i K.'' . ŽNICA j V CELJU Lelje - skladišče D-Per III 19/1968 1119680378,3/7 COBISS e U V>^>UA LETO V. ŠT. 5, 6, 7 + CELJE, JULIJ 1968 G L A S I L O KOLEKTIVA ODIMO PONOSNI NA USPEHE Razmišljanja pred praznikom celjske občine Pravzaprav smo ljudje čudni in v nas je mnogo različnih slabosti, toda ena je prav gotovo značilna za vse: radi kritiziramo, radi se ustavljamo ob napakah in slabostih našega dela, pri vsem tem pa zapiramo oči pred uspehi, ki smo jih dosegli. Še več,velikokrat jih ne vidimo — morda zato, ker živimo sredi njih. In prav zaradi tega je prav, da vsaj od časa do časa ob različnih dogodkih, kot je tudi praznik celjske občine, pogledamo nazaj, da nam bo perspektiva jasnejša, da bomo na uspehih dela dobili novih moči za premagovanje prihodnjih nalog. Zato naj bo vsaj danes napisanih nekaj besed na račun tistega, kar so ustvarili naši ljudje. Če bi hoteli vse te oziroma vsaj najvažnejše rezultate napisati na to stran lista, potem bi napravili veliko napako. Ta stran bi morala biti dolga vsaj triindvajset let oziroma bi jo morali začeti pisati dosti prej, vsekakor pa tedaj, ko je začel naš človek pisati svojo zgodovino s puško in kladivom v roki. Celje je v letih po vojni povsem spremenilo svojo zunanjo podobo, dobilo pa je tudi povsem drugačno notranjo fiziognomijo. Delavec ustvarjalec dobrin, ni ostal le proizvajalec, marveč je postal tudi upravljalen V tem je bistvo vsega, v tem je začetek napredka in razvoja. V tem je bistvo uspehov! In če bi hoteli iz pisanega šopka naših cvetov potegniti najžlahtnejšo rožo, potem bi se gotovo imenovala-samoupravlja-nje. Pripnimo si jo ponosno na prsi in bodimo ponosni, da jo imamo. Toda, kot vse ostale, je treba tudi to rožo zalivati, dajati ji moramo novih moči, da bo rasla naprej in se razbohotila v vsem sijaju. To pa je naša in samo naša naloga. Ugoden zemljepisni položaj mesta in občine, prometna lega, več-desetletna proizvodna tradicija in zgodovinski pogoji so osnovni razlog za hiter gospodarski razvoj tega območja. Prva industrijska podjetja so nastala v drugi polovici 19. stoletja, mnoga pa so mlada, kot je naša republika. Osvoboditev in svetle perspektive socialističnega razvoja so bile močan zagon za obnovo in nadaljnjo rast gospodarstva. Leta 1947. smo s petletnim planom postavili prve materialne osnove za nadaljnji razvoj gospodarstva, zlasti še industrije. Rekonstrukcija in kapitalna izgradnja sta pripomogli, da smo že 1949 leta dosegli raven predvojne proizvodnje. V to obdobje sodi tudi začetek gradnje tovarne organskih barvil in lesno industrijskega kombinata Savinja. S fuzioniranjem in postopnim večanjem proizvodnih kapacitet pa so iz majhnih, v pretežni večini obrtnih obratov, nastala velika oziroma večja industrijska podjetja. Naštejmo jih vsaj nekaj: tovarna tehtnic, industrija finome-haničnih izdelkov IFA, Klima, Avto-obnova, Zlatarna, Toper, Pohištvo itd. Kot mnogokje druje, tako smo tudi v celju posvetili prva leta po vojni glavno pozornost razvoju industrije. Šlo je za utrditev in krepitev materialne osnove. Ker je bil ta razvoj v glavnem naslonjen na lokalna sredstva, so se v mestu kopičili težavni komunalni problemi. V primerjavi s predvojnim stanjem se je število industrijskih podjetij v občini skoraj potrojilo, prav tako1 o-ziroma celo za nekaj več število zaposlenih v tej najvažnejši gospodarski panogi Celja. In še en podatek je, ki govori o silnem razmahu celjske industrije. Medtem ko je znašal njen družbeni bruto proizvod 1956 leta 211 milijonov novih dinar-zev, se je že 1965 leta povzpel na 798. medtem ko bi naj 1970 leta znašal 1,280. 000 novih dinarjev. Značilnost industrije v naši občini je v tem, da deluje večje število starejših podjetij; iz tega tudi prioritetna naloga v generalni rekonstrukciji večine naših najpomembnejši industrijskih podjetij. Najvažnejše rekonstrukcije so prevzeli v štorski železarni, v tovarni EMO in zlasti še Cinkarni. V teh naporih pa ne pa ostajajo tudi drugi kolektivi, čeprav pretežni delež nosijo zlasti tri naj večja podjetja. Pri vsem tem ne kaže prezreti A era. pa Etola, Zlatarne, Klime, in IFE, Žične, Topra, Libele, LIK Savinje Metke in drugih, ki iščejo v rekonstrukcijah, osvajanju nove proizvodnje, zboljšanju tehnoloških postopkov solidnejšo osnovo za svoje delo in uveljavljanje na trgu. Upajmo, da nismo pozabili na razvoj in uspehe Emajlirke, na gradnjo in ureditev novih proizvodnih obratov, novega upravnega poslopja, zatem v Štorah in začetek del pri gradnji nove železnice. Cinkarna se je z novimi obrati razširila proti Čretu in je na pragu novih investicij pri gradnji tovarne titanovega belila in umetnih gnojil. Klima, Libela, IFA so dobili povsem nove prostore, in nič kolikokrat povečali proizvodnjo. Tudi Žična je na pragu novih investicij. Značilne za kovinsko industrijo Celja so uspešne integracije. Uspeh, na katerega ni ponosen samo kolektiv, marveč vse Celje, je zabeležil Aero. Gre za nove proizvodne hale v Cej.ju in za osvajanje nove proizvodnje. To velja tudi za ETOL, ki j.e postavil v Škofji vasi novo tovarno. Nova zlatarna ob Kersnikovi ulici že stoji. Izreden razmah je doživel lesno industrijski kombinat Savinja. da ne govorimo o vseh poslednjih prizadevanjih Metke, da v najkrajšem času premaga posledice dosedanjega počasnega izvajanja rekonstrukcije. Novi in svteli so obrati Topra. Še in še bi lahko naštevali in se ustavljali pri posameznih kolektivih in njihovih uspehih. Toda naj bo za obuditev spomina dovolj. V letih po vojni je tudi gradbeništvo doživljalo različne faze, pomembna pa je bila integracija gradbenih podjetij in nastanek industrijskega gradbenega podjetja Ingrad. Razmišljanja pred praznikom celjske občine (Nadaljevanje iz 1. strani) Podobno velja za gozdarstvo in kmetijstvo. Največji uspeh na področju terciarne dejavnosti prav gotovo beleži trgovina. Tu je prišlo do pomejnb-nih centralizacij in novih gradenj. Pa tudi perspektiva je lepa. Trgovina se približuje potrošniku. Tudi v gostinstvu smo priča novim prizadevanjem. Integracije ali poslovna sodelovanja postajajo nujnost. To zlasti kaže, primer hotela Celeia. Obrt je sicer dosegla pomemben napredek, toda žal, še vedno primanjkuje kapacitete za zadovoljite,v vseh potreb. Navzlic temu, da je zlasti industrija vlagala precejšnja sredstva v lastno modernizacijo in rekonstrukcijo, je šel razvoj družbenih služb in komunale po zadovoljitvi poti. Naj pri tem spomnimo na nove kulturne ustanove in nove šole. Kljub hu-dinjski, polulski trgovski, tehnični, ekonomski, zatem šolam v Dobrni, Štorah .. . kapacitet še zmeraj primanjkuje. Podobno velja za otroško vzgojno varstvene ustanove. Na izrednem nivoju so tudi zdravstvene ustanove z novimi kapacitetami. Številne ceste so dobile asfaltno prevleko in čedalje manj je tistih, ki jim pravimo makadamske. V Celju in okolici so nastala po- vsem nova naselja. Se spominjate, kakšna je bila podoba Otoka pred petnajstimi leti? Pa Lipe nad Štorami, Hudinje, Ostrožnega, Dolgega polja .. .? Tudi 1953. leto, ko je Celje prizadela katastrofalna poplava, ni tako daleč, da bi ne cenili izdatkov, ki so bili vloženi v regulacijo Savinje in njenih pritokov. Regulacijska dela pa so še, v polnem teku. Ne glede na to, lahko ugotovimo, da so se že dosedanja regulacijska dela nič kolikokrat obrestovala! Kot rezultat razumevanja in skupnih naporov so tudi številni novi objekti. V ponos so nam atletski stadion, ljudsko kopališče in drugi objekti. Tak je, izredno bežen pregled po tistih kolektivih in tistih uspehih, ki smo jih dosegli v letih po vojni. Na vse to smo v resnici lahko ponosni. Kljub temu, da so bile želje in potrebe večje od možnosti za rešitev številnih vprašanj, bodimo ponosni na to , kar imamo. Lahko jih pokažemo slehernemu človeku, toda veliko važnejše je, da se. jih zavedamo sami in da nam ti rezultati pomenijo pobudo za dosego še lepših rezultatov. Naj bo takšna pripravljenost tudi delež k praznovanju 20. julija, k počastitvi spomina tistih, ki so dali življenja za to, da lahko v miru gradimo svojo bodočnost. M. B. PRVA CELJSKA ČETA Prebivalci celjske občine praznujemo 20. julij kot svoj borbeni praznik. To je spomin na tisti dan 1941 leta, ko je bila v gozdovih Resevne nad Šentjurjem ustanovljena prva partizanska enota pri nas — Prva celjska četa. Čeprav je njena aktivnost trajala komaj dober mesec, je v prvih dneh oborožene vstaje proti okupatorju zanetila iskro upora in pripomogla, da se je razplamtela v velik plamen, v vseljudsko borbo proti okupatorju Prva celjska četa je zrasla iz klica Komunistične partije Jugoslavije po uporu, nastala je kot posledica aktivnega dela Partije na celjskem območju. Prva cejlska četa je imela svoje zaledje v Celju in okolici, kjer ježe, v prvih dneh narodno osvobodilnega boja nastalo nešteto javk in kjer je partijsko organizacijo in osvobodilno fronto vodil sekretar Tone Grčar. Prva celjska četa je bila ustanovljena 20. julija 1941 leta v gozdu blizu Mulejeve domačije na Resev-ni. Njen prvi komandir je bil Franjo Vrunč-Buzdo. V kroniki prve celjske čete se razen 20. julija pomembni še zlasti štirie datumi. Četrtega avgusta je bila prva sa- botažna akcija borcev Prve celjske, čete. Ta dan nekaj minut po polnoči je zagorel kozolec na Čatrovem posestvu v Bukovem žlaku. Tisto in naslednjo noč so se oglasili rdeči petelini na mnogih posestvih v Spodnji Savinjski dolini, sicer pa na tistih, ki so jih Nemci zaplenili, domačine pa izgnali. Enajstega avgusta sta se Franjo Vrunč in Peter Stane podala proti Slivnici, da bi si ogledala položaj za napad na žandarmerijsko postajo. Padla sta v zasedo, Stante se je rešil, Vrunča so pa ujeli in ga štirinajst dni za tem ustrelili v Mariboru. Tako je četa izgubila svojega prvega komandirja. Njen drugi komandir je postal Peter Stante. Borci so bili znova na pohodu. Umaknili so se na Javornik v Langerjeve peči. Tu so jih 16. avgusta obkolili Nemci. Pri tem se je težko poškodoval Peter Stante. Del čete se je zatekel v bližino Dramelj, drugi del pa v Zvodno. Zaradi težkih poškodb je bil Peter Stante nekaj časa za akcijo nesposoben. Tako je prišel na to področje Vilč Šlander Slavkov brat in postal tretji komandir Prve, celjske čete. Prišel je 27. avgust. Po obračunu s komandirjem žandarmerijske po- staje v Dolu pri Planini, so odšli v Šentrupert in se zatekli v Zavškov mlin. Vmes je prišla izdaja. Nemci so mlin obkolili in ga zatem zažgali. To je bil zadnji boj borcev Prve celjske čete. V Zavškovem mlinu je padlo oziroma zgorelo pet. borcev. Prva celjska četa je bila uničena, toda iskra upora, ki jo je zanetila je gorela naprej. B. M. Volja članov delovne skupnosti -»za integracijo« Kolektiv »Merxa« je 28. VI. 1968 odločal ponovno o pomembnem statusnem vprašanju za podjetje kot celoto, o pripojitvi koroških podjetij k našemu. Po statutu »Merxa« bi zadostovalo, če bi glasovalo za integracijo s koroškimi podjetji »Žila« Raavne. »Dom železarjejv« v Ravnah na Koroškem in »Koroški dom« Prevalje 783 volilcev, se pravi kvalificirana 3/5 večina vseh članov kolektiva. Rezultat referenduma pa je bil znatno ugodnejši, saj so pozitivni glasovi pri vseh treh podjetjih presegli številko 1061. S tem je merxov kolektiv potrdil zrelost in preudarnost v pomembnih odločitvah, kot je ravno odločitev v zvezi z realizacijo naše integracijske ekspanzije. Temeljite razprave na zborih delovnih enot in zborih sektorjev podjetja so pripomogle k dobri ter popolni razjasnitvi vprašanj v zvezi z e-konomsko upravičenostjo integracije,. Posebej je omeniti, poudariti in pohvaliti veliko zainteresiranost članov kolektiva na vseh sestankih pred dnevom odločanja z referendomom. Nejasna vprašanja so bila v živahnih diskusijah eliminirana, tako da je sleherni delavec izrazil svojo voljo zavestno. Kolektiv podjetja »Merx« je dokazal visoko stopnjo razvitosti v odločanju zelo pomembnih statusnih zadev in potrdil dejstvo, da je oblika ter vsebina neposrednega u-pravljanja po celotnem članstvu neizpodbitno nujna ter napredna samoupravna institucija. V volji vseh ljudi, inkorporiranih v podjet-ie. je naibolj jasno in dosledno izražena njihova misel, njihove želje in hoten ia. Od 1304 volilnih upravičencev je glasovalo na referendumu 1137 članov delovne skupnosti (87.2%1 .167 (12,8%! pa je bilo upravičeno odsotnih. Zradi skrbne prir ra v,e in dobro organizirane izvedbe referenduma je bilo le 12 glasovnic neveljavnih, vse ostale pa predpisano obkrožene. Za prioojitev »Zde« je glasovalo 1065 volilcev (81.7% od skupnega števila v seji delavcev, vpisanih v (Nadaljevanje na 3. strani) Izvajanje investicijskega plana podjetja Ob nenehni in močni ekspanziji našega podjetja so v investicijskem našega podjetja se v investicijskem ve zadovoljivo izpolnjujejo. Novogradnje in adaptacije sledijo druga drugi in v dnevnem časopisju ter med občani je brati in slišati nebroj pohval in občudovanj, ki so namenjena Merxu kot podjetju ki si na moč prizadejva čimbolj zadovoljiti potrošnike s kulturnejšo, moderno postrežbo ob razširjenem asortima-nu v trgovinah. Gradbena dela na Žitnem silosu zelo hitro napredujejo in vse kaže, da bo objekt predan svojemu namenu pravočasno, ko bodo pripravljene žitarice za vskladiščenje. Enako je zaslediti viden napredek na Mlinu, ki ga tako kot silos gradi »Gradis« iz Ljubljane, saj je tudi prevzem tega objekta ob normalnem poteku dogodkov z zanesljivostjo pričakovati v mesecu februarju 1969 Vsesplošna »ofenziva« v gradnji marketov je v polnem razmahu. Nekateri teh sodobnih trgovskih objektov bod predani svojemu namenu še poleti, ostali pa v počastitev dne- - „za integracijo" (Nadaljevanje iz 2. strani) volilni imenik, oz. 93,7% od delavcev ki so svojo voljo izrazili). Šemo- 64 (6,3%) jih je bilo proti tej integraciji. Za pripojitev »Koroškega doma« je glasovalo 1062 volilcev (81,4% od skupnega števila v volilni imenik vpisanih oz. 93,4% od delavcev, ki so dejansko volih). Samo 66 jih je bilo p-roti pripojitvi. Za integracijo z »Domom železar-jev« je glasovalo 1061 volilcev (81,4% od skupnega števila v volilni imenik vpisanih oz. 93,3% delavcev ki so dejansko volili). Samo 67 (6,7%) jih j,e bilo proti. Glede na deistvo, da so koroška podjetja tudi že izrekla pozitivno voljo za integracijo z »Merxom« je pot dosedanjega zbliževanja podjetij na področju koroške regije uspešno prehojena. Z vključevanjem nove gospodarske; veje — gostinstva v poslovni predmet podjetja, je pričela nova -era v razvoju našega podjetja, gre strmo navzgor in katerega osnovni cilj je v prvi vrsti razširiti maloprodajno mrežo in s tem gospodarsko opravičiti obstoj grosističnih enot prod j et ja ter stalno krepitev proizvodne dejavnosti, v perspektivi pa čim tesneje povezati trgovino z gostinstvom, ker bo le takšna trgovina v stanju zadovoljevati rastoče potrebe potrošnikov in zahteve domačega ter tujskega turizma. Marjan Bele va republike pred velikimi november ski mi prazniki, tako Merx market v Vojniku in Merx market na Lipi v Štorah. Pred izgotovitvijo so marketi na Cečovju v Ravnah na Koroškem, v Sevnici, na Ponikvi, Planini in Slivnici. Dokončuje se oddel-ek »Blagovnice« v Šentjurju, kjer bo naprodaj pohištvo in adaptacija poslovalnice »Pri Cinkarni« v Celju. »Galanterija« v Laške pa že posluje v sodobno preurejenih lokalih. Potrebno je poskrbljeno tudi za otvoritev lokala za degustacijo kave merx v Stanetovi ulici v Celju, za adaptacijo pekarne »Ada« v Staner tovi ulici v Celju ter za obnovitev in preureditev poslovnice 3. Po predpisih o kvaliteti in drugih pogojih za proizvodnjo in promet z živili so dolžne vse delovne organizacije kot občani proizvajati oz. prodajati živila, ki povsem izpolnjujejo predpisane pogoje. Zlasti je, važno za trgovske delovne organizacije kot je npr. naša, da skrbijo za nabavo in prodajo v pogledu kvalitete, sestavin, higiene, embaliranja in deklariranja neuporečne proizvode. V primeru inšpekcijskega pregleda ugotovljene nepravilnosti največkrat bremene delovno organizacijo in njeno odgovorno osebo- v trgovini. Trgovec je namreč tisti člen v verigi dogodkov od nastanka proizvoda do nakupa po potrošniku, ki pride z neposrednim konzumentom v neposreden stik in so zato reklamacijske posledice cesto najneugodneiše. Velikokrat pride do tega, da inšpekcija ugotovi oporečnost nekaterih živil v pogledu kvalitete in sestavin (Pravilnik o kvaliteti živil in pogojih za njihovo proizvodnjo in promet, Ur. 1. št. 12/57 in 12 67) in v takem slučaju prijavijo trgovsko podjetje, ker je le to storilo gospodarski prestopek. medtem ko se kasneje na sodišču ugotavlja ali gre za krivdo proizvajalca ali trgovine. V slučajih, ko gre za surovinsko sestavo oostanejo namreč na zraku žarka in dobi kava neprijetenj vonj in okus. Zato ne zadostuje za pakiranje pražene kave navaden papir, ampak le pergament, pergamin papir ali kaka druga ustrezna snov. Zaradi zavarovanja pred tujim vonjem je treba imeti kavo ločeno proč od dišečega blaga (začimbe, milo in podobno), ker utegne dobiti kava od njih zelo neprijeten vonj in okus. Pražena zmleta kava je zelo hi-groskopna in utegne sprejeti vlago iz svoje, okolice. Pražena zmleta kava je bolj občutljiva od pražene kave v zrnju, ker ima večjo skupno površino delcev, na katere vpliva vlaga, kisik, svetloba, tako da se lahko sprime v kepice, se spremeni barva p atudi aroma in se pojavi celo plesnivost. Razen tega pražena zmleta kava rada sprejema zunanje vonje in jo je zato treba imeti ločeno od drugega dišečega blaga. Pri pakiranju pražene zmlete kove je treba posebej paziti na hermetičnost pakiranja, da se obdržijo svežost in lahkohlapljive aromatične snovi, ki dajejo posebno svojstvo kavi kot pijači. Pri pakiranju pražene zmlete ka ve in kavnega ekstrakta je potrebno hermetično pakiranje ali celo pakiranje pod vakumom, da se tako iztisne ves odvečen zrak in Se pakiranje zapre resnično hermetično. Kot snov za pakiranje jemljemo razne vrste pločevinaste embalaže in kombinacije plastičnih snovi in drugih sestavin. Preizkušanje kakovosti kave in kavnega ekstrakta Pri ugotavljanju kakovosti surove kave je, treba ugotoviti, če je videz zrna normalen in če se presega vsebina odpadnih primesi dovoljeno mejo. Surova kava namreč v prometu ne sme imeti več 10 % odpadnih primesi (polomljena zrna, manjša od polovice, pokvarjena, poškodovana ali nagrizena ali črviva zrna, črna zrna itd.) in ne več od 1 % tujih primesi (kavinih lusk, posušeni mesnati deli ploda, leseni drobci, kamenčki, zemlja in podobno). Izjemoma dovoljuje pravilnik, da smejo brazilske kave vsebovati do 15 % odpadnih primesi, ker so te kave, čeprav kvalitetne, pogosto v ostalem pomanjkljive. Na podlagi predloga o vsebini odpadnih in tujih primesi je treba u-gotoviti, če izpolnjuje kava te minimalne pogoje po pravilniku, Nato je treba ugotoviti, če ni kava zamazana po skladiščnih škodljivcih v večji meri i nče ni havarirana (poškodovane z vodo) v toliki meri da ima pijača neprijeten okus ali vonj in če ne vsebuje nedovoljenih primesi. Ker je možno opraviti nadzorstvo tudi gle,de na okus in vonj pijače, je treba sumljivo kavo, če so podani pogoji, pražiti, zmleti in preskusiti svojstvo pijače. Ker pogosto mešajo manj kakovostne in cenejše kav,e z bolj kakovostno in dražjo, je treba po vpogledu velikosti in obliki zrna ugotoviti, če ni v kavi zrna druge vrste slabše kvalitete. Pravilnik ne predvideva, da bi se dala v promet mešanica surove kave,. Po teh organoleptičnih preizkusih je treba pregledati, če odgovarja kava deklariranemu tipu (extra pri-ma, prima itd). To se lahko opravi po sistemu točkovanja, kakor je, to opisano v poglavju točkovanja kave. Pri praženi kavi je treba paziti na njen splošni videz, ali je preveč ali premalo pražena, ali ima osmojenega in premalo praženega zrnja in v kakem odstotku, Nato je treba ugotoviti, ali je kava plesniva, kisla, neprijetnega vonja in okusa. S pripravljanjem pijače pa je treba ugotoviti, ali gre, za zoprn ali neprijeten okus in vonj. V kloikor se pojavi sum, da je kava ponarejena s kavnimi nadomestki, se s pripravljeno pijačo ugotovi, če ima svojstveno aromo in okus. Če ima nadomestke, je pijača rdečkasta in postane kocka sladkorja, če io deloma namočimo v pijačo, rdeča. Če napravimo isti poizkus p-ri čisti kavi, poslane kocka sladkorja temna. Za preizkušanje kakovosti prave pražene kave in pražene zmlet? kave je treba vzeti povprečen vzorec najmanj 100 g, ga predpisano hermetično zapreti in zapečatiti. Vzorec ekstrak!a mora vsebovati najmanj 50 g. Kc se dajeta pražena in pražena zmleta kava ter kavni ekstrakt v promet samo v izvirnem pakiranju, zadcs!uje vzeti za vzorec izvirno pakovanje, le da je t.umdi duplikat vzorca iz iste partije proizvodnje in da vsebuje popolnoma isti proizvod. Pri točkovanju surove kave ni potrebno pakiranje in pečatenje vzorca niti ni treba vzorta v dveh primerkih razen takrat, če se lastnik blaga ne strinja o opravljenim točkovanjem in se pokaže, potreba, poslati vzorec kaki pooblaščeni ustanovi. V tem primeru se vzame vzorec v dveh primerkih in mora imeti točno 300 g. Konec MERX KAVA za praznično razpoloženje Samoupravne odločitve Informiranje članov delovne skupnosti o razpravah in sprejetih sklepih samoupravnih organov v letu 1968 preko našega internega glasila ni bilo in tudi ni moglo biti zadovoljivo zaradi nerednega izhajanja »Vestnika«. Nujnost obveščanja sicer dajemo na mnogih kolektivnih sestankih poseben poudarek, dasi ravno lahko ugotovimo precejšnjo vrzel, ki je nastala na področju internih informacij od začetka poslovnega leta pa do danes. Ne smemo iskati opravičil v številnih objektivnih težavah, ki so v času utrjevanja razširjenega podjetja glede notranje organizacije, botrovale grajajočim pojavom, saj vemo, da bi bili dolžni zagotoviti spretnost obveščanja naših ljudi o vseh pomembnejših pa tudi manj pomembnih odločitvah ter dogodkih v podjetju. S kratkim in več ali manj skopim sprehodom skozi zasedanja samoupravnih organov v tekočem letu skušamo popraviti in presekati nit abstinenci v ažurnem obveščanju. Po potrditvi zaključnega računa za gospodarsko leto 1967so se na zasedanjih samoup. organov srečali v debatah o skupnem odločanju predstavniki današnjega velikega »Mer-xa«, ki vključuje s 1. I. 1968 pripojena podjetja. Prva velika naloga, postavljena pred najvišji samoupravni organ je bila razprava o investicijskem programu za obdobje 1968 do 1972 in sprejem ter potrditev tega plana. V zvezi z investicijskim planom so bili sprejeti ustrezni sklepi o vročanju sredstev banki in najemanju investicijskih kreditov. Ker je postal »Mera« s pripojitvijo proizvajalca »Veležitarja« tudi pravo proizvodno podjetje, je bilo nujno- preimenovati firmo v »Trgovsko in proizvod, pod. »Mera« Celje«. Potrditi je bilo novo organizacijsko shemo, ki je bila predhodno poslana v obravnavo vsem enotam in tudi dejansko obravnavana pred sprejemom po Centralnem delavskem sve-t" V skladu s to shemo je Centralni delavski svet potrdil imenovanja direktorjev sektorjev in šefov strokovnih služb podjetja, ki jih je predhodno izrekel Upravni odbor. S to ro+rdi tvito so bili imenovani naslednji direktorji: Direktor podjetja Franc Petauer ie bil preimenovan za gen. direktorja podjetja, Brumen Jože je bil imenovan za direktorja proizvodnega sektorja. Zupanc Martin za direktorja tehničnih služb. Pirher Run-rt za direktorja komercialnega sektorja, Dolinšek Vito za direktorja gospodarskega računskega sektorja. Mod.ec Jože za direktorja splošnega sektorja .Pleterski Ladislav za dir. razvojno - programskega sektorja* Ošo Milan za direktorja kontrolno inštrukcijskega sektorja in Bele Ma- rjan za šefa pravne službe. Direktor maloprodajnega sektorja bo imenovan naknadno. Za šefe višjih organizacijskih enot so bili imenovani: Za šefa Poslovnice I Aškerc Ferdinand, za šefa Poslovnice II Zagoričnik Slavko, za šefa plansko-ana-litske službe Tomc Albin, za šefa embalirnice s pražarno kave in pro-izvodjno bonbonov Kolenc Cveto, za šefa proizvodnje pekovskih izdelkov Pelko Ivan in za internega kontrolorja Golavšek Stanko. Na vsgh zasedanjih samoupravnih organov je bilo obravnavano v ospredju vprašanje nadaljnjih integracij in s tem v zvezi dana pooblastila posameznim vodilnim delavcem oz. njih skupinam za vodenje razgovorov o nadaljnjih pripojitvah v smeri prodorne integracijske ekspanzije. Pomembna je predvsem okvirna odločitev Centralnega del. sveta, da se vključi v dejavnost podjetja tudi gostinstvo in turizem, ki bo v sklopu dosedanjih dejavnosti ■n njihove širitve v znatni meri pripomogel k gospodarski rasti in moči podjetja. V razpravah pred sprejemom so naslednji splošni akti podjetja: osnutek pravilnika o podatkih in evidencah, ki se vodijo pri prodaji na drobno, osnutek pravilnika o obveznem sprejemanju pripravnikov, pred komisijo Centralnega delavskega sveta za statut, pravilnike in poslovnike pa je tudi že novi meraov Statut in Poslovnik o delu Centralnega delavskega sveta. Objavljamo nekatere konkretne sklepe samoupravnih organov: Centralni delavski svet: Razpisal j,e referendum o pripojitvi koroških podjetij »Žila«, »Dom železarjev« in »Koroški dom« k »Me-rau«. Sprejel je sklep, da se poveča kilometrina od 0,55 ND na 0,65 ND za km. Za makadamske ceste; se prizna dodatno 0,05 ND za km za po- Pravice delavca po odslužitvi vojaškega roka Po določbi 131. člena TZDR ima delavec pravico, da se neposredno po odslužitvi vojaškega roka vrne na delo v is1 o delovno organizacijo. Nikjer pa ni določeno da ima pravico vrniti se tudi na is'o dejov-n»i rrns+o. ker bi bilo to v nasprotju z In/onciio znkonodaialca in tudi z določbami 31. člena TZDR. po katerih lahko delovna skupnost glede na zahtevo delovnega procesa razporedi delavca na drugo delovno* mes‘o, če pogoji,, ki se zahtevajo za to delovno mesto ustrezajo delavčevim stro- dročja, katera obdelujejo potniki: Vranetič Jože, Regulj Ivan in Popovič Sretan. Šoferju hladilnika za LEDO proizvode je odobrena provizija v višini 0,70 % od doseženega prometa. Provizija pripada poleg rednega osebnega dohodka in se priznava iz razloga, ker je to delo izredno naporno in škodljivo za zdravje, ker razvaža blago v hladilniku, kjer je temperatura — 20 do — 25°C. Odobrena je udeležba na praksi pri firmi Migros v Švici za tov. Lon-čareviča. Odobren nakup osnovnih sredstev in drobnega inventarja na javni dražbi v višini 10.944,05 N din za Gostišče Stari grad Planina, ki je v stečaju in ga ima v najemu sektor Šentjur. Zaradi izgradnje nove poslovne zgradbe v Šentjurju je bila odobrena pogodba za odkup stare stavbe, ki je na parceli, kjer bo nova poslovna stavba. Centralni delavski svet je. odobril odkup prostorov v eni etaži zgradbe bivšega Zavoda za socialno zavarovanje v Krškem za preureditev v dvosobno stanovanje za tov. Planinc Jankota, Nadalje, je bila potrjena o nakupu stanovanja cd Kmetijske zadruge Slovenj Gradec. Odkupljeno stanovanje je dodeljeno tov. Smolnikar Ivanu, starejšemu. Tov. Pavline Silcotu je, odobreno izplačilo posoli a za izgradnjo stanovanjske hiše. Odobren je nakup stanovanja za tov. Friškovec Edija, peka v Zagorju s pogojem, da se doseže ugoden sporazum za plačilne pogoje. Potrjen je bil predlog sektorja prodaje na drobno Laško za dodelitev posojila za izgradnjo stanovanjskih hiš naslednjim članom: Žabkar Anici, Ledinek Stani, Rozman Alojziju in Dragar Ani. Upravni odbor: Spr-eet je bil sklep, da se razpiše prosta ime,sta za kmetijskega tehnika, ki bo obenem skladiščnik v silosu, za obratovodjo novega mlina. za tehnologa živilske stroke za mlin in pekarno, ki bo šef laboratorija in pa delovno mesto strojnika. J. G. kovnim in drugim sposobnostim. (Iz mnenja Zveznega sveta za delo št. 1257,1 z dne 3. 11. 1967). Usposabljanje pripravnika za delovno mesto oz. stroko Po 1. odst. 1. člena temeljnega zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov pri delovnih organizacijah si pripravnik med pripravniško dobo pridobiva delovne izkušnje, za samostojno- delo v svoji s'roki. V 2. členu zakona pa ie določeno, da delovne organizacije določijo število Pravna vprašanja iz delov, zakonodaje Pravna vprašanja iz delov, zakonodaje (Nadaljevanje iz 7. strani) pripravnikov za posamezna delovna mesta. To navidezno neskladje je treba razumeti tako, da lahko delovne organizacije uporabljajo oba načina. V prvem primeru mora pripravnik v pripravniški dobi obiti vsa za njegovo stroko najbolj značilna delovna mesta, tako, da se v praksi spozna z vsemi poglavitnimi deli svojega poklica oz. stroke ter se po uspešno končani pripravniški dobi razporedi na eno izmed delovnih mest svoje stroke. V drugem primeru pa se pripravnik usposablja ves čas le za eno, običajno ožje specializirano delovno mesto. Odgovornost podjetja pri nesrečah oseb v civilno pravnem razmerju Oseba, ki sklene z delovno organizacijo po 138. čl.' TZDR civilno pravno razmerje. nima pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja. Zato tudi nima pravic iz socialnega zavarovanja za primer nesreče pri opravljanju pogodbeno določenega dela. Če pa je nesreča nastala po krivdi podjetja (načelo objektivne odgovornosti) ima takšna oseba pravico zahtevati od podjetja plačilo škode po splošnih načelih civilnega prava. Razporeditev na drugo delovno mesto Po 1. odstavku 31. člena TZDR lahko delovna skupnost glede na zahtevo delovnega procesa razporedi delavca na drugo delovno mesto, če pogoji, ki se zahtevajo za to delovno mesto, ustrezajo delavčevi strokovni in drugim delovnim sposobnostim. O razporeditvi na drugo delovno mesto lahko odloča samo kolektivni organ, določen v splošnem aktu podjetja. To velja tudi za primer, če bi bil delavec sporazumen z razporeditvijo na drugo del. mesto. TZDR namreč določa, da direktor ali drug posamezen delavec lahko samostojno odloča o razporeditvi na drugo del. mesto v primerih 3. in 4. odst. 31. člena TZDR (višja sila, izjemne okoliščine) in še to samo, če je tako določeno v splošnem aktu. Dopust vajencev, ki so postali prodajalci V zakonu o prenehanju veljavnosti uredbe o vajencih (Ur. 1. SFRJ št. 14/65) je določeno, da dokler ne bodo izdani republiški predpisi o učencih v gospodarstvu, uveljavljajo vajenci pravice po preišnjih predpisih t. j. po uredbi o vajencih. Po tej uredbi imajo vajenci pravico do 30 dnevnega plačanega letnega dopusta med poletnimi in do 7 dnevnega med zimskimi šolskimi počitnicami. Vajenec pa, ki je končal učno dobo in uspešno opravil zaključni izpit ter je bil sprejet na delo v podjetju in razporejen na delovno mesto, izgubi status vajenca in pridobi status delavca po zakonu o delovnih razmerjih. S tem mu tudi odpade prejšnja pravica do 30 in 7 dnevnega plačanega letnega dopusta (počitnic). Nastopijo po pravice po TZDR, med drugim tudi pravica do letnega dopusta po 63. členu po 63. členu t. j. po 11 meecih nepretrganega dela. V to dobo pa se ne všteva učna doba. Zato vajenci, ki so letos končali vajensko šolo in opravili izpit ter so bili sprejeti na delo, nimajo niti pravice do 30 dnevnih počitnic, niti do najmanj 14 dnevnega letnega dopusta. Delavci, bivši učenci, ki so lansko leto končali vajeniško dobo in opravili zaključni izpit, si pridobe pravico do najmanj 14 dnevnega letnega dopusta šele letos. Ce še niso stari 18 let, se jim dopust poveča za 7 dni. Ne bi pa bilo v nasprotju z zakonom, če bi delovna organizacija bivšim vajencem, kateri niso bili sprejeti na delo, priznala do konca vajeniške dobe nagrado v obliki krajšega dopusta. Tudi ni v nasprotju z zakonom, če, delovna organizacija v svojih samoupravnih aktih določi, da imajo delavci pravico do letnega dopusta ob krajšem delovnem stažu (npr. po 6 mesecih —■ 6 dni). Vpliv nove analitične ocene delovnega mesta na delavca Delovna organizacija je izvršila novo analitično oceno delovnih mest. Pri tem je bila za neko delovno^ mesto določena nižja strokovna izobrazba, kakor pa po prejšnji analitični oceni. Vzporedno s tem se je znižalo tudi število točk za to delovno mesto, kar je vplivalo tudi na višino osebnega dohodka. Delavec na tem delovnem mestu je sprožil delovni spor, čes da je šteti, kakor da bi bil zaradi nove analitične ocene delovnega mesta razporejen na nižje delovno mesto. To pa da je v nasprotju z 2. odst. 31. člena TZDR, ki določa, da delavec, ki uspešno izvršuje delovne naloge na delovnem mestu, brez svoje privolitve ne more biti razporejen na delovno mesto, ki terja manjše strokovne in druge delovne sposobnosti. Sodišče tožbenemu zahtevku ni ugodilo. Ugotovilo je. da v tem primeru ne gre za razporeditev na drugo delovno mesto, temveč samo za novo oceno istega delovnega mesta. Delavec je ostal na istem delovnem mestu in opravlja iste posle tudi po novi analitični oceni delovnih mest, čeprav je delovno mesto po novi analitični oceni nižje ocenjeno. Ker je delovna organizacija sprejela splošni akt (analitično oceno delovnih mest) po predpisanem postopku, delavec ne more uveljavljati nezakonitost tega akta v delovnem sporu, temveč bi to event. lahko uveljavljal pred ustavnim sodiščem. Prenehanje dela delavki, ki je bila sprejeta na delo za določen čas, v primeru nosečnosti Po določbah 107. člena TZDR med drugim ne more prenehati delo v delovni organizaciji delavki, dokler je ta noseča. Delavec, ki je sprejet na delo za določen čas. ima sicer iste pravice in dolžnosti kot delavec, ki je bil sprejet na delo za nedoločen čas, ne velja pa to glede dolžine trajanja dela, kar pomeni, da delavcu sprejetemu na delo za določen čas preneha deloi z dnem, ko opravi delo, oziroma z dnem, ko se vrne na delo odsotni član delovne skupnosti, o čemer mora biti delavec pismeno obveščen, ko nastopi delo (4. odst. 26. člena TZDR). Delavki, ki je bila sprejeta na delo za določen čas, tedaj ne glede na event. ugotovitev, da je noseča, preneha delo s potekom določenega roka. Isto velja tudi za delavca, ki zboli pred potekom določenega roka. M. B. POSKLS8TE SE NASMEJATI Ker vas poznam, vam priporočam, da vzamete vsaj 10 blatnikov. S tem ste upravičeni od 5 % rabata Brez besed