Poštnina plačana t gotovini.
torek 19* avgusta 1941
40
UREDNIŠTVO Df UPRAVA: LJUBU Alf A, JBKLJUC*iO ZASTOPSTVO xa oglase te Kraijertae ftattje In
UNIONE PUBBLICITA RALIANA & A-, MILANO
— Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L,   Za Inozemstvo K> I*.
CX>NCESSIONARIA ESCLUSIVA por la pubblicita <fi provenienia itattana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO.
Uničevalni boji na vsei vzhodni fronti
Srdite borbe na vseh odsekih se nadaljujejo — Po zavzetja novih postojank se omejujejo nemške čete na čiščenje zaledja
Is Hitlerjevega glavnega stana, 18. avg. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
V jnžiri Fta-ajtni se je nadaljevalo zasledovanje poražemiga in deloma v divjem begu se umikajočega sovražnika proti spodnjemn Dnjtpru.
Todi po oKtarih delih vzhodne fronte so operacije prinesle bistvene uspehe.
Nočni napadi letalstva so bili naperjeni s dobrim učinkom proti vojaškim napravam v Moskvi in raznim važnim železniškim pmp-fnrru
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta. 19. avgusta s. Generalni šrah maiižarske oNot* »žene sile poroča:
Naše čete, ki OTKirirajo z nem:k;rni m za-,wcama>*:i9Tii četami, so v zadnjih dneh na-prodovate 150 do 2Cl)km vzdolž vzhodnega obrežja Fk*3a. Sodelovale so z velikim uspehom v b*7rr>ah okoli N*:ktv!aieva. Na* motorizirane edinice so prizadejale sovraž-ndfcu hartc izgube. Sorvm/rrk se je srd'to brarrH. Naši mrrtorizrrani oddelki .so s so-dcJowa.nfom edrnic kon:enioe onemogočili poizkuBe sovra/n-fci. kri se je nameraval ptretnioi ki se umakniti. Zaplenili smo fiffltno krT^Term? vn^rtc^a. msrrcrijarla in ujeli već tisoč  sovjetskih vojakov.
ibardiranje Odese
Bwtin, 19. avg. s. Včeraj je nemško letalstvo izvedlo obsežen napad na Odeso, kjer so bite zadete Številne vojne ladje Ji transportne larrje, s katerimi so Sovjeti hoteli očitno rešiti vsaj deloma oblegano garriizrjo v pristanišču, V polno je bilo zadetih 6 transportnih ladij s skupno tonažo 15.000 ton, ena torpedovka in ena križar-ka. Bombe nemških strmoglavcev so la 1 je popolnoma onesposobile. Ponavlja se torej vse to, kar se je dogodilo pred letom dni v DimkerrmeiL
Preprečen prehod čez Dnjepr
Berlin, 1© avg. s. DNB poroča, da se je neki sovjetski ockieiek skuSaJ prikrasti ua gumijastih čolnih na nasprotno stran Dnjepra. Nemški vojaki so pustili, da se je oddelek izkrcal, na kar so ga obkolili. Po kratki borbi je bilo ubitih od 88 rdečih vojakov 47, ocrtah so pa bjh ujeti
V področju Nikolajeva
Berlin, 19. avg. s. Kakor poroča DNB ±a rn^rodajniii krogov, je neka nemška di-vrzija 17. .ivvasta v področju Nikolajeva popoinoma —(Hh ostanke štirih sovjetskih flrtrij
loo zadetkov protiletalske baterije
Berlin, 1R avg. s. DNB doznava, da je predvčerajftnjrm neka protiletalska batenja zhtia šest sovjetskih letal in s tem dosegla stojo stoto zmago od priče tka vojne proti Ecsfcp. Tb je že druga nemška baterija, ki jI je aspeio v 8 tednih uničiti 100 boljš*-vSkft teta*.
Bombe na madžarsko mesto
Bod^rrtpeJta, 19. avgusrta s. Včeraj z;u-tnaj >e eno sovjetsko letajo bombardiralo KcffTKrov. Bombe so |H itiiiiiirfsMJ neznatno škedo na s£anc**anj&kih hršah. Dva prebivata aa NSa ramjena. Protik/raNko ton-n**^> X* prisrHo scrrražrto letalo k urniku,
©trapni protinapadi
na srednjem odseka fronte
Berhn, 19. avg-. «. Srdite borbe so v teku na osrednjem sektorja fronte. Boljševik i skatajfr. poroča DNB, z obupnim protinapadom vxdTžaCl ftmdalje hujši pritisk nenv-škib č«4, toda brez nnpeha. Izgube sovral-na rjudr+i in vojnem materijalu so ve-
Uničevalne borbe od Smolenska
Berfn, 19. avg. a Od 15. do 18. avgusta, so nemški oklopni oddelki obkolili sovjetske ^edinice, ki so se umikale južno vzhodno od Smotenska. V teku te zasledovalne bitke, ki je trajala tri dni, je neniska vojska zajela ah' uničila 700 sovjetskih oboroženih težkih motornih vozil in 10 oklopnih avtomobilov. Ujetih je bilo nad 10.000 sovjetskih vojak >v. s tem sta bili uničeni, kakor poroča DNB, j ve boljše viški diviziji, V sledečih napadih so nemške oklopne sile prodrle od strani do sovražnih kolon in jih uničile. V neki vasi so Nemci zajeli 50 sovjetskih tankov. Nekaj ur na to je bil razpršen in uničen bataljon sovjetske pehote. Tudi v številnih posameznih akcijah so sovjeti utrpeli hude izgube. Zadnje sovjetske sile. ki so se umaknile v neko dohno, so bile uničene od nemških tankov.
Berlin, 19. avgusta, s. Pri zasledovanju bezečega sovražnika so nemški oklopni oddelki prodrli 17. avgusta v majhno vas na loku Dnjepra, kjer so zajeli okrog 100 motornih vozil in ves pomožni vojni materijal neke sovjetske divizije. Ujetih je bilo 500 sovjetskih vojakov.
Stalin se je preselil v podzemlje
Bertet, r9. avgusta s Kakor je znano, trdi sovjetska propaganda kar naprej, da bombardiranje Moskve, katero nemške zračne sile skoraj vsako noč obiščejo, nima po-sebnrh uspehov. Fotografije nemških opazo-jmkev  pa  djGk&zujejci  naftpcotaa. Radio
Moskva pomec*. da bo Stali* odslej prebival v podzemski palači, ker v poškodovanem K remi u ne more več prebivati. Podzemska Stalinova palača je pa varna pred bombami. Konferenca zastopnikov Anglije, Amerike in bol jševikov bo torej pod zemljo. »Nachtausgabe« pi^e. da bosta angleška in ameriška delegacija zarad; tega odpotovali v Moskvo z eno skrbjr man; m ta skrb je najbrže njih glavna skrb.
Severni odsek
Helsinki, 19 avgusta s Uradne se poroča: Akcija finskih čet postopno in ;z-datno zožuje premer dveh sovjetskih žepov   v   obkol ""enem   oTremh"   ^atvuino ~>d
Ladoskega jezera in južnovzhcdno od Sorta vala. V tem pasu smo zavzeb nove številne   obljudene   kraje,   med   katerimi so
nekateri največje strateške važnosti, tako Kurkijoki Sovjet' skušajo otežkocati neizprosen finsk- pritisk okrog obeh žepov in izvajajo neuspešne protinapade, pri katerih imajo krvave izgube
Letalske akcije
Berlin, 19. avg. s. DNB poroča, da je bilo v zračnih letalskih dvobojih 17. avgusta sestreljenih 58 sovjetskih letal. Na tleh pa je bilo uničenih 32 letal. Pet nemških letal -c ni vrnilo na svoja oporišča.
Nobene nove ofenzive
Berlin, 19. avg. s. Iz razumljivih razlogov hočeta sovjetska in angleška prop-t-gaixla dopovedati, da so na več odsekih vzhodne fronte Nemci pričeli novo veliko ofenzivo, ki naj bi bila četrta ofenziva. Resnica je. zatrjujejo v berlinskih pristojnih krogih, da so sedanje borbe samo nadaljevanje operacij, ki se razvijajo že nekaj časa. Resnica, je tudi, da razvoj teh operacij zelo ugodno poteka in mnogo obeta, kar velja ne samo za južno Ukrajino, temveč tudi za področje Leningrada, kjer potekajo operacije za m go vi to, ne da bi bilo treba govoriti o pri četku nove ofen-zJve.
General Dieti ni padel
Berlin, 19. avgusta s Uradno se detman-tšra ve&t agencije Ta«, da je pri Mur-mansku padel poveljnik atprioskfb čet general EHeteL
Sovjetski propagandni Hten
Stockholm, 19. avg. s. Po vesteh iz Londona proizvaja kinematografska industrija v Moskvi s polno paro filme, ki naj vzbujajo sovraštvo proti nacizmu. Totalitarno vojno prikazuje ruska propaganda z boljševikom lastno krutostjo. Propagan-distični filmi so nadalje panslovanskiga političnega značaja, kajti po namerah Rusov naj bi se slovanski narodi razširili do obal Jadranskega morja.
Ameriški bojevniki proti Rooseveltn
Nnr Vork, 19. avg. s. Vojna politika ln komunistom prijazna politika Roosevelta ima v Zedinjenih državah ponosne nasprotnike. Doznava se. da je eeiotna organizacija bivših bojevnikov popolnoma solidarna z zadržanjem sorodnih organizacij bivSih katoliških bojevnikov in se je soglasno izrekla proti amertSkl pomoči v korist Sovjetske zveze.
Ameriki se ni bati napada
New York, 19. avg. s. Newyorški župan Laguardia je govoril po radiu ob obletnici sporazuma v Oldenbourgu. ko je bil ustanovljen mešani svet za obrambo Zedi-njenih držav in Kanade. Med drugim je izjavil;
>Zedinjene države in Kanada sta pripravljeni na vsako moenost kakršnega koii napada, naj prkie od vahoda ali za-
hoda ali z obeh strani. Oba naroda nameta povoda za strah pred kakršno koli silo ali pred kakršnimi koli skupinami sil.«
Ako se Zedinjene države res nimajo bati nobenega napada, je jasno, da bo njib morebitna intervencije imela samo napadalno in  imperialistično podlago.
Vo jaika e
v Ameriki
New York, 19. avg. s. V kratkem bo uvedena vojaška cenzura za tisk, radio, kino in pošto, in sicer na predlog ministra vojske in mornarice. Predlog je bil baje že odobren. Ne ve se še, ali bo predlog predložen kongresu v odobritev. Načrt cenzure predvideva delitev kablografskih in radio-fonskih zvez. ki bodo pod kontrolo pomorskih oficirjev, od brzojavnih zvez, ki bodo pod kontrolo oficirjev vojske.
Berlin. 19. avg. s. V* pristojnih krogih je bila demantirana vest, katero Je razširila neka tuja agencija, da ae mudi v Ankari v posebni misiji neki ožji sodelavec nemškega zunanjega ministra von Bibben-tropa.
na francoski obali Kanala
Berlin, 19. avg. s. Po poročim dana propagandne kompanije se doznava, da ae je izjalovil poizkus izkrcanja dveh izvidniskih ladij v kanalskem Rokavakem prelivu, Iz-Tidniakinia ladjama se je ponoči posrečilo približati se kakih 50 m v bližino francoske obale. Nemška patrola pa je alarmirala oddelke, ki so aaćeli streljati na sovražno posadko. Borba je trajala nekaj dasa, potem pa je streljanje z angleške strani prenehalo. Zaradi tesne ni btto mogoče ugotoviti, aH sta bili ladji potopljeni, sli pa sta m
Badknpesta, 19. avg. s. Včeraj so bili uradno vzpostavljeni diplomatski odnosi med Hrvatsko ki Madžarsko. Semkaj je dospel hrvatski poslanik Ivo Gaj, ki so ga na kolodvoru sprejeli viaoki funkcijonarji zunanjega ministrstva, Z njun so v Budimpešto dopotovali tudi člani hrvatskega poslaništva v Budimpešti.
Obsodbe Zidov
Sobotfca* lir. avg. s. Tukajšnje vojaško sodišče je sodilo skupino Zidov, Id so počeli aabotažna dejanja na ozemlja, ki je bilo pred kratkim priključeno Madžarstd. Zažigali so skladišča blaga v protest proti ukrepom, ki so jih oblasti izdale proti njim. Dva izmed njih sta bila obsojena na smrt in dve uri nato justificrrana, trije so bili mi srn rakijo od 7 do 12 let.
Novi uspehi v severni Afriki
Hudi napadi na Tobruk in M ar so Matruch — Dve ladji potopljeni« dve letali sestreljeni« nadaljnji dve zaplenjeni
Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil dne IS. avgusta naslednje 440. vojno poročilo:
V severni Afriki so letala Osi dosegla nadaljnje uspehe. Nemška letala so znova napadla skladišča in pristaniške naprave v Tobruku ter povzročila požare. Ena 1000-tonska ladja, ki je bila že prej zadeta, se je, kakor je bilo ugotovljeno, potopila. Italijanska letala so uspešno bombardirala naprave v Marsa Matruhu in potopila v vodah med tem krajem ln Sidi el Bara-nijem tovorni parnik, ki ga je spremljala neka vojna ladja. Pri napadu na Bardijo, ki je bil omenjen že v včerajšnjem vojnem poročilu, sta bili dve sovražni letali prisiljeni pristati. Bili sta nepoškodovani zaplenjeni od nemških oddelkov, ki so ujeli tudi njuni posadki.
Angleška letala so napadla Bcngazi in neko prednje letališče, kjer je protiletalska obramba sestrelila eno sovražno letalo.
V Vzhodni Afriki so sovražna letala znova napadla trdnjavo Gondar in prednje po-
stojanke na tem odseku. Sovražni elementi, ki so se skušali približati postojankam v Uolkefitu ln Kulkvabertu, so bili pregnani in so jim bile prizadete izgube.
Na osrednjem Sredozemskem morju je bilo neko naše izvidniško letalo napadeno od petih Spitfireov. V spopadu, do katerega je prišlo, je uspelo našemu letalu, če* prav je bilo |>o>;ko<lovano in je bilo v letalu nekaj ranjenih, sestreliti eno sovražno letalo in se vrniti na oporišče.
Izmišljena vest
Rim, 18. avg. s. Angleško letalsko poveljstvo na Srednjem vzhodu je objavilo, da so angleška letala v noči od 14. na 15. in dnp 16 avgusta pri zaporednih napadih na konvoj, ki je plul po Sredozemskem morju, potopila najmanj dve ladji po 6 in 3 tisoč ton in neki rušilec, ki je spremljal konvoj. Resnica pa je ta. da pri teh napadih ni bila potopljena ne poškodovana nobena ladja. Sovražnik se je potemtakem znova zlasral.
Generalni podpoveljnik GILA v Ljubljani
Ljubljana, 19. avgusta s. V Ljubljano je dospel na povratku iz Zagreba vodja odposlanstva Gila dr. Sellani. ccneralni podpoveljnik Gila. Na kolodvoru so visokega hierarhi sprejeli Visoki Komisar podpoveljnik središč za pomoč in podpcveljnrk mladinskih organizacij ter zastopniki krajevnih oblasti. Dr. SeMan! se je takoj odpe-
ljal v vladno palačo na sestanek m ob roj priliki so bili proučeni problemi mladinskih organizaci'. pomožnih središč in drugih organizacij stranke. Po sestanku je hierarh obistkal Fašistični doni. kjer je imel priliko spoznati dosedanje delovanje strankinih or-
gatrizaoi j.
Z obljubami in grožnjami
skušata Anglija in Amerika odcepiti Japonsko od držav osi, vendar pa je japonska javnost ta manever pravočasno spregledala
Tokio, 19. avg. d. V dobro informiranih japonskih krogih, se vse bolj potrjuje prepričanje, da se pod krinko amerisko-angle-ške izjave o anglosaških vojnih in mirovnih ciljih skriva spretno zasnovan načrt, kako zanesti v japonsko politiko razdor ter Japonsko po možnosti oddaljiti od osi, ter jo poskušati približati anglosaškim državam. V tej zvezi je posebno živahno zanimanje vzbudila tudi iz Nemčije dospela vest, v kateri je izrecno rečeno, da se četrta točka Churchill ove in Roose vel tove izjave, ki obljublja vsem narodom udeležoo na surovinah in sodelovanje v mednarodni komisiji, obrača izrecno na Japonsko, četrta točka anglo-ameriške izjave vsebuje obljubo, da bi Japonska dobila primerne gospodarske kompenzacije, ako bi se odrekla svoji ekspanzivni politiki. To tolmačenje anglo-ameriške izjave se popolnoma sklada tudi s vtiskom, ki prevladuje na Japonskem: namreč, da nameravata Churchill in Roosevelt v bodočnosti menjaje uporabljati proti Japonski grožnje ter obljube. V podkrepitev tega vtiska navajajo v japonskih krogih, da so bili japonski listi hkrati, ko so prejeli besedilo anglo-ameriške deklaracije tudi naravnost zasuti z vsakovrstnimi iz Londona in VVashingtona izvirajočimi informacijami, da se pripravljajo proti Japonski poostrene sankcije in morda celo bližnja prekinitev diplomatskih odnosajev. Zaradi tega v merodajnih japonskih krogih naglašajo, da je povsem ja-cno, da zasledujeta demokraciji dvojni načrt: zanesti zmedo v javno mnenje :»a Japonskem in v Nemčiji, glede vprašanja ali morda še ni prepozno poslužiti se prilike, ki se Japonski nudi na temelju anglo-ameriške deklaracije — drugič pa zanesti med države osi nesložnost z grožnjami,
V japonskih dobro informiranih krogih izjavljajo na vse to, da so anglosaški manevri preveč očitni, da bi mogli Japonsko prevariti. Japonska politika ostane na sedanji liniji, s katere se ne bo odklonila.
Ministrstvo za totalno mobilizacijo na Japonskem
Tokio, 19. avg. (Domei). Mikado je danes sprejel v avdienco japonskega mornariškega ministra Koishiro Oikava. Na razgovoru, ki je trajal skoro eno uro, je mornariški minister podal mik adu poročilo o poslovanju njegovega resora, ter je odgovoril na razna mikadova vprašanja.
List >Kokumic poroča, da so si me roda j-ne osebnosti v japonskem vojnem in mornariškem ministrstvu edine v tem, da je potrebna ustanovitev takozvanega >ministrstva za totalno mobilizacijo« čigar naloga bi bila izvajanje programa splošne obrambne pripravljenosti. List naglasa, da je tako ministrstvo potrebno glede na novonastali položaj, ki ga je ustvarilo sodelovanje sovjetske Unije z anglosaškim blokom na Daljnem vzhodu.
Rooseveltovi in Clmrchillovi
Washington, 19. avg. s. Kongres ni hotel sankcionirati proglasitve narodne pripravljenosti, ki jo je proglasil predsednik Roosevelt. Sedaj namerava na počitnice, ki naj U trajale 15 dni, če predsednik Roosevelt med tem ne bo kongresu predsožil kakšen drug ukrep v odobritev. Nekateri listi napovedujejo, da bo Roosevelt v posebnem zakonskem načrtu zahteval nove finančne kredite, s katerimi naj bi se krili stroški za dobave vojnih potrebščin držalo, so sovražne osi. >Psi2y liailc pro-
testira odločno proti takemu novemu bremenu, spričo katerega naj bi ameriški narod postal prava žrtev vojne. List opozarja, da Roosevelt zahteva od ameriškega naroda, naj brezplačno dobavlja Angležem vojne potrebščine, ker da v Londonu nimajo denarja, na drugi strani pa Angleži posojajo Sovjetom kar 40 milijonov dolarjev. Američani naj bi bili poplačani z denarjem, ki so ga Angleži posodili Sovjetom, Angleži pa bi si lahko dovolili, da dobavijo svojim sovjetskim prijateljem blago, ki ga dobijo od Amerike na posoJo.
Omejitve potovanj
iz Japonske
Toldo, 18. avg. d. S 15. avgustom je stopil v veljavo odlok, da mora v bodoče vsak tuj državljan, ki hoče zapustiti japonsko ozemlje, dobiti za to dovoljenje, ki ga izda vlada s posredovanjem lokalnih policijskih oblasti. Odlok pooblašča vlado, da sme v potrebi predrugačiti načrt potovanja iz Japonske na ta način, da lahko poljubno določi rok odhoda, odnosno pristanišče ter tudi luko, iz katere se žeh prosilec vrniti v domovino. Vsa japonska poslaništva so bila obveščena, da od teh formalnosti ne bodo izvzete n/ti osebe, ki pripadajo osebju japonskih poslaništev v tujini. V dobro poučenih krogih potrjujejo, da je bik> od tega vladnega odloka prizadetih tudi mnogo ameriških državljanov, ki so se pripravljali na povratek v Ameriko, odkar je bila proglašena blokada kreditov tako z japonske kakor tudi z ameriške strani.
Poostreno nadzorstvo nad tujci na Japonskem
Tokio, 19. avgu&ta s. Notranji minister je odredil spremembo uredbe glede bivanja tujcev na Japonskem. Odhod tujcev iz Japonsko bodo morale predhodno oblasti dovoliti. Prefekti so dobili ukaz, naj strožje nadzirajo vse t»kxx
Izseljevanje Japoncev
z Malajskega polotoka
Tokio, 18. avg. d. Kakor poroča list »Niči Niči« iz Singapura, so oblasti pokrajine Johore pozval vse japonske državljane, ki prebivajo v jugozapadnem obalnem pasu dežele, naj v teku dveh tednov zapuste svoja bivališča, ker se to področje smatra za defenzivni pas.
120 potnikov zastrupljenih na japonskem parniku
Tokio, 19. avg. (Domei). Na parniku »Tatua Maru«, ki je včeraj dospel v Joko-hamo, je 9 potnikov umrlo zaradi zastrup-lenja. Na ladji se je nadalje zastrupilo še 111 potnikov tretjega razreda, ki pa so še v bolniški oskrbi. Japonska paroplovna družba, ki ji parnik pripada, je sklenila, da bo družinam pokojnikov izplačala po 3000 jenov, d očim bo 111 ostalih zastrupljenih potnikov pravtako primerno od&ko-dovanih.
Polna plača vojakom na dopustu
J&Mvr, 19. avgusta a Duce je odreda, da se nplsoajo od 20. t. m osjpseg vsem vojakom, ki so na dopustu, ne glede na to, kakšne narave je dopust, pripadajoči jim dnevni prejemki. Dnevne prispevke bodo času dobivali tudi svojci .vojakov,
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«.   Torek, 19. avgusta 1941-XIX
Statistika o gibanju prebivalstva v Ljubljanski pokrajini
Cestno omrežje in ostala po nacrtu določena dela pa bodo prišla do svojega popolnega izraza, ko bo podjetje pričelo s polnim obratom. Podjetnost novih lastnikov obsežnih Gorjancev z velikim veseljem pozdravljajo ljudje iz podgorjanskih vasi, ker se trdno nadejajo, da bodo prišli zopet do potrebnega zaslužka, ki so ga prel leti imeli ravno pri gorjanski tovarni, ko je bdo zaposlenih na stotine ljudi.
Dr. Oton Bajc9 Poškodbe in njihovo zdravljenje
V založbi Okrožnega urada v Ljubljani je izšla brcšura »Poškodbe vn njihovo zdravljenje«, v kateri je kirurg dr. Oton Baje,    primari j   na   kirurgičnem oddelku
sp!o>ne bolnišnice v L;ubljani. pxlal kratek, a izčrpen ori 9 zdravljenja koNtoiomov po sodobno priznanih metodah prof. dr. Bohlcrja in drugih.
V knjigi je avtor kratko toda popolnoma obdelal posamezne kostolome, način njihovega postanka, se dotaknfl anatomsko-statistični! momentov m temu logično izvajal način -izikalncga zdraviienja in ustal jenja s pomočjo mavčev.h obvez m različnih opornic. Zlasti ;e pri tem obdelal m podal nasvete za težke kostolome na vratu nad-lehtnice in stegnenice. k; so tvorili v prej-šnih desetletjih vedno dokaj trd oreh uravnavanja in usta! jenja k«TS.*-olo<mn:h odlomkov Svoja izvajanja ma oprta na veliko vrste praktičnih primerov, katere nam nred-očme v lepih nflzr.Tnih slikah. Jezikovno in terminološko je knjiga na visku in nam pri naša doka** novih 'epih domačih izrazov za katere bi bilo želeti, da bi se v našem stro-
kovnem izrazju dokončno uveljavil L
Dolgoletna skušnja je pokazala, da je pri nas prav na tem področju kirurgije velika neenotnost, tako v kirursk'h zavodih samih, kakor rodi in zlasti izven njih Kake posledice more imeti tako različne gledanje na zdravljenje kostoiomov v praktičnem izvajanni in njih posledicah, vemo najbolje v kirurških zavodih, še bolj pa to Čutijo socialne zdravstvene ustanove, katerih pretežni del poškodb tvorijo ravno kostolomi m socialno skrbstvo za njih posledice. Iz tega je razvidno, da ie novo izišlo knjigo narekovala nujna potreba za skrb rtarodo-vega zdravja, katero je pisec spoznal v teku svoje velike prakse, se je z vestm^o lotil in svojo nalogo v pričujoči knjigi kar naj-spretneje rešil.
Iz teh vidikov je knjigo: »Zdravljenje poškodb« treba kar najtopleje priporočati ne samo kirurgom temveč vsem praktičnim zdravnikom, bodisi onim v raznih ustanovah, kakor rudi tistim, k: nimajo možnosti oddajanja poškodovanih bolnikov v specialne zavode. Kajti zarad* smotrn*"* zgoščene tvarine in navajanja najuspešnejših, pri teir pa včasih zelo preprostih zdravljenj kosto lomov bo našel v njei v^sak praktični zdravnic navodila za oni način zdravljenja, ki mu bodo omogočila brez komplicirane diagnostične terapevtične tehnike vršiti zdravljenje z uspehom doma Tudi na ide mo v tei knjigi važno razpreden co s primerno razlago za ocenjevanje različnih poškodb Razpredelnica br rabila vsakemu praktičnemu zdravn:ku zlasti pa onim pri raznih socialnih ustnnovah ter srčnim 'Z-vedencem. kot preveden in zanesljiv priročnik pri ocenjevanju po^kedbenih na sledkov.
Horoskop m tekočI teden
Od 18. do 24« avgusta 1941 — Tranziti planetov s položajem
solnea ob rojstvu
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se uredi statistična služba o gibanju prebivalstva v zvezi z anagrafično službo, odreja:
POGLAVJE I.
Statistično delo verskih in civilnih oblasti, ki opravljajo funkcije vodij civilne matice.
Člen 1. Verske oblasti raznih veroizpovedi, ki opravljajo posle vodje civilne matice, in civilne oblasti (okrajni načelniki in komisarji oziroma za mesto Ljubljano župan), ki opravljajo iste posle, morajo istočasno z vpisom v matico izpolniti:
a) za vsak sklenjeni zakon statistični listek obrazec Po. črn tisk na roza papirju in anagrafično sporočilo obrazec Po bis, črn tisk na roza papirju (v primeru sklenitve zakona, ko zakonca stanujeta v različnih občinah, je treba izpolniti dve ana-grafični sporočili po obrazcu Po bls);
b) za vsako prijavo rojstva dečka statistični listek po obrazcu Rm. črn tisk na modrem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu Rm bis, črn tisk na modrem papirju;
c) za vsako prijavo rojstva deklice statistični listek po obrazcu Rž, rdeč tisk na modrem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu Rž bis. rdeč tisk na modrem papirju;
d) za vsako prijavo smrti moškega statistični listek po obrazcu Um, črn tisk BS belem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu TJ m bis, črn tisk na belem papirju,
e) za vsako prijavo smrti ženske statistični listek po obrazcu TJž, rdeč tisk ria belem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu Už bis, rdeč tisk na belem pa-pirju.
Statistični listki po obrazcu Po se morajo glasiti na ime občine, v kateri so bili zakoni sklenjeni; statistični listki po obrazcih Rm in Rž se morajo glasiti na ime
občine, v kateri so bili rojeni otroci; statistični listki po obrazcih Um in Už se morajo glasiti na ime občine, v kateri so Se dogodili smrtni primeri.
Člen 2. Drugi del statističnih listkov po obrazcu Um in Už mora biti izpolnjen na podlagi podatkov;
a) zahtevanih ali od zdravnika, ki je Zdravil, ali od mrliškega oglednika;
b) ali posnetih iz mrtvaškega lista, ki ga je izdal zdravnik, ki je zdravil;
c) ali zahtevanih od članov družine, če jih ni mogoče dobiti niti od zdravnika, ki je zdravil, niti od mrliškega oglednika.
V vsakem primeru mora biti na statističnih listkih, obrazcih Um in Už, razviden izvor dotičnih podatkov.
Člen 3. Obrazec Po bis je treba poslati anagrafičnomu uradu občine stalnega bivališča zakoncev; obrazca Um bis in Už bis je treba poslati anagrafičnemu uradu občine stalnega bivališča umrlih oseb; obrazca Rm bis in Rž bis pa anagraf i enemu uradu občine stalnega bivališča staršev rojenega ali rojenih v roku 48 ur od dneva izvedbe zadevnih matičnih zapisov.
Pod občino stalnega bivališča osebe se razume občina, kjer oseba navadno biva.
Člen 4. Verske in civilne oblasti iz člena i. morajo sestaviti mesečno (ločeno za
vsako posamezno poročno, rojstno in smrtno   občino)   dopisnico  po  obrazcu   1 (Pro-
vizorirni podatki o naravnem mesečnem gibanju prisotnega prebivalstva), kjer se zabeleži število sklenjenih porok ter rojstev in smrti, ki so bile prijavljene v teku meseca. Zalio morajo biti upoštevana v tem številu tudi rojstva in smrti, ki so bile prijavljene v teku meseca, ki pa so se dogodile v preteklem mesecu.
Te dopisnice po obrazcu 1. je treba poslati pristojnim okrajnim načelstvom, in sicer okrajnim načelstvom, pod katerih upravno oblast spadajo poročne, rojstrie in smrtne občine in na ime katerih se glase te dopisnice, do 3. dne v mesecu, ki sledi tistemu, na katerega se podatki nanašajo Dopisnico, ki se glasi na ime ljubljanske občine, je treba poslati županu mesta Ljubljane,
Podatki o porokah, živorojenih, mrtvorojenih in umrlih morajo biti zbrani in navedeni mesečno (od verskih in civilnih oblasti, navedenih v členu L), ločeno za vsako posamezno poročno, rojstno in smrtno občino, na pregledu po obrazcu 2. (Definitivni podatki o mesečnem naravnem gibanju prisotnega prebivalstva). Ti pregledi po obrazcu 2 morajo biti poslani skupno z zadevnimi statističnimi listki po obrazcih. Po, Rm, Rž, Um in Už najdalj do 20. v mesecu, ki sledi tistemu, na katerega se podatki nanašajo, pristojnim okrajnim načelstvom, in sicer okrajnim načelstvom. pod katerih upravno oblast spadajo poročne, rojstne in smrtne občine in na ime katerih se glase ti pregledi. Pregled, ki se glasi na ime ljubljanske občine, je treba poslati županu mesta Ljub-ljane.
Kolikor se tiče rojstev in smrti, je število, ki ga je vpisati v označene preglede po obrazcu 2. število rojstev in smrti, ki so se resnično dogodile v teku meseca, in ne število rojstev in smrti, prijavljenih v teku meseca, kakor je sicer predpisano za provizorične mesečne ugotovitve iz predhodnega člena. Zato se ne smelo upoštevati v pregledu po obrazcu 2 ro;?tva in smrti, prijavljene v mesecu, na katerega se omenjeni podatki nanašajo, ki pa so
Novo mesto, 8. avgusta.
Gorjanci — ena najpriljubljenejših planinskih in izletniških točk Dolenjske, so letos postali še bolj privlačni. Nešteto domačinov in tujcev izkoristi svoj letni odmor, da obišče Gorjance in njihove znamenitosti, ki so znane že iz neštetih opisov naših preinikov, zgodovinarjev in pisateljev. Dasiravno vreme letos ni bilo posebno ugodno in naklonjeno izletnikom, so Gorjanci polni obiskovalcev. Mnogi se zadržujejo po več dni v koči pri Sv. Miklavžu in Tovarni. Podjetnejši in vztrajnejši pa tabore kar na prostem pred šotori na zaščiteni in dobro razgledni jasi.
Zaradi obnovljenega obratovanja lesne industrije v Gorjancih se je pričelo v gozda pod Trdinovim vrhom povsem novo življenje. Gozdni delavci sekajo debela dreve-
sc dogodile v mesecu, predidočem tistemu, na katerega se nanašajo podatki tega pregleda.
Statistično delo občinskih anagraflčnlh
uradov.
Člen 6. V smislu člena 24. »Določb za uvedbo in voditev registra prebi valstvac, odobrenih z naredbo z dne 12. avgusta 1941-XIX. št. 84, morajo občinski anagra-fični uradi poslati okrajnemu načelstvu oziroma za mesto Ljubljano županu:
a) do 3. dne vsakega meseca: dopisnico po obrazcu R bis (Izvleček drugega dola obrazca R) s podatki, ki se nanašajo na selitveno gibanje predhodnega meseca;
b) do 20. januarja vsakega leta: pregled po obrazcu R (Letni pregled o gibanju prebivalstva), pravilno izpolnjen v celoti in seštet.
POGLAVJE m.
Statistično delo okrajnih načelstev in župana Ljubljane.
Člen 7. Okrajna načelstva in župan Ljubljane za občino Ljubljano so dolžni na osnovi podatkov, ki so jim došli v smislu predidečega člena 4. in črke a) člena 6., sestaviti za vsako posamezno občino zbiralni pregled po obrazcu 3 (Provizo-rični zbiralni podatki o mednem naravnem in selitvenem giitsnju prisotnega, prebivalstva). Te preglede je treba sestaviti
do 5. dne vsakega meseca ter jih poslati v istem roku, urejene po abecednem redu občin, Visokemu komisariatu.
člen 8. Okrajna načelstva in župan Ljubljane za občino Ljubljano morajo na osnovi podatkov, o katerih je govora v predidočem členu 5. in pod črko a) člena 6., sestaviti v dvojniku (do 25. dne vsakega meseca) za vsako posamezno občino zbiralni pregled po obrazcu 4 (Definitivni zbiralni podatki o mesečnem naravnem in
selitvenem gibanju prisotnega prebivalstva). En izvod teh seznamov, urejenih po abecednem redu občin, ki so jim priključeni zadevni statistični listki po obrazcih Po, Rm. Rž, Um tn Už, je treba poslati Visokemu komisariatu v gori omenjenem roku.
Drugi izvod se mora hraniti radi prenosa podatka, ki se nanaša na prisotno prebivalstvo ob koncu meseca, v pregled za prihodnji mesec (kot prisotno prebivalstvo 1. dne v tem mesecu).
člen 9. Do 29. januarja vsakega leta morajo poslati okrajna načelstva in župan Ljubljane za občino Ljubljano (s spremnim dopisom) Visokemu komisariatu Letne preglede o gibanju stalnega prebivalstva (po obrazcu R anagrafa), ki so jih prejeli od posameznih občin okraja v smislu črke b) člena 6.
POGLAVJE IV. Statistično delo Visokega komisariata.
člen 10. Visoki komisariat pošlje Osrednjemu statističnemu zavodu Kraljevine Italije:
a) najdalj do 10. vsakega meseca Zbiralni pregled provfzorienlli podatkov o mesečnem naravnem tn selitvenem gibanjti prisotnega prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine (obrazec 5). Ta pregled mora biti izpolnjen na podlagi podatkov,
"ki jih dostavljajo za VFako posamezno Občino okrajna načelstva tn župan Ljubljane
na obrazcih 3:
b) najdalj do zadnjesra dne vsakega meseca preglede po obrazcu 4 skupno z zadevnimi statističnimi listki po obrazcih Po, Rm, Rž. Um in Už (ki jih pošiljajo okrajna načelstva in župan Ljubljane) In ki morajo biti urejeni po abecednem redu občin;
c) najdalj do 31. januarja vsakega leta s spremnim dopisom preglede po obrazcu R (prejete od okrajnih načelstev in župana Ljubljane), urejene po abecednem redu občin.
POGLAVJE V.
Določbo splošnega značaja.
člen 11. Visoki komisariat poskrbi, da se pošlje civilnim in verslum f.^astem, ki opravljajo funkcije vodii civilne matire, zadostno število tiskovin, ki so jim potrebne.
Tiskovine morajo biti skrbno shranjene in je treba paziti, da se ne trosijo po nepotrebnem. Visoki komisariat se bo mogel o tem vedno prepričati po številu izpolnjenih tiskovin, ki jih bodo prejele mesečno občine ln okrajna načelstva.
Imenovana oblasti morajo javiti Visokemu komisariatu vsaj en mesec pred popolno porabo obrazcev nadaljnjo predvideno polletno potrebo tiskovin za vsako posamezno vrsto obrazca.
člen 12. Razveljavlja se vsak predpis, ki nasprotuje tem določbam.
člen 13. Te določbe stopijo v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Najkasneje do 31. avgusta 1941-XIX so dolžni vsi prizadeti poskrbeti za izvršitev po teh določbah predvidenih obvez glede sprememb, ki izvirajo iz naravnega gibanja prebivalstva in ki so nastale od 1. avgusta 1911-XTX pa do dneva, ko so te določbe stopile v veljavo.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilo Grazioli
sa, predvsem smreke in bukve, ki jih odvažajo k tovarni, kjer je selaj po 10 letih znova zakurjen ogromni parni kotel, ki žene vse stroje na obširni parni žagi. kjer doirunirajo svetlikajoči se poln o jar n i eni ki in krožne žage. Tovarna s stanovanjskimi, gospodarskimi poslopji ima lastno električno razveljavo. Dovoz k tovarni je sedaj še lažji kakor je bil nekdaj. Znana tovarniška zasebna cesta Oglavnica je še bolj razširjena in v vsej svoji dolžini popravljena, tako da z lahkoto vozijo po njej najtežja vozila. Novi lastniki so daH zgraditi tudi novo široko cesto, ki je izpeljana cd tovarniških objektov do vznožja Trdinovega vrha. Drugo leto pa se bo zgradila lepa cesta, ki bo sposobna za vsak avtomobl-ski promet do Sv. Miklavža in znameni te -ga Krvavega kamna
Ljubljana, 19. avgusta
Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju. Glede finančnih zadev kaže bolje, kritično pa je še vedno glede zdravja in uspehov v kupčijah.
Rojeni med 22. februarjem in 20. marcem v Ribah. Izkoristite ta teden, ker se bodo kmalu uveljavili kritični aspekti. Bodite previdni v opravkih z uradi in v denarnih poslih.
Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu. V sredini tega znamenja rojenim se obeta sreča v gospodarstvu. Vsi ostali bodo z vsemi drugimi zadevami zadovoljni.
Rojeni med 21. marcem in 21. majem v biku. Za rojene v prvi in tretji tretjini velika napetost. Bolehni naj se posebno čuvajo.
Rojeni med 22. majem ln 21. junijem v Dvojčkih. Zelo srečen teden za uspehe v gospodarstvu. Bolj muhasta bo sreča za rojene v zadnji tretjini znamenja, vendar jih ne bo pustila na cedilu.
Rojeni med 22. juni :om in 21. julijem v
Raku. Uspehi se obetajo rojenim v prvi tretjini, ki so v trgovskih poklicih. Rojeni
v tretji tretjini bodo pod zaščito sreče, posebno oni v umetniških poklicih.
Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Levu. Rojeni v prvi in tretji tretjini utegnejo doživeti važne spremembe. Pazite tudi na zdravje.
Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici. Vsem se obeta radosti poln teden, le rojeni v sredini znamenja utegnejo imeti smolo v finančnih in uradnih poslih.
Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici. V sredini znamenja rojeni bodo manj zadovoljni, vsi drugi pa se bodo veselili nenavadno harmoničnih dnevov.
Rojeni med 24. oktobrom in 28. novembrom v Škorpijonu. Rojeni v prvih in zadnjih 10 dneh znamenja naj zelo previdno opravljajo svoje posle in naj pazijo na svoje zdravje, rojeni v sredini pa so dokaj zaščiteni pred kritičnimi vplivi.
Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu. Ne zanašajte se na srečo, pomaga vam lahko samo lastna razsodnost.
Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu. Pretolkli se boste z lahkoto skozi vse številne vsakdanje neprilike; zadovoljstvo se obeta v družabnem življenju. B. K.
Ubogajte vojaške straže!
Ljubljana, 19. avgusta Da bi se preprečili nezaželeni inckieoti, se sJovensko prebivalstvo opozarja na obvezno** poslušnosti, kadarkoli straže, patrole ali vojaki na straži pozovojo posameznike, da se ustavijo, pa naj se to zgodi kjerkoli in ob katerikoli uri. Kogar pozove j o »Kdo gre tam?« italijansko: »Chi va la?« (Ki va la), se mora nemudoma ustaviti, glasno povedati svoje ime in svoj stan ter na mestu počakati, da ga po potrebnih ugotovitvah zopet odpuste dalje. Pozivu »Kdo gre tam?« italijansko: Chl va la? (Ki va la) sledi, če prizadeti stopa še dalje ali prične bežati, drug poziv »Ustavi se tam!« italijansko: Alto la! To je drugo opozorilo. Po njem straža ali vojak na straži takoj strelja, če se prizadeta oseba nemudoma ne ustevi in ne dvigne rok.
Stranka za ljubljanski velesejem
Ljubljana, 19. avgusta, Uredbeni list Stranke objavlja: Pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino bo od 4. do 13. oktobra 1941-XIX jesenski ljubljanski velesejem, ki bo prikaz gospodarskih sposobnosti nove italijanske pokrajino. Zveze borbenih FaAijev, Italijanska liktor-ska mladina in Dopolavoro bodo pri tem sodelovali in prispevali k uspehu razstave.
Ta odredba kaže, da se za ljubljanski velesejem zanima tudi Stranka, kar je po zanimanju samega Duceja najvišja počastitev, ki si jo more prireditev želeti.
fyetclniea
KOLEDAR Danes: Torek, 19. avgusta: Ludovik Tn-lužki, Tekla.
DANAŠNJE    PRIREDIT V K
Kino Matica: č>ar melodije.
Kino Sloga: Katja.
Kino Union: Dobri tovariši.
Razstava Gaspari-Dremeij-Smerdu v Jakopičevem paviljonu.
Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici. DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1. Bati ovec, Kongresni trg 12, in Nada Ko motar, Vič — Tržaška cesta 48.
Športni pregled
Italijani o našem sportu in športnikih
Zadnja številka ugledne ilustrirane revije »L'illusftTazdone itatoanat« z dne 17. avgusta je zabeležila v svoji športni kroniki rudi rezTjltat inž. Stopišnika v metu kladiva rta nedavnom mitingu Ilirije (51.3/) in pristavlja, da predstavlja ta rezultat za rtalijansiko lahko atletiko rekordno daljam
Nedeljska »Gazetta dcllo sport« objavlja iz Ljubljano informativen članek v dolu našega naj&ta-rej šoga in za«ktžne<*a sr*>rt-
nega društva SK Miri je. Pod naslov<vm »Sport v novih rx*krajiTWLh — V ilrrijanski hiši koračnica atletov in izpodbud« se pisec zadržuje v najnujnejših obrisih r*a delu ki re^u-ltarih vseh sekcij Ilirije, kakor jih je pokarala bilanca ob lanski tridesetletnici obstoja.
V  isti  številki  zasledimo v jlisunu Trsta, ki pišo o tržaškem nogometu in pripravah   Triestine   za   bližnje prvenstveno tekmovanje tudi naslednje vrstice, ki bodo zanimale naše prijatelje nogometa:
»Prišli bodo morda rudi trije ljubljanski igralci, rojeni v Tržaški pokrajini- O teh treh atletih se je mnotjo govorilo. Pridejo, ne pridejo, bo dano dovoljenje Zveze, ne bo dano... Gori, na sedežu Triestine se zdi, da dnevno tržejo listke matr-jetic delajoč račun o možnosti prihoda treh Ljubljančanov. Od njih je v rnno^v-čem odvisen okvir osnovne forrnaeijc moštva, potom ko jc jasno, da bo ostala Trie-stina, če ne pridejo, skoro identična 3 tisto pretekle sezone.«
štiri prvenstva si }e osvojil
Pri mednarodnem plavalnem prvenstvu na Švedskem, kjer so doma odlični športniki, je v štirih točkah na stop 31 tudi Bjorne Borg. V vseh štirih disciplinah je zmagal, in sicer v plavanju na 400 m v času 4 :47, na progi 200 m presto 2:18 3, na 1500 m prosto 21 :04.4 tn v hrbtnem plavanju na 100 m v času 1 : 14.5.
Hvegerjeva — 39- svetovni rekord
Ko je bfla nodavno ta čudovita plavalka poražena v domačem plavalnem prvenstvu, je novica šla od ust do ust po vsem svetu. Našli so so že tudi nevor^ljivci in napovedovali, sicer s precejšnjo rezervo, da je njene kariere konec.
Najboljši odgovor jrm je dala Hvegerjeva sama z novim sijajnim uspehom. Ze doslej je bila hraniteljica snresrovnega rekorda ji ;e uspel odličen podvig. Svoj 11 :11.7. Pri sedanjem poskus« rušenja rekorda jI je uspeh odličen podvig. Svoj prejšnji čas je izboljšala, za celih 19.2 sekunde, tako da je prišla na cilj v Času 10:52.5. Vmesni časi fin bili na 100 m: 1:15, na 200 m 2: 38.7, na 400 m 5 : 24.9 m na 500 m 6 : 483.
Vesela tega svojega uspeha je izjavila, da bo poskusila 7. septembra, ko bodo v Kopernhagnu otvarjali nove športne naprave, izboljšati še svoj rekord na 400 m, ki znaša 5 :00.1. ako da bo porabila manj kakor 5 minut.
Mars : Korotan 10:1 (4:1)
Ob istem času kakor tekma za pokalno prvenstvo se je v nedeljo odigrala tudi prijateljska med Marsom in Korotanom, ki je slednjim prinesla prav neprijetno presenečenje. Marsovci so jim nasuli v mrežo kar deset golov, med tem ko so Korotan cem dovolili Ie časten gol. Glede na bližnje prvenstveno tekmovanje je bH to Marsovcem prav koristen trening. Da j© bil spored popoln so za uvod igrali junior j i Marsa in Sla vi je, ki so se razšli a 6:2 za Marsovce.
Živahno življenje na Gorjancih
Lesna industrija na Gorjancih zopet obratuje v veliko veselje domačinov
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Določil jih je za 14 dni mestni tržni urad in Visoki Komisar jih je odobril
Ljubljana. 19. avgusta
Po pooblastilu Visokega Komisariata je mestni tržni urad kar za 14 dni določil najvišje dopustne cene raznim pridelkom, zlasti pa povrtnini. sadju in drugim sadežem, dogovorno z zastopnicami in zastopniki konsumentov ter v soglasju s prodajalkami, zelenjadarji, sadjarji in zeljarjl. Še posebej pa opozarjamo prodajalke in prodajalce ter gospodinje ln kupce, da je te cene odobril Visoki Komisarijat z odlokom št. 713.
Predvsem so zastopnice in zastopniki konsumentov in producentov ter prodajalk na današnji seji ugotovili, da so draginji v prvi vrsti krive nedisciplinirane gospodinje, ki se ne brigajo za najvišje cene ter blago plačujejo visoko nad maksimalnimi cenami, obenem pa dajejo potuho zelo strogo prepovedanemu krošnjarjenju z naj-raznovrstnejšimi živili po hišah. Ta strego prepovedana nedisciplini! anost gospodinj in prekupčevaik je prišla že tako daleč, da te greznice skušajo spremeniti samo stolno cerkev v tržnico. Večkrat se je namreč že primerilo, da so n. pr. prodajalke sirovega masla in sedaj nabiralke jurčkov pred tržnimi organi pobegnile v cerkev, za njimi so pa drle gospodinje ter v cerkvi baran-tale in se kregale za blago. To skrvmjenje svetega prostora je naznanjeno policiji, ki bo odslej strogo pazila ter brez razlike stanu sama kaznovala ter grešnice izročila sodišču, ki jih bo kaznovalo tudi za skrunje-nje svetega prostora ...
Krošnjarjrnje z zelenjavo, sadjem, gobami, perutnino ln sploh z živili, torej prodajanje živil po hišah, bo kaznovano po § 379 zakona o obrtih s kaznijo, ki jo določa § 379 zakona o obrtih do 570 L. In tudi z zaporom do 30 dni. Ne samo gospodinje, temveč tudi kmetice prav dobro vedo, da je prodajanje po hišah prepovedano, zato naj se pa tudi ne Čudijo, če bosta policija ali tržni urad koga zasledila in prav eksemplarično kaznovala, saj oblasti hočejo napraviti na vsak način red in iztrebiti draginjo z največjo strogostjo. Da pa v tem pogledu ne bi bilo prehudih presenečenj, ponavljamo, da je prodajanje zelenjave, perutnine in drugih živil po hišah prepovedano in dovoljeno samo na živilskem trgu ter pri trgovcih in obrtnikih, ki imajo za to dovoljenje.
Naposled pa moramo opozoriti vse naše dosedanje, še bolj pa nove kmetovalce, zelen j adar je in vrtnarje, naj preganjajo za-jedaJce z vsemi sredstvi, posebno naj pa zatirajo gosenice glogovega belina, da nam ne požro vsega zelja.
Enako kakor doslej veljaj tudi sedaj določene maksimalne cene samo za prodajo na drobno in so naslednje: domači krompir 1.10 L.; koleraba 1 L.; rdeča pesa 1.20 L.; nizki stročji fižol 1 L.: visoki stročji fižol 2.50 L.; novi luščeni fižol 3 L. ter je prodaja na litre prepovedana m bodo litre na trgu pobrali; rdeči korenček brez zelenja 2 L.; rumeno, korenje 0.50 L.: zeijnate glave na drobno 0.80 L.; ohrovt 1 L.; glavnat* solata 2J0 L.; kumare 1.20
L.: kumarice za vlaganje, ki jih gre okrog 30 na en krlogram. 3 L.: in majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre 125 na en kilogram, pa 8 L.; jedilne buče 0.50 L.; čebula 1 L.: šalota 2 L.; česen 2-50 L. za kilogram, da posamezna glavica, kakršnih gre okrog 25 na en kilogram, velja 10 conte-simov; luščeni grah liter 3.50 L.; grah v sitrečju 2.50 L.; mehka špinača 2.50 L.; trda špinača 1.50 L.; kislo zelje 3 L.; kisla repa 1.50 L.; domači paradižnik 3 L.; liter lisičk 0.60 L.; vdliki razviti jurčki z odprtim klobukom 6 L.; majhni nerazviti jurčki za vlaganje z zaprtim klobukom 10 L.; suhe namizne maline liter 3.50 L.; mokre maline za vkuhavanje kiilogram 3.50 L.; domača jabolka, namizna I. vrste 4 L., domača jabolka II. vrste 3 L., domača nagnita, ob-tolčcna, črviva in nedozorela jabolka za vkuhavanje 1.50 L.; domače marelice 6 L.; domače breskve 3 L.; domače rumene slive 3 L.: dornači ringlo 3 L.
Vse cene veljajo samo za kilogram, kjer ni posebej navedena mera na liter. Ponavljamo, da so te cene strogo obvezne tako za prodajalca kakor za gospodinje, ki jih bolo oblasti naposled z najstrožjimi ukrepi prisilile k upoštevanju maksimalnih cen. Vse sadje mora biti označeno s cenami, zlasti pa morajo biti označena slaba jabolka z napisom »Sadje za vkuhavanjec in s ceno 1.50 L. Vse prodajalke in kupovalke ;aboIk opozarjamo, da je za prodajo jabolk določen prostor na Vodnikovem trgu ob Ljudski knjigarni, med zelenjavo je pa jabolka prepovedano prodajati.
Prepovedano je otipavanje blaga in tudi vmešavanje v pogajanja za ceno. Tržni organi imajo naročilo, da morajo gruče okrog prodajalk takoj postaviti v vrsto.
Naposled pa opozarjamo vse konsumen-te. predvsem pa seveda lahkomiselne in lahkoverne gospo 1 inje na neresnične trditve, da v naši pokrajini primanjkuje raznovrstne zelenjave. Te lažnive vesti so raznesli sami prekupčevalci in brezvestne prodajalke, ki s svojimi pridelki krošnja-rijo od hiše do hiše ter blago prodajajo po prepovedanih cenah, če bi bilo blaga premalo, bi ga prodajalke ne nosile po hišah!
Po odloku št. 713 Visokega Komisarijata veljajo te najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu štirinajst dni od 18. avgusta do 1. septembra, zato bo pa med tem časom dosti navedenega blaga mogoče dobiti tudi po znatno nižjih cenah.
Slikar Bresanin umrl
Kmahj po smrti svojega prijatelja in 5tu-dij<kcga tomarnfia Ettora Trta je v Benetkah umrl slikar VH-torio Bressanin. Rodil se je 2. decembra v Mustn
Slikar je biU znana umetniška oseba v Benetkah. Dovršil je umetniško akademijo v Benetkah. Uveljavil se je 1 1887. s sliko ^Zadnji senator« in 1804. v Milanu z romantično slfko »Ugasli ogenj« Pridobil si je nagrado princa Umberta. Znane so njegove številne freske.
18^
»SLOVENSKI
19.
1941-XIX
Stran S
Naši železničar?! so zborovali
Občni pokrajini v
Ljubljana, 19. avgusta Novonastale prilike, ki usmerjajo delo posameznih strokovnih organizacij v Ljubljanski pokrajini, so bile povod, da skliče eno najstarejših organizacij državnih t»ru^bcnccv - železničarjev svoj red rti občni zbor, ki je bil istočasno XVIII. po bivši svetovni vojni ter XXVII. od ustanovitve organizacije, na katerem naj se določi smcmice in delo v bodočnosti.
Občnemu zboru je prisostvoval kot zastopnik politične oblasti Komisar Freddi r>trektorja drž. železnic g. inž. Kavčiča je 3&stopal načelnik prometnega oddelka tov. Bodbregar.
Točno ob napovedani uri se je začel občni zbor. ki ga je otvoril tov. Ogrin kot 1» podpredsednik, ugotovil sklepčnost ter v kratkem podal poroči'o o delovanju organizacije. Pozdrav« ;"e g. Komisarja Freddta. ter zastopnika g. direktorja tov. Podbre-garja.
Izčrpno poročilo o delovanju organizacije je podal tajnik tov. Andoljšek. Iz poročila, je razvidno, koliko si je organizacija v pretekli poslovni dobi prizadevala za ureditev materijalnih tn druerih vr» -.sanj. ki zadevajo slovenskega železničarja. Mno-£o teh vprašani je bilo rešenih D<, zloma Jugoslavije je Število članstva stalno naraščalo, kar je vsrkr.kor znak duhovne vrednosti organizacije. Do zloma je Štela organizacija 3534 članov, v novonastalih pvffikab pa Se vedno Šteje v Ljubljanski pokrajini 10 podružnic s 1333 člani.
Iz "blagajniškega, poročila se vidi. da je delovanje orerrmizacie tudi v tem pogledu pozitivno, želeti pa bi bilo. da se članstvo še v večji men zaveda svojih dolžnosti napram organizaciji, ker brez denarnih sredstev je vsako delo nemogoče.
Po poročnih je predlagal predsednik nadzornega odboja razrešnico staremu odboru, na kar so Sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen novi odbor a tov. Sovretom Francem na čelu; za I, podpredsednika je
zbor organizacije, U ima v Ljubljanski
bil izvoljen tov. Ogrin, za II. pa tov. Ko-privec. Za I. tajnika je Udruženje izbralo preizkušenega delavca tov. Andoljska Janeza, kot namestnika pa tov. Repino. Blagajnik tov. Jesih bo nadaljeval delo. ki ga opravlja že celo vrsto let v največje zadovoljstvo organizacije. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen tov. Koai-pare Alojz, ostali člani upravnega in nadzornega odbora pa so preizkušeni delavci organizacije, iz vseh vrst in panog želez-ničarske službe.
Predsednik Sovre se je zahvalil za izvolitev. V svojem govoru je omenjal, v kakšnem pravcu naj se razvija delo v bodočnosti, da bo rodilo pozitivne uspehe za čl-mstvo organizacije ter celokupnemu stanu. Zahvalil se je bivšemu neumornemu predsedniku tov. inž. Rogliču za petletno uspešno in požrtvovalno delo. ter ga prosil tudi v bodoče njegove pomoči v nasvetih in dejanjih, ki naj koristijo organizaciji, ustanovi in narodu.
Tov. načelnik prometnega oddelka Pod-bregar je želel v imenu g. direktorja, kakor tudi v svo;em lastnem imenu organizaciji enakih uvnoh-o-v ter d da kot 2a ie upravljal v preteklih 32 let h.
Tov. Mlakar kot upokojenec ter ustanovitelj organizacije je želel da bi organizacija v b<xiočc nosvetila svoj< pozornost ureditvi vprašanja prejemkov upokojencev.
Tov   prod^dmk   ic  pro^l  g Komisarja
Freddia. naj vse težnje zc'czničar^ev sporoči Visokemu Komisarju Ekselenci Graz-zioliju, razen tega pa bo Udruženje v posebni resoluciji zaprosilo da se upoštevajo vsi predlogi, ki še do danes niso bili uresničeni.
Pri uvidevnosti, ki jo je do sedaj pokazal Fksc. Visoki Komisar. <*> slovenski železničarji prepričani, d« bodo re;ena vsa vprašanja, ki so živiicniskepa pomena za njihov obstoj.
SeSač&e sa pnattK znak-a mstoralh vezi!
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč, da je za varnost prometa potrebno, izenačiti predpise o prometnih znakih motornih vozil v Ljubljanski pokrajini s predpisi, ki veljajo v drugih pokrajinah  Kraljevine, odreja:
Člen 1. Vsa motorna vozila (avtomobili, tovorni avtomobili, avtobusi in trokolesni tovorni avtomobili) morajo imeti napravo za dajanje znakov o menjavi smeri, sestavljeno iz dveh osvetljenih smernikov podoline oblike na obeh straneh vozila, ki jo upravlja voznik s posebnim vzvodom.
Vsak smerni kazalec mora biti tako gibljiv, da ob dajanju znamenja moli za najmanj   10 cm iz vozila;  biti mora oranžne
barve in se mora podnevi in ponoči dobro
videti tako odspredaj kakor odzad.
Ko se neha dajati znamenje, se kazalec tudi delno ne sme več videti.
Pri kazalcih, ki bi bili tako nameščeni, da voznik ne more nadzorovati njihovega delovanja, mu mora biti mogoče nadzorovati njih delovanje s pomočjo pomeži-kovalca. ki je nameščen na armaturni plošči vozila.
Člen 2. Znak za zmanjšanje hitrosti ali
ustavitev se mora dajati pri motornih vozilih iz člena 1. z napravo, ki je nameščena na zadnji strani motornega vozila ali priklopnega voza in se lahko spoji z rdečo lučko spoznavne tablice.
Posluževanje te naprave mora biti spojeno z nožnim vzvodom zavore, tako da se vselej, kadar voznik le-to uporabi, pokaže tudi oranžni svetlobni znak.*
Cien 3. Vsi tovorni avtomobili in avtobusi morajo imeti refleksno zrcalo, ki naj vozniku omogoča, da v sliki opazi za njim prihajajoča vozila.
To zrcalo pravokotne oblike (veliko najmanj 12X20 cm) ali okroglo (s premerom najmanj 13 cm) mora biti tako nameščeno, da ga voznik z lahkoto uporablja in pri tem ne spremeni svoje navadne drže kot voznik.
Člen 4. Pri motornih vozilih, ki so že v rabi in ki bi bila opremljena s tako učinkovitimi napravami, da dajejo vse znake, določene s temi predpisi, pa čeprav niso popolnoma skladne s predpisi samimi, teh naprav ni treba predelati.
Člen 5. Kdor koli bi vozil z motornim vozilom, ki nima naprav za dajanje znakov, za menjavo smeri, za zmanjševanje hitrosti in ustavitev ali refleksnega zrcala, ali bi, čeprav ima smerno napravo, lete ne uporabljal predpisno, se kaznuje v denarju od L 25.— do L 100.—.
Najnižjo denarno kazen lahko plača kršitelj takoj.
Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. septembra 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
C:
TEV
E VESTI
— Madžarsko - italijansko prijateljstvo.
Te dni je izšla v Rimu knjiga madžarskega pisatelja Czalontava. ki je posvečena tradicionalnemu prijateljstvu med Madžarsko in Italijo. Knjiga ima naslov »Duce Italijanov — Prijatelj Madžarov«.
— Nemška odlikovanja ltalijanskih znan. stvenikov. Nemški poslanik v Rimu je odlikoval v imenu Hitlerja italijanske znanstvenike prof. Petranianija, prof. Marotto in prof. Mizirolo zaradi posebnih zaslug pri pobijanju malarije in zaradi njih plodnega sodelovanja z nemškimi znanstveniki na tem področju javnega zdravstva.
— Hrvatski umetniki na študijskem potovanju po Nemčiji. Iz Zagreba so predvčerajšnjim odpotovali nekateri hrvatski umetniki, slikarji, glasbeniki in pisatelji na studijsko potovanje po Nemčiji. 11 umetnikov bo obiskalo Berlin, Dunaj, Grac. Dresden. Monakovo. Frankfurt in druga večja mesta Nemčije. Povabil jih je nem-5ki propagandni minister dr. Gdbbels.
— Sphx>ki prefekt prvič na Visu. Splitski prefekt je obiskal prvič v spremstvu političnih in civilnih presta\*nikov otok Vis. Zastopnika vlade so otočani sprejeli zelo prisrčno. Prefekt je takoj naveza! stike s prebivalstvom in se zanimal za fcv-Ijenska vprašanja, ki jih je treba resiti. V irneflu Duceja je obiaroval več žena in mater s številnimi otroki.
— Tržaški   prefekt   in zvezni tajnik na
Krasu. V nedeljo je obiskal prefekt Tamburali v spremstvu zveznega tajnika Pive Sežano, in druge važne kraje Krasa, kjer se je na   mestu   prepričal v proizvajalni
sposobnosti pokrajine.
— Iz »Službenega lista«. ? Službeni ust za Ljubljansko pokrajino; št. 66 z dne j.6. avgusta 1? 11-XIX E. F. objavlja naredne Visokega Komisarja — določbe za prometne znake motornih vozil in Joločbe za. sta--tistiko o gibanju prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.
— 1 pengo = 10 din. Poročali smo *e. da je bila 16. avgusta uvedena civilna uprava na ozemlju bi vse Jugoslavije, ki se ga zasedle madžarske čete. S tem dnem je stopila v veljavo tudi madžarska nemška plačilna pogolba z dne 5. decembra 1935. Stari dolgovi se lahko plačujejo v tečaju 10 din = 5 nemških mark. Za nove zaključke pa pride v poštev samo preračunavanje v nemško madžarskem kompenzacijskem prometu. Plačevanje dolgov bivših jugoslovenskih dolžnikov je mogoče po tečaju 10 dm — 1 pengo.
— Promet po Dunavu obnovljen. Dunavske parobrodne družbe poročajo, da je .'d ^eloma obnovljen promet po Dunava in sicer med postajami Bezdan. Apatin. Goiii-bos. Palanka in Ujvidek, kakor tudi s Hrvatskimi postajami Osijek. Vukovar, Dok, Petrovaradin in Zemun kakor tudi mod Beogradom in Smederevom.
— Ustaška milica ne sprejema več novincev. Iz Zagreba poročajo, da je sprej?.n novincev v ustaško milico začasno ustavljen.
— Iz trgovinskega registra, Gradidom, stavbna družba z o. z. v Ljubljani. Z notarsko pogodbo z dne 2. avgusta 1940 se je izpremenila družina pogodba v točki *trinajstič«. — Hrvatska zemaljska banka d. d., podružnica Ljubljana. Dopolnjuje se sklep z dne 5. julija 1941. o spremembi naziva tvrdke. ki se glasi slovensko: Hrvatska deželna banka d. d., češko: Cher-vatska zemska banka akc. spol., francosko: Ranque du Pavs Croate S. A., angleško: Croatian Countrv Bank Ltd., italijansko: Binca del Paese Croato S. A., nemško: Kroatische Landesbank A. G., madžarsko: Horvat Orszagos bank r. t. — Paketosped, transportno in paketno podjetje, Ercigoj Oton. Izbriše se dosedanji lastnik Ercigoj Oton, trgovec v Ljubljani, in vpisa nova lastnica Gornik Zdenka, lastnica špedicije »sever nasledniki na Rakeku«, tako da se glasi odslej besedho firme: Paketosped, transportno in paketno podjetje — Gornik Zdenka. — Stavbna družba d. d. v Ljubljani. Izbriše se zaradi smrti član upravnega sveta Jovan Janko,
vpiSe pa se prokurist ing. Pajk Milan, civilni pooblaščeni inženjer v Ljubljani.
— Počastitev spomina princa Evgena v Petro varadin u Iz Petrovaradina poročajo o veliki spominski svečanosti, ki so jo priredili Nemci v spomin na 2251etnico bitke pri Petrovaradinu. Nal 2.500 Nemcev se je zbralo na hribu, od koder je hotel nastopiti turški vezir svoj zmagoviti pohod proti Evropi. Po mimohodu raznih nemških organizacij je bil položen venec na marmornat spomenik, stoječ na hribu v spomin na Junake, ki so pred 225 leti padli na bojišču.
— Javni ceniki v Srbiji. Komisarijat >a nadzorstvo cen v Beogradu opozarja, da morajo biti v vseh trgovinah na drobno na vidnem mestu nabiti ceniki. V trgovini na debelo pa morajo izdajati račune, is katerih je razvidna vrsta, količina in cena kupljenega blaga.
KINEMATOGRAFI
oh 1«., 18. in 20. url
KINO SLOGA TELEFON 27-80
Danes poelednjlč
Katja
Zgoaovlnskl   veleillm  o  nekronani ruski carici  Katji Dolgorukovl.
KINO UNION
TELEFON 22-21
Odlična, družabna, drama z Jean c.abinor in   Viviane   Romance   v   glavnih vlogah
Dobri tovariši
Slovenski   r.apisj  po   vsej   oolžlnl filma!
KINO MATICA
TELEFON 22-41
Krasen film o žalostni usedi nadarjenega
komponista
Car melodije
r>ouglas   Mongonicry,   Evelvn Venable, Aarienne Ames. Krasne zamorske pesmi.
Trije ponesrečenci so včeraj morali poiskati pomoči v naši splošni bolnišnici. Med njimi je najtežje prizadet Nikovič Franc. 311etni delavec špedicijskega podjetja Turk, ki ga je v St. Vidu pri Stični podrl avto. Nikovič je dobil precej hude notranje poškodbe. — Nerodne poškodbe je utrpel rudi Anton Koščak, 181etni delavec pri okrajnem cestnem odboru grosupeljskega okoliša. V Slivnici so razstre-ljevali kamenje in zažgana mina je predčasno eksplodirala. Koščaku. ki se ni mogel pravočasno umakniti, je poškodovala obe roki. — 261etni akademski kipar Janez Vajt iz Ljubljane je padel s kolesa in se prav nerodno potolkel po glavi in rokah.
Iz Ljubljane
—lj Razpored izpitov na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. — Vsi izpiti se bodo vršili v II. nadstropju I. moške gimnazije v Vegovi ulici, in sicer: a) popravni izpili v dneh 29. in 30. VIII. po podrobnem razporedu, ki visi v mali veži klasične gimnazije; — b) sprejemni izpit bo dne 29. VIII. ob 10. v učilnici VII. a razreda; — c> privatni izpiti bodo 25. in 26. VIIT. vselej od 8. dalje v risalnici; — c) privatni in popravni viš. teč. izpit bo dne 27. do 30. VIII. v risalnici. — O razrednih izpitih onih učencev, ki so se vpisali po sklepu šolskega pouka, bodo roki pravočasno naznanjeni v dnevnik;h. — Ravna t e"1 i sivo.
TOREK. SREDA, ČETRTEK. PETEK
VESELI TEATER
NOV PROGRAM!
PREDPRODAJA VSTOPNIC V DELAVSKI ZBORNICI  — ZAČETEK TOČNO OB 20. KONEC OB 21.40
—lj Fa^ji dnevi se poslavljajo z vročino, kakor bi hoteli Se zadnje odmerjene jim dni nadomestiti, kar so v nekaterih vmesnih deževnih in hladnih dnevih zamudili. Opoldanska in popoldanska vročina prisili še tako za ulični promet vnete meščane, da se umaknejo v varna, hladnejša zavetja, kolikor jim pač dopuščajo službeni opravki. Miadina pa ima polno veselja ob vodah, ki so vsik dan nagosto obiskane. Jutranje ure so še kar znosi ji ve in ob prvem svitu se že pojavljajo na travnikih mestne perifeiije kosci s svojimi bliščeči-mi, ostronzbrušenimi kočami. Gesta, nizka otava pada v širokih redeh in delo gie naglo izpod rok. Sedaj je pač najprimernejši čas, da se otava spravi dobro presušena pod varne strehe skednjev in v kozolce. Dela pa je tudi drugega dovolj na vrtovih, njivah in travnikih, tako da je čas spravljanja pridelkov in zadovoljstva ob dobri l**tini ca^ trdega in napornega dela.
—lj Kinološka zveza Ljubljana. Na Izrednem občnem zboru bivšega Jugoslo-venskega kineloškega saveza je bilo društvo preimenovano v Ente Cinofilia in Lubiana — Kinološka zveza  v Ljubljani.
—lj III. meška realna gimnazija v Ljubljani. Vse vrste popravni izpiti bodo od 25. avgusta dalje po razporedu, ki visi v šolski veži. Vpisovanje bo v rednem roku, in sicer: 2. septembra od 8. do 11. vpis lanskih rednih učencev od 2. do 8. razreda po razporedu, ki visi v šolski veži, 3. septembra vpis v prvi razred: dopoldne od 8. dalje za črke A—L, popoldne ob 15. za črke od M—2; 4. septembra ob 8. vpis učencev s tujih zavodov; 5. septembra dopoldne naknadni vpis zamudnikov. Zadnji trije vpisi bodo vsi v ravnateljevi pisarni. Začetna služba bežja bo dne 22. septembra, po službi božji se zberejo vsi učenci v gimnaziji, naslednji dan se začne redni pouk. Prošnjo za popravni izpit je treba nasloviti na ravnateljstvo in jo obenem z letnim izpričevalom prinesti razredniku k izpitu. Koikovana mora biti z Din 10. in še po Din 10.— za vsak predmet. Za vpis pa mora vsak učenec prinesti zadnje šolsko izpričevalo in davčno potrdilo. Šolnina se plača po dosedanjih predpisih. Prvošolci morajo prinesti k vpisu rojstni list, zadnje izpričevalo s potrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu in tudi potrdilo davčnega oblastva. Tudi učenci s tuj'h zavodov morajo poleg zadnjega izpričevala prinesti rojstni list. V prvi razred se bodo vpisovali samo učenci, ki so rojeni v letih 1928., 1929.. 1930. in 1931. — V peti razred se morejo vpisati le učenci, ki niso starejši od 17 let, v sedmi ne starejši od 19 let. O izjemah odloča Visoki komisariat, IV. oddelek, ako nima učenec več kot dve leti nad predpisano starostjo. Kdor od prizadetih te prošnje še ni vložil, naj jo nemudoma prinese na ravnateljstvo: Seznam šolskih knjig* bo nabit v Šolski veži. Sprejemni izpiti za vpis v prvi razred bodo 30. a gusta ob 8. Prošnje, kolkovane z Din 10.— in s prilogama: rojstni list in zadnje izpričevalo, je treba vložiti v ravnateljevi pisarni 29. avgusta dopolclne. Ravnateljstvo,
—lj Izlet SPD. V nedeljo 24. t. m. popelje Slovensko planinsko društvo izletnike iz Zelimelj na KureSČek, dalje pod Mokrecom skozi Krvavo peč v Vrbico ter do zavetiSča SPD v ISki. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob osmih z avtobusom, povratek iz Iške z avtobusom ob 18. uri. Prijave sprejema društvena pisarna SPD najkasneje do sobote opoldne.
—lj Ocvrtega kozlička, ocvrte piske, odlično kuhinjo In pristna vina nudi gostilna Lovšin. 357
Obnovite naročnino!
Predavanje o slovenskem slikarju Tratniku v radiu
Drugi del predavanja prof. 1'mbcrta lTr-bania o slikarju Franju Tratniku bo drevi ob 21.05 v ljubljanskem radiu.
Iz Novega mesta
— Via Mala v .Von'em mestu. Danes in jutri bodo gc/stovali v Prosvetnem domu ijiotLilitiki igrale s KniUlovo pretresljivo drauno Via Mala. Mira Dan*lo»va, prvakinja ljubljanske drame, igra glavno žensko vlogo SvlveH Laurocevo. E m a Starčeva, ena najvidnejših igralk go-s.tujcčcL::i ansambla i^jra Hanno. drugo najvažnejšo žensko v!o**o v drami. — Milan Košič igra mimo Rada Nakrsta (r>reisko»va!ni sodnik) eno največjih molkih vlog Niklausa Laurcca. Poleg teh nastopita v večjih v U -■"jah še Elvira Kraljeva (mati Laurcčeva) in Just Košuta (dr. Guttknccht). Režiser *e Poter Malce
AH
— Senzacija turnirja za nemško državno prvenstvo sta Klaus Junge in Pfeiffer, najmlajša komaj 17 letna udeleženca. V 9. kolu, o katerem smo poročali v soboto, je Junge s 5V* točke v vodilni skupini tesno sledil vodećemu Schmidtu. V treh nadalj-nih kolih pa se je položaj precej spremenil. Mnogo zaslug ima pri tem Pfeiffer, ki mu je uspelo v 10. kolu premagati Schmidta. Schmidt je stal v partiji nekaj časa v prav ugodnem položaju, kasneje pa ni prav nadaljeval in Pfeiffer je prevzel iniciativo ter lepo zmagal. S to zmago je bila Jungu odprta pot na čelo tabele, ko je istočasno zmagal proti Palmetu. Od ostalih važnejših partij naj omenimo, da je Richter zmagal proti Ernstu, Lokvenc-Kieninger in Rellstab-Mulier pa so sklenili miroljuben remis. Tako je bilo stanje po 10. kolu: Junge 61/*, Lokvenc, Miiller, Nurnberg, Pfeiffer, Schmidt 6, itd. Položaj na vrhu torej ni bil glede izgledov posameznikov mnogo jasnejši kakor prej. V nadaljnih dveh kolih pa se je vsaj nekoliko razčistil in jasen pregled motijo le še viseče partije. Junge je v obeh kolih zmagal. V 12. kolu je bil njegova žrtev Nurn-berg, ki mu je odvzel figuro. Njegov konkurent Schmidt je v 11. kolu zmagal, v 12. pa je prekinil partijo proti Miiller ju z izgledi na zmago. Richter je v obeh kolih spravil cele točke. Njegova žrtev je bil v 12. kolu celo Lokvenc, ki je s tem izpadel iz vodilne skupine in izgubil izglede na prvo mesto. Stanje po 12. kolu: Junge 8' Richter V/t, Miiller in Schmidt 7(1). Ce zmaga v obeh visečih partijah, se bo tej vodilni skupini pridružil tudi Kieninger s 71/« točke.
Izid natečaja za lidclav*
regulacijske skice za Ljubljano in okolico
Mesrtna občina ljubljanska je lani 24. giE*:a razpisala natečaj za idejni načrt gulacije Ljubljane s tcrmmf^n do 1. t. i., ki je  bil pcemeje zaradi   razmer in prošnje konkurentov podaljšan do 16. nija t. 1.
Vloženih je bilo 12 projektov, ki jih je ob razpisu določeno razsodišče pregledalo ki svoje dek> zaključilo 14. t. m. ob 12. uri ter (xlloĆ!'lo, da se I. m II. nagrada ne podelita. III. nagrado v zneaku 30.000 dan pa dobi ing. arh. Velimir Jamnicky iz Zagreba, a druge nagrade niso bile razdeljene, temveč je bil zanje namenjeni znesek določen za odkupe takole: I. odkup ▼ znesku 25.000 Din je dodeljen projektu x geslom »6543«; II. odkup v znesku 18.000 Dm projektu z geslom »Y«; III. odkup ▼ znesku   14.000  Din   pa-ojoictu  z   ge*Ac/m »Stitri-
kraka zvezda«: IV. odkup v zneska 12.000 Din projektu z gostem »Emona 2000«, a štirje enaki odkupi po 8.500 Din x> dodeljeni projektom z gesli »12«, »Lj«, »1870« in »Emona« ter nadaljnji odkup v znesku 7.000 Din projektu z geslom »1941 + 59 = 2000«.
Me&tnai občina ljubljanska vab' vse za odkupe predlagane projektante, naj ji do 31. t. m. naznanijo, če pristanejo na odkup ali ne. V smislu razpisa bodo načrti razstavljeni, kar bo o pravem času še objavljeno. Če upoštevamo razmere, v kakršnih so projektanti izdelovali svoje predfloges je uspeh popolnoma zadovoljiv.
Kako se najlažje seznanite
Ufa je posnela za film humoristično knjigo Heinricha Spoerla >Der Gasmanc (Plinski mož) z Ano On d rak ovo in Hein-zem Riihmanom v glavnih vlogah.
Med snemanjem filma so ga nekoč vprašali — Riihmannova partnerica je bila doslej vedno njegova žena Hertha Feilerje-va — kako se je prav za prav seznanil a svojo ženo.
Riihmann je hitro našel odgovor. Dejal je:
— Oženil sem se z njo.
V GOZDU Gozdni čuvaj zasači mladeniča: čujte,
kaj pa izrezijavate v drevesno skorjo?
— Nič ne izrezljavam. Hotel sem samo nekaj zradirati — odgovori mladenič v zadregi.
IZOBRAŽEN OČE
— Sinko, zakaj si bil pa v šoli kaznovan ?
— Zato, ker nisem vedel kje leže A zori.
— No, drugič boš imel svoje stvari v lepšem redu.
Nobena skrivnost ni,   da imaio oglasi  ▼ »Slo-
»tn<kfm Narodu«
velik uspeh.
n.. : : potrebujete kar koli. ie poslužite oglasa ▼ »Slo »enskem Narodu«
OGLAS V »SL. NARODU« POMENI USPEH
da  isti  dan spreje na   oglasni oddelek naročila zmerom imo do 9- ure dop.
Carboni fossili, lignite,
carbone di legna,
comperiamo    grandi     quantitativi. —
ScrivenJo  offrendo a :
Premog lignit,
oglje
kupujemo   v   velikih množinah.
PonuJbe na naslov:
S. A. C. A. — Via Aprica 4 — MILANO
C0SH
KRčr: iJKI SRCU
povzročajo vratne žleze s skritimi gnojnimi ognjišči.   Zato pijte zdravilno in klice ugo-nabljajočo AMBROŽEVO MEDICO, ki jo dobite pristno samo v — MEDARNI, Ljubljana, Židovska ulica 6. 39 T
ČEVLJE
moške in ženske cer sandale — kupite ugodno pri znani veletrgovini 9 čev-
lil
Aleksander Oblat, LJubljana,
Sv. Petra cesta 18.
CORSO VITTORIO EMANUELE No 37-39
MILANO
Societi per la vendita eselusiva delle Bbre lessili artificiali VISCOSA prodotte da:
Družba za izključno prodajo umetnih tkalnih vlakenj VISCOSA, ki jih izdeluje:
SNIA VISCOSA
SOCIETA NAZIONALE INDUSTRIA APPLICAZIONI VISCOSA
Sede Sociale e Direzione: Sedež dražbe in ravnateljstvo:
MILANO — Via Cernaia No 8 Stabilimenti: Prodajalne:
Altessano. Časa le Monferrato, Oeriano Laghetto, Česano Maderno, CIsmon del Grappa, Cocqnio, Ferrara, Keggio Emllia, Apuania, Magenta, Pavla, Torino Lavorati, Torino Meecanico, Torino S tura, Torvlscosa, Varedo, Venaria Reale, Venaria Sol-fnro, Vlttorlo Veneto, Voghera, Barcellona (Spag-na) Cltta del Messico (Messico), Oporto (Porto-gallo)
CISA VISCOSA
COMPAGN1A EVDUSTRIALE SOCIETA ANONIMA VISCOSA
Sede Sociale e Direzione: Sedež dražbe in ravnateljstvo:
ROMA — Via dei Sabini No 4
Stabilimenti: Prodajalne:
Coneorezzo, Crtsano Milanino, Este, Gragnano, Napoli, Padova, Pedren^o, Ranzanico, Rleti, Roma, Temi, Collestatte, Torino.
SOCIETA ANONIMA ITALIANA PER LE FIBRE TESSILI ARTIFICIALI GIA CHATILLON
Sede Sociale e Direzione: Sedež dražbe in ravnateljstvo: MILANO — Via Conservatorio No 13
Stabilimenti: Prodajalne:
CastigUon Dara, Ivrea, VercelTi, Rho, PogHano, Motta S. Damiano, Trino Vercellese, Apuanta, Novara.
Inserirajte v „S!ov. Narodu
LI0U0RE LIKER
STR«Ga
TONICO JE KREPČILEN IN
DIGESTIVO VAM URAVNA PREBAVO
Stran 4
SSLOVEJCSKI NAROD«,   Tow*. IS. augusta 1A41-XDC
Ste*.
Register prebivalstva ljubljanske pokrajine
POGLAVJE H.
VPIS SPREMEMB, NASTALIH ZAKADI <MBA>JA  STALNEGA PREBIVALSTVA
1. del.
Sporočilo občinskemu anagralićncmu uradu o spremembah, nastalih zaradi naravnega gibanja prebivalstva.
Člen S. Sporočilo sprememb, nastalih zaradi porok, rojstev in smrti, ki se nanašajo na stalno prebivalstvo občine, mora prejeti občinski anagrafični urad od:
a) verskih oblastev s funkcijo vodij civilne matice (župnikov, pastorjev itd. dotične občine ali drugih občin): za osebe, ki so se poslužile teh oblastev;
b) civilnih oblastev s funkcijo vodij civilne matice < okrajnih načelnikov in komisarjev okrajnih načelstev. oziroma za mesto Ljubljano, župana): za osebe, ki so se poslužile teh oblastev.
Omenjeno sporočilo mora biti vročeno na posebnih tiskovinah, ta sicer:
1. Sporočilo o poroki (obrazec Po bis v črnem tisku na roza papirju);
2. Sporočilo o rojstvu moške osebe (obrazec Rm bis v črnem tisku na modr?m papirju):
3. Sporočilo o rojstvu ženske osebe (obrazec Rž bis v rdečem tisku na modrem papirju);
4. Sporočilo o smrti moške osebe < obrazec Um bis v črnem tisku na belem papirju):
5. Sporočilo o smrti ženske osebe (obrazec Ul bis v rdečem tisku na belem papirju).
Omenjena sporočila morajo biti dostavljena občinskemu anagrafičnemu uradu po omenjenih oblastvih v teku 48 ur od dneva vpisa spisov.
2. del.
Prijave občinskemu  cnagrafičnemu uradu o spremembah, nastalih zaradi socialnega gibanja prebivalstva.
Člen 9. Vsaka oseba, ki se preseli iz ene občine pokrajine v drugo ali v drugo pokrajino Kraljevine ali ki se izseli v inozemstvo z namenom, cla si tam ustanovi lastno stalno bivališče, mora pred odhodom to prijaviti anagrafičnemu uradu občine, kjer je vpi* ana, na posebnem za to določenem obraecu E (prijava izselitve, tiskana na zelenem papirju).
Vsaka oseba, ki ustanovi lastno stalno bivališče v kaki občini pokrajine in ki prihaja iz druge občine iste pokrajine ali iz druge pokrajine Kraljevine oziroma iz inozemstva, mora to prijaviti anagrafičnemu uradu občine, v katero se je priselil, na posebnem, za to določenem obrazcu F (prijava vselitve, tiskana na modrem papirju) v roku 10 dni od dneva preselitve.
Ce gre za osebe, ki so pod očetovsko oblastjo, pod varuštvom ali skrbstvom, morajo vložiti omenjene prijave osebe, ki izvršujejo očetovsko oblast, varuštvo ali skrbstvo. Te osebe morajo sporočiti lastne podatke ter navesti lastno stanovanje. Te podatke je treba vpisati v družinsko polo, ki nosi ime osebe, ki je pol očetovsko oblastjo, pod varuštvom ali skrbstvom oziroma v družinsko polo družine, h kateri se preseli.
V primeru preselitve cele družine mora napraviti prijavo družinski poglavar zase in za vse njene člane, tudi za služinčad in druge osebe, ki jih vzame s seboj.
če pa priseljenec (tujec ali italijanski državljan) prihaja iz inozemstva, je treba ne samo napraviti predpisano prijavo, ampak predložiti tudi potni list ali drugo enakovredno listino, ki naj dokaže njegovo istovetnost.
Ako oseba, ki prihaja iz inozemstva, vodi s seboj tudi družino, mora prelložiti avtentične listine, ki naj dokažejo njeno sestavo.
Od obveznosti prijave je izvzeto vse tuje diplomatsko ali konzularno osebje, kakor tudi ostalo od njega odvisno tuje osebje.
Člen 10. Kdor koli se preseli iz ene hiše v drugo hišo iste občine ali iz enega stanovanja v drugo stanovanje iste hiše. mora to prijaviti anagrafičnemu uradu občine (na posebnem obrazcu G: prijava o spremembi stanovanja, tiskana na belem papirju) in to v teku 10 dni od dneva vselitve v novo stanovanje.
V tej prijavi je treba navesti prejšnje in novo stanovanje, ime in priimek družinskega poglavarja in imenski seznam vseh članov družine,  vštevši služinčad.
Člen 11. Vsak družinski poglavar mora prijaviti v 10 dneh občinskemu anagrafičnemu uradu priimek in ime ter druge podatke in pojasnila, ki jih zahteva obrazec A. glede oseb, ki pridejo v njegovo družino z namenom, da v njej stalno žive. ali ki iz nje odidejo (vštevši italijanske državljane, ki so uslužbeni  pri tujih diplo-
matskih in konzularnih uradih, in italijanske državljane,   ki   so   honorarni konzuli
drugih držav).
Člen 12. Poglavarji zajednic so dolžni prelložiti enake prijave — na način in v rokih, predpisanih za poglavarje družin — kolikor se tičejo sprememb pri osebju ravnateljstva, uprave, pri uslužbenskem ali pomožnem osebju, prav tako pa tudi pri stalnih članih zajednic (vštevši italijanske državljane, ki so uslužbeni pri tujih diplomatskih in konzularnih uradih, in italijanska državljane, ki so honorarni konzuli drugih držav).
Člen 13. Uprave, uradi in javne ustanove (civilne in vojaške), tudi tiste z avtonomno ureditvijo, ter javne in privatne ustanove, ki so pod državnim skrbstvom, nadzorstvom m pregledom, katerih vzdrževanje po I pira dtžava s trajnimi prispevki, so dolžni prijavit: spremembe stalnega bivališča svojih uslužbencev na način in v rokih, predpisanih v členu 11.
člen 14. Kdor iz katerega koli naslova upravlja hiše ali prostore, ki so namenjeni za stanovanja, mora prijaviti anagrafičnemu uradu vse spremembe najemnikov na posebnem obrazcu H (prijava najemodajalca o selitvah najemnikov, tiskana na belem papirju).
Tiakšne prijave se morajo podati v 10 dneh od vselitve najemnika v stanovanje ali njegove izselitve.
Omenjeni upravitelji morajo prijaviti priimek, ime in očetovo ime najemnika, ki se izseli ali vseli, dalje ulico, hišno številko in eventualno stopnišče, nadstropje ter notranjo številko stanovanja, ki ga zapusti ab" se vanje vseli. Prijavo je treba podan tudi. če gre za preselitev iz enega v drugo stanovanje iste hiše.
6e se najemnik vseli iz druge občine, je treba obvestiti tudi občino, iz katere najemnik prihaja.
Člen 15. Spremembe iz členov 9., 10.. 11.. 12.. 13. in 14. se lahko prijavijo osebno ali po drugi osebi, ki je za to pooblaščena, ali pa s priporočenim pismom.
Za vsako prijavo ima zainteresirana oseba pravico zahtevati potrdilo od obline.
Člen 16. Vsa občinska nblastva in uradi, ki izdajajo ukrepe, ki bi mo?li neposredno ali nosredno zadevati anagrafično ?lužbo. so dolžni te takoj sporočiti anagrafičnemu uradu, ki mora nemudoma poskrbeti za ustrezajoče zabeležbe v registru prebivalstva.
3. del.
Delo občine pri vpisu sprememb, nastalih zaradi   naravnega   in   socialnega gibanja prebivalstva.
Člen 17. Anagrafični urad mora voditi račun o spremembah stalnega prebivalstva občine: o porokah, o rojstvih in smrtih, vselitvah in izselitvah v ali iz drugih občin ali v ali iz inozemstva; o stanovanjskih selitvah v območju občine; o ustanovitvah družin, njih združitvah (zaradi spojitve ločenih gospodinjstev), razdružitvah (zaradi ustanovitve ločenih gospodinjstev) in o njih prestankih.
Člen 18. Občinski anagrafični urad mora poskrbeti takoj, ko dobi prijave o spremembah zaradi porok, porodov in smrti, da se dotični podatki vpišejo v družinske pole ali pole za zajednice ter na osebne listke vseh oseb, glede katerih so nastopile spremembe, in sicer:
1. za poroke:
a) če se vselijo poročenci v stanovanje, ki je različno od onega njihovih družin, je treba zanje naložiti novo družinsko polo; hkrati je treba poročence izbrisati iz pol, v katerih so bili zabeleženi pred poroko;
b) enak postopek velja za zakonce, ki zahtevajo,   da   se   zanje osnuje posebna
družinska pola, čeprav nameravajo živeti še  nadalje v eni  obeh družin;
c) če pa zakonca nameravata živeti še nadalje skupaj z eno svojih družin, ne da bi pri tem zahtevala osnovanje posebne pole, je treba poskrbeti tako za vpis zakonca v družinsko polo družine, v katero je vstopil kot stalni član, in poleg tega (za zakonca, ki je že vpisan v tej poli) za vpis datuma poroke in občine, v kateri je bil zakon sklenjen. Obenem je treba poskrbeti za izbris drugega zakonca iz družinske pole, v kateri je bil vpisan pred sklenitvijo zakona, pri čemer je navesti razlog v za to določenem stolpiču;
d) v osebnih listkih zakoncev je treba vpisati ime drugega zakonca, datum poroke in občino, v kateri je bil zakon sklenjen;
2. za rojstva: novorojenčka je treba vpisati v družinsko polo očeta oziroma osebe, ki vrši očetovsko oblast ah' varuštvo nad njim; zanj je treba razen tega osnovati osebni listek;
3. za smrti: umrlega je treba izbrisati
iz družinske pole ali pole za zajednice,
kjer je bil vpisan, in označiti razen tega v zadevnem stolpiču dan smrti in otočki o, v kateri se je dogodila; odnosni osebni listek pa je treba izločiti.
Ako s smrtjo kake osebe izumre vsa družina, je treba izločiti tudi ustreza jočo polo.
Preden vpiše imenovane spremembe, se —iora urad prepričati, ali ustrezajo podatki v sporočilih o porokah in smrtih (osebni pedatki in stanovanje oseb, na katere se nanašajo ta sporočila) tistim, ki so bili že zabeleženi v družinskih polah in polah za zajednice in v osebnih listkih: glede sporočil o rojstvih se mora kontrola nanašati na osebne podatke in stanovanje staršev novorojenčka.
Ako bi imenovana kontrola pokazala, da si podatki točno ne ustrezajo, je treba primer preiskati in nato vnesti ustrezajoče popravke na družinske pole, pole za zajednice in osebne listke.
Obrazci, ki se tičejo poročil o spremembah, nastalih zaradi naravnega gibanja, se morajo po izvršenem anagrafičnem vpisu hraniti v treh posameznih mapah, v eni za poroke, v eni za rojstva in v eni za smrti, in sicer urejeni v časovnem vrstnem redu: hraniti se morajo pet let.
Člen 19. Kadar je treba izbrisati iz registra osebe ali družine, ki so iajavile. da se izselijo za stalno v drugo občino, mora občinski anagrafični urad — v petih dneh po prijavi (obrazec E. Prijava izselitve, tiskana na zelenem papirju), ki jo je predložila prizadeta oseba ali družinski poglavar, to sporočiti (s posebnim obrazcem I, Prošnja za anagrafični vpis, tudi ta tiskana na zelenem papirju) občini, v kateri je oseba ali družina izjavila, da bo imela novo stalno bivališče. Potem ko je poskrbela za vpis te osebe v svoj lastni register, mora ta občina v 10 dneh po prejemu omenjenega sporočila potrditi občini, iz katere je oseba prišla, da je vpis izvršen, ter ji vrniti zadevni odrezek omenjenega obrazca.
Kadar pa je treba vpisati v register osebe, ki so imele svoje stalno bivališče v drugi občini, mora občinski anagrafični urad — v 5 dneh po prijavi (obrazec F, Prijava vselitve, tiskana na modrem papirju) prizadetega — to sporočiti na posebnem obrazcu L (Prošnja za anagrafični izbris, tudi ta tiskana na modrem pa-
Na vsakctii letališču italijanskih otokov v Fgejskem morja razvijajo fctafijaraki letalci neprestano živahno junaško delavnost
pirju) občini njihovega prejšnjega stalnega bivališča, katera zopet poskrbi za izbris dotične osebe iz svojega registra in katera mora v 10 dneh po prejemu tega sporočila potrditi (na posebnem odrezku prejšnjega obrazca) njihove osebne podatke ter priskrbeti vse podatke in dokumente, ki bi jih od njih zahtevala, da lahko opravijo redne vpise v svoj register.
Izbris iz prejšnjega registra in vpis v novega velja od dneva prijave, ki jo predloži prizadeta oseba občinskemu anagrafičnemu uradu novega stalnega bivališča.
Ce preteče rok 15 dni, ne da bi bili prispeli zahtevani dokumenti in podatki (potrdilo vpisa ali izbrisa, sporočilo osebnih in drugih podatkov), sporoči to zahtevajoča občina takoj radi potrebnih ukrepov Visokemu komisariatu ali preko tega prefektu pokrajine, kateremu je podrejena občina, ki ni poslala podatkov.
(Konec jutri)
Naša zemlja je stara tri milijard« let
Tako trdi nemški učenjak prof. Hahn na podlagi
rudnin
Bruno BtirgeJ je zbral naziranja in domneve rajnih znanstvenih avtoritet o starosti naše zemlje in o izpremembah, ki jo čakajo. Geolog Peach je izračunal po količini blaga in peska, ki ga reke vsako leto iztrgajo celini, da se zniža celina vsakih 12.500 let za 1 meter. Zdaj je povprečna srednja višina vseh celin 825 m. Lahko torej izračunamo, kako ogromna doba no morala miniti, preden bo vsa zemlja od-plavljena, da bo naša zemlja gladka kakor krogla na teljardni mizi. Težko si mislimo, da pred 25.000 leti Se ni bOo tega, kar imenujemo zdaj Baltiško morje, da se je torej šele dvignila skandinavska celina osvobojenega ogromnega pritiska ledenih gor ledene dobe.
Po koMčini soR v oceanih so skušali paleontologi ugotoviti starost morij. Prišli so do 300 milijonov let, pa Se s tem niso zadovoljni. Po njihovem mnenju se bolj približamo resnici,  če  trdimo, da so morja
stara okrog 100 milijonov let. Geologi cenijo starost naše zemlje, odkar se je str-dila njena skorja, na 1500 milijonov let. življenje na naši zemlji naj bi se pa bilo pojavilo približno pred 1000 milijoni let. Najstarejše izkopanine so pokazale, da je začel človeški rod živeti na zemlji pred 300.000 leti.
V zadnjem času pa učenjaki domnevajo, da je človeštvo mnogo starejše. Ni še dolgo tega, ko se nihče ni upal govoriti o milijonu let, zdaj je pa veda storila že velik korak naprej. Prof. Hahn z Instituta Cesarja Viljema v Berlinu Dahlemu sklepa lz proučevanja rudnin, da je stara naša zemlja približno 3 milijarde let. Najoptimistič-nejši so kak ur navadno zvezdoslovci. Trdijo namreč, da je zemlja otrok sonca In da je mnogo starejša, kakor domnevamo. Po novih računih astrofizikalne vede je staro sonce najmanj 5 bilijonov let.
Arheolog Gottvvald umrl
V nedeljo teden zjutraj je umrl v Prostejevu po krajši bolezni znani češki arheolog Antonin Gottvvald, star 72 let. Pokojni je bil rojen 19. januarja 1869 v Pro-stejevu in po dovršeni realki je nastopil učiteljsko službo v rojstnem okraju. Razmeroma zgodaj je stopil v pokoj, da bi se lahko nemoteno posvetil arheologiji, za kater se je navduševal že v zgodnji mladosti. V razdskavanju moravskega praveka je bil v devetdesetih letih preteklega stoletja so-trudnik raziskovalcev PaDiardia, č^rvinke in Kniesa, Glavno pozornost je posvečal rojstnemu Prostejevu, ki je po njegovi zaslugi najbolje raziskan kraj Moravske. Napisal je dve knjigi, razen tega je pa objavil več manjših znanstvenih del.
Za njegovo znanstveno delo so se zanimali zlasti nemški arheologi, s katerimi je
bil Gottwald v stalnih stikih V svojem 50 letnem delovanju je zbral mnogo prastarih predmetov, ki so zdaj last mestnega muzeja v Prostejevu in Olomucu. Del njegovih izkopanin je shranjen tudi v deželnem muzeju v Brnu in v narodnem muzeju v Pragi. Gottvvald je deloval na znanstvenem polju do zadnjih dni svojega življenja. Vse premoženje je zapustil rojstnemu Proste je v«.
hrane, v kateri je svinjsko meso. Pri Mongolih je pa zopet strogo prepovedano jesti ribe in ptice. Njihovi verski predpisi namreč pravijo, da je iz rib in ptic pripravljena hrana nečista. Pravoverni Mongol je zmožen zboleti ob pogledu na pečeno raco. Zato pa smatrajo ovčje meso za največjo po-lastico.
Neko zamorsko pleme ob izlivu Konga noče jesti kurjega in svinjskega mesa. Tudi mnoga afriška plemena ne jedo rib. Zamorsko pleme Lubambu smatra za največjo poslastico kobilice pražene na vročem pesku. Tako pražene kobilice zmelje jo in jih jedo pomešane z rajnim sočavjem. Pri nas čuti marsikdo odpor proti polžem in žabjim krakom. Drugi zopet smatrajo oboje za pravo polastico. Okusi so pač razb&n.
Madžarski novinar v avtohišici
V Gorico je dospeli s srvojo -»ovtv vh i-3rco«, zgrajeno v madžarskejm slogu, madžarski novinaT Evgen Denis, ki potuje s svojo ženo m sinom troiKrtno po RailTJi. Ustavil sw jo na Verdijevem trgu. kjer vzbuja njegova motorizirana koliba občo pozornost.
Madžarski novinar Denis potuje po sverfu z ženo, ki je znana in priznana kemičarka, in s svojim siieiom prof. Andrejem, ki je znan madžarski sfikar. Madžarska družina potuje v hišici, ki je mc^nrirana na avtomobilu. Na potovanju širi Evr»cn Denis stvoje novinarsko obzorje, njegov sm Andrej se pa poglablja v utnotno&t de^el, v katerih potuje. Žena fzdehi/e med potjo keramike in jo prodaja. Pravijo, da izvršuje keramiko z izredno rzbraniltm okusom. Rodbina je odpotovala iz Madžarske 1. 1939. in se rroče na Madžarsko vrniti šele po vojrri, nakar se bo odpravila ▼ Afriko.
Prepovedane jedi raznih narodov
Dokaj čudno je, da jedi, ki jfh smatrajo nekateri narodi za poslastice, drugi odločno odklanjajo in da so pogosto po verskih predpisih celo prepovedane. O mohameda-nih je znano, da pod nobenim pogojem ne jedo svinjskega mesa. Noben mohamedan, tudi če ga muči lakota, ne vzame v usta
Egiptska kraljica Kleopatra se je dati zadušiti kaoi. — Georg Clarence, brat angleškega kralja Edvarda IV., si je moral izbrati vrsto samomora: izbral si je utopitev v sodu, napolnjenem z vinom. — Rimski pesnik Titus Caru s Lucretius je zblaznel pod vplivom ljubavnega napoja in v tem stanju si je končal življenje. Pesnica Sapho je skočila v nesrečni ljubezni z visoke skale ▼ morje, Cato si je končal življenje ta Čas, ko mu je nekdo na njegovo željo čital Platonovega Phaedona, — Pe-regrinus se je dal med olimpijskimi igrami javno sežgati. — Pesnik rimskih orgij Petro nius si je dal v kopeli prerezati žile m je izkrvavel.
Rekorderka z bananami
Iz Rja de Jat>ewa poročajo, da je 2< Motna. Doris Bland dosega nenavaden rekord. Pri stavi med vegetarijanci v nekem nevnern lokalu v Rabijo je pojedla 350 banan, tv>-kaT je rekla, da ima banan dovolj in da Ki nada dobila pod zobe kakšno manj sočno jedačo. Zdaj so mladenka producira v južnoameriških varjetejih. Kažejo jo občinstvu kot posebno atrakcijo, Doris poje namreč vsak večer na odru vpričo oočro-stva košaro banan, ki so njena krepka »ve-čorjfca«.
PROKLETSTVO
DEMANTA
Roman.
— Mislim, da je šel po stopnicah doli, — je odgovoril.
— Torej so ga čuvaji spodaj gotovo videli, kako je odhajal... Pojdite po nju ... sicer pa raje ne... pokličem ju gori je dejal in zaklical: Heurtebize!... Papili one!...
Dva zaspana čuvaja sta šla počasi po stopnicah gori Videla nista ničesar in začudeno nekoliko za-smehljivo sta se ozrla na družbo štirih mož, izmed katerih so bili trije mrtvaško bledi.
— Torej tjale! — je vzkliknil višji čuvaj in se prijel za glavo.
Storil je nekaj korakov, potlej se je pa ustavil pred Apollmije\Timi vrati in dejal Bartissolu:
— Privedite mi Caratona.
Poklicani je kmalu prišel. Bil je poveljnik čuvajev kronskih demantov.
— Ali je vam kaj znano? — ga je vprašal višji čuvaj.
— Vem, da je poplah, ne vem pa, za kaj gre, — ae je glasil odgovor.
— VI torej niste ničesar videli?
— Ničesar, šef! Toda ta človek vendar m mogel odleteti! — je zaklical višji čuvaj.
— Seveda ne, ker ni bil noben človek, — je za-mrmral Logarec — vsaj živ človek ne...
— Kaj pa kokodajsate, vi kura?
— Kar vprašajte Bartissola, šef.
— Iz sarkofaga je prilezlo, — je dejal Bartlssok
— Ah, to je pa že od sile!
— Da___sarkofag se je odpri... to sem dobro
videl... in ni se mi sanjalo.
Višji paznik je skomignil z rameni, potem je pa dejal osorno:
— Dobro, pojdimo pogledat. Pojdite za menoj in dobro pazite, siišite. Zaprite vrata čim prestopimo prag.
Logarec, Bartissol, njun tovariš iz dvorane starinskih draguljev, dva čuvaja glavnega stopnišča in čuvaj iz Apollinijeve galerije so stopali za svojim predstojnikom.
Prišli so v dvorano, kjer se je odigral tisti fantastični prizor, ki je dal povod za ves ta direndaj.
Logarec in Bartissol, priči te čudne pustolovščine, sta vzkliknila in pokazala na sarkofag. Njegov pokrov se je bil zaprl in črno obličje faraona Ramsesa je zrlo s svojim nepremičnim skrivnostnim nasmehom na skupino čuvajev.
— Saj to je bilo vendar vse odprto, — Je za jecljal Logarec
— Kaj? Sarkofag? je vprašal vffljl čuvaj.
— Da, Sef — odprl se je vpričo naju. Nejeverni višji čuvaj je dal dvigniti pokrov.
— Zdaj vidite, da tam nikogar ni, je dejal,
— Seveda, je ni, ker je mumija odšla.
— Mumija? — Kakšna mumija? Saj vendar veste, da je ta sarkofag vedno prazen.
— In vendar... postava, ki sva jo videla ...
— Tudi jaz sem nekaj videl, — je posegel v besedo čuvaj iz dvorane starinskih draguljev.
— "Prh, videli ste kako sta ta dva strahopetca bežala, — je pripomnil višji čuvaj.
— Da, toda za njima.. .
— Za njima?
— Videli ste njuni senci v luninem svitu .. To Je neumnost... Vsa ta zgodba je gola domišljija... Vrnite se vsak na svoje mesto in s tem naj bo te komedije konec.
Čuvaji so se razšli. Vrata so zopet odprti ki čuvaji so šli opravljat svojo službo.
ViŠfl čuvaj je odšel po stopnišču, vodećem k njegovemu podstrešnemu stanovanju. Kar mu Je krik zastavil korak.
V naslednjem trenutku je videl, kako se je nekaj pritrkljalo preden j ter se ustavilo ob steni Po stopnicah se je bil pri trki j al dvooglati klobuk.
Višji čuvaj je spoznal čuvaja kronskih demantov.
— Povejte kaj se je zgodilo. Spregovorite končno vi vol!
Ubožec pa ni mogel spravit iz sebe nič drugega, nego vedno enako stokanje:
- O • •    O • . .  Oh m mm
In njegov iztegnjeni prst je kazal na A pol linovo galerijo.
Višji Čuvaj je stopil k temu nesrečnežu, ki je ves drhtel in krepko ga je stresel za ramo.
— Govorite torej končno! — je zakričal. Kaj se je zgodilo? Kaj ste videli?
Čuvaj se je ozrl na predstojnika z izbuljenimi očmi, ustnice so mu drgetale, toda iz ust so mu prihajali samo nerazumljivi zvoki
Končno so pa le postale njegove besede razirm-ljive.
— Zgodilo se Je... zgodilo se je>.Je Jecljal ubožec.
— Kaj se je zgodilo za božjo voljo?
— Zgodilo se je šef ... da je bil ukraden . . .
— Ukraden je bil! .. . Kaj je bilo ukradeno*?
— Regent, šef. Regent, da Regent.. . *)
In čuvaj se je ves sključil pod težo tega priznanja.
Obraz višjega čuvaja Je zalila rdečica. Dušilo ga Je presenečenje, razburjenje, prestrašenost in jeza. Jei je kričati:
— Kaj ste znoreli ... Ukraden? ... Ukraden___
Regent! Kaj ste znoreli ... znoreli... vam pravim!
Potem si je pa opomogel od prve osuplosti, prijel čuvaja za roko, ga potisnil naprej in držeč svetilko v desnici je odhitel proti Apoilinijevi galeriji.
Nesrečni čuvaj je pokazal na vitrino, v kateri so kronski dragulji, in z drhtečim glasom je zaječi jal-
— Tu... tu...
) Francoski kronski dragulj.
Urejuje Josip Zupančič It Za Narodno tiskarno Trm Jena g Za opravo ki tnaeratni del Bata Vlad. RegaHr II Val ▼ Ljubljani