Pottnlna platana o gotovini V tjuMjam, sobota 8. mala 193? Cena 1 Din s prilogo 2 Din Ste«. 1G2 Z Ilustrirano pcllogo „leden o slikah*« teto II. Reševanje žrtev izpod fHindenburga' Lakehurst, 8. maja. o. Po zadnjih vesteh je katastrofa zrakoplova »Hindenburg« zahtevala 35 smrtnih žrtev. Od ljudi, ki jih je zajela smrt pri eksploziji in pri požaru zrakoplova, jih 11 pripada potnikom na »Hindenburgu«, 22 posadki, eden je bil tehnični uslužbence na letališču eden pa gledalec, ki je planil proti padajočemu zrakoplovu in so ga zajeli plameni. Rešilo se je 25 potnikov ter 39 mož posadke, med njimi kapitana Lelunann in Pruss. Ameriško trgovinsko ministrstvo je poverilo vodstvo preiskave o katastrofi »Hindenburga« svojemu višjemu uradniku Rosenthalu. General Giiring je Rosenthalu poslal brzojavko, v kateri se zahvaljuje za junaštvo, ki ga je pokazalo tehnično osebje letališča v Lakehurstu pri reševanju. Nemška preiskovalna komisija, ki jo vodi ravnatelj zeppelinskih delavnic dr. Eckener, se je danes v Hamburgu vkrcala na prekomornik »Bremen«. Dr. Eckener je pri odhodu izjavil, da se je razgovarjal z generalom Goringom in da je prepričan, da bo Nemčija vztrajala pri svojih naporih za osvojitev zračnih poti z vodljivimi zrakoplovi. „Mi gremo naprej" Berlin, 8. maja. o. General Goring je kot vrhovni voditelj nemškega letalstva poslal vsem letalcem poziv, v katerem pravi: »Neizprosna usoda nas je trdo udarila, toda mi smo zadnji, ki bi bili zaradi tega potrti in nialodušni. Močan človek pokaže svojo silo in voljo v nesreči. Zato odrejam, da se morajo dela pri gradnji novega vodljivega zrakoplova v Friedrichs-hafenu čim bolj pospešiti. Treba je nadomestiti »Hindenburga«, da bo nemška zastava spet slovesno zavihrala v ozračju.« Vodilni nemški letalski krogi 60 ee včeraj z nemško vlado posvetovali o vsem potrebnem, kar je treba ukreniti glede preiskave, da se ugotove vzroki za katastrofo. Zeppelinova družba je objavila, da katastrofa »Hindenburga« ne bo v ničemer ustavila rednega prometa z Južno Ameriko. Newyorški župan rešuie Lakehurst, 8. maja. AA. (Havas). Med spuščanjem zrakoplova »Hindenburga*, tik pred nesrečo, se je na letališču v Lakehurstu nahajal tudi newyorški župan La Guardia, ki je osebno sodeloval pri reševanju^ Letališče nudi žalostno sliko. Eno izmed največjih lop so izpremenili v mrtvašnico. V drugi lopi je pisarna za obveščanje prijateljev in sorodnikov potnikov, ki so se pripeljali z zrakoplovom. Policija je naredila okrog kraja nesreče kordon in pušča vanj samo pooblaščene osebe. Stotisoči ssiifo k mrtvim Lakehurst, 8. maja. o. Prijatelji in sorodniki mrtvih so žalostni korakali ves dan mimo mrtvih, ki so jih položili na oder v hangarju. Vso noč bo radijske postaje poročale podrobnosti in prosilo avtomobiliste, da naj ne prihajajo v Lakehurst, da bi rešilni in mrtvaški vozovi lahko odvažali žrtve. Zjutraj so vojaki še zmeraj razdirali ruševine in iskali ostanke, kmalu nato pa je prišla na kraj nesreče sodna komisija. Od vseh strani so se začele valiti velike množice, toda vojaki so zasedli ceste in nikdo ni mogel blizu letališča. Ze zjutraj se je nad letališčem dvignilo krasno solnce in ostanki »Hindenburga« so strašno zevali v svoji nesreči. Na čelu ruševin je še kraljeval propeler. Cela je ostala samo poveljnikova kabina na poveljevalnem mostu. Drobci z oken jasno kažejo, kod so vdrli v ladjo prvi reševalni oddelki. Poročno poveljnika letališča Washington, 8. maja. AA. DNB. Poveljnik letališča v Lakehurstu je sporočil mornariškemu ministrstvu tole: Vse priprave za pristajanje so bile izvršene normalno. Vrv za pristajanje so vrgli iz višine približno 60 m. Nekako 4 minute po začetku pristajanja se je v ozadju pojavi! ogenj. Ogenj je kmalu objel vso ladjo. Zrakoplov je počasi padal na tla in udaril z zadnjim delom na tla. Ta del je bil že ves v plamenih. Gorelo je nato več ur in pogasili so ogenj samo 6 kemičnimi sredstvi. Samo delno 60 gasili z vodo. Kako je nastal požar, še ni jnogoče reči. To naj ugotove preiskovalne oblasti. Film o katastrofi Newyork, 8. maja. AA. Reuter. Ves dan se je včeraj dvigal še dim iz ruševin »Hindenburga«. Poveljnik Pruss je ves v ovojih na glavi in na nogah. Njegovo stanje je kritično. Resno je tudi stanje poveljnika Lehmanna. Včeraj popoldne so v nekam kinu v Times Squareu že kazali ves film o celi katastrofi. Iz filma se slišijo še kriki ponesrečencev. Film je tako točen in popolen, da ga bodo lahko uporabili tudi pri preiskavi. Amerika bo še gradila teppeitne Washington, 8. maja. o. Kljub katastrofi »Hindenburga« namerava ameriško mornariško ministrstvo organizirati čezmorsko letaLsko službo v velikem obsegu z zrakoplovi, zgrajenimi po vzoru Zeppelina. Ameriški mornariški letalski krogi eo prepričani, da je nesreče krivo edino le dejstvo, da je bil »Hindenburg* napolnjen z vodikom, namesto s helijem. Vesti 8. maja Nesreče je kriv vodik Newyork, 8. maja. (Havas) Katastrofa zrakoplova »Hindenburg« se je zgodila na obletnico prvega poleta te zračne ladje. »Hindenburg« bi moral že nekaj ur po svojem prihodu nazaj v Evropo s 17 potniki na kronanjske svečanosti v Londonu..^ Glede na vzrok mislijo, da je nesrečo povzročil plamen, ki se je dotaknil vodika. Ni še pa gotovo, kako je plamen nastal in ali je švignil iz motorja ali drugačf. Pravijo, da je bil zrakoplov topot izredno težak. V zraku je ostal 12 ur več, kakor je Katoliški oddelek na svetovni razstavi v Parizu Pariz, 8. maja. o. Katoliški paviljon na prosto- j z vsega sveta, ki bodo obiskali razstavo, da je svetovne razstave je v glavnem dovršen. Zdaj Francija kljub neugodnim vestem, ki se onjej Si- rijo zaradi notranjih valovanj, še vedno najstarejša hči Katoliške cerkve in hoče to tudi ostati. Razstava naj dokaže, da je prav Francija tista država, ki s svojim sodobnim pojmovanjem verskih nalog ogromno pripomore k večni mladosti Cerkve. Dokaz za to mladost so številne mladinske organizacije za delavce (J. O. C), za mornarje (J. M. C.), za meščane (J. C.), za kmete (J. A. C.). Vse te organizacije bodo na razstavi nazorno pokazale svoje delo ▼ modernem času, ki ga izvršujejo ne le z besedami, marveč predvsem s stvarnimi, organiziranimi napori, po načelih Katoliške akcije. ru že urejajo njegovo notranjost ter razmeščajo razstavni material. Vodilna misel pri urejanju katoliškega paviljona je, pokazati Cerkev ▼ modernem svetu. Organizacijo te zamisli je prevzela francoska katoliška mladina, ki se je posvetila zlasti francoskemu delu ▼ katoliškem paviljonu. Na podlagi ogromnega statističnega, slikovnega in modelnega materiala naj francoski odelek prepriča ljudi Angleško iamstvo za meie CSR London, 8. maja. o. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je včeraj obedoval pri tajniku angleškega zunanjega ministrstva Robertu Vansittardu. Kakor znano, je dr. Hodža nanaglo odpotoval v torek zastopat CSR pri kronanju angleškega kralja. Odšel pa je tako zgodaj zaradi tega, ker upa s pogajanji pri angleških politikih dosegi kakšna jamstva za to, da bi Anglija pri morebitnem sporazumu z Nemčijo zahtevala od Nemčije, da prizna neodvisnost in nedotakljivost češkoslovaških meja. Da ni predsednik češkoslovaške vlade šel v London samo na kronanje, priča dejstvo, da so mu pred odhodom dali naslov izrednega poslanika in pooblaščenega ministra. Angleški zunanji minister Hull je v zvezi s tem dal izjavo, da se v kratkem začno nova trgovska pogajanja s CSR. Prepoved komunističnih organizacij v Luxemburgu Luxemburg, 8. maja. o. Zbornica je s 50 proti 4 glasovom odobrila zakonski nažrt za razpustitev komunistične stranke in za prepoved vseh strokovnih in kulturnih organizacij komunistične smeri. Vlada utemeljuje ta zakonski načrt z dejstvom, da Luxembuig kot svobodna država ne more dovoliti na svojem ozemlju nobene politične ali druge organizacije, ki prejemr svoja navodila iz inozemstva in nasprotuje redu v državi ter ograža mirno življenje državljanov. Petina romunskih r demikov - izključena Bukarešta, 8. maja. m. V vrsti ukrepov, ki jih je romunska vlada izdala zaradi vzpostavitve reda in discipline na romunskih vseučiliščih ter zaradi depolitizacije visokošolske mladine, je bilo po zaslišanju medvseučiliškega sveta, ki ga tvorijo rektorji vseh romunskih univerz, sklenjeno, da se izključi z romunskih univerz okoli 6000 akademikov. To je približno petina celotnega števila dijaštva, ki študira na teh univerzah. Sovjetski paviljon na pariški svetovni razstavi j- končan in so si ga pred nekaj dnevi že lahko obiedali časnikarji. • „ bilo prvotno določeno. Kakor smo že poročali, je zračna ladja križarila nad letališčem dalj časa, ker se zaradi slabega vremena ni mogla spustiti na tla. Takoj za prvo eksplozijo je sledila druga, nakar je ves prednji del treščil na tla. Med padanjem je bila še tretja eksplozija. Posadka lakehurškega letališča, ki je pomagala zrakoplovu pri pristajanju, se je rešila lc s svojo urnostjo. Reševalni oddelki, ki so tako) prispeli na kraj nfesreče, se sprva niso mogli približati kraju nesreče, kmalu nato pa so se s požrtvovalnostjo lotili dela med divjanjem strašnega ogiija. Podpredsednik upravnega odbora Ameriške Zeppelinske družbe von Meissner je izjavil, da st« mogoča dva vzroka katastrofe: Prvič je treba upoštevati okolnost, da je zrakoplov prispel ▼ prav slabem vremenu in da je moral zaradi tega odložiti pristanek za eno uro; v takih okoliščinah ni izključeno, da se je po površini nabrala elektrika in da so r hipu, ko se je prva jeklena veriga dotaknila droga, preskočile iskre in vžgale vodik. Druga možnost pravi, da so v samih motorjih nastale iskre tedaj, ko je zrakoplov ustavljal br-zino in začel spuščati vodik. Morda je pri tej priliki zaneslo nekaj vodika v neposredno bližino kakega motorja. Dosedaj krožita dve verziji o vzrokih eksplozije na »Hindenburgu«; po prvi je nastala eksplozija vodika zaradi plamena, ki je uhajal iz nekega motorja, po drugi pa je prišlo do nesreče zaradi atmosferske elektrik«. Ta elektrika bi naj prišla v trup ladje po kovinski vrvi, ki je bila z zračne ladje spuščena proti stolpu za pristajanje. Katalonija v boju proti Vaienciji Perpignan, 8. maja. o. Kljub pomirljivim poročilom katalonske vlade, prihajajo čez mejo vesti, da se anarhistični upor v Barceloni nadaljuje in d.a je vlada brez moči proti v6tašem. V pouličnih bojih je bilo do zdaj ubitih čez tisoč oseb. Katalonska vlada je prosila pomoči s francoskih bojnih ladij, ki so zasidrane v barcelonskem pristanišču. Poveljnik francoskega brodovja je poslal 200 mornarjev, ki so zastražili vladno palačo. Včeraj so se boji spet razbesneli, ker so se razširile vesti, da je valencijska vlada sklenila poslati v Barcelono 8000 vojakov rdeče vojske. Ta novica je silovito ogorčila ne le pristaše anarhistov, marveč večino Kataloncev, ki vidijo v tem odloku osrednje španske vlade poskus Valencije, ki bi rada Katalonijo spet dobila pod svojo neposredno oblast. Katalonija od začetka državljanske vojne ni bila skoraj nič prizadeta po nacionalističnih napadih in se je zaradi šibkosti valencijskc vlade docela osamosvojila, tako da jo lahko danes smatramo za čisto neodvisno republiko. Sklep valencijske vlade, da mora poveljstvo katalonskih čet prevzeti general, ki ga bo določila Valencija, je razburil duhove v Kataloniji. — Zato ni mogoče smatrati krvave vstaje v Barceloni kot zgolj anarhistično delo, marveč kot odpor katalonskega avtonomizma proti novemu španskemu poskusu za dosego oblasti nad edino špansko pokrajino, ki je vojna še ni prizadela. Sedanja katalonska vlada je s predsednikom Companysom vred docela pod vplivom komunistov, ki prevladujejo tudi v valencijski vladi. Zato se Companys zavzema za čim tesnejšo zvezo in nastopanje z valencijsko vlado, o kateri Katalonci, kakor o nobeni drugi španski vladi, nočejo nič slišati. Smrt socialističnega minfstra Cerbere, 8. maja. AA^ (Havas) Po najnovejših poročilih iz Katalonije kaže, da se je položaj tamkaj poslabšal. Boji, ki so bili 4. in 5. maja otnejeoldne je prišel pred draguljarno v klotast poslovni plašč oblečen moški ter dvignil rolo, kakor da je nastavljenec trgovine. Rolo je za seboj zopet spustil, s silo odprl vrata v draguljarno ter oplenil blagajno za gotovino in razno zlatnino v vrednosti 50.000 Din. — Sličen je bil še potem vlom v Znidarčičevo trafiko na Aleksandrovi cesti in Kančevo drogerijo. Policija je sicer bila vlomilcu kmalu na sledi, vendar se je umaknil ter zbežal v Avstrijo, od koder pa je od časa do časa še prihajal vMaribor. Tako je policija v začetku maja doznala, da se vlomilec zopet mudi v mestu. Vprizorjene so bile obsežne racije v mestu in okolici. Studenški orožniki so imeli srečo, da jim je opolnoči dne 2. maja padel v roke dolgo iskani vlomilec Franc Stanek. Orožniki so da oddali mariborski policiji, kjer je Stanek nekaj dni tajil vsako krivdo. Ko pa je policija zbrala proti njemu preveč obtežilnih dokazov, se je danes dopoldne udal ter je podal obsežno priznanje. Vlom v Bizjakovo draguljarno je izvršil opoldne dne 4. februarja. Pred vlomom se je opremil z primernim orodjem, dvema lesenima zagozdama, ki jih jo kupil pri mizarju, z leseno palico za dviganje roloja ter z železno spono, ki jo je izmaknil na nekem stavbišču. Klotast plašč si je izposodil pri krojaču Golobu v Studencih. Po vlomu je odšel v gostilno v Strmi ulici, kjer ga je čakal njegov pajdaš Avgust Koler, kateremu je izročil polovico plena, da ga poskusi vnovčiti. Drugo polovico pa je izročil mesarskemu pomočniku Glaserju v Studencih, ki je potem del tega spravil v denar, del pa je še imel shranjen ter so sedaj pri preiskavi to pri njem našli. Koler je tudi sam nekaj razpečal, nekaj pa je izročil v prodajo znanemu tihotapcu Sumu. Naslednji vlom je izvršil Stanek dne 11. marca v Znidaričevo trafiko na Aleksandrovi cesti. Odprl je med opoldanskim odmorom zaklenjena vrata z vetrihom ter odnesel iz predala 1000 Din gotovine ter za 7000 Din kolkov in znamk. Denar je porabil sam, za 2000 Din kolkov je izročil Jožefi Golob, ostanek pa je dal Francu Glaserju, pri katerem je policija pri preiskavi še našla v postelji skritih za 1000 Din. — Stanek je potem izvršil prihodnji vlom 5, aprila v pisarno Vinarske šole v Mariboru. Odnesel je iz dnevne blagajne precej gotovine. Delal pa je tudi izlete v okolico. Tako se je podal 8. aprila v Mursko Soboto, kjer je sredi poldneva vlomil v trgovino tvrdke Bata ter odnesel iz blagajne 4123 Din gotovine. V družbi nekega Andreja Štruklja je v noči na 21. marca vdrl v trgovino Ludvika Pinterja v Selnici ob Dravi ter odnesel manufakture in špecerije za 7000 Din. Zadnje čase je Stanek delal načrte za vlom v blagajno tukajšnje podružnice Celjske posojilnice na Aleksandrovi cesti. Imel je že točno naštudirano, kje bo prišel v lokal, pripravil pa si je tudi že najmodernejše klešče za navrtanje in rezanje blagajne. Aretacija mu je sedaj te lepe načrte prekrižala. Poleg njega je bil aretiran tudi Glaser ter sta bila danes oba izročena sodišču. Proslava znamenite filozofske 300 letnice Ljubljana, 8. maja. Filozofsko društvo v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 10. t. ra. ob 10 dopoldne priredilo v zbornični dvorani na univerzi svečano akademijo v proslavo 300 letnice Kaitezijevih »Misli o metodi«. Ta spis pomenja značilen prelom v enako značilni prehodnji dobi prve polovice XVII. stoletja in je vrh tega eden prvih znanstvenih spisov, ki »O v tedanjem času bili pisani v narodnem jeziku. To obletnico bo proslavil tudi ves kulturni svet na letošnjem mednarodnem filozoskem kongresu, ki se bo vršil začetkom avgusta v Parizu. Temu velikemu pomenu Kartezijeve miselnosti bo posvečena tudi naša domača prireditev, ki bo imela ta-le podroben spored: I. Dr. France Veber: Uvodna beseda. II. Dr. Aleš Ušeničnik: Descartes in sv. Tomaž. III. Dr. Alma Sodnik: Descartesov racionalizem. IV. Dr. Evgen Spektorski: Descartesov vpliv na socialne vede. V. Dr. Rikaard Zupančič: Descartes et les 6cien-ces eiactes au XVII^m® sičcle. (Descartes in prirodoslovje v XVII. stoletju.) VI. Jean Lacroix: Actualitž de Descartes. — (Sodobni pomen Descartesa.) Proslava se bo začela ob 10.15 in končala pred 12. uro. Filozofsko društvo ponovno vabi vse naše izo-bražcnstvo, da postane naša počastitev spomina na velikega francoskega misleca tem bolj očitna in splošna. Vstop je vsakomur prost. — Odbor. Žrtev kolesarske nesreče Jesenice, 7. maja. Kolesarji so v mnogih primerih ne samo neprevidni, marveč povrhu še predrzni in surovi. — Tako je tovarniški delavec M. prav po svoji krivdi povozil tovarniškega upokojenca J. Breganta ter mu prizadejal težje poškodbe. Breganta 60 nezavestnega prepeljali domov, kjer se je šele po daljšem času zavedel. Ulica ob železniški progi, kjer se je nesreča dogodila, ni prometna in bi se bil kolesar prav lahko izognil, tako da tu ne more biti govora o nesrečnem naklučju, pač pa o neprevidnosti. Sicer pa se tudi včasih zgodi, da so pešci sami krivi sličnih nezgod. Kljub policijskim predpisom hodijo nekateri po sredi ceste, prečkajo cesto v poševni smeri ne oziraje se na promet in se tudi za glas zvonca pTav nič ne zmenijo. — Skrajni čas in v izogib nesreč je, da se tudi na Jesenicah uveljavijo cestnopolicijski predpisi tudi pri pešcih. Stavbna sezona na Jesenicah - mrtva Jesenice, 7. maja. Daši smo že v maju, ni nikjer opažati večja stavbene podjetnosti, kakor je bik v tem času vsa zadnja leta na Jesenicah samih in v vsej okolici. Družinskih stanovanj še vedno primanjkuje in cela vrsta družin je, ki stanujejo v stanovanjih, Id tega imena ne zaslužijo. V središču Jesenic, kakor tudi v spodnjem koncu, na Savi, prav za prav ni nobenih stavhišč več na razpolago, a tudi tam, kjer je stavbnega sveta še v izobilju, nič novega ne grade, marveč dovršujejo le to, kar so lani začeli. Trgovec z železnino g. Klabus pa bo docela prenovil bivšo Sitarjevo hišo na Gosposvetski cesti. Zadnji ostanki Kravje doline izginiajo Ljubljana, 8. maja. Spet smo ob eno starinsko znamenitost, to pot so jo vzeli »Kravji dolini«. »Meksiko« podirajo. Stari možanci, ki 6e jim zdi tako imenitno, če se jim ponudi prilika, da morejo preizkušati svoj spomin, postajajo tain pri mestni hiši na Smartin-ski. cesti in modrujejo. Možakar, stara ljubljanska srajca, se pritožuje, da se skoraj več ne spozna po Ljubljani. Ni še tako dolgo — ve povedati —, ko je bilo vse od današnje Resljeve ceste (takrat je še ni bilo) pa tja proti Vodniatu sama njiva in travnik. Samo milin je bil tam, kjer je danes »Dom usmiljenih sester« in »Meksika« tam ob Smartin-ski cesti. >Meksika« so nazvali bajto zato, ker so tam, kakor pravijo, zbirali vojake za cesarja Maksimilijana, ki jih je rabil v Meksiki. Potem so hišo kupili menda Pongratzovi in od njih jo je občina vzela v najem ter tam nastanjevala vojaštvo, pa tudi za skladišče jo je uporabljala. Saj takrat še ni bilo vojašnice v bližini. Od Pongratzo-vih dedičev pa je poslopje kupil tovarnar Medic in ga uporabljal za skladišče vse do danes. Sedaj ga podirajo. Mestna občina namreč hoče zidati na tem prostoru večnadstropno 6tainovanjsko hišo za banovinsko uradništvo. Da, tako je bilo, kimajo veterani in pridno vlačijo vase dim iz neločljive spremljevalke pipe, kmalu se ne bomo več spoznali po Ljubljani. Za iutrl nam v Budimpešti prerokujejo zmago Belgrad, 8. maja. m. Včeraj je odpotovalo v Budimpešto naše državno nogometno moštvo, ki bo jutri igralo z madjarskim izbranim moštvom meddržavno nogometno tekmo v Budimpešti. Sedaj je končno veljavno sklenjeno da bodo od naših igrali v Budimpešti tile igralci: Urh—Hilgl, Matošič—Lechner, Jazbec, Kokotovič—Tirnanič, Vujadinovič, Lešnik, Lojančič in Pleše. Ker 6i je pa vratar Urh pri zadnjem treningu poškodoval prst na roki, ga bo v primeru, če zaradi tega ne bi mogel nastopiti pri jutrišnji tekmi, nadomestil Glaser. Zvezni kapitan je glede izida jutrišnje tekme zelo optimističen ter prerokuje, da bo naše moštvo premagalo Madjare nekako s 3:2. — Istočasno kakor tekma med našim in Ptujske občinske zadeve • Ptuj, 7. maja. Dne 4 t. m. se je vršila v ptujski mestni posvetovalnici redna javna seja mestnega sveta. Mestni župan dr. Remec se je v svojem poročilu spomnil smrti velezaslužnaga slovenskega pionirja glasbe Mateja Hubada. Njegovemu spominu so se mestni svetniki oddolžili s trikratnim vzklikom »Slava«. Zanimivo je, da je pokojni Hubad v svojih mladih letih obiskoval tudi ptujsko gimnazijo. Dalje je župan sporočil, da je finančno ministrstvo odobrilo proračun za tekoče leto s spremembo, da se obč. doklade na drž. davke znižajo za 5%, trošarina na vino pa zviša na 1.50 Din za liteT, kakor, je to bilo lansko leto. Nadalje sporoča, da je nadzorna oblast odobrila pobiranj« obč. trošarine na alkoholne pijače po organih finančne kontrole. Uspelo je doseči, da se težko pričakovana tujsko-prometna pi- i sama v Ptuju otvori najkasnje že začetkom meseca junija t. 1. Po županovem poročilu je sledilo poro- Izza riaših meja Po prijateljski pogodbi. Kakor emo poročali, vsi nestrpno pričakujejo, da se bodo razmere po sklenjeni prijateljski pogodbi še bolj in znatno zboljšale. Popolnoma so prepričani, da bodo koristi, ki jih bodo imeli od sklenjene pogodbe, za vse ljudi precejanje. Zlasti upajo, da ee bodo 10-pravile številne krivice, ki so jim bile prizadete od krajevnih oblasti in zaradi Česar je danes mnogo ljudi po nedolžnem v ječi. Posebna amnestija bo gotovo popravila storjeno jim krivico. Od kon-finirancev še niso vsi prišli domov. Kakor je znano, bi jih moralo priti iz konfinacije po obljubi ministrskega predsednika, 27. Konfiniranih pa je vseh Slovencev in Hrvatov okoli 130. Večina teh pa ni iz političnih razlogov v konfinaciji. Kakor je znano, so pred konfinacijslco komisijo prišli oni, ki 60 bili nevarni in sumljivi in ki jih redno sodišče zaradi tega ni moglo soditi. Gradnja velikega kanala. Poročajo, da grade v bližini izliva Soče velik kanal v notranjost ozemlja, do nekega manjšega jezera. Po tem kanalu bodo mogle tudi največje in najtežje ladje, zlasti vojne. Tudi jezero bodo primerno razširili. Jezero, v katerem bi pristajale ladje, je precej zakrito od visokih hribov. Pravijo, da bo to služilo za prezimovanje ladij, ker 6e v sladki vodi ne nabere tako hitro na njih razna navlaka, zlasti — školjke. Drugo mnenje, ki prevladuje, pa je, da bo služil kanal za pristan vojnih ladij. Ker so dela precej pospešena in se grade še razne naprave, 6e zdi, da je drugo mnenje bližje resnici. Podrobnosti o vsem pa nam še niso točno znane. Uradna statistika za 1. 1936 kaže, da w; bilo v tem letu v Julijski krajini 955.257 prebivalcev. Po tej statistiki žive v Jul. krajini sami Italijani. V Trstu so prijeli soboslikarja Silvestra Ščuko, ki je baje v mesecu aprilu pomazal cerkev v Bar-kovljah z raznimi znaki. Proti njemu je uvedena preiskava. Zaradi poneverbe denarja, last strokovnega delavskega društva, je bil ot>sojen Franc Vidmar iz Idrije, star 24 let, na 20 mesecev zapora in na 2000 lir globe. Prisilno 5 odstotno vojno posojilo na nepremičnine na Krasu ni uspelo. Le nekaj odstotkov ljudi, niti ne 10, ni plačalo zneska takoj, ampak se je odločilo za odplačevanje v letnih obrokih. Zneski pa so v tem primeru znatno večji. Če bodo plačevali 25 let, kot je predvideno, ga bodo na ta način preplačali tudi petkrat. Vendar pa ni bilo drugega izhoda, ker skoraj nihče ni zmogel celotnega zneska. Pred sodišče je bil postavljen Jožef Velikonja iz Kuclja pri Vojskem. Velikonja se je vrnil domov, ko se je prej z begom čez mejo rešil vojaške obveznosti ob času abesinske vojne. Sodilo mu bo menda vojaško sodišče. Sličnih primerov je bilo že več. Letos v aprilu je minulo deset let, odkar delujejo v Julijski krajini komisarji za spremembo imen. Cestni policijski red je v Italiji zelo strog. Tudi po deželi pazi nanj posebna cestna policija. Ker mnogo določb kmetom ni znanih, ni čudno, če so oni največ žrtve te policije. Zlasti zapadejo cesto kazni kolesarji. Za najmanjši prestopek je treba na licu mesta plačati organu javne varnosti najmanj 10 lir. Že lani v juniju so zapeli v Vodigah ,.Jgnše-viča Dragotina. Delal je v gozdu blizu meje. Do danes pa ni o njem nobenega sledu. Domači 60 zanj zelo v skrbeh. Vodovod grade v Ilirski Bistrici. Dela so pro-računana na 1 milijon 60 tisoč lir. Pri dražbi pa je neka tvrdka prevzela dela s 16.21% popustom. Pri delih za zgraditev elektrarne v Soški dolini so zaposleni večji del delavci iz notranjosti. Zato so se domači delavci pritožili na sindikat in upajo, da bo pritožba vsaj deloma uspela. Plače pa so zelo nizke. Za najtežja dela pod zemljo plačajo po 2 liri dnevno in hrano. madjarskim prvim moštvom bo v Belgradu tudi tekma . med našim in madjarskim drugim moštvom. Motika jima je nakopala 21 mesecev zapora Celje, 7. maja. Danes popoldne je bila pred malim senatom celjskega sodišča razprava proti Radej Alojzu, 22 letnemu delavcu iz Krajnega brda okraj Brežice in proti Radej Jakobu, 20 letnemu delavcu iz Kla-dja okraj Brežice, ki sta 15. aprila v Prešla dolu sporazumno, oborožena z motiko in velikim nožein napadla Romih Leopolda In Romih Jožefo in zadala Lepoldu na desni strani glave 5 cm dolgo smrtno nevarno poškodbo, Romih Jožefi pa na levi strani čela lažjo poškodbo. Oba obtoženca sta kopala omenjenega dne v vinogradu Radej Alojza v Novi gori in sta se v poznem mraku vračala domov. Domov grede sta slišala prepevati kopače, ki so bili zaposleni v vinogradu Romih Jožefa iz Selc. Ker sta vedela, da se nahaja med kopači tudi domači sin Romih Leopold, na katerega ima Radej Alojz hudo Jezo, sta se dogovorila, da ga bosta tokrat dobila v roke in temeljito pretepla Radej Alojz je imel motiko, Jakobu pa je izročil svoj dolgi nož. Oba sta skrita pričakovala kopače in nenadoma napadla blizu Jazbečeve in Romihove hiše najprej Jazbeca Jože- fa, ko je Radej Alojz opazil, da nima pred seboj Leopolda, je odstopil. Jazbec je napravil komaj nekaj korakov in je zaslišal neko pokanje, kopači pa so začeli kričati z besedami »Jezus Marija, mrtev je«. Pozvali so Jazbeca, naj prinese luč, kar je ta tudi storil in našel na tleh nezavestnega Leopolda in Jožefo Romih, zadnja pa si je kmalu opomogla tako. da je v spremstvu Jazbečeve gospodinje odšla domov. Smrtno nevarno poškodovanega Leopolda pa so z avto prepeljali v celjsko bolnišnico. Radej Alojzij je priznal, da je to dejanje storil iz maščevanja, ker ga je Leopold že dalj časa klevetal in o njem iznašal grde stvari. Priznaval je tudi, da je imel že dolgo časa nainen, da se znese nad njim, tako da je že večkrat iskal prilike, da bi obračunal, kar mu je tudi povedal češ, ako jih ne bo dovolj pet jih bo pa deset, da ga bodo obdelali. Priče so izpovedale, da sta obdolženca pritekla brez vsake besede, oborožena, nad Romihove kopače in v največji naglici udarila po Romih Leopoldu in sestri Jožefi s tako silo po njunih glavah, da sta podrla oba na tla in potem zbežala ter d čilo upravnega odseka. Soglasno se je sklenilo ugoditi prošnji Združenja trgovcev v Ptuju za pavšali-ranje obč, uvoznine, ker se s tem kontrola, poenostavi in tudi zmanjšujejo stroški za pobiranje. Nadalje se sklene v nekaterih delih mesta, ki so bili mestu priključeni, razširiti cestno razsvetljavo. Predlog upravnega odseka, da se zgradi v Ptuju večja zgradba, v kateri bi se namestile razne socialne ustanove, kakor šolska poliklinika, delavski azil, posredovalnica za delo itd., in v ta namen najame posojilo vsaj v znesku 500.000 Din, se soglasno sprejme. Istočasno z uresničitvijo tega načrta naj bi se še našla sredstva za zgradbo posebnega Zdravstvenega doma v Ptuju. Oboje bi bilo velikega pomena ne samo za mesto, temveč tudi za njegovo okolico, saj pravi statistika, da je ptujski okraj eden izmed najslabših, kar se tiče soci-alno-higenskih razmer. Nadalje se odobri nekaterim prosilcem prodaja obč. zemljišča, da »e s tem poživi gradbeno delo v mestu. Ker so obč. pota in ceste v krajih, priključenih k mestu, deloma v zelo slabem stanju, se sklene, da se ima popravilo istih izvršili s kulokom. Soglasno se nadalje odobri računski zaključek mestne hranilnice ptujske v poslovne mletu 1936. Omenjeni zavod je v tem letu kljub nesigurnosti glede likvidnosti in kljub težkemu udarcu po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov obdrža! svoj razmeroma ugoden položaj napram drugim denarnim zavodom v dravski banovini. — Sledilo je poročilo upravnega odseka. Soglasno se je sprejela glede gimnazijskega poslopja v Ptuju in inventarja v njem darilno-prevzemna pogodba, s katero mestna občina Ptuj odstopa brezplačno dravski banovini v last in posest gimnazijsko poslopje v Ptuju s pridržkom, da, velja odstop pod pogojem in tako dolgo, dokler bi se poslopje in inventar porabljali za potrebe ptujske gimnazije. — Glede vzdrževanja cerkve sv. Roka, ki je last občine, se sklene poseben dogovor z društvom za vzdrževanje cerkve sv Roka na Bregu. Končno so bili soglasno sprejeti predlogi ubožnega odseka. S tem je bil dnevni red javne seje izčrpan in se je nato vršila tajna seja, na kateri so se obravnavale arazne personalne zadeve. po dejanju še skupno popevala. Radej Alojzij je obsojen na 15 mesecev strogega zapora in 1 letno izgubo častnih pravic, Radej Jakob pa na 6 mesecev strogega zapora. Izplačevanje pokojnin vpokorencem, živečim v tuflni Bolgrad, 7. maja. AA. Finančni minister je na osnovi finančnega zakona za leto 1937-1938 izdal zelo obširno navodilo za izvajanje člena 157 uradniškega zakona in čl. 163 zakona o državnem prometnem osebju, ki se nanaša na upokojence, živeče v tujini. Po tem navodilu se bo upokojencem, živečim v tujini, in ki se jim pokojnina izplačuje po odloku finančnega ministra iz leta 1933, še nadalje izplačevala pokojnina tudi po uveljavitvi tega navodila, brez posebnega odloka, vendar se jim bodo počenši s 1 aprilom 1937 pokojninski prejemki znižali za 20% za veo dobo, ko so se mudili v tujini. Upokojencem, živečim v tujini in ki do uveljavitve tega navodila niso prosili za dovoljenje za prejemanje j>okojnine v tujini, se pokojnina ne l)o izplačevala vse dotlej, dokler ne dobe takšnega dovoljenja Prošnja za dovoljenje se pošlje pristojnemu diplomatskemu ali konzularnemu zastopniku naše kraljevine v tujini, in sicer najkasneje do vštetega 31. decembra t. 1. Prošnja ima navesti izčrpne razloge, zaradi katerih je upokojencu potrebno bivanje v tujini. Po 31. decembru se lahko vlože prošnje za dovoljenje samo v izjemno upravičenih primerih, in sicer neposredno na finančno ministrstvo. Upokojenci, živeči v naši kraljevini, in ki želo oditi v tujino za dalje kakor 2 meseca, dolžni še pred odhodom vložiti na pristojni blagajni prošnjo, v kateri naj navedejo dolgost in vzroke bivanja v tujini. Prošnji morajo priložiti pravilno pooblastilo, po katerem bo pooblaščenena oseba sprejemala njihovo pokojnino ves čas. dokler bodo v tujini. Če odide upokojenec v tujino, preden se mu dovoli sprejemanje pokojnine, mu bo blagajna prvega prihodnjega meseca odtrgala 20% celotne pokojnine, dokler ne dobi od finančnega ministrstva odlok o dovolitvi ali zavrnitvi. Ujx)kojenci, živeči v naših krajih in ki hočejo iti v tujino z namenom, da tam ne ostanejo dalje kot dva meseca, bodo pismeno obvestili pristojno blagajno o svojem odhodu v tujino in o vrnitvi domov. Blagajna bo takšne primere vodila v posebni evidenci. Ce se upokojenec ni mudil v tujini dalje kakor dva meseca, mu gre za ta čas neokrnjena pokojnina. Če se za dožene, da je upokojenec prebil v tujini vet kakor 2 meseca, se o tem obvesti finančno ministrstvo, in dokler ne pride odlok, 6e mu odtrga 20% pokojnine za toliko mesecev, kolikor je upokojenec vsega skupaj preživel v tujini. Upokojenci se lahko mude manj ko 2 meseca v tujini s pravico do popolne pokojnine, največ enkrat na leto. Za vsako nadaljnje dvomesečno bivanje v tujini v istem letu se jim odtrga 20%. Ujjokojenci. ki so pred uveljavitvijo tega navodila vložili prošnjo da bi smeli sprejemati pokojnino v tujini, pa še niso dobili odloka, morajo vložiti nove prošnje. Proti odloku o zavrnitvi sprejemanja pokojnine v tujini, ni nadaljnjega pravnega zdravila Pod celotno pokojnino, ki se ima za bivanja v tujini po zakonu od nje odtrgati 20%, se razume pokojnina in osebne družinske doklade. — Upokojenci, ki za časa bivanja v tujini niso prosili dovoljenja za. sprejemanje pokojnine, ali so za takšno dovoljenje prosili, pa se jim je zavrnilo, nimajo pravice do pokojnine za pretekli čas niti po vrnitvi v domovino. Obsojeni mariborski svedrovci Maribor, 7. maja. Poročali smo že v današnjem ^Slovenskem domu« o razpravi proti drznim mariborskim svedrovcem Ivanu Vaudi, Leopoldu Finku in Ivanu Šajteglu. Fantje so v začetku letošnjega leta izvršili 8 tatvin in vlomov v gostilne in zasebna Stanovanja, kradli pa so vse, kar jim je prišlo pod roko. Obsojeni so bili: Ivan Vauda na 1 leto dni strogega zapora, Leopold Fink in Ivan Šaj-tegl pa vsak na pol leta strogega zapora. Celjske novice Celje, 7. maja. Nezgode in nesreče. Povše Alojzijo, 62 letno krojačevo ženo iz Nove vasi je povozil 5. maja v Novi vasi neki kolesar. Pri nesreči je dobila Povšetova težko poškodbo na glavi in tudi notranje poškodbe. — Mikulič Ivan, 6 letni sin kame-narja iz Trličnega pri Rogatcu je padel 5. maja doma s klopi tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. — Kovačič Robert, 51 letni trgovski potnik, je. padel 5. maja s kolesom in si poškodoval levo ključnico. — Jeraj Ivana, 48 letnega rudarja iz Rečice ob Savinji, so napadli 4. t. m. trije moški s cepinom in ga močno poškodovali po desnem sencu. Mestno poglavarstvo v Celju razpisuje nabavo novih službenih oblek in obutev za organe policijske straže. Informacije se dobe na stražnici v poslopju mestnega poglavarstva. Kolesa je kradel. Dne 15. januarja je bilo ukradeno iz veže na Kralja Petra cesti 800 Din vredno moško'kolo last Konrada Gologranca. Orožniki na Dobrni so izsledili kolo pri posestniku Josipu J. v Nvi cerkvi in so ugotovili, da je ukradel ta že eno kolo v Dobrni in v Novi cerkvi in obe kolesi prodal. — Dne 20. oktobra je nekdo ukradel cinkarniškemu delavcu Martinu čerenjakti z Ostrožnega v cinkarni 1200 Din vredno kolo. J*red dnevi so našli otroci ob Voglajni pri Bukov—^žlaku ogrodje ukradenega kolesa. Po produ kolo ne teče rado! Ljubljana, 8. maja. Že večkrat, posebno, pa v zadnjem času, smo dobili od ljudi, ki stanujejo v Rožni dolini, pritožbo glede cestnega reda, ki je menda doma samo v Rožni dolini. Precej ljudi se vsako jutro vozi iz Rožne doline v mesto v službe ali po drugih opravkih s kolesi. Dostikrat pa sa temu ali onemu pripeti, da ga doleti nenadoma na teh nesrečnih cestah še ta nevšečnost, da lahko pride njegovo ime med policijske zapiske. V zadnjem času so n. pr. posuli cesto, ki poteka za železniško progo in še nekaj drugih cest v tamkajšnji okolici z debelim prodom. Kolesar po taki cesti res ne more voziti in si zato včasih pomaga v sili tudi na ta način, da zavozi malo preveč ob stran, kjer pa ga že opazi bistro oko postave. Kolesarju torej ne preostane drugega, da nadaljuje svojo pot peš, ali pa, da se za trikratni dnevni »trening« navadi tudi na debelo posuto cesto. Zato je najiskrenejša želja vseh onih, ki se morajo dan za dnitn voziti tod v mesto, da vendar že enkrat kdo poskrbi tudi za to cesto, da bo vsaj malo primerna za tako bližino ljubljanskega središča. — Rožnodolinski kolesar. Jutri Ljubljana—Austria ob 16 na igriSču poleg Stadiona. Ob . 14.30 predtekma Ljubljana II. SK Kranj. Naš ligaš nastopi v jutrišnji tekmi s standard moštvom, katero bo tudi odigralo zadnji l odločilni tekmi v državnem nrvenslvu. Kulturni koledar Levitnik Jerne) 9. maja 1883 je v Šmohorju v Ziljski dolini umrl pesnik Levičnik Jernej. Rodil se je 15. avg. 1808 v Železnikih. Gimnazijo je Študiral v Ljubljani, bogoslovje v Ljubljani in Celovcu. Kaplano-val je po raznih krajih Koroške. Leta 1852 je prišel v Šmohor, kjer je oetal do svoje emrti. Za slovenščino ee je že zgodaj vnel ob Metelku v Ljubljani in Slomšku v Celovcu, kjer je tudi sodeloval pri prvib njegovih nabožnih knjigah. Kot pesnika ga je posebno navdušila Kranjska čbelica, katere eotrudnik je bil v vseh treh naslednjih bukvicah. Bil je prijatelj Prešerna. Ta ga je hotel navdušit za prevod Schillerjeve Device Orleanske, katero je pozneje tudi prevedel. Napisal je tudi epopejo »Katoliška Cerkev«. Njegove pesmi, med katerimi je mnogo prevodov, so precej razumske in retorične. — Važen dokument njegovega literarnega dela pa je življenjepis Prešerna, ki ga ie ob drugi obletnici smrti priobčil v Carinthiji. življenjepis je pisan toplo in iskreno, s točnim poznavanjem njegovega življenja. TEI. 27-30 SLOGA Nallep&a opereta letoSnJe sezone ROSE MARIE Jeanette Mac ucnald ln Eddy Nelson Danes ob 14-lu, Jutri ob 11 url ROSE MARIE UNION Premiera velefllma lz dobe francoske revolucije V senci giljotine Ronald Colman, Elizabeth Allan Radi izredne dolžine filma predstave ob 16, 18.45 ln 21.16 MATINEJA daneB ob 14-16. lutn ob 11. url Chopinov poslovilni vnlCeh TEI. 21*24 MATICA Ljubljana danes Koledar Danes, soboto, 8. maja: Mihael. Nedelja, 9. maja: Gregor. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Drama: Matura. Izven. Opera: Ob 15: Otrok in ples. — Ob 20: Veseli studenček. Kino Union: V senci giljotine. Kino Sloga: Rose Marie. Kino Matica: Noč s cesarjem. Za binkošti, dne 16. maja, vsi v Postojnsko jamo, kjer se vrši velika ljudska veselica, koncert itd. Popolna razsvetljava jame. Prijave Bprejema Putnik Ljubljana in Putnik Maribor ter izletna pisarna Okorn, Ljubljana. Redni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo se vrši v ponedeljek, dne 10. maja ob 17 v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. II. pomladansko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu si morete ogledati tudi v večernih urah, ker je razstavišče razsvetljeno. D. Radenkovid. prvak bolurajske drame, sroutujn v torek, dne 11. maja v vlogi Zivote v Nušičevi komediji «DR « Ta vloga spada med Badonkovlfiove najboljše vloge in gostnjo v njej z ogromnim uspehom po vseh odrih v državi. Predprodaja vstopnio je pri operni blagajni. Spored nocojšnjega violinskega koncerta francoskega virtuoza Roberta 8oetensa v frančiškanski dvorani obsega poleg Mihevfieve uverture k operi Planeti, same violinsko skladbe velikega obsega ln pomembnosti. Predvsem dva violinska koncerta Vivaldija in Bacha, ki ju izvaja virtuoz s spremljavo orkestra, veliko Franokovo violinsko sonato, ki jo po pravici uvr-gfiajo med najpomembnejša dela violinske literature ter nekaj manjSih skladb Mnsorgskega, De Falle m drugih. Posedanji nastopi violinista Soetensa v mestih naSo domovine so mu dovedli povsod ogromen uspeh. Tudi nocoj je pričakovati, da bo prireditev uspela v vsakem oziru. Preostale vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice in Pax et botium v frančiškan, pasaži. Osrednji odbor druitva Bran-i-bor bo imel svoj redni osrednji obeni zbor v Ljubljani, in sicer v no-deljo, fi. junija 1037 ob lo.dopoldno v dvorci Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 8-1. Dnevni red: 1. poročila predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov- 2. volitev novega odbora in preglednikov; 3. samostojni predlogi ln 4. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vrSil pol uro pozneje nov občni zbor n« eledo na Število prisotnih. Za glasovanjo in sklepanje voljnjo določila ^ 13. in 19. društvenih pravil. Vabljeni ro zastopniki narodno obrambnih društev in tiska. — Osrednji odbor Bran-i-bora. UMRE premiera' Veaell Ulm lz dobe velikega Napoleona Noč s cesarjem Jennv Jugo, Richard Romanova** Predstave lažen v kinu Union danea ob 16, 1918 la 2116 url Predstave raien v lemu Union jutri ob 16, 17, 19 ln 21 url. _________________ Redni letni zbor lldrulenja rezervnih oficirjev se bo vr&il IM), maja ob 9 dopoldne v Belgradu. Na podlagi določil člena 11 društvenih pravil smejo zboru prisostvovati vsi rodni člani. Pravico glasovanja in sodelovanja v debati imajo samo delegati. Dnevni red je kakor ga predpisuje Člen 45 društvenih pravil. Prijave sprejema pododbor Ljubljana, kjer se dobe tudi potrebna pojasnila. V nedeljo, 9. maja ob 8 zjutraj je otvoritev ostrega streljanja na vojaškem strelišču Streljanje se vrsi potem vsako nedeljo od 8 do 12. Vabimo vse člane in prijatolje strelskega Športa k udeležbi. — Uprava strelske družine Ljubljana. Za oper etn «Ihbic Marko*, ki se jutri ob ?0 ponovi zadnjič, so dobe vstopnice dune« do 7 popoldne v pisarni Pas et bonum, frančiškanska pasaža, telef. 38-2-8, in jutri dopoldne na frančiškanski porti, telef. M-28. Predstava je, kakor rečeno, zadnja, jutri ob 20. Pridite ▼se in dajte s tem našim kongreganistora svoje prizna-njo za trud. s katerim'so to vprizoritev pripravili. Ljubljanske srednje tole so morale vsled slabega vremena odložiti svojo javno telovadno prireditev, ki je bila določena za 27. aprila Ker se obeta sedaj boljše vreme, je določen kot dan tega javnega telovadnega nastopa v ponedeljek, 10. t. m. Sole bodo nastopile na vojaškem vežbališču pri Fužinah, združile bodo torej svoj telovadni nastop z izletom v naravo. Telovadba se prične oh 1.5. Na to prireditev opozarjamo občinstvo, zlasti pn starše uaše srednješolske mladine. Do vojaškega vežballšča pri Fužinah je lep izprehod in do njega vodi mnogo lepih poti iz Ljubljane. Rezervni oficirji se vabijo, da sc udeleže s soprogami družabnega večera danes ob 21. katerega prirejajo aktivni oficirji ljubljanske garnizije ' veliki dvorani hotela Metropol v Ljubljani TTprava pododbora Udru-ženja rezervnih oficirjev, Ljubljana. Boj proti fetikl v Mariboru: V osmih letih - 642 žrtev Jetika kosi najbolj med delavci in obrtniki Maribor, 7. maja. Dokler ni imel Maribor velike tekstilne industrije, je bila jetika malo znana bolezen, Induetri-jalizacija nam je pa prinesla kot neizbežnega spremljevalca tudi jetiko, ki zahteva od leta do leta večje število žrtev. Priznati pa moramo Mariborčanom. da so takoj v začetku uvideli veliko nevarnost te socialne bolehni ter so organizirali na vzoren način borbo proti jetiki. Maribor je bil prvi, ki si je ustanovil protituberkulozno ligo, ki je započel z velikopotezno nabiralno akcijo za zgradbo lastnega azila za jetične revne bolnike in ki je tudi sedaj v protituberkuloznem tednu mobiliziral vse sile v borbi in agitaciji proti zavratni morilki. Uspeh odpora je sicer viden, vendar pa še nezadosten. Dokler bo tekstilno delavstvo z malimi izjemami tako slabo plačano, da ne zmore poštene prehrane, dokler bodo stanovanjske razmere tako obupne, da bodo ljudje stanovali po kleteh, barakah in vagonih, toliko časa bo tudi vsa borba proti jetiki omejena le na zdravljenje obolelih, ne bo pa mogla preprečevati novih slučajev obolelosti. Kako nevarna postaja za Maribor jetika, nam kažejo podatki tukajšnjega državnega proti-tuberkuloznega dispanzerja, katere nam je dal na razpolago njegov šef dr. Valentin Varl. Dispanzer ima točno statistiko vseh smrtnih slučajev jetike od leta 1929 naprej. Na posebnem zemljevidu Maribora in okolice se vsak tak žalosten slučaj sprati zaznamuje s posebno buciko. Ta zemljevid pregledno kaže ulice in hiše, ki so leglo tuberkuloze, lz njega je razvidno, da je v letih 1929 do 1936 pomrlo v Mariboru in okolici na jetiki 642 ljudi. Leta 1929 je bilo 65 smrtnih slučajev, leta 1930 pa 67, naslednje teto 69, leta 1932 jih je bilo 59, naslednje leto 61, leta 1934 je poskočilo to število že na 104, leta 1935 že na 117, lansko leto pa jih je bilo 98. Najhujše razsaja jetika med delavci. Od celotnega števila 642 žrtev je bilo 232 poklicnih delavcev, 118 obrtnikov, 98 železničarjev, 72 uradnikov, 80 zasebnikov, 19 učiteljev in 23 dijakov. Po starosti je zahtevala jetika največ žrtev med 20. in 30. letom, namreč 162, med 40, in 50. letom pa 101 Zelo huda je umrljivost na jetiki tudi v visoki starosti, saj je umrlo tekom 8 let 23 bolnikov v starosti od 70. do 80. leta. Aktivna obramba proti jetiki je osredotočena pri Protituberkuloznem dispanzerju, ki je imel v lanskem letu ogromno posla. Izvršil je prvih in ponovnih pregledov 3092, pregledov z rentgenom 787, raznih injekcij je izvršil 404, sedimentacij krvi 2572, pneumotoraksov je napravil 641, hišnih obiskov pa 244. Poleg zdravljenja pa je dispanzer dajal strokovna mnenja, predlagal je bolnike v svrho podpore PT ligi m stanici za rekonva-lescentne delavce pri ekspozituri OUZD ter izvajal razkuženja v ogroženih stanovanjih potom desin-fektorjev mastne občine in obeh okrajnih glavarstev. Namizni tenis v Ljubljani Zadnji Hermesov veliki propagandni turnir v namiznem tenisu, ki se je vršil že petič, je prenehal biti veliki, prav tako pa tudi propagandni. Tekmovanje, ki je bilo zamišljeno prvič leta 1933, je prva leta res odlično propagiralo ta šport. Na teh tekmovanjih se je zbralo vselej ogromno število tekmovalcev, skoraj vseh klubov in mest, ki goje namizni tenis v Jugoslaviji. Zlasti je bilo razveseljivo, da so bili polnoštevilno udeleženi slovenski klubi, posebno oni z dežele, tako da je bilo to tekmovanje v vseh pogledih res veliko in propadandno ter je prirediteljem bilo vedno le v čast in ponos. To je bilo seveda mogoče doseči le z marljivim in nesebičnim delom pri katerem prireditelju ni bil namen doseči samo uspeh svojih tekmovalcev na raznih tekmovanjih, temveč v prvi vrsti propaganda za ta lepi šport. Toda časi se izpre-minjujo. Eni gredo, drugi prihajajo ... In ti drugi so si stavili kot prvo, glavno in edino točko programa, doseči čim večji uspeh, čeprav bi trajal le prav kratek čas, le da se enkrat doseže vrhunec. V tem stremljenju so prišli že tako daleč, da so res dosegli naslove »državni prvak« itd., ter za te uspehe žrtvovali »manjvredno« članstvo — možnost nadaljnega delovanja in tako ostali brez vsakega naraščaja, ki je za obstoj in razvoj vsa- Kriiem po Sloveniji In Hrvatski Jugoslovanska kolesarska zveza prireja v dneh 28. do 30. maja letos zanimivo kolesarsko dirko, ki je ena prvih te vret« in ki bo brez dvoma ob dobri organizaciji lahko ostala tradicijonalna. Te vrste kolesarskih dirk poznajo že skoraj vse države in je prav, da jih organizira tudi naša kolesarska zveza. V bodočnosti postane ta dirka lahko eden najpomembnejših športnih dogodkov. Dirko »Križem po Sloveniji in Hrvatski« bo izvedel zagrebški športni list »llustrovane športne novine«, ki bo poskrbel budi za primerne nagrade. Proga, ki meri v celoti 524 km, je razdeljena na tri otape in bo vodila takole: Start v petek 28. inaja ob pol 8 v Zagrebu. Prva poletapa vodi do Karlovca (62 km); nato ob 10.30 start k drugi poletapi Karlovec—Ljubljana 131 km. Prihod okoli 2.30. V soboto ob 10 start Ljubljana—Celje (75 km), prihod okoli 12.30. Ob 16 start Celje—Maribor (64km); prihod okoli 18.15. V nedeljo Maribor—Varaždin (70km; prihod okoli 10.15. Ob 12 start Varaždin—Zagreb (122 kilometrov). Prihod v Zagreb okoli 16. Pravico udeležbe imajo vsi amaterji in neodvisni dirkači, ki se pa klasificirajo posebej. Prijave morajo biti poslane do 25. maja. Mladinski koncert društva »Skrb za mladino« v okviru otroških dni od 9. do 15. maja t. 1., ki jih priredi Jugoslovanska unija za zaščito otrok pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije, bo v nedeljo, 9. maja, ob pol 11 uri dopoldne v ljubljanski operi. Nastopijo učenci g. prof. Pavla Rančigaja, in sicer pevski zbor najmlajših, v katerem sodeluje 26 otrok od 4 do 6 leta, mladinski pevski zbor, ki šteje 80 mladih pevcev in preko 60 harmonikarjev. Na ta izredno zanimiv koncert opozarjamo našo javnost. Cene od 24 dinarjev navzdol. L|ubl|ansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih. Sobota, 8. maja: Matura. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 9. maja: Rivala. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 10. maja: Zaprto. Torek, 11. maja: DR. Izven. Gostovanje g. Dušana Radenkoviča, člana belzrajske drame. Sreda, 12. maja: Peter in Aleksej. Premier, abonma. OPERA Začetek ob osmih. Sobota, 8. maja: Ob 15. Otrok in ples. Prireditev Katje Delakove in njene otroške plesne skupine. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: Veseli studenček. Red C. Nedelja, 9. maja: Ob pol 11. Mladinski koncert. — Prireditev društva »Skrb za mladino«. Cene od 24 Din navzdol. — Ob 20: Pod to goro zeleno .. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 10. maja: Zaprto. Mariborsko gledališče Snbota, 8. maja ob 20.: »Školjka«. Premiera. Nedelja, 9. maja ob 15.: »Na ledeni plošči«. Zrii/an* cene. — Ob 20.: »Rdeči nageljni«. Znižane cene. kega kluba in športa sploh temeljni pogoj. Te svoje uspehe bo Hermes najbrž kronal že čez teden dni s titulo državnega prvaka v moštvih in potem bo njegove slave konec, če bo' usmerjeno interno delovanje kluba v to smer kot sedaj. Tako pri Hermesu. Pri Iliriji, našemu brezdvomno najboljšemu in do pred kratkim tudi najbolje organiziranemu in vodenem klubu, je prišlo do poloma zaradi prevelike ambicioznosti posameznikov, ki so v prepričanju, da brez njih namizni tenis v Jugoslaviji ne more obstojati, dovedli do sicer upravičenega, toda prezgodnjega izstopa SK Ilirije iz JTTS-a. V Ljubljani gre table tenis šport hitro rakovo pot, dočim se v vseh ostalih krajih dravske banovine lepo razvija tako, da obstoja v Sloveniji (brez Ljubljane) 21 table tenis sekcij. Ljudje, ki si prisvajajo vodilno in odločujočo besedo v tem športu, naj pomislijo, da je vsakemu športu za napredek potrebna mladina — naraščaj. Tej skrbi naj odslej posvečajo svojo pozornost in rodili se bo uspeh. Opuste naj brezplodne razprtije, ki slovenskemu športu itak toliko škodujejo — opuste pa naj tudi favoriziranje posameznikov in pretirano lokalno slavohlepnost, ki sicer včasih prinese korist klubu, zato pa škoduje vsemu slovenskemu športu in njegovemu ugledu. Tekmovanje za Davisov pokal Z''vfckoj plemenite duše svojega starega prijatelja. Dolgo je trajalo, da se je Peggy dvignila. Tedaj je stopila h kapitanu, si otrla solze in dejala: »Hvala vam, kapitan Peterson — hvala, ker Bte uslišali mojo prošnjo. < »Kar sem bil naredil, bi storil tudi sam od eebe,« se je izgovarjal. »Polkovnik Dyer in jaz sva si bila dolga leta najboljša prijatelja.« Polagoma sta se vračala proti kraju, kjer ju je čakal voz, s katerim sta se odpeljala dalje, proti vasi. Kmalu se je voz ustavil pred majhno hišico, ki je stala nekoliko vstran. Okna so bila zaprta. Kar se na enem oknu pojavi debeli obraz črne Rosabelle. — Za hip, kakor da ne veruje svojim očem, je gledala vsa začudena, nato pa je veselo kriknila: »Gospodarica! Gospodarica! Marta, mama — mama je prišla!« Hip nato je že stekla na dvorišče z malo Marjetico, ki jo je držala za roko. Črna Rosabella je jokala od ganotja. »Oh, gospodarica,« je jecljala,« mislila sem že, da vas nikoli več ne bom videla.« Peggy jo je s turobnim smehljajem na ustnah pogladila po licu. Tedaj je objela malo Marto in jo kar obsula s poljubi. Kapitan Peterson je globoko ganjen opazoval to snidenje. »Kje je pa oče?« je vprašala mala Marta. — »Mamica, zakaj se oče še ni vrnil?« Peggy se je stresla. Prvi hip ni ničesar odgovorila. Na to vprašanje odgovoriti ji je bilo zares težko. Zbrala se je nekoliko in odgovorila s' tihim glasom: »Vrnil ee bo kmalu tudi oče. Ne boj se moja mala deklica, kmalu bo tudi oče pri nas.« Pa niti sama ni verjela tem besedam, toda, kaj naj reče otroku, ki je tako hrepeneče povpraševal po očetu?! »Zbogom, gospa Muddova,« se je poslovil kapitan Peterson. »V kratkem se bom spet oglasil pri vas.« »Zbogom, kapitan. Ko se vrnete v mesto, stopite k sodniku Maibenu in me opravičite, zakaj se nisem odzvala njegovemu povabilu. Povejte mu, da ga jaz prosim, naj pride on k meni.« Kapitan Peterson je sedel na voz in se odpeljal. Peggy pa je s 6vojo hčerkico in Rosabello stopila v hišo. Dolgo že ni bila tu in zato se je kar odvadila pogleda na vse te stvari. Bivala je namreč v hiši svojega očeta, pokojnega polkovnika Dyerja. Sedaj je bila spet v svoji hiši — imela je pri sebi otroka in je mogla vsaj ob njem utešiti svojo hudo bol. Življenje ji je spet teklo kot prej, polno skrbi, žalosti in tuge. Edino, kar je kakor svetel žarek radosti posijalo v njeno srce, je bil njen otrok. Njemu je posvečala vso svojo materinsko skrb, v njem je našla edino še smisel svojega življenja. V mislih pa se je zmerom bavila z nesrečno usodo svojega ljubljenega moža, ki po nedolžnem trpi. — Pogostokrat, večer za večerom so ji pred očmi vstajali preživeti nesrečni dogodki kakor niz straš- nih 6lik. Sedela je ure in ure za mizo in s peresom v rokah in buljila v košček papirja pred seboj. Ure in ure je bila zatopljena v turobne misli, preden je napisala besedico na papir. Pa je le napisala pismo, — goreče, hrepeneče, polno ljubezni — ter ga odposlala ... Toda to je bilo brezupno delo. Nikdar ne bo | dobila odgovora niti na eno pismo. j Pisem ni dobivala nazaj, tudi odgovora ni bilo nanje. Nekajkrat sta jo obiskala 6odnik Maiben in kapitan Peterson. Oba dva sta jo tolažila, utrjevala ji upanje in jo hrabrila. Zadnji čas pa 6ta tudi ta dva izostala. Kakor da sta tudi ta dva izgubila že vsako nado na uspeh. »Cas je tekel, — sledili 60 si dnevi, tedni, — tekli so meseci, leta... Življenje je bilo težko in sila je prisilila Peggv, da je prodala marsikatero stvar, ki jo je imela. Prodala je najprej vse dragocenosti, ves nakit, ko6 zemlje nedaleč od hiše in končno jo je stiska tako daleč prihrala, da je prodajala kos za kosom domačega pohištva. In vse te stvari so ii Mie tako mile in drage. 6aj so jo vse spominjale tako živo na njega, na ubogega trpina na Hudičevem otoku. Pa kaj naj 6tori? Morala je, potreba je bila velika, a pomoči od nikoder. Tudi ta večer, bogve kolikokrat tudi že prej, je slonela sključena za mizo in pisala. Ni imela mnogo upanja, da bi on to pismo utegnil dobiti, toda to jo nikakor ni odvrnilo od njene namere, — pisala je kljub temu, — natančno mu je opisala svoje življenje, mu pripovedovala o otroku, o vsem... »Gospa!« jo je poklicala Rosabella, ki je sedela malo v 6tran. PeS£y je n* slišala. »Gospodarica! Marta bi morala iti spat. Pozno je že.« »Da, da,« je pritrdila Peggy, kakor da 6e je zbudila iz sanj, »pojdi, spravi jo spat.« Crna služkinja je odšla po deklico, ki se je igrala v kotu in jo privedla do mize. »Lahko noč. mamica,« je pozdravila Martiča. »Lahko noč, otrok moj! Preden zaspiš, ne smeš pozabiti na molitev.« »Tudi za očka, kaj ne, mamica?« »Tudi. tudi za očka. Mnogo moli zanj.« »Ali se bo on kaj kmalu vrnil domov, mamica?« »Bo se, bo... samo lepo odidi spančkat.« Rosabella je peljala Martico za roko in jo položila v posteljo. Kmalu se je 6pet vrnila v sobo. Za trenutek je obstala in se zagledala v svojo gospodarico, ki je nepremično sedela za mizo. Dobra Rosabella je vsa v skrbeh zmajala z glavo, nato pa spregovorila: »Ali Vi še ne boste šli 6pat, gospodarica?« »Sedaj še ne gTem, Rosabella,« ji je odvrnila Pesgy. »Pojdi ti, kar kojdi spat... Jaz bom še malo tu.« Ko je črna služkinja šla iz sobe, Peggy ni več mogla zadržati svoje bolesti, ki je zopet vstala V njej, — spustila se je v jok, hujše kot kdaj prej.. • Glava ji je zdrknila na rob mize. Bridko je za* ihtela. XVIII. poglavje. Ko je zdravnik Mudd šel iz podzemske celice, kjer je bil toliko casa zaprt v družbi 6vojega zvestega sluge Bucka, se mu je zazdelo, kakor da sanja. ... ' Vsi ti dogodki so se vrstili drug za drugim tako hitro, tako nepričakovano. Pa vendar ga niso do kraja izmučili. Hitro se je znašel. Poveljnik kaznilnice ga je odvedel naravnost v svojo sobo. »Hvala Vam, gospod doktor,« ga je še enkrat nagjovoril, »bodite prepričani, da bom storil za Vas, karkoli bom mogel in da bom to storil z veseljem.« Mudd je zamahnil z roko, pa spet nadaljeval: »Pred vsem mi omogočite, da odvedem tega svojega prijatelja nekam, kjer bi se mogel malo okrepčati. Prepričan 6env da bo že čez nekaj ur pojx>lnoma prišel k moči in da mi bo potem lahko pomagal pri delu. Njegova pomoč mi je neobhodno potrebna. On mi je sedaj eaini človek, na katerega se morem pojx>lnoma zanesti.« »Takoj bom odredil vse potrebno,« je radevolje dejal poveljnik. •Slovenski dom« izhaja ?sak delavnik ob 12 Ma«e6na naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25 Din OredniStvo- Kopitarjeva n lica 6/TIl Telefon 2994 In 2996, Upravai Kopitarjeva (Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljaaij K. Ced Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiče k* Presenečenja razstavi O neizmerni količini raznega surovega ma-terijala, potrebnega za graditev in eijaj pariške razstave, je že mogoče dobiti zelo zanimive jh>-datke. Najimenitnejša statistika pa bi bila ona, ki bi nam dala pregled o vsem človeškem mate-rijalu, ki pri tesni velikem delu pride v poštev. Tako n. pr. število delavcev za gradnjo, vseh mogočih podjetnikov, trgovcev, zastopnikov in njihovega osebja, čuvajev, nadzornikov itd. ter končno posebnih vodnikov. Samo za površen pregled razstave je treba vsaj štirih ur; brez vodnika se človek takoj izgubi. Najbolj priljubljeni vodnik po Parizu, ki že več let vrši to službo, bo tudi med vodniki po razstavi, za kar ima že sedaj številne prijave imenitnikov z vsega sveta. Je to silno zanimiva osebnost. Po rodu je potomec najstarejših evropskih vladarskih rodovin, vendar hoče biti samo — vodnik. Zunanjosti je prikupljive, še mlad in eleganten, sijajen družabnik, ki zna nevsiljivo a izredno privlačno govoriti o vseh mogočih stvareh, in to v šestih jezikih. Posebno priljubljen je pri Amerikancih, ki jih zanimajo zlasti stari deli Pariza, kjer je ta dečko najbolj doma. No, tako izrednega vodnika 6i more privoščiti le malo ljudi, zato morajo biti na razpolago tudi drugi vodniki, ki se za svoj stan pripravljajo v posebni šoli. Tam se uče zgodovine, umetnosti, zem-ljepisja in zlasti jezikov. Znati morajo prav tako točno razlagati dela kakega umetnika kot vedeti za najhitrejše avtobusne zveze za Versailles. V istem poslopju, kjer se šolajo vodniki, je tudi tečaj za tolmače. Tega pa se udeležujejo samo dekleta, ki nosijo posebno, jako prikupno uniformo. Na ovratniku imajo kovinsko ploščico z napisom: Deutsch, english, italiano, espanol; ali pa: Vsi evropski jeziki in japonsko. Med temi dekleti je neka Germaine Lavoisier, ki je po čudni poti prišla do tega poklica. Na pariško razstavo 1. 1878 je prišel bogat knez iz Anama. Ker pa takrat še ni bilo uradnih tolmačev, je bogatega Indijca vodila po Parizu in razstavi žena nekega francoskega častnika, s katerim se je knez poznal iz Indije. Ostala sta prijatelja še nadalje, dasi je častnikova družina pozneje obubožala. Sedaj pa je vnukinja one dame 7. največjim veseljem sprejela povabilo kneaovega 6ina, da bi mu razkazovala zanimivosti na letošnji razstavi. Novi knez želi tako obnoviti staro prijateljstvo, ki je nekdaj vezalo obe družini. Najvažnejši, a najmanj poznan pri pripravah za razstavo pa je gotovo mož idej; mož, ki mora dan za dnem, že nekaj mesecev sem, imeti na razpolago najfantastičnejše domisleke za gradnjo najbolj nepričakovanih in morda edinstvenih presenečenj. Tako bodo n. pr. na obrežju Seine postavljene orgle, na katere bo vsak večer kaka po žrebu določena dama lahko igrala. Vendar ni potrebna zato posebna muzikaličnost, ker bo melodija nema, tvorili jo bodo najmogočnejši svetlobni Nori japonski poslanik v Parizu S n g i m a r a. Dozdaj je bil za poslanika v Rimu. na svetovni v Parizu I toni čisto pravljičnega učinka, ki ga bo še stopnjevala vodna gladina simetrije barv! — Poleg tega je še nekaj drugih takih čudovitih presene-ečnj. Zato ni nič čudnega, če ta iznajditelj presenečenj in iznajdljivosti že sedaj prejema f)onudbe raznih držav, da bi jim za dobro ceno prodal nekaj svojih domislekov. — Podjetniki dunajskega Pratra ali berlinskega Lunaparka in celo slavnih Conej-Islands v New Yorku se kosajo za najboljši delež. A njegovega imena ni mogoče izvedeti, (g). Skromen politik Skromen politik je nedvomno g. Schuschnigg, ki kljub svoji mirni in boječi naravi uspešno deluje za svojo Avstrijo ter si je pridobil naklonjenost vseh državljanov. Ob nekem uradnem sprejemu mu je neznano dekle dalo v podpis pet jistov papirja. Ko se je tuji diplomat temu čudil, mu je kancler pojasnil: »Na dunajski borzi avtogramov velja pet mojih podpisov za en jKKipis Pavle Wessely. To prijazno dekle se je torej spomnilo, da takole lahko pride do lastnoročnega podpisa slavne lepe filmske zvezde ...« (g) Da so danes marsikje, ne samo pri nas, težke razmere in je treba gledati na vsak groš, kje ga boš dobil ti, ali kje ga bo »zvrtela «požrešna, pa kljub temu vedno lačna država«, ali kakšna druga blagajna, o tem prav zgovorno včasih priča kak manjši dogodek, ki se pripeti kar tako mimogrede, da nihče prav ne ve, zakaj gre in zato tudi dogodku ne pripisuje kakšnega večjega pomena. Nekaj podobnega se je zadnjič pripetilo v nekem kitajskem mestu, ki so ga pred dobrim letom komaj zasedli Japonci, v njem postavili svoje oblastnike ter jim poverili nalogo, da izterjavajo od tamkajšnjega prebivalstva najrazličnejše dajatve, ki jim človek vsem niti kmalu imena ne ve. Takole nekako se je odigral ta dogodek, ki je na videz skoraj smešen, v resnici pa zelo verna slika položaja, v katerem bojuje življenjski boj posebno tako imenovani mali človek. Zjutraj, ko je bilo v tem mandžurskem mestu že precej živahno na trgu, se je to zgodilo. Gospodinje in služkinje so hodile od stojnice do stojnice in kupovale, ali pa tudi ne, najraznovrstnejše dobrote, ki jih poznajo tam na Daljnem vzhodu. Naenkrat pa so se vsi ti jutranji obiskovalci trga z začudenjem zagledali v nekega uniformiranega mestnega uradnika, ki je nesel pod vsa ko pazduho po en cvetlični lonček z najlepšimi rožami, ki jih tam poznajo. Marsikomu se je to zdelo malo čudno, da bi ta mož, za katerega so vedeli, da je bil tedaj v službi, opravljal ta posel in sam, kakor kakšna vneta ljubiteljica cvetlic, kupoval in nosil domov te rože. Nekdo pa je bil še bolj radoveden in je stopil kar v bližnjo cvetličarno, da bi zvedel kaj Okameneli gozd »Petrified forest«. okameneli gozd, v Arizoni v Združenih državah Severne Amerike, je ena izmed njenih najlepših številnih naravnih zanimivosti. Geologi po katerih mišljenju naj bi ti gozdovi »živeli« že pred nekako dvesto milijoni leti, imajo dvojno mnenje o tem, kako je gozd okame-nel. Debla, ki jih je voda odplavljala, so 6e pogrezala na dno, kjer jim je hitra prevleka silicija onemogočila razkrajanje. Drugi: Zaradi nenadnega udora zemlje so se px>greznili celi gozdovi in jih je nato zalila voda, močno nasičena z rudninskimi solmi, kar je povzročilo okamenenje. Najzanimiveje je pa, da 9e je ta okameneli les v nekaterih krajih spremenil v dragocene kamene kakor ahat, oniks in podobne, ki leže raztreseni po zemlji kakor da je človek v pravljični deželi. Ta »Petrifie forest national monument« se razteza na površini okoli 60 km2 1800 m nad morjem v nekaki puščavi brez posebnega rastlinstva. Ameriška država je to ozemlje proglasila za narodni park in mu s tem zagotovila ohranitev, (g) Našli so Zevsov rojstni krai. Blizu vasi Arka-lokhori na Kreti so francoski arhitekti odkrili jamo z bogatimi zlatimi zakladi. Prišli so do prepričanja, da je to votlina Dikte, v kateri se je po bajki rodil kralj grških bogov: Zevs. To dokazujejo med drugim najdeni predmeti, [»osebno dvajset dvoreznih sekir iz težkega zlata, ki predstavljajo kretski vladarski znak. Doslej so domneval’, da se nahaja Zevsova votlina blizu Psychra na visoki planoti pri Lassithi. več, kajti zdelo se mu je, da je oni nenavadni uradnik dobil lončke z rožami tu. Ni se zmotil: V cvetličarni je sedelo objokano dekle in takoj se mu je zdelo, da se je moralo zgoditi nekaj hujšega. Začel jo je spraševati, kaj je bilo. Povedala mu je, da je prišel na vse zgodaj, ko je odprla trgovino neki mestni uradnik in zahteval naj plača gotovo vsoto denarja za uporabo vode pri svoji obrti. Kljub temu, da bi se bil uradnik lahko na lastne oči prepričal, da tu sploh ni govora o kakšni vodni napeljavi, je vztrajal pri svoji zahtevi in na vse zadnje, ne da bi že kdaj prej terjal kakšno vodarino, zarubil dve najlepši roži, ju zadel pod pazduho in odnesel. Bil je toliko vesten, da so še malo ni zmenil za to, da so ljudje zunaj postajali, se ozirali za njim in se 6inejali. , Cvetličarka, ki je vedela, da utegne imeti le manj škode, tudi morda za prihodnjič, je le s težavo zbrala denar za ono čudno vodarino brez vode in ga nesla naravnost na vodarinski urad. Tedaj pa je račun od uporabe vode naenkrat poskočil skoraj za polovico. Ko je dekle vprašalo, čemu sedaj zahtevajo toliko več, ji ie uradnik razložil, da so pridejani še stroški, ker je moral sam odnesti omenjena cvetlična lončka na urad. Plačala je še to, da le reši svoje lepe rože pred nasilno rubežnijo. Ker pa je vedela, da se oni uradnik ni nič kaj točno držal predpisov, kakor je tudi v Mandžuriji treba postopati, kadar se komu !raj zarubi, in da ne sme kar brez kakšnega predhod-njega opozorila ali opomina odnašati stvari, ki 60 povrhu še last nekoga tretjega, ki o rubežni sploh ni bil obveščen, si je cvetličarka dovolila napra- Kar i nekakšnim rešpektom ogleduje mladi slon noge svoje velike »mamice«. Saj ga je še komaj vsega skupaj za eno takšno nogo! Vesele in žalostne o zarubljenih rožah Programi Radio Ljubljana Sobota, S. maja: 12.00 Druga zn drugo plošče hii tijo, vse za zabavo in radost skrbijo — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Druga za drugo plošče hitijo, vse za zabavo in radost skrbijo — 14.00 Vreme — 18.00 Veselimo se pomladi (igra Radijski orkester) — 18.40 O varovanju in reševanju na ledenikih (gg. Janez Kveder In dr. B. Brecelj) —i 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19. 80 Nae. ura: Pesnik Musa Cazim Catič (Ahmed Murad^ bogovič iz Zagreba) — 19.50 Pregled sporeda — 20.00 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) —, 20.30 Janeza Vidmarja prečudne sanje. Zvočna igra. Napisal V. Vodopivec, izvajajo člani rad. igr. druž. — 21.20 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored 22.15 Vesela glasba (Radijski orkester). Drugi programi Sobota, s. maja: Bclgrad: 19.50 Orkester — 20.40 Zh°r — 21.40 Plesne plošče — Zagreb: 20.00 Igra —i 20.30 Orkestralni in vokalni koncert — 21.30 Tamburic« — Dunaj: 20.00 Jos. Straussova opereta »Pomladni zrak« — 21.40 Klavir — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 20.10 Igra — 21.40 Orkester — 23.00 Plesna glasba — Trst-Mllan: 17.15 Komorni koncert — 21.00 Casellova opera »Puščava« in Rossinijeva opera «Signor Brusi ohino« — Rim Bari: 21.00 Igra — 22.15 Variete — Praga: 19.15 Pester večer — 21.20 Zabavni koncert — Varšava: 19.30 Havajske kitare in klavir — 20.50 Violina 21.25 Ciganska glesba — 22.30 Plesna glasba — Ham. burg.• 20.10 Suppejeva opereta »Fatinica« — Lipsko: 20.10 Joh. Straussova opereta »Beneška noč« — Mo-nakovo: 20.10 Sullivanova burleskna opereta «Mikado< — H?rJm"rster\ 194,° MoSkl zhor - 2135 Mandoline — 22.25 Ciganska glasba — Sottens: 20.15 Dueti in kvarteti — 21.00 Romantična glasba — 22.15 Plesne plošče — Strassbourg: 20.30 Alzaški večer — Pariš. Radio: 20.30 Romunski koncert — Parit P. T. T • 20 25 Puccinijeva opera «L« Bohčme« — Bordeaux" 2030 Orkestor in solisti — Bruselj (franc.): 20.00 Hahnova opereta «Ciboulette«. viti preveč vestnemu uradniku za njegovo vestno in vljudno delo mal poklon. Poslala mu je šopek cvetlic. Gotovo mora imeti rože zelo rad, ker je tudi ta šopek sprejel. Samo nekam sumljivo je pogledal ,dejal pa ni nič. Morda si je samo mislil: »Dobre bodo! Saj imamo tudi uradniki lahko malo rož!« Ena najstarejših ’ dragocenosti angleških kraljevskih insignij: Zlat orel z razprostrtimi krili, znak kraljevske oblasti, in zlata žlica, s katero bodo zajemali sveto olje za maziljenje ob kronanju. Oboje jc staro okoli 1400 let. Obvestila Opozarjamo na ponedeljkov veliki koncert Glasbe, ne Matice, na katerem se bo izvajal Mozartov Requiem, To delo je napisal Blavni in nesmrtni skladatelj na smrtni postelji. Vseh del, posebno, kar se tiče inštru-, mentacije, ni mogel sam dovršiti, ker mu jo prej omahi nila roka, vendar je dal toliko in tako dobrih zapiskov. da je na njihovi podlagi to delo dokončal njegov najboljši poznavalec, dunajski dirigent Siissmayer. Mozartov Reduiom je umetnina svetovne literature in so po vseh glasbeno-kulturnih centrih stalno izvaja na koneortnem odru. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matico. Razstavni prostori I. kategorij; na ljubljanskem velesejmu so za spomladansko prireditev, ki bo od 5. do 14. junija, ie do zadnjega kotička oddani. Vse ce, njene tvrdke, ki so imele namen razstaviti na spomladanskem velesejmu, opozarja uprava velesejma, da jo na razpolago le še nekaj most II. vrste, ki pa bodo tudi v najkrajšem času oddana, ker se zglašajo vsak dan številn iuovi razstavljalei. Spomladanski velesejem v Ljubljani bo torej z ozirom na veliko število razstavljajočih tvrdk in vsled pestre množine razstavljenega blaga zelo zanimiv in bo nudil veliko izbiro.