Celje - skladišče D-Per glasilo delavcev 539/1980 sozd revirski energetski kombinal 1119801510 s edvarda kardelja j: leto XVI CORISS o št. 8 srečno Maš častni član Miha Marinku praznuje 80 - letnico 8. septembra 1980 bo minilo 80 let, odkar se je rodil častni član našega kolektiva tovariš Miha Marinko, član sveta federacije, narodni heroj, velik revolucionar in družbenopolitični delavec. Rodil se je 8. 9. 1900 v Trbovljah, je naš rojak in dolgoletni borec za delavske pravice, posebno pa še za pravice in interese rudarjev v revirjih. Zgodovina zasavskih revirjev je bila zadnjih 60 let tesno povezana z dejavnostjo Mihe Marinka. S šestnajstimi leti se je zaposlil in delal med rudarji, z 18 letom pa se je že vključil v delavsko gibanje rudarjev. V Miha Marinko, narodni heroj in veliki revolucionar, praznuje 8. septembra svojo osemdesetletnico. stavki rudarjev leta 1920 je vzdrževal zvezo med trboveljskimi in zagorskimi rudarji, v stavki rudarjev leta 1923 pa je bil med voditelji in organizatorji. Prvega junija 1924 se je kot organizator udeležil odpora proti fašistični Orjuni. Zaradi posledic svojega delovanja je izgubil zaposlitev, zato je moral na delo v Francijo. Po vrnitvi iz Francije leta 1933 je v sodelovanju z drugimi tovariši obnovil revolucionarno gibanje med rudarji in drugimi delavci ter ga nadaljeval vse do druge svetovne vojne. Vse velike politične in stavkovne akcije rudarjev in drugih delavcev v boju za delavske interese v letih 1933 do 1941 so bile tesno povezane z dejavnostjo tovariša Marinka. Organiziral in sodeloval je v političnih demonstracijah rudarskih žena proti bedi in izkoriščanju leta 1933, v gladovni stavki junija 1934, nato v stavki avgusta istega leta, v stavki rudarjev leta 1939 ter v organizaciji in pripravi odpora proti fašizmu. Poleg tega je Miha Marinko vodil priprave na ustanovni kongres KPS na Čebinah in kot inštruktor centralnega komiteja KPJ usmerjal delo revirskih komunistov v letih pred zadnjo vojno. Med vojno je stal na čelu partizanskih borcev proti fašizmu in proti okupatorjem. Zaradi uspešnosti svojega delovanja so mu podelili priznanje narodnega heroja. Po njegovi zaslugi so postali revirji močna opora revolucionarnim silam in revolucionarna tradicija revirjev predstavlja še danes pojem v zgodovini naprednega delavskega gibanja. Tudi po letu 1945 je kot dolgoletni politični voditelj slovenskega naroda med drugim ustvarjalno deloval v prid zasavskih revirjev. Pogosto je prihajal med rudarje in druge delavce in jim pomagal pri premagovanju naporov in težav. Spomnimo se tudi njegovega izrednega prizadevanja, da je Trbovlje dobilo nov Delavski dom leta 1956. Zavoljo vseh njegovih številnih zaslug ga je na predlog družbenopolitičnih organizacij takratnih Zasavskih premogov-. nikov. Zveze komunistov, rudniškega odbora sindikata rudarjev ter mladinske organizacije, Osrednji delavski svet na svojem 7. zasedanju dne 3. 9. 1970 imenoval za svojega častnega člana na temelju dopolnjenega statuta. Častno članstvo so mu podelili 10. septembra 1970 v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah na slavnostnem zasedanju Osrednjega delavskega sveta. Udeležili so se ga poleg članov delavskega sveta in predstavnikov podjetja, slavljenec Miha Marinko, Franc Popit, predsednik CK ZKS, Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, Marjan Orožen, podpredsednik republiške skupščine SRS, sekretarji ZK iz vseh treh občin in revirski sekretar, predsedniki občinskih skupščin vseh treh občin in drugi. Na slavnostni seji delavskega sveta takratnih Zasavskih premogovnikov je predsednik delavskega sveta Tone Prosenc orisal življenje in delo Mihe Marinka, mu čestital k njegovemu takratnemu jubileju in mu zaželel, da ga v vseh nadaljnjih letih spremlja rudarski »Srečno«. Njegovim čestitkam se je pridružil tudi glavni direktor ZPT in posebno poudaril, da je tovariš Marinko mnogo pripomogel k temu, da so se revirji izkopali iz gospodarske anonimnosti in postali področje s pomembnim gospodarskim potencialom. Tovariš Tone Prosenc je nato izročil Mihu Marinku listino častnega članstva kolektiva, rudarsko uniformo, rudarsko svetilko in rudarsko palico s kladivom. Jubilant se je zahvalil za podeljeno priznanje in je poudaril, da je v revirjih zrastel, se kalil in izoblikoval za revolucionarno delo. Dejal je, da so bili rudarji vedno dostojni nosilci deleža pri izgradnji socialistične družbe in ob tej priliki izrazil željo, da bi ZPT dosegli čimveč uspehov pri nadaljnji organizaciji in obljubil svojo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje v revirjih. Fo končanem slavnostnem zasedanju delavskega sveta si je tovariš Marinko skupno z nekaterimi gosti in predstavniki podjetja ogledal novozgrajeno težkotekočinsko separacijo v Trbovljah. Tovariš Miha Marinko je bil imenovan za prvega častnega člana našega kolektiva in je dobil to priznanje kot edini doslej. Stiki z njim so vedno pristni, pa tudi razmeroma pogosti, saj se ob vsaki priložnosti zanima za življenje in delo našega kolektiva. Naj ob tej priliki omenimo še to, da mu je ta dan podelila Skupščina občine Hrastnik častno članstvo občine Hrastnik, Istega dne popoldan pa so v dvorani skupščine občine Trbovlje dali jubilantu Marinku razna priznanja predstavniki vseh treh revirskih občin. Predstavniki mladinskega pevskega zbora Vesna iz Zagorja pa so ga seznanili z novico, da ga je zbor sprejel za svojega častnega predsednika. Naj izkoristimo njegov letošnji jubilej ob SO-letnici rojstva, da mu zaželimo tudi tokrat dolgo in zdravo ter uspešno življenje in da naj ga ob vsakem koraku spremlja naš rudarski Srečno. V imenu vseh članov kolektiva našega kombinata tovarišu Marinku najboljše želje in čestitke! Praznovanje življenjskega jubileja Mihe Marinka 8. septembra 1980 bo slavil tovariš Miha Marinko, član sveta federacije in častni član kolektiva našega kombinata, svoj 80. rojstni dan. Tovariš Miha Marinko je govoril na slavnostnem zasedanju osrednjega delavskega sveta Zasavskih premogovnikov, dne 10. septembra 1970 v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah, potem ko mu je bila podeljena listna o častnem članstvu našega kolektiva. Foto Trbovlje Da bi dali pomembnosti tega življenjskega jubileja čim pristnejši poudarek, so revirske družbenopolitične organizacije imenovale poseben odbor za pripravo proslave njegove visoke obletnice. Proslava bo v petek, 5. septembra 1980. Obsegala pa bo: — ob 16. uri otvoritev in ogled obnovljenega »Marinkovega hrama« v Gaberskem v Trbovljah; — ob 17. uri bo odprta razstava o življenju in delu Miha Marinka v avli Delavskega doma Trbovlje, ki jo bo pripravil Revirski muzej ljudske revolucije Trbovlje; — ob 18. uri bo pričetek osrednje proslave v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Slavnostni govornik na tej proslavi bo predvidoma Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ, v kulturnem delu programa pa bodo sodelovali MPZ Vesna iz Zagorja pod vodstvom Riharda Beuermana in MPZ Trbovlje pod vodstvom Ide HUDA RUDARSKA NESREČA V VELENJU V ponedeljek, dne 25. 8. 1980, se je ob 8.15 pripetila huda rudarska nesreča na gradbišču DO RGD — TOZD RIG v Šoštanju, pri gradnji novega 422 m globokega jaška za potrebe REK Velenje — DO Rudnik lignita Velenje. Nastala je po eksploziji metana. Žrtev te nesreče je bil naš sodelavec Ivan Povše, star 51 let, ključavničar, doma iz Dola pri Hrastniku, medtem, ko je bilo deset drugih sodelavcev huje poškodovanih. Zelo se je pri reševanju izkazala jamska reševalna skupina DO Rudnik lignita Velenje in zdravstvena služba Velenje. Sedem ponesrečencev se zdravi v Splošni bolnišnici v Celju, dva ponesrečenca VI. Zajca in Al. Mačka pa so prepeljali na zdravljenje s helikopterjem v Klinični Center v Ljubljani. Pokojnega J. Povšeta smo pokopali z vsem spoštovanjem in častmi 28. avgusta tega leta na pokopališča na Dolu pri Hrastniku. Več bomo o tej nesreči pisali v naslednji številki našega glasila. Virt, Delavska godba Trbovlje pod vodstvom M. Gunzka in Ladko Korošec, operni pevec. Scenarij za to proslavo sta pripravila Anica in Jani Kužnik, ki bosta imela na skrbi tu- di režijo; pri izdelavi scene pa je sodeloval tudi Franci Kopitar iz Zagorja. Proslavo bo prenašal v celoti Radio Trbovlje, v okviru možnosti pa tudi RTV Ljubljana. »... Ko danes gledam nazaj na svojo življenjsko pot, kakorkoli je bilo to življenje težko prav do osvoboditve, me vendarle obdaja občutek zadovoljstva, da sem po svojih močeh prispeval delež za uresničitev ciljev, ki sem se jim posvetil že v rani mladosti... ... Sem namreč eden od tiste generacije, ki je sodo-življala in sodelovala v dogajanjih odločilnih zgodovinskih družbenih prelomov, se pravi generacija, ki je poznala prvotno, klasično kapitalistično obdobje od prve svetovne vojne in v njem trpela. Kalil sem se ob režimskem terorju stare Jugoslavije, izkusil strahote fašizma na naših tleh in sodeloval v težki, a zmagoviti osvobodilni vojni. Dobil sem odgovorne naloge in delal za uresničevanje življenjskih ciljev socializma. Sodoživljal sem razočaranje na Stalinom, po vsem tem pa doživljal tegobe in radosti naše obnove, ko sem bil soustvarjalec novih obrisov naše demokratične socialistične družbe«. Miha Marinko, Moji spomini Fanika Okič Mihi Marinku za osemdeseti rojstni dan izvajanje programa ukrepov za stabilizacijo poslovanja in varčevanja v letu 1980 Ko osemdeset let praznuješ tu med nami, ponosno se na svojo pot ozri in jo prehodi zopet skupaj z nami, ki dediči smo časa, ki živi! Ozri se okrog sebe in prisluhni utripu dela in današnjih dni. Poglej v naša vedra lica! Poglej v naše radostne oči! Ozri se po revirjih, po vsej domovini, ki utripa v ritmu bratskih src in rok! Poglej tovarne, ceste, vrtce, šole, mladostni vrisk in smeh otrok! Glej, to je tisti lepši, boljši svet, ki vanj položil svoje si življenje! Glej, tu je Tvojih osemdeset let! Analiza je sestavljena na osnovi doseženih rezultatov poslovanja po polletnem periodičnem obračunu in primerjavi s sprejetim programom ukrepov za stabilizacijo poslovanja in varčevanja za leto 1980, ki zadolžuje celotno združeno delo v SOZD za doseganje čimboljših poslovnih rezultatov v tem letu. Zato obravnava analiza pozitivna in negativna gibanja v primerjavi s programom ukrepov in rebalansiranimi gospodarskimi načrti, ki smiselno zasledujejo stabilizacijske cilje. Z analizo želimo podati grobo oceno poslovnega obnašanja v I. polletju 1980 opazovano na ravni posameznih delovnih organizacij . A) Premogovništvo — DO ZPT I. Proizvodnja — celotni prihodek 1.) Fizični obseg proizvodnje premoga: — plan 706.600 ton — doseženo 679.281 ali 96,1 °/o od tega — za energetiko (ton) plan 476.970 doseženo 453.941 ali 95,2 % — za komerc. premog (ton) plan 202.311 doseženo 225.340 ali 111,4 °/o Cilji, ki smo jih sprejeli na področju proizvodnje premoga niso bili doseženi. Kljub sobotnemu izrednemu obratovanju, ki s planom ni bilo predvideno, je proizvodni načrt dosežen samo s 96,1 fl/o. V kolikor pa upoštevamo samo proizvodnjo, doseženo iz rednih delovnih dni Tone Prosenc, predsednik osrednjega delavskega sveta Zasavskih premogovnikov, je 10. septembra 1970 izročil tovarišu Mihi Marinku listino častnega članstva kolektiva. (Foto Trbovlje) tako kot je tudi planirano, potem znaša odstotek doseženega plana samo 89,3 FVo. 2. ) Kvaliteta premoga za ener- getsko potrošnjo: — planirana kvaliteta — 10.7014 KJ/kg — dosežena kvaliteta — 10,1958 KJ/kg ali 95,3 »/o 3. ) Celotni prihodek proizvod- nje premoga: na področju pridobivanja prihodka pri prodaji premoga u-gotavljamo v I. polletju neskladnost v primerjavi z osnovnimi načeli za oblikovanje cen premoga za leto 1980. Zaradi zamud pri uveljavljanju dogovorjenih cen je prišlo v I. polletju 1980 do izpadov prihodka, kar se je dokončno odrazilo v izgubi po polletnem obračunu. Na energetskem področju potrošnje premoga je planirana cena, ki znaša 79,74 din/GJ dosežena le v višini 71,38 !%>. Če upoštevamo porabljene količine premoga pri proizvodnji električne energije in količini dobavljene na zalogo, znaša skupni izpad prihodka zaradi nedosežene cene v prihodkovnem sistemu EGS 105.630.523 din. Na področju prodaje komercialnih vrst premoga je bila zahtevana sprememba cen deloma dosežena šele v mesecu aprilu 1980. Vsled kasnitve uveljavljanja novih cen, ki zaradi administrativnih ukrepov tudi niso bile priznane v dogovorjeni višini, je v I. polletju izpad na prihodku v višini 105.070.227 din. Skupni izpad prihodka pri potrošnji in prodaji energetskega in komercialnega premoga znaša 210.700.750 din. II. Varčevalni ukrepi 1.) Materialni stroški — direktni Direktni materialni stroški, o-ziroma kot jih v planu prikazujemo pod osnovni izdelavni material, ki so soodvisni s proizvodnjo, so v primerjavi s pla- nom na proizvodnji doseženi: (000 din) — plan 113.480 — doseženo 137.677 ali 121,3 %> V programu varčevanja smo se obvezali, da bodo direktni materialni stroški v mejah plana, pri upoštevanju nivoja dosežene proizvodnje. Dejansko so ti stroški precej višji od planiranih. V kolikor pa upoštevamo še nivo dosežene proizvodnje, potem je stopnja prekoračitve še toliko večja. To nam prikazujejo podatki o višini po planu dovoljenih materialnih stroškov v primerjavi z doseženimi: (000 din) —• planirani stroški 109.093 —• doseženi stroški 137.677 ali 126.2% 2.) Materialni stroški — ostali Pri ostalih materialnih stroških za katere smatramo, da niso odvisni od proizvodnje, je doseženo naslednje stanje: (000 din) — doseženo 201.681,2 ali 107,2 -%> — planirano 188.135,5 Tudi na področju ostalih materialnih stroškov je dosežena prekoračitev dasiravno je bila s programom varčevanja sprejeta zadolžitev, da bodo ti stroški za 15'a/o nižji od planiranih. Na takšno stanje pomembno vplivajo »proizvodne storitve«, ki prikazujejo prekoračenje plana za 31,7 “/o. Pri vseh ostalih stroških je polletni načrt dosežen le s 76,0 %>, kar pomeni celo večji prihranek kot je sprejeto s programom varčevanja. III. Politika nagrajevanja in delitve sredstev za osebne dohodke I.) Omejevanje dela preko polnega delovnega časa V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta so doseženi pozitivni premiki pri omejevanju nadurnega dela. V skupnem je število opravljenih naddelavnikov nižje v primerjavi s I. polletjem 1979 za 11,4%. Prav tako je v upadanju odstotek nadurnega dela, ki je znašal v I. polletju 1979 9,2 %, v letošnjem I. polletju pa 8,2 %, kar pomeni zmanjšanje za 11,0%'. Kljub pozitivnim premikom na področju nadurnega dela program ukrepov ni bil v celoti dosežen, ker so nadurno delo še vedno opravljali poslovodni delavci in drugi vodstveni delavci razen v službah ekonom-sko-administrativnega značaja. 2. ) V sistemu nagrajevanja po delu nismo dosegli bistvenega napredka, dasiravno so v skladu s sprejetimi sklepi samoupravnih organov strokovne službe pripravile predlog za dopolnitev veljavnih pravilnikov z določili nagrajevanja po delu. Opaziti je težnjo tistih struktur delavcev, na katerih leži breme uveljavljanja sistema nagrajevanja po delu, da se ta problematika odlaga in izvršitev te naloge podaljšuje. 3. ) Gibanje osebnih dohodkov je v mejah sprejetega družbenega dogovora (9. člen). Skupna masa obračunanih osebnih dohodkov je v primerjavi s planom dosežena z 92,4 %, povprečni bruto OD na zaposlenega pa napram povprečku preteklega leta s 118,4%. IV. Finančni rezultat V zbirni bilanci uspeha prikazuje DO ZPT izgubo v višini 138.075.915 din. Ta izguba je nastala izključno na proizvodnji premoga kot posledica neurejenih pogojev in administrativnih ukrepov pri pridobivanju prihodka. Zaradi nedoseženih planiranih cen premoga znaša izpad na prihodku 210,700.750 din. Primerjava med izpadlim prihodkom zaradi neurejenih cen in prikazano izgubo pomeni, da bo ob normalnih pogojih za oblikovanje cen in prihodka DO ZPT I. polletje zaključila uspešno in celo oblikovala vse sklade po planu za I. polletje 1980. B.) Proizvodnja električne energije — DO TET I. Proizvodnja — celotni prihodek 1.). Fizični obseg proizvodnje električne energije: —• plan 275.000 MWh — doseženo 214.253 MWh ali 77,9 ,0/o Plan proizvodnje ni bil v celoti dosežen zaradi sistemskih odločitev, ker so zaradi ugodnega hidrološkega obdobja v večji meri obratovale hidroelektrarne in v okviru potreb v manjši meri termoelektrarne, kar se odraža tudi v proizvodnji TET. Deloma so na izpolnjevanje plana proizvodnje vplivali tudi krajši zastoji zaradi okvar, ki so posledica zastarelosti in iz-trošenosti naprav. Nesporno pa je tudi dejstvo, da je na uspešnost obratovanja negativno vplivala tudi slabša kvaliteta premoga, kar je v nasprotju s programom ukrepov, v katerih je sprejeta zadolžitev, da se zaradi zmanjšanja zastojev in boljšega dohodkovnega učinka sprejmejo in izvajao ukrepi za boljšo kvaliteto energetskega premoga. 2.) Enako kot na premogovniškem energetskem delu premoga je tudi v TET izkazan izpad prihodka v enakem razmerju, kot to velja za celoten sistem elektrogospodarstva. Izpadli prihodek do višine dogovorjenega deleža skupnega prihodka v okviru sprejete elektroenergetske bilance znaša za I. polletje 1980 69.257.000 din, kar je posledica neurejenih pogojev za pridobivanje prihodka v sistemu EGS. --- II. Program varčevanja 1.) Materialni stroški Pri osnovnem izdelavnem materialu, ki jih smatramo kot odvisne stroške glede na proizvodnjo, je v primerjavi s planom dosežen naslednji rezultat. (000 din) — planirano 51.927,2 — doseženo 53.266,7 ali 102,5 % Po sistemu soodvisnosti teh stroškov od proizvodnje ugotavljamo nadplanski presežek v višini 2,5'%. V kolikor pa zanemarimo to soodvisnost in upoštevamo kot plansko merilo 1/2 letnega našrta, potem so ti stroški doseženi le z 90,7 %>, kar pomeni delni prihranek v skladu s sprejetim programom varčevanja. Pri ostalih materialnih stroških imamo naslednje stanje: (000 din) —- planirano 11.500 —- doseženo 12.274 ali 106,7 % V tej grupi stroškov dosežena prekoračitev za 6,7 %>, kar ni v skladu s sprejetim programom varčevanja. Ker je že v rebalansu plana upoštevan stabilizacijski in varčevalni program, bi morali biti ti stroški vsaj v mejah planiranih. Franc Kopitar: Rudarjeva podoba III. Politika nagrajevanja in delitev sredstev za osebne dohodke 1.) Delo preko polnega delovnega časa V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je delo preko polnega delovnega časa v porastu. Število opravljenih naddelavnikov je večje za 51,8 l0/o. Odstotek nadurnega dela je v primerjavi z drugimi DO v REK EK sicer najmanjši in znaša samo 110/o, vendar je v primerjavi s preteklim letom, ko je znašal 7 ”/o v porastu in in znaša povečanje 42,9 %>. 2. ) Sistem nagrajevanja po de- lu Predlagani sistem nagrajevanja po delu tudi v tej DO kasni, torej enako kot v drugih delovnih organizacijah. . TET ima sicer v primerjavi z drugimi svojevrstne specifičnosti, vendar je tudi na tem področju možno zagotoviti merila za nagrajevanje, ki naj stimulira posamezne delavce za večje in predvsem boljše delovne učinke. 3. ) Gibanje osebnih dohodkov V skupnem znesku so obračunana sredstva za osebne dohodke znašala: (000 din) — planirana 44.150 — obračunana 43.134,2 ali 97,7 °/o Povprečen mesečni bruto o-sebni dohodek na delavca je dosežen v primerjavi s preteklim letom s 112,8 % Gibanje osebnih dohodkov je v masi in na zaposlenega v mejah družbenega dogovora (9. člen). IV. Finančni rezultat Po zbirni bilanci polletnega poslovnega uspeha prikazuje TET izgubo v višini 26.221.640 din. Izguba je izključna posledica neurejenih pogojev za pridobivanje prihodka v sistemu EGS. Izpad prihodka iz tega vzroka znaša 69.257.000 din. Ob normalnih pogojih za prihodek bi DO TET zaključila poslovanje uspešno in celo oblikovala potrebne sklade v skladu s sprejetim gospodarskim načrtom. Porabljena sredstva, obveznosti iz dohodka in razporejeni čisti dohodek je v primerjavi s planom za I. polletje dosežen v višini 94,5 %>, kar pomeni zaostajanje skupnih poslovnih stroškov v primerjavi s planom. V kolikor odmislimo prihodkovni izpad, potem je bilo v globalu poslovanje v primerjavi s planom dokaj ugodno. C.) Rudarska gradbena dejavnost — DO RGD I. Proizvodnja — celotni prihodek 1. ) Fizični obseg proizvodnje: Avtoprevoz je dosegel letni načrt prevoznih storitev izraženo v ton/km v višini 55,9 ®/o l/2 letnega načrta s 111,8 %>. Gramat —• opekarna je dosegla letni načrt proizvodnje opeke s 46,3% ali 1/2 letnega plana z 92,6%, — letni plan proizvodnje dolomitnega drobljenca je dosežen s 74,3 % oziroma 1/2 letnega načrta s 148,6 %. RIG in ESMD imata kot plansko zadolžitev izražen obseg proizvodnje v vrednostnih kazalcih oziroma v obliki prihodka. TOZD RIG je dosegel letni planirani načrt prihodka s 66.6%, ali polletni načrt (1/2 letnega) s 133,2 %. TOZD ESMD je dosegel letni načrt prihodka s 54,8 % ali polletni načrt (1/2 letnega) s 109,6%. Pri oceni doseganja planskih nalog na področju proizvodnje smo ugotovili, da so vsi dejavniki v okviru DO RGD razen opekarne, dosegli oziroma celo vidno presegli svojo polletno plansko zadolžitev. 2. ) Letni prihodek Delovna organizacija RGD kot celota je dosegla planirani letni prihodek z 61 % oziroma za I. polletje (1/2 letnega plana) z 122,4%.' II. Program varčevanja Na področju gibanja materialnih stroškov ugotavljamo nekoliko hitrejšo rast od celotnega prihodka. Stroški osnovnega izdelavne-ga materiala so v primerjavi z letnim načrtom doseženi s 64 % in so za 5% hitreje narasli kot celotni prihodek v primerjavi z letnim načrtom. Enak trend velja za proizvodne storitve, ki so dosežene s 76 %, oziroma je njihova rast za 25 % višja od rasti prihodka. Neproizvodne storitve in o-stali materialni stroški so v skupnem seštevku doseženi na-pram letnemu planu s 53,6 %. To pomeni sicer prekoračitev po dinamiki letnega plana, vendar je v primerjavi z doseženim nivojem prihodka njihova rast le za 12 % počasnejša, kar do neke mere pomeni določeno stopnjo varčevanja. III. Politika nagrajevanja in delitev OD 1. ) Na področju nadurnega dela smo ugotovili, da je le-to v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta v porastu. Število opravljenih naddelav-nikov je večje za 26,7 %. Odstotek nadurnega dela v primerjavi z rednim delom je znašal 12,8% in je povečan za 13,3% v primerjavi s preteklim enakim obdobjem. Porast nadurnega dela je dokaj občuten v TOZD RIG in deloma tudi GRAMAT, medtem ko je pri drugih TOZD v upadanju. Stanje nadurnega dela sicer ni v skladu s sprejetim omejitvenim programom, vendar je za realno oceno potrebna podrobna analiza, ki naj bi potrdila u-pravičenost nadurnega dela glede na pozitivni prihodkovni učinek. 2. ) Enako kot drugod ugotavljamo, da so tudi v okviru RGD kasnitve glede prehoda na nagrajevanje po delu v skladu z izdelanim predlogom stimulativnega nagrajevanja. 3. ) Obračunani skupni znesek osebnih dohodkov je v primerjavi z letnim načrtom dosežen z 52 %. Povprečni bruto osebni dohodek na delavca je v primerjavi s preteklim letom povečan za' 9 %. Rast osebnih dohodkov je v mejah družbenega dogovora in so sredstva za o-sebne dohodke naraščala za 40 0/0 počasneje od rasti dohodka v primerjavi s preteklim letom. IV. Finančni rezultat V primerjavi s planom je DO RGD kot celota dosegla v 1. polletju 1980 pozitiven poslovni uspeh, ki se odraža v stopnji doseženega prihodka in skupnih poslovnih stroškov brez skladov v primerjavi s planom. Pri doseženi stopnji planiranega letnega prihodka 61 0/°, so znašali poslovni stroški samo 57,6 %, kar pomeni 6-0/° hitrejšo rast prihodka. Ugoden poslovni uspeh se odraža predvsem v začasni razporeditvi čistega dohodka za sklade, ki so v primerjavi z letnim planom doseženi v višini 90 %. Torej skoraj doseženi v višini celoletnega načrta. D.) Elektro strojna dejavnost DO IMD I. Proizvodnja — celotni prihodek 1. ) Fizični obseg proizvodnje Fizični obseg proizvodnje ocenjujemo skozi vrednostni obseg proizvodnje in storitev v primerjavi s planom. Strojna dejavnost je dosegla letni načrt prihodka v višini 56,8 0/0 ali polletni načrt (1/2 letnega plana) v višini 113,50/°. Elektro dejavnost je dosegla letni načrt prihodka v višini 51,3 0/° ali polletni načrt (1/2 letnega plana) v višini 102,6 0/0. Strojna in elektro dejavnost sta torej planske obveznosti proizvodnje za I. polletje 1980 dosegla in celo presegla. 2. ) Celotni prihodek Celotni prihodek kot merilo skupnega obsega vrednosti realizirane prodaje proizvodnje in stroškov ter drugih prihodkov je v primerjavi z letnim planom dosežen v višini 54 0/° ali v primerjavi polletnega plana (1/2 letnega) z 108 0/0. Iz tega podatka je podana ugotovitev, da je DO IMD svoje planske obveznosti na področju pridobivanja prehodka dosegla oziroma celo presegla. II. Varčevalni ukrepi 1. ) Materialni stroški — direktni Stroški osnovnega izdelavnega materiala oziroma direktni stroški so v primerjavi z letnim načrtom doseženi v višini 49-%, oziroma je njihovo oblikovanje za 9 0/0 na nižji stopnji kot je oblikovan celotni prihodek. To pomeni, da je oblikovanje teh stroškov v skladu s programom varčevanja. 2. ) Materialni stroški — ostali Pri drugih materialnih stroških je stanje obratno in je dosežena nadplanska rast. Proizvodne storitve so v primerjavi z letnim planom dosežene s 93 0/0, neproizvodne pa celo s 94 0/o. Stroški storitev so napram planu hitreje naraščali kot sam prihodek in je njihova stopnja rasti za 70 0/o večja. Enako oziroma še slabše stanje je na področju oblikovanja- ostalih materialnih stroškov, ki so napram letnemu planu že preseženi v višini 89 %. Oblikovanje drugih materialnih stroškov ni v skladu s programom varčevanja, ker so naraščali v primerjavi s planom hitreje kot prihodek. III. Politika nagrajevanja in delitev OD 1. ) Nadurno delo Na področju nadurnega dela so doseženi pozitivni premiki, ker se je obseg opravljenih nadde-lavnikov v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zmanjšal za 21 %. Enako je v upadanju tudi odstotek nadurnega dela, ki je znašal v I. polletju 8,1 % v primerjavi z lanskim 9,7 %. 2. ) Sistem nagrajevanja po delu Enaka ugotovitev kot za druge DO velja tudi za DO IMD, da še ni pristopila k nagrajevanju po delu po sestavljenem predlogu za stimulativno nagrajevanje po delu. 3.) Delitev sredstev za OD Napram letnemu planu je v I. polletju skupno obračunani znesek za osebne dohodke dosežen z 51 %, Povprečni mesečni bruto osebni dohodek v primerjavi s preteklim letom pa za 118,7%. Sredstva za osebne dohodke so v skupnem znesku naraščala za 50 % počasneje kot dohodek v primerjavi s preteklim letom. To pomeni, da je delitev čistega dohodka za osebne dohodke v skladu z družbenim dogovorom. IV. Finančni rezultat DO IMD kot celota je v I. polletju dosegla pozitiven finančni uspeh. Planirani celotni prihodek je dosežen v višini 54%, poslovni stroški z osebnimi dohodki in prispevkom za stanovanjsko izgradnjo pa tudi enako v višini 54 %. To pomeni, da je hitrejša rast poslovnih stroškov v primerjavi s planom v celoti pokrita z večjim celotnim prihodkom. Dosežen finančni uspeh je tudi omogočil začasno razporeditev ostanka čistega dohodka v sklade z letnim gospodarsko-finančnim načrtom. II. Varčevalni ukrepi Pri izvajanju nalog po sprejetem programu varčevanja, kar se neposredno odraža pri oblikovanju materialnih stroškov ppslovanja, ugotavljamo skoraj povsod planske prekoračitve o-ziroma neskladnost gibanja teh stroškov s proizvodnjo ali doseženim celotnim prihodkom. Pri tem posebno izstopajo proizvodne storitve, kar v veliki meri pomeni, da storitvena dejavnost v notranjem poslovnem prometu ne spoštuje resolucij-skih določil v gibanju cen na tem področju. Zaključki iz analize izvajanja programa ukrepov za stabilizacijo poslovanja in varčevanja v letu 1980 po rezultatih v I. polletju 1980 I. Proizvodnja — celotni prihodek Na področju proizvodnje premoga planske naloge niso do- sežene. Izpad v proizvodnji se nanaša izključno na energetsko potrošnjo, na katero poleg tega še negativno vpliva poslabšanje kvalitete premoga. Tudi na področju proizvodnje električne energije plan ni bil dosežen, posledica je v glavnem v reguliranju proizvodnje v sistemu z manjšo obremenitvijo termoelektrarn na račun hidroenergije. Na vseh ostalih področjih je plan proizvodnje dosežen ali celo presežen razen v opekarni TOZD Gramat. Zaradi neurejenih pogojev za pridobivanje prihodka oziroma cen tako na področju električne energije kot premogovništva v celoti DO ZPT in TET nista dosegli planiranega prihodka. Delno vpliva na nedoseženi prihodek v ZPT tudi izpad v proizvodnji in poslabšanje kvalitete energetskega premoga. III. Politika nagrajevanja Dasirsvno so strokovne službe pripravile predloge dopolnitev pravilnikov o delitvi OD za stimulativno nagrajevanje po delu in je delavski svet s sklepom postavil rok za prehod na izvajanje dopolnil o delitvi OD, se s prehodom na pravičnejši stimulativne j ši način nagrajevanja odlaša. IV. Finančni rezultati Negativni poslovni uspeh na področju proizvodnje premoga in električne energije je izključno posledica administrativnih ukrepov pri uveljavljanju cen oziroma pogojev za pridobivanje prihodka. Na samo višino prikazanih izgub poslovanja pa deloma vplivajo tudi izpadi proizvodnje in prekomerno naraščanje poslovnih stroškov vprimerjavi z letnimi načrti. Na temelju ugotovitev iz podane analize je delavski svet SOZD REK EK na svojem zadnjem zasedanju sprejel vrsto sklepov, ki smo jih kolektivu posredovali v Biltenu štev. 33/80. Janko Lapornik, dipl. ek. Izpolnjevanje delovnega načrta v času od 11. do 15. Vlil. 1980 DO Zasavski premogovniki Proizvodnja materiala Del. organ. načrt dosež. + — o/o ob dela TOZD ton ton ton prostih sobotah P. Hrastnik 188.010 167.640 — 20.370 89,2 11.317 P. Ojstro 165.300 159.390 — 5.910 96,4 10.764 P. Trbovlje P. Kisovec 357.742 300.680 — 57.062 84,1 18.751 P. Kotredež RSC 137.850 153.380 + 15.530 111,3 8.050 jama Trb. 11.968 21.304 + 9.336 178,0 1.388 Skupaj 860.870 802.394 — 58.476 93,2 50.270 sep. pr. Trb. 823.020 649.014 — 74.006 89,8 42.220 Zag. 137.850 153.380 + 15.530 111,3 8.050 Proizvodnja gradbenega materiala Hrastnik letni načrt doseženo °/o — betonarna (kos) Zagorje — kamnolom (m3) 135.000 48.009 91.085 67,5 Storitve delavnic — RESD Hrastnik (din) 31. VII. 65,746.000 37,539.130,90 57,1 RESD Trbovlje (din). 69,613.000 43,259.479,85 62,1 RESD Zagorje (din) 47,293.000 32,241.722,30 68,2 Pred. jam. lesa (din) 29,048.000 17,247.613,80 59,4 Toplotna energija (Gcal.) 16.520 9.500 57,5 DO TERMOELEKTRARNA načrt doseženo »/o Proizvod, el. energije MWh MWh — PE 1 30.000 12.454 41,5 — PE 2 316.613 255.953 80,8 Kombi el. 12.968 163 1,3 Skupaj 359.581 268.570 74,7 Ostalo — storitve Vzdrževanje naprav (din) 70,200.000 19,728.195,90 28,1 Transport goriva (din) 33,650.000 21,963.427,85 65,3 DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST TOZD letni načrt doseženo o/o- RIG (din) 256,770.000 189,405.587,60 73,8 Stanje in potek Investicijskih vlaganj v I. polletju na premogu in gradnji stanovanj Vlaganje v razširjeno reprodukcijo — investicije v razširitev in posodobitev proizvodnih kapacitet v DO ZPT poteka v skladu s sprejetimi investicijskimi programi. Modernizacija tehnološkega procesa in odpiranja novih predelov stojišč na področju Trbovelj in Hrastnika poteka v skladu s programom, ki je bil sprejet v oktobru 1979. Ta program predvideva vlaganja v premogovnike Trbovlje, Hrastnik in Ojstro, rekonstrukcijo tehnološkega procesa na separaciji Trbovlje ter modernizacijo priprave jamskega lesa. Za vlaganje v jamo Kotredež pa je bil izdelan dopolnilni investicijski program k že odobrenemu programu za odpiranje rezerv premoga do višine 8. obzorja. Ta dopolnilni program, sprejet je bil v začetku junija 1980, zajema spremembo višino vlaganj ter določena dodatna dela in odstopanja od prvotnega programa. Na področju Zagorja potekajo tudi vlaganja t.zv. »negativno investiranje« v jamo Kisovec. V premogovniku Hrastnik smo v poročilnem obdobju nadaljevali z izdelavo odpiralnih in transportnih objektov ter naprav na VIL obzorju. Usposobljena je transportna pot »VII. obzorje — zvezno obzorje«. Naprave na tej transportni poti so v fazi poskusnega obratovanja. Z zamudo poteka dobava naročene uvozne predvsem pa domače strojne in elektro opreme. Od uvožene opreme predvidene v programu, so doslej dobavili 40 sekcij SHP Hydro Marrel ter še za 80 sekcij hidravličnih kompletov iste firme. Od domače opreme pa transportno opremo, izdelana in dobavljena je bila ESMD (din) Avtoprevoz 55,832.000 35,831.942,80 64,2 Zasavje (Hkrn) GRAMAT 8,600.000 6,076.500 70,7 (enot) opeka 10,000.000 6,030.212 60,3 kamnolom (m3) 40.000 37.447 93,6 DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE "delavnice SIMD (din) 41,265.000 26,541.802,45 64.3 EIMD (din) KET (Gcal) 22,782.000 13,464.866,60 59,1 Erika Kavčič Finančno poslovanje v REK Edvarda Kardelja Trbovlje v prvem polletju 1980 v primerjavi z letnim finančnim načrtom (v 000 din) I. DO ZPT 1. TOZD PREMOGOVNIK HRASTNIK Zap. BESEDILO Letni plan Doseženo 1-6 Indeks št. 1980 000 din 1980 000 din 1 2 3 4 5 oprema za žerjavno progo v hali pogonske postaje — oprema še ni montirana, dobavili in montirali so elektro-opremo za transportno pot, opreme za RTF pri črpališču II pa še niso dobavili. V poročilnem obdobju (1. 1. do 30. 6. 1980) smo porabili 49.600 din od tega 42.851 energetskih (vse v 000 din). Od začetka investiranja po tem programu (november 1979) pa smo v jamo Hrastnik investirali za objekte in naprave skupno 67.121 din. Od tega smo izvršili za 22.732 ali 34 %> rudarskih gradbenih del, za nabavo domače opreme smo porabili 15.354 din ali 23 % sredstev, uvozna oprema pa je vredna 29.021 din ali 43 °/o porabe. Razliko (23) smo porabili za ostale izdatke v zvezi z vlaganji. Za vlaganje v jamo Ojstro je bilo v poročilnem obdobju porabljenih 25.386 din, kar predstavlja 52 o/o sredstev predvidenih s tranšo za leto 1980. Rudarskih del v tem obdobju nismo izvajali. Sklenili pa so pogodbo za rudarska dela pri raziskavi južnega predela slojišča na V. obzoru. Dobavili so strojno opremo, in sicer domačo (podporje Salzgitter, 40 kompletov ter 199 stojk Salzggiter). Od uvožene opreme pa le pri-dobivalni stroj Ravageuse in nakladalec Salzgitter. Skupno je bilo za jamo Ojstro porabljenih (do 30. 6. 1980) 37.498 din, od tega 6. 184 din ali 16 % za rudarska gradbena dela (refundacija), 10.959 din ali 29,9 % za domačo opremo ter za 20.351 din ali 54,3!% za uvozno opremo. Od zunanjih gradbenih del je v postopku pridobitev potrebnih soglasij za lokacijo delavni-ške hale. Gradnja delavniške hale je po programu predvidena v zadnjem obdobju vlaganj. Naročena je dokumentacija za prestavitev daljnovoda 35 KV Riklov most TP Hrastnik, dodatna transformacijska enota (2,5 MW) ter avtomatski preklop napajanja. V premogovniku Trbovlje so nadaljevali rudarsko-gradbena dela pri odpiranju A-B polja. L Celotni prihodek 2. Porabljena sredstva 3. Dohodek 4. Obveznosti iz dohodka 5. Čisti dohodek 6. Del ČD za OD 7. Del ČD za stan. grad. 8. Akumulacija — izguba 9. Delitev ČD 2. TOZD PREMOGOVNIK OJSTRO 3 4 5 L 173.486 59.187 34 2. 70.138 39.006 56 3. 103.348 20.181 20 4. 29.423 14.951 51 5. 73.925 5.230 7 6. 56.507 23.311 41 7. 5.086 1.997 39 8. 12.332 —20.078 — 9. 76 — 24 275.571 95.508 35 120.682 68.013 56 154.889 27.495 18 42.236 , 19.895 47 112.653 7.600 7 86.778 36.599 42 7.810 3.125 40 18.065 77 23 —32.124 3. TOZD PREMOGOVNIK TRBOVLJE 3 4 5 1. 339.478 99.463 29 2. 147.954 71.146 48 3. 191.524 28.317 15 4. 50.550 24.198 48 5. 140.974 4.119 3 6. 108.562 49.104 45 7. 9.771 4.182 43 8. 9. 22.641 77 23 —49.167 4. TOZD PREMOGOVNIK 9. TOZD RESD — HRASTNIK KOTREDEŽ 3 4 5 3 4 5 1. 325.579 151.878 47 1. 65.746 33.620 51 2. 141.844 83.861 59 2. 13.329 8.041 60 3. 183.735 68.017 37 3. 52.417 25.579 49 4. 57.096 26.378 46 4. 12.091 6.352 52 5. 126.639 41.639 33 5. 40.326 19.227 48 6. 97.267 51.621 53 6. 32.344 15.483 48 7. 8.754 4.511 52 7. 2.910 1.348 46 8. 20.618 —14.493 — 8. 5.072 2.396 47 9. 77 — 9. 80 81 23 20 19 5. TOZD SEPARACIJA TRBOVLJE 10. TOZD RESD — TRBOVLJE 3 4 5 3 4 5 1. 181.755 59.197 33 1. 69.613 37.716 54 2. 79.997 35.183 44 2. 8.029 7.037 88 3. 101.758 24.014 24 3. 61.584 30.679 50 4. 35.267 16.222 46 4. 13.363 6.32! 47 5. 66.491 7.792 12 5. 48.221 24.358 51 6. 51.228 22.856 45 6. 38.168 19.003 50 7. 4.610 1.996 43 7. 3.429 1.680 49 8. 10.653 —17.060 8. 6.624 3.675 55 9. 77 — 9. 79 78 23 21 22 6. TOZD SEPARACIJA ZAGORJE 11. TOZD RESD — ZAGORJE 3 4 5 3 4 5 1. 52.687 20.200 38 1. 47.293 28.970 61 2. 20.938 10.053 48 2. 7.864 3.050 39 3. 31.749 10.147 32 3. 39.429 25.920 66 4. 10.595 7.736 73 4. 10.4-05 5.969 57 5. 21.154 2.411 11 5. 29.024 19.951 69 6. 16.374 6.955 42 6. 23.187 11.967 52 7. 1.474 610 41 7. 2.050 1.059 52 8. 3.306 — 5.155 — 8. 3.787 6.925 183 9. 77 — 9. 80 60 23 20 40 7. TOZD RŠC ZAGORJE 12. DS PD HRASTNIK 3 4 5 3 4 5 1. 53.702 28.796 54 1. 32.196 17.401 54 2. 15.569 5.844 38 2. 15.500 9.045 58 3. 38.133 22.952 60 3. 16.696 8.356 50 4. 16.181 8.818 54 4. 926 457 49 5. 21.952 14.134 64 5. 15.770 7.899 50 6. 16.757 6.574 39 6. 12.896 5.895 46 7. 1.508 567 38 7. 1.161 518 45 8. 3.687 6.993 - 190 8. 1.713 1.486 87 9. 76 47 9. 82 75 24 53 18 25 8. TOZD PJL TRBOVLJE 13. DS PD TRBOVLJE 3 4 5 3 4 5 1. 29.048 15.135 52 1. 42.506 21.250 50 2 19.406 11.370 59 2. 18.737 10.223 55 3. 9.642 3.765 39 3. 23.769 11.027 46 4. 3.732 1.751 47 4. 1.176 546 46 5. 5.910 2.014 34 5. 22.593 10.481 46 6. 4.501 1.852 41 6. 18.443 8.250 45 7. 432 162 37 7. 1.660 729 44 8. 977 — — 8. 2.490 1.502 60 9. 76 92 9. 82 79 24 8 18 21 Zaradi sprememb v konceptu odkopavanja A-B polja rudarsko gradbena dela izvajajo s prekinitvami. Pripravljeno pa je vse potrebno za pričetek rudarsko gradbenih del za odpiranje Zgornjega VII. polja višine 398. SuksesiVno, vendar z zamudami, poteka dobava domače transportne opreme. Od uvožene opreme smo dobavili 58 sekcij podporja Becorit ter za 25 sekcij podporja Becorit uvozne hidravlične komplete (mehanski del konstrukcij je izdelala STT). V teku je montaža telefonske centrale PABX 300-C, izvajalec (ISKRA) zamujajo ca. 2 meseca. V poročilnem obdobju so znašala vlaganja v premogovnik Trbovlje 41.740 din. Od tega 4.782 din kot krediti za serijsko opremo, preostalo pa so energetska sredstva. Od pričetka vlaganj po programu smo za premogovnik Trbovlje uporabili skupno 76.880 din, od tega 11.035 din za rudarsko gradbena dela, 18.002 din ali 23'%) za domačo opremo ter 67.801 din ali 62,2 %> za uvoženo opremo. Del oziroma vlaganj v zunanje gradbene objekte premogovnika Trbovlje v tem obdobju ni bilo, razen to, da smo si pridobili lokacijsko dokumentacijo za predviden manipulacijski prostor na Pasetti nivoju, kar pa je zaradi spremembe v konceptu odkopavanja A-B polja brezpredmetno. Na separaciji Trbovlje vršijo le pripravljalna dela za pričetek intenzivnih vlaganj, ki se bodo pričela koncem tekočega oziroma v prvih mesecih prihodnjega leta. V tej zvezi je pripravljena lokacijska dokumentacija za I. in II. fazo rekonstrukcije tehnologije na separaciji, vložena je zahteva za pridobitev lokacijskega dovoljenja, naročena je projektna dokumentacija (glavni projekt) za rekonstrukcijo separiranja, transporta in nakladanja na separaciji Trbovlje. Prav tako je pripravljena pogodba za pričetek gradnje garderobno-sanitar-nega objekta. Ce bomo uspeli zagotoviti plačilo oz. garancije za plačilo, bi pričeli z gradnjo tega objekta že v mesecu septembru. Od predvidene opreme so dobavili pneumatske topove (uvoz) ter sklenili kreditno pogodbo za postopno dobavo jamskih vozičkov. Skupna poraba na separaciji Trbovlje znaša 9.025 din, od tega 8.241 din domače ter 782 din uvozne opreme (vse v 000 din). Za TOZD Predelava jamskega lesa je naročena projektna dokumentacija za žagalnico. Prav tako je naročena oprema za žagalnico. V TOZD Predelava jamskega lesa so doslej vložili 1.042 din, od tega 534 energetskih (avansi, stroški pridobitve soglasij) ter 508 lastnih sredstev za projektno dokumentacijo. Vlaganja v jamo Kotredež so namenjena odpiralnim objektom ter objektom za zasipavanje. Dela potekajo na VIL ob-zoru (H 73 J 73/1) in VIII. ob-zoru (H 84) ter izdelavi glavnega transportnega vpadnika V 80. Nabavljajo transportno opremo ter opremo za odkopna polja. Montažna dela opravljajo na črpališču VIL obzoru (transportna oprema ter drobtine in zasipalne postaje ter zahvalni cevovod). Od odobrene tranše za leto 1980 v višini 108.070 din je bilo v poročil-nem obdobju porabljeno 29.602 din ali 27 '%>. Močno kasni j o zunanja gradbena dela (zasip-na postaja Potoška vas — izvajalec KOP Hrastnik) ter dobava strojne in elektro opreme. Realizacija zunanjih gradbenih del ter dobava domače in uvožene opreme strojne in elektro je bila realizirana le 19-%, rudarska gradbena dela pa so bila realizirana 38-%. Zaostajanje rudarskih del je posledica motenj pri dobavi transportne opreme in TH podporja ter sprememb pogojev dela in zamud projektne dokumentacije. Za zakasnitev zunanjih gradbenih del, ki po vrednosti sicer niso velika, pa ni opravičila in bomo morali uveljaviti sankcije pri izvajalcih del. Program (negativna investicija) ustavitev proizvodnje in črpanje vode v jami Loke poteka i 14. DS PD ZAGORJE 3 4 5 1. 34.959 21.630 62 2. 15.548 10.327 66 3. 19.411 11.303 58 4. 1.147 588 51 5. 18.264 10.715 59 6. 15.012 7.924 53 7. 1.367 705 52 8. 1.885 2.086 111 9. 82 74 18 26 DO ZPT 1 2 1. Celotni prihodek 2. Porabljena sredstva 3. Dohodek 4. Obveznosti iz dohodka 5. Čisti dohodek 6. Del ČD za OD 7. Del ČD za stan. grad. 8. Del ČD za druge potr. 9. Del ČD za SSP 10. Del ČD za RS 11. Del ČD za PS 12. Del ČD za druge sklade 13. Izguba 14. Delitev 742.5 II. DO TET 1. TOZD PEE — 1 3 4 5 1. 176.300 65.923 37 2. 109.000 38.449 35 3. 67.300 27.474 41 4. 43.600 23.326 54 5. 23.700 4.148 18 6. 17.300 8.298 48 7. 1.500 731 49 8. . 4.900 — 4.881 — 9. 73 — 27 2. TOZD PEE — 3 11 4 5 L 176.300 63.532 36 2. 122.600 54.310 44 3. 53.700 9.222 17 4. 27.400 10.832 40 5. 26.300 — 1.610 — 6. 19.400 9.455 49 7. 1.700 837 49 8. 5.200 —11.901 — 9. 74 — 26 3. TOZD TRANSPORT GORIVA 3 4 5 1. 33.650 15.464 46 2. 13.250 10.380 78 3. 20.400 5.084 25 4. 7.700 4.291 56 15. DS SS DO ZPT 3 4 5 1. 62.350 30.785 49 2. 10.981 4.943 45 3. 51.369 25.842 50 4. 2.869 1.358 47 5. 48.500 24.484 50 6. 41.250 18.823 46 7. 3.750 1.678 45 8. 3.500 3.983 114 9. 85 77 15 23 3 4 5 1.785.969 720.736 40 706.516 377.143 53 1.079.453 343.593 32 287.057 141.540 49 792.396 202.053 26 619.274 286.217 46 55.772 24.866 45 29.267 1.571 5 51.392 25.076 49 24.850 2.399 10 11.841 — —138.076 — 78 22 3 4 5 5. 12.700 793 6 6. 9.500 4.727 50 7. 900 417 46 8. 2.300 — 4.350 — 9. 75 — 25 4. TOZD VZDRŽEVANJE NAPRAV 3 4 5 1. 70.200 30.507 43 2. 26.100 15.333 59 3. 44.100 15.174 34 4. 12.300 6.744 55 5. 31.800 8.430 27 6. 24.800 12.411 50 7. 2.200 1.108 50 8. 4.800 — 5.089 — 9. 78 — 22 5. DS DO TET 3 4 5 1. 26.900 15.221 57 2. 3.800 4.215 111 3. 23.100 11.006 48 4. 2.600 857 33 5. 20.500 10.149 49 6. 17.300 8.244 48 7. 1.600 735 46 8. 1.600 1.170 73 9. 84 81 16 19 DO TET ' 1 2 3 4 5 1. Celotni prihodek 475.450 190.646 40 2. Porabljena sredstva 266.850 122.687 46 3. Dohodek 208.600 67.959 33 4. Obveznosti iz dohodka 93.600 46.048 49 5. Čisti dohodek 115.000 21.911 19 6. Del ČD za OD 88.300 43.134 49 7. Del ČD za stan. grad. 7.900 3.828 49 8. Del ČD za SSP 8.000 1.170 15 9. Del ČD za RS 4.100 — 10. Del ČD za PS 3.400 — 11. Del ČD za druge sklade 3.300 — 12. Izguba — — 26.222 — 13. Delitev ^ : 5 : 1 : 5 77 23 III. DO RGD 1. TOZD RIG 3 4 5 3 4 5 5. 22.700 6. 16.154 11.809 7.438 52 1. 256.770 46 171.093 67 7. 1.755 665 38 2. 89.619 64.380 72 8. 4.791 3.706 77 3. 167.151 106.713 64 9. 71 63 4. 30.706 18.907 62 29 37 5. 136.445 87.806 64 6. 94.366 51.698 55 7. 9.493 5.449 57 8. 32.586 9. 69 30.659 59 94 4. TOZD GRAMAT 31 41 3 4 5 1. 29.737 15.451 52 2. 15.908 8.420 34 3. 13.829 7.031 51 2. TOZD ESMD 4. 2.747 1.534 56 3 4 5 5. 11.082 5.497 50 6. 10.177 4.991 49 1. 55.832 30.601 55 905 446 49 2. 22.454 11.133 50 s 60 3. 33.378 19.469 58 9. 92 91 4. 5.159 2.970 58 8 9 5. 28.219 16.499 58 6. 19.807 10.000 50 7. 1.809 1.085 60 8. 6.603 5.414 82 5. DS SS DO RGD 9. 70 30 61 39 3 4 5 h 14.188 7.352 52 2. 2.388 1.579 66 3. 11.800 5.773 49 3. TOZD AVTOPREVOZ 4. 492 277 56 3 4 - 5. 11.308 5.496 49 6. 9.656 4.620 48 1. 48.170 23.232 48 7. 840 414 49 2. 20.210 9.185 45 8. 812 462 57 3. 27.960 14.047 50 9. 85 84 4. 5.260 2.238 43 15 16 DO RGD 1 2 3 4 5 1. Celotni prihodek 404.697 247.729 . 61 2. Porabljena sredstva 150.579 94.697 63 3. Dohodek 254.118 153.032 60 4. Obveznosti iz dohodka 44.364 25.925 28 5. Čisti dohodek 209.754 127.107 61 6. Del ČD za OD • 150.160 78.747 52 7. Del ČD za stan. grad. 14.802 8.058 54 8. Del ČD za druge potr. 1.773 1.108 63 9. Del ČD za SSP^ 13.314 6.801 51 10. Del ČD za RS 5.706 3.566 63 11. Del ČD za PS 23.999 28.827 120 12. Del ČD za druge sklade 13. Delitev ^ j ^ 72 28 62 38 po predvidevanjih. Od skupno predvidenih sredstev v višini 140.277 din, od tega 87.861 din energetskih in 52.416 din lastnih, smo z energetskimi sredstvi poravnali 79.902 din ali 91 % vlaganj. V letošnjem letu znaša poraba 26.535 din, kar je nekoliko manj kot predvideva program. Razliko do programa bo možno črpati po sprejetju plana graditve za leto 1980, ki predvideva povečanje predvidene transe za vsoto neizkoriščene transe v letu 1979 (4.960 din). Po programu bi morala biti ta investicija zaključena 31. 5. 1980. Družbeni standard. V okviru programa vlaganj v razširitev in posodobitev proizvodnih kapacitet v DO ZPT na področju premogovnikov Hrastnik, Ojstro, Trbovlje ter separacijo Trbovlje in predelavo jamskega lesa je bil izdelan in odobren tudi program vlaganj v objekte družbenega standarda. Po tem programu bi morali zgraditi v posameznih letih naslednje število stanovanj: leta 1979 59 stanovanj, leta 1980 38 stanovanj, leta 1981 43 stanovanj ali skupno 140 stanovanj, v obdobju 1979—1980 97 stanovanj. Na področju Trbovelj je bilo v obdobju poročanja sklenjenih pogodb za 11 stanovanj, in sicer za: — TOZD Premogovnik Trbovlje 8 stanovanj -— DS SS ZPT 3 stanovanja ki bodo vseljiva do konca leta 1980. Na področju Hrastnika je v teku sklepanje pogodb za 20 stanovanj, od tega za: — TOZD Premogovnik Hrastnik 13 stanovanj — TOZD Premogovnik Ojstro 7 stanovanj Ta stanovanja bodo vseljiva šele v drugi polovici leta 1981. Skupno je bilo oziroma bo po sklenjenih pogodbah in po letih naslednje število stanovanj: TOZD_________79 P. Hrastnik 3 P. Ojstro 2 P. Trbovlje 5 Separacija Trbovlje 1 PJL DS SS ZPT_ — Skupaj 11 80 81 sk. 10 13 26 6 7 15 26 — 31 3 • — 4 1 — 1 _4_ —___4 50 20 81 Pri stanovanjski graditvi dosegamo plan samo po vrednosti zaradi višje cene za kvadratni meter, ne dosegamo pa ga niti po kvadratnih metrih niti po številu. To pa zaradi tega, ker pri sklepanju pogodb ni bilo na razpolago manjših stanovanj, oziroma stanovanj z manjšo kvadraturo, kar pa bomo skušali nadoknaditi v naslednjem obdobju. Samski dom: Po programu predvidevamo tudi gradnjo dveh samskih domov, kapacitete 2 x 100 ležišč na lokaciji v Hrastniku oz. Trbovljah. Za oba samska domova je izdelana lokacijska dokumentacija. Prav tako sta naročena tudi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predvidevamo, da bomo že v letošnjem letu pričeli graditi samski dom v Hrastniku. Problematika: Pri vlaganjih, ki potekajo po programih, se srečujemo s težavami, ki vplivajo tako na dinamiko izgradnje kot tudi porabe sredstev. Vlaganja na področju Hrastnika in Trbovelj bi morala vrednostno doseči 14'% predračunske vrednosti. Ob koncu I. polletja 1980 smo dosegli le 9 %. Pri tem pa dosegamo pri ru-darsko-gradbenih delih le 5'%». Vrednost domače opreme ima 8-°/o delež, dočim je delež uvozne opreme 24 i0/». Zaskrbljujoče je torej zaostajanje rudarskih gradbenih del na področju Hrastnika in Trbovelj. Fizična realizacija je še nižja, kot jo prikazuje finančna realizacija. Pri uvozni opremi smo pa npr. realizirali že več kot 50 l0/o po programu predvidene nabave samohodne- IV. DO IMD 3 4 5 1. TOZD SIMD 5. 6. 11.715 8.104 6.350 4.221 54 52 3 4 5 7. 929 374 40 1. 41.265 23.418 57 8. 2.682 1.755 65 2. 15.471 10.182 66 9. 69 65 3. 25.794 13.236 51 31 35 4. 8.364 4.481 54 5. 17.430 8.755 50 6. 13.590 7.095 52 7. 1.223 608 50 8. 2.617 1.052 40 3. DS SS DO IMD 9. 78 81 3 4 5 22 19 1. 8.016 4.124 51 2. 1.321 924 70 3. 6.695 3.200 48 2. TOZD EIMD 4. 275 163 59 5. 6. 6.420 5.231 3.037 2.499 47 48 1. 22.782 11.685 51 7. 495 220 44 2. 6.528 2.928 45 8. 694 318 46 3. 16.254 8.756 54 9. 83 82 4. 4.539 2.406 53 17 18 DO IMD 1 2 3 4 5 1. Celotni prihodek 72.063 39.227 54 2. Porabljena sredstva 23.320 14.034 60 3. Dohodek 48.743 25.193 52 4. Obveznosti iz dohodka 13.178 7.050 53 5. Čisti dohodek 35.565 18.143 51 6. Del CD za OD 26.925 13.814 51 7. Del ČD za stan. grad. 2.647 1.202 45 8. Del ČD za druge potr. 717 — 9. Del ČD za SSP 2.732 1.450 53 10. Del ČD za RS 1.037 550 53 11. Del ČD za PS 1.507 1.126 75 12. Delitev ^ j j*. - 76 24 76 24 V. DS ASO SOZD VI. DS TSO SOZD 3 4 5 3 4 5 1. 22.032 9.315 42 L 18.915 9.360 50 2. 8.472 3.552 42 2. 5.030 2.623 52 3. 13.560 5.762 43 3. 13.885 6.737 49 4. 1.422 413 29 4. 618 323 52 5. 12.138 5.349 44 5. 13.267 6.414 48 6. 10.379 4.260 41 6. 11.431 4.586 40 7. 934 382 41 7. 1.029 411 40 8. 825 707 87 8. 807 1.417 179 9. 86 80 9. 86 72 14 20 14 28 VII. SOZD REK EDVARDA KARDELJA TRBOVLJE L Celoten prihodek 2.779.126 1.217.013 44 2. Porabljena sredstva 1.160.767 614.736 53 3. Dohodek 1.618.359 602.277 37 4. Obveznosti iz dohodka 440.239 221.301 50 5. Čisti dohodek 1.178.120 380.976 32 6. Del ČD za OD 906.469 430.758 48 7. Del ČD za stan. grad. 83.084 38.747 47 8. Del ČD za druge potr. 31.787 2.679 8 9. Del ČD za SSP 77.040 36.621 48 10. Del ČD za RS 35.693 6.515 18 11. Del ČD za PS 40.747 29.953 74 12. Del ČD za druge sklade 3.300 — 13. Izguba — —164.298 — 14. Delitev 7-12 : 5 77 23 113.1 Miloš Dolinar, ml. ga hidravličnega podporja. Vzroki zaostajanja so naslednji: — program je bil odobren s 4-mesečno zamudo; — odobrene transe so nižje kot jih predvideva program (dosedanje odobrene transe so nižje za ca. 400 milijonov); — vse faze sklepanja pogodb so dolge (izdajanje garancij); — spremembe v konceptu zahtevajo spremembo projektne dokumentacije, kar pa ovira pravočasno sklepanje pogodb tako za opremo kot za rudarska dela; — kasnitev izvajalcev in dobaviteljev opreme, ki se praviloma ne držijo pogodbenih rokov. Dobavitelji strojne opreme kasni j o v povprečju več kot 6 mesecev. Zaostajanje pri gradnji objektov družbenega standarda je že pojasnjeno. Dodati je potrebno le še nepripravljenost in neustrezno organiziranost tako investitorja kot tudi izvajalca, (samoupravne stanovanjske skupnosti) na tako intezivno stanovanjsko gradnjo, kot jo predvideva program. Pri vlaganjih v jamo Kotre-dež je problematika podobna. Tudi tu se srečujemo z dolgimi dobavnimi roki za opremo ter kasnitvami pri izvajalcih del. Neredna dobava reprodukcijskega materiala in TH podporja vpliva na dinamiko rudarsko gradbenih del. Investicijski program — dopolnilni za jamo Kotredež je bil v postopku več kot 8 mesecev. Dela oziroma pogodbe za dela, ki so predvidena po tem programu, je bilo možno sklepati še po podpisu kreditne pogodbe. Nerešeno je ostalo tudi financiranje pripravljalnih del za raziskave v jami Kotredež — zahod in jami Dol. Po sklepu samoupravnih organov EGS (delavski svet in odbor za razvoj) ter po predlogu strokovnih služb EGS, naj bi ta dela financirali v okviru odobrenih tranš za leto 1980. Te transe pa niti ne zadostujejo za vlaganja po odobrenem programu. Poslovni odbor ISE za investicije pa na zadnji seji tega predloga ni potrdil in priporočil, da se za ta dela najdejo sredstva po okviru združene amortizacije EGS. Opozoriti moramo delavski svet, da je bil na zadnjem zasedanju DS SOZD EGS sprejet plan graditve objektov iz leta 1980. Po tem planu so nam pri programu vlaganj na območju Trbovelj in Hrastnika znižali tranšo energetskih sredstev za 32 milijonov (od 232 na 200 milj.). Posledica tega je praktično onemogočen pričetek gradnje novih objektov oziroma sklepanje novih pogodb za nabavo opreme. Izvajali bodo le tista dela, za katera imamo že izdane garancije. Poleg tega nam strokovna služba ISE (LB) ne izdaja garancij oziroma ne potrjuje pogodb za tista dela o-ziroma dobave, katerih plačila zapadejo v letu 1981. Z ozirom na dolge dobavne roke za specifično opremo in glede na zakonska določila pri uvozu opreme (deponiranje dinarske protivrednosti), nam bi nadaljnja izvajanja takih postopkov praktično onemogočala nabavo opreme v letu 1981. Sredstva obračunane amortizacije, ki se koristijo po sprejetih in dogovorjenih programih, so bila v obdobju do 30. 6. porabljena takole: TOZD Premogovnik Hrastnik je koristil 5.581 din, kar je o-krog 54 "Vo predvidene oziroma obračunane amortizacije za leto 1980. Od združene amortizacije je premogovnik Hrastnik porabil 2.913 din ali 69 % predvidene (v 000 din). Premogovnik Ojstro je koristil 61,5 % lastne celoletne a-mortizacije in 71,6 % za ta TOZD namenjene združene a-mortizacije. RESD Hrastnik je koristil 30 % letne amortizacije, pomožna dejavnost Hrastnik pa ni koristila obračunane amortizacije. TOZD Premogovnik Trbovlje je izkoristil 23,4 % predvidene amortizacije, združene amortizacije pa ni koristil. RESD Trbovlje in pomožna dejavnost Trbovlje sta izkoristila 45% oziroma 18 % amortizacije. Predelava jamskega lesa nima evidentirane porabe amortizacije. TOZD Separacija Trbovlje ima odstotek izkoriščenja a-mortizacije 15%, združene amortizacije pa ni koristil. TOZD Premogovnik Kotredež je izkoristil 44 % lastne amortizacije. Združene amortizacije pa ni koristil, ker ima rezervirano za soudeležbo pri investicijskih programih. RESD Zagorje je lastno amortizacijo močno prekoračil (155 %). Pomožna dejavnost Zagorje in separacija Zagorje pa sta izkoristila 28% oziroma 15 % predvidene amortizacije. Za ostale TOZD nimamo podatkov. Dopuščamo tudi možnost, da imamo evidentirane vse porabe (n.pr. plačani avansi, angažirana sredstva ipd.), ker v investicijskem oddelku evidentiramo le tisto porabo, ki je dokumentirana z računi oziroma situacijami. Odstotek koriščenja amortizacije je za ZPT v I. polletju le 39,3 %. Nižji pa je odstotek izkoriščene združene amortizacije (36,3 %). Vzrok temu je predvsem v likvidnostni situaciji DO ZPT, manj pa v intenzivnosti oziroma pripravljenosti investitorju. Iz istega razloga tudi ne dosegamo predvidene strukture vlaganj, ki potekajo po odobrenih programih in za katere moramo zagotoviti tudi lastna sredstva. Dijaški dom: V zvezi z izgradnjo »dijaškega doma,« oz. »doma učencev« v gospodarstvu smo iskali ponudbo pri projektantskih organizacijah za izdelavo idejno arhi-tektonsko-konstrukcijskega projekta tega doma. V času poročanja ponudb še nismo dobili. Ta projekt bo služil kot sestavni del zahtevka za pridobitev sredstev, ki se v ta namen zbirajo pri RIS. Za gradnjo samo je bil konstituiran gradbeni odbor. Ni pa še določen nosilec investicije. SR Poslovanje v TET v prvem polletju 1980 V zadnjih dneh julija smo v TET na zborih delavcih obravnavali rezultate poslovanja v prvem polletju 1980. Obravnave so potekale ob primerjavi rezultatov s prvo polovico leta 1979, s pregledom porabe sredstev za vzdrževanje naprav, sredstev za porabljeno gorivo in ostali material, kreditnih obveznosti, z delitvijo sredstev za OD itd. Ugotavljamo lahko, da smo se v poslovanju gibali v okvirih dogovorov, vendar je treba omeniti dve kritični področji,. na katerih je težko ali celo nemogoče vztrajati. Vzdrževanje naprav, ki so na izteku svoje življenjske dobe pravzaprav ne bi smeli omejevati, če želimo, da bodo še nekaj časa uporabne, prav tako pa se je nemogoče držati dogovorjene porabe goriva z ozirom na znatna nihanja kvalitete premoga, ki ga povzročajo spreminjajoči pogoji pridobivanja in dolgotrajno ležanje na deponiji, ki premogu precej zbija kalorično vrednost. Dodatna uporaba tekočih goriv je ob kritičnih trenutkih nujna. Ob ugotavljanju rezultata poslovanja pa smo vendarle ugotovili, da je vzrok za nastalo izgubo v višini 26 milijonov din, v odstotku skupnega prihodka na proizvedeni el. energiji, ki znaša samo 71,3 % dogovorjenega. Dogovorjeni dohodek bi pokril stroške poslovanja v prvem polletju. Vzrok za tako stanje je poseg republike na področje cen premoga in el. energije, zaradi česar ni bil u-resničen dogovor proizvajalcev in porabnikov el. energije na skupščini interesne skupnosti elektrogospodarstva o ovrednoteni elektroenergetski bilanci za 1. 1980. Iz dogovora bi moralo slediti ustrezno povečanje cene el. energije, kar je bilo zavrto z oz. na omenjeni poseg republike in je pri dogovorjenem obsegu dobave električne energije seveda povzročilo izgube v organizacijah elektrogo- spodarstva. V kolikor se stanje v drugi polovici leta 1980 na področju cen el. energije ne bo bistveno spremenilo, bodo organizacije el. gospodarstva tudi konec leta zaključile z izgubo. V naši delovni organizaciji pa bo to stanje stopnjevano še z oz. na težave s staro, negotovo opremo, številnimi defekti, ki povzročajo dodatno angažiranje sredstev in nedoseganje proizvodnje. Nedoseganje proizvodnje pa predstavlja znižanje pro- centa na skupni udeležbi v prihodku, pomeni pa tudi polno deponijo premoga, ki se dalj časa ne premika in tako izgublja na kolerični vrednosti. Situacija je vsekakor resna, vendar upamo, da bodo problemi cen do konca leta rešeni, sami pa si bomo prizadevali za čim racionalnejše in gospodarnejše poslovanje do konca leta. Iz priložene tabele je razviden poslovni rezultat TET za obdobje I — VI/1980. v 000 din Tek. delovne zbir št. ELEMENTI osnovne skupno. >U za del. or. dejavnosti DO =3—11) 1. Prihodek za elekt. energijo 2. Prihodki dosež. v okviru OZD (int. rea.) 3. Prih. dosež. s svob. men. dela 4. Drugi prihodki I. CELOTNI PRIHODEK (1-4) 5. Nabavljena elekt. energija 6. Energetsko gorivo 7. Invest. vzdr. osn. sredstev 8. Drugi materialni stroški 9. Skupni stroški SOZD 10. AM po pred. minim. stop. 11. PORABA. SRED. (5 do 10) UL DOHODEK (I — II) 11. Obresti za kredite: — za kred. iz OIF in ener. sred. — za druge invest. kredite — za kred. za obratna sredstva 12. Prispevki in davki iz dohod. 13. Del doh. za del. skupnost —• skupne službe OZD —• skupne službe EGS — skupne službe REK 14. Pris. za izkoriščanje voda 15. Članarine 16. AM nad predp. min. stop. 17. Zavarovalne premije 18. Samoup. dogovar. obvezn. 19. Del dohod, za druga plačila IV. OBVEZ. IZ DOHOD. (11-9) 20. Kosmati osebni dohodki 21. Del za stanov, izgradnjo 22. Del za prehrano in LD 23. Del za skupno porabo 24. Del za poslovni sklad plas. 25. Del za posojilo skl. federac. 172.720 172.720 13.450 13.450 2.704 1.771 4.475 175.424 15.221 190.645 33.511 33.511 17.920 17.920 12.000 12.000 10.535 3.575 14.110 2.202 2.202 44.506 640 45.146 120.674 4.215 124.880 54.750 11.006 65.756 13.660 13.660 1.508 318 1.826 13.450 13.450 2.730 2.730 1.299 1.299 1.301 18 1.319 288 39 327 5.350 200 5.550 3.404 282 3.686 42.990 857 43.847 34.890 8.244 43.134 3.093 735 3.828 1.170 1.170 26. Del za rezervni sklad 27. Del za zboljšanje mat. osno ve dela 28. Del za odplač. san. kred. 29. Del za druge obveznosti za druge sklade — sam. dog. obveznosti V. CISTI DOHODEK (20 do 29) VI. SKUPAJ STR. IN DOHOD. (II + IV + V) VIL RAZLIKA (I — VI) 30. Popreč. štev. zaposl. (po stan. konec, m.) 31. Obvez, za posoj. za neraz. 32. Obveznost za plasmaje iz posl. sklada Za leto 1981 načrtujemo večji obseg remontnih del na proizvodni enoti PEE-N, ki zahtevajo izključitev te enote iz obratovanja najmanj za 4 mesece, v času od 1. 6. 1981 do 1. 10. 1981. Dela, ki presegajo obseg rednih vzdrževalnih del, so: — Popravilo kotla OP-380 b — to je zamenjava grelnika vode in ponovnega pregrevalni-ka. 37.983 10.149 48.132 201.647 15.221 216.868 26.223 498 3007,76 1198,17 v letu 1981 v DO TET — Popravilo generatorja 156 MVA — to je pr e vit j e statorja generatorja. — Predelava vodnih tesnilk na turbini TK 120 — to je nadomestitev vodnih tesnilk na VT in ST delu turbine s parnimi tesnilkami. Med navedenimi deli predstavlja popravilo kotla najzahtevnejši objekt, tako po obsegu kot tudi vrednosti, zato bom pri opisovanju poteka doseda- njih priprav na remont v letu 1981 podal predvsem problematiko tega popravila. Popravilo kotla OP-380 b V zvezi z vse pogostejšimi izsiljenimi zaustavitvami bloka 125 MW TE TRBOVLJE (proizvodna enota PEE-N) je predstavnik Republiškega inšpektorata parnih kotlov ob priliki rednega letnega pregleda parnih postrojev v času remonta v letu 1978, odredil čas, leto dni, za proučitev te problematike in na podlagi teh ugotovitev predlagati rešitev tega vprašanja. Analize izsiljenih zaustavitev so pokazale, da so netesnosti kotla predvsem na grelniku vode v glavnem kanalu in v obvodu ter na ponovnem pre-grevalniku v glavnem kanalu. Vzroki defektov so posledica nenormalne obrabe ocevja, ki ga povzročajo leteči delci neiz-gorelega pepela v dimnih plinih. Rezultati vsakoletnih meritev debelin cevi, ki jih kontinuirano opravlja IMK — inštitut za metalne konstrukcije iz Ljubljane, izkazujejo nenormalno zmanjševanje debelin cevi tlačnega dela kotla. Obseg ocevja z minimalnimi dopustnimi merami debelin, ki so posledica prekomerne erozije v času desetletnega obratovanja kotla s kurjenjem rjavega premoga, onemogoča in presega redno vzdrževanje ter narekuje kompleksno rešitev. Od predstavnikov tovarne kotlov (proizvajalec kotla OP-380 b) RAFAKO RACIBORZ smo zato zahtevali rešitev, ki optimalno razrešuje to problematiko. Predlog popravila kotla je bil izdelan po dokumentaciji tovarne koltov RAFAKO št. 79, 12, 10 in je bil od predstavnikov proizvajalca obrazložen dne 8. 6. 1979 v TE TRBOVLJE. Na osnovi tega projektnega tolmačenja popravila kotla OP-380 b je Republiški inšpektorat parnih kotlov z dopisom št. 314/C-6/79-HE, z dne 19. 6. 1979 potrdil takšen predlog popravila kotla ter pozval strokovne službe in samoupravne organe DO TET in SOZD Miro Florjane Pogled na del Trbovelj z naseljem našega kombinata —- Elektrarniška stolpnica s stanovanjskimi bloki. (Foto A. Bregant) Informacija o poteku priprav za remont ZEPS, da zagotovijo čim hitrejšo realizacijo predlagane rešitve. Takšen predlog popravila kotla OP-380 b v TE TRBOVLJE so tudi obravnavali in potrdili na odboru za tehnične zadeve delavskega sveta SOZD ZEPS dne 18. 7. 1979. Isti predlog je obravnaval tudi Odbor za ekonomsko-finančne zadeve delavskega sveta SOZD ZEPS z dne 1. 8. 1979 in 10. 8. 1979, ter pripravil predlog sklepa za CDS SOZD ZEPS. Predlagani sklep je obravnaval in potrdil CDS SOZD ZEPS na 6. redni seji dne 14. 8. 1979 z dopolnitvijo, da je za izvršitev sklepa zadolžen sektor za razvoj in razširjeno reprodukcijo TE TRBOVLJE in imenovana komisija. V drugi polovici meseca septembra 1979 so bili izvršeni razgovori s predstavniki poljskih podjetij združenih v uvozno izvoznem podjetju ELEK-TRIM VARŠAVA, da bi popravilo kotla terminsko uskladili in izvedli istočasno s planiranim 4-mesečnim popravilom generatorja bloka 125 MW v letu 1980. Predstavniki proizvajalca kotla RAFAKO-RACIBORŽ zaradi nabavnih rokov materiala niso mogli sprejeti termina za leto 1980, ampak šele za leto 1981. Zaradi navedenega in istočasnosti izvršitve remonta na kotlu in generatorju smo zavestno prestavili popravilo generatorja tudi na leto 1981. Skladno z metodologijo za izdelavo srednjeročnega plana graditve ELEKTOENERGET-SKIH OBJEKTOV za obdobje 1981—1990 so v oktobru 1979 izdelali idejno rešitev za popravilo kotla OP-380 b v TE TRBOVLJE, da bi to popravilo pravočasno vključili v letni in srednjeročni plan graditve objektov za obdobje 1981—1985. O problematiki popravila kotla in predvsem načinu financiranja tega popravila je sklepal tudi POSLOVNI ODBOR ISE za investicije v elektrogospodarstvu na svoji 20. seji dne 17. 12. 1979 v Ljubljani in sprejel sklep št. 280: 1. Poslovni odbor ugotavlja naslednje: — Kotel OP-380 b v TE Trbovlje je treba nujno popraviti. — Investicija za popravilo ni predvidena niti v srednjeročnem niti v letnem planu graditve elektroenergetskih objektov niti v SaS o spremembah in dopolnitvah SaS 1976/80. — Popravilo kotla se ne more šteti za investicijo, temveč je investicijsko vzdrževanje, ker poteče amortizacijska doba šele leta 1981. 2. SOZD ZEPS naj v okviru svojega poslovanja preskrbi sredstva za plačilo 20 % avansa pri naročilu popravila kotla. 3. Leta 1980 naj se za popravilo kotla izdela investicijski program, v katerem naj bo predvidena refundacija plačanega avansa in se po ustaljenem postopku predloži poslovnemu odboru v obravnavo. 4. Investicija za popravilo kotla OP-380 b naj se vnese v srednjeročni plan za obdobje 1981/85. 5. Iz zgoraj navedenih razlogov poslovni odbor odklanja kakršnokoli odgovornost za nepravočasno popravilo kotla OP-380 b. Zaradi zagotovitve termina popravila kotla v letu 1981 je bila dne 22. 12. 1979 v soglasju Združenih elektrogospodarskih podjetij Slovenije podpisana pogodba št. 05-131/95540 z ELEKTRIMOM Varšava v znesku 1,399.855 USA dolarjev, za dobavo in izdelavo elementov tlačnega dela kotla, ki bodo izdelani v tovarni kotlov RAFA-KO-RACIBORZ. Po tej pogodbi je bil rok plačila avansa v znesku 349.964 USA dolarjev 45 dni po podpisu pogodbe. V zvezi z vsemi stabilizacijskimi stališči, plani in ukrepi je bila prijava zaključka na LB, kljub vsem intervencijam, potrjena šele dne 13. 2. 1980, nakazilo avansa pa izvršeno 29. 3. 1980. Komisija za spremljanje izvajanja del ter porabo sredstev v zvezi s popravilom kotla OP-380 b se je na sestanku dne 29. 2. 1980 po pregledu projek- tne naloge odločila, da se izdelava Investicijskega programa poveri IBE Ljubljana kot edinemu ponudniku, ker kot projektant TE Trbovlje 2 pozna objekt v celoti in je s tem zagotovljena optimalna izdelava investicijskega programa. Inženirski biro Elektroprojekt Ljubljana je dostavil TE Trbovlje ponudbo za izdelavo investicijskega programa št. K-77/80-2896/2 z dne 17. 3. 1980, ki jo komisija za spremljanje popravila kotla dne 25. 3. 1980 pregledala in prevzela. Istočasno pa je izdelala terminski plan izdelave in sprejemanje investicijskega programa na samoupravnih organih DO TET, CDS ZEPS in PO ISE. Po terminskem planu pa je bila izdelava Investicijskega programa pogojena z zavarovanjem plačila Inženirskemu biroju Elektroprojekt do 25. 4. 1980, po pogodbi št. K-77/80/ 2396/2, sklenjeno med Združenimi elektrogospodarskimi podjetji Slovenije Maribor in Inženirskem biroju Elektroprojekt Ljubljana. Na to pogodbo LB oddelek poslov po pooblastilu ni dal soglasja in je o tem obvestil SOZD ZEPS z dopisom z dne 21. 4. 1980, štev. 912-2456/PA z obrazložitvijo, da za navedeno dokumentacijo ni predvidenih sredstev v letnem oziroma srednjeročnem planu ter predlaga, da si investitor zagotovi lastna sredstva ali združena sredstva SOZD REK EK ali SOZD ZEPS, Predlaga tudi vključitev popravila kotla v naslednji srednjeročni plan graditve elektroenergetskih objektov. Z zavrnitvijo pogodbe so postali nični tudi vsi roki izdelave investicijskega programa in potrjevanje le-tega na vseh samoupravnih organih po terminih, ki jih je določila komisija za spremljanje popravila kotla. O nastali situaciji je bil dne 25. 4. 1980 seznanjen tudi Odbor za razvoj in razširjeno reprodukcijo SOZD ZEPS. Po zavrnitvi pogodbe so bili opravljeni razgovori s predstavniki sektorja za razvoj in razširjeno reprodukcijo SOZD ZEPS, poslovnega odbora ISE in LB, da se zagotovi vir in način financiranja ter postopek za izdajo inštrumenta za zavarovanje plačila. Na osnovi teh razgovorov in urgenc je bila potem izdana garancija banke 27. 6. 1980. Po imenovani pogodbi bo tako izdelan investicijski program šele do 15. 9. 1980, na kar bo po revizijskem pregledu predan v sprejem in potrditev še samoupravnim organom. Izdelava investicijskega programa m®ra biti, zasnovana po minimalni metodologiji, da bi se zagotovila kompletnost in pravilno ovrednotenje vseh del. Obseg teh del pa mora biti ovrednoten v investicijskem programu s penudbami proizvajalcev opreme in izvajalcev del. Vsled navedenega so od plačila avansa ELEKTRIMU-Varšava potekali razgovori še z ostalimi izvajalci del in proizvajalci opreme, ki bodo soudeleženi pri popravilu kotla. Tako sedaj razpolagamo že z vsemi ovrednotenimi ponudbami. EM-HIDROMONTAŽA Maribor je v svoji ponudbi ovrednotila demontažna in montažna dela z zamenjavo grelnika vode in ponovnega pregrevalnika z obzidavo in toplotno izolacijo ter ureditvijo gradbišča. Oprema za meritve in regulacijo ter montažna in izvedbena dokumentacija s preizkušanjem so ovrednotena s ponudbo firme SIEMENS-WSW z Dunaja. Delo superkontrole in meritev pa sta ovrednotila s svojimi ponudbami še INSTITUT ' ZA METALNE KONSTRUKCIJE iz Ljubljane in FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO iz Ljubljane. Z vsemi navedenimi ponudniki moramo skleniti pogodbe najkasneje do konca meseca septembra tega leta, da zagotovimo pravočasno izdelavo in naročilo opreme in materiala potrebnega za popravilo kotla. Iz vsega navedenega izhaja ključni problem, da zamotan postopek odobravanja zavira izdelavo investicijske dokumentacije, ki je osnova za odo- )ritev finančnih sredstev. Tako bo potrebno pred potrditvijo in sprejetjem investicijskega programa pridobiti potrebna likvidna in devizna sredstva za plačilo avansov in depozitov za sklenitev pravnovelj avnih pogodb, kar pa nikakor ni lahka naloga glede na dogovorjene stabilizacijske ukrepe in določene terminske omejitve. Za lažjo predstavo in ocenitev reda velikosti tega popravila kotla je, po danes veljavnih cenah in deviznih tečajih, ponudbeno ocenjeno popravilo na 199,775.577,00 din potrebna likvidna in devizna sredstva za sklenitev pogodb pa znašajo 41,408.876,00 din. Popravilo generatorja Po desetletnem obratovanju smo generator 156 MVA temeljito pregledali v okviru rednega letnega remonta 1978. Demontirali smo rotor generatorja ter podrobno preverili vpet-je statorskih palic v utorih. Preanalizirali smo tudi vse dotedanje rezultate kontrole kvalitete izolacije, ki jo je redno izvajal ob letnih remontih ELEKTROINŠTITUT »MILAN VIDMAR« iz Ljubljane. Na podlagi pozitivnih rezultatov te analize je bilo zaradi razrahljanega vpet j a posameznih statorskih palic' v utorih to vpetje utrjeno z vgraditvijo novih utorskih zagozd. Po utrditvi smo zaradi potrebne obratovalne zanesljivosti še pred zaključkom remonta izvedli preizkus statorske izolacije. Preizkus je pri dveh fazah pokazal pozitivne rezultate, pri tretji pa je prišlo do preboja, ki je bil glede na rezultate prvih dveh faz popolnoma nepričakovan. Preboj je nastal v utoru na razdalji 250 mm od začetka utora na turbinski strani generatorja. Popravilo poškodovanega navit j a je bilo zaradi zaključka remonta možno le z zamenjavo prebite palice z rezervno. Pri zamenjavi oziroma izvlečenju palice smo ugotovili, da je njena izolacija na mestih, kjer na! ega na pritrdilni obroč, oguli ena do golega bakra. Strokovna komisija za sanacijo defektnega navit j a je po preverjanju defektne palice sprejela sklep, da je zamenjava prebite palice z rezervno le zasilno popravilo, ki naj omogoči nadaljnje obratovanje bloka 125 MW. Definitivno popravilo statorskega navit j a pa je po mnenju strokovne komisije izključno novo navit j e. Vsa remontna dela in preizkus je izvedla tovarna RADE KONC AR ob sodelavi ELEKTROINSTITUTA »MILAN VIDMAR« iz Ljubljane. Na podlagi sklepa strokovne komisije je TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE sklenila pogodbo s tovarno RADE KONČAR, ZAGREB dne 10. 1. 1979 v skupnem znesku 12.030,000 din, za izdelavo, demontažo in montažo novega navit j a. V tovarni RADE KONC AR je sedaj v zaključni fazi izdelave novo navit j e, izdelujejo in pripravljajo še pripomočke za vrtenje statorja generatorja, demontažo in montažo. Del te opreme sp že izdelali in se nahaja v TET. Po sedanji ocenitvi je možno zaključiti, da pri izdelavi na vit j a in opreme za demontažo ne bo nepredvidenih zastojev. Popravilo turbine Deformacija ohišja turbine, predvsem pa ohišji na visoko tlačnem delu — VT delu turbine in srednje tlačnem delu — ST delu turbine ter z njima spojeni ohišji vodnih tesnilk je poznano in se neprekinjeno nadaljuje že od samega začetka eksploatacije. Pri legalizaciji turbinskih ohišij, ki je bila v okviru rednih letnih remontov, so bile istočasno opravljene manjše predelave ohišij vodnih tesnilk z namenom, da bi zagotovili boljše tesnenje na prirobnicah in stičnih površinah. Vsa ta popravila niso dala trajnih rezultatov, ampak so se deformacije ohišij vodnih tesnilk, ki so izpostavljene spreminjajočim toplotnim obremenitvam, neprestano. nadaljevale. Netesnost vodnih tesnilk vpliva na dinamično stanje rotorja turbine, kot sekundarne posledice netes-nosti pa se pojavljajo tudi nihanja v regulaciji turbine, ker se meša voda iz vodnih tesnilk s turbinskim oljem. Vse to je narekovalo pristop k sistematski in optimalni rešitvi tega problema v okviru danih pogojev. Prvi koncept takšne rešitve tega problema je bil predstavljen v TE TRBOVLJE dne 8. 6. 1979 od predstavnikov poljske firme ELEK-TRIM-Varšava. Na osnovi dopolnjenega osnutka smo se to firmo sklenili dne 22. 12. 1979 ponudbo za izdelavo dokumentacije za tovrstno predelavo vodnih tesnilk. Predstavitev tega projekta je bila opravljena s strani predstavnikov ELEKTRIM A-V arša-va dne 17. 7. 1980, v TERMOELEKTRARNI TRBOVLJE. Na projektnem tolmačenju so bili poleg predstavnikov TET prisotni še predstavniki FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO iz Ljubljane in Zagreba. ELEK-TROINSTITUTA »MILAN VIDMAR« iz Ljubljane in JU-GOTURBINE-Karlovac, kjer je predstavnik ELEKTRIMA razložil predelavo po funkcionalni strani kakor tudi glede na obseg predelave in njeno realizacijo. Strokovna komisija ni imela pomislekov k predlogu predelave in je potrdila predloženo rešitev. Takšno rešitev je glede na sorazmerno kratek rok do predvidenega remonta v letu 1981 možno tudi realizirati. Predloženo rešitev predelave vodnih tesnilk obdelujeta sedaj firmi ELEKTRIM A-Varšava in JUGOTURBINA-Karlovac, da bi na osnovi njunih ponudb ovrednotili celotno predelavo. Tudi za to predelavo bo potrebno skleniti pogodbe najkasneje do konca meseca septembra, kar je seveda odvisno tudi od razpoložljivih deviznih in likvidnih sredstev ob predpostavki, da se mora ta predelava financirati iz lastnih sredstev in komercialnih kreditov. Hinko KUS 0Q0Q •ee«ee »eeeeoeeese»eeeeeee« ».. .Naš človek je globoko podvržen socialističnemu samoupravljanju, ki je vir njegovih poglavitnih pravic in svoboščin. V načinu, kako se rešujejo problemi v temeljni organizaciji združenega dela, odseva tudi odnos do celotne naše družbene skupnosti. Zato se morajo komunisti pri vsakodnevnem delu bojevati za razvijanje zavesti delovnih ljudi o tem, da je nujno poleg lastnih interesov imeti vedno pred očmi tudi interese drugih samoupravnih skupnosti, d.a se morajo ti interesi usklajevati in da je pri odločanju o posameznih vprašanjih pomembno gledati tudi naprej, v prihodnost. ..« Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978 Letos mineva dvajset let, ko so s projektom raziskovalnih del na področju Kotredež in Loke namenili prekategorizirati ta- Jože Žitnik je bil na 1. seji delavskega sveta SOZD REK Edvarda Kardelja, vnovič izvoljen za predsednika tega organa v mandatni dobi 1980/82. Foto A. Bregant kratnih 96 .milijonov ton iz nižjih v višje kategorije in s tem podaljšati odkopavanje premoga na področju rudnika Zagor- Raziskave na področju med Kisovcem in Kotredežem Letošnje proslave Dneva rudarjev in praznika našega kombinata so se udeležili številni rudarji v svečanih rudarskih uniformah. Foto L. Vozelj je za 120 let. Žal te raziskave niso bile realizirane in tako danes, namesto da bi imeli še za 100 let zalog, ponovno projektiramo raziskovalna dela, samo tokrat z bistveno manjšimi ob- ljubami vendar ob večjih investicijskih vlaganjih. Naj samo navedem nekaj o-snovnih primerjav iz obeh projektov, ki nosijo datume april 1960 in julij 1980: Zaloge premoga v ležišču v 1000 tonah in odstotkih: 1. 1. 1959 1 . 1. 1977 a) Kisovec - — Loke Zaloge A 326 1 % 396 2% Zaloge B 6.500 15% 19.467 100 % Zaloge C< 28.000 62% 837 4% Zaloge C: 10.000 22 % 4.396 23 %> Skupne 44.826 100% 13.838 71 % b) Kotredež — Orlek 1. 1. 1959 1 . 1. 1977 Zaloge A 1.226 5% 1.741 9% Zaloge B 3.835 14 % 1.974 10 % Zaloge C' 5.890 21 % 2.164 11 % Zaloge O 16.600 60 % 13.297 70 % Skupaj 27.551 100 % 19.176 100 % c) Kotredež — Zahod Zaloge Cz — — 29.000 100 % d) Loke — Kolovrat Zaloge Cz 20.000 100 % — — . Skupaj zaloge brez Pbdstrane Zaloge A 1.552 2% 2.137 3% Zaloge B 10.335 11% 2.811 4% Zaloge O 33.890 37 % 6.560 10% Zaloge Cz 46.600 50 % 56.135 83 % Skupaj 92.377 100% 67.643 100 % Iz navedenih podatkov lahko 31. 12. 1986 razberemo, da se skupne zalo- Zaloge A 6.483 16% ge niti ne razlikujejo preveč; Zaloge B 15.615 38 % velike razlike pa so v posamez- Zaloge C' 6.650 16% nih vrstah. Tako je bilo v času Zaloge Cz 12.532 30 % pred 20 leti skoraj dvakrat vec Skupaj: 41,280 100% zalog A in B kategorije, kakor jih je danes. Udeležba A + B zalog je v o- Zanimiva pa je še naslednja primerjava med predvidenimi zalogami po izgotovitvi projektiranih raziskovalnih del v projektu iz leta 1960 do konca leta 1965 ter v projektu iz leta 1980 do konca leta 1986: V ležišču v 1000 tonah 31. 12. 1965 Zaloge A 3.960 5% Zaloge B 42.980 49 % Zaloge C* 23.200 26 % Zaloge O 18.000 20 % Skupaj: 88.140 100% Zaloge nove jame Kotredež: V ležišču v 1000 tonah beh primerih enaka, in sicer je 44 '"/o, kar daje solidno osnovo za samo odkopavanje. Zaloge A in B kategorije nove jame Kotredež — zahod v predvideni višini 22,1 milijonov ton sicer ne pomenijo veliko v primerjavi z zalogami drugod v Sloveniji oz. Jugoslaviji, mnogo pa pomenijo rudniku Zagorje za nadaljnjo zagotovitev proizvodnje. Te zaloge so dosegljive v količini 11,3 milijonov ton le pri uporabi odkopne metode s splavnim zasipom — to je s horizontalno koncentracijo, o-stalih 10,8 milijonov ton pa z nadkopnim pridobivanjem oz. z vertikalno koncentracijo. Iz tega lahko približno določimo eksploatacijske zaloge, in sicer v južnem krilu (splavni zasip) v višini 9 milijonov ton ter v severnem krilu (nadkopno pridobivanje) v višini 6,5 milijonov ton. Skupno 15,5 milijonov ton pa bi pri letni proizvodnji 300.000 ton pomenilo nadaljnjih 50 let odkopavanja premoga na področju Zagorja. JCT' ■' Zanimivo bi bilo vedeti ceno za izvedbo raziskovalnih del, ki sestojijo iz pripravljalnih v letu 1980 in kasnejših raziskovalnih del do vključno leta 1986. Celokupna predvidena sredstva so v višini 277 milijonov dinarjev. Kajpak je v tej vsoti po današnjih cenah vključeno tudi črpanje vode na celotnem raziskovalnem področju, kar pomeni 102 milijona dinarjev. Preostalih 175 milijonov dinarjev pa je razdeljenih na 73 9/o za rudarsko gradbena raziskovalna dela in 27 % za jamske in zunanje vrtine. Po projektu bo izdelanih za raziskavo južnega krila 2462 m jamskih objektov, 7 komor, 17 jamskih in 3 zunanje vrtine, za raziskavo severnega krila pa 1170 m jamskih objektov, 5 komor, 10 jamskih in 12 zunanjih vrtin ter manjša sledilna dela na površini. Projekt je izdelan tako, da forsira raziskovanje v južnem krilu. To je potrebno za čim hitrejšo opredelitev prostora iznad raziskovalnih del, ki ima velike razvojne težnje tako v graditvi gospodarskih kakor stanovanjskih objektov. To pa pred izvršitvijo raziskovalnih del ni mogoče. Tako so po pro-projektu predvidena zadnja raziskovalna dela v tem krilu v letu 1984, nakar se raziskave prenesejo v severno krilo. Tudi južno krilo je razdeljeno na dva dela, in sicer z izdelavo-oskrbovalnega jaška Smrekovica na zahodni in vzhodni del. Ta jašek bo pri morebitnem kasnejšem odkopavanju točno v sredini celotnega področja nove jame Kotredež zahod in bo zato ustrezal tako v pogledu zračenja kot izhodna zračilna pot kot v pogledu preskrbe z zasipnim materialom (ugodna tangenta za celotno področje), komprimiranim zrakom (majhne izgube) in električne energije (najmanjši padci napetosti). Istočasno lahko glede na ta jašek tudi omejimo pridobivalno območje na del, ki na površini ni gosto naseljen oz. industrializiran (to je med sedanjo jamo Loke in jaškom Smrekovica, torej zahodni del) in na del, ki je na površini gosto naseljen oz. industrializiran (področje med jaškom Smrekovica in sedanjim poljem 3 v jami Kotredež, torej vključno t. i. vinski steber). Jasno je, da bo odločitev o odkopavanju enako odvisna od rezultatov raziskav kakor tudi od površinskih objektov in njihovih alternativnih razvojnih planov. Oboje pa bo potrebno preveriti v luči energetskih potreb. Le-te bodo tudi kazalec za odkopavanje v severnem krilu. Za tega prevladuje danes mišljenje, da je sloj preozek za ekonomsko odkopavanje. Nihče pa ne more za dokaj obsežno področje pod severnim pobočjem Vinskega vrha in Kukolj-neca reči, da tam niso potrebne raziskave. Vedeti namreč moramo, da so vse te zaloge danes v najnižji, to je & kategoriji in so zato raziskave tu zelo potrebne. Nad severnim krilom ni mestnih območij, tudi vasi ne, tu ni težav v zvezi s prestavitvijo cest, varovanjem potokov. So le manjši odkupi redkih kmetij. Zato menim, da bo v letu 1986, ko bodo končane tudi raziskave severnega krila, lažje sklepati in odločati, kje in v kolikšnem obsegu bomo odkopavali premog na področju rudnika Zagorje. Prioriteta raziskav je torej predvsem odvisna od zahtev prostorskih planov. Le-ti so se trdo vsi dr ali v naše življenje in jih bomo morali upoštevati. Raziskovalna dela v rudarstvu pa so po drugi strani dolgotrajen postopek, zato jih začenjamo tam, kjer so potrebne čim hitrejše odločitve. S končano raziskavo na področju Kotredež — zahod se raziskovalno delo seli proti zahodu na področje Loke — Kolovrat, Izlake in proti vzhodu na področje med Trbovljami in Zagorjem. Matjaž Hočevar Osebni dohodki v j. polletju V letošnjih prvih šestih mesecih so bili doseženi na zaposlenega naslednji bruto osebni dohodki (BOD): Zap. TOZD Povprečni Povprečni Indeks štev. BOD 1. 1979 BOD I-VI 1980 3 : 2 1 2 3 4 1. PH 13.580 16.494 121,5 2. PO 13.852 16.686 120,5 3. PT 14.064 16.550 117.7 4. P Ko 13.483 16.351 121,3 5. SPT 12.865 14.938 116,1 6. SPZ 10.458 12.856 122,9 7. RESD-H 13.086 15.608 119.3 8. RESD-T 13.650 15.731 115,2 9. RESD-Z 13.603 16.063 118,1 10. RSC-Z 15.451 18.110 117.2 11. PJL-T 12.266 12.511 102,0 12. DS PD-H 9.851 11.537 117,1 13. DS PD-T 10.265 11.736 114.3 14. DS PD-Z 10.527 12.210 116,0 15. DS SS ZPT 13.156 14.660 111,4 16. DO ZPT 13.126 15.543 118,4 17. PEE PP 14.434 15.897 110,1 18. PEE N 12.661 14.070 111,1 19. TG 11.402 12.775 112,0 20. VN 13.317 14.989 112,6 21. DS SS TET 11.808 13.902 117,7 22. DO TET 12.,814 14.450 112,8 23. RIG 15.414 16.995 110,3 24. ESMD 16.025 16.447 102,6 25. GRAMAT 10.534 11.969 113,6 26. Avtoprevoz Z. 14.396 15.057 104,6 27. DS SS RGD 14.005 15.767 112,6 28. DO RGD 14.849 16.190 109,0 29. SIMD 11.780 14.659 124,4 30. EIMD 12.899 15.748 122,1 31. DS SS IMD 12.464 12.749 102,3 32. DO IMD 12.281 14.572 118,7 33. DS ASO 13.124 14.638 111,5 34. DS TSO 15.984 17.913 112,1 35. SOZD REK-EK 13.359 15.520 116,2 A. B. Referendum o stimulativnem nagrajevaeju v SOZD REK EK Dejali so... Cvijetin Mijatovič, predsednik predsedstva SFRJ »— V boju za gospodarsko ustalitev, v katerega se vedno bolj vključujejo vse družbenopolitične sile in dejavniki, delavski razred in delovni ljudje, dosegamo prve rezultate. Naše gospodarstvo se začenja prilagajati realnim možnostim razvoja. Postopoma, čeprav še zmeraj počasi, se umirja konjunktura na domačem trgu. Rast splošne in skupne porabe prav tako. V prvem polletju smo dosegli pomembne rezultate pri izvozu. Kažejo se znamenja, da se bo krepila materialna osnova združenega dela. Vsekakor gremo tudi v ekonomski politiki in gospodarski praksi po dobri poti — v smeri izvajanja politike gospodarske ustalitve. So torej rezultati, vendar še vedno ne moremo govoriti o globjih bistvenih spremembah. Že dalj časa se namreč srečujemo z resnimi problemi in težavami pri izvajanju dogovorjene politike. Gotovo se še spominjate, da je na to opozoril še tovariš Tito v novoletni izjavi, ko je poudaril, da je pred nami leto zapletenih problemov in nemajhnih težav. Od vseh je zahteval več dela, discipline in odgovornosti. ..« Miran Potrč, predsednik Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije »... Titovo geslo .Preidimo z besed na dejanja’ in dediščina, ki nam jo je zapustil, so vselej aktualna navodila, ki navdihujejo našo akcijo. Samo z akcijo bomo uresničili tisto, kar dolgujemo tovarišu Titu. Težave in pomanjkljivosti, ki smo jim priča in ki jih ne prikrivamo, nikakor ne morejo zmanjšati pomena ogromnih in vsestranskih uspehov sistema socialističnega samoupravljanja. Od zmage revolucije, zlasti pa v zadnjih 30 letih, se je podoba države temeljito spremenila. Naša država je zrasla v močno skupnost samoupravno združenih narodov in narodnosti, v humano in svobodnjaško družbo z velikim ugledom v tujini. Socialistično samoupravljanje je tako tudi v razvoju družbenih odnosov v svetu opozorilo na možno demokratično alternativo razvoja sodobne družbe. Najmanj, kar lahko povemo ob njegovem 30. rojstnem dnevu je, da je samoupravljanje opravilo izpit pred delavskim razredom, pred vsemi našimi narodi in narodnostmi in pred zgodovino. Tridesetletne izkušnje, ki so za nami, so porok, da lahko z optimizmom gledamo v prihodnost. ..« V razpisnem roku za izvedbo referendumov o stimulativnem nagrajevanju so izvedli referendum samo v TOZD RIG, TOZD GRAMAT in DS administrativno strokovnih opravil. Ostali TOZD in DS v SOZD RER — EK pa imajo pripravljene osnutke in predloge za stimulativno nagrajevanje delavcev, katere pa še proučujejo in dopolnjujejo. Tako ima delovna organizacija ZPT v pripravi predloge za sprejemanje na vseh TOZD in delovnih skupnostih. Delovna organizacija TET ima že sprejet predlog, vendar so sporni nekateri kriteriji, le te bodo še dopolnili do meseca semptemb-ra in nato bodo pričeli z izvajanjem stimulativnega nagrajevanja v vseh TOZD in DS. V delovni organizaciji RGD stimulativno nagrajujejo delavce v vseh TOZD, kakor tudi v delovni skupnosti. Kot sem že omenil, sta imela predloge na referendumu samo dva TOZD, medtem ko so ostali že imeli sprejete predloge v svojih samoupravnih aktih in jih tudi izvajajo. Osnutke imajo pripravljene tudi v delovni organizaciji IMD, kdaj pa bodo pripravljeni predlogi za stimulativno nagrajevanje delavcev pa še ni znano. Delovna skupnost ASO je torej že izvedla referendum in uvedla z julijem mesecem stimulativno nagrajevanje, medtem ko imajo v delovni skupnosti TSO tudi pripravljen predlog. Kdaj bodo izvedli referendum pa še ni znano. Glede na stališče sindikata in 129. člena zakona o združenem delu je razvidno, da je treba zagotoviti delavcem, da prejemajo osebne dohodke glede na uspešnost svojega dela, da veljajo za vse delavce načela za- kona o združenem delu, ki zahteva, da se konkretni delovni prispevek ugotavlja po količini, kvaliteti in gospodarnosti dela kot prispevka delavca k organizaciji združenega dela. Pred kratkim so dali v razpravo tudi osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, podpisnice pa so zveza sindikatov Slovenije, Izvršni svet skupščine SR Slovenije in gospodarska zbornica Slovenije. Imenovani družbeni dogo- vor obravnava (v petih členih — od 25 do 29. člena) vso problematiko o stimulativnem nagrajevanju, ki jih imajo nekatere TOZD, delovne skupnosti oz. delovne organizacije že sprejete in jih izvajajo tako, da ne bodo imeli težav pri usklajevanju samoupravnih sporazumov z družbenim dogovorom. Precej težav pa bodo imele delovne organizacije, ki teh predlogov o stimulativnem nagrajevanju delavcev ne bodo imele sprejete v svojih samoupravnih aktih. Zato priporočam vsem individualnim poslovodnim organom in DPO naj s skupnimi prizadevanji pospešijo izdelavo oz. sprejem predlogov za stimulativno nagrajevanje delavcev, ker delavci težko pričakujejo, kako bodo ugotavljali delovni prispevek posameznega delavca, saj bo to tudi spodbuda in zagotovilo za doseganje boljših rezultatov poslovanja TOZD, DO in SOZD. Ivan Kukovič V Velenju o težavah slovenskih premogovnikov Dne 18. avgusta tega leta je potekal v Velenju razgovor o problematiki slovenskih premogovnikov, o njihovih težavah, izgubah in podobnem. Poleg predstavnikov REK Velenja in REK Edvarda Kardelja (mgr. Srečko Klenovšek, Brane Kušar in Rudi Kreže), so razgovoru pristostvovali tudi Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ, Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta ZSS, Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKS, sekretarj i medobčinskih in občinskih družbenopolitičnih vodstev in drugi. Razgovor je bil organiziran z namnom, da bi ugotovili najpomembnejše vzroke težav v pre- mogovnikih naše republike, predvsem pa izgub, ki jih imata oba REK v I. polletju tega leta. Dejstvo je, da je najpomembnejši vzrok za nastalo izgubo nerešeno vprašanje cene električne energije, s tem pa tudi premoga za energetiko, pa tudi široko porabo. Električna energija se spomladi letos ni podražila za toliko, kolikor so v EGS predlagali. Na izgubo pa je vplivalo tudi neizpolnjevanje proizvodnih načrtov in nekatere slabosti. Te pa so predvsem ne-izkoriščcnosl delovnega časa, ne dovolj urejeno nagrajevanje po delu, nenormalno visoki izostanki z dela, nedognana organizacija dela, nezadostna izkoriščenost osnovnih sredstev (opreme, strojev itd.), nezadostna stabilizacijska obnašanja, prelivanje delovnih moči med OZD, osebni dohodki in podobno. Vse pomanjkljivosti moramo odpraviti. Zato se bomo na vseh ravneh v celoti in neprekinjeno angažirali, da odpravimo vse slabosti, ki onemogočajo dosegati večjo proizvodnjo, večjo produktivnost, racionalnejšo rabo sredstev in nenazadnje tudi boljši finančni rezultat. Razvnj energetike v Sloveniji Energetika je imela v Sloveniji že v dosedanjem srednjeročnem načrtu precejšnje prednosti. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-1985 bo energetika v naši republiki zadržala to prednost. Po prvih podatkih, ki govore o vlaganjih v nove energetske zmogljivosti in modernizacijo obstoječih, bo treba zagotoviti (po cenah iz leta 1979) skoraj 40 milijard dinarjev ali 18,5 % od, skupno predvidenih investicijskih vlaganj v osnovna sredstva gospodarstva. Brez dvoma so predvidena sredstva zelo velika. Načrtoval- ci in energetiki pa smatrajo, da bo treba predvidena sredstva zagotoviti, ker so realna, ob upoštevanju 4-% letnega porasta družbenega proizvoda in hkrati tudi 4-% letnega porasta porabe energije v naslednjem obdobju. Po sedanjih predvidevanjih bo treba vložiti v modernizacijo premogovnikov, za razširitev obstoječih in zgraditev novih zmogljivosti, vsaj 7.230 milijonov din. Vložena sredstva, če jih bomo dejansko vložili, bi o-mogočila premogovnikom, da bi v obdobju 1981-1985 proizvedli 32,5 milijonov ton lignita in skoraj 10 milijonov ton rjavega premoga, predvsem za potrebe elektrogospodarstva. Pri tem računajo načrtovalci tudi na okoli 6 milijonov ton premoga iz drugih republik (BIH, Kosovo), za kar bo treba vložiti 170 milijonov din na temelju združevanja sredstev in skupnih vlaganj. Pretežni del potrebnih sredstev, 6.218 milijonov din bo zagotovilo elektrogospodarstvo iz predvidenih sredstev za razvoj, ostanek v znesku 1.012 milijonov din pa Planska poslovna skupnost za premog, in to 13 % iz lastnih virov, 41 ^/o s strani bančnih kreditov in 12 :°/o inozemskih kreditov. Predvidena je tudi zgraditev večjega števila elektrogospodarskih zmogljivosti, ki bodo omogočile povečanje instaliranih moči za 706 megavatov. O tem smo podrobneje že pisali v prejšnji številki našega glasila. Za izvedbo tega velikega programa gradnje novih elektroenergetskih objektov v naslednjem petletnem obdobju bo treba zagotoviti okoli 23.757 milijonov dinarjev, in to 35 °/o iz lastnih virov elektrogospodarstva, 50 % iz združenih sredstev gospodarstva za energetiko, 5 %> iz domačih bančnih sredstev in 10 0/o iz inozemskih kreditov. Načrtujejo pa tudi razvoj naftnoplinskega gospodarstva in pospešitev geoloških raziskav, za kar bodo prav tako potrebna precejšna sredstva, (tl) Modernizacija jamskega transporta S sprejetjem dolgoročne energetske bilance do leta 2000 je bila točneje določena udeležba rjavih premogov s področja Zasavja za dolgoročno obdobje in prikazan porast porabe le-teh od sedanjih 1,400.000 ton na 2,000.000 ton letno. Ta povečana potreba našega premoga zahteva intenzivna vlaganja v modernizacijo tehnologije proizvodnje. Za. dosego tega cilja je bil v letu 1979 izdelan in sprejet investicijski program, ki obsega ne samo odpiranje novih predelov slojišč, ampak tudi modernizacijo tehnološkega procesa proizvodnje premoga z nabavo hidravličnega podporja in sodobnih odkopnih strojev ter strojev za pripravljalna dela. V to modernizacijo je vključen tudi prehod od sedanjega separiranja le na sejanje in klasiranje rovnega premoga z ozirom na njegovo preusmeritev uporabe le za potrebe energetike. Pri modernizaciji priprav in odkopov nismo smeli zanemariti tudi vprašanja modernizacije transporta, saj bi zahtevana proizvodnja, v kolikor bi o-stali pri dosedanjem prevozu s 1100 1 vozički, zahtevala vozni park 2450 vozičkov in 12 trolej lokomotiv sposobnih za vožnjo in po tri v rezervi. Zato je v in-vest. programu predvidena nabava 600 novih jamskih vozičkov in 10 novih 10-tonskih trolej lokomotiv (uvoz iz SSSR) ter uvedba avtomatizacije kretnic in troleyfonije. Program ne obsega modernizacije in racionalizacije transporta premoga, jalovine in repromateriala ter ljudi. Za dosezanje pravočasnih priprav za modernizacijo — tudi transporta, je bila pri Rudarskem institutu v Ljubljani naročena študija glavnega transporta materiala in ljudi za pre- mogovnike Trbovlje, Ojstro in Hrastnik do separacije Trbovlje. Prvi del te študije, to je glavni transport premoga, je bil v mesecu juniju izdelan in predložen naročniku. Zaradi stalnih pojavov ozkih grl, (pomanjkanja jamskih vozičkov) ki se pojavlja že desetletja, je ZPT predlagal tudi možnost modernizacije, racionalizacije in ekonomičnosti z uvedbo kontinuiranega transporta premoga od odkopov do separacije oziroma do sejalnice in klasir-nice z gumi transportnimi trakovi. Preusmeritev namembnosti uporabe naših premogov le za potrebe energetike, to je kompozita vseh vrst rovnega premoga, nam to modernizacijo transporta omogoča. Nujnost modernizacije transporta ne narekuje samo dotrajani vozni park, vedno večje razdalje prevoza, večje globine jam, večji obseg transporta o-preme, ki je težja in večjih dimenzij, daljše pohodne poti moštva, večjih količin jalovine zaradi forsiranja investicijsko odpiralnih del, ampak da je tudi 22,1 fl/o v jami zaposlenih, angažiranih pri vseh vrstah transporta in dostave. Namen modernizacije je doseči znižanje števila teh pretežno mlajših ljudi pri transportu in njihova preusmeritev na druga rudarska dela. Študija je iz petih možnih variant transporta premoga po detajlnih analizah te zreducirala na tri, to je na avtomatizirano in daljinsko voden loko-motivni prevoz, na transport z daljinsko vodenimi trakovi in na transport, ki je kombinacija obeh. Analiza je pokazala, da so stroški nabave opreme najnižji za moderniziran lokomo-tivni prevoz, da pa je naj cenej- ši po toni prevoza transport z gumi trakovi in da ta zahteva tudi najnižje število zaposlenih. Odločitev izbire variant pogojujejo tudi obstoječe proge skupnega prevoza s svojimi lokacijami in profili. Iz teh razlogov je predlagan prehod na kombinirani sistem, to je na področju Trbovelj s transportnimi trakovi in na relaciji A jašek — Hrastnik z lokomotivami. Prehod na kombiniran sistem je narekovalo dejstvo, da mora ob traku obstajati tudi tir, da je omogočen prevoz ljudi, repromateriala in opreme ter jalovine. Ker je na relaciji Hrastnik —• križišče pri A jašku le enotir, je odločitev za kombiniran sistem transporta umestna, zlasti še ker je s tem dana možnost postopnega, to je etapnega prehoda na modernizacijo transporta. Ko bo dokončno rešeno vprašanje odpiranja Dola in povezava z Laškim ter znane odkop-ne kapacitete na tem področju, bo lažje razpravljati tudi o u-vedbi transportnih trakov za predel jam, ki so vzhodno od Trbovelj, rešeno pa tudi vprašanje dostave repro materiala in odvoza jalovine ter transporta ljudi za to področje po novih poteh saj vemo, da so možnosti transporta z ozirom na dimenzije kletk na jašku Hrastnik močno omejene. Tako moderniziran transport premoga bi zahteval samo 32 ljudi seveda ob pogoju, da bi bil tak transport s trakovi, kakor tudi z lokomotivami daljinsko voden in avtomatiziran. Na področju Trbovelj bi bilo potrebno sedanje polnišče Zg. VIL polja, A B polja in Terezija II. polja (na katerega je vključena tudi jama Ojstro) povezati z novozgrajenimi prečnimi komunikacijami zaradi direktne povezave s Plesko progo oziroma križiščem pri A jašku. Tudi kasnejša polnišča bi se vezala na ta osnovni sistem glavnih transportnih poti. Drugi del študije, ki zajema transport jalovine, repro-mate-riala, opreme in ljudi, mora dokončno rešiti problem transpor- Uvajanje jamskih podajnlh sider ta kot celote. V sedanjem obdobju pa se vsa jalovina tako separacijska, kakor tudi jalovina iz raziskovalno — odpiralnih del zbira v Trbovljah, in to iz razloga, da se z njo zasipavajo udornine na površini z namenom, da se s plastično — ta-Ininsko jalovino ustvari tamponi. ki naj prepreči prodiranje meteorne vode v jamo. Ta preventivni ukrep bo potrebno izvajati tudi v bodoče in zato vso plastično jalovino prevažati v Trbovlje, ostalo kompaktnejšo pa eventuelno na površino lo-kalitet izkopa, to je na Dolu in Hrastniku. Podane so že tudi idejne zasnove, da se obstoječi jašek III in jašek Hrastnik, ki oba angažirata veliko ljudi, nadomestita z vpadnikoma, ki naj služita ne samo za prevoz materiala, ampak tudi za prevoz ljudi z žičnicami. Zaradi pojavov vode in talninskega premoga ali glinastih primesi so sedanji pre-sipni jaški, v katerih so pogosto pojavljajo zamašitve, ne samo ozko grlo transporta, ampak močna ovira v kontinuiteti transporta od odkopa do separacije. Pri dostavi materiala povzroča zamude večkratno prelaganje pri dostavi opreme in nemogoč transport sedanjih naprav in poti za normalen transport modernega odkopne-ga podporja in odkopnih strojev z ozirom na njihovo težo in dimenzije. V izdelavi je torej predprojektna študija, ki naj na osnovi sodobne tehnologije transporta omogoči racionalizacijo transporta premoga, jalovine, repromateriala in ljudi na področju jam Hrastnik, Ojstro in Trbovlje. Ta študija naj dokončno reši problem našega sedaj zelo zastarelega sistema transporta kot prva faza študije racionalizacije transporta premoga od odkopov do potrošnikov, to je termoenergetskih objektov. Adolf Jermol Dosedaj smo v premogovnikih uporabljali za opor j e sidra z razteznostjo samo 10 do 15 pro-mil. Zato so jih rabili tam, kjer niso pričakovali pomikov razmeroma šibkih hribin k notranjosti izkopa. Praktični rezultati, ki so jih dosegli s sidranjem v raznih rudarsko-industrijskih panogah, kakor tudi poizkusi na modelih so pokazali, da jim sidra ob večjih pomikih hribine ravno tako omogočajo dobro varovanje, ako lahko dosegajo zadosti velike podaljške. Zahodnonem-ški rudarsko-raziskovalni inštitut je razvil drsno sidro. Drsno sidro mora odgovarjati sledečim zahtevam: — Njegov karakteristični diagram mora biti neodvisen od lastnosti in deformacij obdajajoče hribine. Pokazati mora nagel dvig možnih obremenitev (predčasno nosilnost) in ko je nastavljena obremenitev dosežena, mora biti možno večje drsenje, ki prevzame obremenitve, te pa ostajajo konstantne. — Nastavitev višine obremenitve mora biti okrog 150 kN. Ta sila odgovarja natezni obremenitvi običajnih sider, kakršna uporabljajo v premogovnikih. Porušna obremenitev takih sider znaša 250 kN. — Drsni element podaj nega sidra mora omogočati vsaj 50 cm velik podaljšek. Klebemdrtel Rohr ------ Scherbelag Ankerstange Schernockm Slika prikazuje podaj no (drseče) sidro nemškega rudarskega inštituta. Legenda: Diagram: abscisa: pot sidrinega droga v mm ordinata: vlečna sila (kN). Klebmdrtel = lepilna malta Rohr = cev Scherbelag = strižna obloga (prevleka) Ankerstange = sidrni drog Schernocken = strižni čepek. — Zunanji premer podaj nega sidra mora biti izbran tako, da sidro lahko vložimo v hribino ob uporabi vrtalnih drogov z normalnimi premeri. Podaj no sidro mora biti torej sposobno za uporabo, tako kakor vsako klasično sidro. — Uporabnost sidra se ne sme spreminjati zaradi transporta. temperaturnih sprememb, korozije, ali različnih dolžin časa trajanja skladiščenja. Podaj no sidro je sestavljeno iz sidrnega droga, ki je zalepljeno v jekleno cev napolnjeno z malto iz sintetične snovi. Pri glavi sidra so strižni čepki, ki segajo v maso iz sintetične snovi (strižne prevleke) in jih sid- ro obremenjuje v vzdolžni smeri. Potrebno strižno silo prevleke lahko regulirajo. V območju strižnih čepkov je glava sidra nekoliko stanjšana, da material ki ga čepki prestrižejo, lahko uhaja med čepki. V nasprotnem bi čepki material potiskali pred seboj. Zaradi tega bi se jeklena cev raztezala za toliko, kolikor je mogoče in regulacijska obremenitev bi narastla. Dosedaj so delali v poizkusni plasti hribine. Sestavni elementi sidra so drseli pri več kot 250 vlečno-obremenitvenih poizkusih. Strižna prevleka je sestavljena iz polnilnih materialov in veziv, za kar so preizkušali različne sestavine. Glede tega je važno, da se dobi konstantno kapaciteto tudi pri koncu precej dolgega časa strjevanja za enake regulacijske obremenitve. Vrednost regulacijske obremenitve odvisi med drugim tudi od oblike glave sidra. Zato so bile dimenzije glave, kakor tudi oblika čepkov, izoblikovane v teku raznih serij poizkusov. Zaradi zavarovanja zadosti adherentne povezave cevi z lepilno malto je predvidena posebna oblika površine profila cevi. Sedanji poizkusi so pokazali, da potrebna regulacijska obtežba lahko doseže 150 kN. V nadaljevanju poizkusov naj bi dosegli konstantno enakopravnost rezultatov. I. P. Sedanje stanje in program (nadaljevanje) reševanja onesnaženosti Save z separacijskimi odplakami Snovi v poltekočem ali plastičnem stanju ne moremo odlagati oziroma deponirati kjerkoli, posebno še, ker bi enoletna količina zavzela prostornino 65.000 rm, to je 6,5 m debelo plast na površini 1 ha. Za pripravo ustrezne deponije so lokalne morfološke prilike v Zasavju izredno neugodne posebno ob dejstvu, da moramo že sedaj deponirati okoli 250.000 ton grobe separacijske jalovine in jalovine — materiala iz investicijsko odpiralnih in pripravljalnih del ter prav tolike količine tudi letečega pepela iz TET. Mešanje tega blata med grobo jalovino pogojuje vprašanje stabilnosti deponij, ki bi imela po nekaj desetletjih ogromne razsežnosti. Mešanje blata z letečim pepelom, ki se sam hidravlično strjuje, v mešanici z blatom pa bo lastnost izgubil in lahko preide v gibanje, tudi odpade. Tudi transport, bodisi z vagoni ali kamioni na druge u-streznejše ravninske lokacije zaradi gnetljivih materialov in visokih cen transporta, odpade. 3. UGOTOVITVE DOSEDANJIH POIZKUSOV SANACIJE Vse od leta 1940 posebno pa še po vojni je bilo izdelanih več študij in poizkusov za sanacijo problema, to je za očiščenje odpadnih separacijskih vod. Poleg domačih in tujih strokovnjakov so sodelovali tudi inštituti za rudarstvo in raziskavo materiala. Po principu dokaj preprosta rešitev je bila nakazana že leta 1940 s koncentracijo suspenzije s sedimentacijo. Zgoščena suspenzija naj bi se prečrpavala v opuščene predele površinskega kopa, zgoščena masa pa naj bi se po osušitvi z dodatkom letečega pepela uporabljala za proizvodnjo lahke opeke. Elaborat je bil predložen inštitutu za mehaniko tal, ki je to varianto odklonil zaradi nestabilnosti obstoječih nasipov, ki ležijo nad naseljem in ozke do- line Trbovelj, ki leži pod to lokacijo. Pred rekonstrukcijo separacije v letu 1961 je bila obdelana možnost uporabe odplačnih snovi v cementarni Trbovlje. Študija in laboratorijski poizkusi ter poizkusno žganje klin-kerja v industrijskem merilu so dali zelo dobre rezultate. Pokazalo se je, da bi bila možna poraba celotne količine odplak že v obliki 25 #/o suspenzije kot delni nadomestek laporja v cementni surovini, toda le pri mokrem postopku. Ker je cementarna prešla zaradi 50 «/o nižje specifične porabe toplote na suhi postopek, je ta varianta odpadla. Zaradi tako malih možnosti deponiranja poltekočih sedimentov, smo raziskali še možnost odvodnjavanja sedimentov s filtri vsaj do plastičnega stanja. Avstrijski firmi »Sieme-ring — Graz — Pauker Verke«, ki ima licenco za tako imenovani «Tatabanjski postopek«, je bil zaupan polindustrijski poizkus kot osnova za projekt in dobavo kompletne naprave. Ta firma je opravila enake poizkuse tudi na rudnikih Kakanj, Resavica in Breza. V aprilu in maju 1972 so strokovnjaki rudarskega inštituta v Tatabanji opravili poizkus s prenosno polindustrijsko napravo, to je z diskovnim vakuum filtrom 1 m2 površine. Poizkusi so bili izdelani v dveh smereh 1. s samo odplako pod 0,1 mm, ki odteka v Savo 2. s cirkularno vodo, ki priteka v vsedalne bazene in vsebuje tudi premogov prah do 1 mm. Po prvi naj bi bil filtrski kolač odpadek za deponiranje, po drugi pa manj kalorično go^-rivo za TET. Iz zaključnega poročila o poizkusih so razvidne ugotovitve, da se filtrebilnost gošče doseže le z dodatkom najmanj 5 gr./m3 najučinkovitejših flokulantov, da ima po varianti 1 pridobljeni filtrski kolač konsistenco gostega koloma-za z 48—50 0/o vode, po varianti 2 pa bi dobili na filtru gosto blatno maso premoga in gline s ca 38 «/o vode. Filtrski kolač bi se moral deponirati ali uporabiti za opekarstvo, blatna masa premoga in gline pa naj bi se z dodatkom pranega sortimenta prahu in drugih vrst goriva u-porabila v TET. Preliv iz prve stopnje sedimentacije bi imel do 5 gr./I čvrste snovi, po recirkulaciji pa do 1 gr./I čvrste snovi. Tak bi se odvajal v Savo. Bister preliv bi se lahko dosegel le z dodatkom 1 ml solne kisline (HCL), rahlo kalen pa z dodatkom 0,5 gr./I kalcijevega klorida (Ca Ch). Brez teh dodatkov bi se prelivna voda ne mogla spustiti v Savo, ker bi bila sicer Sava še naprej neestetsko obarvana in kalna. Našim lokalnim prilikam bi najbolj ustrezala varianta 2, s katero bi vso skrb za deponijo, transport, mešanje in uporabo prevzela elektrarna. Filtrska gosta masa premoga in blata predstavlja težave pri deponiranju, transportu in bunkerira-nju pred kurišči, zato bi jo bilo potrebno umetno osušiti, za kar bi bile potrebne velike dodatne naprave in znatna poraba energije, s tem pa ne bi bil rešen problem odprte deponije. Razumljivo je, da se TE s tako rešitvijo ni strinjala, kajti možnosti uporabe blata kot goriva predstavlja tudi določeno tehnologijo priprave, ki bi jo bilo treba še izumiti. Na osnovi rezultatov polindu-strijskih poizkusov nam je firma SGP W izdelala shemo postopka in ponudbo za kompletno napravo s specifikacijo potrebne strojne opreme. Poleg treh Doorovih zgoščevalcev je bila Osnutek novega srednjeročnega načrta Jugoslavije predvideva, da naj bi v prihodnjih petih letih 1981—1985 zgradili elektrarne na premog z močjo 6800 megavatov in vodnih elektrarn z močjo 1500 megavatov vključ no z malimi vodnimi elektrarnami. V letu 1985 naj bi po tem načrtu proizvedli 80 milijard kilovatnih ur električne energije od tega 44 milijard v termoelektrarnah na premog. Cimprej se bomo morali preusmeriti na domači premog in zavoljo tega povečati izkop. To pa se seveda ne bo dalo čez noč. Že sedaj nakopljejo v naših jugoslovanskih premogovnikih V sindikalnem poročevalcu, v prilogi Delavske enotnosti z dne 9. 8. 1980, je bil objavljen sklep o organiziranju javne predvidena strojnica v dvoetažni stavbi. Instalirana moč bi bila 746 kW, vrednost avstrijske opreme pa 11,210.000 Sch. Celotna investicija z gradbenim delom, opremo, montažo in carino je bila po cenah iz leta 1972 ocenjena na ca 12 milijonov din. V to ceno niso vključeni stroški naprav za sušenje. Vsi ti stroški bi znatno podražili tono premoga. Ne glede na stroške je sama ideja uporabe blataste mase močno vprašljiva. TE Trbovlje ima v tem oziru že izkušnje iz leta 1940. Adolf Jermol manj premoga kot ga potrebujemo. Zato bomo morali vložiti v odpiranje novih premogovnikov precejšnja sredstva, kar pa bo hkrati terjalo tudi določen čas. Strokovnjaki —■ ekonomisti računajo, da bi v naslednjih letih lahko bistveno povečali proizvodnjo premoga. Ce bomo letos proizvedli in porabili okoli 48 milijonov ton premoga, ga bomo predvidoma v letu 1985 že okoli 80 milijonov ton. To pa je kar preko 30 milijonov ton več kot znaša sedanja letna proizvodnja. Tako predvidevajo ekonomisti. Drugače pa menijo rudarski strokovnjaki. Mnenja so, da bo to težko doseči iz ve-razlogov. (tl) razprave, ki so ga sprejeli Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SRS, o V Jugoslaviji leta 1985 80 milijonov ton pramoga? V razpravi sta dva družbena dogovora družbenem dogovoru o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Javna razprava o teh dveh družbenih dogovorih poteka tako, da osnovne organizacije Zveze sindikatov, konference OOZS v delovnih organizacijah in koordinacijski odbori v SOZD organizirajo razprave tako, da delavci lahko ocenijo svoj sistem delitve po delu in rezultatih dela, ki ugotavljajo v kolikšni meri so uveljavili in uresničili v teh sistemih stališča republiškega sveta zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela. Javne razprave v TOZD in DS ter DO potekajo do 20. septembra tega leta. Do 30. septembra pa bodo občinski sveti Zveze sindikatov na podlagi poročil OOZS ocenili uveljavljene sisteme delitve po delu v ODZ. Do tega datuma morajo posredovati poročila republiškim odborom oziroma republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, vključno z vsemi pripombami ter obema osnutkoma družbenih dogovorov. Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo vsebuje poglavja o udeležencih, ciljih in vsebini dogovora, skupnih osnov za oblikovanje sredstev za OD in skupno porabo pri razporejanju čistega dohodka, skupnih izhodiščih za delitev sredstev za OD, skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje udeležbe delavca v sredstvih za OD, izhodiščih za oblikovanje in porabo sredstev skupne porabe, samoupravnem sporazumevanju o razporejanju CD ter delitvi sredstev za OD in skupno porabo ter organih in nalogah udeležencev dogovora. Osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov pa vsebuje splošne določbe, poglavje o povračilu stroškov za dela in naloge na službenem potovanju, za ločeno življenje, za delo na terenu, za prevoz na delo in z dela, selitvenih stroškov, izdatkov za topli obrok in opremo kot poseben ukrep varstva pri delu ter naloge in obveznosti posameznih udeležencev dogovora. Dosedanja razprava samoupravnih organov udeležencev dogovora, ko so obravnavali delovni osnutek teh družbenih dogovorov, je dala vrsto priporočil in dopolnil, ki so jih predlagatelji vnesli v osutek. Druge pripombe pa bodo obravnavali potem, ko bodo zbrane pripombe na oba osnutka iz javne razprave. Na predvečer praznovanja letošnjega občinskega praznika občine Zagorje ob Savi, ki ga praznujejo vsako leto 9. avgusta v spomin na prvo partizansko akcijo leta 1941 v Zagorju, so odkrili spomenik rudarskim rodovom. Odkritje tega spomenika sovpada z letošnjim jubilejem — 225-letnico, odkar so začeli rudariti v Zagorju. V petek, 8. avgusta 1980, se je ob 1 9,30 začela proslava ob spomeniku postavljenem na Starem trgu v Zagorju v neposredni soseščini premogovnika Kotredež in separacije premoga. Jože Žitnik, predsednik odbora za postavitev spomenika, je v začetku pozdravil vse navzoče in obrazložil namen postavitve spomenika rudarskim rodovom. V kulturnem delu programa so sodelovali: pevska zbora Loški glas in Zbor upokojencev, recitatorji in pihalni orkester Zagorje pod vodstvom Riharda Beuermana. Slavnostni govornik je bil Drago Borišek, dipl. ing. rud., sicer tehniški vodja DO RGD. V svojem go- Uveljavitev načela delitev OD po delu in rezultatih dela ima izjemen pomen za povečanje zavzetosti delavcev za delo ter smotrno uporabljanje ter gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Vzpostavitev realnega odnosa med produktivnostjo dela, uspešnostjo gospodarjenja in ravnijo osebnih dohodkov ter skupne porabe v OZD pomeni eno osnovnih vzpodbud v gospodarstvu in naši družbi nasploh, zato je nujno, da se z vso zavzetostjo udeležimo razprave o osnutku obeh družbenih dogovorov. I. L. voru je posebej poudaril, da se z odkritjem spomenika rudarskim .rodovom od začetkov rudarjenja v Zagorju pa do današnjih dni, daje priznanje vsem tistim, ki so v odboru razvoja rudnika, obdobju hudih gospodarskih kriz, pomanjkanja in nesreč, kakor tudi v času borbe za boljšo prihodnost, nacionalno in politično osvoboditev, prispevali velik delež k zmagi delavskega razreda in razvoja zagorske doline. Spomenik simbolizira delo in življenje rudarskih rodov skozi vsa desetletja in stoletja ter daje poseben poudarek rudarju in njegovi družini. Izdelal ga je domačin Franci Kopitar, akademski slikar, po sklepu odbora za postavitev spomenika. Pri delu sta mu pomagala Ivan Žgalin in Franc Ostanek, oba člana likovne sekcije RELIK Svoboda Center iz Trbovelj, sicer pa člana našega kombinata iz DO TET. Ko je slavnostni govornik končal, je Jože Bračun, upokojenec, bivši predsednik delavskega sveta rudnika Zagorje, V Zagorju odkrili spomenik rudarskim rodovom odkril novozgrajeni spomenik po kratkem nagovoru. Trije učenci Osnovne šole Toneta Okrogarja so sprejeli spomenik v varstvo. Tovariš Butja je recitiral Klopčičev citat —- napis na spomeniku, nato pa je pihalni orkester skupno s pevci končal lepo in učinkovito rudarsko slavje. Kljub temu, da je med slovesnostjo in izvajanjem programa, ki ga je zasno.-val in pripravil prof. Nande Razboršek, deževalo, se je odkritja spomenika udeležilo veliko število rudarjev in drugih občanov. Med najpomembnejšimi udeleženci so bili Miha Marinko, član sveta federacije, Franc in Mile Klopčič, Miloš Prosenc, predstavniki sosednih revirskih občin, pobratenih občin, družbenopolitičnih organizacij REK EK, DO ZPT in drugi občani. Naj na koncu omenimo še to, da je bil investitor novega spomenika odbor za postavitev spomenika rudarskim rodovom, da je slovesnost ob odkritju organiziral REK EK — DO ZPT — TOZD Premogovnik Kotre-dež in da je gradbena dela opravilo GIP Beton Zasavje. Dobili smo torej nov mogočen spomenik, rudarskim rodovom v čast in spomin, sedanji generaciji in bodočim generacijam rudarjev pa v spodbudo. Tine Lenarčič Sindikati in OOZK se trudijo Stabilizacijski ukrepi, ki so bili ali z zakonom sprejeti ali pa sprejeti v samoupravnih organih, so več ali manj naloga nas vseh, da se temu primerno gospodarsko obnašamo, ustvarimo določen red v gospodarstvu, zlasti pa moramo skrbeti, da se sami v lastni delovni skupnosti temu primerno vedemo. »... Delavski sveti predstavljajo specifičen odgovor na eno od najaktualnejših sodobnih vprašanj: kako premostiti ločitev med proizvajalcem in sredstvi za proizvodnjo, med proizvajalci in pogoji dela, , kako uskladiti proizvodne odnose z družbenim' značajem proizvodnje in lastnine, kako ustvariti proizvajalcem pogoje, da neposredno upravljajo s podružbljenimi sredstvi za proizvodnjo, kako zavarovali potrebno skladnost med družbeno proizvodnjo, družbeno lastnino in družbenim upravljanjem. ..« Delavski sveti so ustvarjeni: — da bi delavski razred u-resničil svojo zgodovinsko pravico neposrednega upravljanja gospodarstva; Ce izpustimo vse zunanje faktorje, ki vplivajo na naše gospodarjenje, zlasti je to vprašanje cen, pa že s tem ni rečeno, da smo doma, v lastni — da bi delavski razred popolneje uresničil svojo družbeno vlogo in razširil svoje pravice, pridobljene v socialistični revoluciji; —• da bi odstranili nevarno-, sti, ki izhajajo iz administrativnega upravljanja gospodarstva; — da bi zagotovili boljše pogoje za razvoj in nemoten razmah proizvodnih sil; —■ da bi v pogojih družbene lastnine postal materialni in moralni interes proizvajalcev osnovna gibalna sila socializma. ..« IZ TEZ: DELAVSKO U- PRAVLJANJE V JUGOSLAVIJI ZA PRVI KONGRES DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE, 25. — 27. junija 1957 leta. sredini napravili vse, da dosegamo svoje planske obveznosti, da ne presegamo lastne cene, da ne prekoračujemo materialnih stroškov itd. Res je, da Pogled z novozgrajene stolpnice na Trgu svobode v Trbovljah na del stare stanovanjske kolonije Njiva, zgradbe TOZD Meso in tržni prostor. Iz fotografije je razvidno, da so v začetku avgusta tega leta že porušili tržno lopo, v rušenju pa je tudi upravno stanovanjska zgradba poleg klavnice. Preko sedanjega tržnega prostora bo namreč tekla nova struga Trboveljščice in nova cesta. Foto A. Bregant smo v času koriščenja planskega dela dopustov, da je nastala odsotnost prav zardi tega, vendar je pa tudi res, da poleg iz-ostalih zaradi dopustov, izostajajo mnogi iz neopravičenih razlogov, da število bolnih ne upada in da je fluktuacija še vedno preveč prisotna. Izostanki zaradi dopustov so po vsej verjetnosti planirani že v začetku leta, ker je temu primerno potrebno izdelati tudi plan delovnikov oziroma plan proizvodnje skozi celo leto. Vsekakor pa ni planirano neopravičeno izostajanje od dela niti ni planiran previsok odstotek bolanih, kar se prav tem letu le preveč izraža. Vsekakor pa v nekaterih TOZD ugotavljajo, da imajo premalo delavcev, da ni možno obložiti vseh delovnih mest pri proizvodnji premoga in da je to eden od vzrokov za neizpolnjevanje planskih nalog. Mogoče je to res. V osnovnih organizacijah ZK in v osnovnih organizacijah sindikata so vprašanju proizvodnje premoga posvetili precej pozornosti. Zaradi nedoseganja proizvodnje so marsikje izdelali analizo vzrokov in eden od vzrokov je bil tudi pomanjkanje delavcev nasploh, vsekakor pa se je to pomanjkanje občutilo zaradi neopravičeno izostalih in prevelikega števila bolnih. Prav temu vprašanju so posvetili posebno pozornost. Vprašanje obratnih ambulant je v polnem teku in že v kratkem bo urejeno. V TOZD in DS že sprejemajo tozadevne spremembe pravilnika o delovnih razmerjih in kot je praksa pokazala na področju v Zagorju, kjer že deluje taka ambulanta, bo tudi uspešna. Zaradi neopravičeno izostalih pa nastaja več problemov. Eden od vzrokov neopravičenega izostajanja od dela so tudi neurejene razmere v samskih domovih, kajti analiza je pokazala, da je odsotnih največ prav iz samskih domov. In če je temu res tako, bomo lahko ugotovili potem, ko bomo dobili nove, lepo urejene samske domove, ki jih bodo začeli graditi še to oziroma naslednje leto. Velik del razprav v obeh organizacijah so posvetili tudi delovni disciplini. Ta v marsikateri sredini ni takšna, kot bi morala biti. Odnosi do sodelavcev, zlasti do novo sprejetih, niso vedno taki, kot bi morali biti. Prepuščeni so samim sebi ali pa zaidejo na stranpota, ki se čestokrat zaključijo z odhodom z dela. Se bi lahko naštevali take ali slične primere. Vsekakor pa so v družbenopolitičnih organizacijah enotnega mnenja. Strokovni sodelavci so odgovorni za proizvodnjo, za doseganje planskih nalog, za gospodarjenje, za red; v družbenopolitičnih organizacijah si bodo pa prizadevali, da ustvarijo temu primerno klimo, zlasti pa pravijo, da si bodo prizadevali čimprej uveljaviti nagrajevanje po delu, ki ga pa v danih trenutkih še niso uspeli izvesti. Janez Oberžan Vrnitev brigad 2. avgusta so se iz zvezne MDA Delibatski pesek 80 vrnila MDB Franc Farčnik in iz republiške MDA Goričko 80, pionirska revirska MDB Rdeči revirji. Zagorjani so obema brigadama pripravili pred spomenikom revolucije v Zagorju slavnostni sprejem, na katerem je igrala delavska godba na pihala. V popoldanskih urah so na prostoru pred streliščem Ruar-di nadaljevali program z nastopom športnih in službenih psov. Kulturni program in brigadirski večer so popestrili z veselimi brigadirskimi igricami in plesom za vse občane Zagorja. Za zabavo je poleg brigadirske razposajenosti in anekdot poskrbel še ansambel Veseli Zasavci. Vse te prireditve so v sklopu letošnjih prireditev občinskega praznika Zagorje. Drago Jamnik TEMELJITE PRIPRAVE ZAGOSKE MLADINE V tem mesecu v zagorski občini potekajo še zadnje intenzivne priprave na volilno konferenco (Občinske konference zveze socialistične mladine Slovenije) OK ZSMS, ki bo v prvih dneh septembra. Postopek evidentiranja članstva za posamezne komisije, področne konference in samo predsedstvo pri OK ZSMS je bil po osnovnih organizacijah ZSMS že v pomladanskih mesecih, to pa je omogočilo temeljito in pametno presojo za evidentiranje kandidatov. Letošnje temeljite priprave pričajo, da bodo mladi v Zagorju uspešno izpolnili Titovo pobudo o kolektivnem delu in odgovornosti v ZSMS. Drago Jamnik POSVET ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA, UREDNIKOV IN NOVINARJEV V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — odbor za obveščanje in politično propagando, je organiziral omenjeni posvet 2. julija 1980 v Preboldu. V prvem delu posveta smo bili prisotni seznanjeni z vlogo obveščanja v združenem delu, o pomenu in izvajanju gospodarske stabilizacije. Dobesedno: »Vloga vseh, ki imajo nalogo obveščati delavce je, da jih seznanjajo s stabilizacijskimi u-krepi in odmevi nanje. Delavci morajo biti seznanjeni z vzroki, ki zahtevajo stabilizacijsko ravnanje nas vseh. (Nizka stopnja produktivnosti, neučinkovita uporaba sredstev, poraba nad realnimi možnostmi, pretirana rast proizvodnje nad našimi možnostmi, preko- merni uvoz, visoka stopnja zaposlovanja. . .)«. Seznanili so nas tudi s fazami stabilizacijskih ukrepov (trenutnih in v srednjeročnem obdobju). Stabilizacijski ukrepi naj bi potekali postopoma, v treh fazah. Vsi pa se moramo zavedati, da samo administrativni ukrepi ne bodo prinesli stabilizacije. Delavci jih moramo tudi izvajati. Disciplinske komisije naj bi reševale zlorabo družbenih proizvajalnih sredstev in ostalo, kar povzroča veliko gospodarsko škodo, navadno pa obravnavajo manjše prekrške in posamezne izostanke z dela. Doslej smo premalo investirali v gospodarstvo (posebno v kmetijstvo), turizem in energetiko, v uslužnostne dejavnosti, stanovanjsko izgradnjo. . . V drugem delu posveta z naslovom »Tisoč delavcev — sodelavcev« so nas opozorili na smernice, oziroma namen in izvajanje te akcije, ki so izšle v Sindikalnem poročevalcu, dne 24. marca 1980. Posvet smo zaključili z razgovorom. Posamezniki, ki imajo nalogo obveščati delavce, so našteli celo vrsto problemov in zanimivosti, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Podobnih koristnih srečanj, ki mnogo pripomorejo k našemu boljšemu delu, bi si v bodoče še želeli. Dragica Bergant Letovanje članov našega kolektiva Razgovor z Mirkom Pirnauer-jem, vodjem oddelka za družbeni standard v SOZD REK Edvarda Kardelja. Kje so letovali naši delavci? V letu 1980 so naši delavci letovali v naslednjih krajih: Na otoku Rabu v Barbatu smo imeli v hotelu in pri zasebnikih 90 ležišč. Na Rabu v kraju Palit v Kaldani 16 ležišč pri zasebnikih pa 44. Letos v paviljonih nismo bivali, ker za letovanje niso več primerni. V Crikvenici v našem domu imamo 35 ležišč, v Pineti v hišicah 36, v Novigradu pri zasebnikih pa 23 ležišč. Štiri prikolice s 24 ležišči pa smo postavili v Cateške Toplice. Delavec, ki se bolje počuti v gorah kot na morju, je lahko letoval na Partizanskem vrhu. Ste lahko ugodili vsem delavcem, ki so želeli letovati doma? Naši delavci so letovali oziroma letujejo v osmih dekadah po deset dni (prvi od 20. 6. do 30. 6., zadnji bodo od 29. 8. do 8. 9.). Ravno v prvi dekadi smo imeli na Rabu v hotelu Barbat trideset ležišč prostih. Za vsako posteljo bomo morah plačati trinajst tisoč din. V drugi in tretji dekadi smo še vedno imeli nekaj nezasedenih ležišč, vendar se je stanje precej iz- boljšalo. V zadnjih dekadah zopet ne bi imeli dovolj interesentov, zato nameravamo organizirati letovanje vajencev RŠC, računamo na delavce, ki se preventivno zdravijo, mislim, da bodo organizirali letovanje tudi naši sindikati. V vsej sezoni smo imeli polno zasedene le prikolice v Ca-teških Toplicah. Ker je veliko zanimanje za letovanje v tem kraju tudi v času izven sezone, tudi v zimskem času, bomo skušah urediti tako, da se bodo letovalci kopah tudi v pokritem bazenu. Kakšne so cene letovanja? Cena je v sezoni za odrasle osebe 240.000 din in 192.00 izven sezone; polovični ceni pa sta 160.00 din oziroma 135.00 din. Poleg dodatka za letovanje — 200.00 din, regresiramo še po progresivni lestvici, in sicer otroke in nezaposlene člane družine. Samo hrana v našem domu na Rabu stane 170.00 din. Organiziramo avtobusni prevoz, ki stane napr. na Rab 400.00 din. Do regresa so upravičeni, tudi delavci, ki letujejo najmanj pet dni v kraju, ki si ga sami izberejo. Naj omenim, da letuje navadno »doma« približno 22 % delavcev našega kombinata. So bili delavci zadovoljni z organizacijo letovanja? Kolikor mi je znano, ni bilo negativnih pripomb. Ljudje so se v začetku sezone pritoževali, da v hotelu Barbat niso zadovoljni s hrano. Po razgovoru, ki smo ga organizirali z vodstvom hotela, se je stanje precej popravilo. Kaj načrtujete za prihodnje leto? V prihodnjem letu bi že lahko letovali v našem novem počitniškem domu na Rabu, če bi vsaj letos pričeli z gradnjo. Zaradi pritožbe lastnikov zemljišča, se bo stvar verjetno zavlekla, čeprav imamo urejeno vso dokumentacijo in rezerviranih tri milijone din. Pogodbe za letovanje ponekod sklepajo za prihodnjo sezono že sedaj. Pri nas pa smo vezani na denarna sredstva, ki gredo iz sklada skupne porabe, ta pa se formira šele v mesecu marcu. Poskušali bomo tudi v bodoče omogočiti našim delavcem čim lepše letovanje. Dragica Bergant Letovanje v Pineti Kot vsako leto je SOZD REK Edvarda Kardelja tudi letos organiziral tradicionalno letovanje za otroke svojih smrtno ponesrečenih sodelavcev. Letos nas je 25 otrok letovalo v Pineti pri Novigradu od 30. junija do 10. julija. Že na zbornem mestu v Trbovljah smo videli skoraj vse znane obraze, torej bomo spet preživeli deset dni sami stari znanci. Lep je bil občutek, ko sem ponovno videla prijatelje in prijateljice, s katerimi sem se spoznala prav na enemu izmed letovanj. Naši spremljevalci so bili tovariši Helena Radulovič, Hasan Šubašič in Ivo Grobin. Vodiči so bili zelo prijetni, kmalu smo dobili stik z njimi in jih sprejeli v svojo sredino kot sebi enake. Ob prihodu v Pineto nas je pozdravilo toplo poletno sonce in osvežujoč morski zrak. Sobe, ki smo jih dobili, so bile zelo lepe; imele so celo hladilnik, majhen električni štedilnik in omarico za posodo. V naši sobi smo to zelo dobro izkoristile. Ko so ostali večerjali pasulj, smo si me obrok same pripravile in namesto pasulja večerjale palačinke. Vodiči so nas kmalu seznanili z »režimom«, ki smo se mu morali pokoravati, da je letovanje potekalo brez zapletov. Vreme nam ni nagajalo, tudi kopanje bi bilo zelo prijetno, če ne bi bilo ježkov in meduz, tako pa so se namakali le najpogumnejši in med temi je bil tudi naš tovariš Hasan, ki pa je že ob prvem kopanju nehote preizkusil, kako »nežne« so ježkove bodice. No, ta nesreča pa je prinesla tudi srečo, saj je spoznal tovariša Slavka, ki je z družino letoval v Pineti. Slavko se je pridružil našim vodičem in s tem tudi nam. Prav tako kot vodiči, nam je bil tudi on prijatelj. Cas letovanja smo si krajšali tudi z igrami, nogometom in balinanjem, ob večerih pa smo s spremstvom odhajali v mesto na sprehod, v kino ali na ples. Napovedana nogometna tekma med fanti in dekleti je odpadla zaradi dežja. Dnevi so hitro minevali in prehitro je prišel naš zadnji — poslovilni večer v Pineti. Vodiči so rezervirali jedilnico, mi pa smo pripravili program z družabnimi igrami in plesom. Sposodili smo si tudi harmoniko, nanjo nam je Drago zaigral nekaj melodij, mi pa smo zapeli. Večer bi bil še lepši, če nas ne bi tovariš upravnik priganjal da naj končamo, ker se je v jedilnici pojavila še ena skupina letovalcev. Mi pa smo prišleke povabili k našim mizam, vendar so odklonili. Začeli so prepevati svoje pesmi, naš program pa motili še z govorjenjem in brenkanjem na kitaro. Za nas ni bilo več prostora v jedilnici, zato smo se umaknili v eno izmed naših sob in tam nadaljevali z našim večerom. Naslednje jutro po zajtrku smo morali pospraviti sobe in se pripraviti na vrnitev. Medtem, ko smo čakali na avtobus smo vsi otroci soglasno izrazili željo, da bi imeli prihodnje leto na letovanju iste spremljevalce. Ob odhodu smo bili žalostni, saj je spet minilo deset nepozabnih dni. Razšli smo se z u-panjem, da se bomo ponovno videli in spet preživeli nekaj dni na morju. V imenu vseh nas se želim zahvaliti natakarjem, kuharjem, še posebej pa se zahvaljujem vodičem in tovarišu Slavku za skrb, tovarištvo in prijateljstvo, ki so nam ga nudili. Nika Košir, Volče POHOD „P0 TITOVIH POTEH REVOLOCIJE ‘80” »Greš na pohod na Kosovo?« »Grem!« sem odgovorila brez premišljevanja. Bilo je namreč vroče poletno popoldne, srečno sem opravila težak izpit in začela razmišljati o dobrodošli sprmembi. Kosovo — pokrajina mi je bila še skoraj neznana, prepotovala sem jo z vlakom, nisem pa si je še natančnejše o-gledala in je spoznala. Dva dni pred odhodom smo se pohodniki zbrali pri RK ZSMS in se malce pobliže seznanili s potjo in namenom letošnjega pohoda. Prevzela sem funkcijo komisarke slovenske pohodne enote in komandant se je namrdnil: »No, poleg vsega so mi pa še punco naprtili na ramena!« Pa mu pozneje vendarle ni bilo žal . . . upam! Pohod »Po Titovih poteh revolucije ’80« so organizirale republiške konference ZSM in ZSM Jugoslavije, izvršni organizator je bila pokrajinska konferenca ZSM Kosova, pokroviteljstvo pa je prevzela ZZB NOV J. Pohod je trajal štiri dni — od L do 4. julija. Naša pohodna enota je štela 36 pohodnikov iz skoraj vseh slovenskih občin. Iz Ljubljane smo odpotovali že v nedeljo 29. junija z mednarodnim vlakom Miinchen -Atene, ki je bil polnoštevilno zaseden. To, da smo stali, sploh ni bilo najhuje! Huje je bilo to, da so nas poslali na Kosovo po progi, ki že osem mesecev ne obstaja! Po dvanajstih urah vožnje smo se ob treh zjutraj prisilno »izkrcali« v Nišu. S pomočjo tovarišev iz UJV, ki so bili izredno prijazni in so nam takoj priskočil na pomoč, smo poslali PK ZSM Kosovo sporočilo: »V Nišu smo, vaši smo!« Ob sedmih zjutraj je prišel po nas avtobus iz Prištine. Odpeljali smo se proti Bakoviči, kjer je bilo zbirališče pohodnikov. Pohod se je začel na Crnom vrhu nad Pečjo. Tu se je zbralo več kot tristo pohodnikov z vse Jugoslavije. Po slavnostnem govoru in uradnem pričetku pohoda smo pohodniki poslali svečano brzojavko predsedstvu SFRJ in CK ZKJ. Z revolucionarne Peči smo odpotovali v Dečane in Dakovico. Ob spomenikih —- pomnikih NOB —• smo poslušali govornike, nekdanje borce, ki so nam pripovedovali o bojih in revolucionarnem gibanju v posameznih krajih. Delegati so položili vence k spomenikom padlih. Iz Bakoviče smo se odpeljali v Prizren. Tamkajšnji mladinci so nam pripravili prisrčno prijateljsko srečanje in ples. Prespali pa smo v kasarni. Prvič v življenju sem spala »u vojnič-kom kr e vetu!« Drugi dan pohoda smo obiskali Uroševac. Tu smo si poleg spominskih obeležij ogledali še tovarno varjenih cevi, kjer so nam pripravili kosilo. Ogledali smo si tudi freske v Grača-nicah. Freske iz leta 1313—1320 so bile zelo zanimive, posebno freska sv. Jovana, ki je dobila v Parizu prvo nagrado. Popoldne smo prispeli v glavno mesto Kosova in spet smo bili gosti v eni od prištinskih kasarn, tokrat kar za dva dni. Po večerji smo se odpeljali na srečanje z brigadirji MDA »Ibar —• Lepenac« v naselju »Heroji Kosova« blizu Prištine. Kulturno umetniško društvo iz Prizrena nam je pripravilo čudovit kulturni program. Nekaj lepega je bilo tokrat na tem majhnem delu svetu — ni važno od kje si, prijatelj, ko pa misliva in čutiva enako: »Druže Tito, mi ti se kunemo. . .« Naslednje jutro je bilo sončno in lepo vreme smo potrebovali, odpravili smo se namreč na pohod, tokrat peš h grobu narodnega heroja Muse Zaima. Popoldne smo si ogledali Prištino, ki je lepo novo mesto. Zadnji večer smo pohodniki preživeli v Domu mladine »Bo-ro in Ramiz«, kjer smo kljub utrujenosti plesali vse do 23. ure, ko smo hočeš-nočeš, morali v postelje. • Na pohodu je imela vsaka republika svoj avtobus. Prvi dan smo se vozili vsak v svojem. ko pa smo se pohodniki med seboj že spoznali, smo šli v goste. Slovenci smo se z vsemi dobro razumeli, najbolje pa s pohodniki s Kosova, torej z domačini. Vabili smo jih v naš Dušan Marinšek-Silni. je 18. 6. 1980 izročil Petru Schneiderju, dipl. inž., plaketo in zlati spominski znak, I. inženirske brigade VIL korpusa, za SOZD REK EK — DO ZPT. O tem je bil objavljen obširnejši prispevek v našem glasilu številka 7/80. Foto Trbovlje Originalna partizanska žlica iz leta 1944, vlita iz ostankov zavezniškega letala v modelu partizanske livarne v Črnomlju. To žlico je prejel iz rok bivšega politkoipisarja Dušana Marin-ška-Silnega, naš sodelavec Peter Schneider, dipl. inž. Foto Stane Weiss avtobus, skupaj smo zapeli in zganjali norčije, da nam je vožnja hitreje minila. Velikokrat se je zgodilo, da je ostal avtobus št. 6, avtobus SAP Kosovo, čisto prazen. Pohod smo zaključili 4. julija ob dnevu borca v Kosovski Mitroviči na Partizanskem brdu ob spomeniku revolucije. Tu smo položili venec na grob narodnega heroja Muharema Bektešija in na skupno grobnico rudarjev iz Trepče, borcev kopaoničkega odreda in rudarske čete. Na zaključni prireditvi je govoril član sveta federacije in član ZZB NOV Srbije Rasim Cerkezy. Po kulturnem programu smo uradno zaključili pohod in poslali slovesno brzojavko o uspešnem pohodu predsedstvu SFRJ in CK ZKJ. Kjer tečeta znoj in črna voda Čakala nas je samo še pot domov. Ostalo je še veliko stvari, ki jih nisem zapisala. Ostalo je veliko prijateljstvo, ostal je spomin na Kosovo — pokrajino, ki se šele razvija s pomočjo brezmejne solidarnosti celotne jugoslovanske družbe. Mladi smo se čudovito razumeli. Ne spominjam se več, koliko toplih rok je stisnilo mojo roko in koliko prijateljskih objemov in poljubov je temu sledilo. Samo še v slovo pomahaš in — ODHOD! Zaprla sem oči, doma sem. Ti, iz Makedonije, Hrvatske, Srbije, Črne gore, Kosova, Bosne. Vojvodine in jaz iz Slovenije — najbrž se ne bova videla nikoli več, pa vendar — bila sva skupaj, hodila sva po Kosovu, po Titovih poteh. Tvoje poti so že dolgo tudi naše poti. Zaupal si mladim in rad si nas imel. Rada bi, da bi brigadirji in pohodniki zapeli še enkrat: »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!« Pesem, ki smo jo zapeli kot prisego. . . Sonja JUVAN V sedemnajstih letih, kar obstaja slikarska kolonija Izlake —• Zagorje, so slikarji večkrat obiskali zagorski rudnik in bili nad neposrednim srečanjem z našim podzemljem pretreseni, začudeni in navdušeni obenem. Pretekla leta so obiskovali ki-sovško jamo, letos pa so nas na upravi rudnika napotili v zagorske globine. Tisto sredo, 16. julija, smo se ob osmih zbrali pred kotredeš-kim obratom. Bilo nas je enajst iz slikarske kolonije, na upravi obrata pa so poskrbeli za strokovno in varno spremstvo. Na poti so nas vodili prekaljeni rudarji: obratovodja Anton Prebil, delovodja Vlado Jager in varnostni tehnik Zoran Lučič. Slikarje je presenetil že sam proces priprave na obisk jame. Tovarišica Karolina nam je razdelila pravo rudarsko obleko in hitro smo se prelevili vanjo. V lamparni smo podpisali izjave, da odhajamo v jamo na lastno odgovornost, dobili smo jamske luči in že smo zakorakali v Vinski, rov. Okorno smo kolovratili v notranjost pobočja, saj nismo bili vajeni škornjev. Pogledi slikarjev so začudeni, otipavali so stene, prisluškovali hrumenju v daljavi, tu in tam začofo-teli po črni vodi in se ob medli svetlobi dokopali do strojnice. Tu so naši trije spremljevalci izmenično tešili našo radovednost in odgovarjali na vprašanja, razlagali vlogo strojnice, njeno delovanje, varnostne u-krepe, ko pa je zaropotalo dvigalo v jašku, nas je Tone popeljal k njemu in spustili smo se navzdol. Slikarje je skoraj minila razigranost, velike besede so zamrle, celo Bojan, študent likovne akademije v Prištini, ki mu pod soncem nikoli ni zmanjkalo besed, se je za nekaj minut pogreznil vase. Odsev luči na steni jaška nam je pričal, da se spuščamo s precejšnjo hitrostjo. Opazoval sem Jessy, slikarko z Nizozemske, ki se je lani ustrašila sedežnice ki pelje na Marelo, kako prenaša pot navzdol, a držala se je nadvse hrabro. Popravljala si je dolge lase, ki so ji uhajali izpod čelade. . Pristali smo na šestem obzorju in slikar Janez iz Kopra se je oziral, kje ga čaka turistični podzemni vlak, kakršnega pozna iz Postojnske jame, a vlaka ni bilo. Zakorakal je v črnino in odkrival odtenke črne barve, ki ima v njegovem slikarstvu, kdo ve zakaj, izreden pomen. Priznal je, da tolikšnega izbora črnih barv še ni videl. Morda nam jih bo februarja na razstavi nekaj pokazal. Po južni progi smo prišli do polja 75, nato pa se je naše potovanje usmerilo strmo navzdol do pete etaže. Med potjo smo srečevali samotne rudarje, zaverovane v delo ali malico, ravnali so želez j e, prelagali les, si brisali znoj in takoj našli prijazno besedo za nas. Pozdrav Rudarji, srečno! Odvrgli so zadnji ogorek, stopili so v trdo temo. Lučke so na kapah svetile, ko stopali sklonjeni so. Po obrazih so srage, roke so jim potne, tekoči trak premog odnaša, njim pa zadovoljstvo prinaša. Se Drejčnik Andrej bi se veselo nasmehnil, nič več ne bi klel, kramp bi vihtel nad domačim premogom. »Dosegel sem to, kar sem želel!« Tomaž Zupančič, 8. a OS Trbovlje Naša kolona se je tu in tam pretrgala, saj slikarji niso mogli dovolj hitro slediti Tonetu na čelu, a po kratkem čakanju sta nas Vlado in Zoran spet strnila v vrsto. Na peti etaži smo končno prišli do jedra vsakega rudnika, do odkopnega čela. Ropot transporterja je za trenuteh ponehal, da so nam naši spremljevalci povedali nekaj besed o odkopavanju.. Silvestre iz Benetk in Ignac iz Ljubljane sta prijela za krampe in si za spomin na jamo, od stene odluščila nekaj kosov črnine. Tudi drugi niso hoteli ostati brez spominčkov na edinstven obisk in so si z njimi polnili žepe. Mogoče so s tem početjem prvič v življenju izkazali rudarjem in premogu tisto čast, ki jim velja. Irena, slikarka in prosvetna delavka je dejala, da bo znala odslej mladim ljudem mnogo bolje razložiti, kaj je trdi rudarski kruh, ko bo pri delu naletela na to -temo. Slikar Damir mi je razlagal, kako je popolnoma izgubil orientacijo. Nič več ne ve, kaj je spodaj in kaj zgoraj, kaj je levo in desno, spredaj in zadaj. Teoretično sicer ve, da je več sto metrov pod zemljo, ta po- datek pa je zanj tako abstrakten, da mu skoraj nič ne pove. »človek se počuti ogroženega že ped pod zemljo, potem pa globina popolnoma izgubi svojo grozo», je skušal razvijati svoje misli o trenutnem početju. Delovodja Vlado mi je po poti prišepnil, da je najbrž slikar Lucijan iz Vipave zgrešil poklic, toliko podrobnosti o rudarskih skrivnostih ga je zanimalo. Že nekaj časa slika, s temperamentnim zamahom, skrivnostne sedeče figure in zakaj te figure na njegovih naslednjih platnih ne bi postali rudarji? Na nul ti etaži polja 75 smo si potem, ko smo preplezali majavo lestev, prešli nekaj mla-kuž in premagali nekaj manjših ovir, ogledali pripravo v premogu in iskali oporo za naše utrujene ude in misli. Slikar Viktor, doma sicer iz Tuzle živi pa že več let na Nizozemskem kjer uči na eni od tamkajšnjih likovnih akademij, je tu še posebno intenzivno nabiral vtise za svoje grafike, ki jih bo morda prispeval za februarsko razstavo. Priznal je, da se počuti pred veličino jamskega dela tako nemočnega, da ne ve, kaj bi iz želje nastalo. Vsi smo mu radi verjeli. Poslovili smo se in zdaj je znala že tudi Luciana iz Benetk izgovoriti rudarski »srečno«, čeprav se ji je pri »č« še malo zatikalo. Po glavni transportni poti smo prispeli na šesti obzor. Spotoma smo naleteli na rudarja, ki nam je zaupal, da ima doma psa v šestih (če se ne motim) barvah, kar je na vse naredilo imeniten vtis. Pozabili smo na utrujenost in ugotovili, da rudarjem tudi v najtežjih pogojih dela ne zmanjka smisla za humor. Rudarja smo vprašali, če premore njegov pes tudi zeleno barvo, a je zanikal. Najbrž se je zbal, da bi se po njegovem šihtu nenadoma vsi slikarji znašli na njegovem dvorišču. Po severni progi smo spet prišli do Vinskega jaška in se odpeljali navzgor. Zadnjih 600 metrov smo prepešačili polni vtisov, utrujeni in preznojeni, obenem pa zadovoljni, ker nam je uspel ta enkratni podvig. Pred vhodom v jamo je naredil Silvestre še dva tipična rudarska posnetka in vsem obljubil, da bo poslal fotografije. Po obveznem kopanju in izročitvi rudarskih obek in opreme smo posedli v pisarni kotredeš-kega obrata, kjer nam je direktor Anton Koban, ing. natresel še kopico podatkov o jami, rudarjenju, načrtih rudnika, pogojih dela in osebnih dohodkih, Vlado pa nam je na zemljevidu še enkrat orisal vso pot. Podarjene rudarske značke so vsem slikarjem predstavljale pravo majhno premoženje. . . Ob dvanajstih smo bili spet na Izlakah, lahko bi rekel pod soncem, čeprav tiste dni ni in ni hotelo na spregled. Začeli smo urejati nenavadne vtise, nekateri so si postavili na mize kepe premoga in jih začeli slikati. Malokdo pa je vedel, kako naj v sliko vtisne lastna doživetja v rudniku, trdo delo rudarjev, prijaznost naših spremljevalcev in hvaležnost, ker so nam omogočili ta obisk. Nande Razboršek Udeleženci letošnje slikarske kolonije na Izlakah so si ogledali jamo TOZD Kotredež v Zagorju. Stojijo z leve na desno: I. Kofol, L. Bratuš, A. Prebil, L Špendel, V. Jager, L. Ciconija, D. Smerdel, Lučič, V. Vilušič, pred njimi: N. Razboršek, J. Boelen, B. Klančar, S. Lodi in J. Matelič. Prispevek solidarnosti Združeno delo v vsej Jugoslaviji vsako leto prispeva sredstva, ki jih pridobi na temelju posebnega zakona vsako leto julija meseca, ko delavci prispevamo vrednost enega delavnika namensko za potrebe solidarnosti. Prispevek za te namene je bil uveden kmalu po skopskem potresu. Zbrana sredstva obdr-že organizacije združenega dela na posebnih računih, dokler Izvršni svet SR Slovenije ne sprejme sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti naše republike. Tako je Izvršni svet SRS dne 31. julija tega leta sklenil, da organizacije združenega dela nakažejo na račun sredstev solidarnosti naše republike 75 % zneska obračunskih prispevkov solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1979, občine pa 75 % zneska vplačanih sredstev solidarnosti na posebne račune občin pri SDK v obdobju od 1. 1. do 15. 9. 1979 in ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti na posebne račune občin pri SDK v obdobju od 15. 9. 1979 do 30. 6. 1980. Slovenska planinska organizacija bo praznovala letos svoj dan planincev 14. septembra v Vratih. Ta dan se bodo zbrali v Vratih številni planinci iz vseh planinskih društev v Sloveniji. V Hrastniku nov obrat družbene prehrane V Hrastniku na Logu že nekaj časa grade hotel z obratom družbene prehrane. Kot investitor nastopa SOZD Mercator, TOZD Jelka Hrastnik, gradbena dela pa izvaja SGP Hrastnik. Dela, ki jih zajema I. faza, gredo končno h kraju. Že 1. oktobra letos naj bi pričel obratovati nov obrat družbene prehrane. Če bo šlo vse po načrtu, bodo od tega dne dalje o-skrbovali z obroki vse šole, vrtce in organizacije združenega dela, občani pa si bodo lahko postregli v samopostrežni restavraciji, ki bo prav tako predvidoma pričela z delom 1. oktobra. Investitor računa, da bo vsa potrebna oprema dobavljena in montirana pravočasno do pogodbenega roka. Največ skr- Krajani V nedeljo, 17. avgusta, so krajani Krajevne skupnosti Dobovec praznovali svoj krajevni praznik. Tudi letos so pripravili poseben program, pri njegovi izvedbi je sodeloval tudi Mešani pevski zbor Slavček Svobode Center iz Trbovelj pod vodstvom zborovodje Jožeta Skrinarja. Ob tej priliki niso pozabili povedati, da je Krajevna skupnost Dobovec v zadnjih letih mnogo pridobila in da imajo v bi jim trenutno povzroča manjkajoči kader. V novem obratu bodo potrebovali 39 delavcev za pripravo hrane in strežbo; trenutno pa jih imajo le 9. Delo bo potekalo v treh izmenah tako kot delo v organizacijah združenega dela. Upajo, da bodo našli skupen jezik tudi z vsemi tistimi OZD, ki imajo v svojem sestavu menze. Investitor pa si zelo prizadeva, da bi si zagotovil v okviru Mercatorja tudi sredstva za dokončanje II. faze tega obrata. Gre za hotelski del, ki bo imel 34 sob z 71 posteljami, restavracijo z 280 sedeži in ostale potrebne prostore. Če bi morali z deli na dograditvi hotelskega dela obrata zaradi pomanjkanja sredstev prekiniti, bi s tem nastala precejšnja škoda. Dobovca so praznovali načrtu še nekatera dela. Tako so za letošnji občinski praznik občine Trbovlje dobili novo o-snovno šolo; zanjo so se potegovali več let, radi pa bi v najkrajšem času posodobili ceste na svojem območju, zgradili vodovod in uredili trgovino. Prepričani smo, da jim bo tudi to uspelo, saj krajane Dobovca poznamo kot zelo prizadevne, delovne in uspešne občane pa tudi delavce v raznih organizacijah združenega dela. Delavska godba v ZR Nemčiji V času od 8. do 12. avgusta letos je Delavska godba iz Trbovelj, pod vodstvom dirigenta Mihe Gunzka, gostovala v ZR Nemčiji. V mestu Muhlheim so pripravili pet koncertov, deloma za delavce podjetja Thyssen — Sshachtbau, deloma za delavce jugoslovanskih podjetij, ki izvajajo razna dela za to za- hodnonemško firmo preko trboveljskega RUDIS. Pripravili pa so tudi promenadne koncerte za prebivalstvo. RUDIS je namreč 9. avgusta z osrednjo prireditvijo proslavil desetletnico svojega delovanja s to za-hodnonemško firmo. Dela za to firmo so preko RUDIS izvajale razne jugoslovanske rudarske organizacije združenega dela. Proslave so se udeležili, poleg predstavnikov RUDIS in (nadaljevanje) Po osvoboditvi so pričeli v letu 1946 z odpiralnimi deli v jami Šemnik. šemniški rov dolžine 650 m je bil dokončan v letu 1947. V istem letu so pričeli z odpiranjem jame Orlek, leta 1951 pa z odkopavanjem. Pri jašku Loke so v letu 1947 dogradili moštveno kopalnico in ostale prostore. V jami Podstrana so bila zaključena odpiralna dela v letu 1948. Ko je vodstvo nove socialistične Jugoslavije proučilo razvojno pot prvih petih let v svobodi, je prišlo do zaključka, da je potrebno zavreti proces delavčevih pravic in odločanja o nadaljnji zgradbi naše družbe. Zato so na podlagi vizionarske zamisli tovariša Edvarda Kardelja sprejeli zakon o izročitvi tovarn v upravljanje delavcem. V tem revolucionarnem zakonu smo izrazili osnovno smer nadaljnje izgradnje socializma v Jugoslaviji. V letu 1950 so dobili tudi naš premogovnik v upravljanje rudarji — neposredni proizvajalci. To je bil za naše ljudi revolucionaren preobrat v njihovem življenju in delu. Posebno se je čutil pri starejših rudarjih, ki so med obema vojnama okusili na svojih plečih vso krutost tedanjih kapitalističnih mogotcev. Pomenil pa je mnogo tudi vsem tistim rudarskim rodovom, ki so sodelovali v NOB. To je bila v resnici nova koncepcija graditve socialističnih družbenoekonomskih odnosov, ki se ni opirala na državo in njen aparat, temveč na neposredne proizvajalce, njihovo ustvarjalnost in iniciativo delovnih ljudi. Svečano, resno in z zavzetostjo so člani prvih samoupravnih teles prijeli za delo, zavedajoč se odgovornosti do samega kolektiva in družbe nasploh. firme Tyssen — Schachtbau, tudi predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva in konzulata v ZR Nemčiji: svetnika Milan Predojevič in Milan Milovanovič iz Bonna ter vicekonzula Lukner in Drobnič. Delavsko godbo je povabil na gostovanje v ZR Nemčijo dr. Nemitz, generalni direktor že omenjene firme, potem ko jo je slišal igrati na lanskoletni pro- slavi 20-letnice obstoja RUDIS v Trbovljah. Gostitelj, to je Thyssen — Schachtbau, je plačal godbi vse stroške potovanja. Potovali so z dvema avtobusoma. Godba je s svojimi nastopi zelo uspela. Vnovič je dokazala, da je ena najboljših pihalnih godb ne le pri nas, pač pa tudi v svetovnem merilu. Zapustili so zelo dober vtis in dobili nedeljena priznanja, (tl) 225 let rudnika Zagorje V letu 1953 so bili na rudniku Zagorje na obratu Kotredež dograjeni obratni prostori skupno z jaškom Vine, opremljenim s sodobnim izvoznim strojem sistema Koope. V jašku Vine je bil mogoč istočasni prevoz po štiri vozičke na dvoetažni kletki, ali pa prevoz po 40 mož naenkrat. V jami Loke so v letu 1954 aktivirali jašek Loke, ki je bil prav tako opremljen s sodobnim izvoznim strojem. Veliki pritiski v glavnem smernem hodniku na 4. obzoru jame Kotredež so povzročili, da se je tehnično vodstvo jame Kotredež ponovno odločilo odpirati to jamo po tako imenovanem talnem sistemu. To je odpiranje že izdelanega horizonta. Po tej varianti je potekal smerni hodnik v neposredni bližini zelo vodonosnega triadnega dolomita. Na ta način je uspelo odpreti 4. in kasneje tudi 6. obzor jame Kotredež. Ekonomske razmere so silile rudarje, da iščejo najboljše metode odkopavanja, ki bi ustrezale našim montangeološkim razmeram, istočasno pa dale zadovoljivo količinsko proizvodnjo in boljše ekonomske rezultate. Po letu 1955 so dokončno uvedli širokočelno odkopavanje s polnim zasipom praznih prostorov ob uporabi lesenega od-kopnega podporja. S prehodom na nižja obzorja v obeh jamah se je ekonomičnost eksploatacije poslabšala posebno zaradi črpanja velikih količin naravne in zasipne vode iz večjih globin, povečali pa so se tudi hribin-ski pritiski, kar je povečalo stroške za vzdrževanje jame. V letu 1960 sta bila pripravljena za odko- pavanje v jami Kotredež 6. horizont, v jami Loke Kisovec pa 4. horizont. Odpiranje 4. horizonta v jami Loke—Kisovec je potekalo z izrednimi težavami. Tako je bil pri jašku Loke na 4. obzoru v letu 1957 vdor vode skupno s plinom, v letu 1960 pa v vzhodnem delu tega obzora vdor vode količine 14 mVmin skupno z velikimi količinami blata. Oba ta izbruha sta pretila prekinitev odkopavanja v tej jami. Leto 1960 in 1961 je bilo zelo uspešno glede višine proizvodnje, saj so rudarji dosegli rekorde in nakopali v letu 1960 684.3001 in v letu 1961 643.000 t premoga. V letu 1961 pa sta rudarski kolektiv zatekli dve veliki nesreči. 11. marca 1961 je eksplozija metana v G polju na 9. etaži 6. obzora terjala 13 rudarskih življenj, jeseni istega leta pa je jamski ogenj zajel celotno jamo Orlek nad prvim obzorom in prekinil proizvodnjo v tej jami za pol leta. V tem letu so namesto klasičnega podpiranja z lesom nričeli uvajati jeklene torne stojke in kasneje tudi jeklene stropnice posebne konstrukcije, kar je pripomoglo k lažjemu delu rudarjev in manjši porabi jamskega lesa. Ta sistem podpiranja na odkopih s polnim zasipom se je uvedlo v jami Kotredež in kasneje tudi na odkope v jami Loke, kjer se uporablja še danes. V letu 1964 so v jami Kotredež ustavili odkopavanje na 6. obzoru v južnem delu kadunje in prešli na intenzivno odkopavanje v severnem krilu, kjer so bila takrat delovišča še na nivoju pod prvim obzorom v jami Orlek. V tem času so tudi preusmerili celoten pr e- voz iz dosedanje jame Orlek in severnega krila kotredežke kadun-je na centralno polnišče vozičkov na 6. obzoru. Na vsej relaciji med prvim in 6. obzorom jame Kotre-dež je bil uveden transport po presipnih jaških oz. nadkopih ter po hodnikih z enoverižnimi transporterji. S ciljem povečanja ekonomičnosti poslovanja so v letu 1965 uvedli širokočelno odkopno metodo z nadkopnim pridobivanjem premoga z višino etaže 7 m, ki so jo kasneje povečali ponekod tudi do višine 12 m. Ta sistem odkopavanja, ki so ga kasneje delno uvedli tudi v jami Loke, omogoča doseganje večjih odkopnih učinkov pri relativno majhni porabi jamskega lesa, ima pa to pomanjkljivost, da se pri tem načinu odkopavanja izgubi sorazmerno velike količine substance, povečan pa je tudi vpliv na površino. Zaradi izčrpanja premogovih rezerv nad 4. obzorom v jami Loke so v tej jami v letu 1973 odprli 5. obzor in istočasno uredili transport z gumijastimi trakovi do jaška Loke na 4. obzoru. Tako so postopno dopolnjevali odkopne metode in modernizirali tehnološki proces vse do leta 1974, ko so tudi v jami Kotredež na širokočelne odkope, kjer so odkopavali premog z nadkopnim pridobivanjem, uvedli samohodno hidravlično podpor j e najlažjega tipa firme Salzgiter. To podpor j e so rudarji hitro sprejeli ter je pomenilo bistveno olajšanje fizičnega dela na odkopih. Za strojno izdelavo hodnikov so v istem letu nabavili stroj F-6A — goseničar teže 101 z rezalno glavo, ki omogoča dnevno napredke pri izdelavi hodnikov preseka do 15 m2 od 6 do 12 m. V letu 1973 so pričeli v jami Kotredež z odpiralnimi deli pod 6. obzorom, ker je odkopavanje z nadkopnim pridobivanjem, kjer nastajajo relativno velike izgube premoga v ležišču, naglo približalo najnižjemu horizontu. Odpiranje novega 7. obzora je oviralo pomanjkanje finančnih sredstev, pa tudi vdori mulja na kontaktu med talnino in že omenjenim vodonos-nim triadnim dolomitom, ki so se ga izogibale že tudi poprejšnje generacije rudarjev. Morali so odstopiti od nameravane izgradnje glavnega transportnega upadnika v talnini ter se ponovno odločiti za krovno varianto. Kljub zaprekam smo v letu 1977 uspeli provizorno odpreti 7. obzor, ki leži 175 m pod morsko gladino. Sredstva za odpiranje novih odkopnih obzorij je zagotovila interesna skupnost elektrogospodarstva, ki je ugotovila skupno s širšo družbenopolitično skupnostjo ob porajajoči se energetski krizi, da bodo trenutno sicer drage tone domačega premoga cenejše od uvožene energije in bodo pripomogle k stabilizaciji našega gospodarstva. V letu 1977 so prišli do zaključka, da v jami Loke premogovne rezerve usihajo, razen na širšem področju, ki pa še ni raziskano. Zato so sklenili, da se v tej jami proizvodnja postopoma zmanjša in zaključi v letu 1980. Istočasno pa so pričeli s forsiranim odpiranjem tudi naslednjega 8. obzora v jami Kotredež, tako da bi zagotovili čim manjši padec proizvodnje v rudniku Zagorje, potem ko bo zaključeno odkopavanje v jami Loke. V letu 1980 so začeli tudi jamska raziskovalna dela za morebitno odpiranje premogovih rezerv med jamo Kotredež in Loke, kjer so bila predhodno že izvedena v letih 1976 do 1980 raziskovalna dela z vrtanjem. Vse te nagle spremembe, uvedbo različne mehanizacije ter spremembe odkopnih metod so narekovali ekonomski pogoji in jamske razmere. Dvig cen lesa, električne energije in ostalega potrošniškega materiala je narekovalo tehničnemu vodstvu rudnika, da išče tehnične rešitve, ki bodo omogočale še nadalje rentabilno poslovanje rudnika. Ob tem so se samoupravni organi Premogovnika Zagorje srečevali še z ostalimi problemi, ki pa so bili čisto komercialne narave. Bila so obdobja, ko se je pojavilo vprašanje, če bo mogoče plasirati premog na tržišče. Deponije premoga so naraščale, enkrat napolnjene z drobnimi vrstami, drugič z debelimi vrstami. Ker niso imeli jasne perspektive, dolgoročnejše planiranje razvoja ni bilo mogoče. Povzročitelj takšnega stanja je bila naftna revolucija v 60 letih, ki je zbegala tudi naše gospodarstvenike, tako da se je naša industrija preusmerila na tekoča goriva in smo zanemarjali lastne energetske vire. Rudnik pa je vse do 70. let vse manj vlagal v svoj razvoj. Projektiranih rudarsko odpiralnih del niso izvajali, ampak so jih reševali s provizorji. To pa zaradi tega, ker rudnik ni imel sredstev za investicijske naložbe, bile pa so tudi nejasne perspektive nadaljnjih potreb po premogu. Posledica takšnega stanja je bil tudi odliv rudarjev v druge dejavnosti. Odhajali so strokovni, rudarski in ostali kadri ter tudi kvalificirani rudarji v druge veje industrije, kjer so videli boljše perspektive in pogoje dela. Kako so navedena dejstva vplivala na potek proizvodnje, je razvidno iz sledečih številk: Število zaposlenih in letna proizvodnja od leta 1955 naprej. Leto Št. zaposl. proizv. (t) 1955 2269 550.000 1960 2357 685.000 1961 2115 643.000 1962 1954 684.300 1963 1909 649.600 1967 1705 600.000 1970 1290 507.000 1975 1094 356.000 1979 875 275.400 SKUPAJ 1955 do vključno 1979 leta 12.767.100 t. Povprečna letna proizvodnja = 510 684 t. Pomen rudnika Zagorje na razvoj zagorskega gospodarstva je bil zelo velik, saj v povojnih letih praktično ni bilo nobene druge industrije na zagorskih tleh. Družbenopolitične organizacije in gospodarstveniki so bili prisiljeni naglo razmišljati o nadaljnjem razvoju zagorskega gospodarstva. Z ozirom na naraščanje prebivalstva je bilo nujno takšno razmišljanje, saj rudnik ni bil sposoben zaposliti odvišno delovno silo, ki je bila takrat v občini Zagorje. Poleg tega je bilo nujno povečati gospodarski potencial občine za potrebe celotne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva ter kulture in telesne vzgoje. Ker je imel rudnik Zagorje poleg osnovne dejavnosti še močno razvite pomožne dejavnosti (gradbeno skupino, apnenice in elektrostrojne delavce) je bila to osnova za nastanek današnje zagorske industrije. Najprej so se osamosvojile apnenice, zatem je iz gradbene skupine rudnika nastalo gradbeno podjetje Zagorje. V nadaljnji fazi se je v letu 1954 iz sredstev rudnika Zagorje pričela izgradnja nove tovarne keramičnih izdelkov na Izlakah. Zadnja faza osamosvojitev je bila izločitev elektrostrojnih delavnic, ki so se 1959. leta preimenovale v tovarno Varnost. Za normalen razvoj in napredek teh industrijskih objektov je rudnik Zagorje poleg osnovnih sredstev podprl porajajočo se industrijo še finanč-čno in tudi kadrovsko. Kolektiv rudnika Zagorje je bil tudi inici-ator in sofinanser še ostalih področij družbene dejavnosti, kot so: delavski dom, Zdravstveni dom, glavna cesta skozi Zagorje in še nekaj manjših objektov. Takrat so nastala velika nasprotja pri samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, ker se nekateri niso strinjali s takšnimi odločitvami. Proti takšnim odločitvam so bili v manjšini predvsem tisti, ki niso dolgoročno razmišljali ali preprosto povedano, zagovarjali so samo interese rudnika. V tistih trenutkih so imele družbenopolitične organizacije veliko odgovornost in težko delo, da so dokazovale nujnost in potrebo takšne odločitve za nadaljnji razvoj zagorskega gospodarstva. Že leta 1965 je bil opažen rahel padec fizičnega obsega proizvodnje in istočasno tudi zmanjševanje zapo- slenih v rudniku. V tem letu postaja prvič tudi vprašljiva rentabilnost rudnika Zagorje in tudi vsa leta naprej so se samoupravni organi srečevali z resnimi finančnimi problemi. Že leta 1966 se začenja razmišljati o integraciji z rudnikoma Trbovlje in Hrastnik, ki sta že bila združena v enoten rudnik. Do končnega sklepa in referenduma o združitvi je prišlo leta 1968, ko so se rudniki v Zasavju preimenovali v DO ZPT Trbovlje, s temeljnimi organizacijami združenega dela premogovnik Hras- tnik, Trbovlje, Zagorje, Separacija Zagorje in Trbovlje, TOZD RGD (rudarsko gradbena dejavnost in elektrostrojne delavnice v Trbovljah). V letu 1978 se je dosedanja samoupravna organiziranost dopolnila tako, da je iz temeljne organizacije na področju Zagorja nastalo pet temeljnih organizacij — TOZD Premogovnik Kotredež, TOZD Premogovnik Kisovec, TOZD Rudarske elektrostrojne delavnice in TOZD Separacija premoga, prav tako pa tudi TOZD Rudarski šolski center v okviru novo ustanov- ljenega Rudarsko elektroenergetskega kombinata, ki si je ob rudarskem prazniku 1979. leta nadel ime Rudarski elektroenergetski kombinat Edvard Kardelj. Ta kombinat vključuje poleg premogovnikov in spremljajoče dejavnosti tudi Termoelektrarno v Trbovljah. (Iz knjižice 200 let Rudnika Zagorje in iz lastnih spominov sestavil: Jože Bračun, Stane Dobčnik, Leopold Grahek, in Metod Malovrh.) Rudarstvo in energetika doma in po svetu IZBOLJŠANJE V BRITANSKEM PREMOGOVNIŠTVU Po oceni britanskega ministra za energetiko bo z reformo britanskega premogovništva državna premogovniška družba National Coal Board (NCB) v finančnem letu 1983/84 že izkazovala dobiček. Vlada namerava znižati dotacije NCB od 135 mili j. v letu 1980/81 na 28 milij. v letu 1982/83. Za dosego tega cilja v petletnem planu NCB predvidevajo porast investicij iz raznih virov na 500 milij. letno. S temi investicijami bodo povečali produktivnost ter zagotovili namestitev 30.000 novih rudarjev, saj je 50 '0/o investicijskih sredstev namenjenih za reaktiviranje obstoječih premogovnikov ter 50 % sredstev za odpiranje novih nahajališč premoga. Britanska proizvodnja premoga je še pred 30 leti temeljila 97j0/o na manualnem pridobivanju, današnja proizvodnja pa je 98-% mehanizirana. V preteklem finančnem letu 1979/80 (do 31. 3.) je proizvodnja premoga v Veliki Britaniji porasla za 8 °/o na 125 milij. ton. ARGENTINA BO GRADILA PRVO JEDRSKO CENTRALO Argentinska vlada je pred kratkim odobrila pogodbo, ki je bila sklenjena med argentinsko komisijo za atomsko energijo Cnea in švicarsko družbo Sul-zer AG, o gradnji prvega atomskega reaktorja na težko vodov provinci Chubuti. Cneasi je s tem pridobila pravico, da za izvedbo tega projekta potrebne kredite vključi v svoj proračun. Poleg tega je dobila polnomočje, da sama določi prospekcij-ske cene za uran (do 60.000 km površine za ‘dobo 5 let). Trenutno že izvajajo projekcijska dela na 100.000 km2 v južnih provincah Chubute in Santa Cruza. VEČJI izkop rjavega PREMOGA V ZRN V ZRN so v letu 1979 izkopali približno 130 milij. ton rjavega premoga, kar je za 5 !% več kot v predhodnem letu. Daleč najpomembnejša premogovna druž ba je Rheinbraun, podružnica Rheainisch - Westfalische Elek-trizitotswerke AG (RWE), ki je v letu 1979 izkopala 116,4 (1978 : 109,3) milij. ton rjavega premoga, kar je 90 % celotne za-hodnonemške proizvodnje. Največ, približno 100 milij. ton, so prevzele elektrarne. Sedanja kapaciteta vseh elektrarn na rjavi premog znaša v ZRN 11.400 MW letno. Vedno večji pomen dajejo tudi predelivi v brikete, prah rjavega premoga, fini koks in humus. Skupno so prevzeli predelovalni obrati lani 17 milij. ton rjavega premo- ga, ( + 23,3%), letos pa računajo že s polno izkoriščenostjo svojih kapacitet. Naložbe Rheinbraun AG so lani dosegle skupno 622 milij. DM. JAPONSKA BO POVEČALA UVOZ PREMOGA ZA POTREBE TERMOELEKTRARN Zaradi stalnega porasta cen surove nafte bo Japonska močno dvignila porabo premoga tako v termoelektrarnah kot tudi v ostalih industrijskih panogah. Domača proizvodnja premoga za uporabo v termoelektrarnah bo v naslednjih letih ostala na konstantni ravni 10 milij. ton, uvoz pa se bo dvignil od 1,35 ilij. ton na 3 do 9 milij. ton letos ter na 22 milij. ton v letu 1985 oziroma 53 milij. ton v letu 1990. Glavni dobavitelji tovrstnega premoga Japonski so Avstralija, Kanada, LR Kitajska, SZ, Južna Afrika in Kolumbija, v naslednjih letih pa se jim bodo pridružile še ZDA, Indija in Indonezija. KOSTOLAC III. OBRATUJE POSKUSNO Dne 15. avgusta letos so po večdnevnih preizkušnjah in preverjanjih vključili v omrežje elektrogospodarskega sistema SR Srbije agregate termoelektrarne Kostolac III. z močjo 210 megavatov. Poskusno obratovanje bo trajalo pol leta. Kostolac III. je zelo pomemben elektrogospodarski objekt, saj ga vključujejo v omrežje prav v času, ko je žeja po tovrstni energiji naj večja in kilovati najpotrebnejši. V MAKEDONIJI VEC LIGNITA O razvoju rudarstva s posebnim ozirom na premogovništvo v SR Makedoniji smo v našem glasilu v tej rubriki že večkrat pisali. Naj tudi tokrat omenimo, da za naslednje srednjeročno obdobje računajo v tej naši najjužnejši republiki na nove dodatne zmogljivosti. Lignit bo postal v tej republiki eden najpomembnejših energetskih virov oziroma primarno gorivo v proizvodnji električne energije. Za posodobitev obstoječih in zgraditev novih premogovnikov bodo do leta 1985 namenili o-koli 2 milijardi din. Proizvodnja lignita naj bi se zato dvignila od sedati j ih 1,3 na bodočih 6,3 milijona ton letno. V glavnem bodo pridobjeni lignit u-porabili za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah Bitola in Kičevo. S povečano proizvodnjo lignita vOslo-meju pri Kičevu in novega površinskega kopa Suvi Dol pri Bitoli bodo, tako računajo, v celoti pokrili potrebe naštetih elektrarn. Ti bosta proizvedli okoli 2,7 milijarde KWh električne energije, kar je toliko, kolikor je zdaj proizvedejo vse elektrarne v Makedoniji. RUDNIK ŠTAVALJ — NOVE REZERVE PREMOGA Pred nedavnim so v rudniku Stavalj v Srbiji našli nova ležišča premoga. Računajo, da ga je okoli 150 milijonov ton. Nahaja se v globini od devet do trideset metrov pod površino. Pridobivali ga bodo s površinskim kopom. Pri financiranju raziskovalnih del so sodelovali tudi porabniki premoga. DAN RUDARJEV SRBIJE — POUDAREK RENESANSI PREMOGA Letošnji dan rudarjev Srbije, ki ga praznujejo vsako leto 6. avgusta, je potekal za premogovnike še posebno svečano Rudarji so v zadnjem letu dni dobili glavno vlogo pri reševanju energetskih problemov, in to brez sodelovanja še s kom drugim. Zato v srbskih premogovnikih težko sprejemajo ta nenaden poudarek premogu, ki pritiska na njihovo delo kot velika obveznost pa tudi teža odgovornosti. Rudarjem je razumljivo in jasno, da standard ljudi oziroma občanov v naši družbi v mnogočem zavisi prav od tega, koliko bomo nakopali premoga da v hladnih dneh ne bo hladnih prostorov v domovih, šolah, vrtcih, bolnišnicah, tovarniških prostorih in drugod. Zato je splošnega pomena, da rudarji nakopljejo čimveč premoga. Zavedajo pa se tudi, da se premog ne koplje sam. Poleg pridnih rok je potrebna tudi sodobna oprema, pa tudi odkrite rezerve premoga primerne za eksploatacijo. Premogovniki so v povojnem obdobju že odigrali zelo pomembno vlogo pri reševanju težav v naši domovini, zato je želja vseh, da bodo s skupno pomočjo to težko nalogo izpolnili tudi sedaj. V premogovnikih Srbije že sedaj ni mogoče najti niti tone dobrega premoga. Na področju Srbije je najbolj iskani premog iz Resavice, medtem ko se nekako še vedno otepajo lignita. Vse kaže, da jih bo zima prisilila, da se bodo odločali tudi za nakup surovega lignita. Na sredstva za modernizacijo čakajo domala v vseh premogovnikih, da bi lahko začeli o-ziroma nadaljevali z izvajanjem investicijskih programov. VNOVIČNA OTVORITEV PREMOGOVNIKA Občina Petrovac na Mlavi je sprejela ukrepe, da bi ponovno aktivirali premogovnik, ki so ga zaprli leta 1965. Dosedanje raziskave so pokazale, da leži na tem področju več kot 200 milij. ton premoga raznih kakovosti. Z vnovičnim pridobivanjem premoga naj bi pričeli najprej v jami Melnica. Za eksploatacijo premoga na tem področju je zainteresirana tudi smederevska železarna. SODELOVANJE KOLUBARE IN SEVERA Med REIK Kolubara in Elektroindustrijo Sever iz Subotice že dalj časa poteka uspešno sodelovanje. Uradno pa so to potrdili 7. julija tega leta, ko so podpisali samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju in povezovanju. Po tem sporazumu bosta oba partnerja sodelovala pri razvoju, projektiranju, proizvodnji in montaži kompletnih sistemov za površinsko eksploatacijo. »Kolubara-Metal« se je kot nosilec proizvodnje bagrov za površinske kope v naši državi o-predelil za izdelavo strojne, sever pa za izdelavo elektroopre-me in avtomatike. Po sporazumu je predvideno, da bodo sodelovali tudi pri remontu elektromotorjev v okviru »Centralnega remonta« Kolubare. V prvih petih letih bodo servisna dela opravljali na nizkonapetostnih motorjih, kasneje pa bi opravljali ta dela tudi na večjih strojih. Oba partnerja pa naj bi sodelovala tudi pri drugih sorodnih delih. VBiH IZPOLNJUJEJO ENERGETSKO BILANCO V prvem polletju tega leta so v Bosni in Hercegovini realizirali energetsko bilanco za to obdobje. Industrijo in prebivalstvo so v načrtovanem okviru o-skrbeli s potrebnimi vrstami energije. V prvem polletju so bosanske in hercegovske elektrarne proizvedle 4,5 milijard KWh električne energije, premogovniki so nakopali 6,65 milij. ton premoga, koksarne so proizvedle 883.500 ton koksa, rafinerije pa so predelale 936.822 ton naftnih derivatov. PROGRAM VARČEVANJA Z ENERGIJO Zvezni izvršni svet, Gospodarska zbornica Jugoslavije in konferenca mest Jugoslavije so pripravili skupni program dolgoročnih ukrepov za racionalizacijo, nadomestitev in varčevanje energije. To je prvi korak, ki naj bi doprinesel k ublažitvi energetske krize. V tem dokumentu so bili navedeni konkretni ukrepi in nosilci poslov, ki bodo dolžni poskrbeti za zamenjavo uvožene za domačo energijo in ki bodo sprejemali potrebne ukrepe za varčevanje vseh vrst energije. Za uvoz nafte in njenih derivatov bo morala naša država letos plačati 3,5 milijard dolarjev, medtem ko smo pred letom dni plačali za isto količino nafte več kot polovico manj. Program dolgoročnih ukrepov predvideva pospešitev raziskovalnih del v zvezi z odkrivanjem rezerv premoga, nafte in plina ter drugih virov energije in hitrejšega vključevanja novih ležišč v eksploatacijo. Po dogovoru organizacij združenega dela je treba pospešiti zgraditev novih premogovnikov z jamskim odkopom. Ponovno bo treba aktivirati pred leti zaprte premogovnike, hkrati pa pospešiti tudi izdelavo projektov o možnostih večjega izkoriščanja vodne energije. V bližini večjih mest bo treba zgraditi kombinirane termoelektrarne in toplarne na premog, da bi hkrati zagotovili toplotno in električno energijo. Posamezni pobudniki programa varčevanja energije so prevzeli razne dolžnosti, ki jih bodo izpeljali v čimkrajšem roku. ELEKTRIČNA ENERGIJA NA OSNOVI NAFTE Med zahodnimi državami ima v proizvodnji električne energije na osnovi nafte največji delež Irska, kjer dosega 70 %. V ostalih državah znaša delež nafte v proizvodnji električne energije takole: Japonska 56io/o, Danska 46 %, Belgija 34 0/o, Francija 25 0/o, Velika Britanija 19,0/o, Nizozemska 17 0/°, ZDA 15 0/°, Avstralija 12 °/o, Švedska 11%, ZR Nemčija 7 0/° in Švica 410/». DELEŽ JEDRSKIH ELEKTRARN V SVETOVNI PROIZVODNJI ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 1979 Iz poročila mednarodne organizacije za jedrsko energijo (IAEO) je razvidno, da je v preteklem letu 233 (1978 : 227) jedrskih elektrarn s kapaciteto 119.000 (103.000) MW dobavilo 8 '%> celotne svetovne proizvodnje električne energije. V gradnji je bilo lani 225 jedrskih elektrarn s kapaciteto 204.000 MW. Do leta 1985 se bodo kapacitete jedrskih elektrarn dvignile na 290.000 do 350.000 MW, delež v svetovni proizvodnji električne energije pa na 12%, kar predstavlja 400 milij. ton naftnih ekvivalentov oz. toliko, kot je dosegla proizvodnja nafte v Saudovi Arabiji leta 1978. V lanskem letu so bile po številu jedrskih elektrarn na prvem mestu ZDA z 69 elektrarnami v obratovanju in 89 elektrarnami v gradnji, na drugem mestu je bila SZ s 30 oziroma 16 enotami, sledili sta Japonska s 23 oz. 10 enotami ter Francija s 16 oz. 21. enotami. NOVE PERSPEKTIVE Če bi v rudnikih Kolubara nadaljevali s kopanjem premoga s prav takim tempom kot doslej, bi znane zaloge lignita v tem bazenu izčrpali že v prvih treh desetletjih prihodnjega stoletja. Za ta kombinat je zato izredno pomembna vpeljava novih tehnologij za kompleksnejše izkoriščanje zalog premoga, kar bi lahko bistveno podaljšalo čas izkoriščanja zalog. Prvi korak k uresničitvi te zamisli je študija »Perspektiva uporabe nuklearno — energetskih obratov v tehnologiji kompleksnejšega izkoriščanja premoga, kjer strokovnjaki u- gotavljajo, da je treba v Kombinatu Kolubara kar najhitreje začeti graditi avtomatične termične, kasneje pa jedrske energetske obrate za plinifikacijo premoga, polkoksa in predelavo v druge oblike oplemenitega premoga. Za izvedbo te zamisli bo Kombinat Kolubara sodeloval z Institutom za nuklearne znanosti Boris Kidrič iz Vinče. PREMOGA NI TUDI SREDI LETA Znane so nam iz dneva v dan novice, ki jih objavljajo dnevni časopisi, da trgovina nima na razpolago dovolj premoga. Včasih, še do nedavnega, ga je bilo možno kupiti saj v poletnih mesecih; temu pa sedaj ni tako. Trgovina je uvedla evidenco in predplačila kupcev, določila količino premoga, ki ga je možno nabaviti (v Ljubljani npr. 2 toni rjavega premoga ali 5 ton lignita) in ga v skladu z možnostmi nato dobavlja kupcem. Že sedaj pa lahko trdimo, da jugoslovanski premogovniki letos ne bodo izpolnili svojega proizvodnega načrta, ki znaša od 50 do 52 milijonov ton. V I. poletju so ga nakopali 22 milijonov ton, kar je 6,5 % več kot lani v istem razdobju. Vzrokov za nedoseganje letošnjega proizvodnega načrta je več. Mnogo je bilo temu krivo slabo vreme (sneg, mraz), kar je v nekaterih rudnikih povzročilo zastoj. Nadaljnji razlog, ki je gotovo najpomembnejši, pa je ta, da ni dovolj mehanizacije, delovnih moči in da so na voljo le majhne zmogljivosti. Eventualno izpolnitev načrta bi lahko omogočila le večja vlaganja v modernizacijo in povečanje zmogljivosti. Vendar se tudi tega ne da doseči čez noč. (tl) PROIZVODNJA JUGOSLOVANSKIH PREMOGOVNIKOV V PRVI POLOVICI LETA 1980 Jugoslovanski premogovniki, ki proizvajajo vse tri vrste premoga, so v prvi polovici leta 1980 v primerjavi z letom 1979 dosegli naslednjo proizvodnjo: 1. 1980 1. 1979 ton ton Celokupna proizvodnja vseh vrst premoga 22,153.000 20,806.000 od tega: — črni premog 206.000 235.000 — rjavi premog 4.884.000 4,774.000 — lignit 17,063.000 15,797.000 Rudniki črnega premoga so dosegli naslednjo proizvodnjo: — Raša 129.000 149.000 — Ibarski rudnici 56.000 67.000 — Vrška Cuka 21.000 18.000 Rudniki rjavega premoga so v prvi polovici leta 1980 dosegli naslednjo proizvodnjo: ■— Banoviči 1,077.000 987.000 — Djurdjevik 734.000 722.000 —• REK Edvarda Kardelja 679.000 700.000 — Kakanj 784.000 621.000 — Zenica 434.000 505.000 — Združeni rudniki rjavega premoga Srbije: 464.000 404.000 — Resavsko-moravski bazen 198.000 152.000 — Bogovina 84.000 114.000 — Aleksinac 101.000 85.000 — Soko 68.000 38.000 — Jasenovac 12.000 14.000 —: Breza 242.000 333.000 — Mostar 127.000 132.000 — Kamengrad 91.000 115.000 — Miljevina 99.000 80.000 — Senovo 59.000 61.000 — Kanižarica 61.000 59.000 — Laško 20.000 25.000 — Trušnica 12.000 19.000 — Mesiči — 12.000 Rudniki lignita so dosegli naslednjo proizvodnjo: Kolubara: — surovi premog 7,312.000 5,905.000 — sušeni premog Kosovo: 259.000 240.000 — surovi premog 3,141.000 3,528.000 — sušeni premog 197.000 137.000 Velenje: 2,260.000 2,300.000 Dobrnj a — Lukavac 1,690.000 1,624.000 Kreka (Bukinje — Lipnica) 1.117.000 1,106.000 Kostolac 636.000 517.000 Pij e vi j a 576.000 427.000 Gračanica 160.000 126.000 Stanari 69.000 43.000 Lubnica 32.000 58.000 Stavalj 18.000 31.000 Despotovac 22.000 22.000 Tušnica II 14.000 6.000 Muhadjer Babuš 10.000 8.000 Bajovac (Kraljevo) 7.000 7.000 (Podatke smo povzeli iz Informacij Rudarskega instituta Beograd). Stanje nas je opozorilo na dejanje V letošnjem letu smo čestokrat zrli na prazne police v trgovinah, kjer so se nam še pred dobrimi sedmimi meseci ponujali pralni praški, kava in še nekateri artikli, ki so jih ob potrošniški mrzlici v zadnjih mesecih, poskrili v domača skrivališča. Kam nas to vodi, smo že tudi ugotovili po kritičnem stanju, ki nas je opozorilo na dejanja! Seveda pa se nam pri vsem tem negativnem početju naših kupcev zastavlja še eno bistveno vprašanje, in sicer, kaj so storile inšpekcijske službe. V bistvu so le-te tokrat odigrale zgolj funkcijo ocenjevalcev nastalih razmer, namesto da bi o-pozorili vse tiste, ki so dezin-formirali ljudi, potrošnike. Čestokrat pa bi morali v črne knjige zapisati tudi same trgovce, ki so pod pulti skrivali blago in še dramatizirali stanje. Potrošniških svetov pa sploh ni bilo čutiti, kot da jih ni, kot da. bi te stvari morali reševati neki višji, drugi organi in sveti. V bodoče bomo o stvareh morali pač takoj odločati, in ne po toči zvoniti. Torej preskrba z živili in ostalimi artikli naj bo tudi tema za sestanek v krajevni skupnosti, še zlasti pa potrošniških svetov, ne da bomo na o-snovi stanja (negativnega) zaznavali dejanja. Drago Jamnik IZPOSOJENI TRENUTKI RESNICE V dobrem zakonu je skrb polovična, a veselje podvojeno. Knjiga je prijatelj, ki nikdar ne razočara. Lažnivec se vedno izda z zaklinjanjem. Bivši prijatelj je hujši kot sovražnik. Rana, ki jo zada prijatelj, se nikoli ne zeceli. V nekaj vrstah V HRASTNIKU BOLJŠA PROMETNA UREJENOST Znano je, da v Hrastniku redni avtobusni promet že dolga leta ni urejen tako, kot bi pričakovali in kot bi bilo treba v korist občanov. Vse pa kaže, da se bo zadeva pomaknila z mrtve točke. Prometni podjetji SAP Viator in Izletnik pripravljata program izboljšav avtobusnega prometa v Hrastniku, kakor tudi medkrajevnih. V bodoče naj bi avtobusi vozili tudi ob nedeljah in praznikih tako kot ob delavnikih. Upoštevali bodo štiriizmensko delo v Steklarni in Tovarni kemičnih izdelkov ter druge želje organizacij združenega dela. Uredili bodo tudi nekatera avtobusna postajališča v Hrastniku in na Dolu. OTROCI IZ SALLAUMINESA NA DEBELEM RTlCU Občini Trbovlje in Sallaumines v Franciji, sta pobrateni že vrsto let. V tem okviru je letos julija in avgusta letovala skupina otrok iz občine Sallaumines na Debelem rtiču. Počutili so se dobro, le v začetku jim je delalo težave neznanje slovenskega jezika. Posebno so bili navdušeni nad ogledom Pirana, Kopra in Postojnske jame in p a- seveda Trbovelj. V zameno pa je avgusta odšlo 10 učencev iz Trbovelj v Francijo, v Sallaumines, na nekajdnevno letovanje. GRADNJA BLAGOVNICE V HRASTNIKU PO NAČRTU V < Hrastniku so pristopili k izgradnji drugega dela blagovnice. Pridobili bodo 2.300 m2 novih prostorov. Investicije znašajo 53 milijonov din, kot investitor pa nastopa SOZD MERCATOR z združenimi sredstvi svojih delovnih organizacij in TOZD. Projekt je pripravil Projekt — inženiring Mercator, Ljubljana. Dela izvaja SGP Hrastnik, končana pa bodo predvidoma do konca letošnjega leta. Doslej so potekala po načrtu. OSNUTKI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV V TEMELJIH PLANA 1981—85 V RAZPRAVI Pred tedni so predložile samoupravne interesne skupnosti občine Trbovlje, vsem organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim ter drugim organizacijam in delegacijam, v razpravo osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje 1981—85. Razprava traja do konca avgusta tega leta. Časa torej ni mnogo, posebno še, če upoštevamo poletni čas in številne odsotnosti z dela zaradi 'letnih dopustov. V o-kviru teh razprav pa se bodo morali nujno dogovoriti o virih financiranja posameznih dejav- nosti v naslednjem obdobju. Predlagatelji žele, da bi dobili do konca avgusta stvarne pripombe na predložene osnutke samoupravnih sporazumov. ZBORI DELAVCEV O POSLOVANJU V L POLLETJU V juliju in avgustu letos so potekali v vseh organizacijah združenga dela zbori delavcev. Razpravljali so o doseženem poslovnem rezultatu v prvih šestih mesecih tega leta. V splošnem razprave niso bile zelo živahne, kar seveda nikomur ni v prid in je prej škodljivo kot koristno. Dana je bila prilika, da bi se o posameznih zadevah lahko temeljito pogovorili, predvsem o izpolnjevanju delovnih in finančnih načrtov, izvajanju stabilizacijskih ukrepov, zadržkih za doseganje boljših rezultatov, izvoza^in u-voza, izvajanju in učinkovitosti investicijskih del in nabav, Naši kraji iz dneva v dan spreminjajo svojo podobo. V Trbovljah letos pospešeno regulirajo Trboveljščico, grade novo vzporedno cesto, polagajo kanalizacijo, vodovodne cevi, grade mostove, tu in tam pa je treba porušiti tudi kakšen stanovanjski ali poslovni objekt. Fotografija prikazuje že novo strugo Trboveljščice in traso bodoče nove ceste za športnim stadionom. (Foto A. Bregant) Dosedanji tržni prostor so začasno premestili na prostor za Delavskim domom oziroma pred Rudarski dom. (Foto A. Bregant) kadrovski problematiki, pred-vem pa še večjemu angažiranju v naslednjih mesecih za izpolnitev proizvodnih in finančnih načrtov, pa tudi pripravah na naslednje srednjeročno obdobje. TRŽNICO V TRBOVLJAH ZAČASNO PRESTAVILI Komunalna skupnost Trbovlje izvaja letos v okviru svojega programa obsežna komunalna dela. V ta program dela spada gradnja vzporedne ceste ob Tr-boveljščici od Leninovega trga do Trga revolucije, regulacija Trboveljščice, gradnja kanalizacije in kolektorja oziroma čistilne naprave, pa tudi prestavitev tržnice na Trgu svobode. Da bi z deli pri nadaljnji regulaciji potoka in gradnji ceste nadaljevali, je treba odstraniti še nekaj ovir. Te so predvsem: Gorjupova hiša, upravno-stano-vanjska zgradba Klavnice, pokrita tržnica (lopa), pritlična zgradba tržnice oziroma prodajalne Kmetijske zadruge Trbovlje, paviljona slaščičarne Hami-ti, pa tudi zgradbe ob začetku Partizanske ceste ob potoku. Večino teh del so že opravili. Dela do Trga svobode naj bi v grobem dokončali letos. Trboveljska tržnica je na dosedanjem dolgoletnem prostoru sklenila svoje večdesetletno delo v soboto, 2. avgusta 1980. Se isti dan so tržno lopo v popoldanskem času pričeli podirati, naslednje dni pa še upravno-stanovanjsko hišo ob Klavnici in pritlično zgradbo tržnice. Hkrati so dokončali delavci DO KOP, TOZD KOC Trbovlje po naročilu Komunalne skupnosti Trbovlje novo ploščad za tržnico in to za Delavskim domom oziroma Rudarskim domom. Prejšnje zelenice oziroma park so nasuli z gramozom in asfaltirali. Lokacija res ni najbolj posrečena, je pa le začasna. V sredo 6. avgusta so branjevke in prodajalci trboveljskega »Ponterosa« že prodajali na novem tržnem prostoru, ki je v neposredni soseščini dosedanje tržnice. Nova tržnica pa bo stala približno tam, kjer stoje objekti Klavnice. To pa bo šele po dokončanju regulacije potoka, zgraditvi ceste, prekritjem potoka, ureditvijo kanalizacije in ostalih komunalnih del na tem območju. OB POMANJKANJU — VEC HUMANOSTI Zadnje čase se je dogajalo, da je občasno zmanjkalo v naših trgovinah tega ali onega artikla — pralnih praškov, olja, kave itd. Kot običajno že v preteklosti, se je tudi tokrat pri nekaterih občanih pokazala huda slabost — nekateri so se s posameznimi dobrinami dobro založili, drugi so ostali praznih rok. Podobno se je dogodilo tudi koncem julija oziroma v začetku avgusta, ko so napovedali podražitev kruha zaradi dražje moke. Nekateri občani so pokupili pred podražitvijo večje količine kruha in s tem preprečili drugim, da bi se z njim oskrbeli za normalne potrebe. Čeravno se tisti, ki so kupili večje količine kruha, niso mnogo o-koristili, pa so pokazali svoj nehumani odnos predvsem do tistih občanov, ki imajo majhne osebne dohodke in večje družine. Le-ti namreč niso mogli kupiti najosnovnejšega živila, kruha. Na srečo to ni dolgo trajalo. KOMUNALNA SKUPNOST HRASTNIK USPEŠNA V načrtu je, da se bodo v kratkem združile strokovne službe stanovanjske, komunalne in stavbno zemljiške interesne skupnosti v Hrastniku. Na ta način žele doseči še večjo učinkovitost, predvsem pa pocenitev teh služb. Že doslej pa se je komunalna skupnost v Hrastniku zelo angažirala pri oskrbi občanov s pitno vodo, z ureditvijo dodatnih zajetij pitne vode v Čečah oziroma v Bobnu, čiščenju naselij, cest in pločnikov, urejevanju zelenic in parkov, veliko pa se bodo morali angažirati tudi pri urejanju kanalizacije in zgraditvi čistilne naprave. SREDNJEŠOLSKI CENTER — PRIČETEK DEL V LETU 1981 Že v prejšnji številki našega glasila smo na kratko omenili problematiko dozidave gimnazijske zgradbe v Trbovljah za potrebe Srednješolskega centra v Trbovljah. V tej številki pa lahko dodamo še nekaj podatkov. Junija letos so imeli vsi odgovorni organi v revirjih sejo, na kateri so bili zastopani predstavniki vseh treh revirskih občin, družbenopolitičnih organizacij, izobraževalnih skupnosti in drugi. Dogovorili so se, da naj do 15. septembra letos vse tri občine pripravijo predlog o načinu zbiranja potrebnih sredstev za dograditev oziroma zgraditev objekta. Z deli naj bi namreč pričeli v letu 1981. Predračunska vrednost objekta znaša po sedanjih podatkih preko 120 milijonov din (12 milijard S-din). Vsako nadaljnje odlaganje podražuje gradnjo letno za najmanj 10 milijonov din oziroma za staro milijardo, zato je z gradnjo tudi s tega stališča treba pričeti čimprej. Od skupnega zneska naj bi v Trbovljah zbrali 50 °/o vseh sredstev, v Hrastniku in Zagorju pa po 25 "Vo vseh potrebnih sredstev. Investitor je zaprosil za kredit tudi Republiško izobraževalno skupnost. Kljub pravočasno vloženi dokumentaciji kaže slabo, saj je treba hkrati predložiti tudi dokazila o lastnem financiranju. Tega pa še ni, ker se bodo občine do 15. septembra letos šele dogovorile, kako bodo zbirale potrebna sredstva. Cez dve leti bo ponovna verifikacija šol in če do takrat ne bomo imeli novega objekta, s katerim bi izpolnjevali z zakonom zahtevane pogoje, obstaja nevarnost, da bomo izgubili nekatere oddelke srednješolskega centra. Posledice za revirje bodo lahko zelo težke. TOVARNA POHIŠTVA V TRBOVLJAH V ŠKRIPCIH V februarju letos je izšel zvezni zakon o omejevanju prepovedi gradnje administrativnih oziroma poslovnih zgradb, kar sodi v okvir stabilizacijskih u-krepov. Ker ima Tovarna pohištva v Trbovljah, ki v svojih koreninah izvira iz bivše mizarske delavnice, v osrednjih rudniških delavnicah (sedaj STT) v svojem proizvodnem programu v glavnem izdelavo pisarniškega pohištva, je nastala zaradi zastojev v prodaji huda stiska. Težave so se pokazale že v I. polletju, vendar postajajo vse hujše v drugem polletju letos. Naročila so se zmanjšala za polovico, pri tem pa naraščajo stroški materiala, drugih storitev, energije itd. Kolektiv išče rešitev skupno s SOZD Slovenijales v dodatnem proizvodnem programu. Izdelovati naj bi pričeli ploskovno masivno pohištvo, kompletne hotelske sobe in podobno. Usmeriti se nameravajo na izvoz. Upajo, da bodo nastopajoče težave odpravili. SUŠA PRI PRIREDITVAH V poletnih mesecih je že več preteklih let tudi v revirjih vse manj prireditev — kulturnih, športnih, zabavnih ipd. Izjema so le prireditve, ki se vsako leto zvrste ob občinskem prazniku občine Zagorje v prvi polovici avgusta in pa kinematografi. Vsa društva — kulturna, športna in druga naj bi v naslednjih letih predvidela razne nastope vseh oblik, vključno z veselicami, tudi v poletnih mesecih. Več naj bi bilo v stanovanjskih naseljih tudi promenadnih koncertov — godbenikov, pevcev, zabavnih ansamblov in drugih. SREDNJEROČNA USMERITEV GP RUDAR Gostinsko in slaščičarsko podjetje Rudar iz Trbovelj ima dokaj ambiciozne načrte za naslednje srednjeročno obdobje. V začetku avgusta letos so v levem krilu hotela Rudar uredili delikatesno prodajalno, ki že obratuje. V novem stanovanjskem bloku na Leninovem trgu, ki ga pravkar gradi stanovanjska skupnost Trbovlje pa bodo uredili specializiran lokal s srbskimi specialitetami. V lokalu nameravajo predvajati tudi srbsko glasbo. Pri ureditvi lokala bodo sodelovali s pobratenim Lazarevcem. Urediti nameravajo tudi mlečni bar z raznimi mlečnimi napitki, sladicami ipd. Adaptirati nameravajo Dalmatinsko klet, bivšo gostilno »Ča-ruga«, predvsem pa adaptirati kegljišče v hotelu za potrebe samopostrežne restavracije in povečati kuhinjo. To pa je v Trbovljah že dalj časa izredno aktualno in potrebno. POČITNIŠKO NASELJE NOVIGRAD — UREDITEV OKOLICE Počitniška skupnost Hrastnik, ki opravlja s počitniškim naseljem Novigrad, je letos pristopila k dodatnemu urejevanju okolice in paviljonov. V načrtu imajo tudi izmenjavo letovalcev s sindikati iz Slovaške. RTV LJUBLJANA — TESNEJŠE SODELOVANJE Pred nedavnim so predstavniki RTV Ljubljana in lokalnih radijskih postaj v Sloveniji podpisali nov samoupravni sporazum. Ta vsebuje razširitev programa, medsebojno sodelovanje, financiranje in podobno. Poudarjeno je, da za delo lokalne radijske postaje odgovarja ustanovitelj. Sporazum je podpisal tudi delegat Radia Trbovlje. (tl) »... Prav zato mora biti plan v razmerah socialističnega samoupravljanja — poleg tega, da uravnava materialne tokove v družbeni reprodukciji —• predvsem oblika združevanja dela in dohodka in nato oblika za delitev skupno uresničenega dohodka na nosilce skupnega plana, na podlagi njihovega tekočega dela in rezultatov gospodarjenja z družbenim kapitalom, to je z njihovim in družbenim minulim delom, ki ga opravljajo...« E. Kardelj: Samoupravljanje 1, DZS, Lj. 1979 PROIZVODNJA IN PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI — GWh__________________________________ Za leto 1974 1975 1976 1977 1978 1979 Proizvodnja KE na pragu 2.275 Proizvodnja TE na pragu 3.026 Nakup od industrijskih elek. 1 Prejem iz drugih republik 711 Uvoz iz inozemstva 195 Razpoložljiva energija 6.208 Oddaja v druge republike 129 Izvoz v inozemstvo 258 Poraba v Sloveniji 5.821 Letni °/o porasta 8,6 Razdelitev porabe v Sloveniji: a) neposredni uporabniki 1.763 b) ostali uporabniki na 110 kV — c) uporabniki na 1 kV—35 kV 1.894 d) gospodinjstvo 1.191 e) ostali uporabniki na 0,4 kV 480 f) izgube v prenosnem omrežju 165 g) izgube v distrib. omrežju 328 Očitno je, da je uspeh zdravljenja arterijske hipertonije odvisen od stalnega zniževanja krvnega pritiska. Slabo vodeno zdravljenje ne koristi, temveč celo škoduje. Poleg spretno ti, ki jo zahteva dosledno zdravljenje pa morata imeti zdravnik ka' or tudi bolnik veliko mero 2.478 2.196 2.612 2.647 3.440 3.407 3.762 3.315 4.084 3.347 1 1 1 1 3 502 559 905 866 1.039 130 166 113 27 28 6.518 6.684 6.946 7.625 7.857 323 69 98 302 144 61 145 24 40 33 6.134 5,4 6.470 5,5 6.824 5,5 7.283 6,7 7.680 5,5 1.832 1.859 1.887 1.907 1.954 — — — 130 155 2.000 2.199 2.366 2.449 2.636 1.223 1.328 1.405 1.543 1.600 502 547 572 627 666 185 172 187 207 229 392 365 406 420 440 potrpljenja. Ker se hipertonik vsaj prva leta bolezni sploh ne počuti bolnega, ga je treba prepričati o potrebnosti zdravljenja. Zdravljenje zvišanega krvnega pritiska pa je: a) vzročno b) simptomatično Vzročno zdravljenje je operativno in konzervativno. Operativno zdravimo, kadar ima bolnik npr. tumor nadledvične žleze, ki je posledični vzročnik povišanega krvnega pritiska. Konzervativno zdravljenje pa je v prvi vrsti zdravljenje kroničnih vnetij ledvic, včasih tudi stanj s čezmernim izločanjem hormonov skorje nadledvične žleze, ko operacija ni možna. O simptomatičnem zdravljenju pa govorimo, kadar ne najdemo vzroka zvišanega krvnega pritiska ali ko pri sekundarni hipertoniji operativni poseg ne pride v poštev ali je bil neuspešen. Simptomatično zdravljenje zajema: a) zdravljenje z zdravili b) splošni ukrepi c) dieta d) izključitev drugih rizičnih dejavnikov e) zdravljenje posledic zvišanega krvnega pritiska. a) Zdravljenje z zdravili: Cilj zdravljenja z zdravili ob splošnih ukrepih in dieti je trajna normalizacija krvnega pritiska od 150—160/95—100. Zdravila je potrebno jemati redno po zdravnikovih navodilih in ne le takrat, kadar se slabše počutimo. Hitrost zniževanja krvnega pritiska je odvisna od stopnje arterijske hiperto-nije, njenega trajanja in že nastalih okvar na organih ter od starosti bolnika. Hitro znižanje je potrebno samo v hipertonični krizi, to je v stanju, ko je bolnik nenadno smrtno ogrožen, sicer se pa krvni pritisk znižuje postopoma. Zlasti pri starejših bolnikih, ki imajo že hude spremembe na ožilju posameznih organov, moramo visok krvni pritisk zniževati zelo počasi. Eno osnovnih pravil za zdravljenje visokega krvnega pritiska je, da ga zdravimo ambulantno. Indikacije za zdravljenje v bolnišnici so omejene na hudo ali težko vodljivo arterijsko hipertonijo, na hi-pertonično krizo ter na hude možganske, ledvične in srčne zaplete. Danes imamo na voljo veliko zdravil, ki znižujejo krvni pritisk in delujejo na različne načine. Najbolj znana so: — diuretična sredstva — pospešujejo izločanje soli iz telesa (npr. Moduretic, Tiaren itd.); — blokatorji beta adrenergičnih recertorjev (Trasicor); — diuretiki, ki ohranjajo kalij (Aldactone) in številna druga zdravila. Najboljše uspehe dosegamo s kombinacijo več zdravil, ki delujejo različno. S tem dosežemo večji celotni učinek in zmanjšamo dozo posameznega zdravila ter se s tem izognemo verjetnosti sopoja-vov. Tako zdravimo vsako hujšo obliko arterijske hipertonije. Samo milejše oblike zdravimo z enim (zvišan krvni pritisk) Zakaj in kdaj je treba zdraviti arterijsko hipertonijo samim zdravilom, če zadostuje nižja doza. Naj omenim še nekaj najpogostejših komplikacij ki jih povzročajo zdravila, ki znižujejo krvni pritisk: — tostatična hipotonija: ob prehodu iz ležečega v pokončni položaj telesa krvni pritisk preveč pade, pojavi se omotica, vrtoglavica, tema pred očmi, možna je celo kratkotrajna izguba zavesti; — pomanjkanje kalija • v telesu; — manifestacija prej ilatentne (prikrite) sladkorne bolezni; — zvišanje sečne kisline v krvi. Splošni ukrepi pri zdravljenju zvišanega krvnega pritiska Splošni ukrepi so enako nomemb-ni kot sodobna zdravila, ki znižujejo krvni pritisk. Pri 15 o/o—20% bolnikov z arterijsko hipertonijo nam uspe bistveno znižati krvni pritisk samo s splošnimi ukrepi, in sicer mora bolnik: spremeniti način življenja opustiti škodljive navade in razvade. Spremeniti način življenja: hiper-tonik si mora urediti življenje tako, da ni izpostavljen vznemirjenju, naglici in konfliktnim situacijam. Bolezenskemu dopustu se običajno izogibamo in pride v poštev le pri težjih oblikah hiperto-nije. Delo: ne sme presegati fizične in duševne sposobnosti posameznika. Dnevni počitek: spanje 6—7 ur, sprostitev 0,5—1 uro, rekreacija uro dnevno. Sprostitev: ležite, zaprite oči, počasi in globoko dihajte ter sprostite vse mišice, nazadnje prenehajte tudi z razmišljanjem. Rekreacija, šport: primerno bolezni in starosti so priporočljive vse oblike telesne aktivnosti na čistem zraku (predhoden posvet z zdravnikom). Odsvetujemo pa tekmovalni šport. Letni dopust: po možnosti ga izkoristite v dveh delih (poleti in pozimi). Opustiti škodljive navade in razvade — pretiravanje pri jedi (prekomerno dovajanje kalorij povzroča debelost); — kajenje (hipertoniku je potrebno resno odsvetovati kajenje. Nesmisel je namreč, da skušamo odstraniti rizični dejavnik hipertonijo, puščamo pa vnemar rizične dejavnike za arteriosklerozo, ried katere spada tudi kajenje; — pitje kave ali čaja (zlasti večkrat dnevno); — uživanje alkohola (le-ta namreč stopnjuje pomirjevalni učinek zdravil, ki znižujejo krvni pritisk in povzročajo povečano krčenje ožilja); — pretirana uporaba zdravil, posebno proti bolečinam — analgetiki. Dieta Tako kot pred odkritjem zdravil, ki znižujejo krvni pritisk, je tudi še danes dieta zelo važen člen v zdravljenju arterijske hipertonije. Osnova zdravljenja je dieta, revna s soljo. S strogo omejitvijo soli lahko dosežemo znatno znižanje krvnega pritiska pri 30—40 % hi-pertonikov. Vendar vsebuje takšna dieta manj kot 1 g soli dnevno in je neznosna, tako da se je bolniki ponavadi ne držijo. Zato je bolje predpisati dieto s 3—4 g soli na dan in dodatkom zdravil, ki pospešujejo izločanje soli iz telesa. Takšna dieta je znosna. Naša običajna hrana vsebuje 10—14 g soli na dan. Tolikšne količine soli pa ne izloči nobeno zdravilo. Da je hrana bolj okusna, si pomagamo z začimbami vseh vrst. Velikokrat ima hipertonik tudi preveliko telesno težo. Zato spada v njegovo dieto tudi omejitev kalorij. Tudi debelost je rizični dejavnik za arteriosklerozo. Dodatno športno udejstvovanje je pri hujšanju sicer potrebno, ni pa odločilno za shujševalni proces. Bistvena je omejitev kalorij. V kolikor je potrebna pri zdravljenju visokega krvnega pritiska tudi omejitev tekočin, to določi zdravnik na osnovi funkcije srca, izločanje seča, eventuelnih oteklin, itd. Prav tako določi še dodatne ukrepe pri bolnikih, ki bolujejo za sladkorno boleznijo, ali pri zvišanih maščobah v krvi, itd. Rizične dejavnike iščemo in jih skušamo odstraniti. Zdrav način življenja, ker je temeljni pogoj za uspešno preprečevanje in zdravljenje zvišanega krvnega pritiska, pa zahteva od posameznika več ali manj odpovedi. Šele, ko si bolnik uredi pravilen, zdrav način življenja, opusti škodljive navade in razvade in uživa pravilno dieto, ki mu jo je predpisal zdravnik — torej ko so odstranjeni vsi škodljivi dejavniki, takrat naj šele seže po zdravilih, če bo to še potrebno. Hipertonik z lahko ali srednje hudo, vendar dobro urejeno arterijsko hipertonijo brez bistvenih zapletov na organih je na splošno polno, delavno, poklicno in opravilno sposoben. Razumljivo pa je, da nekateri poklici in delovna mesta za hipertonika niso primerna npr. poklicni voznik, višinsko delo, delo pri visokih pečeh pri odprtem ognju ali veliki vročini, poklicno gasilstvo ter dela, ki so povezana z enostranskim ali dlje časa trajajočim velikim telesnim naporom. Za hipertonike, ki delajo na takih delovnih mestih, je potrebno poiskati možnost prekvalifikacije v okviru poklicne rehabilitacije. dr. MARIO PODOBNIK Humor in anekdote Mesar je imel v mesnici ogromnega psa — bernardinca. »Pa se ne bojite, da bi vam pes požrl vse meso?« je nekoč vprašala Francka mesarja. »Ne, to pa ne«, je odgovoril mesar. »Ta pes je dober kot duša, ta meso samo obliže.« Možje ki trdijo, da so doma gospodarji, lažejo tudi ob drugih prilikah. Francelj je sedel pred televizorjem in gledal olimpijske igre. Nenadoma se je obrnil in dejal ženi: »Ali nisi nekaj rekla?« — »To je bilo že včeraj,« je odgovorila žena. »Francelj, ali ti ponoči smrčiš?« — »Garantiram, da ne«. — »Kako pa to tako sigurno veš?« — »Ja, veš, zadnjič sem celo noč čul in poslušal pa nisem niti enkrat zasmrčal.« Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Rudi Kreže. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Skrinar, Hinko Jazbec, Matjaž Ce-rovac, Ivan Grobinko, Dragica Bregant, Janez Oberžan (predsednik odbora), Emil Kohne (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.200 izvodov. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk KTL — TOZD TIKA Trbovlje. Vsem članom kolektiva kombinata! Glasilo SREČNO je naše skupno glasilo. Veseli bomo slehernega prispevka, ki ga boste poslali v objavo. Sodelujte v akciji Tisoč delavcev — tisoč sodelavcev!