St. 51. V Trslu, v sredo 25. junija 1884. Tečaj 1 EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako »rad« in (tkete o poludne. Cena za vse . . . ,, i i , « i j * . . , . - u f> -«-•.«. \ . .. Vil„ dC?lt* .16 Pošiljajo Uredništvu »vla T»rrente> »Nuova Tlpogmfla;* vsak m jra biti leto je <» gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. &0 kr. - Posamezne Itevilke se ) frankiran. Rokopiai u*e? posebne vrednosti s a ne vranjo. - Itutrali (razne vrste dobivajo pri opravniitvu in T trafikah v Trst« po K kr.t v Borici in v AJdovtčlsl po ? nila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi - »m v ceno: pri kratkih oglasih z d ® kr. — Aarf>č«m*, reklamacije in inserate prejema Opravalnv«, vi« Tarnata, »Ntva tltkaraa*. < črkami se plačuje zu vsako besedo 2 kr nasna-drobniml Naša c. k. mornarica. i. Malokedaj in Ig površno se je naB list pečal z c. k. mornarico; naši slovenski listi v občo jej dajejo premalo važnosti in zato je slovensko občinstvo v obče Se premalo podučeno o pomenu vojno mornarice za naSo državo. Denes pa se bode pred Trstom vršil mornarski manever, kakoršnega v Avstriji še ni bilo; skoraj vse avstrijske vojne ladije bodo pred Trstom zbrane, razdolć se v dva, drug drugemu nasprotna oddelka, ki bosta vo-jevala redno pomorsko bitko. Precej po tej bitki pa bode na Dunaju veliki svet poveljnikov mornarice pod pred-sedništvom samega cesarja. To vse kaže, da je v najviših krogih prodrlo menenje, da je treba o. k. mornarici obračati večo pozornost in skrb ter pomnožiti nje moč in veljavo. Bitka pred Trstom bode sicer nekaj zanimivega za oči in radovednost ljudstva, kateremu so take bitke še španjske vasi, ali ona ima tudi velik pomen gledć bodočnosti Avstrije, in uprav zato čutimo potrebo, da nekoliko obširnejše spregovorimo o našej c. k. mornarici. Znano je predobro, da ima Avstrija dolgo obrežje dalmatinsko, potem istrsko in tržaški zaliv; v Dalmaciji so po vsem svetu slavnoznani mor-nagi, kar vse daje Avtsriji sposobnost, da postane tudi pomorska vlast I. vrste, kar pa dosedaj ni bila. Kakor pa smo v člankih «Temeljni pojmovi prave državne politike» obširno razlagali, ima Avstrija tudi poklic, da raztegne svojo moč doli do Soluna in da si sčasoma prisvoji tudi Albanijo, ker si PODLISTEK. 99 CC (Povodna pripovedka.) tOknljni n*S gluriir, Tmko 011 govori : Je dober poaiadur: Slorćnci ljubljeni, Tu vtirje ljudstvu smreko, Le mAdri oaUnlmo, Pravice bo drlimoi. J. V-w. Tftin brtini v6do Roko. Nekoliko dni poprej nego se je pričela v Bistrici obravnava zaradi prodaje vode Reke (bilo je mtmda prav neko sredo) namenil sem odpotovati v Sen peter na postajo, pa ne po nujnih opravkih. Sklenol sem iti mimo Ambrozija - po novej lepej cesti, vodeči v imiheljsko ravan blizo tja, kder ima nag veliki in mogočni patron grof Hobenwart svojo grajščino, »Ravne« imenovano. In res, zgodaj se skobacam iz postelje ter bitim ven »pogledat na vremea. Jutro je bilo kaj zaspano in nebo oblačno; obetalo je dežja. Po Vremščici in gori nad Bistrico tja do starega Snežnika so se pasle brezskrbne bele in sive megle. Vsa narava ali priroda se mi je zdela nekako otožna, čmerna in dremotna. Vsejedno, bodi mi vreme kakoršno-koli— pojdem vendar le z doma, —mr-mraje govorim sam z seboj. Urno se napravim ter bajdi — ven iz vasi skoz »Sela«. Tam pod farovškim vrtom srečam staro ženo; bila je tuja, a čotasta beračica. Krevljaje mimo mene, rekla ni druzega nego: »Vodo sem pila vodo, tam le v studenci«. Sam Bog vedi, od kod je prišla jo sicer prisvoji Italija, ki užo davno pripravlja tam sebi ugodno polje. Ali Avstrija tega ne bi mogla nikoli dopustiti, ker potem bi bila sš svojo mornarico v vreči zavezana in ne bi nikoli mogla postati to, kar je želeti, namreč velevlast tudi na morju. — Ali uže v dosego teh ciljev je silno potrebno, da si Avstrija polagoma priskrbi toliko mornarico, da so bode mogla brez skrbi postaviti tudi na morju v boj z Italijo. Res je, da je Avstrija dobila bitko pri Visu tudi s prav neznatno pomorsko močjo; toda to zmago je več pripisovati sreči in drzovitej srčnosti «va banque» igra-jočega poveljnika Tegetthoffa; nikoli pa ne bi mogla Avstrija prebiti daljše vojne na morju proti Italiji in bodisi le tudi v defenzivi (v obrambi); a na ofenzivo (napad) ni bi niti misliti ne smela. — Italija je namreč v zadnjem Času podvojila svojo vojno mornarico in je denes na morju prva za Angleško in Francosko; ona dela o a to, da postane celć tako močna na morju, kakor Francija. — S takim sovražnikom na morju pa bi so Avstrija, kakor je denes osnovana nje vojna mornarica, ne mogla meriti, k večemu bi se mogla postaviti pod zavetje močnih trdnjav v Pulji. Kcdor pa do dobrega pozna politiko vseh Italijanov brez razločka, prepričan je, da ima ital. mornarica mej drugim tudi poklis, da napade avstrijske bregove in da zdatno podpira eventualni napad ob Soči in ob Ečavi, in kedo denes ne zna, da bi bila taka vojna za takozvane neodređene dele najbolj popularna v Italiji? Naj oficijozna Italija še toliko zagotavlja Avstriji svojo prijaznost, ljudski duh in javno menenje v Italiji je tako zgodaj po ozkem klanci poleg Bla-Žetove graje. Urno mahnem dalje mimo cerkve sv. Nikolaja (ki ima znamenit stolp iz »samega rezanega kamenja«) — skoz Slatino in Dolgobrdo. Na vrhu poslednega skoči mi velik zajec iz M>hal|eve njive čez pot, ter brus) pete doli čez mejice naravnost v Adamovčevo Dolgoreber. Po blatnem kolovozu kmalo pridem pod »Za-ravnje« ter stopim tu čez leseno ograjo na DoJganovčevo loko pod »Špičastim hribom«. Kora čim, koračim po zelenej stezi naprej, kar se spomnim da imam v žepu Be od včeraj komadič viržinke. No, se ve dal dejem sam pri sebi: vreme je danes »salamensko« čudno io dolgočasno; jedno malo »po/aj/at« bi nikakor ne bilo napačno. Tudi imam škateljco suhih Že-plenic, da si potrebnega ogenjca napravim. Začnem — začnem prižigat koSček viržinke a —- »bes te plentajl« prižgat je ne morem. To delo ponavljam večkrat z jedno, dvema ali več žeplenicami pa — brez vspeba. Nekoliko nevoljen, nekoliko pa tako iz Saljivosti — vržem košček viržinke na slran v travo, rekoč: »Na Dolganovec, na ! kadar boS loko to kosil, pa poberi oni le »mišji repek« in ga slastno »pofajfaj!« Kakor vidim, dočakam danes Še nekaj posebnega, govorim sam z seboj. Grem svojim potom molče dalje. Zdajci zaslišim preko bližne reke nekako zamolkel a proseč glas: »Les, -osluŠajl Les, poslušaj! Ta klic se mi je zdel toliko bolj Čuden, ker nisem mogel zapaziti od nobene strani kakšnega človeka. Klic se je po malem prestanku ponavljal, a tako, dal za to, da se Avstrija popolnoma odrine od jadranskega morja, in kaj po-menja v Italiji javno menenje, tega so se inenda do dobrega prepričali vsi tisti, ki so videli dogodke od leta 1848 do 1866. Smelo torej trdimo, da prijateljstvo Italije je le oportunsko, začasno, prava italijanska politika pa preži le na moment, da Avstrijo najde v zadregah, da se potem z vso silo obrne proti njej. Da si tor«j Avstrija obdrži prosto roko na Jutrovem, ob enem pa tudi dobro zavaruje svoje posestvo ob jadranskih bregovih, zato je treba, da postane močnejša na morju, nego je bila dosedaj. — Strokovnjak uam morda opazi, da Avstrija zato ne more postati mogočna na morju, ker nema prekomorskih kolonij. Ta opazka ima nekoliko rcsnice v sebi; toda kolonij si ue more pridobiti nobena država, katera nema močne mornarice; poprej mornarica, potem še le kolonije. Ali tudi brez kolonij ima Avstrija poklic, da se nje zastava širi po morju, ker kolikor bolj raste naša obrtnija, toliko bolj potrebno postaja, da država misli na izvažanje svojih izdelkov v daljne čezmorske kraje; ali vsa ta čezmorska trgovina bode še le potem mogla razvijati se prav dobro, ako bode avstrijska zastava v vseh morjih dobro poznana in spoštovana, in k tacemu spoštovanju ni druge pomoči, nego močna vojna mornarica. Slišali smo uže večkrat, da je kak avstrijski konzul v jutrovih deželah imel diference se zunanjimi vladami, ali Avstrija je morala take diference vsakikrat poravnati mirnim potem, kakor je to šlo in bodisi tudi v svojo škodo; ako bi se pa mogel konzul opirati na izdatno floto, moglo bi se bilo je bil vedno glasneji in bolj milosti proseč. Steza me privede kmalo na konec zožene loke prav tikoma k vodi Reki; tako blizo, da bi se je lehko z roko dotaknol. Tu mislim prekoračit leseno ocrajo, a — Čudot zdela se mi je previsoka. §e nikdar poprej ni bila taka. Ogledujem in premišljujem, kde staknem boljšo vrzel, da stopim čez, na ostrožko »gmajno«, tja pod tista čeŠpljeva drevesa — ni! — kar zaslišim v vodi neko čudno nenavadno mrmranje in grgranje; voda se je začela vzdigovati in peneče se valoviti, kakor bi hotela stopiti k meni ven iz struge. Po drevesih, rastočih na obrežju, veter je divje zaSumel in veje so nad vodo nizko plahutale. Tudi nebo je bolj Btemneio. Ta prizor me je res nekoliko spravil v strah; bil sem čisto sam na samotnem kraji. Takoj se spomnim, kar sem večkrat slišal v svojih otročjih letih, »da biva tu i tam v globokej Reki krvavo stegno, ki se stegne po človeku, če se tam blizu koplje ter ga potegne v globočino, da se potopi«. Ko vse to z nekim strahom ogledujem in premišljujem, zaslišim na moje še večje začudenje prav blizu is vode zopet oni ozbiljni klic: »L.ps, poslušaj! Les, poslušaj!« Glas ta je bil tako milo donpč in še celo meni znan; zato me ni v večji strah spravil. Slednjič se osrčim; — v vodo gledeČ pa kaj ozbiljno prašam: »Kdo si ti!« J iz sera »reka Reka«; odgovori mi globoka voda pred menoj iz Široke struje. Takoj prav i in jaz : A, ti si tista voda Reka, kojo nekateri našinci uže nekaj let prodajajo tržaškemu mestu? Će je res tako, potlej se mi ni treba tebe nič bati; saj si moja čestokrat kaj več doseči. Poglejmo le na Francijo, ki v tem obziru ne pozna nobene šale; ona zdaj dela konkurenco v Aziji celđ na morju vsemogočne] Angleškej. In kaj jo največ podpira v takem započetju? Gotovo le močna vojna mornarica. Vidi se torej iz tega, da Avstrija potrebuje močne vojne mornarice za to, da prvič dobro zavaruje svoje obmorske dežele; drugič da so reSi jutrovo prašanje v njej ugodnem zmislu; tretjič da postane manj ali veČ gospodarica jadranskega in solastnica egejskega, ki je del sredozemskega, za trgovino najvažnejšega morja in četrtič, da varuje čezmorske trgovinske interese naše države in pospešuje izvoz domačih pridelkov in izdelkov. To bi bili dokazi, ki govorć za povišanje naše pomorske moči, in ako-prem bi s tem zopet pomnožili državne troške z davki uže tako preobložene države, vendar državna korist tako jasno govori za to pomnoženje, da se ne bode mogoče ustavljati trošku. — Premisliti je treba, da je boljSe denes kaj potrošiti, da se nevarnost zajezi, nego pa se izpostaviti nevarnosti uspešnega napada vedno preŽečega sovražnika, kajti tako poplavanje države s tujo silo bi drŽavo stokrat več stalo, nego pa bi stalo zidanje za varnost potrebnega jeza. Avstrija je res preobložena, ali še veče zlo je v finančnem obziru to, da so nekateri stanovi premalo obloženi, drugi, posebno kmet, pa preveč in ako se v tem obziru najde pravo razmerje, bode država še mogla prenašati potrebne troške, posebno pa one, kateri so namenjeni zavarovanju južnih mej proti pohlepnosti nevarnega soseda. Ko pa uže govorimo o našej c. k. znanka — moja prijateljica. O uragi mi prijatelj! pravi ona: »jaz, prav jiz, sem tista nesrečna Reka, ki me užs vič let prodajajo v Trst — v suženstvo, tako kakor delajo divjaki v srednej Afriki. O nič se me ne boj, nič! saj sem prav želela s teboj govoriti; in ker sem te od daleč videla, klicala sem te kolikor je bilo mogoče — glasno in prijazno«. A, — zato si toli Žalostna in nevoljna, dejem jej jaz. Nekoliko so mi uže znane okolščine zaradi se-bične kupčije. Pa ne plaši se zavoljo tega preveč; dobri tvoji prijatelji, h kojim smeš i mene prištevati, vso to kurčijo preko-bicno v nič, ker ni po nobenej strani postavna. Ker vidim, da imaš odkritosrčno zaupanje do mene, poslušaj me tedaj, kako jaz o tem mislim. Ti zlati moja Reka si v resnici istinita dika naše doline; ponos si našega ljudstva, ker druge Reke nemamo. Naravna lastnina si vseh prebivalcev na obeh straneh od Bistrice, svojega izvira, do Sko-cijana, kder se umikaš v temne podzemeljske dvorane. Starodavno je to ljudsko pravo. Kaj je li dolga dolina brez šumeče reke? Nič druzega nego suha nerouiautična pusta kotlina. Kar je vasi studenec in nevesti venec; kar je gaju ptica in polju pšenica; kar je gozdu hrast, bukev in zelena smreka, to isto je dolini šumeča reka. Tako je uže stvarnik sam vredil in človek v svojej sebičnej oholosti naj bi to modro delo podirali Aj a j I to se ne sme zgoditi. li reka R- ka si naša prava dobrotnica. Od prastarih časov tečeš lepo ponižno ln krotko doli mimo Prema in Buj proti EDINOST. mornarici, zdi se nam važno in po- vendar tej ne bode na rožicah postljano, trebno, da Se spregovorimo nekoliko pos«bno jej bodo delali preglavico antise-tudi o njenem razvitku, o njenej zgo- katerim 88 T stvareh pridružijo dovini in notranjej upravi, kar pahudi poslanci drnzih strank; ostrih, «bad- storimo v prihodnjem članku. ,jiTih go*orov ue bode manikaI0 1 br« J škandalov tudi gotovo ne bode zasedanje. Vnanje dožele. Srbska skupltina je 20. i m. sprejela davkovski zakon. Načelnik je zarad tega skupščini čestital ter naglašal, da je skle-neni zakon spomenik požrtovanja in domoljubja. Rumunski državni zbor se je 20. t. m-zaprl. Prestolni gogor poudarja, da je predrugačenje ustave i novi voiilni zakon deželi v veliko blagost, ker se je dalo neodvisnosti volilcev trdno poroStvo. Kralj se je zahvalil za posestva- podarjena kroni, ker s tem darom je državni zbor pokazal, da je dedna ustavna država temeljni kamen narodnega poslopja. Vse ideje, čuti in potrebe dežele najdejo v kraljevej palači vedno gorko podporo. Krepko, modro postopanje Rumunije I nje mirni razvoj vtr-jujeti povsod zaupanje. Rumunija ima denes v Evropi tako položje, da sme vesela biti. Italijanskej vladi dela preglavico ma-rokansko prašanje. Ne le, da je bil minister Mancini zarad tega interpeliran v državnem zboru, tudi italijanski časniki mečejo ministerstvu polena pod noge in trdć, da je zveza Italije z Nemčijo in Avstrijo postala nepolrehna, ker te dve državi nečete pritiskati na francosko vlado, ki sega po afrikanskih deželah, ampak jej puščati prosto roko, kar škoduje italijanskim interesom. Sploh se kaže, da se je prijateljstvo mej Italijo od ene, in Nemčijo in Avstrijo od druge strani, v zadnjih Časih nekoliko ohladilo. Na Francoskem so se Napoleonldi zopet začeli bolj gibati. Odseki v obrežjih Seine so izvolili za svojega načelnika Casagnaca ter sprejeli dnevni red, ki potrjuje sklep, kateri je storil princ Viktor glede neodvisnosti, ter pripoznavajo njega kakor zastopnika verske svobode in demokra-tiškega reda- Princ Viktor je izjavil, da so ta načela tudi njegova. V francoske] poslanskej zbornici je 21, t. m. ministerski načelnik naznanil, da se koferenca o egiptovskih zadevah 28. t m. v Londonu prične. V franceskej poslanskej zbornici je bil 23. t. m. sprejet predlog, zastran nujnega obravavanja predrugačbe državne ustave ter se je obravnava takoj pričela. Angleške vlade vabilo na konferenco za uredbo egiptovskega denarstva so sprejele vse velevlast), le Turčija še ni odgovorila. Sevetno-amerikanski senat je 20. t. m 8klenol, da se imajo odpraviti pohujŠljive navade pri tako imenovanih mormonih. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar in cesarica sta prišla z nad-vojvodinjo Valerijo 21. t. m. v Monakovo, zvečer se je cesar zopet na Dunaj vrnol, cesarica in nad vojvodinja Valerija pa v Feldafing, kder ostaneti 14 dni. Cesar in cesarjevit Rudolf se G. julija napotita v Pulj k mornaričnim manevram; 7. 8. in 9. bodo veliki manevri pod poveljstvom viceadmirula Sterneka, združene bodo oklopn ce in torpednice. Cesar in cesarjevič skoraj gotovo 9. julija zopet na Dunaj odpotujeta. Cesarja bo spremljal državni vojni minister grof Byland-Rheidt In oba general adjutanta baron Mondel in baron Popp, cesarjeviča pa kontre-admiral grof Bombeles in krilni adjutant Korvetni kapitan pl. Woblgemuth. Po mornaričnih manevrah bode na Dunaju pod cesarjevim prvosedstvom posvetovanje zastran predrugačeb v vojnej mornarici in dopolnitvi vojnega brodovja. Vojno brodovje na Donavi se ima pomnožiti. Dozdaj ste na Donavi dve vojni ladiji, namreč dva monitorja «Maros» in »Leita«, ki sta v zadnjej turškej ho-matiji jako koristna bila, ali v vojni ne bi zadostovala, zato se je neki sklenolo, da se poskrbe Še drugi monitorji ali vojne ladije, ako državni zbor dovoli potrebne denarne svote. Hrvatski deželni tbor je 23. t. m. izvršil občno razpravo o proračunu. Star-čevič je večkrat govoril, a vselej je bil k redu pozvan. V hrvatskem deželnem zboru je 21. t. m. srbski klub izročil deželnemu glavarju načrt zakona zastran samouprave v pravoslavnih cerkvenih in šolskih zadevah in rabe cirilice. Razen predloga, naj se izvoli odsek deveterih ad hoc, *ah-tevala se je nujnost za omenjeni predlo?. Ogerski minister Tipaje vnovič poslal ukaz vsem županijam, naj ljudstvo svar6, da se ne seli v Ameriko, ker se izseljencem neizrečeno hudo godi, ne le, da nemajo potrebnega zaslužka za živež, še zaničevanje in sovraštvo jih povsod proganjati. Zaukazal je dalje, naj se pri izdaji popotnih listov zelo strogo ravna, ker se izseljevanje strašno množi. Volitve v ogerski državni zbor so dokončane; vlada ima na svojej strani 231 poslancev, katerih mnogo pa v vseh stva-rih ni zanesljivih, 59 poslancev ima zmerna, 73 neodvisna stranka, 16 jih spada k na-rodnej stranki, 10 je divjih in 17 autise-mitov. Pri vsej večini, katero ima vlada, vremskemu polju. Tam zakrožiš cerkev Mamke božje na samotnem holmčku, pa tečeš še dalje pod škofeljski most »ta visoki« — in potlej v Škocijansko jamo blizu Naklega. Ti nikder ne bučiš in se surovo ne dereš, kakor nekatere druge prevzetne reke-, ki jemljd bregove in podirajo mostove. Ti si našemu ljudstvu priljubljena. Vaške^ deklice tako rade k tebi prihajajo meh žita na glavi noseč. Kako urno in veselo jim ti obračaš velika kolesa na loparje, da je prej rumena pšenica zmleta v prebelo moko. Koliko pilarjem goniš ostre pile, da režejo eele skladalnice dragocenih žagane in desk. Koliko praznih souov natočiš Žejnim ljudem, prišedšim z vozovi iz več krajev po tri ure daleč ob velikej suši, ki traje včasi po več mesečevi In kadar nastane velika suSa, da se po opaljenih tleh škorja trda dela in zemlja samih razpok žalostno zeva, — takrat se ponižna Reka spremeniš skoz noč v brezbrojne drobne soparčke, da zrak »omehčaš« in s srebrno rosico nekoliko poškropiš čez žejne livade, »klampova« drevesa in onemoglo vinsko trto, dajočo nam toli prijetno vinske kapljico, slastno »Vremščino«. Toli krasna pet ur dolga tvoja dolina —- Reka moja, po koje j je speljana bela gladka cesta, postane sčusom še bolj romantična. Nje lega, bolj mirno podnebje, nego Vipavsko, primerna zemlja itd. kakor navlašč je za vinograde in še posebno za sadjarstvo. Po minolih več letih postane ta dolina pravi raj kranjske dežele. Naše marljivo ljudstvo napravi malo po malo še mnogo mnogo vinogradov in zasadi Še brez broja ovočnega drevja ob tvojih reških straneh. Nekateri zvijačni in sebični ljudje priprosto ljudstvo s tem tolažijo in motijo, da bi se prodala I ržačanom samo ponočna voda; zjutraj bi Bistrica krenola zopet v svojo staro strugo, da bi tekla čez dan po dolini proti Vremam. Ta naša dolina pa kaj malo visi in voda zjutraj spuščena v Bistrici, prilezla bi prav po polževo še le pozno popoludne pod Škofeljski most. V poletnem času o suši pa bi jo prvi mlinar ji in pilarji čakali in lovili za svojo nujno porabo. Tu bi zastala po jedno, tam po dve, a drugod tudi po tri ure. Tako bi gotovo nastal velik nered in zaradi tega bi se lehko scituile nove pravde. Tako n. pr. bi prineslo dekletce iz Košane meh žita na meljo k »Žagarji«, a tukaj jej pravijo : vode nemamo, ker nam jo je Bistri-čan ustavil. Dekletce se odpravi gori k Bi-stričanu, a tu tudi vode ni; pilar pravi. AmbroŽič nam jo je^ ustavil. Gre dekletc; z mehom k Ambrožiču, a tu jej pravijo: vode nemamo, Stružnikar nam jo je ustavii Ne kaže tedaj druzega, nego da nese dekletce žito nazaj domov. No, tudi zdaj se voda včasih tu i tam ustavlja, a ne godi se v takej meri, kakor bi se potlej, če se Tržačanom ponočna voda odstopi. Brez privoljenja vseh vasi, ki imajo stare pravice do tebe, reka Reka, nikakor se voda nikomur prodati ne more. Košanci naj bi hoteli prodati zvonove sv. Štefana ter si dotične novce mej seboj razdeliti; kaj poreko druge bližne vasi k temu? Rekle bi: zvonovi so lastnina vseh faranov v Dolu; — prodati jih ne pustimo. In taka čudria pogodba s Trž.ičanl zaradi vode M tudi bila čudna posebnost. Deželni zbori. Istarski. Poreč, 20. junija. (V. seja). Predsjeda dr. Vidulič. Vladin povjerenik g. Gumer. Dr. Bubba čita zapisnik prošle sjednice. Medju ostalimi veli, da su gg. Spinčič i Laginja glede Lanišča, a Laginja i Zamlič glede Kastva govorili hrvatski, pak se ne-može uzeti u obzir njihovih gevorah. Poslie svršena pročitanja opaža g. Laginja, da je on stvar v Kastvu i talijanskim jezikom razložjo i da želi, da se to v zapisnik zabilježi. Nekoristi gospodi večine nit talijanski razlagati. Oni jedan za drugim, pa govorili hrvatski zastupnici hrvatski ili talijanski. To se je i tečajem ove sjednice jasno dokazalo. Gospodin predsjednik prijavlja medju ostalimi molbenicu stanovnikab Marezijah i Truškah za cestnu svezu s Koprom i Trstom. Izručio ju je i podupro g. Križanac u ime slavenskih zastupnikah. Predsjed-ničtvo ju je Izručilo financijalnomu odboru. Prva točka dnevnoga reda bio je predlog \a obranu posjedak proti lovcem. Podnio ga je bio već u prošloj sjednici dr. Canciani, a danas razložio. Razložio ga je dobrim i dob'o naučenim govorom. Ima se gledati komu se sve daje oružni list, i paziti da lovci neoštetjuju posjedah. Lov je luksus, a zemljište je podloga uzdržavanja većine stanovnikah Istre. Gosp. Canciani bio je s tim predlogom veoma sretan. I obie stranke sabora su ga pri-hvatilejednoglasno, nit članovi zemaljskoga odbora nit vladin povjerenik nije ništa prigovorio. Posvema gladko tekla je i razprava 0 školskom proračunu, koj je sastavljen prema potrebam na temelju izkaza zemaljskoga Školskoga vieća. Sve rubrike bile su primljene bez ikakve razprave. Izvjestitelj bio je odvjetnik iz Labina dr. Scarn-piechio. Izvješće o stanju Školah sa godinu 1882-5. nije prošlo tako gladko. Izvjestitelj školskoga saborskoga odbora odvjetnik u Pazinu dr. Gostantini, veli, da izvješće nije različno od prijašnjih godinah, pak da bi valjale opazke prijašnjih godinah. Izrazujuć želju, da bi škole čim bolje napredovale, kaže da bi svršio. Al neke note izmedju zemaljskoga školskoga vieća i zemaljskoga odbora priobćene u novije vrieme po ovom posljednjem daju mu povoda, da i dalje govori. Veli da se je već prije Škole u Ti-nj.inu, Lindaru, Novakih pazinskih i dru-gud »kroatiziralo«. U novije vrieme da Be je isto učinilo sa Školami u Lovranu, Ne-rezinah i Draguću. Takove odluke da prouzrokuju borbe izmedju oblastih i izmedju dvijuh narodnostih Istre, talijanske 1 slavske. Tim da se preči manjinam talijanskim pristup talijanskoj kulturi. To bi imalo prestati, a prestalo bi, kad bi se posvuda u Istri gdje ima Slavah i Talijana!) ustrojilo dva odjela; jedan za talijansku, drugi za slavsku djecu, pustiv roditeljem slobodno da upišu svoju djecu u koji odjel njirn je drago. To da je najslo-bodoumnije što može biti, najpravednije i najbolje, da se povrati mir medju oblasti i narodnost). Prema tomu sastavljena je i njegova resolucija. Ona glasi: »1.) U školskih okru-ž]ih sa mješovitim stanovničtvom, ta ijan-skim i slavskim, ima se u svih pučkih Vsako jutro odmašavat in odpirat, zvečer pa zapirat vodo bistro Bistrico. Točit vodo na debelo 1 Kaj bi k temu rekli še le naši potomci 1 Kazali bi s prstom v grob na one, koji bi tak »Škandal« provzročili. Dobro je treba vedeti, da železna pogodba enkrat podpisana ne da se več zlomiti; zaradi tega bi utegnol biti ves ta okraj pozneje vsej deželi v posmeh. Kdo to v6; zato je treba velike previdnosti. Veš, draga moja reka Reka, tacib in jednacin uzrokov imamo tvoji prijatelji še vse polno v obrambo. Prodana ne boš. Le uteši se in vesela hodil Reka Reka me je zvesto poslušala in vidno se mojih besed tudi razveselila. Popolnoma se je umirila; njen obraz bo je zvedril, — bila je lepa čista. Nebo se je zjasn'lo in solnčice je posijalo po vsej dolini. Srebrne ribice so se igraje potapljale na površji utolažene vode; slavec pa je sladko zapel blizo tam na zelenej vejici nad bistro vodo. Stotere cvetice po livadah in lokah ob reki so divno zaduhtele in vsa priroda, nekako oveseljena, pokazala je zopet svoj prekrasni obraz. Reka Reka mi je pri tej priliki nekaj prav zanimljivega povedala, kar pa sem namenoi prihraniti za posebno bodočnost. Pri tem pogovoru sem bil skoraj pozabil na svoje potovanje. Na uro pogledam, a vidim da sem se tu še precej časa mudil. Za moje opravke v šenpetri je danes prepozno, zato se od reke Reke poslovim ter vrnem domov. Reka Reka mi je prijazno na uho po-šu m I jala in zašepetala: Lepa hvala 1 Zdrav ostani! Na sviđanje! školah uporaviti kao pravilo neodolhror razdieljenje škole u dva odjela, talijanski i slavski, pustiv slobodno roditeljem, da svoju djecu upišu u jedan iN drugi odjel. 2.) Nalaže slavnemu zemaljskomu odboru da dade tu resoluciju do znanja ce-sarskoj vladi, i da, u koliko je potrebno za provedenje iste namjestiti u kojoj školi drugu učiteljsku silu. pruži pokrajinskoj Školskoj oblasti potrebiti naknadni kredit za pokriće odnosnih troškovah«. Sličnih izjavah čita se već u saborskih zapisnicih prijašnjih godinah. Telnja njim nije druga nego da se, ma i u mje-stih gdje ima samo jedno talijansko diete, ustroji talijanski odjel, pak da se onda što milom što silom I hrvatsku djecu u taj odjel tjera, pak da se dade i manjim talijanskim mjestacem talijansko lice kao što se je dalo mnogim povećim. Proti toj izjavi zamolio je i dobio rieč g. Spinčić, te progovorio hrvatskim jezikom, usupor izjavi gosp. saborskoga podpredsednika dra. Amorosa izrečenoj u poslieđ-njoj sjednici. To je dosliedno prema njegovoj opazki u prošloj sjednici i posve opravdano. Njemu, kao nit ikomu drugomu, dok je živ, nemože niko na svietu zabraniti hrvatski govor. Za preko dvadesetgo-dišnjega obstanka sabora govorili su i slavenski zastupnici uvjtk talijanski. Pak Stasu dosegli? Ne samo da nije talijanska većina nikad pristala uz nijedan njihov predlog smjerajući na obranu njihovih pravah I probitakah, nego njim se je tajilo i pravo na obstanak u Istri. Kao da oni kao Slaveni uemogu u Istri obstojati, kao da njihov jezik nejma valjanosti, kao da je Istra talijanska zemlja. Možda se s hrvatskim govorom više postigne. Svakako postiglo se je jedno, a to je, da se je u saboru glasno jasno dovikriulo svim i svakomu, da Hrvati i Slovenci u Istri Jesmo, i da nas već niko tajiti nemože. Uzdamo se u providnost i Žilavost našega naroda, da ćemo ne samo biti, nego i svoja prava kao takovi zadobiti. G. Spinčić pretresao je stanje fikolab u Istri obzirom ua naukovni jezik, dokazao da se krjvica ne Talijanom nego Hrvatom dogadja, pak potanje progovorio o notah, što su si jih izmienili zemaljsko Školsko vieće i zemaljski odbor glede nau-kovnoga jezika u Lovranu, Nerezinah i Draguću, oko kojih se je i izvjestitelj većine dr. Gostantini vrtio. Njegova izjava Ide na to, da se odobri postupak zemaljskoga školskoga vieća glede tih fikolab a neodobri postupak zemaljskoga odbora. Nadalje da se savjestno izpita, kojim jezikom govore djeca pojedinih školah i na temelju toga ustanova odnosno preuredi naukovni jezik. Konačno da se odjele ustroje svuda onuda, gdje ima manjina po narodnosti najmanje 40 djece za Školu. (Kako dne 18. t. m. kad je isti g. Spinčić govorio, tako su i na početku ovoga govora gospoda većine prilično glasno razgovarala. KaBnije su umuknuli. Vladin povjerenik šaptaoje nešto 8 predsjednikom saborskim a približio se i k podpredsjed-niku i njemu nešto pošaptao. Jeli umuk-njenje i Šapat a kakovu savezu?!) Zastupnik Laginja (hrvatski): Visoki sabore! Nebi trebalo ni spomenuti, da se posvema slažem s predgo-vornikom poštovanim SpinČićem, jer njegev predlog posvema odgovara pravici. Zašto sam ustao jest to, da svečano odbijem od nas, ne vladinih Ijudih nego Hrvatah, ono što je rečeno u izvješću školskoga odbora: da se naime ide za pohrvaćivanjem Istre. Mi dobro znamo kako Ko se je zavalila proti »Bistričanu«, slišal sem, kako je veselo pela: »Ne bom plazila, In se cedila, Ćez bregove In mostove, Po tesnih ceveh, To bi bilo greh. Mene le nikar, Siliti nikdar, Umivat tuja usti, Lahom čeva pusta«. Potlej pa Bem še jaz zapel: »Lovi ribič, — Ribo gladko, Če vendar ne moreš je vjeti; Toči žejni, — Vince sladko, Če hrama no moreš odpreti«. Z reko Reko potlej nisem več govoril; a slišal sem, da je zaradi njene prodaje vlož lo 5. junija t. 1. mnogo strank 130 pismenih ugovorov. Reka Reka, naj se nikdar drugam ne steka. Kakor je bilo, tako naj bode, od veka do veka. Reki prijatelj. P. S. Nam se zdi, da se ni prav oič bati, da Triačani kedaj vzamejo Reko; nekaterim tržaškim očetom in inžinirjem ni šlo nikoli ozbiljno zato, in slišali smo, da jim je cel6 jako ljubo, da se ljudstvo ustavlja. Sicer pa bi Reko lehko bili uže davno vzeli pri mlinih, poleg Matuvuna, katere mline je mesto Trst uže davno kupilo. Tega bi jim ne bil mogel nihče braniti; — treba je le poznati politiko naših gospodov od magistrata, oni imajo neko stvar iz drata in se torei da pregibati na vse strani. Za Bistrico nočejo potrositi toliko denarja, Reke nočejo vzeti; boste videli, da kmalo začno studirati kako drugo vodo. Ured. je vaša narodnost stojala dok j« diel ove zemlje bio pod Mlečani i dobro znamo, kako je s nami pod vladom, pod kojom smo sada. Da cesarska vlada austrijanska t onoliko pohrvačuje Istru, koliko pravica pita, davno bi častni dr. Gostantini u svojoj pisarni morao imati hrvatskoga pomočnika (t. j. i sud pazinski pisao bi hrvatski. Op. Ur.) Pošto je isti govornik u kratko opetovao sam protest proti izrazu o pohrvaćivanju Istre u talijanskom jeziku, a od veČine se nitko nije javio, kaza dr. Gostantini, da ostaje pri onom, što je rekao u ime komisije. Večina prihvatila je zatim spomenutu resoluciju istoga odbora, koja u glavnom ide za tim i da se u mjestih mješane narodnosti talijanske i slavenske ustroje po dve škole, svaka za svojim jezikom i da je onda slobodno roditeljem upisati djecu kamo jih volja, i tako da se odobrava nazore, koje je zemaljski odbor izrekao u raznih svoji li dopisih o tom. Dr. Fragiacomo izvješćuje u ime političko-pravnoga odbora o prorajenah § 40. 45 i 17 obćinskoga zakona (Regolamento Gomunale) i preporuča, da se prime zakonska osnova predložena od Junte malimi nekimi promjenami. Zastupnik Laginja govori obširnfje o toj stvari i reče po priliki ovo: Mi ćemo ovim zakonom kupati male Škuljice, a velike pustiti i nadalje nezakrpane. Mnogo je znamenitijih stvarih, koje bi se u ob-ćinskom zakonu imale promjenitt, nego li su ove predložene promjene. Ja ću u glavnom spomenuti samo nekoje manjko-voati obćinskoga zakona. Nije točno izkazano, tko je obćini odgovoran za zla djela. Negdje stoji u zakonu, da je odgovoran glavar, negdje da je odgovorna deputacija (glavar i svi savjetnici), a nigdje nestoji, da je odgovorno cielo zastupstvo. Ja mislim, da bi imalo biti utvrdjeno, da je eielo zastupstvo odgovorno za stvari, koje ono odlučuje, a glavar jih samo Izvršuje. Zastupstvo se u istom zakonu negdje zove »zastupstvo« (rappresentanza) a negdje »odbor« (Giunta) i tako se bistre misli miefiaju. Koncem trih godinah promjeni se eielo zastupstvo. To nije pravo, jer se lahko dogodi, da unutar dodju posve novi ljudi, neizkti8ni, te promjene ono dobra, Sto se prvašji učinili. Bolje bi bilo, da se svake dvie godine promieni samo jedno izborno tielo, to jest trećina ili polovica zastupnika!). Glavar je odgovoran za djelo občinskih plaćnikab, a občinske plačnike postavlja i imenuje zastupstvo. Ni to nije pravo. Plačnike občinske može sada izpuditi svako novo zastupstvo. To se lahko dogodi po neprijateljstvo jednoga ili dvih zastupnikab. Ali ako Je plačnik dobar, to nije pravo. Pisalo se je mnogo i htjeli ste već predložiti da se uredi služba tajnika obćinskoga, jer itako mnoge obćine ni neimaju drugoga plačnika. Zašto niste do-nesli i tu promjenu? Po mojoj misli imao bi se položaj tin Ijudih urediti tako, da jih kao i dosad imenuje i plaću jim odredi sama obćina (zastupstvo), ali da nemogu biti maknuti od službe bez razloga, to jest ako nisu počinili zločin ili povredili drugim načinom korist obćine. Do sada imamo zakon, da se rabote moraju računati polag plačila cesarskih franki. Ni to nije pravo. Kadgod jedan čovjek u obćini ima manje plačila nego drugi, a stvar koju misli obćina učiniti pomoću rabote, mnogo više koristi njemu nego drugim. Vendar po vaših zakonih on će dati manje rabote, a imati veću korist. Neke stvari kako na priliku Škole i vode koristne su svim ljudem onoga kraja. Tu je pravo, da se samo klase učine, a da se rabote neračunaju točno po plaćllu, dapače u tih stvarih morala bi svaka kuća ili svaka družina jednaku taksu platiti. U obćinskom izbornom zakonu nei-mamo ustanove, kojom bi se odolilo štraj-kovanju maujine t. j. ako nekoliko zastup-nikah neće, nemože se izabrati glavar ni savjetnici. I to bismo morali promieniti, i imali smo predlog skupa s ovim, ali ga nije viditi. To sve skupa je mnogo potrebnije promieniti, nego li ovo, što nam se je predložilo. Zato ja predlažem, neka se ove male promjene zavrgnu, pak neka se pozove Junta, da nam predloži drugu godinu sve potrebite promjene občinskoga zakona i izbornoga reda. Na sve te temeljite razloge Izkazane u talijanskom jeziku većina se nimalo nije obazrela. Ona čini se, kao da bi stojala pod šibom Jucte ili bolje rekuć dra. Amo-rosa. Istarski sabor kao da je postao ekse-kutiva volje Juntine. O i većine nitko se nenadje, ua pobije prigovore naših zastup-nikah, ui da podleži dobrimi razlozi svoje predloge. Može li se sloveno-hrvatski puk Istre ičemu nadati od takove većine? Kod razprave pojedinih promjenab postavila je naša stranka neke temeljite protupromjene, ali sve zaludu. Naši su htjeli, neka glavar neglasuje u sjednicah ili neka glasuje zadnji, jer ako glasuje prvi, onda će mnogi težko proti njegovomu glasu biti. Naši eu htjeli, neka se sjednice EDI sazivaju svaki prvi mjesec od trih mjeseci, a ne svakih prvih deset danak od trih mjesecih, jer da je to premalo vremena i da mogu doći dan kasnije druge znamenite stvari, pak ne meće račun sazivati sjednicu samo za to. Naši su htjeli, da se zastupnikom najmanje iest danah prije sjednice pošalje program, o čem će se odlučivati, neka im^ju lažno pripraviti se za sjednicu i dogovoriti se sa svojimi ljudi i urediti na dobu svoje domače posle. Talijani su odlučili, da je dosta tri dana. Odbor većine predložio je, da oni, koji reku da neće glasovati, isto je kao da bi glasovali proti predlogu. Naši su rekli da to nije pošteno. Svaki koji je u zastupstvu, ima pravo i dužnost jasno i glasno reći: za to jesam, a zato nisam. Skrivaljca se igrati, pak potle vani reći: »ja nisam bio za to ni proti tomu«, to nevalja, jer koji muči, on će po tom novom zakonu biti proti predlogu. Većina je poslušala predloge i razloge, pak mučala, jer jih nije znala pobiti, a na pokom glasovala onako, kako je već prije odlučila. Tim je dnevni red V. sjednice svršen. Gori&ki. Gorica, 21. junija. Četrta seja dešelnega zbora se je odprla 20. t. m. ob poldeseti predpoldne. Ko se je zapisnik prejšnje seje prebral iu potrdil, poroča dež. odbornik vitez Pajer o dovolitvi letne pokojnine 100 gl. bivšemu učitelju Ivanu Vouk-u. Poslanec Kocijačič, predlaga, naj se ta predlog izroči petecij-skemu odseku v pretres, kakor tudi še druga dva predloga dež. odbora, in sicer, o dovolitvi odbojne podpore maloletnim otrokom učitelja Petra Jussa, in o dovolitvi odgojne podpore Aleksandru sinu rajneega učitelja Ivana BerŠčaka, Predlog poslanca Kocijančiča Be enoglasno sprejme. Odbornik dr. Abram poroča v imenu dež. odbora o donesku 600 gld. za pogozdo-vanjski zalog. To poročilo se na predlog poslanca Dottori-ja izroči finančnemu odseku v pretres. Na to se seja ob 10 uri zaključi. Po zborovej seji je bila skupna tajna seja, in sicer o organizaciji deželnega zavoda glahonemih. Ta seja je trajala do 2 ur popoldne. DOPISI. IZ Prošeka, 19. junija. — V tr-žaškej okolici se sedaj zaporedoma obhajajo procesije sv. R. T. in te procesije navadno spremlja tudi godba. Ali žalibog, da se večkrat pred Najsvetejšim igrajo taki komadi, kateri bi vse drugam prej Bpadali, nego pred Najsvetejše; slišijo se večkrat napevi takih pesni, katere fantje navadno krog pojo; to pa gotovo ne vzbuja poboi-nosti. Kaj bi ljudje porekli, ako bi pevci pred sv R. T. na enkrat kako tako fantovsko zaktožili! jaz sem pa tega mnenja, da je tudi vse enako, ali se taka posvetna pesen svira ali pa p6je in da melodija take pesmi ne povzdiguje božje Česti, ampak da poboŽnost vernega ljudstva moti. V nedeljo 15. t. m. se je obhnjala tudi v Prošeku procesija sv. R. T., katera je, kar se reda in odičenja tiče, ena izmej najlepših in veliČastnejših v tržaškej okolici. Najeli so si pa letos Prosečani godbo iz Mavhinj ua Krasu, in dobro so zadeli. Uže godcev lepa oprava (goriških veteranov z belim čopom na klobuku) se je ljudem jako dopadla. In kaj pa še le vodja I To vam je možak, s katerim bi se lehko vsaka vojaška banda ponašala, in pa še njegova oprava 1 Kar je pa vsacega iznenadilo, to je bilo, da je pri procesiji svirala godba večidel melodije svetih In pobožnih pesni, kar je občinstvu jako se dopadalo in za kar mu gre občna pohvala. Popoldne pa so nam ti vrli Mavbenci napravili na glavnem trgu godbo in sicer prav po vojaškem običaji. Igrali so več komadov iz narodnih pesni in drugih izvrstno; v izvršitvi «La stella confidento* pa so pokazali, da so v godbi pravi mojstri in da se moreje meriti tudi z marsikatero mestno godbo. V tržaŠkej okolici je več godeb, in te godbe navadno v svojih in tudi v drugih krajih spremljajo procesije sv. R T. V izgled naj si te godbe vzamejo vrle Mavhinj.ske godce in naj se tudi oni nauče kakih melodij iz svetih in pobožnih pesni, saj mi Slovenci imamo takih na izbero in take naj svirajo mesto onih fantovskih, v procesji pred sv. R. T. S tako godbo oni povekšajo božjo čast in unamejo pobožnost vernega ljudstva. Vsaka reč na| bo na svojem mestu. _ Prosečan. V Divači, 19. junija. — U aadnjej številki cenjene «Edinosti» sein čital dopis, dotikajoč se veličastne divaške Vilenice. Gospod dopisnik pravi mej drugim, da se nek divaŠki plemenitaš povsodi hvallsa, da je on našel DivaŠko vilenico. Ker vem, da je g. dopisnik s to opomjo puŠico proti meni nameril, zdi se mi umestno, da mu nekoliko odvrnem. Gospod dopisnik, kot rojeni Divačan, moral bi vedeti, da v Di- N O 8 T. vači ni nikakoršnih plemenitašev, temveč da smo vsi, kar nas je, preprosti, a pošteni rudečekrvci. Svarim ga tudi za prihodnje. Jaz se nisem nikoli in nikder htalisal, da sem našel omenjeno vilenico in zakaj bi se, ker vse divaško ljudstvo ve, da jo je našel domači mladenič Gregor Žiberna s« štirimi poguunimi sodrugi. To naj za-doščuje za sedaj v obrambo. Dostaviti mi je še, da je sedaj vilenica zaprta, da ne bi ljudje lepih kapnikov odbijali in ven noaili. Navzlic vsej prepovedi in navzlic temu, da je jama zaprta, drznoli so se trije tiči prodreti v podzemeljske prostore in tam s prelepimi kapniki uprav vandalično gospodariti. Ujeli so jih pri tem činu trije mladeniči in upam, da ne uidejo zasluženoj kazni. Z odličnim poštovanjem Hrabroslav Obersnel, trgovec. Domače in razne vesti. Našim naročnikom in prijateljem! Smo na koncu prvega poluletja, predragi rodoljubi in blagi prijatelji nafii! Časi so preresni, težavni, vža-jemno delo, vzajemna pomoč le more nas varovati, hraniti in jačiti. Tako kličemo preblagim rodoljubom pros6 jih, naj bi nam ostali zvesti ko dozdaj ter naj bi si nekoliko prizadeli, da bi pridobili v krogu svojih znancev nam novih zaveznikov 1 — Vabimo tedaj vse naše poluletne in četrtletne naročnike, naj blagovoli obnoviti o pravem času naročnino. A onim naSim nagim naročnikom, ki svoje dolžnosti dozdaj uže dolgo časa niso spolnili, obudili bi radi z naSim klicem zaspalo rodoljubno zavest prosć jih, naj bi vendar poslali nam pristojno naročnino, da nebomo primorani ustaviti jim lista. Priporoča se odličnim čislanjem Upravništvo „Edinosti". Cesar je daroval za Galičane, poškodovane po povod nji, 8000 gld.; v Le-vovu se je sestavil poseben odbor, ki nabira mile darove; dežela je po povodnji neizrečeno veliko trpela; od mnozih krajev dohajajo najžalostnejša poročila in dež še vedno lije. Istrski deželni zbor se je včeraj z navadnim običajem zaprl; sprejel je v zadnjej seji zdravstveni zakon za mesto Pulj, agrarni zakon in predrugačbo volilnega reda po vladinetn predlogu. Istrskega deželnega zbora deputacija se 7. julija pokloni cesarju v Pulji pri njegovem dohodu. Poredkl dkof postane vendar, kakor trdi goriška »Soča«, č. g. dr. Flapp. Torej ni pomagala spomenica. ljubljanski škof je postal preč, gospod dr. Jakob Miuia, dosedaj še prav malo poznan gospod. Rodil se je 30. jun. 1888 pri S. Križi blizu Ljutomera na Spodnjem Štajerskem. Svoje bogoslovne študije pričel je na graškem vseučilišči ter je bil potem šest let v Golleglum Germanico - Hungaricun v Rimu. Leta 1863 za maŠnika posvečen, ostavil je zavod z najboljšimi svedočbami ter je leta 1864 bil promoviran doktorjen svetega pisma. Vrnivši se v Gradec, opravljal je Mis-sia službo prefekta in učitelja na kne-zoškof. malem semenišči z veliko une-tosljo ter najboljšim vspebom. Leta 1866 postal je tajnik in dvorni kaplan škofa v Gradcu. Tudi v tej lastnosti odlikoval se le Missia v tolikej meri, da ga je Sv. Oče odlikoval z dostojanstvom papeževega častnega kanonika. V tej službi pridobil si je tako spretnost v uradnih poslih, da ga je sedanji knezoškof dr. Zwerger uže 1.1871 imenoval konzistor. tajnikom in poročevalcem v konzistoriji. Leta 1876. mu je tudi podelil izpr&zneno mesto kancelar ja in kesnejetudi kanonika. Novi škof je nekdo jako učen gospod. Poleg slovenščine in nemščine je po polnem zmožen italijanskega in francoskega jezika. Govori se, da je naroden, vseskoz plemenit gospod, tako da smejo Kranjci biti zadovoljni z novim Škofom. Imenovan bi bil morda dr. Kulavec, pa on se|je nekde branil zarad slabega zdravja. C. k. flota pred Trstom. Mej tem ko to pišemo vrši se še pomorska bitka za vajo v Tržaškej luki, — V boju je 7 oklopnic, 4 na eni strani, 3 na drugi, potem kakih 12 torpeduic, in 3 ali 4 manjše topovke. Lepo je videti hitro gibanje teh kolosov, okolo katerih se sukajo torped-nice, kakor nadležne muhe. Ali kadar začne grometi se ne vidi za malo časa druzega, nego gosti dim. — Vaja bode končala še le popoludne ob 2 uri. Natančnejši popis prinesemo prihodnjič. — Včeraj zvečer bil je na čast naSej floti galr.-liner pri namestniku; povabljeni so bili le poveljniki ladij in najviši uiadniki. Navzoč |e bil tudi nadvojvoda Štefan. Denes zvečer pa bode velikanska veselica s plesom na »Lovcu*, katerega se vdeleŽi gotovo do 1000 osob najboljših stanov tržaških. —- Povabljena sta tudi predsedništva Čitalnice in Edinosti. Premedčenje. LoŠinski okrajni glavar, glasoviti gospod Elluscheg je premeščen na izpraŽneno mesto okrajnega glavarja v Pulj. Preblizo, druzega nič. TriaSka slovanska čl tal* nlca je preložila slovesno otvorenje novih lokalov na prihodnjo soboto, dnć28. t. m. Po pripravah soditi, bode ta veselici kaj krasna. Obširen vrt bode razsvitljen kakor po dnevu; ali tudi dvorana iu postranske sobe so bogato olišpane. Pregledali smo nove lokale in reči smemo, da tako elegantne čitalnice ni nikder, tudi v Ljubljani ne. — Velik salon za čitanje ima prelepe divane, naslonjače in pregrinjala, vse iz rumenega svilnatega damasta, krasne slike in velika zrcala vise ob stenah, mize pod zrcali so vse iz pozlačenega lesa in belega marmorja. Naj veča eleganca pa jo v sobi za sprejem. Tudi tam vse iz svilnatega damasta, zrcala od vrha do tal, pozlačene iu vdelane mize, po tleh dragocene preproge itd. V salonu za igranje so stoli, naslonjače — vse iz črne irho« vine, 8 elegantnih miz sč zelenim suknom pokritih, potem lep bilijard. Nadalje je še soba za konverzacijo; vrt, majhna dvorana za petje, v nje,, glasovir, ormari Itd.; v to in v prostorno kuhinjo je vhod z vrta. Poleg kuhinje so še razne druge sobe. S kratka, to so prostori, na katere sme ponosna biti tržaška čitalnica. — Ali ▼ soboto bomo vse to videli Še v posebnem liŠpu. Izleta v CSorlco dne 6. julija se vdeleže tudi druga društva, ne le delal, podp. društvo. Kakor se sliši, vdeleži s-i mnogo «Sokolovt mnogo udov trialke Čitalnice, mnoge deputacije drultev iz okolic in tudi močna deputacija društva Unione operaja, tako da bode vdeležitev jako živahna. Ker se izda le 400 listkov, ako se za časa ne oglasi veče število, /ato je treba, da se listki uže precej začn6 kupovati, ker zadnji dan pred odpotoNanjeui bodo najbrže uže vsi rasprodani in zadnji dan se ne «ia več pomnožiti število vagonov. Listki se dobivajo v društvenem uradu, v čitalnici, v kavarni Cotnmerclo, pri denarničarju «Sokoia», v prodajalnici g. Fr. Žitka, Corsia Stadion št. 1 in pri raznih poverjenikih društva. Tisti gospodje. ki se žele v de le žiti tudi banketa v Gorici, naj prinesć v urad del. podp. druitva, ali pa v prodajalnico g. F. Žitka, najdalje do S. julija f. 3, ali pa naj do tistega dne pošljejo enako svoto direktno bralnemu podpori nemu drultvu v Gorico. »Trlester Zeltung* je prinesla v predvčerajšnje) številki nek leader o slovenske j literaturi, s katerim dotični pisatelj jasno kaže, ua govori, kakor slepec o barvah;—a klasična je neka vest včerajšnje Štev. omenjenega lista. V tej očita trem okoličanom, da so nedosledni, ker so podpisali nezaupnico g. Burgstallerju, a so \ ejedno prejeli premjjo za dobro pogozdovanje i/, rok g. Burgstallerja, kakor predsednika dotične komisije. Pametna gospoda od »Tr. Ztg.« se menda z logiko prepira, kajti razločevati bi vendar morala, da Človek, ki je dobil premijo za pravilno pogozdova.ije njemu odmerjenega sv«.ta, more podpisati i nezaupnico, katera graja g. B. zarad svojevoljne določitve za po-gozdenje takih občinskih zemljišč, katero bi okoličani lehko rabili v boljše namene, in pa tega, ker je zagovarjal v 19. stoletju napravo črednikov. To kaže, da vedra glava tii prav vsaka nemška glava, akoprem se za tako šopiri. . Deutsche ftrunflllcbkelt. Ubogi Safafik, zakaj s: umrl! Nekaj imenitnega bi se bil mot»el naučiti iz včerajšnje štev. »Trlester Z-Utung« in tako spopolnitl svojo vedo. — Kresi niso slovanski običaj, ampak KraŠevci so se naučili krese na-pravljati od nemških gorjanov. — Tako se čita v omenjenem listu, ko v nekej notici graja oKuiičane iz Sv. Ivana, ker so predsinočnjam na Verdelji neti i kres in okolo njega skakali. — Vso čast nem-škej vedi; toda gospodje od Tr. Ztg. jo slabo zastopajo, pa vsaj ni čuda; saj niso Nemci. časnik L* Vndlpendznte r ruska cenzura za vso Rusijo prepoved >la. Nov zvon so včeraj zjutraj slovts •< pripeljali v Sv. Ivan. Sam mil. škof T -žaški ga je blagoslovil in potem bral Sv. mašo v cerkvi pri Sv. Ivanu. — Ljudstva iz okolice je bilo vse polno pri Sv. Ivanu; le Škoda, ua je dež motil lepo slavnost. Kar včeraj ni moglo biti, pa bo v nedeljo, ko se vsa okolica in mnogo meščanov zbere pri Sv. Ivanu, da se vdeleže slavno-znane procesije sv.Ivanske, prikaterti priliki bode tudi prvikrat pel novi veliki zvon, izvrstno delo g. Samuse iz Ljubljaue. Tržaške novosti Crna mala za rajnkim »tesarjem Ferdinandom bode 28. t. m. pti Sv. Justu; k maši so službeno vabljeni vsi c. k. in mestni uradi. EDINOST. Društvo Unione operaja bode imelo v nedeijo ob 11 V, uri dopoiudne veliko slav-nost v Politeama Rossetti. Ženski oddelek društva izroči trak zastavi mej primernimi govori, godbo in petjem; zvečer pa bode ples v dvorani gostilne Aurora v bo-iketu. Komisija x.a vodo Reko in Bistrico je poročala me-tnej delegaciji TržiSkej, da je vse srenje in posameznike, ki imajo pravico do onib voda, zaslišala, a da se je nakopičilo toliko protestov, da komisija ne more nadaljevati svojega dela, dokler mestna delegacija ne presodi vseh protestov. Torej stvar nfe zaspava. Veteranskega društva veselica na vrtu Mondo nuovo je bila obiskana od več nego 1200 ljudi; veselica se je vršila prav lepo; tombolo, 100 gl., sti dobili 2ubogi slovenski služkinji. Nesreča. V soboto popoludne je nek berkinski voznik peljal neko družino z Opčin v Trst; bil je malo natrkan in je konja slabo vprege!. Koje prišel na največi klanec, pade konj in voznik znak pod ka-reto, en gospod, ena gospa in en otrok pa tudi iz karete v grapo. Vsi trije so se Še precej poškodovali in so našli pomoči v iuekej bližnjej hiši, močno ranjenega voznika pa so c. k. finančni stražniki odnesli v mestno bolnico. — Vozniki, ne gledajte preveč v kozarec! Policijsko. Dva mornarja sta pokradla v soboto na nekej barki na rivi Garciotti več blaga, a policija ju je ujele in dela pod ključ. — Nekateri slaboglasni potepuhi iz visočine Sv. Alojzija pod goz-dičen borovcev so vlomili zid v ondotno kampanjo g. F. Žitka, in sj tam na vrtu kradli sadje. To je kmet omenjenega gospoda vsled hudega lajanja psa zapazil in je hotel prepoditi lopove, ali ti so se mu postavili, eden je cel6 imel pri sebi puško in mu pretil, da ga ustreli, drugi pa se je pri plaženju čez zid močno pobil. Velik sunder je slišala tudi bližnja policijska patrola in je tičke ujela v gnjezdu ter odpeljala tri v zapor, dva pa sta zbežala, pa ju nelcda uže imajo. — To so sinovi slovanskih mater, ki so se v Trstu napojili blažene kulture. Te dni se je slišaol še o nekaterih drugih tatvinah v okolici, posebno pa preže lopovi na sadje. Slovanska Vila, tako se imenuje novo ustanovljeno pevsko društvo v Škednji. Društvo je predložilo uže pravila c. k. dež. namestništvu v potrjenje. Delujočih udov je nad 40, ki se prav marljivo vadijo v p» 'ji. Društvo se polncštevilno vdeleŽi f i .•'iiosti blagoslovenja zastave bralnega iu podpornega društva v 6. dan julija t. 1. v Gorici. Bog daj, da bi se društvo dobro razvijalo, sebi in svojemu narodu v čast. In zopet je postavljena s tem društvom trdnjavica na obalih jadranskega morja, ter bode z bistrim očesom Blovanske vile varovala, da se sovražnik ne priklati v naš tabor. Na zdravje mlademu društvu! Beka Mirna v Istri je izstopila i mnogo škode provzročila. O letošnjej lellnl dohajajo skoraj iz vseh strani neugodna poročila. — Na Kranjskem in Primorskem je v mnogih krajin toča napravila veliko Škode in na Polj-kem in Češkem so začele povodnji; žita trpe v mnogih krajih zarad prevelike moče in na Pri i orskem trpi tudi grozdje. — Se bi se mnngo popravilo; ako bi nastalo lepo gorkovreme; ako pa bo Še dalje deževalo, splava ves up po vodi. V Vlslnjanl v Istri se je 20 t. m. odprla nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. Naznanilo Ivan Garlatti in Alojzija Garlatti, rojena Kofol, oba iz Kanala na Goriškem, vsojata si naznanjati, da sta se danes poročila. Kanal dan Sv, Alojzija 1884. Kolera se je prikazala v Tulonu na Francoskem, več ljudi je uže umrlo; razsaja posebno mej voino mornarico in delavci v luki; šole so se zaprle, 8000 ljudi je uže zapustilo mesto. Poročilo francoskega trgovinskega minlsterstva sic^r tr-li, da je bolezen le sporadična, da se je izcimila iz krajnih razmer i da se ne bo dulje širila; a ljudstvo tega ne veruje, ampak trdi, da se ja zanesla iz Tonkina. Mlekarstvo se zove 60 strani obsežna knjiga, katero je izdal te dni tajnik kmet. društva kranjskega, g. Gustav Pire.— Knjiga je lepojpisana, nje obseg lepo vrejen in zadoščuje v poduk vsem onim, ki se pečajo z mlekarstvom; v njej se nahaja50 podob, predstavljajoči^ vse orodje, potrebno mlekarjem. Ne moremo zadosti toplo priporočati vsem živinorejcem brez razločka, da si naroče to koristno knjigo. Povodanj. Iz mnogih krajev naše države se poroča o velikih povodnjih, ki so zadnje dni provzročile grozno škodo. Največ je trpela Galicija, kder ste vsled ne- Erestanib nalivov razvodeneli reki Zana in > >ester ter veliko polja in tudi več mest poplavili. Tudi na Kranjskem je povodenj provzročila mnogo Škode, cirkniŠko jezero, Ki je bdo uže upalo, napolnilo seje z nova ter prestopilo navadne meje; pri Kostanjevici na Dolenjskem pa je izstopila Krka in zaliva široko planjavo. Kuga- Pri Bagdadu, na levem bregu reke Tigns se je prikazala bolezen, o ka-terej so zuravniki izrekli, daje kuga. Vsled tega je Perzija meje zaprla. Kuga je v teh krajih doma, in se skoraj vsako leto prikaže. Gospodarske in trgovinske stvari. Nekaj o novošegnih bankah. Banke zavzemajo po novejem sistemu narodnega gospodarstva neko gospo lovalno stališče nad vsemi drugimi gospodarskimi vejami.—Navadno se govori, da je denar v društvenem Živenje to, kar je v Živenji človeka krv, in ker je temn tako, morejo se zaznamovati banke se srcem, iz katerega se kri pretaka v žile. — Po tej teoriji so torej banke velike zaloge za neporabljeni denar, katerega potem oddajajo produktivnim rokam, katere ga potrebujejo v pomnoženje svoje in dosledno tudi občne blagosti. V praktičnem pogledu pa so banke v prvej vrsti zavodi, kateri tržujejo z denarjem in v prvej vrsti gledajo na to, da delajo dobre dobičke. Banke se razdelujejo v privatne, občne delničarske in državne, katere zadnje pi so tudi navadno delničarska podjetja, le s tem razločkom, da stoje pod neposredno kontrolo vlade. Nekaj tacega je tudi naša narodna banka fNationalbank). Ta zadnja ima svojo posebno privilegijo. da sme namreč izdavati bankovce. — Razločujejo se banke tudi po strokah; nekatere posredujejo le kredit trgovcem, bodisi v tekočem računu, bodisi po eskomptiranju menjic; zopet druge posojujejo denar le na posestva in se navadno zovejo hipote-karne banke. Imamo potem še manjše bankam po-dobne založne za malega obrtnika in malega kmeta. Banke v obče so prav za prav trgovina, kakor vsako drugo trgovsko ali obrtno započetje, zatorej bi se moralo s takimi podjetji prav tako postopati, kakor z drugimi privatnimi podjetji trgovinske narave; toda država jih je vzela pod posebno varstvo, za nje obstoje posebne postave in privilegije. — Ali in do kake meje je to koristno, bomo videli kesneje. — Predno pa se spustimo v podrobnejo razpravo o bankah, zdi se nam potrebno, da spregovorimo par besed o kreditu. Po našem mene nju ni je Fkorn.j besede, s katero bi se delala tolika zloraba, kakor se dela z besedo «kredit». Govori se, da živimo v dobi kreditnega občenja in da so naše banke glavni steber tega občenja. Ako si pa besedo «kredit» prav tolmačimo, pomenja ona sama oh sebi zaupanje. torej bi se moralo občenje ali gospodarstvo na podlagi kredita tako tolmačiti, da se daje ljudem. ki hočejo delati in si kaj pridobiti, novcev na posodo in sicer le na njihovo poštenje. Ali pa je temu v resnici tako? Kedor sploh pozna denarni promet, ta bo to prafianje zanikal. Gotovo je, da se dan-denes mnogo posojuje, ali o osobnem zaupanju p i vsem tem ne more biti govora; morda le izjemoma. Oni, bi denar po*o-jujtjo, v prvej vrsti se brigajo za to, da jim posojila daj6 kolikor mogoče visoke obresti in da kapital tako nalože, da je stvarno siguren, ne brigajo pa se za to, ako ga jemalec potrebuje za svoje delo, ali ga potrebuje za ničvredne namene. O zaupanju v pravem pomenu torej ni govora. — Naša doba je uže taka. da se more govoriti le o splošnem nezaupanju, a ne o zaupanju. Teoretična slika banke kakor neka zaloga vsega od ene strani neporabljenega denarja, kateri potem banka zaupno na vse one razliva, kateri sicer nemajo denarja v bankah, pač pa plodne ideje v glavi, zgine pri pobllžnejem ogle-danju stvari popolnoma. Skoraj vse banke delajo to. kar delajo uavadni špekulanti s kapitalom; one pogojujejo denar, da iz njega nočejo najveći le mogoči dobiček, in v kolikor večjej zadregi najdejo človeka, toliko bolj ga pritisnejo; zarad tega so pa sicer na vid»>z bolj nobel, nego kak navadni oirtnik, manj ali več pa se z njim gibljejo na enem in istem polju. Ako so banke sploh zmožne gojiti produktivni, ali prave vrednosti množeči kredit, o tem moramo močno dvomiti. S kredilom so torej čudna pota, in večinoma ima kredit namen izkoristenja slabšega na dobiček močnejšega. Ali ves ta kredit ustvarja vsak dan manj previ-ligiranih in jemlje delalnemu ljudstvu vsak dan bolj potrebna sredstva za zboljšanje svojega stanja in za ustvarjenje novih vred-nostij. — S kratka banke so kredit cen-tralizovale in baš ta centralizacija kriva je mnogo vedno veče bede delalnih stanov in vsled tega tudi z vsakim dnevom množečih se vrst nezadovoljnežev, hrepeneči!) po silnej socijalnej prekuciji. (Dalje prih.) Trlo« poročilo. Kata v dobrem obrnjtn. — Sladkor — vsaki dan ceneji. — Olja cene nespremenjene, prav tako tudi petrolje, ki je denes na 974. — Domaii pridelki — malo ali nič obrajtani. — Žito gre po trdnih cenah še precej od rok. — Les ja dobro obrajtan. -- Seno po gl. 1.30 do gl. 1.70 po kakovosti, Kupčija v obče slaba in mlahova. Borsnopo r*o6ilo. Tudi kolera upliva na borsijance, ne sicer ker so rahločutni, temveč zato, ker imajo jako razdražene živce. Vsled tele-graflčnih poročil, da je v Toulon-u na Francoskem kolera, bo kurzi skoro vsih papirjev postali nekoliko niži; osobito so bili oparjeni naši židje, zato niso imeli nobenega veselja za špekulacijo. Dunajska Borsa dne 24. junija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 20 kr Enotni drž. dolg v srebru 81 » 20 » Zlata renta......102 » 10 » 5#/# avst. renta .... 95 » 60 • Delnice narodne banke. . 857 » — » Kreditne delnice .... 310 » _ • London 10 lir sterlin . . 121 » 95 » Napoleon....... 9 » 70 » G. kr. cekini...... 5 » 76 » 100 državnih mark ... 59 » 65 • Poslano.') G. dopisniku «S Krasa« v št. 50 »Edinosti*. G. dopisnik toži v tem dopisu, da tu-kajšni krajni šolski svet piše nemš .ve na-pise, možno tudi nemške dopise uradnijam. G. dopisniku naj bode s tem povedano, da tukajšni kraj. šols. svet odgovarja dotičnim uradom v istem jeziku, v kojem ga kaj vprašajo, t. j. na slovenske — slovensko, a na nemške pa nemško, ker se njemu zdi to načelo pametno in pošteno; v drugih slučajih piše pa tukajšni kraj. šols. svet — slovenski. No, sedaj pa mojo osebo smešite, kolikor vam drago; vi mi časti ne morete dati niti odvzeti, pravi Stritar, in tako pravim tudi jaz. Z Vami se pa prepiral ne bodem. Krajni, lols. pisatelj. Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor inu dotični zakon veleva. Uredn. MIRODILNICA (drogerija) G. B. ANGELI-JA flC v Trstu na lesnem trgu, 1 Ocenjena izdelovalnica čopičev; zaloga oljnatih barv lastne priprave, flrneža angleškega, francoskega, nemškega itd. itd., kakor tudi vrlo izbiro mineralnih voda, naravnost od virov naročene, vedno sveže, in jedina zaloga laka flrneža za kočijo ii ocenjene fabrike A. Lefranc-a v Parizu. Žvepla I. vrste. 10—10 Popolno Ozdravljenje 1 II U HITRO vseh bolezni na Sivcih, epileptičnlh IN SKRIVNIH po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil. 4—25 Dr. prof. A. MALASPINA ud mnogih učenih društev 106, FAUBOURG S. ANTOINE 106, Posvetuje in zdravi ss pismenim potem Vozni red železnice 7a Trst. 0d I. junija 1884 naprej. O d. vo z iz Trsta. T*— »jutraj (hrsoefak) (I., II., III. do Ljubljane od tam naprpj I., II. razred) Da Dunaj, a t. za z Reko, Puljem, Bračkom, Zagrebom, Beljakom, Celovcem, Bo'.zanom. 7-20 zjutraj [hriovtak) (I., II., III.) v NabreJino, Videm, Benetke, Milan, Rim. 9'10 zjutraj lomnibvš-vlak) v Nabretino, Videm, Benetke. 10 — zjutraj (pnStni vlak) (T., II., III.) na liunaj, zveza z PrBto, Bruckom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom. 4*50 popoludne (omnibm pfak) IoI„ II., Iti.) v Nabrefino, Videm, Benetke, Milan, Rim. 6'90 popoludne fpottni vlak) na Dunnj, zveza z Reka Pelto, Bruckom, Beljakom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom, Celovcem, Bolzanom. 8*30 zvečer (kuri«,i vlak) (I., II., XII.) na Dunaj, ZTeaa a PeKto, Kanilo, Bruckom. 6-45 zveSer (meSan pfak] (I., II., III.) v Ljubljano, Polo, Bruck, Beljak, Alo. 9-_ zvePer (mefi n vlak) v Nabretino, Videm, Benetke lii lan. Dolaz v Trst. 6*30 zjutraj (mrfan t*2ak) (U., III.) iz Ljubljane, Beljaka Celovcu, Pole 7-37 zjutraj (omnibua vlak) iz Milana, Benetk. 8-42 (knriski »tak) (I., II., III.) iz Pe»te, Dunaja. 10-90 (potmi Wak) (I., II., IIIJ is Dunaj', Reke, Slaka Zagreba, PeBte. 7*37 romnif>KB-Wak) iz Rima, Milana Cec Nnbrelino. 6"30 Bv«e«r [pot(ni vtak) (I., II., III.) Iz Dunuja, Hrvatskega, Ogrskega. 8*10 zvečer (omnttus vlak) iz Kormina Cez Nabretino. 9-58 zveBer (/.r*o®fak) ii Italije Cez Nabrefino. 10-O'. zveCer (ftrsovfak) (I., II., III.) iz Dunaja, LJubljane zveza z Reko. 12-36 ▼ »oBl (omnftiM-trlak) iz Italije Cea Nabrefino. Glasoviti želodčni likfer MATC0VICH. Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspeŠnejl v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zeliSČ dinarskih Alp po gosp. d, A, Matcovtchu ▼ Kninu (Dalmacija). Zaloge v TRSTU v lekarnah Jeroniti in Serravailo, v ZADRU pri Antonu Zariću, u ŠIBENIKU pri Ivanu Mediću. v SPLITU pri Rafalu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodlču, kder se prodaja in odpošilja MT P° 70 kr. sklenica Zavitek in porto na račun naročnika. 11—24 Najbolje in najcenejše POHIŠTVO v bogatej zbirki pri IGNACIJU KRON TRST Tla al Teatro ± (Tergesteo). Ilustrirani ceniki se poSljejo kamor koli brezplačno in franko. Najboljši papir za eigaretke 6-36 je pristni LE HOUBLON t rane. fabrikat Cawleyev in Henrjev v Parizu Svari se pred ponarejanjem. i Pristen je ta papir za cigaretUe le, ako nosi vsaki listek znamko : au »LE HOUBLON" in dolnjo zavarovalno marko ter signaturo. Fac-Similn ds !'Etlquetto