske Matice« za 1. 1869 je izšel njegov spis »Slovenci in sedemnajsti vek« (V knjižcvno-zgodovinskem oziru popisal A. J.) — in zlasti tridesetletnega vladanja ljubljanske škofije. Za svoje pisateljsko poslanstvo je bil Anton Jeglič dobro pripravljen že tedaj, ko so prišli v javnost .rvi njegovi spisi-. To nam potrjuje književni zgodovinar Fr. Leveč, ki je 1. 1898 v Učiteljskem tovarišu (št. 19. in 20.) objavil Je-gličev spis iz Letopisa Slovenske Matice 1.1870 z naslovom »Prva pot v ljubljanske šole in prvi dan v njih«. V uvodu k temu ponatisu pravi Leveč: »Vsa pisava je jedernata in nas spominja Jurčičevega in Erjavčevega peresa«. Anton Jeglič je objavil v mladosti še več leposlovnih spisov: V Letopisu Slovenske Matice za 1.1870 igro »Slavija«, v Besedniku I. 1877 povest »Hudobni sin« in v knjigah Družbe sv. Mohorja več povesti. Kmalu pa si je izbral drugo panogo slovstvenega delovanja. Kot doktor bogoslovja je pričel priobčevati znanstvene in poučne spise. Pred 50. leti je objavil v našem listu (Slovenec I. 1878, št. 79 in 80) razpravo »Naravoslovni materializem«. V zborniku »Glasi kat. družbe« je objavil razprave: »Kdo nas pripelje k zaže-Ijeni sreči?« (1879), »Prednosti Marije Device« (1879), »Apologija krščanstva« (1880), »O sv. Rešnjem Telesu« (1880). Od 1. 1882 do 1898 je dr. Jeglič deloval kot pravi bosenski apostol med brati Hrvati 2e od mladih let je tlela v njegovem plemenitem srcu živa iskra navdušenja za duševno edinost med jugoslovanskimi narodi. Takoj v prvem letu svojega bivanja v Sarajevu je napisal prvi hrvatski članek za list »Srce Isusovo«. Z navdušenjem in veseljem je potem pisal za list »Vrhbosna«. »Vrhbosni« je bil vsa leta najskrbnejši sotrudnik- Zlasti pa je posvetil svoje vrle moči znanstveni reviji »Balkan«, ki je imela namen pripomoči k temu, da bi se katoličani in pravoslavni med seboj bolje spoznali, odvrgli razne predsodke in prišli nazaj k prvotnemu edinstvu. Izdal je tudi štiri velike cvezke »Razmatranja« (Premišljevanja) in »Uzgo-jeslovje za učitelje i učiteljske pripravnike«. Ko je prišel 20. maja 1- 1898 v Ljubljano kot težko pričakovani novi vladika, so bile prve besede, ki jih je izgovoril vernikom ob prihodu: »Pri vas, med vami sem — ves vaš!« Svoje ljubljene vernike je sklenil z apostolsko besedo in s pomočjo svojega pisateljskega poslanstva umstveno in nravno dvigniti. To je vzvišeni nagib, ki je povzročil, da je sedaj še s podvojeno gorečnostjo jemal v roke pero Na stotine je njegovih spisov: knjig, razprav, pastirskih listov, poslanic itd. Vsaj nekatere moramo imenovati, ki zaslužijo, da jih imamo na častnem mestu v vsaki katoliški hiši in da jih često jemljemo v roke. Kako krasna je njegova knjiga »Mesija« (str. 416)! Slehernega mora branje te l;p\. c navdati z ljubeznijo do božjega Zveli- čarja. In tri knjige: »Na noge v sveti boji« — »V boj za temelje krščanske vere« — »V boj za krščanske resnice in čednosti« — »V boj za srečno in veselo krščansko življenje« — to je prekrasna palača krščanskih resnic in krščanskih čednosti. To palačo nam je odprl škof dr. Jeglič in s svojo zlato knjigo nam je najboljši vodnik, razkazujoč nam z zgovorno besedo njene posamezne dragocenosti. Iz te knjige spoznamo, kakšen zaklad imamo v sv. veri, do zavesti pridemo, kaj je nameraval Bog z nami, ki nas je z večno ljubeznijo ljubil in poklical v kat- Cerkev. Presvetli vladika je podal tudi vsem stanovom in za vsako dobo potrebnih naukov, katere naj bi izpolnjevali, da bi bili časno in večno srečni. V ta namen je spisal knjigo »Staršem. Pouk o vzgoji« in »Kratko navodilo staršem o verskem pouku majhnih otrok«. Mladeničem je spisal knjigi: »Obramba vere« in »Življenje po veri«. Dekletom knjigo o krščanskem življenju, srednješolski mladini knjigo »Svobodna misel, svobodna šola, svobodna vzgoja«, duhovnikom in redovnikom obširno knjigo »Psalmi«. Božja previdnost je dala sv. Cerkvi v zadnjih časih v resnici razsvetljene poglavarje: Leona XIII., Pija X., Benedikta XV., in Pija XI. Leon XIII. nam je podal smernice za rešitev socialnega vprašanja, Pij X. je z največjo energijo zatrl zmote modernizma in pokazal na sv. Evharistijo kot rešitev v sedanjih težkih časih, Benedikt XV. je izdal nov cerkveni zakonik in Pij XI. je povdaril važnost misijonske ideje, delovanja za zbližanje med Vzhodom in Zapadom v duhu krščanske ljubezni in katoliške akcije. Ista božja previdnost je dala tudi ljubljanskega knezoškofa, ki je v svojih trdi sino-dalnih knjigah (1903, 1908, 1924) in v pastoralni instrukciji (1915) ideje velikih papežev objavil domači škofiji in jih po svojih pastirskih listih in drugih spisih pojasnil ljudstvu, da so mogli vsi in povsod deležni biti blagrov, ki jih oznanjujejo papeži zadnjega časa. Najlepši uspeh delovanja škofa dr. Jegliča se kaže v tem, da številna verska, prosvetna in stanovska društva tekmujejo, da bi ohranila med svojimi člani blagre, ki smo jih prejeli po sv. Cerkvi in da bi jih postali deležni vsi naši bratje. Kako lepo se razširjajo verske organizacije: Apostolstvo mož, Marijine družbe, tretji red sv. Frančiška. Z njimi tekmujejo prosvetne organizacije: Prosvetna zveza, Zveza katoliškega dijaštva, Orlovska zveza, Krščanska ženska zveza, Kat. društvo rokodelskih pomočnikov, Krekova mladina in stanovske organizacije: Slomškova zveza učiteljstva, Jugoslovanska strokovna zveza, Obrtna zveza. Kmečka zveza. Reči moramo, da se je za ustanovitev vseh teh društev najbolj trudil presvetli knezoškof in da je to zlasti sad njegove molitve in molitve z njim združenih duhovnikov in vernikov. Kdo bi mogel dovolj poudariti, koliko je storil naš vladika za razširjenje katoliškega tiska, za nabožne stanovske, znanstvene in politične liste? Kdo bi mogel oceniti žrtve, ki jih je imel vladika za krščansko dobrodelnost, za ustanovitev naših karitativnih organizacij? Samo Bog ve, koliko se je trudil vladika za razvoj našega šolstva, za šole, ki jih vodijo redovnice: uršulinke, usmiljenke, šolske sestre itd. Krona njegovega delovanja pa je ustanovitev zavoda sv. Stanislava s prvo slovensko gimnazijo. Po zaslugi dr. Jegliča smo imeli 1. 1918 slovenske knjige za srednje šole in so se lahko razvile slovenske gimnazije in realke po vsej Sloveniji. Presvetli je prevzel tudi stroške za natisk latinsko-slovenskega slovarja, ki sicer še ni mogel iziti. Vendar upamo, da bomo to največje znanstveno delo dobili. Škof dr. Jeglič je s tem delom postal velikodušen mecen kot njegov prednik Anton Alojzij Wolf. Izredne so žrtve, ki jih je imel presvetli vladika za to, da so mogli mnogi duhovniki nadaljevati svoje študije na slovečih inozemskih univerzah. Veliki so sadovi teh žrtev in zgovorna priča teh sadov je znanstveni list »Bogoslovni vestnik«. Škof dr. Jeglič pa v svojem višjem pastirskem poklicu ni velikodušno podpiral samo slovstva, ampak tudi vse lepe umetnosti. Po šestkrat do sedemkrat je obiskal vse župue cerkve in večinoma tudi vse podružnične cerkve v ljubljanski škofiji. Za vsak njegov prihod so se cerkve ozaljšale in deloma prenovile. Pri vsaki vizitaciji je dal veliko navodil, kako naj se ohranijo zlasti župne cerkve, da bodo v resnici dostojna bivališča živega Boga. O priliki vizitacij se je marsikje pričelo delo. da so se zopet pokazale z bele-žem zakrite starodavne slike. Vizitacije škofa dr. Jegliča so veliko pripomogle, da se je sestavila zgodovina slovenskega slikarstva. Glasne priče škofovega prizadevanja za vse-stranski.napredek cerkvene umetnosti so nove župue cerkve — do 1. 1915. je bilo na novo sezidanih 26 župnih cerkva (Duh. pastir 1915, str. 670) — in pa veličastne nove cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku, jezuitska cerkev sv. Jožefa in cerkev sv. Frančiška v Šiški. Pregled o vsestranskem napredku cerkvene glasbe pa nam je podal lanski petdesetletni jubilej Cecilijiuega društva za ljubljansko škofijo. Ubrano zvonenje zvonov nas je sinoči ljubko vabilo k zahvali božji Previdnosti za škofa, ki izvršuje med Slovenci kot ljubljanski vladika že trideset let veliko kulturno delo pod vidikom večnih idej. Danes se zvonovom pridružujejo orgije in petje cerkvenih zborov glasno klicoč: Tebe Boga hvalimo! — Za našega preljubljenega vladiko. v Skof Jeglič in mladina Ignotus- V enem oziru se morajo človeku tisti ljudje, ki vse verjamejo nasprotnemu časopisju, smiliti: da namreč ne poznajo enega izmed najljubeznivejših ljudi, kar jih je rodila slovenska zemlja, da ne uživajo sladke navzočnosti njega, radi katerega bodo poznejši rodovi blagrovali svoje prednike; da jim je tako tuj mož, ki je res — kolikor je pač to človeku mogoče — vreden služabnik njega, ki je bil vse vsem, da bi vse pridobil, še vedno vsrkavajo predsodke proti možu, ki s su-periornostjo svojega življenja in kristalnostjo svojega značaja odbija brez vsake besede vsak napad nase tako, da je danes med ogromno večino slovenskega naroda popolnoma neranljiv. Vsaka beseda neumevanja in nehva-ležnosti, ki se izreče proti njemu, pade z vso gotovostjo samo na tistega nazaj, ki jo izusti, oziroma zapiše, oziroma dovoli natisniti. Radi tega naj bi se med nami nehala ta — ne moremo skoro drugače reči — sramota, da še kdo udarja v časopisju po njem, čigar svetla slika je v naši zgodovini že nesporna in ki bo ponos, ne: ljubezen slovenskega naroda še čez stoletja. Naj tudi tisti, ki se vzgajajo v predsodkih proti njemu, ne ostanejo v njih do konca — ne radi škofa, ki je prestal grditve v svojem življenju, da je tudi v tem oziru gotovo dosegel evropski rekord, tudi ne radi nas, ampak radi sebe samih. Slava vseh tistih, ki so se pregrešili nad njim, bo skop-nela v solncu bodočnosti kakor sneg, njegovo morebitno trpljenje bo pa samo večalo hvaležnost poznih rodov do njega, našega velikega svečenika. Morebiti pa ni noben del našega naroda tako užival ljubeznivosti našega vladike kakor mladina. Mladina potrebuje ljubezni in prisrčnosti; potrebuje vodstva in se tega tudi zaveda, zahteva pa upoštevanje svoje osebnosti. Vse to je delil vladika mladini z odprtimi rokami. Ce si prišel na večjo orlovsko prireditev v Ljubljani — kdo je bil takorekoč najzanesljivejši udeleženec, če le ni bil po poslih odsoten? Vladika Jeglič je sedel med udeleženci, z vedno enakim prisrčnim izrazom notranje harmonije in prijateljstva z Bogom na obličju. Nič ni vpraševal, kaj bo na sporedu: če bo za druge dobro, bo tudi zame! Vesel sem vsega, v čemer se pač kaže rast mladinske organizacije. Nadvse obziren je bil vedno do dijaštva. Vztrajal je pri vseh njih dostikrat dolgih predavanjih in debatah, vesel ob slehernem pojavu, ki je kazal, da gre mladina po poti k svoji sreči. Duhovnik po božji volji je odgovoril na vprašanje, kdaj mu je bilo krščanstvo najbolj jasno, takole: »Ne v bogoslovju in ne pozneje na univerzi, ampak takrat, ko sem bil še otrok.-- Res, ni zaman rečeno, da je otrok nebeško kraljestvo. Ali je morebiti radi tega naš škof tako rad tudi med najmlajšimi, ker je v njem še tako živa dediščina nepozabne rodne hiše, da nas je Bog za srečo ustvaril in da naj ne bomo glede ničesar v prevelikih skrbeh — samo da se njega držimo? Rekel bi lahko kdo, da posveča naš škof mladini posebno pozornost radi tega, ker pač ve z ustanoviteljem Doma in Sveta, »da je prva naša dolžnost, skrbeti za naraščaj, ki more in mora polagoma zasesti mesta starejših.« (Dom in svet 1917, 7.) Tudi če bi delal škof samo iz tega razloga, bi bilo to zanj zelo častno; kajti — da nadaljujemo z Domom in svetom tam, kjer smo ostali —: »Kdor se stara, uaj se tudi zaveda, da se z vsakim dnem bliža koncu, in da se mora njegova ljubezen do stvari, katero zastopa, meriti samo po tem, koliko jih je vzgojil sposobnih, pripravnih za to da uadaljujejo njegovo delo.« Nam se pa zdi, da je tu inerodajen še drug činitelj in da je škofova ljubezen do mladine še neposredne jša, še laže umljiva: naš vladika zahaja med mladino radi tega tako rad, ker se razpoloženje mladine tako prilega njegovemu srcu. Dodeljeno mu je bilo namreč po tako ogromnem izvršenem delu in po toliko bridkostih morebiti najlepše plačilo, ki ga more človek na svetu dobiti: starost z mladostnim srcem. vTo si moramo otroci 20. veka posebno zapomniti' Kajtimar Gospod urednik, dovolite, da Vam ob priliki tridesetletnice pastirovanja našega škofa povem, kako sem prvikrat čtd o našem se dan jem škofu! Bilo jo 1. 1898. maja meseca. V nedelj« popoldne je govoril v cerkvi pridigar o potre bi molitve in o njeni moči. Rad je svoje go vore zabelil z raznimi zgodbami. To pot je povedal tole: »Veste, da bomo te dni dobili novega škofa. Naj vam radi tega povem nekaj, kar sem čul iz njegovih ust. Dr. Jeglič je moral v Bosni dostikrat napraviti dolga potovanja peš, na konju ali z vozom. Ta čas, ko ni mogel delati drugega, je rad porabil za molitev. Na neki taki samotni poti je izmolil 18 rožnih vencev. Ali ni postavil Bog pravega moža za pastirja naši škofiji?« Sedaj bom pa brez dostavka izpisal še odstavek iz Meschler-Kranjčevega molitveni-ka »Trije temeljni nauki« na str. 66 in 67 — brez dostavita raditega, ker bi bil vsak do-stavek odveč: »Molitev je tudi mnogo močnejše orodje ko pridiga in vse drugo. Molimo lahko zmeraj in povsod, in molitev deluje mnogo obsežnejše in splošneje. Z besedo in črko vplivamo le na malo ljudi. Molitev pa se dviga k Bogu in pada, od njegovega blagoslova oplojena, kot dež milosti na narode, dežele, dele sveta in stoletja. Tudi tu je zgodovina razširjanja vere in reforme Cerkve zgodovina molitve. Kdor ume najbolje moliti, je tudi najboljši apostol vere kakor tudi najboljši državljan' (in Jeglič je v dveh državah začasno veljal za antidržaven element! Op. ur.) in rodoljub. To si moramo otroci 20. veka posebno zapomniti.« Isidora Sekulič: Vigilija v samostanu Rakovici Nekega večera izmed teh težko pričakovanih spomladnih večerov nas j ■ t; kaj zvabilo na ulico in potem dalje in dalje, po enolični in borni travi belgrajske okolice, skoz zelenkasti aprilski somrak, dokler nismo naenkrat obstati pred dvodelnim vhodom in pred stolpom samostana. Rakovico smatramo navadno kot mestni samostan: leži ob veliki cesti, dosega jo vse mestno, moderna prometna sredstva, kronika in svetni interesi Belgrada. Ta večer pa smo prišli v Rakovico v enem onih redkih, svetih trenutkov, ko tajna življenja široin odpira svoja velika vrata, kakor oltar na Veliko noč, in ko človek naenkrat dobi moč, da misli širše kakor je širina sveta. Somrak je postal večer. Velike bele površine zidov na stolpu, na višji zgradbi in na stari, nizki, raztegnjeni, pravi samostanski zgradbi, ki sta stali vsaka na eni strani, te svetle ploskve, so šle kakor velike, kvišku uprte oči za mesecem, ki je ravno potiskal vstran nadležen oblaček ter se dvigal vedno ponosnejši in bolj »rebro. Med mesecem in zi- dovjem je stalo resignirano in v božjo voljo vdano zelenje zgodnje pomladi; zelenilo, ki umirja silna čustva srca. To zelenje je polno nekakih finih tokov in pisanih likov, kakor od izparjevanja; zavilo nas je v nežno mrežo; skozi njo pa se tuintam fosforno svetlikajo črna drevesa, obsuta z belkastim cvetjem, ter kažejo pot k cerkvi. Tedaj opazimo na nekem zidu vrsto pravilnih zlato-rdečih peg: cerkvena okna so razsvetljena in nasproti nam doni nepretrgani val petja. Vrata so na stežaj odprta; že na pragu čutimo globoki vonj talečega se voska in mehko dehtenje kadila: znotraj se jasno vidijo gamo obrazi, obrazi gojencev meniške šole,1 menihov in pa kmetov iz okolice. Prav kakor na slavnih slikah italijanskih duhovnih koncertov: vsi imajo kvišku dvignjene vratove, široke in zamaknjeno gledajoče oči, na čelih izraz, kakor da so pozabili na svet, usta so jim odprta in okrogla kakor trobente, pa pojo iz vsega grla, z dušo in telesom. Tudi petje je bilo kakor pevci sami. Pevci, trdi, koščati, nepravilni obrazi naših siromašnih ljudi, naših kmetov in ubožcev. Ta pesem je godba vetra in mogočen glas množice; ni to pesem naučena in prikovana za note. nego elementarna neseni onih, ki jim ie za trenu- tek dano občutiti praznik, tisto redko čustvo, ko v človeških prsih udari kladvece religioznega nemira in ko je dano tudi najpriprostej-šemu človeku vsaj za trenutek misliti v svojem življenju drugače kakor samo človeku. Tudi če bi nas prišlo v cerkev deset ali dvaiset, ne bi ničesar motili, nihče nas ne bi opazil in ničesar ne bi pomenili. Še mi sami smo se med seboj skoro izbrisali iz spomina in izginili pred pretresljivo resničnostjo petja. Skladnost med glasovi in med zamaknjenostjo pevcev je bila tu dosežena v najvišji meri, to smo jasno čutili. Ti ljudje so za trenutek koncentrirali svoja bitja v čisto religiozni vrednosti. Religiozna vrednost v človeku! Kako malo je takih, ki jo poznajo, poznajo v njeni globini in dovolj! Cel krog, cel svet ljudi je še, ki ne morejo razumeti, kaj da naj išče človek v cerkvi! Ne ve, kaj se pravi: zapustiti ulico, odkriti nebu svojo glavo in peti pod obokom, pod katerim se vedno poje, živim in mrtvim, srečnim in nesrečnim. Ne ve, da sedi človek v cerkvi med tujimi ljudmi kakor med sorodniki, da drži v eni roki knjigo božjo, v drugi pa knjigo pesnikovo, ter čita zdaj Evangelij po Mateju in Janezu, zdaj Oljsko goro po de Vign.vu in Thompsonu. Ne ve, da je cerkev edini, kratki in bežen trenutek, ko so se zlili v enoto Bog, pesnik iu človek, oni, ki življenje ustvarja, oni, ki življenje razglaša in proslavlja, in oni, ki je P.ogu cilj in pesniku ljubezen. Mi, ljudje z ulice in iz mesta, smo se počutili v samostanu kakor tujci; hladni ljudje iz drugega sveta, proti tem ljudem, ki žive vsi v nekem duhovnem pričakovanju. Človek, ki pride kot tujec, prvič in nepripravljen v to pričakovanje, včasih ne občuti ničesar, občuti pa drugič vso veličino in lepoto religiozne samote in tedaj se v njem zbudi ona bolest, bolest za nečem, kar je zamudil in zapravil. Čuti, da je zgrešil nekaj bistvenega. Žal mu je naenkrat, da že tako dolgo ali morda nikdar ni bil pri taki religiozni vigiliji, da ni prepeval, dasi je pred tem jedel post in zraven pil solzo očiščevalko. Težko leže na človeka breme tega in mnogih drugih dejstev, ki se ne dado popraviti in nadomestiti. Dejstva nepopravljivosti in nenadomestljivosti so čudni spremljevalci človeškega življenja. Ničemur se ohola človeška domišljija in njegov oholi razum ne upira toliko kakor priznanju nepopravljivosti in nenadomestljivosti, in vendar ni ničesar bolj pogostega in bolj resničnega v našem življenju kakor nenadomestljivosti in nepopravljivosti. Vsak trenutek jih delamo, imamo pu v sebi neko brezbožno Rli znamo pran jesti? Jemo, da živimo iu ne živimo, da jemo. Te stare modrosti se še vedno nismo prav naučili. Mnogo jih je, ki žive samo zaradi jedi in pijače in kar je zanje enako pomembnih telesnih užitkov; so pa zopet drugi, ki se za hrano ne brigajo in menijo, da je dovolj, ako želodcu vržejo karkoli. Prvi jedo trikrat, štirikrat preveč, drugi navadno tudi, toda pri tem nimajo nobenega užitka, marveč le težak želodec. Redkejši so, ki iz prezira do telesnih potreb premalo jedo, številnejši žalibog tisti, ki to delajo iz revščine. Na vsak način se večina hrani nepravilno. iu vendar je pravilna prehrana ogromnega pomena za polno, delavno, radostno izži-vetje posameznika in za uravnovešenje narodnega gospodarstva ter dobrobit skupnosti. Brez pravilne prebrane ni zdravja, ni celotnega izkoriščanja delovnih sil, ni razumne, ravnotežje ustvarjajoče porabe domačih pridelkov in proizvodov. Zato ljudska prehrana ne spada samo v področje narodnega zdravja, marveč tudi v področje gospodarske-socijalne politike. Razbistrenje pojmov o prehrani je važno iu nujno. Dre žreli moramo polniti. Skozi en želodec gre hrana, toda nasiče-vati mora dve nikdar siti žreli: prvič moramo s hrano telesu nadomeščati snovi, ki jih izrablja — kakor se izrablja tudi stroj, le da se mrtva snov v sebi ne more obnavljati — drugič pa moramo telesu v obliki hrane dovajati kurivo za pogon, obratno energijo. Sedaj je pa važno vedeti, da ne moremo zadostiti obema zahtevama s kakršnokoli hrano, kajti obnavljanje celic človeškega telesa zahteva drugo mero čisto določene snovi nego vzdrževanje energije. Tri temeljne snovi so, ki jih nujno potrebuje človeško telo iu ki jih mora vsebovati naša hrana: beljakovine, tolšče in ogljikovodiki. Beljakovine so najvažnejše, ker so te-lotvorne; L beljakovine sestoje celice človeškega telesa in le z beljakovino se obnavljajo. Vrhu tega pa je beljakovina potrebna tudi v drugi namen hranjenja — za obrat, pri čemer jo morajo pa izpopolnjevati še tolšče in ogljikovodiki, ki so izrečno obratne suovi. Koliko je telesu dovolj? Važno je sedaj vprašanje, koliko teh snovi in v katerem razmerju jih potrebuje telo, da prospeva? Znanost pravi, da potrebuje človek nn dan za obnavljanje celic do 70 gramov beljakovine, od tega najmanj 30 g v mesu ali mleku, in '2800 kalorij obratnih snovi. Ako dobiva telo premalo telotvorne beljakovine, se posledice pokažejo še-le tekom daljše dobe; ako pa telesu zmanjka obratnih suovi — kalorij, se posledice pokažejo neposredno: človek postane slab, delo mu ne gre več od rok — lačen je. Tukaj moramo pa razločevati še nekaj, kar je izkušnja itak že zadostno dokazala in kar v polni meri potrjuje znanost: Človek, ki ne dela veliko telesno — kar velja na splošno o mestnem prebivalstvu — ne potrebuje lo-liko kalorij in ne more prebaviti toliko hrane kakor človek, ki opravlja težko ielesno delo. Pač pa ne sme prikrajšati telesa na beljakovinah. Zato mora uživati v prvi vrsti jedila, ki vsebujejo veliko beljakovin, u dnjejo malo kalorij. Slednjič se eno dejstvo: Telo pretvarja snovi v tisto obliko, katero ravno potrebuje: beljakovino prcsnavlja v tolščo ali ogljikovodike; ogljikovodike v tolščo; tolščo v ogljikovodike. Ne more pa iz ogljikovodikov samih nli iz same tolšče napravljati beljakovin. Tudi iz tega se vidi, da so za prehrano najvažnejša živila, ki vsebujejo muogo beljakovin. Redilna vrednost živil. Sedaj, ko vemo vse lo, si pa oglejmo, koliko redilnili vrednot vsebujejo posamezna živila. V količini 1 kg vsebujejo: Vrsta: Beljak.: Masti: Oglj. vod.: Kal.: Moka - 84 g 8 g 670 g 3200 Krompir . 15 g 2 g 200 g 890 Fižol . . 168 g 6 g 440 g 2600 Kaša . . • 76 g 7 g 730 g 3300 Riž . . • 6-1 g 5g 770 g 3100 Olje . . 950 g 8800 Mast . . 3 g 950 g 8800 Mleko . . 82 g 34 g 49 g 670 Meso . . . 194 g 74 g 1600 Sladkor . 990 g 4580 1 jaji'e . i 122 g 115 g 1600 l)a bo primerjava lažja in vrednost posameznih živil razvidnejša, poglejmo še, kolike količine kakega živila je treba, da ima toliko beljakovin odnosno kalorij kakor 1 kg bele moke. Treba je: Zu beljakovine: Za kalorije: Krompirja ... 5. 6 kg 3. 6 kg Fižola .... 0. 5 kg 1. 2 kg Kaše.....1. 1 kg 0.98 kg Riža.....1. 3 kg 0.05 kg Olja..........0.36 kg Masti..........0.36 kg Mleka .... 2. 61 4.801 Mesa.....0.43 kg 2,— kg Sladkorja . . . 0.70 kg Jajc.....0.68 kg 2.— kg Mleko in kruh. En kilogram moke ima isto kalorično vrednost kakor 2 kg pustega mesa. a moka stane 6 Din, meso pa okroglo 40 Din. Meso je najdražja hrana, posebno če vpoštevamo njegovo neznatno kalorično vrednost. Naravnost idealni živili sta lako po svojih redilnih vrednotah kakor po ceni kruh in mleko in mlečni izdelki. Obe živili pridelujemo odnosno proizvajamo v domači državi, mleko in njegove izdelke v lastni domačiji. Mleko nam preostaja, izvoz zanj sedaj ni ugoden. Pomagali bi torej našemu narodnemu gospodarstvu in sami sebi, ako bi pri prehrani v čini največji meri uporabljali mleko in njegove izdelke. Seveda bi se pa moralo naše mlekarstvo dvigniti, da bi proizvajalo mleko, surovo maslo in sir prve kakovosti. Ako si daš v Grazu postreči s čašo mleka, potem li lo mleko že s svojim krasnim duhom vzbudi slast, dočim je pri nas ravno nasprotno. Razen tega bi se morale tema dvema ljudskima živiloma — moki in mleku ter njegovim izdelkom — primerno uradniškim in delavskim plačam urediti cene. Meso, sočivje, zelenjava. Meso je za ljudi, ki se telesno malo gibljejo, potrebno. Toda uživati »a je vedno le v majhnih količinah, ker se drugače poruši ravnotežje v presnavljanju; telo se prenasiti z beljakovinami in posledica so razna obolenja. Najlažje prebavljivo je takoimenovano belo meso: perutnina, teletiua, ribe, možgani, telečji prižeic. Težje prebavljivo je rdeče meso: govedina, divjačina, močvirne ptice. — Oo-> veja juha nima uezakuliana nobene redil-1 ne vrednosti, pač pa zelo dobro vpliva na tek. Med maščobami zavzema prvo mesto su-revo maslo; za njim prihajala nn vrsto svinjska in gosja masi. Na vsak način mora biti vsaka zabela sveža, čista in nepokvarjena, drugače je pravi sirup za prebavila. Zato skrbna in razumna gospodinja nikdar ne bo kupila že stopljene masti, marveč le surov špeh, ki ga potem sama stopi. Dobra zabela je neobhodni pogoj za zdravo in okusilo hrano. Sočivje je precej težko hrana, toda za zdrav želodec izvrstna izpreniembu. Krompir, kolerabe, repa, zelje in druga zelenjava so za pravilno prehrano neprecenljive vrednosti, ker dovajajo telesu zlasti razne rudninske snovi, ki jih telo neobhodno potrebuje za tvorbo krvi, slanične jedrovine, kože, kosti ild.; največjega pomena pa so rudninske snovi za obtok telesnih snovi. Rastlinskih soli ne moremo povsem nadomestili z morsko ali mineralnimi solmi, ki jih pa telo seveda tudi v tej obliki potrebuje. Posebno pažnjo zaslužijo zelenjave, ki jih uživamo surove, predvsem razne solate, ker z njimi dovajamo telesu poleg soli tudi za telo velevažne vitamine, ki se drugače pni dolgi kuhi uničijo. Motovileč in ločika vsebujeta poleg mnogih redilnih soli- tudi beljakovino, ogljikovodike in tolšče. še več ogljikovodikov in soli vsebujejo kumarce. Izvrstni so endivi-ja, radič in glavna solata. Potrebno je le, da solate skrbno očistimo in. operemo v obilni vodi. Zelo priporočljivo je, da očiščeno solato dalj Časa namakamo v vodi, ki smo ji dodali seli ali kisa in jo nato še enkrat v sveži vodi splahnemo. Na ta način dosežemo, da se vsa nesnaga zanesljivo odstrani, razen tega pa popokajo tudi jajčeca raznega mrčesa, ki na solati odlaga svoje zalege. Sadje. Vrednost sndia v prehrani je izredno velika, kar se pri nas še vse premalo vpošteva. Sadje se smatra le kot nekaka slaščica, kot luksus, dejansko pa je sadje redilno v najboljšem smislu in bi moralo biti povsodi vsak dan nn mizi. Če bi izdajale družine le pol tega, kar izdajajo za alkohol in tobak, za sadje, bi bila njihova prehrana vse boljša in pravilnej-ša, otroci bi imeli leto in dan sadje in polagoma bi želja po alkoholu in nikotinu upadla, če ne izeinila .Sadje ohranja zdravje in mladost. Naša ožja in širša domovina sta vele-sadonosni. Pri nas zore vse vrste sadja, od najzgodnejših do najpoznejših, a sadjerejo bi mogli brez posebnih stroškov povzdigniti, cla bi donašala petdesetkrat več in boljšega sadja. Potem bi si morjla žlahtno sadje privoščiti tudi uradnik in delavec. Sadje vsebuje malo beljakovin, zato pa temveč sladkorja, kislin in rudnin, posebno apna, ki je za tvorbo kosti neobhodno potrebno. Največ apna vsebujejo rdeče jagode, agres, grozdje in slive. Mnogi zdravniki pravijo, da je tisti dan. ko otrok ne dobi nobenega sadja, zanj izgubljen. Samo za otroke, ki še niso prekoračili 1 in pol leta, radje ni primerno. Pa tudi odraščen človek mora telesu reduo dovajati apna. Surovo sadje je okusnejše in učinkovitejše, kuhano pa lažje prebavljivo. Ob sebi se razume, da mora biti sadje, ki ga uživamo, vselej zrelo in zdravo. Kuharska umetnost — velika umetnost. Kakor ni vseeno, kaj denemo v lonec, tako ni vseeno, kako jedi pripravljamo. Tu je predvsem važno dejstvo, da izgube živila temveč svojih redilnih snovi iu vitaminov, čim delj jih kuhamo in na vse mogoče načine pripravljamo, začinjujemo, dušimo itd. Take prekuhane jedi telesu ne dovajajo dovolj snovi, ki jih potrebuje in hoče imeti. Zato nas sili, da jemo mnogo več, negb bi bilo potrebno in da jemo hitro, požrešno. Jedi premalo zgrizemo in tnko telo dvttkrat oškodujemo. Kajti le dobro zgrizeno in s slino zmešano hrano more želiidec uporabiti in predelati. Francozi so znani kot uajizbranejši slud-lcosnedeži, a ra\ no pri njih je v vc»javi tako-imenovana kratka kuhinja«. V Franciji so služkinje drage iu kuharica se ne loti nobenega drugega domačega dela. Zato je pretežna večina meščanskih gospodinjstev brez služkinjo; imajo le pcstrečnico za težja dela; vse ostalo, posebno pa kuhanje opravlja gospodinja sama. A Francozinji ne prihaja na um, da hi postala kuhinjska sužnja; kaj še! Za zajutrek porabi dober četrt ure, za kosilo eno uro iu za večerjo pol ure. A kar ona v tem času pripravi, je neprimerno okusnejše, izbernejše nego vse, kar se tekom celeča dopoldneva nakuha in naduši v drugih kuhinjah. V francoskih hišah — pa ludi po hotelih — jedo z malimi izpremembami, ki jih donašnio letni časi, dan za dnevom eno ter isto, nc da bi lo kdo opazil: Izvrstna, osvežujoča zelenjadtia juha, na hitro spečeno meso (kotleti, bržole ild.), pražen krompir in solata, sir in sadje in nazadnje črna kava. Včasih še krema, ki se dobi pripravljena v mle- M Razstava „Mati in otrok na Dunaiu Ta razstava je v ogromnem Messepalaslu — bivše cesarske konjišuice — kjer imamo zopet hvaležno priliko za praktičen pouk o vsem, kar mora človeka nujno zanimati. De-viza razstavi je: Zdravi otroci so največji blagor človeštva. — In v resnici, lahko prečitaš z vso pozornostjo trideset knjig, pa se ne naučiš toliko samih zlatih naukov, ki so potrebni za srečo človeštva na zemlji. Razstava je ogromna. Tu je nazorno zbrano vse, kar spada v dobo pred rojstvom, ob rojstvu in pozneje do polnega razvitja otroka v moža ali žeuo. kar spada sploh v rodbino, v človeško družbo, da more spravljati le zdrave otroke na svet. Ogromna je razstava iz higiene človeka, kako se boriti proli boleznim, ali še prej, kako bolezni preprečevati. Tu je ogromno modelov, preparatov, slik, celih skupin, statistik itd., kar nam daje podobo, kako živeti, kako boriti se proti škodljivcem našega zdravja iu življenja. Draždanski higienski muzej je lu popolu, ali je seveda le za odrasle pristopen. Občudovanje vzbuja tista temeljitost in natančnost, ki je pri Nemcih znana prednost posebno na polju zdravstva iu v skrbi za zdravje mladine. V to razsiavo spada seveda tudi vse, kar moreta Dunaj in Avstrija sploh pokazati v svoji skrbi za telesno zdravje otrok in odraslih. To so njihova zdravilišča, zavodi za otroke, ki so zdravi ali potrebni nadzorstva ali posebne oskrbe itd. — Tu je pa tudi vse, kar je za otroško zabavo, šport, pouk, kar je za čistost po stanovanjih, šolali itd. Ne bom dalje našteval, kajti že iz teh splošni besed si morejo čitalelji napraviti malo sliko, kaj vse je lu videti, kaj vse se moremo tu naučiti. Iu za to nam gre v prvi vrsti, kajti ni nam za to, da boiuo Nemce občudovali, marveč da jih bomo v vsem dobrem posnemali. Ni nam treba šele dragih samostojnih poskusov, da nas skušnja i/..»odri, kakor navadno pravimo, marveč tu je že vse dognano, vse je resnično, treba le — zgrabiti z vsemi rokami. Zato je treba naše merodajne kroge na to razstavo nujno opozoriti, da pošljejo tu sem kolikor mogoče svojih strokovnjakov, ki naj pazljivo pregledajo ta nemški napredek, — iu naj morda mulatis mutandis preneso v domovino. G. N. Služba božja v Ljeningradu Ob sedmi uri zvečer doni po Ljeningnulu cerkveno zvonenje in spomni polnike, da jc sobota, da napoči sedmi, molitvi in počitku po vsakdanjem delu namenjeni dan. Cerkve so se razsvetile in vrata so ponekod odprta, da spustijo vanje nove in nove vernike. Pravim »ponekod«, kajti danes niso vse cerkve na Ruskem enako obiskane. Kazanski sobor je n. pr. vedno prazen, najsi tudi služi v stolnici inetropolit. To pa ni slučajno. »Starosta« pri cerkveni blagajni, kjer se prodajajo sveče in slično vam pove, cla je poslopje izročeno »obnovljencem . To pomeni, da praznota ni slučajna. Čeprav tujec, si hočem ogledati ob tej priliki še kako tihonovsko cerkev. Daleč ni do nje. Kakih 10 minut pozneje mi pokažejo »Spasa na krovi«, to jc cerkev na mestu nekdanjega obglavljanja Zgradili so jo najbrž sorodniki po pobožni navadi, katero jc podedoval na Ruskem zgodnji XVIII. vek od starejše dobe- Oddaleč. vidim, kako se zbira dnlca vrsta ljudi pred vhodom. Predno sem notri, je že ccrkcv fkoro polna, dasi se bogoslužje še ni začelo. Priletni sedijo po klopeh ob zidu, mlajši stojijo. Množica vedno narašča. Zastori ob carskih vratih zašumijo in vsi sedeči se urno dvignejo. Vsi obrazi postanejo zbrani. Večer-nicc se pričnejo, številen pevski zbor, ubrani glasovi in globoka čuvstvenost vas očarajo. Rekel bi, da sem v najlepši operi, če ne bi bilo tega vzvišenega verskega navdušenja, katerega zanosu ne uide tudi tujec. Mogočen mehak bas protodiakena se vrsti z diakonovim baritonom. Na njune litanije odgovarja zbor leto, ki ni nič slabejši kakor oni desno. Pevci na desni pa so raznovrstni in neizčrpni. Zdaj letijo v nebesa ženski soprani, med tem ko so moški glasovi komaj slišni, /daj vodijo zopet tenorji ali pa grmijo krasni basisti. Najboljši pa so seveda solisti, ki nudijo umetniški užitek najvišje stopnje- Kako navdušeno iu veličastno se na primer poje pri maši >Oče naš ali »Čredo«! Baritoni povdarijo vsako besedo — prepričano in pogumno. Zbor pa tiho spremlja in zdi se, da odmevajo nebesa. Obrazi navzočih kažejo, kako vzplamti njih vera, kako hočejo skrbeti za duhovnike, pevce in sploh službo Božjo. Starosta, ugleden trgovec, pobira darove in nisem videl človeka, ki ne bi vtaknil roke v žep. Vsak da po svejih sredstvih: 15—20 kopejk ali tudi ru-belj (30 Din). Pobirajo pa trikrat zaporedoma in ločeno, kakor kažejo napisi na pladnjili in puščicah: za pevce, duhovnike in poslopje. Prepričal sem se, da ljudstvo ni več tako brezbrižno napram Cerkvi, kakor je bilo pred vojno ,kadar jc zehalo med dolgo službo. Zdaj po ločitvi Cerkve od države jc prevzelo ljudstvo vso skrb nase. Posledice so poglobitev v vero, kar zadaja brezbožnikom čezdalje večje skrbi. (Osebni vtisi opazovalca, Rulj, Berlin št. 2226). karnah. Vse to je skuhano hitro, tik ob določenem času, tako da pridejo jedi, čim so pripravljene, takoj na mizo. Pri nas se kuhar i in trosi kurivo in čas po celo dopoldne. Vsekakor se ravna v Franciji tudi prodaja živil v smislu »kratke kuhinje*: meso se dobi že potolčeno, krema pripravljena, paštete — francoska narodna jed — pečena, vse skrajno snažno in izredno okusno. Solato jedo Francozi vse leto po dvakrat na dan; ko zmanjka ostalih solat, se zadovoljijo z regratom in kosmatico. — Zelenjave francoske kuharice ne pripravljajo na naš zamudni način, marveč jo le na hitro skuhajo, nato pa ohlajeno uporabijo za solato. Tako ohrovt, karfijole, zeleno in fižol v stročju. Za zajutrek imajo Francozi veliko čašo bele kave ali čokolade s kruhom. Nočem reči, da bi bila francoska kuhinja v vsakem oziru primerna tudi za naše razmere, a gotovo je, da ravno francosl a kuhinja v prav posebni meri vpošteva vse zahteve razumne, zdrave in cene prehrane. Iz vsega navedenega je razvidno, kako velike narodne dobrine so v rokah naših gospodinj: zdravje in gmotno blagostanje. Razumna gospodinja se mora te svoje naloge jasno zavedati in neumorno stremiti za tem, da ji bo kos. Temeljita gospodinjska izobrazba ženstva je v dosego tega cilja nujno potrebna. A. V. ★ Ali ima samo moška šolska mladina pravico do .sramežljivosti? Na nekem deškem srednješolskem zavodu v Berlinu (Askani-sclies Gymnasium) je oblast imenovala kol šolskega zdravnika neko zdravnico. Zavodovo učiteljstvo je proti temu podalo ugovor, a ko je hotela zdravnica kljub temu vršiti svojo dolžnost, so učenci srednjih in najvišjih razredov, med katerimi so 18—20 let stari fantje, izjavili, da se ne dajo preiskovati od ženske. Nato se je sklical šc sestanek staršev, na katerem se je sprejel soglasen protest proti lomu, da bi dorasle mlade može telesno preiskovala zdravnica. — Tudi v okraju Wedding je mestna šolska oblast nastavila šolsko zdravnico. Na vprašanje, če bo zdravnica vršila svojo službo tudi na višjih moških zavodih, je odgovoril županov namestnik: »To je seveda popolnoma izključeno, ker bi nasprotovalo vsem naravnim naziranjem in je enostavno nemogoče. Od nobenega učenca, ki je star 17 in več let, se ne more pričakovati, da bi se dajal preiskovati od. ženskega zdravnika. Za to je šolski zdravnik tu. Šolska zdravnica bo vršila svojo službo samo na dekliških šolah in morda v najnižjih deških razredih.; — Na to je podala v javnosti odgovor Zveza nemških zdravnic. Pravi, da je nastop gimnazijcev in javnosti proti preiskavanju moške mladine po zdravnici zelo razveseljiv pojav. Sedaj treba biti le še dosleden in priznati tudi ženski mladini pravico, da se da preiskovati le po zdravnicah. Saj je jasno, da je dekliška sramežljivost pri zdravniški preiskavi po zdravniku še vse bolj prizadeta iu možnost poklicne zlorabe še vse večja. Zato naj bi v bodoče izvrševale vse službene zdravniške preiskave nn šolski ženski mladini in Jjandidatinjah /.a razne poklice samo zdravnice. — Problem, ki se tu načenja, je zelo pereč in zapleten in se praktično ne da brez ostanka rpšiti po gornjem načrtu. Vprašanje pač ne korenini samo v spolu, marveč predvsem v osebnosti, v moralni višini in laklnosli zdravnika, odnosno zdravnice, v njegovi — njeni — sposobnosti, da v mladini vzbudi brezpogojno spoštovanje in zaupanje. Teoretično pa je popolnoma prn-vilno, da oskrbuj moško šoNko mladino zdravnik, žensko pa zdravnica. Žensko šolstvo na Bavarskem. Na Bavarskem je višjo žensko šolstvo \ zasebnih in občinskih rokah; država plačuje le prispevke. Na zadnji proračunski razpravi v bavarskem deželnem zboru je prosvetni minister izjavil, da finančni puložaj tačas ne dovoljuje, da bi se žensko šolstvo podr/avilo. A neglede ua finančno plat je še vprašanje, če ni sedanji sistem državnih prispevkov boljši. — Poslanka Bartli je v isti razpravi zahtevala zvišanje državnih prispevkov. K o e d u k a c i j o je odklonila; telesni in duševni razvoj obeh spolov ob sebi zahteva ločeno vzgojo. Najodločneje se je izrekla proti vrednemu pragu« (Noten-schvvelle) za žensko dijaštvo, ker bi to bilo na škodo akademičark. — Na Bavarskem je tačas 57 ženskih licejev, 9 humanističnih in realnih gimnazij, 4 domačiuske gimnazije, 98 višjih dekliških šol in 35 dekliških srednjih šol'. Nova pota dekliške izobrazbo. Osrednji zavod za vzgojo in pouk v Berlinu je pred kratkim sklical večdnevno zborovanje strokovnjakov o enem samem predmetu: Ženske šole«. Udeležilo se je zborovanja do petsto pedagogov iz cele države, v prvi vrsti ženskih. Predsednik zborovanja, prof. Pallat, je v svojem pozdravnem govoru naglasil, da je postalo vprašanje dekliške izobrazbe med vsemi šolskimi vprašanji najbolj pereče ter je nujno potrebno, da so pojasni in da se najdejo za žensko izobrazbo nove poti. Mnogoštevilne pedagoginje in pedagogi so nato pojasnjevali bistvo novih ženskih višjih šol«, ki se izredno hitro širijo po Nemčiji. Namen teh šol je, da izoblikujejo žensko osebnost po njenih lastnih zakonih, da negujejo ženske socialne zmožnosti in usposobijo dekleta za službo bližnjemu, splošnosti, Ta novi tip ženskih šol je torej obrnjen ravno v nasprotno smer nego sedanje srednje šole. ki negujejo le umske sposobnosti in so se ravno zato izkazale kot za žensko mladino ua splošno neprimerne. S to nasprotno skrajnostjo velik de' nemških pedagoginj ni zadovoljen in zamislile so drug lip splošne ženske višje izobrazbe: delovno višjo šolo (Werkoberschule). Ta šola hoče hoditi nekako srednjo pot in enotuo vzgajali celo osebnost: negovati i umske i srčne sposobnosti mladih ljudi obojega spola, podajati znanost in umetnost. Prvo tako šolo je ustanovila in jo vodi dr. Lina M a y e r - K u 1 e n • k a m p. — Kdaj se razeriblie vprašanje žeu-eke izobrazbe pri nas? Seja skupščine odgodena k Belgrad, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine je potekla precej mirno. Na dnevnem redu sta bila nujna predloga zemljoradnika Cede Kokanoviča in radi-čevca Košutiča. Ceda Kokanovič je vložil nujni predlog glede občinskih pašnikov v Bosni in Hercegovini, dr. Košutič pa glede graditve proge Krapina—Rogatec. Poslanec Kokanovič je obrazložil svoj predlog in zahteval, da se za-brani dodeljevanje občinskih pašnikov v Bosni in Hercegovini. Minister za agrarno reformo Andrič je nujnost sprejel, nakar je skupščina soglasna priznala nujnost. Tudi Košutič je obrazložil svoj predlog. V imenu promet- nega ministra je minister Stankovič sprejel nujnost. Skupščina je soglasno priznala predlogu nujnost. Skupščina je brez debate sprejela zakon o osrednji upravi za mere dragocenih kovin in njihovem kontroliranju, o kontroliranju čistoče izdelkov iz zlata, srebra in platine, o merah in njih uporabah v javnem prometu. Za zakon je glasovalo 122 poslancev, proti pa 46. Na koncu seje je predsednik skupščino obvestil, da se vrši prihodnja skupščinska seja dne 20. maja, da bodo imeli med tem časom odbori priliko izdelati potrebne zakonske načrte. Romnnlla dobila posojilo Dr. Beneš v Berlinu Priznati moramo, da sta Sli češkoslovaška in nemška zunanja politika v povojni dobi, 6e izvzamemo vprašanje nemške narodne manjšine na severnem Češkem, vsporedno in brez posebnih pretresljajev. Vsekakor je k temu veliko pripomogel gospodarski moment, ki je dosedaj še vedno navezal industrijsko državo k industrijski in zahteval sodelovanje v kakršnikoli obliki. Tudi med Nemčijo in Češkoslovaško so bili gospodarski odnošaji vsa leta sem silno živahni. S te strani bi za kak sporazum torej ne bilo ovir. Kar se tiče nemške narodne manjšine na severnem Češkem, je sicer bilo opažati splošno nemško tendenoo, da se vsaj obmejno ozemlje, kjer prebivajo Nemci v sosedni državi, priključi materi-domovini. Vendar pa to stremljenje ni nikdar dobilo tako konkretnega izraza kot na primer zahteva po vrnitvi gornje Šlezije in pa koridora v poljski državi. Ne moremo tajiti, da bi ne imele nemške stranke od skrajnih nacionalcev do socialnih demokratov notranjo, javnosti nepredloženo resolucijo, na podlagi katere se stranke niso odpovedale takozvanim sudetskim Nemcem, še bolj kot stranke pa pazijo na nemški položaj na severnem Češkem brezštevilne narodno-obrambne organizacije, proti katerim bodo končno tudi politične stranke, če gre ta študij tako naprej, v narod-no-manjšinskem vprašanju brez moči. Že zunanje obnašanje čeških Nemcev je dokaz, da stoje pod vplivom teh nemških teženj. Svoje kulture, svojih izletov in zabavišč namreč ne iščejo v Pragi — sami kakega kulturnega ali gospodarskega ali narodnega središča nimajo —, ampak se vozijo v Draždane, Lipsko in Monakovo. Ostrino narodnomanjšinske propagande je odbila češka vlada sama s tem, ko je dve najpomembnejši — poleg nemških socialistov — nemški stranki: krščanskosocialno in kmetsko stranko vzela v vlado, jima dala za skupno državo odgovorne ministre ter tako pripomogla do tega, da se je med Nemci samimi vnela debata za talcozvani aktivizem, to je nazor, da se prizna sedanja država, da se pa Nemci borijo za svoje pravice kot drugi državljani, in pasivizem, to je nazor, da se sedanja vlada ne prizna in je vpirati oči edinole na Nemčijo. Nadaljno ostrino je odbila Praga s tem, da je reformirala šolstvo, jezikovne naredbe, in pred vsem svetom dokazala, da Nemci v nobenem oziru niso zatirani, kakor tudi da češkoslovaška vlada želi le to, da se država v okviru sedanjega posestnega stanja nevtralizira in da njeni državljiui prospevajo sebi in splošnosti v prid. Mnogo zaslug ima nadalje bivši češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. "'Krofta. ki je kot spreten diplomat znal odstraniti marsikatero nezaupanje od strani ber-9V1inske vlade. Češka vlada sama pa se je skrbno izogibala, da ne bi stavila diplomatskim odnošajem z Nemčijo kakega kamna spodtike. Znano je, da je poljska vlada predlagala Pragi pogodbo, s katero češkoslovaška vlada garantira obstoj obstoječih poljsko-nemškib mej, da pa je, da ne izzove Nemčije, dr. Beneš to ponudbo odklonil. Način strpljivega medsebojnega življenja med Češkoslovaško in Nemčijo je dobival vsporedno z zbližanjem Francije in Nemčije že konkretnejše prijateljske oblike, dokler ni prišla te dni vest, da bo češkoslovaški uradni zunanji minister prvikrat posetil svojega kolego v Berlinu. Debata o češkoslovaški zunanji politiki je bila tudi v Pragi zadnje dni, zlasti po mo-noštrski aferi, zelo živahna. .Kritika je zahtevala, da je treba radi madjarske iredente priti na jasno z Anglijo in da ne gre, da bi se na dosedanjo zunanjepolitično linijo absolutno prisegalo. Po zadnjem zasedanju v Ženevi je to razmišljanje doseglo vrhunec, ko je moral namestnik g. zunanjega ministra dr. Krofta pomirjevati predvsem publicistiko in zatrjevati, da se na zunanjepolitičnem polju za državo ni ničesar bistveno spremenilo. Vendar pa ni ostalo samo pri teh besedah. Zunanji minister dr. Beneš je potoval previdno preko Pariza v I^ondon in že tedaj so javljale, povečini inspirirane vesti, da se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom. Vendar pa do takega uradnega sestanka, razen včerajšnjega dineja, ni prišlo in dr. Beneš je bival večinoma pri svojih prijateljih-zaseb-nikih, ne da bi prišlo do uradne izmenjave zunanjepolitičnih misli med obema državama. Ali naj je na podlagi vsega tega kaj dati na naznanjena pogajanja med Prago in Berlinom? Brez dvoma je gotovo, da se velike politične zveze ne kujejo čez noč in da se dosedanja glavna zunanjepolitična linija Evrope ne da v trenutku spremeniti. Kakor pa druge države, tako tudi Češkoslovaška išče v skladu s svojimi zavezniki pota in cilje, ki bi ji mogli zavarovati trajno miren in uspešen razvoj. Pomiriti se z Madjarsko, se zdi, da je povsem izključeno; odnolaji z Avstrijo so postali po Seiplovem obisku v Pragi vidno boljši; z Malo antanto je razmerje jasno. Če pa išče Francija v mogočnem celinskem bloku zavarovanje evropskega miru zoper tiste, ki ga nočejo spoštovati, in če je v tej zvezi bistveno udeležena tudi Nemčija, je le logično, da se Češkoslovaška kot zaveznica Francije in Male antante sporazume s tistimi, ki so z Briandom Istih misli, ln to ni v zadnji vrsti Nemčija pod zunanjo politiko dr. Stresemanna. Stabilizacija grike drahme. Ministrski svet je sklenil, da se grška drahma stabilizira na podlagi 376 drahem za 1 funt šterling. v Bukarešt, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor se čuje iz vladnih krogov, so pogajanja za posojilo v Parizu že končana. Trdi se, da je nemška državna banka pristala na to, da se udeleži posojila, kar je uspeh razgovorov med guvernerjem francoske narodne banke in predesdnikom nemške državne banke. Te dni bo prišla v Bukarešt francoska delegacija, da prouči zakonski načrt, ki je v zvezi s stabilizacijskim posojilom. En član delegacije bo ostal dalje časa v Bukareštu kot tehnični svetovalec. Da se sprejme zakon o posojilu, se Tiranska vlada na odru v Tirana, 16. maja. (Tel. Slov.) Včeraj se je novi albanski kabinet predstavil parlamentu, ki mu je dal soglasno zaupnico- Vlada je izjavila v svojem programu, da se bo držala programa stare vlade in skrbela v notranji politiki za povzdigo narodnega blagostanja, v zunanji politiki pa da bo spoštovala pogodbe, posebno pa defenzivno zvezo z Italijo. Italiji hoče ostati zvesta v duhu načel Društva narodov. Na Balkanu hoče kot element miru učvrstiti odnošaje s sosednimi narodi na temelju svoje narodne časti in neodvisnosti. Glede manjšinskih in odškodninskih vprašanj, ki so še nerešena z Grško, upa vlada, da bo s posredovanjem Društva narodov kmalu prišlo do rešitve. Ratifikacija s Parizom izmenjana v Pariz, 16. maja. (Tel. Slov.) Med francosko in jugoslovansko vlado so se danes izmenjale ratifikacijske listine o pogodbi z dne 19. aprila. Ta pogodba določa, da se spor med Francijo in Jugoslavijo o višini zaračunanja srbskih predvojnih dolgov predloži razsodišču. — Poincare je danes sprejel jugoslovanskega finančnega ministra dr. Markoviča, ki se je ustavil v Parizu na svojem potovanju v London. Karol bo moral biti v Belgiji miren v Berlin, 16. maja. (Tel. Slov.) Kakor poroča »Deutsche Allgemeine Zeitung« iz Londona, se je belgijska vlada izjavila pripravljeno, dovoliti romunskemu princu Karlu asilno pravo le pod pogojem, da se vzdrži vsake politične aktivnosti. Princ je sprejel belgijsko ponudbo, ker je Francija stavila še ostrejše pogoje. Najpozneje v četrtek se bo začasno preselil v hotel Chateau d'Ardennes pri Namurju, kamor je gospa Lupescu že odpotovala, da pripravi stanovanje. Romunski princ Karol je danes popoldne iz Dowera odpotoval v Belgijo. Princ je prišel iz Godstonea v avto in se je takoj zaprl v svojo kabino. Stresemannu gre bolje v Berlin, 16. maja. (Tel. Slov.) Danes dopoldne se je stanje dr. Stresemanna nekoliko zboljšalo, bolezen pa se mora še vedno označiti kot resna. Akutne nevarnosti ni. Dr. Stresemann je prebil noč vidno bolje. Zadnji brzojav: Pozno zvečer je bilo izdano zdravniško poročilo, po katerem se je stanje bolezni dr. Stresemanna nekoliko zboljšalo. Bolezen v želodcu in črevih je ponehala, stanje ledvic pa se je nekoliko zboljšalo. Kljub temu pa je značaj bolezni še vedno zelo resen, ker je mogoča recidiva . Japonci nalagajo pokoro v London, 16. maja. (Tel. Slov.) Angleške agenture javljajo iz Tokija, da je poveljnik japonskih čet v Cinanfuju general Fukuda stavil narodni kitajski vladi za dogodke v Cinanfuju sledeče zahteve spokornosti: 1. formalno opravičilo Čangkajšeka, 2. kaznovanje onih, ki so odgovorni za dogodke, 3. ustavitev sovražnosti, propagande in vojskovanja v coni 7 milj od Ci-nanfuja, Tiencina in šantunške železnice, 4. kitajski posredovalci za pogajanje z Japonci morajo imeti pooblastilo čangkajšeka. General Fukuda je dobil nalog, da izpusti vse kitajske ujetnike, .sme pa do zadovoljive rešitve konflikta pridržati njihovo orožje. — »Daily Mail« poroča, da severna kitajska armada beži razkrojena in v popolnem neredu. Čangcolin se je v oklop-nem vlaku umaknil iz Pekinga v Tiencin. Bivši minister mora v zapor. V An gori je bil bivši zunanji minister Dženan beg, ki je poneveril 170.000 turških funtov, obsojen na 1 mesec ječe in na denarno gloto 170.000 turških funtov. bo na dan 15. junija sklicala izredna seja parlamenta, na katero bodo, kakor se čuje, prišli tudi poslanci narodnokmetske stranke. v Bukarešt, 16. maja, (Tel. »Slov.«) Danes je bila pod predsedstvom ministrskega predsednika Bratiana seja ministrskega sveta, na kateri so posamezni ministri, ki so v poslednjem času bivali na deželi, poročali o svojih opazovanjih. Ministrski tajnik Tartarescu je poročal o položaju v Erdelju, da vlada tam popolni mir in red in da ni pričakovati nobenih težkoč. Chamberlain gre v Ženevo v London, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo »Times«, se bo Chamberlain udeležil zasedanja Sveta Dmštva narodov navzlic temu, da se ga Briand in Stresemann ne bosta udeležila. Po dosedanjem programu se bo razpravljalo v Ženevi o madjarsko-romun-skih obmejnih sporih, o monoštrski aferi, o poljsko-litvanskih diferencah, o nemško-polj-skem manjšinskem dogovoru iz leta 1922. in o poročilu o sedanjem zasedanju gospodarskega sveta Društva narodov Producenti in konsumenti naj ge snidejo. v Ženeva, 16. maja. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji gospodarskega sveta Društva narodov je predlagal znani ameriški gospodarski politik Layton, da se skliče skupna konferenca producentov in konsumentov z zastopniki vlad, ki naj proučijo vprašanje stabilite-te cen, L j. zmanjšanja variiranja kupne moči naroda. Francoz Cosfes leti v Belgrad v Pariš, 16. maja. (Tel. Slov.) V petek bo znani francoski svetovni letalec Costes skupno z Le Brbcom na povabilo jugoslovanske vlade z letalom odletel iz Pariza v Belgrad. Costes bo dobil od tvornice Breguet v to svrho specijalno letalo, s katerim bo približno v 14 dneh startal za polet preko Atlantskega oceana v Newyork. Aparat Je sličen onemu, s katerim sta Costes in Le Brix letela okoli sveta in ima motor za 600 HP. Costes namerava leteti v južni smeri preko Azorov brez vmesnega pristanka in je sedaj poleg mornariškega poročnika Parija najresnejši kandidat za prekooceanski polet Nobile leti v Rim, 16. maja. (Tel. Slov.) General Nobile je ob 8. zjutraj brezžično javil, da plove njegov zrakoplov severno od Franc Jožefove zemlje in da nadaljuje pot v neraziskane kraje med Franc Jožefovo zemljo in vzhodno obalo zemlje Nikolaja II. Nadaljni aretiranci v Trstu ž Postojna, 16. maja. (Tel. »Slov.«) V nedeljo je bila v Škocijanski jami velika veselica, na kateri je sodelovala tudi godba iz Kozine. Prireditve se je udeležilo mnogo občinstva iz bližnjih vasi in Trsta. Pozno ponoči se je raznesel glas, da je nekdo raztrgal italijansko trobojnico na dvorišču Gombačeve gostilne. V zvezi s to vestjo so karabinijerji aretirali g. Gvidona Vesela, slušatelja na trgovskem vseučilišču v Trstu. Pozneje so bili aretirani še: dva člana godbenega krožka iz Kozine, dva fanta iz Gradiščice in neki dijak iz Trsta, dalje pa tudi g. Grgič, bivši učitelj v Kozini. V torek so bili aretirani na tržaškem vseučilišču akademiki Ferdinand Ken-da, Ljubo Čarga in Cok in odvedeni v zapor. Tudi Rikov bolan. Zdravniško poročilo javlja, da se je zboljšalo zdravstveno stanje predsednika sveta ljudskih komisarjev Bikova, ki je pred štirinajstimi dnevi obolel vsled infekcije po revmatizmu v členkih. Železničarji naj ne prepeljejo Kuna. Na shodu mednarodne zveze mornarjev v Ljenin-gradu je bila sprejeta zahteva, s katero se pozivljejo avstrijski železničarji, da naj tehnično sabotirajo prevoz Bele Kuna preko avstrijske meje. Izplačila kronskih depozitov. Češkoslovaška vlada je sprejela predlog naše vlade za obnovo pogajanj za izplačilo kronskih depozitov, pri čemer so zlasti zainteresirane naše zadruge. Vlada je pripravila ves potreben materijal. Pogajanja o končnoveljavni likvidaciji teh vlop se bodo pričela v najkrajšem tam t PraaL „Dalmacija" na sejmu v Milanu (Od našega rimskega dopisnika.) Milan, meseca maja. Na čisto rahlo uamigavanje, naj velja letošnji velesejem tudi proslavi desetletnice italijanske zmage, so Nemci takoj reagirali in pustili prazen svoj paviljon. V razgovoru 2 nemškimi trgovci v Milanu sem moral na časi nemškim podjetnikom ugotoviti, da »gšefK ni veduo »gšeft«. Prav Italijani menda niso poklicani, da enkrat z Južno Tirolsko, drugič s svojimi obletnicami dražijo narodno občutljive Nemce; preveč je njihovo gospodarstvo navezano na Nemčijo in prestrumno reagirajo Nemci na vsako žalitev. Posledice nemškega bojkota iz leta 1926. se v Italiji še danes čutijo. Paviljon »Dalamacija« pa pomeni za nas Jugoslovane pravo izzivanje. To priznavajo tudi tisti izmed mnogih italijanskih industrij-cev in trgovcev, ki takih demonstracij od sa-njavega imperializma pijanih ljudi ne odobravajo in bi radi mirno nadalje vodili in še razvili svoje posle z Jugoslavijo. Paviljon »Dalmacija« se nahaja na zelo vidnem mestu in je zgrajen v popolnem be-nečanskem slogu. Nad vrati leži benečanski lev s pergameno, ki nosi napis: Ti con nu, nu con ti (Ti z nami, mi s teboj); na železnih vratih sestavljajo v obliki križa postavljene zlate črke isto benečansko geslo. Takoj ob vhodu se prepričaš, da služi paviljon izključno politični propagandi: razen nekaj steklenic Vlaho-vega »maraskina« iz Zadra ne vidiš drugega kakor propagandne knjige, časopisje izza dobe italijanske okupacije v Dalmaciji in slike. Vmes se blestijo napisi kakor: Branimo londonski pakt!« »Krik bolesti se dviga od vse dalmatinske obali.« »Gabriele D'Annunzio je tu, Dalmacija ostane za vedno italijanska!« Tam vidiš zopet zemljevid, ki ti kaže, koliko ozemlja so Italijani pustili Jugoslaviji s tem, da so odstopili od londonskega pakta. V drugem kotu leži knjiga: »La Passione della Dal-mazia«. Na steni visi serija slik iz dalmatinskih mest Trogirja, Splita, Šibenika, Raba, Dubrovnika in iz Boke Kotorske. Med slikami kričijo veliki napisi: »Questa 6 1'Italia«! (To je Italija.) Ob srednjem stebru je postavljeno kmečko dekle v dalmatinski noši, ki je seveda tipično slovanska. Ko zapuščaš paviljon, ti gospodična po> nudi brošuro: »La Dalmatia«, izdal »Narodni odbor Dalmacija« v Milanu. L. V. Bertarelli je v njej popisal Dalmacijo, v kateri živi po njegovem zatrdilu 80.000 Italijanov: samo v Splitu je polovica prebivalstva italijanskega. Bertarelli meni, da pripada Dalmacija »na podlagi Wilsonovih načel fizično, etnično in zgodovinsko Italiji«! Uvod k brošuri, pisan v imenu »Narodnega odbora Dalmacija«, se pričenja takole: »Govoriti danes o Dalmaciji pomeni za nas vse Italijane govoriti o trpljenju, ki je doseglo svoj višek. Mogočna Italija, ki stoji pokoncu pred vsem svetom oživljena po fa-šistovskem duhu, Italija, ki jo vodi neukročeni duce, pripratljena na udejstvitev svoje imperialne misli, mora še vedno prisostvovati trganju svoje duše na vzhodni obali Jadrana, onega morja, ki je bilo vse njeno, ki mu je dalo ono zgodovino, slavo, jezik in kulturo. Toda če sedanje politične razmere še ne dopuščajo uresničenja njenih pravic, je pa dolžnost vsakega Italijana, da ne pozabi niti za trenutek, da se Dalmacija mora vrniti k materi domovini in da se vse Jadransko morje mora vključiti v naš veliki državni sestav.« Vsak Italijan mora nositi v srcu to nesrečno deželo. »Narodni odbor Dalmacija« je hotel z gradbo paviljona Dalmacija med pokrajinskimi paviljoni jasno in določeno izpričati, dn je Dalmacija prav tako italijanska kakor Apu-lija in Piemont. In v dopolnilo svojega dela priobčuje in razširja to brošuro, da bi se njegovi izrecni in javni afirmaciji pridružili bližnji in oddaljeni ter vsi tisti, ki bodo sejem obiskali ali o njem slišali govoriti. Če neskladni in neorganični zbor majhnih slovanskih narodov nižje kulture in brez zgodovine, najrazličnejših ver in jezikov, ki niso nikdar poznali besede povelja in osvojitve, lahko izkorišča radi sedanjega zamotanega evropskega političnega sestava posest, ki so mu jo dale krivične, nepošteno mišljene in še bolj nepošteno razglašene pogodbe, ni še s tem rečeno, da ni resnica čisto druga in da te resnice ne sme imeti Italijan vedno pred očmi. Rimski orli so se dvignili zopet na svoj usodni pole! po zmagoviti vojni, oblaki in nevihte jih lahko ovirajo. Toda orli vztrajno in ognjevito obračajo svoja mogočna krila proti tisti Dalmaciji, kjer so se že nekdaj slavno in gospodujoče posedli.< Potres nagaja tudi drugod. »Excbange Telegraph« poroča, da je bil včeraj popoldno ob petih v Guayaquilu potres, ki je trajal 20 sekund, po katerem je bilo porušenih ve? posopij in je med prebivalstvom nastala velika panika. Praga slavi sv. Vaclava Češkoslovaška vlada je prevzela protektorat pri slavnostih, ki se nameravajo prirediti o priliki tisočletnice smrti sv. Vaclava od maia do septembra 1029. O Tlakovanje Resljeve ceste, Včeraj so pričeli mestni delavci s tlakovanjem Reeljeve ceste. Cesta se bo tlakovala z velikimi kockami iz sivega granita. Kakor znano, se bo cesta tlakovala na račun kaldrmine. S tlakovanjem so pričeli v spodnjem delu ceste. 0 Splašeni irebci. Delavec mestne pristave Ivan Zuoančič je vozil po Ižanski cesti i dvema žrebcema. Žrebca pa sta se sredi cesto kar na lepem splašila in pričela drug drugega tolči s kopiti. Zupančič je skočil z voza in hotel žrebca pomiriti, toda žrebca sta ga tako neusmiljeno obdelala s kopiti in z zobmi, da so ga morali zaradi teških telesnih poškodb, ki jih je dobil, takoj prepeljati v bolnico. Žrebca pa je policija oddala mestnemu kočijažu Josipu Polanjku. 0 Izgnanec. Josip Prek, ali kakor mu drugi pravijo Luka Prek, star tat iz navade, ki je imel pri zadnji ljubljanski poroti srečo, da so ga porotniki oprostili krivde, je bil z razsodbo sodišča izgnan iz policijskega okoliša ljubljanskega za dobo petih let. O Policijski drobil. Aretirana sta bila dva postopača. — Delavec Alojz B. na Glincab je pretepel 18 letnega čevljarskega pomočnika Josipa D. in ga pri tem znatno poškodoval po obrazu. — Zasebnici Josipiui Cvirnovi na Celovški cesti je neznan zlikovec odnesel štiri kokoši, vredne 160 Din. O Tovarna Jos. Reich sprejema mehko škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. O Ure za birmo pri tvrdki Slavko Rus, Dunajska cesta 9. 0 Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. Kristofič-Bučar, Stari trg. Sivi ali drap Din 189 VOIKA Krekov trs Naše i.edališče d razsuln Kakor smo pričakovali, tako se je zgodilo. G. inšpektor Cekič, ki je prišel iz Belgra-da revidirat naše gledališče, ga je pregledal in izjavil, da je kriza v prvi vrsti v nedostatni dotaciji od strani javnih faktorjev, pa da je zato v svrho ozdravljenja našega gledališča le potreba, da ljubljanski oblastni odbor ter mestna občina primerno globoko posežeta v žep in odštejeta sedanji upravi nekaj stotiso-čev, in kriza bo rešena. Če g. Cekič ni našel in videl ničesar, je lo njegova stvar, mi pa, ki razmere poznamo od bliže in jih gledamo vsak dan, vztrajamo i vso odločnostjo na zahtevi, da se gospodari z denarjem, ki je dovoljen za naše gledališče, tako, da nam bo to res kulturni zavod, ne pa državna ustanova zato, da vzdržuje gotova ne ravno slabo plačana uradniška mesta brez ozira na to, ali izpolnjuje svojo umetniško funkcijo ali ne. Državne in druge javne subvencije pač ne smejo biti za to, da se nakazujejo prekomerne doklade, nagrade, honorarji, potnine itd., temveč morajo služiti gojitvi resnične kulture. To je namen in dolžnost gledališča. In ponovno trdimo, da naše gledališče te svoje dolžnosti zadnja leta ni več izpolnjevalo. In to je tudi jedro vse sedanje krize. Pri gledališču se jc denar uporabljal tako, da se niso dosegali njega pravi kulturni nameni in da je vrhtega zabredlo celo v ogromne deficite. To gospodarstvo in pa nivo, na kakršnega je padlo naše gledališče, sta dokaz ne-jposobnosti celokupne naše gledališke uprave, zato zahtevamo, da se deloma izmenja, deloma pa pride pod strogo in vsestransko kontrolo najširše javnosti, ne pa, kar poudarjamo ponovno, kakih klik in familij. Dosedanji upravnik absolutno ni na svojem mestu, toda če mislijo oni, ki kažejo v sedanji krizi samo na njegovo osebo, da zadostuje le njegova izmenjava, se jako motijo. Vsa uprava in ves sistem pri našem gledališču je napačen. Na splošno smo poudarili že v včerajšnjem članku, da dramski in operni repertoar, s katerim nas naše gledališče zadnja leta krmi, po svoji večini no odgovarjata zahtevam, potrebam in namenom kulturnega iavoda, temveč je deloma primeren kvečjemu za — kabarete. Danes se nam zdi potrebno in umestno, ogledati si to plat, kakor tudi način predstavljanja velikega dela našega repertoarja, še nekoliko pobližje. Odločno se zavarujemo proti očitkom borniranosti, toda skrajni čas je že, da izrazimo javno energičen protest celokupne poštene slovenske javnosti proti celi vrsti dram in operet ter načinu njih proizvajanja. Vse vodilne osebe našega gledališča so odločno nasprotne našemu svetovnemu in kulturnemu naziranju (poglavje o politiziranju v gledališču prihranimo za prihodnjič). Ne očitamo jim tega, pač pa to, da ne vedo ali nočejo vedeti, da ima naš visoko izobraženi narod zdrav in dober okus, da zna nepogrešno ločiti umetnost od plehkega kiča na eni in golega draženja nižje čutnosti na drugi strani, in da nikakor ni voljan mirno plačevati težke in težke milijone subvencije za lascivnoeti, ki se zavedno ali nezavedno, toda sistematično in dosledno goje na vodilnem slovenskem odru pod krinko umetnosti. Na dramskem in na opernem odru smo videli zadnja leta celo vrsto »del«, katerih začetek in konec, vsebina in zmisel, je sumo gol seksus brez vsakega višjega vidika. Kdor hrepeni predvsem po takem blagu, ima priliko ogledati si ga drugje, gledališče po svoji visoki umetniški funkciji pa ni zn to, slovensko ljudstvo, ki pogosto nima niti za kruh, pa hoče videti v hiši, ki jo je zgradilo s svojimi žulji, pravo umetnost, ki naj ga v trdem življenja boju blaži in dviga. In način predstavljanja? Nismo ozkosrč-ni, a na račun našega predolgega molka in potrpežljivosti si dovoljujejo odgovorni faktorji zadnje čase že nekoliko preveč. Tudi najbolj liberalnega človeka morajo odbijati nedescent-nostl, kakršne ponižujejo naše gledališče v sceno, kjer se pasejo oči na kostumih in prizorih, namesto da bi ee uujala plemenita hrana duši. Ce mislijo gospodje režiserji, da jim ho na našem odru dovoljeno vse, se jako, jako motijo in odločno zahtevamo od bodočih go- spodarjev v našem gledališču, da narede red tudi v tem pogledu. Mi hočemo in zahtevamo, da bodi gledališče ognjišče plemenitega kulturnega .dela in ustvarjanja, kdor pa išče kaj drugega, naj krene drugam. » * * Slov. akad. mladina za korenito ozdravljenje našega gledališča. SPOMENICA. Akademska mladina ljubljanske univerze, i zbrana po svojih zastopnikih na meddruštve-nem sestanku dne 16. maja 1928, je sklen la glede na resno ogrožen položaj slovenskega gledališča tolmačiti inšpektorju umetniškega : oddelka ministrstva prosvete g. Miljotinu Ce-kiču svoje razploženje. Akademska mladina izjavlja: 1. Da smatra za svojo visoko in častno nalogo braniti ugled slovenskega narodnega gledališča, ki je poleg univerze, akademije znanosti in umetnosti ter narodne galerije naša najvišja narodna kullurna institucija. 2. Da smatra za svojo nesporno pravico kot stalna obiskovalka gledališča ščititi ob kritičnem trenutku umetniški nivo omenjenega zavoda. 3. Da je trdno prepričana, da ne leži vzrok današnjega poloma slovenskega gledališča le v finančnih zadevah, ampak predvsem v nezmožnosti nekvalificiranega voditelja v osebi upravnika profesorja arhitekta g. Kre-garja, ki vidi v baletu in opereti edino sanacijo slovenskega gledališča. 4. Akademska mladina odločno protestira, da odločajo v internih kulturnih vprašanjih faktorji, ki merijo intelektualno zmožnosti le po politični pripadnosti in zato nujno zahteva, da taki poizkusi sistematične demontaže naše kulture enkrat za vselej prenehajo. 5. V zvezi s tem zahteva akademska mladina, da merodajni krogi preprečijo povralek g. arhitekta Kregarja na intendantsko mesto. 6. Akademska mladina izjavlja, da bo nadaljevala borbo proti arhitektu Kregarju tako dolgo, dokler ne l>odo pristojne oblasti upoštevale upravičenega stališča slovenske javnosti in igravccv. Po soglasnem sklepu med društvenega sestanka Svet slušateljev ljubljanske univerze. Vladimir Šenk, 1. r. Vladimir Sukljo, 1. r. Arh. Kregar prosil za »dopust« Gosp. inšpektor Cekič jc včeraj zaključil svojo revizijo v gledališču, o kateri si prav za prav naša javnost še do sedaj ni na jasnem, ali je bil njen namen le, da spravi v ravnovesje gledališki proračun, ali pa da obenem pregleda tudi dosedanje delo upravnika Kregarja in vzrok odpora gledališkega članstva proti njemu. Včeraj dopoldne je inšpektor Cekič še ponovno poskusil pripraviti oblastni odbor in mestno občino do tega, da bi se izjavila za subvencioniranje gledališča. Imel je radi tega krajšo konferenco na velikem županstvu. Nato je zaslišal del članstva, ki mu je razložilo nekatere svoje skrbi in pritožbe osebnega značaja. Popoldne se je inšpektor Cekič odpeljal v družbi z g. Otonom Zupančičem z avtomobilom na izlet na Gorenjsko. Kot bomba je učinkovala včeraj popoldne vesl, da je arhitekt Kregar vložil prošnjo za dvamesečni »dopust«. Z dobro poučene strani pa smo obveščeni, da se arhitekt Kregar -kljub svojim mnogim dobrini zvezam ne vrne več na upravniško mesto. Naslov »upravnik gledališča« sicer obdrži in z njim zvezane prejemke, dokler se ne najde zanj primerno mesto. Vest, da se Kregar ne vrne več v gledališče, je članstvo obeh gledališč iu tudi občinstvo sprejelo z zadoščenjem. Proračun gledališča Revizija, Ki se je izvršila v gledališču, se je zaključila s tem, cla se je določil proračun gledališča za prihodnjo sezono. Gosp. Karel Mahkotn, ki je proračun izdelal, je pri proračunu vpošteval med dohodki: 1. redno dotacijo iz državnega proračuna v znesku 4,450.000 dinariev: 2. izredni kredit v znesku 100.000 dinarjev in preliminirano vsoto gledaliških dohodkov samih v znesku 1,600.000 Din. Pri izdatkih so vpoštevane plače za umetniško osobje tako, kot jih je prejelo dne 1. aprila t. 1. v neokrnjenem obsegu. Pač pa se je v novem proračunu poudaril princip štedenja pri vseh materialnih izdatkih, ki se bodo znatno skrčili, dočim ostane število osobja in njegove plače neizpremenjeno. Kljub mnogim črtanjem v proračunu je ta še vedno izkazoval primanjkljaj 540.000 Din. Proračun se je najprej pretresal v upravi, pozneje pa skupno . z inšpektorjem Cekičem, ki je znižal izdatke za 150.000 Din ter zvišal postavko gledaliških dohodkov (inkaso) na 1,700.000 Din, kolikor jih je gledališče tudi dejansko imelo. Da se je proračun spravil v ravnovesje, je bilo črtanih precej izdatkov pri baletu. Balet ostane samo v onem obsegu, kolikor je to neobhodno potrebno za dramo in opero. Balet bo odsedaj štel devet oseb in sicer 8 dam ter 1 gospoda, voditelja baleta. Na ta način se je proračunski primanjkljaj znižal za nadaljnjih 100.000 Din. Kako bi so ta deficit še zmanjšal, je stvar študija, odnosno podpore s strani oblastnega odbora in mestne občine. Izjava oblastnesa predsednika dr. Natlačena Ker je inšpektor Cekič izrazil v javnosti svoje mnenje, da morata oblastni odbor in , me?'na občina podpreti z dotacijami obrat ! Narodnega gledališča, se je naš poročevalec obrnil včeraj na predsednika oblastnega odbora g. dr. Natlačena s prošnjo, da poda za »Slovenca« izjavo o stališču oblastnega odbora do gledališča. Dr. Natlačen je izjavil: »Mi smo na stališču, da je dolžnost države, ki je Narodno gledališče prevzela v upra-j vo, da skrbi za potrebne kredite. Bojimo se i prejudica, če hi mi prispevali za kritje rednih stroškov, da ne bo to začetek, ki bo vodil i do popolnega razbremenjen ja države in da bo končno morala oblastna samouprava prevzeti 1 nase, če ne vse, pa vsaj ogromen del stroškov. Smatramo, da storimo s svoje strani dovolj za ohranitev in napredek Narodneea gledališča, če stavimo v ta namen brezplačno in I brez odškodnine na razpolago obe gledališki I zgradbi, opero in dramo, ki sta obe last ljubljanske oblasti in ako skrbimo pole? tega še za vsa tehnično potrebna popravila na zgradbah samih, na električnih, vodovodnih in dru-dih instalacijah. Popravila, ki so se deloma izvršila letos in ki se deloma imajo še izvesti, ko mine gledališka sezona, so preračunana na 800.000 Din in k tem stroškom se je obvezal ljubljanski oblastni odbor prispevati 500.000 Din. Izgleda pa, da bo treba še tri do štiri leta zaporedoma kriti najmanj toliko izdatkov za razne reparaturo, ki so po mnenju naših strokovnjakov potrebne iu nujne. Vse lo sem gospodu inšpektorju Čekiču že na prvi konferenci v ponedeljek dne 14. t. m. podrobno razložil in mu predočil, da pri tem položaju pač ni mogoče trditi, da oblastni odbor ljubljansko gledališče zanemarja ali da nje- gove kulturne važnosti dovolj ne umeva ali ne vpošteva. To mnogo manj, če se uvažuje. da je naša oblastna samouprava šele letos prišla do svojega prvega urejenega proračuna. Tudi sem predočil gospodu inšpektorju, da je ljubljanska oblast morda izmed vseh pokrajin v državi najtočnejša davkoplačevalka, ki v obliki svojih davščin relativno največ prispeva za prosveto v državi in da že iz tega razloga pričakujemo, da kreditov za slovensko Narodno gledališče v Ljubljani vlada ne bo skrčila. Končno sem gospodu inšpektorju Cekiču tudi razložil, da je povsem nemogoče, da bi oblastni odbor prispeval za vzdrževanje gledališča v tem proračunskem letu kaj veo kakor onih 500.000 Din, ki so določeni, kol sem prej razložil, za gotova popravila in inštalacije. Tega zneska v kak drug namen ni mogoče uporabiti, ne da bi prišli v konflikt z oblastno kontrolo in predpisi zakona o državnem računovodstvu. Komisija, ki smo jo v sporazumu z mestno občino določili za pregled gledališkega gospodarstva, je danes delo dovršila in nam bo drevi na seji oblastnega odbora predložila svoj elaborat.« Gledališka uprava noče predložiti obl. odboru svojih računov Dodatno k svoji gornji izjavi, nam je predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen sporočil še sledeče: »Oblastni odbor je na svoji današnji seji (včeraj, dne 16. maja) zaslišal poročilo predsednika dr. Natlačena, oblastnega odbornika dr. Adlešiča ter poročevalca g. Narte Veliko-nje. Na temelju teh poročil je oblastni odbor sklenil: »Glede na to, da je gledališka uprava odklonila zastopnikom oblastnega odbora g. Velikonji in g. Poženelu na njuno zahtevo vpogled v knjige in ker se način dosedanjega gospodarstva radi tega ni mogel pregledati in ugotoviti dejanski položaj, vztraja oblastni odbor na svoji zahtevi, da mu dovoli gledališka uprava vpogled v svoje gospodarstvo in bo oblastni odbor šele po tem vpogledu zavzel svoje stališče.« Tako izjava oblastnega odbora dr. Na-tlačena. Javnost si bo gotovo pravilno tolmačila čudno postopanje gledališke uprave do oblastnega odbora, od katerega zahteva sicer raznih subvencij, ni pa mu pripravljena dati točnih podatkov o svojem sedanjem gospodarstvu. Slovenski javnosti Prejeli smo: V pomirjenje naše javnosti bodi povedano, da je akcija, ki je bila zapo-četa v pospešitev ugodne rešitve gledališke krize, imela uspeh. Od merodajne slrnni smo obveščeni, da je usoda infendanta Kregarja zapečatena. Zato smo danes vsi demoustranti sklenili, da se vsake nadaljne akcije za enkrat vzdržimo v svesti si, da je dobila naša javnost popolno zadoščenje. МагЉог □ Krepka kritika o zadnjem predavanju v tukajšnji »Ljudski univerzi« je izšla v včerajšnji številki »Večernika«. Se čisto pridružimo. S tem so dobili zadoščenje tisti, ki so že dolgo časa kritizirali delo te ustanove, ker ji očividuo ni toliko za prosvetno dviganje ljudstva, ampak bolj za dobiček. To krepko in odločno poudarja člankar »Večernikas:. □ Mariborski socialisti na delu. Ker so naši socialisti radi svoje falitne, demagoške ter nestvarne komunalne politike docela potisnjeni ob zid', se skušajo sedaj rehabilitirati pred svojimi pristaši, ki se ne morejo zadovoljili s samimi demagoškimi tiradami, s tem, da se očividno lotevajo dveh velevažnih akcij: 1. proti veljavnemu zakonu, ki prepoveduje odpravo plodu in ki se mora po njihovem mišljenju revidirati; 2. za sežiganje mrličev — pristaše te ideje vabijo na sestanke. To posnemamo iz včerajšnje številke »Delavske politike«. Zanima nas, da-li bo delavstvo, ki misli na zboljšanje svojega težkega gmotnega položaja, s tem zadovoljno. Nikar ne sipajte ljudem peska v oči! □ Dijaška stanovanja. Tukajšnji odbor »Združenja mariborskega učiteljskega naraščaja« vljudno prosi cenjene oddajalce dijaških stanovanj, ki so pripravljeni tudi v prihodnjem šolskem letu sprejeli dijake na stanovanje, da prijavijo do 5. junija t. 1. svoj naslov imenovanemu odboru. Poleg naslova je treba navesti tudi natančne podatke o tem, koliko dijakov se sprejme na stanovanje in da-li s hrano ali brez hrane. Omenjeni odbor želi namreč sestaviti seznani vseh stanovanj, ki bi bil potem dijakom preko počitnic na razpolago. □ Orli-starešine v petek sestanek. Vsi. □ Žrebanje efektne loterije. Danes ob 2 popoldne se vrši v društveni dvorani Cvetlična ulica 28 žrebanje efektne loterije Mladinskega doma. Ob tej priliki priredi kat. mladina koncert na društvenem dvorišču. Srečke se bodo razprodajale še do žrebanja. Prve številke zadenejo moško kolo, divan, ure, okenske za-store, garnituro steklenic, kuhinjsko posodo itd. Ker so požrtvovalni dobrotniki nanosili toliko lepih dobitkov, da je število dobitkov nnrastlo nad 300, priporočamo vsakomur, da si še pravočasno preskrbi srečke. Vsaka sreč-ka, kupljena v zadnjem trenutku, prinese lahko izredno srečo. — Odbor. □ Nalezljive bolezni. V mariborskem mestnem okolišu sta v času od 8. do 14. maja ter glasom objave mestnega fizikata oboleli dve osebi, in sicer ena na škrlatiuki, druga pa na davici. □ Pretep radi politike. V prav vroči po-litični debati sla se včeraj spoprijela neki R. Š. ter neki N. Bilo pa je to v kavarni »Evropi«, katere lastnik je pravočasno pozval stražnika, da napravi konec kavarniškemu »škandalu«. Ob svojem prihodu je sicer našel stražnik oba vročekrvneža že pomirjena ter sedeča; ker pa je prelila nevarnost ponovnega konflikta, sta oba uprizoritelja škandala morala na stražnikov poziv zapustiti kavarno. □ Popravek. K včerajšnji naši notici »Nesreča avtobusa« pripominjamo, da ni bil to mestni avtobus, ampak avtobus, ki vozi v Svečino iu ki je last privatnega podjetja. □ V novo ustanovljeni jahalnici »Kola ja-liačev« v Cvetlični ulici se prične z jahanjem. Prijave se sprejemajo vsak dan od 6—7.30 zjutraj v jahalnici. Za uro se plača 10 Din, in sicer za 10 ur v naprej. □ Za birmo ure, zlatnina najcenejše pri A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva 8. □ Za predstoječo birmo priporočam prvovrstno izdelane fotografije po nizkih cenah. Fotograf Vlašič, Maribor, Gosposka ulica 23. Cel/e f Mihael Vrečko. V ponedeljek, dne 14. ma. ja ob desetih zvečer ie preminul g. Mihael Vrečko, brat odvetnika g. dr. Josipa Vrečka in njegov dolgoletni solicitator. Pokojni je dosegel lepo starost 77 let. Pokopali so ga včeraj ob 4 popoldne na celjskem okoliškem pokopališču. Kot dobremu somišljeniku SLS mu ohranimo blag spomin. & Danes popoldne vsi v Narodni dom! Opozarjamo ponovno na zanimiv koncert, ki ga priredi danes ob 4. uri popoldne |ievski zbor Katol. prosv. društvo v Celju pod vodstvom g. Alojzija Mihelčiča. Koncert je posvečen predvsem 60-letnemu jubileju skladatelja g. dr. A. Scnwaba, ki se bo koncerta tudi osebno udeležil. Vstopnice se bodo dobile eno uro pred koncertom pri blagajni v Narodnem domu. & Obrtna vajeniška razstava v Celju. V nedeljo, 27. in ponedeljek 28. maja 1928. & Organizacijsko gibanje poštarjev. Krajevna skupina Društva poštnih in brzojavnih uradnikov v Ccliu iina v nedeljo, dne 20. t. m. ob 15 v restavra- / / ajje novega KOLEDAR Četrtek, 17. maja. Kristusov vnebohod. — 1'askal, Maksima. — 138. dan v letu. — Го pravoslavnem koledarju 4. maja, po musliman, skem 27. X. 1346, po židovskem 27. VIII. 5688. Petek, 18. maja. Erik, Aleksandra, Feliks, Venancij. Novosadska vremenska napoved za četrtek: Oblačno v vsej državi. Ponekod bo deževalo. Lahni topli vetrovi. Na Primorju zmeren široko. V Podonavju slaba košava. Temperatura se še ne bo zvišala. ZGODOVINSKI DNEVI 17. maja: 1902 je bil v Ljubljani IV. shod slovanskih časnikarjev. — 1869 se je vršil v Vižmarjih tabor, katerega se je udeležilo nad 20.000 oseb. — 1891 je umrl Ivan Jenko. — 1510 je umrl slikar Sandro Botticelli (Ales-sandro Filipetti). — 1749 se je rodil Anglež Edvard Jenner, izumitelj cepljenja proti kozam. — 1838 je umrl francoski diplomat Ch. M. K. Talleyrand-Perigord. — 1860 se je rodila nemška pisateljica N. v. Eschtruth (von Knobelsdorf-Brenkenliof). — 1727 je umrla carica Katarina I. 18. nmja: 1899 je bila mirovna konferenca v Haagu. — 1917 je umrl poveljnik srbske armade vojvoda Putnik. — 1799 je umrl francoski pisatelj Beaumarchais. — 1804 je bil Napoleon I. proglašen za dednega cesarja. — 1848 se je v Frankfurtu a. M. otvorila prva nemška narodna skupščina. — 1910 je v Berlinu umrl slikar Fr. Skarbina. k Univerza v Ljubljani. Materin jezik bodi vam ključ do omike! Kako smo se pod tujim jarmom morali boriti za pouk v domačem jeziku v šolah, ki smo jih imeli. Logična doslednost zahteva nujno, da se z vso dušo zavzamemo tudi za najvišje ognjišče narodne omike v narodnem jeziku — za lastno univerzo. Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina je urejena takole: podporni člani plačajo letno Din 20, redni člani lelno Din 50, oziroma juridične osebe Din 100 na leto; dobrotniki so oni, ki plačajo na leto Din 500 ali enkrat vsaj 5000; ustanovniki plačajo na leto 1000 Din ali enkrat vsaj 10.000 Din; pokrovitelji pa plačajo na leto 5000 Din ali enkrat vsaj Din 50.000. Naslov: Ljubljana, Univerza. Poštni čekovni račun št. 12.368. k Umrl je včeraj ob 1 popoldne gospod Alojzij L e b e n, župnik pri Sv. Križu nad Mariborom. Rodil se je 11. januarja 1878 v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. V mašnika je bil posvečen 25. julija 1905. Kaplanoval je v (ialiciji, Hočah, Slivnici pri Celju, pri Sv. Marjeti pri Ptuju ter Poljčanah. Pred pol letom je bil imenovan za župnika pri Sv. Križu nad Mariborom. Rajni je bil neumoren in vzoren delavec v vinogradu Gospodovem. Pogreb bo v soboto ob 9 dopoldne. k Pregled in poprava čistega katastrskega donosa. Občine so dobile nalog, da volijo može, ki bodo določevali, kako se naj vodi katastrski donos. Velike razsodnosti morajo bili li možje, da bodo upoštevali vse razmere naših krajev. V nekaterih krajih pomladni mraz uniči skoraj redno setev in jemlje tudi sadni pridelek. V drugih krajih voda poplavi njive in travnike. Marsikje močni vetrovi vržejo žito po tleh. Na vse take in podobne razmere se l>odo morali možje ozirati, da bodo pravilno določevali čisti donos. Tudi razni škodljivci: bramorji, hrošči, miši, vrane, vrabci delajo po mnogih krajih ogromno škodo. Pri nas v Sloveniji so kraji po ravninah ravno zaradi takih razmer prehudo obdavčeni, ker je katastrski donos previsok. Poznam kmetijo v hribih, ki je precej večja kakor meni znana v ravnini. Ona v hribih donaša tudi precej več, ker so vse druge razmere, razen obdelovanja, ugodnejše, a davka je od one v hribih komaj ena četrtina od one na ravnini. k Za po potresu prizadete Bolgare je naši upravi izročil Oblastni odbor v Ljubljani znesek 10.000 Din, ki ga je votiral v ta namen v seji 5. maja. k Za Bolgare je prejela doslej naša uprava znesek Din 25.712. Prosimo vljudno še nadaljnjih darov! k Vsi na Orlovsko prireditev na Vrhniko 1 Ugodne zveze. 4214 k Osebne vesti. Ravnatelj gimnazije v Po-žegi Vinko Marinko je po službeni potrebi premeščen na gimnazijo v Kruševac. — Okrajni veterinar v Kranju Filip Pahor je prestavljen v Ub pri Valjevu. Na njegovo mesto pride Vinko Bedenk, veterinar v Kladovem v ti-moški oblasti. k Mariborski romarski vlak na Trsat odpelje z glavnega kolodvora v Mariboru na bin. košlno soboto zjutraj ob 6.15 ter bo vozil po sledečem redu: Hoče 6.26, Orehova vas-Sliv-nica 6.32, Rafje-Fram 6.37, Pragersko 6.48, Slovenska Bistrica 6.58, Poljčane 7.11, Ponikva 7.32, Grobelno 7.39, Sv. Jurij 7.45, Štore 7.53, Celje 8.10, Laško 8.23, Rimske toplice 8.32, Zidani most 8.51, Radeče 9.08, Loka 9.14, Breg 9.20, Sevnica 9.31, Blanca 9.42, Rajhenburg 9.51, Videm-Krško 9.58, Brežice 10.20, Dobova 10.29, Savski Marof 10.40. Od tukaj dalje bo vozil vlak hitreje in bo imel postanek le na večjih postajali, tako da prispe na Sušak ob ckoli 18. Opozarjajo se vsi udeleženci, naj ne vstopajo v navadni osebni vlak, ki vozi ob približno istem času, temveč počakajo na postajah na posebni vlak, v katerem bo dovolj prostora in bo vozil direktno do Sušaka. k Podporna akcija oblastnega odbora. Te dni je prispela za Posavje koruza in sicer za sevuiški sodni okraj 5 vagonov, za brežiški sodni okraj 5 vagonov, občina Cerklje 1 vagon in Velika dolina 1 vagon, To koruzo bodo razdelila županstva po toči oškodovanim občanom zastonj, oziroma vsaj nekaj plačila zmožnim po 1 Din za kilogram. Na ta način doseženi izkupiček ostane občinam, ki ga smejo porabiti za nujne občinske potrebe. k Povečanje hiralnico v Vojniku in Mu-retincih. Mariborski oblastni odbor je sklenil, da se poveča hiralnica v Vojniku in da se takoj izdelajo potrebni načrti. Mariborski oblastni odbor bo tudi prispeval k razširjenju hiralnice v Muretincili tako, da se pridobi prostor za 150 hiralcev. k Za naše ceste. Mariborski oblastni odbor je sklenil nakup dveh kamnolomov pri Zgornji Bistrici in pri Rogatcu. S tem bo omogočena cenena dobava potrebnega gramoza za vse oblastne in okrajne ceste. Oblastni odbor je ludi kupil dva drobilca, ki sla že prispela v Maribor. k Občinske volitve v občini Zakot. V nedeljo 13. maja so bile v Zakotu občinske volitve. Obe listi SLS sta dobili 7 odbornikov, socialisti 4, samostojneži in demokratje 4 in politično neopredeljena gospodarska stranka 2 odbornika. * Otrok so ponesrečil s sekiro. Frauc Krošelj, 41e!ni sin železničarja v Brezini pri Brežicah, se je pretekli petek igral s sekiro in sicer tako nerodno, da si je odsekal kazalec na levi roki. k Strašna nosreča v mlinu. Nikola Cuuj-ko, 53 letni posestnik iz Zdenc pri Savskem Marofu, je peljal v ponedeljek 14. maja s svojim sinom Vidom 5 vreč žita v mlin Ilotka v Rigoncah ob Solli. Da ne bi delala dvakrat dolge poti, sta kar počakala, da ie mlinar zmlel njihovo žito. Ze je bilo skoro vse se-mleto in zadnjo vrečo moke sta polnila oče in sin, da bi potem hitro šla domov, kar se s silnim pokom razleti mlinski kamen. Drobci so zadeli vse. ki so bili v bližini. Nikola Cunjko je dobil tako močan udarec v glavo, da je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Ostala dva, Vid Cunjko in mlinar Hotko sta bila le lažje ranjena. Na lice mesta so došli orožniki in ugotovili, da je bil razleteli mlinski kamen skoro nov in okovan ter je torej nesrečo pripisati le slučaju. k Koliko posojilnic jo v Slovenski krajini? Pred kratkim se je ustanovila v Gornjem Lakošu (pri D. Lendavi) nova posojilnica. V celi Slov. krajini ima Zadružna zveza v Ljubljani osem posojilnic in sicer v Crensovcih (najstarejša), v Murski Soboti, Beltincih, Tur-nišču, Cankovi, Gornji Lendavi, Pečarovcih in Gornjem Lakošu. Dobro uspevajo zlasti posojilnice v Crensovcih, Murski Soboti in Turni-Šču. Vse posojilnice so bile ustanovljene po prevratu in sicer večina šele pred dobrim letom. k V inženjersko podčastniško šolo v Mariboru se sprejme letos 100 gojencev. Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Lastnoročno pisane prošnje je poslati poveljstvu šole najkasneje do 15. septembra t. 1. Izpiti se bodo polagali 1. oktobra. Kandidatu pripade brezplačna vožnja v Maribor in tudi nazaj v svoje stalno bivališče, ako ne položi predpisanega izpita. Sola traja dve leti. Po končani šoli se razporedijo gojenci kot podnaredniki v inženjerske edinice. V činu narednika polagajo lahko pozneje tudi izpit za častnika. Pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista od 5. maja 1928, katerega imajo vse vojaške in orožniške edinice. — Pod sličnimi pogoji se sprejme v tekočem letu tudi 150 kandidatov v topniško podčastniško šolo v Mariboru. Prošnje je naslovili na рот veljstvo 32 topniškega polka v Mariboru do 20. septembra 1928, k Nove cene za prevoz potnikov, prtljage in blaga na državnih potniških avtomobilnih progah. Poštni minisler je določil za vse državne potniške avtomobilne proge enotne cene za prevoz potnikov, prtljage in blaga. Potniki plačajo za vožnjo: do 3 km 5 Din, od 4 do 6 km 8 Din, od 7 do 9 km 10 Din, od 10 do 12 km 13 Din, od 13 do 15 km 16 Din, od 16 km dalje pa za vsak kilometer po 1 Din. Za prtljago ali blago se pa računa prevoznina po daljavi prevoza in teži. Pri potniškem in blagovnem cenovniku se štejejo vedno le celi kilometri. Desetinke kilometra se štejejo za cel kilometer. Za pogojne avtomobilne postaje se računi pristojbina od prejšnje, oziroma do naslednje stalne avtomobilne postajo. Nove cene stopijo danes v veljavo. * Sadjarji in hmeljarji se opozarjajo, da je uprava državnih monopolov po posredovanju kmetijskega ministrstva izdatno znižala ceno tobačnemu izvlečku v svrho cenejšega pobijanja škodljivcev na sadnem drevju in hmelju. Tobačni izvleček se prodaja po ceni 5 Din kg v originalnih posodah ali v sodih z Po dolgem času spet velik dogodek na slovenskem književnem trgu« Novo!! Novo!! Ob stoletnici pisateljevega rojstva. L. N. Tolstoj Rm Kargnlna Roman. Prcvcl Vladimir Levstik. Dva zvezka z malone enajststo stranmi! Tiskano na najboljšem papirju, vezano v črno ali višnjevo platno z bogato pozlačenim moderno stiliztranim hrbtom po izvirnem umetniškem načrtu, v želatinastcm omotu in kartonski kaseti. — Cena za oba dela skupaj 250 Din (po pošti 10 Din več). — Plačljivo tudi v obrokih. — Roman nudi izredno bogastvo filozofskih in moralnih idej, mojstrsko osvetljene z naravnost fanatično resnicoljubnostjo obdelane najgloblje in najintimnejše pobleme ljubezni in zakona ter pomeni za vsakogar nepozaben in pretresljiv notranji doživljaj. — Izdafa predstavlja eno najsilnejših del svetovnega slovstva, višek slovenske prevajalske umetnosti in obenem vrhunec dosedanje slovenske knjižne opreme. Vaš dom in vaša knjižnica ne smeta ostati brez nje! Naročila sprejema Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg št. 8. čez 100 kg franko tobačna tvornica Ljubljana ali druga monopolna skladišča. Posode in sodov se ne plača. S tobačnim izvlečkom se zatirajo najboljše vse lislne uši in manjši mrčes na sadnem drevju in hmelju. Za škropljenje se uporablja 1 odstotna raztopina, to je na 100 litrov vode se doda 1 kg tobačnega eks-trakta. Da je učinek boljši in trajnejši, se doda tej raztopini še 1 kg mazovega mila. k Samoumor. V Bočni se je ustrelil na domu pri svojih starših bivši trgovec na Vranskem Davorin Strmšek. Živel je v slabih družinskih in gmotnih razmerah ter je v zadnjem času večkrat kazal znake duševne zmedenosti. k Babice! Okrajni zaatop Laško je sklenil subvencionirati v okraju Laško tri babice s sedežem v Jurkloštru, Zidanem mostu in v Вгегпет z mesečno podporo Diu 150. Reflek-lantmje (diplomirane babice) se vabijo, da predložijo svoje tozadevne prošnje (kolkova-ne po tar. postavki 1 in 5 ter opremljene z babiško diplomo, rojstnim in domovinskim H«tom ter nravstvenim spričevalom) najkasneje do 15. junija okrajnemu glavarju v Laškem. k Osješka zbornica slavi 75 letnico. V ponedeljek 21. maja se vrši v Osijeku svečana proslava 75 letnice trgovske in obrtniške zbornice. Priprave za to jubilejno proslavo so velike in se je bodo udeležili predstavniki gospodarstva iz vse države in trgovinski minister dr. Spaho. k Težka nosreča delavca v Splilu. V torek zjutraj se je v Splitu lia zgradbi gasilskega doma pripetila težka nesreča. 23 letni delavec Stjepan Perič je padel z 18 metrov visokega stebra in si zlomil hrbtenico. V nekaj trenutkih je bil nesrečni delavec mrtev. k Skrivnostna smrt. Državnega mojstra avijatičnega poveljstva v Mostarju Frana Dr-nača so predvčerajšnjim našli v neposredni bližini letališča mrtvega. Na truplu ni bilo nikakih poškodb, vendar pa ni izključen zločin. Na lice mesta je prišla posebna sodna komisija, ki slučaj preiskuje. k Samoumor 14 letne deklice. V vasi Gjur-gjevo pri Novem Sadu se je v torek obesila 14 letna hčerka tamkajšnjega pravoslavnega svečenika Žarko Sokoliča na podstrešju domače hiše. Zakaj je šla deklica prostovoljno v smrt, ni znano, morda si je vzela preveč k srcu grajo staršev, ki so jo pokarali, ker je predolgo izostala od doma in bila pri svoji prijateljici. k Samoumor hajduka. Pred dnevi je izvršil v Klenovniku pri Požegi v Srbiji rudar Paško Rašič samoumor in sicer istega dne, ko je prišel iz Aleksinca brzojav, da je Rašič identičen z dolgo iskanim hajduhom Radomir-iem Arangjelovičem, imenovanim Karavilkič. Dan kasneje je prišel v Klenovnik neki Kara-vilkičev sorodnik, ki je to potrdil iu je v truplu takoj spoznal svojega sorodnika. Karavilkič je bil star kakih 35 let in je bil vozar-ski delavec, vendar pa za ta poklic ni imel veselja. Leta 1920 je poročil hčerko dolgoletnega poslanca Aleksa Markoviča, toda ta zakon ni bil srečen. Mož je ukradel usnjarju Svetozarju Jovanoviču v Aleksincu večjo množino usnja in je bil zato obsojen na sedem let ječe. Obdolžil je svojo ženo, da ga je izdala oblastem, in ko je prišel po štirih letih na prosto, jo je hotel umoriti, kar pa se mu ni posrečilo. Hotel je umoriti tudi svojega svaka Golubovščn, ki ga je ranil, nakar je pobegnil med hajduke. čar I., Ljubljana, nasproti Frančiškanske cerkve. 4235 k Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sprejemam dežnike v popravilo začasno v briv-nici Mrak. — Lovro Planina, dežnikar, Radovljica. 4255 >lr Zobni ateljo dentist F. Palovec, Ljubljana, Kongresni trg 14, ne sprejema od 1. do 30. junija. 4241 k Najnovejše klobuke te sezije nudi bogato založena specijalna trgovina Jos. Pok n. M. Bogataj, Ljubljana, Stari trg 14. 4243 k Birmanske ure, verižice, uhane ceno kupite pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari irg 9. otre Birircansha Harila v veliki izbiri po znižani ceni L. viitiar, nrar. Liubliana Sv. Petra cesta 36 k Vinogradniki! Sredstva proti kislemu črvičku, oidiju in drugim škodljivcem, nadalje Fenolflaleinov papir dobite pri tvrdki T>Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. in E. Skaberne). * Pri tolšči, protinu in sladkosečnosti izboljša naravna >Franz-Josef« grenčica delovanje želodca in črevesa ter vztrajno pospešuje prebavo. Zdravniki za prebavo izjavljajo, da so s »Franz-Josef«-vodo dosegli sijajne uspehe. Dobiva se. v lekarnah, drogerijah in spe-| cerijskili trgovinah. 8823 k Priznano dobre lmrve, laki, firnetf, ste-' klarskj klej, čopiči, se dobijo pri tvrdki Jan- in birinance obleče najelegantneje in najceneje tvrdka Drago Schwab, Ljubljani ЕјмМјатиа N0CNA SLUŽBA LEKARN Dnevna in nočna služba v četrtek: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. Jutri imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. • * » O Razstava slikarskih del Ivane Kobilce, ki je bila v nedeljo otvorjena v Jakopičevem paviljonu, preseneča vse obiskovalce z velikim številom razstavljenih del in s kvaliteto, ki se kaže v vseh razvojnih dobah skoraj pet desetletij obsegajočega slikarskega delovanja. Ivana Kobilca se je po svoji prvi razstavi v Ljubljani 1889 le redko udeležila kake razstave v domovini in je šele kolektivna posmrtna razstava mogla pokazati našemu občinstvu umetniško lice slovenske slikarice. Kolekcija združuje 200 slik in pastelov, med njimi vse kompozicije, ki so svojčas budile pozornost Pariza in drugih mest v srednji Evropi, ter 13 grafičnih del. Razstava bo odprta le do 1. junija, vsak dan od 9 do 18. O Vodstvo po razstavi Ivane Kobilce priredi msgr Viktor Steska danes in jutri, obakrat ob 4 popoldne v Jakopičevem paviljonu. Vstopnina ni zvišana. 0 Zanimivost ob jubileju g. knezoškofa. Pred 30 leti, ko se je vršilo umeščenje sedanjega ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jegliča, je streglo pri banketu šest natakarjev, od katerih trije še žive v Ljubljani in sicer gg. Leon Pogačnik, sedanji kavarnar in gostilničar v Kolodvorski ulici ter Josip Klebel in Franc Nachtigall, ki sta oba že onemogla in živita v mestnem zavetišču za onemogle. Vsem trem se je ohranil trenutek, ko so stregli sedanjemu in takrat novemu ljubljanskemu škofu, trajno v spominu in to večkrat s ponosom pripovedujejo. Ostali trije: Majer Josip, Karel Skerjanc in Franc Blumauer so že umrli. O Upravi ljubljanskega velesejma. Prejeli smo: Uprava ljubljanskega velesejma je v časopisih sporočila, da dobijo državni in privatni uradniki znižane družinske vstopnice za 15 Din. Ali ne l>i mogla uprava take vstopnice vpeljati tudi za delavske rodbine? O Umrli so v času od 12. do 16. maja: Uršula Bernik, žena upokojenega železniškega nadsprevodnika, 77 let, Verovškova 26. — Se-bastijan Vrzelj, delavec, 59 let, Sv. Martina cesta, skladišče. — V bolnici so v istem času umrli: Ivana Šimenc, žena zidarja, 31 let, Pristava 23. — Marjeta Drolc, občinska uboga, 70 let, Špitalič. — Simon Vrhunc, okoliški nadzornik v pokoju, 58 let, Bežigrad. — Branka Markovič, šolska učenka, 14 let, Ambrožev Irg 8. — Nikolaj Novak, krojačev sin, 5 mes.. Planina 9. — Antonija Gruden, delavka, 27 let, Vič 19. — Frančiška Možina, delavka, 88 let, Daljna vas. — Julija Cvetko, žena deželno-sodnega svetnika, 46 let, — Frančiška Pavli-ha, žena železničarja, 28 let, Aleševčeva 1. — Franc Perušek, posestnik in gostilničar, 57 let, Podcerkev 2 pri Ložu. — Marijana Perčič, delavka, 54 let, Hrastje. — Marija Kodrun, zasebnica, 33 let, Škale 72. — Frančiška Zupančič, 15 let, Zagorica 5. — S. Flavijana Marija Brečko, usmiljenka, 29 let, Slomškova ulica 20. 0 G. ing. A. Dukič v Ljubljani je daroval Narodni galeriji tri risbe z motivi iz Trbovelj, dela Frana Tratnika. Narodna galerija se iskreno zahvaljuje za izredno naklonjenost. gospodarstvo Produkcija oremoga v Sloveniji v mzmj 1928 Sezonski padec produkcije premoga jo v marcu. Zato je znašala v mesecu marcu t. 1. produkcija premoga v Sloveniji 155 458 tou napram 169 640 ton v februarju in 1-1-8.000 ton v marcu lani. Skupno je znašala produkcija v prvih treh mesecih leta: 1923 . . . . 160.000 ton 1924 .... 541.000 „ 1925 ... . 515.000 „ 1926 . . . . 461.000 „ 1927 .... 489.000 „ 1928 .' . . . 515.000 „ Iz teh podatkov je razvidno, da se je produkcija letos povečala in da smo se že zopet približali rekordnemu letu 1924. Zato pa je manj razveseljivo, da so v mesecu marcu narasle zaloge premogovnikov od 115.030 na 120.478. Koncem decembra lani bo znašale 86.703 tone in so se v teku četrt-letja povečale za 45% ali skoro za polovico. Oddali so v prvih treh mesecih letos premogovniki sledeče množine v tonah: jan. febr. marec železnicam 86.089 84.975 67.946 brodarstvu 90 500 690 industriji 52.009 47.145 48.038 raznim 16.605 13.973 14.060 izvoz 3.776 2.917 2.836 lastna poraba 11.881 10.528 10.435 Skupno je znašala oddaja v januarju 171.140 R" Pi IUU, V It/Ul Ш11 JU ИЛ-.1ДЛ1 lil . ш-'vu . » .. .. ...... Tudi se je v marcu znatno zmanjšalo število delavstva: januarja je bilo povprečno zaposlenih 0496 delavcev, februarja 9114 in marca 8310. Število uradništva je znašalo v marcu 261 (februar 250, januar 253), paznikov pa 248, ozir. 248, oz. 239. KONKURZ1 IN LIKVIDACIJE Trije konkurzi v Novem Sadu. Ladišič i Tol-zan, trgovina (pas. 0.4) akt. 0.19 milj. Din); Martin Stein, trg., Kisać (akt. 0.08, pasiva 0.17 milj. Din); Arnold Bnunihauer, trgovec, Jarek. Likvidacije: »Jugomot«, jugoslovanska motorna delavnica, družba z o. z. na Glincah pri Ljubljani; Agrarna zajednica na Marofu Pince, občina Pince, r. z. z n. z. Popis hranilnih vlog in depojev pri bivših oštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. _'oštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, objavlja: Ker se mora po zahtevi reparacijske komisije likvidacija bivših poštnih hranilnic na Dunaju in v Budimpešti čimprej izvršiti, je glavno ravn. poštne hranilnice v Belgradu z odlokom z dne 7. maja 1928, G. D. št. 2291, odredila, da se vnovič popišejo vse hranilne vloge in vrednostni papirji, ki so deponirani pri biv. pošt. hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. To popisovanje se bo vršilo samo do 30. junija 1928 in se zakasnele prijave ne boon. srednji sr. 15. V Amsterdam _ 2293.50 _ __ Berlin 1358.25 1361.25 1359.75 1359.75 Budimpešta — 992.50 — 942.55 Curih 1093.50 1096.50 1095'— 1095.— Dunaj 798.— 801.— 799.50 799.50 London — 277.41 — 277.41 Newyork 56.71 56.91 56.81 56.K1 Pariz — 223.70 — 223.1; 6 Praga 167.95 168.75 168-35 168.40 Trst 298.30 3(0.-0 299.30 299.3? Zagreb. Berlin 1358.25-1361.25. Curih 1093.50 —109R.50, Dunaj 798—801, London 277.01—277.81, Newyork 56.678—56.878, Pariz 222.70—224.70, Praga 167.95—168.75, Trst 298.25—300.25. Belgrad. Berlin 1358.2—1361.2, Budimppšta 991-994, Curih 1093.50-1096.50, Dunaj 798-801, London 277.01—277.81, Newyork 56.71—56.91. Pariz 222.70—224.70, Praga 167.95—168.75, Trst 298.30 —300.20. Trst. Belgrad 33.43—33.46, Curih 366—367, Dunaj 274.25, London 292.68—292.72, Newyork 18.96 -18.97, Pariz 74.75. Ciirib. Belgrad 9.1:1125, Berlin 124.15, Budimpešta 90 56, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.01, London 25.33, Newyork 518.80, Pariz 20.425. Praga 15.3725, Trst 27.33, Sofija 3.745, Varšava 5812, Madrid 86.975. Dnnaj. Devize: Belgrad 12.49876, Kodanj 190.65, London 31.70, Milan 37.42, Newyork 710.65, Pariz 27.9775, Varšava 79.685. Valute: dolarji 708.25, francoski frank 27.9775, lira 37.42. Praga. Devize: Lira 177.75, Belgrad 50.40, Pariz 133, London 164.75, Newyork 33.7475. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.42, London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. Čvrsta tendenca za 7% invest. pos. in vojno škodo traja dalje in oba papirja beležita danes višje kurze: tako 7% invest. posoj. v Zagrebu 93, vojna škoda pa 456—456. Vse to pripisujejo ugodnim šansam za inozemsko posojilo in pa ugodnemu obrestovanju 7% invest. posojila. Ljubljana. 7% invest. posoj. 91 den., Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 825 den.. Kred. zavod 167—175, Vevče 106 den., Ruše 265- 280, Stavbna 56 den., šešir 106 den. Zagreb 7% invest. posoj. 93, agrari 56.50—57, vojna odškodnina 455—456, dec. 478—479, Hipo 58 —58.50. Jugo 86.50—87, Praštediona 825, Ljublj. kreditna 128—130, Šečernna 510—525, Drava 375— 385, Slavonija 12, Trbovlje 530—534, Vevče 106— 110. Belgrad. Narodna banka 6720, vojna odškodnina 451.75, 453 (3300), uit. maj 453.50—455.50 (-1000), uit. junij .159—160 (2800), uit. julij 465, Izvozna banka 1150—1200, Brod. društvo 650—750, Zein. banka 68, Rdeči križ 61, 7% invest. posoj. 91.50—93 (622), agrari 57 50. Trst. Adria 202, Aesicuraztoni Generali 7220, Cosulich 208, Riunione adriatica 3410, Tripcovich 239, Split cement 258, Trž. Lloyd 556, Oceania 96. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.95, Zivno 108, Hi)>o 7.31, Alpine 43, Leykam 9.80, Trbovlje 66,80, Kranjska industr. 39.50, Ruše 37.60, Gut-mann 27.50. BLAGO. Ljubljana, Les: Plohi hrastovi neobrobljeni od 2.50 dalje od 60—120 mm fko vag. meja 1 vag. po 1020. metlišča bukova 27/27 1—1.10 m dolga fko vag. meja 1 vag. po 50. Zaklj. 2 vag. Tendenca živahna. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 410—412.50, slav. 397-50-400, koruza baška času primerno suha kval. gar. 345—347.50, za maj 860—352.50, činkvantin času primerno suh, zdrav rešetan 350—365, oves baški, zdrav rešetan 805—310, ajda dom., zdrava, rešetana 295, moka Og vag. bi. plač. po prejemu fko Ljubljana 555—565; zaklj. —. Tendenca neizpremenjene Novi Sad. Pšenica bač. 357.50-360, potiska 362.50—365, gor. ban. 352.50—355, oves bač., slav. 262.50—267.50, mac. 220—230, koruza bač. 292.50— 295, lun. 300- 302.50, ban. 292.50—295, .-r. 292.50— 295, jun. 300-302.50, moka 0 g in gg 485- 405, št. 2 465-475, št. 6 446-455, St. 6 420-430, št. 7 350 -360, št. 8 240—245. Promet: 8 vag. pšenico 39 v. koruze, 2 vag. moke, 2 vag. ovsa. Budimpešta, (terminska borza), 16. maja. Tendenca medla. Pšenica maj 33.64. 33.50. zaklj. 33.46 — 33.48, okt. 31.18, 31.04. zaklj. 31.06-31.08. marc 33, 83.02, zaklj. 32.00—32.92, rž maj 31, okt. 27.30, 27.06. zaklj. 27.06- 27.08. marc 29.:«, 28.90, zaklj. 28.88- 28.00, koruza maj 28.10, 28.06, zaklj. 28.04— 28.08, julij 2878, zaklj. 28.74 - 28.78. Dom in Svet it. 5 Nova številka Doma in Sveta prinaša nadaljevanje Bevkove p o v e s ti : Soha svetega Boštjana, Sovretov prevod Horatijive Ars poetica: O pesništvu, prvo dejanje Pregljeve igre: Salve virgo Cha-tharina ali Ljubljanski študentje, članek Franceta Mesesnela: Petdeset let slovenskega slikarstva, ki ga spremlja umetniška priloga s sliko Ivane Kobilca: Starka s skodelico kave ie več reprodukcij v tekstu l?o slikah Ferda Vesela, Janeza in Jurija Subica, Ma-iue Jame, Antona Ažbeta, Ivana Vavpotiča ter Ivane Kobilca, nadaljevanje Pregleda nove ukrajinske književnosti, nadaljevanje dr. St. Vurnikovega Uvoda v glasbo, Polemika vsebuje dr. Puntarjeve Pripombe k naši literarni vedi, rubrika Nove knjige pa prinaša ocene Jubilejnega zbornika za petdesetletnico Otona Župančiča, Iva Severja: Oton Župančič, Artura Cro-nia: Ottone Župančič (F. K.), Albuma slovenskih književnikov (Tine Debeljak) in Biblioteke srpskih pisaca (1. )S. Pri tej številki naj posebej omenimo odlični SovTetov prevod Horatijeve estetike v stihih: Ars poetica, ki se bo zaključil v prihodnji štev. Sovre-tovo prevajanje antične literature je resnično ustvarjanje, ki ga prešinja tvorni zanos in subtilno doživetje umetniške formalne zakonitosti. Zato se njegovi prevodi dvigajo visoko nad zgolj filološko zanesljivim posredovanjem davne vsebine in oblike, oni so marveč produkt pravtako obsežnega biološkega znanja, ostrega čuta za umetniško svojstvenost antične literature kot živega, subjektivnega razmerja do nje. Ta Sovretov prevod je v tem oziru značilen zlasti po tem, da je vsebina izvirnika približana sodobnemu estetskemu joojmovanju, vendar pa tako, da celotna historično-estetska stvarnost ne trpi nobene škode. Obratno bo sodobni bralec tako veliko lažje prodrl v bistvo in pravi zmisel antične estetske ideologije v določeni dobi, ker je v prevodu samem že obsežen komentar. Ivan Pregelj prikazuje v svoji »igri v petih dejanjih« našo lokalno kulturno-zgodovinsko obiležje iz časa začetnega baroka z njemu značilno umetniško predelavo podrobno preštudiranih zgodovinskih dejstev. Predvsem razume osnovno razpoloženje duha časa in z njim karakterizira okolje in psihologijo. Dr. Josip Puntar se obrača proti metodam, ki jih uporabljajo nasprotniki dr. Žigonove estetske teorije Prešernovega umetniškega oblikovanja. Kot znanstveno neupravičeno metodo v izpodbijanju nasprotnih trditev navaja dr. Puntar dr. Kidričevo razpravo »O literarni zgodovini« v Lj. Zvonu 1927, in njegovo poročilo o stanju sodobnega »Prešernovega vprašanja« v Stanojevičevi belgrajski »Narodni Enciklopediji,« ki da je tendenciozno in neobjektivno. — Omenimo naj še hvalevredno dejstvo, da Dom hi svet letos redno izhaja. Slovenska javnost pa naj se oddolži njegovemu resnemu kulturnemu prizadevanju! Pravne vede Dr. Gregor Krek — dr. Milan škerlj: Die osterreichischen Zivilprozeftgcsetze im Konigreich der Serben, Kroaten und Slowenen. Fassung und Anvvendung in ihrem Geltungsgebiete Dalmatien und Slovvenien, Dunaj 1928, Manz-ova založba, 224 str. Lansko leto je priredil dr. Jurij Neumann četrto izdajo znanega svojega komentarja k avstrijskim civilnopravdnim zakonom, kje je upošteval vse tozadevne zakonodajne spremembe od I. 1915. dalje, seveda le avstrijske. Ker pa veljajo jurisdikcijska norma, civilnopravdni red in oba pripadajoča uvodna zakona (vsi navedeni zakoni -eo z dne I. avgusta 1895, d. z. št. 110—113) tudi v Sloveniji in Dalmaciji, v velikem delu Češkoslovaške in Poljske, ter živijo kot domači zakoni svoje samostojno življenje, je Neumann pridobil za sodelovanje strokovnjake iz navedenih treh držav. Za Češko je obdelal civilno-pravdne spremembe praški prolesor dr. Vaclav Mora, za Poljsko dr. Jurij Trammer, predsednik odvetniške zbornice v Krakovu član poljske kodifikacijske komisije, za redna Oojmir poljski in jugoslovanski elaborat so izšli kot dodatki k Neumannovemu delu, jugoslovanski pa še posebej v ponatisu z lastnim registrom in pagini-ranjem. SKe zDornice v ivraKovu cian ухнЈзке KoauinacijsKe ■misije, za Jugoslavijo pa sta prevzela isto nalogo dna profesorja ljubljanske juridične fakultete dr. jjmir Krek in dr. Milan škerlj. Češkoslovaški, Ako imoštevamo dejstvo, da je bila civilno-Ina zakonodaja v bratskih dveh slovanskih državah znatno bolj živahna kakor pa naša in pri- merjamo z ozirom na to obseg dodatkov, moramo biti dela, ki sta ga podata profesorja Krek in škerlj zares veseli. Dočim gre pri češkem (56 sir.) in poljskem (35 str.) zvezku v resnici le za — jako lepe — dodatke, imamo v jugoslovanskem zvezku pravo samostojno delo, ki ima svojo veliko vrednost tudi izven okvira Neumannovega komentarja. Avtorja sta imela pri svojem delu dva cilja: hotela sta seznaniti inozemstvo z našimi izpremem-bami civilnopravdne zakonodaje iz 1. 1895. in sicer do konca junija 1927, hkrati pa sta želela nuditi domačim praktikom zanesljivo vodijo po skoro nepregledni množini novih pravnih pravil, vsebovanih v raznih zakonih, uredbah i. dr., ki niso nikjer zbrane, včasih celo težko dostopne. Vso obširno snov. obseženo v Službenih novirah, Uradnem listu, Službenem (Dalmatinskem) glasniku i. dr. sta avtorja sistematično obdelala, v kolikor posega na civilnopravd-no področje. Pri tem f>a sta meje tega področja pojmovala zelo širokogrudno in tako uvrstila semkaj tudi mnogo drugih določb, ki so s civilnopravdni-mi v tesni zvezi, zlasti izvršilnopravne; praktična uporabnost knjige je seveda s tem le pridobila. Delo je postalo tako nekako ogledalo cele naše dosedanje zakonodaje. Upoštevana je namreč v polni meri naša javnopravna in socialno gospodarska zakonodaja. Pri jurisdikcijski normi podajata avtorja več ali manj v celoti prevod 48 členov ustave in v opombah razčistita posamezne zadevne probleme (sodnik presoja ustavnost in zakonitost naredb, ne pa ustavnosti zakonov, i. t. d.). Ako navedem, da je razpravljanje o § 1. jurisdikcijske norme narastlo na 32 strani, pri čemur so vse izpremembe obdelane v štirih oddelkih, ki se zojoet delijo skupno na 27 pododdelkov (obrtna sodišča, urad za zaščito industrijske svojine itd.), je pač minucijozna skrbnost, s katero je delo sestavljeno, dovolj izpričana. V predgovoru označita avtorja oba smotra svojega dela in opozorita na posamezne težkoče. Nato sledi uvod, ki je za inozemskega jurista nujno potreben, v katerem je v kratkih potezah orisan razvoj naše upravne in samoupravne organizacije po prevratu, dalje organizacije sodišč posebej, v zvezi s sorodnimi vprašanji (delovni čas, sodniška pripravljalna služba, odvetniške in notarske zbornice). Za lem pride na vrsto razpravljanje o uvodnem zakonu k jurisdikcijski normi, na kar sledi jurisdikcijska norma sama, za njo uvodni zakon k dvilnopravdnemu redu in končno civilnopravdni red. Dočim so bila določila prvih treh zakonov po celotni naši zakonodaji posredno v marsičem izpre- menjena, je pri civilnopravdnem redu izprememb zelo malo. Te mvažnejše f>a so tu sodne odločbe in zadevna literatura; oboje navaja delo zelo izčrpno. Delo je napisano v jedrnatem jeziku, jasna si-steinatika (clr. § 1 jur. norme) podaja lepo najrazličnejše probleme; uporabnost pa povečuje predvsem 20 strani obsegajoči register. Že iz tega kratkega pregleda utegne biti razvidno, koliko snovi je obdelane v tem zares mojstrskem delu, ki bo tudi po unifikaciji našega civilnega pravdnega prava — ki bo recipiralo z redkimi izjemami v Sloveniji in Dalmaciji veljajočo juris-dikcijsko normo in civilnopravdni red — še vedno ostalo aktualno. Navzoče delo profesorjev Kreka in škerlja bo pač postal nepogrešljiv vademekum za vsakega našega praktičnega jurista. Dr. V. K. Glasba Dva enoglasna mašna speva. Uglasbil dr. Fr. K i m o v e e. Besede Gregor Mali. Založila Slov. orlovska zveza. — Enoglasni mašni spevi so namenjeni za ljudsko petje. Predvsem naj služijo orlovskim in drugim društvenim cerkvenim slovesnostim. Drugi spev »Zgrinjajo se vrste naše.. .< se namerava peti pri sv. maši na Stadionu 1. julija ob priliki orlovskega izleta. To bo prvi poizkus ljudskega petja v veliki masi. Cena: partitura 6 Din, glas 2 Din. — Naj si vsi pevski zbori hitro naročijo te mašne speve, da se bodo mogli spevov pravočasno naučiti I Dr. Božidar širola, znani avtor Oratorija sv. Cirila in Metoda, ki se je lansko leto proizvajal na mednarodnem glasbenem festivalu v Frankfurtu, je dovršil zdaj Oratorij sv. Hieroniina za bas-solo, mešan zbor in mali orkester. Širola je napisal tudi Missa poetica, ki se je pretekli mesec proizvajala v Varaždinu in imela velik uspeh. Missa je za pe-teroglasni mešan zbor v stilu klasične vokalne polifonije. Aaljapin. največji ruski igralec in pevec še ia klasične dobe, je nastopil te dni i nepopisno velikim uspehom v Berlinu skupaj s svojim ruskim ansamblom Njegov Boris Gudunov je gigantska kreacijo, Pevski in igralski moment sta v šaljapinu združena v življensko enoto kakor pri nobenem drugem predstavljajočem umetniku na svetu. V petju odlikuje mojstra neka vokalna zdržanost. ki je dovršena naravnost; le nekaj širokih tonov vpliva s tem večjo silo. Proslava Zii|iaiifičevo petdesetletnice v Zagrebu. V soboto dne 19. t. m. priredi nedavno osnovano »Slovensko prosvetno društvo< v Zagrebu proslavo petdesetletnice Otona Zupančiča v dvorani zagrebškega glasbenega zavoda. Proslavi bo prisostvoval tudi pesnik sam. O njegovi umetnosti bo predaval Fran Albrecht. Na sporedu je petje in recitacije njegovih pesmi. Sodelovali bodo: ga. Pipa Arko-Tavčarjeva, Marijo Šimenc, Drago Zupan ter vokalni kvartet dr. Benkovič-Bukšeg-Vičar-Zupan. Pesmi bo recitirala igralka ga. Viki Podgorska. Na večeru se bo igral ludi odlomek iz »Veronike Deseniške<. Stenogral, glasnik Hrvatskega stenografskega društva v Zagrebu. Lani v septembru je pričel izhajati v Zagrebu mesečnik »Stenograf. kot 25 letnik po trinajstletnem presledku. List se v prvi vrsti peča s hrvatsko stenografijo. Poleg tega pa uredništvo obljublja, da bo prinašalo tudi srbske in slovenske članke, in ako se bo med Srbi in Slovenci odzvalo dovolj naročnikov, tudi srbske in slovenske sleno-grame. List izhaja na šestnajstih straneh. Osem strani je besedila, osem strani pa stenograma, ki je zelo lepo čitljiv, jasen in razločen. Prva številka ima samo hrvatsko vsebino, tako v tekstu, kakor v steno-grainu. V drugi in v nadaljnjih številkah priobčuje RudolI Binter iz Ljubljane, ki je že v slovenskih revijah pisal o stenografiji, daljši sestavek o prvih buditcljili in graditeljih slovenske stenografije. Obširno obdeluje zgodovino slovenske stenografije od prvih nočetkov. V tretji številki je v stenografskem delu slovenski stenogram. in sicer odlomek iz Me- škove knjige »Mladini«. Stenogram je v korespon-denčnem pismu, lahko čitljiv, zlasti za začetnike. Stenogramu se vidi, da ga ni avtografiral slovenski stenograf, ker je v njem več hrvatizmov in napak. V slovenski stenografiji se enotno držimo Novakovega sestava. Tu pa najdemo več mest, ki se ne strinjajo z Novakovim sestavom. Tako n. pr. Novak strogo pref>oveduje stenografti deliti besede. V sestavku je beseda »po-korščina« deljena na dve vrsti z delilnim znamenjem. Na nekaterih mestih je \ avtogramu hrvatski »š«, ki sega do nadčrte, medterr ko sega slovenski do sredine med osnovnico in nad-črto. Zanimiv je hrvatski članek o duševnem uvež-banju stenografije za naprednejše stenografe. ki je posnet po članku Renč-ja Hailleza, stenograla belgijskega parlamenta. V njem obravnava vizualno duševno vežbanje in duševno vežbanje prstov. Po prvem si stenograf v duhu predstavlja stenografsko zapisano besedo, jx> drugem pa s prstom dela steuo-grafske znake, da mu nekako preidejo v meso in kri. S tem stenograf doseže, da ima v trenutku, ko sliši izgovorjeno besedo, že njeno stenografsko sliko pred seboj in mu ni treba šele razmišljati, kako naj bi jo zapisal. List je priporočati vsem slovenskim ste-nografom, zlasti še srednješolcem, da tako tudi Slovenci dobimo več prostora v njem. Upravo vodi rrof. Ivo Dutkovič v Zagrebu v Primorski ulici 11. etna naročnina znaša 30 Din. Radi nizke cene ga je priporočati naši mladini, da se izvežba v stenografiji, bodisi da jo rabi v službi, ali pa za vse-učiliški študij. Poslat*© V nedeljskih ljubljanskih dnevnikih je priobčil g. HINKO REBOLJ naznanilo o otvoritvi trgovini v Spodnji Šiški. V tem naznanilu poroča, da je prevzel in nanovo preuredil ie dolgo znano trgovino z mešanim blagom v hiši g. Scidla prej J. Simončič, Celovška cesta 63. — To naznanilo g. Rebolja nc odgovarja v toliko resnici, ker imenovani ni prevzel od podpisanega trgovino, temveč samo lokal v liili g. Seidla, katerega sem jaz opustil, ker sem se preselil s trgovino v lastno hišo na CelovSkI cesti 62, kjer vodim šo naprej znano trgovino z mešanim blagom, ki sem jo spooolnll z delikatesno trgovino In to£en|em alkoholnih plfač. Toliko v blagohotno vednost vsem cenjenim odjemalcem, katerim se ie nadalje priporočam, zagotavljajoč jih vsikdar solidne in cenene postrežbo. Z odličnim spoštovanjem IVAN SIMONčTč, trgovec, Sood. StHta. Celovška cesta 62. Zelezobetonski moet iti Kokro. Priprave za novi železobetonski inost čez Kokro lepo napredujejo. Postavljajo se sedaj odri, kar je združeno z velikimi nevarnostmi. Radovedni Kranjci hodimo ogledovat stavbeno delo ter se poslavljati od starega železnega mostu, ki bo šel kmalu v zaslučcni pokoj. Novo mesto Osebni železniški promet. Po novem voznem redu, veljavnem od 15. maja 1.1. dalje prihajajo in odhajajo osebni vlaki v Novo mesto, odnosno iz Novega mesta kakor sledi: 1. Prihod iz Ljubljane: 10.03, 14.45, 16.04, 21.30. 2. Odhod v Karlovec: 4.45, 10.14, 16.20, 21.40 (zadnji v prometu na progi Novo mesto—Karlovec le od 15. junija do 15. septembra). 3. Prihod iz Karlovca: 4.13 (v prometu le od 16. jun. do 16. sept.), 6.18, 11.28. 17.37, 20.50 (zadnji je me-šanec). 4. Odhod proti Ljubljani: 4.35, 6.25, 11.40, 17.47. 5. Odhod proti Straži: 5.24, 10.10, 12, 16.13, 21.38. 6. Prihod iz Straže: 6.10, 11.20, 13.48, 17.30. 22 24. 7. Prihod iz Št. lanža: 7.44, odhod v Št. Janž *!.20. Smrtna kosa. Dne 14. maia t. I. je umrla v Novem mestu gospa Ivana Prosen, soproga prolesorja gospoda Petra Prosena. Št. Vid pri Stični Povodenj. Skoraj cel mesec je deževalo. Ne samo doline, ampak tudi marsikatera ravnina je polna vode. V Velikih dolih pri Gombišču, v ravnini okrog Doba, Podborštom itd. ie veliko njiv pod vodo. Marsikje je setev uničena. Voda bo sta'a 14 dni na njivah, zato ne bo mogoče drugega, kakor ajdo sejati. Tudi mraz cd 10. do 13. maja je veliko škode napravil. Trta ie nozebla. orehi so se osušili, češpljevo cvetje je odpadlo, tudi hrasti, ki so ravno začeli popanjati listje, so kar osmojeni. Na travah in deteliali se tudi mraz pozna. Kcncert prirede v katoliškem prosvetnem Г"1-mu v Št. Vidu v četrte!: popoldne pevski zbori stiš-kega okrožia. Spored je zelo zanimiv. Tatvina. V nedeljo, 13. maja ie šla vdova Frančiška Ilovčar, Iti biva sam v svoji hiši, Glogovica št. 16. k službi boži i v Št. Vid. Med tem časom je vlomil kak potepuh v niono hi«n in odnesel iz nje denar in mnogo potrcbšč'4 HUa ie prav blizu velike ceste. In po cesti gre ' •• dan mnero po-stopačev, katerim delo i veti pa le hočejo, zato pa kradejo, kjer rr.c~r Trbovlje Na škrlatici je obolela najmlajša hčerka g. učitelja Omerza. To je že četrte siučaj v te i rodbini. Pred dvema mesecema je obolel g. učitelj Omerza sam, potem starejša hčerka in sinček, ki je umrl za to bolezni io. Kaj je io? Pri plačah je rudnik zaračunal uslužbenski davek od cele svote brez odbitka za otroke in posameznika. Ali je to nevednost ali na-gajivo3t? — Opozarja se delavstvo, da shranjuje plačilne listke. Kdor misli, da mu je preveč davka odtegnjenega, uaj se zglasi v tajništvu Strokovne skupine rudarjev J. S. Z., Loke št. 253 in sicer ta teden od 9—10 dop'in od 4—5 pop. Komur se godi krivica, naj prinese s seboj zadnja dva plačilna listka. iCx Nesreča. Horjak Jože, upokojeni rudniški poduradnik je šel s sv. Planine domov. Med potjo mu je spodrsnilo in si je izpahnil nogo. Celo noč je ležal na prostem in klical na pomoč. Šele drugo jutro so ga dobri ljudje spravili domov. XX Rudnik je poino zaposlen z naročili in je upati, da se ne bo več praznovalo. Redukcije. Podjetje Dukič je reduciralo 125 delavcev. Ta redukcija je bila predvidena že pred enim mesecem. Te dni se je tudi vršil ogled nekaterih delničarjev TPD pri rudniku in na dnevnem kopu zaradi mehanizacije in racionalizacije dela. Vse v škodo delavcev. Ptuj ф Koncert mariborske Glasbene Matice v Ptuju se vrši v nedeljo, 20. t. m. ob 18. in ne ob 15.. kakor je bilo prvotno napovedano. Šport ILIRIJA ALI PRIMORJE? Kdo bo letošnji prvak? Današnje popoldne prinese definitivno rešitev tega vprašanja, s katerim se že nekoliko tednov bavi velik del prebivalstva J.jubltane in tudi mnogi izvem Ijubliauski športniki. V neizvestnosti zadnjih dni, ko ie šlo za to, ali bo prišlo do ponovne prvenstvene tekme l!irija:Primorie ali ne, je nervoznost prikipela do vrhunca. Prognoze se delaio v korist belo-zelenih in zopet črno belil1. Pri-'aši enih kot drugih zidajo in upajo ua zm;\?r v resnici pa jc popolnoma negotovo, "'fl imagal? Tudi v ponovro tekmo gre Prime rje 7 vsem elanoin mladega borbenega mošt a, ki mu je največja ambicija, da bi prevzel cd dolgoletnega prvaka vabljivi naslov nogometnega prvaka Slovenije. Pirija zopet gre v današnjo borbo kot borec, ki je v neštetih trdih bojih preizkusil in ojačil svoje sile. Zavest superiornosti je na njeni strani. Tudi zadnje srečanje s Priir.orjetn je pokazalo kljub negativnemu rezultatu 1:2, da je taktično močnejše, vztrajnejše in boli izkušeno moštvo. — Ob vsem tem so moči obeh moštev vendar toliko izenačene, da bo nemalo odločala pri izidu današnje borbe tudi sreča in trenotna dispozicija obeh moštev in posameznih igralcev. Po dispozicijah LNP-a se igra današnja tekma po pokalnem sistemu. Ako ostane ob regularnem Gospod svetnik Modrijan so slišali, da le mogoče iz enega soda naoraviti dve vedri cijskih prostorih Narodnega doma občni zbor, na katerem bo društvo likvidiralo. Takoj uato se vrši na istem mestu ustanovni občni zbor pododbora oblastne organizacije poštnih in brzojavnih uslužbencev. & Cepljenje koz. Redno javno brezplačno cepljenje otrok proti kozam v občini Okolica Celje se vrši due 21. in 22. maja 1028 popoldne ob 3. uri v prostorih občinskega urada na Bregu in sicer za vasi Gaberje, Spodnja in Gornja lludinja, Dobrova in Lokrovec dne 21. maja, za vse ostale kraje pa dne 22. maja 1028. K cepljenju se morajo prinesti vsi otroci, ki so rojeni i 1027 in starejši, pa še niso bili z uspehom ali radi bolezni cepljeni. Bolne otroke je na dan cepljenja pri zdravniku opravičiti, ker se bo vse neupravičeno zaostale strogo po zakonu kaznovalo. Otroke je prinesti k cepljenju umite in v čisti ter snažni obleki. mudr. Martin Masten bivši volonter—asistent graškeea univerzitetnega orof. za notranje bolezni Dr. A. Kosslerja ter bivši sekundarij drž. bolnice v Ljubljani ordinira od 19. maja 1.1. Ljublfana, Kongresni trg 15 dnevno od 14. do 16. ure. Dopisi Kamnik Seja okrajnega cestnega odbora se je vršila dne 15. t. m. Načelnik je poročal najprej o ogledu mostov, ki so potrebni popravila, nato pa se je raz-\ ila debata o sprejemu novih cestarjev, ki so nujno potrebni; zdaj pride na 13 km ceste en cestar, za celo dolžino iz Kamnika do Črnivca, ki ima okrog 18 km, je tudi en sam. Tbmu nedostatku je treba nujno odpomoči. Odbor je dalje sklenil, da prispeva za železobetouski most čez Pšato 50 odst., drugo da oblastni odbor. Sklepalo se je dalje o uvrstitvi raznih cest med deželne, enako o prevzemu jeste in mostu skozi mesto Kamnik. Tu se je pokazala potreba, razčistiti najpreje vprašanje, kaj je dolžna prispevati k tej cesti meščanska korpo-racija v Kamniku, o čemer naj odloči oblastni odbor. Načelnik je prebral tudi pismo dosedanjega odbornika za mesto Kamnik, dr. Karbe. ki v tem pismu javlja svoj odstop, češ, da se ne strinja z delom cestnega odbora, ki ni hotel sprejeti nobenih njegovih predlogov, in je cesta od Kamnika do Duplice, ki je spadala v njegov delokrog, v najslabšem .stanju. To pismo je »zbudilo med odborniki veliko začudenje. Ko je bil namreč dr. Karba izvoljen za mesto Kamnik, so vsi odborniki to pozdravili, ker so pričakovali, da jim bo marsikaj pametnega nasvetoval. Kljub temu pričakovanju ni Ir. Karba nikoli stavil kakih predlogov, ali povedal. kako nuj se izpeljejo; cesta, ki bi se bila morala uasuti skozi mesto že koncem marca, se kljub temu, da je imel skrbeti zanjo pruv tn gospod, ni nasula, dasi gu je k temu opominjal načelnik. in se nasiplje šele zdaj. ko je g. doktor odstopil. Cestni odbor odločno odklanja dr. Knrbova izvajanja v odstopnem pismu in se čudi nastopu, ki je tem manj umljiv, ker je ja delovanje cestnega odbora javno in je imel dr. Karba dovolj prilike kot odbornik, du bi bil svetoval svoje. Kriti-kovati pa je lahko in ni potrebno biti še zuto odbornik. Odbor je vzel nato odstop dr. Karbe na znanje. Mezdno gibanje v tovarni jTitan«. Kljub ved-dno glasnejšim in vedno os rejšim zahtevani delavstva na čuden način izvoljeni stavkovni odbor, še manj pa Savez, no skličela shoda, ki bi na njem pojasnila delavstvu svoje postopanje in opravičila njegov način ter taktiko. Delavstvo hoče jasnosti, voditelji pa prikrivajo, kaj hočejo ukreniti, da se vodstvo tovarne prisili sprejeti že itak majhne zahteve delavcev. Ne vedo delavci, kaj so njegovi voditelji od tovarne zahtevali, še manj pa, kaj so že ukrenili, so se li že obrnili na vse oblasti, na vsa zakonita pota, ki so jim na razpolago, da pritisnejo na tovarno, ali pa bodo kar nenadoma zapovedali štrajk. ne da bi ga sklenilo delavstvo samo. Zadeva je resna, preveliki so interesi delavstva v tej borbi, du bi bilo možno tako omalovaževati delavce same. Nastop mora biti resen, enoten, močan, da bo vodstvo tovarne dobilo krepko zahtevo po zboljšanju in obnovitvi kolektivne pogodbe! Skll-čite delavce, povejte svoje, odkrijte, kuj ste dosedaj napravili, pa pustite, du potem delavstvo samo od-leči. sprejme ali zavrže! Zanje gre, gospodje voditelji, za delavce, ne za vas' Zato naj odloči delavec sam. pa bo potem tudi sam nosil odgovornost! Saj gre vendar za sila resno stvar, ne morda za kako malenkostno zadevico, ki se jo du rešiti za gostilniškimi vrati! Skličite shod čimprej in razjasnite delavstvu položai! Brezplačna koruza, ki jo je porazdelil oblastni odbor med po povodnjih prizadete kraje, ,ie dospela v Kamnik in sicer dva vagona za občine Gozd. Loke. Hruševka in Drtija. Koruza se bo delila brezplačno. menda pa se bo pobiral po 1 Din od kg kot odškodnina za popravo potov. Kranj Ugovarjamo. Pretekli teden je podružnica kranjskih Kolašic priredila v proslavo materinskega dneva v Narodnem domu s sodelovanjem šolske mladine igro »V kraljestvu pa'čkov«. K prvi pred-s.svi, ki se je vršila danes teden, je učiteljstvo okoliških šo! na mig od zgoraj pripeljalo šolsko mladino k igri v Narodni dom. Kakor smo informirani, so bili nekateri stariši zelo nevoljni in ogorčeni, đa se njihove otroke vabi, oziroma bolje rečeno, moralno sili posečati demokratski Narodni dom. Dejstvo je, da Narodni dom je in ostane kljub lepemu imenu, ki ga nosi, središče SDS ter njihovih kulturnih organizacij. Radi tega je razumljivo ogorčenje nekaterih starišev, ki nikakor ne marajo, da bi njih otroci hodili v Narodni dom. Ob tej priliki moramo tudi izraziti nevoljo in odločen ugovor, da se vse prireditve nevtralnega, pa bodisi humanega, prosvetnega in nacionalnega ali gospodarskega značaja, vsi razgovori in sestanki za obče stvari, vršijo v Narodnem domu. Pojasnila bi radi, zakaj se vse prireditve Jugoslovanske Matice vršijo v Narodnem domu; čemu se je vršilo umetnostno predavanje g. dr. Stanka Vurnika v Narodnem domu, ko je seja že sklenila, da se bo predavanje vršilo v dvorani g. Sajovica. Tudi ne vemo, zakaj se mora današnji sestanek za železniško zvezo Kranj—Kamnik, ki vendar ne bo zgolj demokratska last, vršiti zopet v Narodnem domu. Ni potreba misliti, da mi hočemo, da se vse take in enake stvari vršijo v Ljudskem domu. Vršijo naj se na nevtralnih tleh, kakor je gimnazija, županstvo itd. Da nam ue bo kdo očital strankarske zagrizenosti, pa povemo javno, da vemo za nekatere dične člane SDS. da so podpisali izjavo, da ne bodo prestopili praga Ljudskega doma. kjer se je tudi že mnogo storilo za prosveto. Dokler bodo vladale take razmere, bi pristaši SLS bili ze'o malo zavedni, če bi molčali k dejstvu, da se hoče vse zvleči v Narodni dom. Pa brez zamere! Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek oh 8 ivečer. Četrtek, dne 17. maja: NEDELJSKI ODDIH. Ljudska predstava pri globoko znižanih cenah. Izven. Petek, dne 18. maja: V AGONIJI. Gostovanje zagrebške drame, -teven. Sobota, dne 19. maja: CYKANO DE BERGERAC. Ljud. pred. pri izredno znižanih cenah. Izven. Nedelja, dne 20. maja ob 15. uri pop.: HERMAN CELJSKI. Izven. Ponedeljek, 21. maja: ZUPAN STILMONDSKI. A. OPERA. Začetek oh pol 8 zvečer. Četrtek, dne 17. maja: TOSCA. Gostuje Marij Šimenc. Izven. Petek, dne 18. maja: Zaprto. Sobota, dne 19. maja: M1GNON. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, dne 20. maju: ZALJl'BLIEN V TRI ORANŽE. Ljud. pred. pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, dne 21. maja: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, dne 17. maja ob 20. uii: GROFICA MARICA. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Petek, dne 18. maju: Zaprto. Sc-bota. dne 19. majn ob 20. uri: SVET. Ah. C. Kuponi. Nedelja, dne 20. maja ob 20 uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Znižaue cene. Zudniikrat. "Ptujsko gledališče Sobota, dne 10. maja ob 20. uri: DOGODIVŠČINE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI. Gostovanje ansambla celjskega mestnega gledališča pod vodstvom ravnatelja V. Bratine. Nedelja, dne 20. maja ob 16. uri: DOI1RI VOJAK ŠVEJK. Drugo gostovanje ansamblu celjskega mestnega gledališču pod vodstvom ravnatelja Valo Bratine. Prireditve in društvene -vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačali in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsako nadaljna beseda po 3 Din. Danes vsi na Orlovsko prireditev na Vrhniki. Ugodne zveze. Rapallo: V petek, dne 18. t. m. ob 20 sestanek na običajnem mestu. Tajnik. Lsperantisti. Redni klubov 3estanek se vrši v petek, 18. I. m. Meščanska šola na Jesenicah priredi na praznik Vnebohoda, dne 17. maja ob pol osmih zvečer v delavskem domu pri Jelenu ua Savi predstavo »Dve Marički«, pravljično igro s petjem in sprem-lievanjem meščansko-šolskega orkestra. Predprodaja vstopnic pri g. Mežiku. Poma$a°te Bolgarom! Darove sprejema upravništvo »Slovenca«. času rezultat neodločen, se torej mora igra podalj šati za dvakrat 15 minut. Vodstvo tekme je izročeuo najboljšemu jugoslovanskemu sodniku Fabrisu iz Zagreba. LNP je določil pričetek tekme na 16.30. Kot predigra se vrši ob 15 prijateljska tekma med ller-mesoin in Svobodo. Glavna tekma se vrši ob vsakem vremenu, predtekma v primeru deževnega vremena odpade. Igra se na prostoru SK Ilirije. * » * Kolesarska zveza SHS, pododbor Ljubljana II. kolo drž. cestnega prvenstva se vrši v nedeljo, dne 20. maja na progi Ljubljana—Logatec in obratno. Start točno ob 0 dopoldne pred Narodnim domom, Bleivveisova cesta. Dirkači se morajo javiti pol ure pred startom pri vodstvu dirke. I. Prvorazredni dirkači 75 km, II. Juniorji 50 km. Mineralno in blatno Kopališče DARUVAR radioaktivni topli izvirki 38 do 50°C Najuspešnejše zdravljenje: ICHShlh DOlCinl, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti. Celo leto otvorjeuo! Ugodno letovišče! Zmerne cene i Ugodne železn. zveze J Izven glavne sezone znaten popust! Zahtevajte prospekte od Ravnateljstva kopališča. Natefai za sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije. i. Letcs se bo sprejelo v nižjo šolo vojne akademije do 440 gojencev. Šola prične 1. oktobra in traja tri leta. Kandidati, ki se udeleže natečaja za to šolo, morajo spolniti naslednje pogoje: 1. da so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2. da so popolnoma zdravi in za vojaško službo sposobni; 3. da so dobrega vede-nja; 4. da niso ndajši od 16 in ne starejši od 21 let; 5. da so na gimnaziji ali realki napravili zrelostni izpit, ali pa dovršili z vsaj dobrim uspehom osmi, sedmi ali šesti razred gimnazije ali realke; 6. da imajo dovoljenje svojih staršev ali varuhov. II. Svojcročno napisana prošnja, s katero sc kandidati priglašajo, mora biti vročena upravniku vojne akademije najkcsncjc du 10 avgusta t. I. Tej prošnji mora vsak kandidat priložiti tale dokazila: 1. domovinski list o državljanstvu: 2. krstni list; 3. šolsko spričevalo v izvirniku 4. pismeno dovoljenje staršev ali varuha, s potrdilom pristojnega oblastva, da kandidat more stopiti v šolo; 5. zdravniško spričevalo drž. zdravnika in kraja, kjer živi kandidatova rodbina. S tem spričevalom v zvezi je tudi zdravniški pregled kandidata v najbližji stalni vojni bolnišnici. Vsa tu navedena dokazila in prav tako tudi prošnja morajo biti po predpisu kolkovana. III. Vsi priglašeni liandidatje, ki bodo po svojih pravilnih dokumentih uvrščeni med r.atečajnikc morajo priti osebno, a da ne čakajo posebnegj poziva, dne 1. septembra t. 1. ob 7 v vojno akademijo na zdravnifki pregled in k nadaljnjemu postopku 7.i\ sprejem v šolo. Ti liandidatje dobe, če se obrneio na svojega poveljnika vojnega okrožja, brezplačne železniške ali parobrodske vozovnice do Belgrada. OPO.MBA. 1. Vse podrobnosti glede nadaljnjega postopanja zaradi sprejema gojencev v nižjo šolo vojne akademije dobe kandidatje v objavljenem natečaju. Te natečaje je uprava vojne akademije poslala: poveljnikom vojr.ih okrožij, ravnateljstvom gimnazij, okrajnim glavarstvom in županstvom. — 2. Obrazec za zdravniško spričevala, s katerim gre kandidat k zdravniku na pregled in nato na pregled v stalno vojno bolnišnico, more vsak kandidat dobili pri poveljniku voj. okrožja ali pri upravi vojne nkadcmiie. — 3. Sprejemni izpit mornio napravi vsi kandidatje razen tistih, ki imajo zrelostni izpit in prihajajo neposredno iz državnih šol. Razpis. Krajni šolski odbor v Notranjih Goricah razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih in vseh obrtniških del pri prezidavi in povečanju šole v Notranjih Goricah. Načrti so na vpogled pri krajnim šol. odboru. Isto-tam se dobi popis in splošni pogoji. Pismene ponudbe je' oddati v zapečateni kuverti najkasneje do 27. maja 1928 pri krajnem šolskem odboru v Notranjih Goricah. Stavbni gospodar si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponudbe. Krajni šol. odbor Notranje Gorice. srečk m obrohe! Spoznajte naše nove najvišje odstotke! Pišite takoj pod šifro »Samo fiksum P-975« na Intcrroklani d. d., Zagreb, Marovska 28. I »Г fe Citre IMI ШЈ ILJJod 85, od 195 Bin. dalje- Gramofoni od 345; Ročne harmonike iT Od 85 - Največjaolpr.tvpdkagla/benihin4ruiT)enlov TklidT/ce Meinel & Herold Tovarna glazbil, gramofonov in harmonik Maribor -л »ог-л Ha/p obilja prvovr/tne kvalitetne, izdelke ponpedno ni/klh cenah Preko 100.000 gl&zbil nno prodali v preteki cm letu kardokaluje solidno/t naj* tvrdke fn rn/ke č«n«! 2, ah U vaju n«?1 veliki brezplačni katalog Violine od 95: Din • G i tare _ od Zof.-Din.dalje .::;-