SpMld«iie (n »blMiiMMBto
Lets XXIII., št. 189

Ljubljana nedelja 22. avgusta 1943
Cena cent« 80
upmvniitvo: Ljubliana, Puccinijeva olica 5. Telet oo 4i M-22 11-23 41-24
In-t rjim jddelek: LiuOluni, Pucctaijeva ali-13 5 - Ieleior U 41-25. 31-26
Podružnica Novo mesto Lfubliaaska cesta 42 Računi: ta uubltanskc pokrajine pn poJcno-ifekovnero cavodu 4t 17.749. za ostale kraje
talile Servizic, Conti Corr Post. No 11-31 IS
iZMJUCNO ZASlOfMVO n 0R|ase u Ki.
Jtaiije m inozemstva ima Unione ftibblicitS italiana i A. MILANO
Ishija vsak da« caaea ponedeljka Naročnina mata metečoo Lir
»ključno t »Pooedeliskim J*. Ut 36.50.
OcfdaiitTO > P^cdnijera ulici It. S. — Ti ker. 51-22, 51-23. 31-24.
Katopiil a« oe mftjo.
CONCESSIONAR1A BSCLUSIVA pet la
PfOTC&ICflZI
Unione Pubblidta Italiana S.
btidc* di
kjp ad e*
italiana ad eautt:
A. MILANO.
Un cacciatorpediniere
MM
emico colato a plcco
26 velivoli avversari abbattuti
fmando Supremo. - Bollettino di guer-ra No. 1183.
.VI (argo delle eoste orientali della Si-eilia il sommergibile comandato dal tenente di vaseello Alberto Donato da La Spezia ha affondato un cacciatorpediniere neniieo.
Gruppi di quadrimotori, seortati da nu-merose cacc.a, hanno bom bar dat o varie localitš della provineia di Napoli, di A velimo e la citta di Benevento, dove j danni rimiltano ingenti.
La zona di Paola (Cosenza) e stata col-pil-a da alcune bombe sganciate da aerei e dal tiro delle artiglierie navali.
Caociatori italiani e germanici hanno dovunque impegnato le formazioni avver-
sarie abbattendo 17 apparecchi nella re-gione dS Napo J j—Salerno e quattro nei dintoma di Avellino, altri quattro velivoli sono stati distruttj dalle batterie contrae-ree nno dei quaH nei pressi di Missolun-gi (Grecia). Dalle operazioni degli ultimi due giorni quattro nostri aerei non sono rientrati.
Nel cielo di Nisida un ricognitore ma-rittimo, attaccato da sei bimotori ameri-canj ne abbatteva uno.
Generale A m b r o s i o. * i
Le vittime finora accertate per 1'ineur-sione su Benevento, di cui al bollettino di cggi ascendono a 70 morti e 203 feriti.
KBALJ IN CESAR SICILIJANCEM
P?-imfeca poslanka trpečemu, a ponosnemu ljudstvu s Sicilije
Rim, 20. avg. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je naslovil danes na Italijane velikodušne in močne sicilske zemlje naslednjo poslanico:
V bolečini, ki nas še bolj zbližuje, ste čutili dušo vseh vaših bratov po besedi šefa vlade ter goreči in ganjeni glas vašega najzvestejšega Orlanda, s katerim sem najgloblje doživel ure bolečine in vere.
Ni še dolgo tega, ko sem hodil po vaših lepih mestih in poljih. Ničesar niste
tedaj zahtevali zase, bratje s Sicilije, silno ljudstvo, ki ne pozna strahopetnosti in ki prezira vsak dvom. Ničesar ne zahtevate danes. Doživljal sem z vami v teh dolgih dneh trpljenja večkrat isto pot, ganjen občudujoč vaša junaštva. Zopet sem videl vaša od notranje muke izsušena lica, vaš v razžaljeni žalosti ponosni pogled. Slišal sem glas vaše duše, ki je tudi moj glas, čutil vaše muke, ki so tudi moje!
Italijani, bratje s Sicilije! Vaš Kralj vam je vedno ljubeče blizu. Prvi je med vami v občutenju vaših bolečin, prvi med vami v močni veri v neizbežno vstajenje naše velikodušne in silne zemlje, ki je vedno zvesta monarhiji in moji hiši, vedno in za vedno najljubljenejše bitje ta naše nesmrtne Italije, ki jo rane mučijo, toda nikoli ne pobijejo.
Vittorio Emanuete.
Potopitev sovražnega rušilca
X6 sovražnih letal sestreljenih
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1183:
Na širokem morju ob vzhodni obali Si-eiliije je podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Alberta Donata iz Spezie potopila sovražni rušilec.
Skupine štirimotornikov v spremstvu mnogih lovcev so včeraj bombardirale razne kraje v pokrajinah Neapelj in Avellino ter mesto Benevent, kjer je povzročena škoda ogromna. Področje pri Paoli (Cosenza) je zadelo nekoliko bomb iz le-tai in od pomorskega topništva.
Italijanski in nemški lovci so povsod prestregli sovražne oddelke ter so zbili 17
letal v pokrajini Neapelj-Salerno. 4 v okolici Avellina. nadaljnje 4 pa so pokončale protiletalske baterije; eno izmed teh letal se je zrušilo v bližini Misolungija (Grčija). S podjetij zadnjih dveh dni se nista vrnili dve naši letali.
V zraku nad Nisido je pomorski izvidnik. ki so sra napadli ameriški dvomotor-niki, sestrelil enega napadalca.
General Ambrosio.
*
Doslej ugotovljene žrtve pri sovražnem poletu nad Benevent. ki ga omenja današnje vojno poročilo, znašajo 70 mrtvih iti 203 ranjene.
Z ¥ih@dnega bojišča
Uspešni nemški protinapadi ob Miusu In Južnozapadno od Bjelgoroda - 154 sovjetskih tankov in 68 letal uničenih
Jumška borba italijanskih letalcev
Rim, 20. febr. s. Omembe Kr. letalstva v vojnih poročilih zadnje dobe izražajo popolno priznanje žilavosti, borbenosti m požrtvovalnosti, s katero so se italijanski letalci odlikovali upirajoč se z vsemi sredstvi in energijami siloviti ofenzivi, ki 30 ie nasprotnik pričel proti Italiji. Sovražnik je z izkoriščanjem pred napadi zaščitene strateške poti lahko razvrstil svoje let lstvo v severni Afriki v širim in globini tako, da je lahko naglo dovajal nad Sicilijo in nad ozemlje polotoka mogočne letalske množice. Računal je predvsem s svoio letalsko silo za podpiranje napada, za bombardiranje italijanskih središč m strt je odpora ter za zaščito in podpiranje svojih sil na kopnem in na morju.
V primeri z izredno premočjo angleško-aroeriških sil. obstoječih iz oddelkov najmodernejših letal vseh tipov, je Kr. letalstvo pričelo neenako in junaško borbo, katere so se udeleževali vsi specialni oddelki. Z jakim uporabljanjem svojih oddelkov in z borbenostjo posadk je moglo italijansko letalstvo navzlic inferiornosti obvladovati silovite napade nasprotnika in doseči znatne uspehe. Med tem ko so bombniki neprestano napadali tovorne Ladje na morju in v izkrcevališčih, kakor tudi oporišča v severni Afriki in ona, ki jih je sovražnik nato zasedel, so lovski in napadalni oddelki sodelovali v tesnem stiku z itali-jansko-nemškimi četami, ščitili premikanja in napadali sovražne kolone še potem, ko so se morala naša najsprednejša oporišča umakniti. Naše sile za prestreganje niso mogle preprečiti ofenzivne akcije sovražnika proti našim oporiščem na otoku in na metropolitanskem ozemlju, vendar pa so zadale napadalcem najhujše izgube. Naši lovci so se upirali z neprimerljivo srditostjo sovražnim letalskim napadom, ki so se izvajali z vedno večjimi sredstvi in na vedno bolj nečloveški način. V celotnem udejstvovanju Kr. letalstva so bila zopet na nrvem mestu torpedna letala, zlasti s svojimi drznimi nočnimi napadi v ugodni dobi luninega svita proti sovražnim konvojem, ki so pluli do Sicilije ali ob severnoafriški obali. V okviru izgub ki jih je sovražnik utrpel na morju zaradi delovanja letalsko-pomorskih sil Osi med vso dobo sicilske vojne od izkrcanja do evakuacije, so podatki Kr. letalstva posebno visoki in bolje povedo kakor vsaka beseda, s kakšno vnemo in učinkovitostjo so delovali naši oddelki. Od 10. julija do 18. avgusta je italijansko letalstvo potopilo 2 rušilca, eno bojno edini co nedoločene vrste in 31 trgovskih ladij s sikupno 252.000 tonami. Z bombami ali torpedi je bilo poškodovanih 21 križark 3 torpedovke, 8 izkrcevalnih ladij in 3 edinice nedoločene vrste. Trgovskih ladij je bilo poškodovanih 59 s skupno 372.000 tonami. K tem uspehom in k znanim uspehom nad sovražnim letalstvom je treba dodati še izgube, ki so b:!e zadane sovražniku na kopnem, katerih obsežnosti ni lahko kontrolirati. Nadalje je podpora pri izpraznjevalnih akcijah, obstoječa iz zmagovitih borb nad Mesinsko ožino, ki so jih izvojevali naši preizkušeni lovski oddelki, kronala udejstvovanje, ki se za letalce ne sme smatrati za zaključeno. Nad otokom in njegovimi vodami letalci še naprej delujejo proti sovražniku ter preprečujejo njegovo akcijo in zskas-
miiejo ter ovirajo izvajanje njegovih načrtov
Uspehi nemških lovcev
Berlin, 20. avg. s. Nemška agencija javlja. da so nemški lovci med letalskimi borbama nad južno Italijo sestrelili 19. avgusta 28 angloameriških letal, od teh 15 štirimotornih bombnikov, nemški lovci pa 30 izgubili samo 3 letala. Istega dne so nemški lovci nad zasedenim ozemljem se-streJili 12 sovražnih letal, eno letalo pa je bilo sestreljeno nad nemškim ozemljem med nadlegovalnimi poleti angleških letal aa,d zapadno in severno Ttončijft.
Elseishowrovo razočaranje
Stockholm, 20. avg. s. Uspela evakuacija italijansko-nemških čet in sredstev s Sicilije še naprej privlačuje pozornost An-glosasov. ki očitno niso pričakovali na tako dobro izvedeno operacijo ter so računali na izredno veliko število ujetnikov in na obilen plen. Sam general Eisenhower je izjavil, kakor poroča angleški radio, da ne more prikriti svojega razočaranja spričo uspeha izraznjevalnih operacij.
Lizbona. 20. a^g. s. Angleški mornariški krogi priznavajo, da je anglosaško trgovsko brodovje utrpelo hude izgube pn' oskrbovanju čet na Siciliji. Angleški podatki o
izgubah se skoraj strinjajo s podatki v poročilih Osi. Izgubo ladjevja že čutijo čete na Siciliji in v Alžiru, katerim zavezniki ne morejo več dovažati zadostne oskrbe. V anglosaških krogih priznavajo, da so računali na visoke izgube, da pa so izgube dejansko za 50 odstotkov višje, kakor s<" pričakovali.
Priporočilo gen. inšpektorja kaplanov milice
Rim, 19. avg. s. Generalni inšpektor kaplanov milice mnsgr. Rubino ie poslal kaplanom poziv, v katerem je rečeno, da mOTajo v političnih spremembah duhovniki in kaolani milice ostati zvesti dobri stvari, ki je stvar domovine, in ljudem, ki jo legitimno v Kraljevem imenu vladajo. S plemenitim krščanskim čutom prav: nadalje poziv, moramo zvesto služiti, kajti nt služimo osebam, temveč temu, kar predstavljajo, to je Italiji. V tej resni uri moramo prositi Gospoda, da pomaga Kralju in vladi, katerima je naloženo tako ogromno breme. Moliti moramo in sodelo\ati na našem področju za blagor naše zemlje, ki nas je rodiia, in za krščansko omiko, katere nesmrtna mati je Italija. Povedati moTamo našim dragim legionar-jem, da se borimo za pravično stvar, za sam obstoj naše domovine, ki jo moTamo ljubiti, kajti ljubezen do domovine je Bog zapovedal, in da se je treba v božjem imenn za domovino boriti in če treba tudi umreti. Ljudje 'n stranke izginjajo, toda Domovina ostane. Glede strank vam priporočam, da se držite daleč od njih, ker v strankah ni poslanstvo kaplanov. Izpodbujajmo naše legionarje. da ne obupajo v zmago. Neutrudno opominjajte naše hrabre in dobre legionarje, da potrebuje Italiia danes krepkih mišic, mirnih živcev, zaupanja in vere.
Dokaz sieflijanskega rodoljub! a
Rim, 20. avg. Predstavnik starega sicil-skega plemiškega rodu, markiz Paterno di Sessa, je poslal predsedniku vlade Badog-liju pismo, polno gorečega domoljubja. To pismo je bilo objavljeno tudi v nekaterih italijanskih listih in govori o tisočletni povezanosti otoka z domovino Italijo, o njeni vedno se očitujoči volji, da ostame v sklopu države ter o davnih parlamentarnih ustanovah, ki jih je sicilsko ljudstvo imelo že najmanj 100 let pred začetkom parlamentarnega s;stema v Veliki Britaniji. OUltime notizie«.)
Brezupni izgledi za vdor v evropsko trdnjavo
Carigrad. 20 avg. s. Glede bitke na Siciliji naglaša »Tasviri Efkar«, da je srdit odpor italijansko-nemških čet spričo materialne premoči sovražnika oviral in zakasnil sovražne operacije. Težave, ki so jih Anglosasi imeli, kažejo, kakšne še mnogo večje težkoče bi bile v zvezi z poizkusom vdora v Evropo.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Ob Miusu in na področju južno In južnozapadno od Bjelgoroda se nadaljujejo močni sovjetski napadi, ki pa so se vsi zrušili z velikimi izgubami sovražnika. Zanosili protinapadi brzih oddelkov vojske in orožja SS so omogočili vdore globoko v sovjetsko zaledje.
Tudi na bojnem področju južnozapadno od Vjazme, pri S: a raji Rusi in jnžno od Ladoškegn jezera so na<« čete zavrnile vse boljševiške poskuse zn. prodor. . Včeraj je bilo na vzhodni fronti uničenih 154 sovjetskih oklopnih voz.
ai
Letalstvo je napadalo predvsem ob Miu. su ln na bojišču pri Bjelgorodu sovražnikove izhodiščne postojanke, zbirališča oklopnih voz, topniške postojanke in dovozne kolone ter je uničilo samo v južnem odseku vzhodne fronte v letalskih borbah 68 sovražnih letal.
Na obalnem področju pri Neaplju so nemški lovci sestrelili iz šibkih sovražnih letalskih oddelkov 14 letal.
V času od 11. do 20. avgusta so sestrelile pomorske oborožene sile skupno s protiletalskim topništvom tovornih ladij in vojne mornarice 34 sovražnih letal.
Jvečja materialna bitka vseh časov
Sovjetska vojska je utrpela že doslej nenadomestljive izgube v moštvu in materialu
Berljn, 21. avg. s. O položaju na vzhodni fronti piše vojaški sodelavec DNB: So-vjeti še naprej dovajajo iz zaledja in notranjosti nove divizije in brigade tankov in nove topniške polke ter jih mečejo v žrelo ogromne bitke, ki pestaja bolj kakor kdaj bitka potrebščin in mehaničnih sredstev, celo največja bitka vojnih potrebščin, ki jo beleži zgodovina. Včeraj je sovjetska vojska dosegla vrhunec svojega napora, ta dan pa y. bil obenem za bolj-ševike tudi dan poraznih neuspehov, kajti nemško vejno poročilo javlja, da je bilo uničenih ali izločenih iz borbe nič manj kakor 486 sovražnih tankov.
Ncvo sovjetsko takt;ko napadanja s skupinami tankov in uporabe drugih mehaničnih sredstev po silovitem topniškem ognju je včeraj izvajalo boljševiško poveljništvo zlasti v odseku Miusa ;n na področju Izju-ma. Silovitost nemških sredstev, zlasti novega obrambnega orožja, je preprečila vse sovražne poizkuse in prisilila boljševike k umiku.
V odseku Bjelgoroda se bitka nadaljuje z nespremenjeno silovitostjo. Nemške divizije so tu v hud: borbi, kajti sovražno poveljništvo skuša doseči uspeh za kakršno koli ceno. To pojasnjuje, zakaj so prav v tem odseku izgube sovražnika tako posebno hude.
Spričo sedanjega stanja, piše nadalje sodelavec nemške poluradne agencije, ni mogoče predvideti konca gigantske bitke na vzhodni fronti. Najbolj skromni računi pa kažejo, da so Sovjeti od pričetka poletne ofenzive izgubili 14.000 tankov in nad 5000 topov, če upoštevamo, da je ofenziva v mesecu februarju in v mesecu marcu v loku Orla stala Sovjete 1061 tankov in 485 topov in da so izgubili 10.494 ujetnikov in imeli okrog 150.000 mrtvih, sledi iz tega sorazmerno, da je v sedanji fazi vojne na vzhodu sovražnik izgubil v celoti 1,250.000 mož in pripadajoče potrebščine. Predvideti je torej, da bo v prihodnjih ted-
nih izguba tolikih dragocenih čet in tehničnega orožja imela občutne posledice.
Sodelavec DNB zaključuje, da so nemške izgube razmeroma majhne in da je fronta branilcev ostala z izjemo neznat nega skrajšanja nemških čet na področju Orla in Bjelgoroda v celoti nespremenjena.
Sovjeti izčrpavajo
svoje zadnje rezerve
Berlin, 21. avg. s. V potrdilo dejstva, da sovjetsko poveljništvo postavlja vse na eno karto. samo da bi doseglo kak odločilen uspeh, preden se prične deževje, objavlja mednarodna obveščevalna agencija izjave nekega sovjetskega polkovnega poveljnika, ki je bil ujet pri Bjelgorodu. Po priznanjih tega oficirja je bil obrok hrane za sovjetske vojake v specialnih službah že trikrat zmanjšan v nekaj tednih. Promet je v Sovjetski zvezi naravnost katastrofalen V zaledju ogražajo številni dezerterji ceste in železnice, da bi se polastili živeža V tovarnah delajo pretežno nad bO let stari ljudje. najčešče pa ženske in otroci, tudi taki od 10. do 15. leta. Navzlic slabi prehrani morajo delat do 12 ur na dan. Vse prebivalstvo moškega spola od 16. do 60. leta je pod orožjem, razen članov komunističnih družb in GPU. Vcžbalna doba za rekrute je bila skrajšana na štiri do šest tednov. Samo vojaki tankovskih skupin in drugih mehaniziranih oddelkov se dalj časa vežbajo, vendar tudi ti ne dlje kakor 4 meece.
Anglosaški letalski napadi na francoska mesta
Pariz, 20 avg. s. Angleško in ameriško letalstvo je zopet bombardiralo razna francoska mesta kakor Lille. Abbeviiie. Diep-pe in Saint Omer. Posebno prizadet je bi! Lille kjer so bombe ubile 30 ljudi, 100 pa hudo -aniit. Ameriška letala »o bombardirala kraje v južni Franciji. Med prebi-vr'.stvor ie bilo smrtn.L žrtev in J 00 ranjenih.
Težavna anglosaška sporazumevanja o drugi fronti
K pssvetom v Quebecu bo menda moral priti na pzmoč
tudi general Eisenhower
Vročina na Portugalskem
Lizbona, ife. avg. s. Val vročine je zajel Portugalsko. V nekaterih krajih je toplomer kazal nad 42 stopinj v senci
Naročite se na romane D OS RE KNJIGE2
Buenos Aires, 21 avg. s. Iz poluradnega
vira v Quebecu porečajo, da se bodo razgovori med Churchillom in Rooseveltom zaključili prihodnji torek. Ta vest je v zvezi z neznan lom- da bo Rooseveit prebil prihodnjo sredo v Ottawi. Neki visoki funk-cijonar je izjavil da sta imela Rooseveit in Churchill razgovore do petka zjutraj. Popoldne sta se lahko nekoliko odpočila. Funkcijcnar je naglasi, da to še ne pome-i, da so sklepi že formulirani, ter je dodal, da sta oba državnika popolnoma soglasna v vseh glavnih vprašanjih.
ženeva, 20 avg. Rooseveit in Churchill nadaljujeta svoje razgovore v Quebecu. Edenov prihcd na konferenco pomeni po mišljenju britanskega tiska, da se na tem sestanku ne razpravlja samo o strateških zadevah, marveč tudi o političnih. Vesti, ki so prodrle v tisk, so zelo skope in so po večini bolj domneve kakor zanesljive informacije. Ameriški britanski in kanadski novinarji ki so prihiteli v Quebec, močno obžalujejo, da se je sestanek obdal s pravo pregrado tajnosti, ki ne dopušča pravilnih razprav o razgovorih Churchilla in Roo-sevelta Pritožujejo se tudj nad izredno strogostjo cenzure. Zaradi tega je treba vsa novinarska obvestila sprejemati z mnogo previdnosti. Res je menda le toliko, da razpravljajo v Quebecu o političnih in vojaških vprašanjih v podrobnostih pa so poročevalci navezani samo na slutnje in
Agencija Reuter zagotavlja, da pričakujejo v Quebecu tudi generala Eisenhovvra, da bi dal svoj pristanek na velike odločitve glede načrtov, ki so jih izdelali anglosaški vojaški strokovnjaki pred sestankom obeh vodilnih osebnosti. Glavna odločitev bi bila morda ta. da bi se odobrili načrti, ki sta jih Churchill in Rooseveit izdelala v Hyde-parku glede napada na evropsko celino preko Rokavskega preliva. Pri tem bi šlo za izkrcanje ameriških in britanskih čet v velikem slogu, za izkrcanje, ki bj imelo poleg vojaškega pomena tudi političen namen največje važnosti. Angležem in Američanom bi šlo pri tem za to. da zadovolje nujne zahteve Rusov po otvoritvi druge fronte, ki naj bj olajšala nemški pritisk na ruski fronti Seveda vse te domneve nimajo nikakršne uradne ali vsaj poluradne potrditve in ni izključeno, da je vse to pisanje samo del »živčne vojne«, ki jo vodi anglosaška propaganda proti Nemčiji in proti Italiji.
Rooseveit in Churchill sta tudj to pot, kakor na prejšnjih konferencah, pred nujnostjo otvoritve druge fronte. Eisenhower, čigar staljšče je močno okrepil uspeh na Siciliji, javlja, da je pripravljen napasti celinsko Italijo, Quebec pa naj odloči smer napada. Prišel bi v poštev tudi napad na sredozemsko obalo Francije, toda pred tem bi bilo treba zavzeti Sardinijo in Korziko kar nikakor ne U bil majhen nagDK^ možna
Pa je tudi. da bi se izvršil napad v smeri proti Balkanu.
Na konferenci v Quebecu so tudi predvajali film o vojaških operacijah, predstavi pa je smelo prisostvovati le kakih 30 visokih častnikov britanske, kanadske ln ameriške vojske. Zanimanje za ta film j8 bilo tako veliiko, da je morala vojska zavračati množice civilnega prebivalstva, ki so hotele na vsak način vdreti v dvorano ter prisostvovati predstavi.
V Angliji so deležni ostrih kritik politiki, češ da niso znali politično izkoristiti d ose, ženih vojaških uspehov. Tako piše generalni major Fuller, ki je vojaški sotrudnik raznih londonskih listov, pod naslovom »Beseda političnim prijateljem«, da je formula o brezpogojni predaji, sprejeta v Ca~ sablanci, bila največja neumnost, ki so jo napravili zavezniki od začetka vojne do danes. Kakor poroča londonski dopisnik »Basler Nachrichten«, v Quebecu že spoznavajo da je vsekakor nekoliko resnice na Hoovvrovih besedah, (»Le uitime Notizie«.)
Stockholm, 30. avg. s. List »Express Te-legraph« piše: Anglija in Amerika stojita pred hudim problemom. Odnosi s Sovjetsko zvezo so izredno prisrčni in prijatelj, ski. Konferenca v Quebecu skuša rešiti problem na ta način, da bo kaj pomagano Sovjetsk; Rusiji, gotovo pa je samo to, da druga fronta še ne funkcijonira. Neki švedski list dodaja: V Moskvi hočejo doseči prevladujoč vpliv nad vso Evropo. Iztegujejo svojo roko, da bj lahko potolkli vse svoje žrtve.
Svarilo iz Turčije
Carigrad, 20. avg. s. Vest, da naj bi bile med Churchill ovim in Rooseveltovim razgovorom določene bodoče meje južno-vzhodne Evrope, namreč Balkana, je napravila neugoden vtis v turških krogih. Tisk tolmači te vtise in odločno napada konferenco v Ouebecu, označujoč jo za preuranjeno in površno. Uvodnik lista »Tasviri Efkar« naglaša težkoče, ki jih je treba rešiti glede balkanskih vprašanj, katere označuje za pravcati vzrok obeh zadnjih svetovnih vojn. Komentirajoč prisotnost balkanskih zastopnikov na konferenci v Quebecu, piše list, da ne zadošča sodelovanje nekaterih zastopnikov balkanskih držav, če se hoče resno rešiti balkansko vprašanje, kajti meje lahko določijo samo tisti, ki meje imajo. Vsak drugačen sklep ne bi bila boljša rešitev dosedanjih poizkusov, temveč samo vir novih sporov. List »Džumhuriet« smatra sklepe v Ouebecu za prenagljene, ker ne upoštevajo mnenja prizadetih držav in Rusije. List poudarja nadalje, da obstoje še drugi težki problemi, ki jih je treba rešiti pred balkanskimi, kajti nesmiselno bi bilo postaviti vprašanja pomena druge vrste pred vprašanja, ki so najvažnejša. Predvsem je potrebno, da zavezniki premagajo Nemčijo. Drugič je potrebno, da odločijo za primer zmage o usodi, ki je namenjena Nemčiji. Clankar nato obširno dokazuje utopijo načrta za razkosanje Nemčije, kajti s tem bi bila Evropa vržena v oblast Rusije in bi bila izpostavljena vdorom z vzhoda. List zaključuje, da je določevanje balkanskih mej vsekakor preuranjeno
Novi rimski guverner
Rim, 21. avg. & Guverner Rima knez Gian Giacomo Borghese je podal ostavko na svoje mesto, ki jo je notranji minister sprejel, ter mu obenem izrekel živahno zahvalo za njegovo dosedanje plodonosno udejstvovanje. Tudi podguverner dr. Carlo Marino je podal ostavko, ki je bila takisto sprejeta. Za izrednega komisarja na guberniju je bil imenovan vitez velikega križa senator dr. Ricardo Motta.
Laval o izpolnitvi obveznosti do Nemčije
Pariz. 20. avg. s. Min. predsednik Laval je govoril vladnim delegatom za obvezno delo iz raznih pokrajin Francije m je dejal, da je absolutno potrebno, da se vse obveznosti francoske vlade do Nemčije izpolnijo. Laval je odredil podrejenim, naj pod vnamejo vse potrebne ukrepe, tudi najstrožje, za izpolnitev vladnih odločb.
San Sebastian, 20. avg. s. Španski zunanji minister grof Jordana je odpotoval v Pazo de Meiras, kjer prebiva general Franco. V prejšnjih dneh se je Jordana razgovarjal z maroškim Visokim komisarjem o vprašanjih maroškega pretektorata.
BuenOs Aires, 20. avg. s. Vojni obveščevalni urad v Washingtonu objavlja, da je po uradnih ugotovitvah od pričetka vojne padlo 18.787 vojakov, ranjenih je bilo 24.423, ujetih 28.785, pogrešaj) pa jHi 31.929.
Xo m izgubg nwroewifli m
Poveljstvo XI. Armadnega zbora
Mi, General Armadnega. Zbora, Gastone Gambara, glede na odredbo z dne 27. julija t. 1. ukazujemo:
Od dne 22. avgusta 1943 se v notranjem pasu mesta Ljubljane policijska ura določa od 22. do 5. ure z že predpisanimi pogoji in izjemami.
Nespremenjene ostaaejo vse ločbe, ki jih vsebujejo naše prejšnje odredbe.
Ljubljana, dne 21. avgusta IMS.
GeneraraMmadnega Zbora jfoveljnik Gastone Gambara
Nasislimo zelenjave in sadja!
Ko sušimo zelenjava in sadje, moramo paziti, da spravimo iz njiju le toliko vode, kolikor je za trpežnost neobhodno potrebno, če zelenjavi odtegnemo preveč vode- dobimo slab proizvod, ki smo ga v prejšnji svetovni vojni spoznali pod imenom » bodeča žica*. Sušimo lahko na pripravnih lesah s soncem tli pa v peči. V obeh primerih bo uspeh .srednjevrsten, ker ram ga otežujejo in prekinjajo razna naključja.
Bolje je. da si om sbmo posebne sušilne naprave, omare, ki jih postavimo na ognjišče. Zgoraj so cdprte, da more uhajati z vlago nasičeni zrak. v notranjosti pa je šest do osem rešetk, k: jih moremo udobno izmenjati in na katerih opravi zelenjava pn sušenju pot od sp.uaj navzgor. Zelenjavo, ki jo najprvo malo prepar'mo (toda s paro, nc z vrelo vodo!) in ji ra ta način sesirimo beljakovino- polcžimo v tenko plast na rešetko in potem s to čisto spodaj v sušilno napravo, v kateri se temperatura nc sine dvigniti nad 80 stopinj Celzija. Cez nekaj časa pcstav.mo rešetko za ero lego višje, opd nje vležjmo novo rešetko z novo zeienj;vo in tako dalje Na ta način sušimo zeleni, narezani fižcl 4 do 5 ur, zeleni grah (pri 60 do 70 stopinjah Celzija) 4 do 5 ur, zeleno, ki smo jo narezali na 4 do 5 milimetrov debele ploščice. 4 do 5 ur. čebulo v enak h ploščicah 5 do o ur, špmačo pri temperaturi 70 stopinj 3 do 4 ure. Kuhinjskih zelišč ne preparimo. temveč samo ope-remo in jih posušimo le z najnižjo vročino in prav počasi. Gobe, ki j;h narežemo v ploščice, če so večje, sušimo v temperaturi 40 stcp'nj; potrebno stepe jo suhote so dosegle, ko ne kažejo nobene sočnosti vec. če jih prelomimo. Posušeno zelenjavo pustimo nekoliko dni na zraku, da se počasi ohladi in do konca presuši, pri čemer jo
najbolje pokrijemo s prtom. Potem jo napolnimo v a rečice, ki jih obesimo v zračen prostor.
S sadjem ravnamo podobno. Jabolka naberemo najbolje teden dni prej. nego jih damo sušiti, češnje (za katere je letos seveda že prepozno) morajo biti zrele, slive pa prezrele. Ce moramo sadje pred sušenjem iz kakršnega koli vzroka še hraniti, se mora to zgoditi le v prav tenkih plasteh jn skrbeti moramo za zračenje. V lepem vremenu postavimo slive pred sušenjem lahko tudi na sonce. Jabolčne ploščice damo najprvo za nekoliko ur v lahno nasoljeno vodo (na liter vode 8 g soli), sušimo jih pa najprvo pri 90- pozneje pri 70 do 75 stopinjah. Rešetke izmenjavamo oziroma jih postavljamo višje vsakih 15 do 20 minut. Jabolčnj obročki se suše 4 ure, krhlji 6 do 8 ur, cela jabclka 10 do 12 ur. Hruške pustimo v skladu z velikostjo bodisi cele, ali pa jih razpolovimo, razčetrtimo itd. Sredico s pečicami odstranimo, rešetke izmenjavamo vsakih 20 minut. Hruške položimo pred sušenjem lahko tudi v sladkorno raztopino (na liter vode 30 dkg sladkorja) in jih v njej napol skuhamo. Hruškovi krhlji se suše 6 do 8 ur, polovične hruške do 12, cele pa do 14 ur. Slive (češplje) se najbolje suše, če more zrak prosto skozi sušilno napravo. Rešetke je izmenjati vsakih 30 minut. V splošnem se suši to sadje 18 do 20 ur, včasih pa tudi dalje. Prerezano sadje, ki smo mu odstranili peške, se suši seveda hitreje. Da dobi lep površinski sijaj, ga pustimo med sušenjem dvakrat ali trikrat na svežem zraku ohladiti. Borovnice naj pred sušenjem dan ali dva venejo, rešetke je izmenjati vsakih 15 do 20 minut. Sušimo jih z najmanjšo vročino 5 do 7 ur. Lahko pa se posuše še prej, če so dobro povenele.
grobu Antona
v Bosni
Banja Luka, 10. avgusta.
Naše vrste so zopet izgubile dobro poznanega delavca s plodno preteklostjo — meža. ki je znal realno misliti in delovati, a pod trda kra:ko lupino skrivati svoje mehkob-no srce. Kct kmetijski strokovnjak, ki mu je bii napredek malega kmečkega naroda tako zelo pri srcu. je imel vedno polne roke dela« k: si ga je sam naprtil. Izredno je ljubil zemljo in vse, kar je z njo v neposredni zvezi, m to že izza prvih dni svojega zavestnega življenja. Prav zato je opustil gimnazijski študij v Gorizii že pc, 5. razredu in se vpisal na višjo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu, k: jo je dovrši leta 1897. Po enoletni vojaški službi je v letih 1898 in 1899 prakticiral na državnem kemijskem preskuševaližcu v Gorizii, nakar je sprejel mesto oskrbnika na posestvu Okrugljaku pri Zagrebu.
Jeseni 1899 se je vpisal na visoko šolo za kmetijstvo na Dunaju, kjer je v treh semestrih napravil i/pit iz več predmetov. Nato je nastopil službo vinarskega asistenta pri namest-nistvu v Triestu. V tej lastnosti je mogel spoznali kmetijske razmere Pri morja in svoja opazovanja priobčevat: v »Narodnem gospodarju«, ki je istega leta (1900) začel izhajati v Ljubljani. Večino tega lista je polnilo njegovo pero. Nato je pričel 1901 sam izdajati »Vinarski in vrtnarski list«, ki se je zelo razširil po vsej Sloveniji. Ko je bil leta 1902 imenovan za kmetijskega potovalnega učitelja v Gorizii. je 1903 začel izdajati 14dnevnik »Primorskega gospodarja«, ki se je kmalu zelo razširil.
Da je gorizijski kmet pred vojno lahko napredoval. gre v največji meri zasluga njegovemu stalnemu stiku z narodom.
Leta 1908 je posta! ravnatelj kmetijske šole v Gorizii. kjer je ostal do> 1918. Poučeval je kmetijstvo na učiteljišču. Leta 1919 ga je sprejela v službo Pokrajinska vlada za Slovenijo in ga dodelila agrarni direkciji. Najprej je služboval kot delegat agrarnega glavnega poverjenika v Prekmurju. pozneje kot kmetijski referent pri direkciji v Ljubljani, a od 1921 do 1924 je deloval kot okrajni ekonom v Mariboru. — Povojne prilike, nove razmere, v katere je bil potisnjen, mogoče pa tudi pomanjkanje prejšnje energije — to in drugo je oviralo, da ni bil njegov trud tako nagrajen, kakor si ie želel. Vendar pa je večkrat dejal: »Pa naj se postavijo pred me še takšne ovire, moja volja je in ostane: pomagati svojemu narodu!«
Leta 1924 se je kot upokojenec preselil v Banja Luko. ki mu je ugajala. Želel je naseliti semkaj svoje rojake, kar se je tudi zgodilo. Tudi tukaj se je trudil za splošni procvit svojih ljudi: ustanovil je v Banja Luki pevsko društvo »Triglav«, podružnico »Slovenske kmeti š-ke družbe« v Ljubljani, v Slatini pa drušitvo ožjih rojakov, ki mu je ves čas predsedoval. Kratko: Našli ste ga povsod, kjer je bilo treba delovati za naš živelj. Mož je bil skromen in preprost, kakor je to splošna poteza Kra^evca, zato so njegove zdrave težnje
ostale javnosti nepoznana A to ne zmanjša njegovih zaslug za napredek našega rodu. —
Zato nam je bilo težko, ko smo čuli o nagli smrti tega sicer že priletnega, a še vedno grča-vega moža z naravnost mladeniško miselnostjo, tako zdravo in sodobno, kakor jo nosijo le redki oseminšestdesetletniki. Vsi, ki smo z njim občevali in ga globlje poznali, smo zeSo potrti prav zaradi njegovih tako globoko vklesanih idealov, zaradi globoke vere v bodočnost.
Kronika
Ptice se poslavljajo
Čeprav imamo še krasno poletje, se zdaj tu zdaj tam utrga vel list in napoveduje jesen. V gozdovih je vedno več tišine, ptice se po malem poslavljajo. Selitve nekaterih vrst niti ne opazimo, ker odpotujejo posamič in ponoči. Druge pa imajo za slovo velika zborovanja, nakar se skupno dvignejo na polet.
Štorklje so že odpotovale. Preden je požela pšenica., se poslavljajo legati, kobilarji in penice. Hudourniki so letos odpotovali že proti koncu julija. Našim lastovkam se pa še ne mudi od tod. Pač pa so že odletele stare kukavice, mlade jim sledijo te dni. Prepelice in trstne penice spadajo tudi med popotnice v avgustu. Ostanejo nam še pastiričkice, bobnarice, modrogrle taščice in škrjančki.
Nadomestilo za krilate prijateljice nam
ostanejo poletne cvetlice, resede, krizante-me. zlate astra Vresje je v polnem razkošju. Kadar posebno bujno cvete, baje napoveduje trdo zimo. Čudovite barve poznega poletja nas pozdravljajo po vrtovih in balkonih, po tratah in poljanah. Prav tako so nam znanilke jeseni, kakor ptice s svojim slovesom Poletje razsipa svoje poslednje čare,
*
*	Smernice prosvetnega ministra. Minister za narodno vzgojo Severij je dovolil nekemu rimskemu listu razgovor, v katerem se je izjavil o prosvetnih smernicah italijanske vlade. Zaenkrat niso nameravane nobene reforme na šolskem področju. Predvsem ne bo nobene spremembe v pogledu verske vzgoje, ki ostane slej ko prej nedotalmjena.
*	Crocejeva izjava o Italijanski akademij1. »Giornale d'Italia« objavlja pismo filozofa Benedetta Croceja, v katerem govori znani filozof o lastni kandidaturi za predsednika Italijanske akademije Croce se zavzema za to, da se akademija razpusti ter se ustanovi nov zavod.
*	Rossettijevo gledališče, največje v Triestu, je nedavno kupila skupina finančnikov za več milijonov Ur. Gledališče bo tako rekoč od temelja prenovljeno.
*	Na vzhodni fronti je padel vitez reda železnega križa nadporočnik Viljem Hor-ner, poveljnik skupine strmoglavcev. Odlikoval se je v treh vojnih pohodih, na vzhodu pa ga je zadela smrt.
Ferenc Kormendi:
39
ZMOTA
s-Nimam rada ponosnih služkinj.«
i-Saj to vendar ni služkinja!«
»Torej ni služkinja, a je to, kar je! škatlo pa ji bom nazaj poslala! Zdaj me le jezi, da ji je nisem poslala že prej, preden si prišel domov. Samo da jaz ne vem za nj"-n naslov!«
Morda je bil ta njen tako očitno obtožujoči glas tista kapljica, zaradi katere se je razlila čaša Jankove potrpežljivosti. Naglo se je obrnil, zgrabil škatlo. Pod krepkim dotikom njegovih prstov se je škatla zdrobila.
»Prosim,« je dejal mrtvaškobled. »Pošlji ji jo nazaj. Toda pošlji jo tako, da bo imela vsa stvar neki smisel. Da bo lahko razumel vsakdo, tudi taka služkinja, kaj je to, česar ne more razumeti Ana Waltrova!«
Vsa kri je izginila iz Aninega obraza. Dva bleda človeka sta togo strmela drug v drugega, kakor dve voščeni figuri.
»Moj Bog,« je jedva čujno jecljala Ana, »praviš, da Ana Waltrova ne more razumeti ... in ne razumeš ..., da Ana Wal-trova ne more prenesti misli. .., da se boji, da ... bo izgubila Janka Fiilopa ...«
To priznanje, izgovorjeno z drhtečim glasom, je zdaj na mah izpremenilo vso to-goto' v Janku. Trenutek je opazoval ženin trpeči obraz. Začutil je globoko, živo so-čustvo z ubogo, izmučeno dušo.
»Č^sa se bojiš?« je vprašal in pristopil k njci "Česa se ti bojiš? Kakšne utvare vidiš* To^ej sem zaman iskreno govoril s teboj* Zaman sem ti vse pošteno pojasml ? Jvlar me še vedno ne poznaš m ne veš, da
ne bi mogel ostati pri tebi niti sekunde, ako te ne bi ljubil? Mar hočeš, da se tako... zares vse poruši med nama?«
Ana je sključena sedela na stolu, z dlanmi se je oprijemala glave in šels čez dolgo časa je vstala. Imela je rdeče odi, jecljala je, trudoma loveč besede.
»Tako grda sem, da bi bilo Bolje, ako bi umrla«
Janko jo je prijel za zapestje.
»Nadejam se torej, da bo zdaj konec te najine... prve sporne zadeve,« je dejal potiho. »In nadejam se, da je bila prva in
zadnja.«
Ne bova se izgubila, je kasneje razmišljal Janko, nočem, pa tudi ona tega noče, ne moreva se izgubiti, ker spadava skupaj.
In iskreno se je pomiril z Ano, ker je verjel tej misli.
čez nekaj dni je Ana izročila Janku pisemce v veličini posetnice, proseč ga, naj ga odpošlje po Iloni Szabovi. Na ovitku je bil napisan naslov:
»Gospodični Irmi Borbelyjevi.<
Ana je dodala, da se v njem zahvaljuje za škatlo. Janko ni pogledal, kaj je Ana napisala na posetnico, d asi je prejel odprto pismo. Spoznala je, je razmišljal sam pri sebi, da sem imel prav, da naj nikogar ne žalimo. Vse je spet v redu.
Vse ie spet v redu, je razmišljal naslednje dni in si ni hotel nrlznati, da je legla med njiju neznana, čudna senca. Neka temačna otopelost, ki je hromela vse njune misli, potiskala vsa njuna čustva Onadva pa tega nista hotela vedeti.
Nekaj tednov kasneje je šla Irma Bor-belyjeva mimo tovarne ravno v trenutku, ko je Janko stopal iz avtomobila pred vho-
*	Smrtno ponesrečen generalni major.
Nemški listi poročajo, da se je smrtno ponesrečil generalni major Chamier-Gliczin-ski. Kot poveljniku večje letalske skupme mu je bil že leta 1940 podeljen viteški križec železnega križa. Zadnji čas je vodil neko letalsko šolo.
*	Rimska bazilika »v. Lovrenca je že toliko popravljena, da so imeli v nji mašo. Verniki so klečali na golih tleh in ginje-ni sledili propovedd o mučeništvu cerkvenega zaščitnika.
*	Zlau> poroko praznujeta v Cerknici g. Luka Otoničar in gospa Ana. Pri Po-cinovih, kakor pravijo po domače se je rodilo 14 otrok, od teh jih živi še 9. Tri "hčerke so usmiljenke. Zlati ženin šteje 80 let, nevesta pa 70. Cerknica čestita uglednemu
j paru!
*	Košnja v Cerkniškem jezeru se je letos posebno živahno razvila. Kosci in vozniki so prišli iz Cerknice in iz bližnjih vasi, kakor tudi od Begunj, Gorenjega jezera in žerovnice. Na stotine voz spravijo iz vsakega jezera. Vreme jim. je letos posebno ustreglo.
» žrtve požarov. Na Verdu je prejšnji petek zgorel veliki kozolec Ceglarjeve družine. S kozolcem je zgorelo nad 5000 kg sena, precej ajde in orodja, škodo cenijo nad 50.000 lir. V Sinji gorici pa je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Bu-tolena. škoda je velika, zavarovalnina majhna. Butolenu je zgorelo vse žito v vrečah, seno in gospodarsko orodje. Menda so ogenj zanetili otroci. V Bršljinu pri Novem mestu cenijo škodo pri pogorelcih Turku in Novaku na 160.000 in nad 70.000 lir. Bila pa je še vsa sreča, da se ogenj ni razširil.
IZŠLA JE
»DOBRA KNJIGA« za mesec avgust: Paul de Kruif,
»BORCI PROTI SMRTI"
V	poglavjih, ki se čitajo kakor napet roman, riše Paul de Kruif življenje, delo in borbo dobrotnikov človeškega rodu, ki so žrtvovali vse svoje sposobnosti ln sile, včasih tudi svoje zdravje ln življenje, v boju proti do takrat neozdravljivim boleznim. »Borci proti smrti« so prevedeni že v skoro vse književne jezike. Slovenski prevod Je oskrbel znani kirurg m medicinski pisatelj dr. Mirko čemič.
•
V	nadrobni prodaji se dobo »Borci proti smrti« v upravi »Jutra-« in »Slovenskega naroda« ter v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 13 lir. vezana in na boljšem
papirju tiskana pa 28 lir.
IZ LJUBLJANE
Nova dobava krompirja
Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, da lahko na odrezek »714« navadne ži-viL^ce nakaznice dvignejo od 23. do 27. t. m. 1 (en) kilogram krompirja pri naslednjih tvrdkah:
Marinko, Kmetijska družba, Smrkolj, Železničarska zadruga, I. Delavsko konz. društvo, Sever, Gregorc.
tt—- Biserni mašniški juhflej je skromno opravil v četrtek zjutraj ob 8. v kapelici zavetišča sv. Jožefa šentjurski kanonik g. Valentin M i k u š. častitljivi jubilant, ki ima za seboj 60 let duhovniške službe, se je rodil leta 1860. v ugledni rodbini v Gornjem gradu. Med šentjurčani je 50 let pastiroval. Ob izrednem jubileju je bil deležen prisrčnih čestitk.
u— Novi grobovi. V Fiumi je pri svoji hčerki umrla dne 17. t. m. ga Roza H r a -š o v e c , vdova po pokojnem višjem inšpektorju državnih želcznic g. Evzebiiu Hra-šovcu. Truplo so pripeljali v Ljubljano in se bo vršil pogreb iz žal na pokopališče Sv. Križa danes v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri dopoldne. Blagi ženi in srčno dobri mater lep spomin! — Po dolgotrajni bolezni je umrla v 74. letu starosti ga. Marija Repovževa, rojena Marn. Pogreb bo danes, v nedeljo ob 17. iz kapelice sv. Andreja, Lep ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Teden sonca ln vedrin® je spet za nami. Skoraj ves teden ni bilo oblaka na nebu, sonce je ne samo grelo, marveč pripekalo in izsrkalo vse tiste srage, ki jih je zemlja bila deležna ob nalivu prejšnjega tedna. Vsekakor smo dosegli višek poletja, čeprav nam barometer še ne obeta poslabšanje vremena. V petek smo imeli kakor dan prej natančno 32 stop. C. Dopoldne kakor popoldne iščejo ljudje, ki imajo prosti čas, razvedrila ob vodi, ostali pa si bodo privoščili vso nedeljo, ki obeta biti prav tako lepa kakor vsi zadnji dnevi. Noči so prijetne. Včeraj zjutraj smo zabeležili 13.8 stop. C. Barometer sc drži na 763 mm.
PLESNA IN GIMNASTIČNA ŠOLA
METE VIDMARJEVE LJUBLJANA, GAJEVA 9, VISOKO PRITLIČJE POSEBNI GIMNA S TIčNI TEČAJI ZAČETEK 1. SEPTEMBRA
u— Seznami davčnih osnov mesarjev, klobučarjev, izdelovalcev senčnikov, krznarjev, modi-stovk, pekov in izdelovalcev testenin, so do 3. septembra t. 1. razgrnjeni v mestnem odpravnlštvu v III. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom.
u— Davčna potrdila za odmero šolnine. Ponovno se opozarjajo vsi interesenti, da čimprej vlože prošnje za izstavitev davčnih potrdil v svrho odmere šolnine. Ker zaradi hitrega poslovanja davčna uprava za mesto v Ljubljani izdala potrdila na tiskanih obrazcih, uprava ne bo sprejemala taksnega papirja, temveč le koleke za
Javna zahvala
Podpisana Mara Sajovic, Mestni trg 8, se tem potom gospe Dr. MIRI FINKOVI, šef-zdravnici šlajmerjevega aoma, najpri-srčneje zahvaljuje za z uspehom izvršeno težko operacijo ter za ves trud in požrtvovalnost za ves Čas bolezni in rekonvalescen-ce. Zahvaljujem se tudi čč. sestram šlajmerjevega doma.
MARA SAJOVIC
6 lir za vsako potrdilo. Obrazci prošenj, ki j m
treba tudi kolekovati s 6 L, se dobe pri davčni upravi na Vodnikovem trgu št. 5 II, soba 7.
u— Oddaja okrepčevalnice ob otroškem paradižu v Tivoliju v najem. Mestna občina ijubljan-bo s 1. septembrom t. 1. oddala v najem paviljon za okrepčevalnico ob Otroškem paradižu v Tivoliju. Obenem z okrepčevalnico bodo v najem oddani tudi čolni in pravica izposojevanja čolnov, nadalje drsališče in Javno stranišče. Interesenti naj ponudbe predlože mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici št. 7/1 v sobi št. 22, kjer lahko izvedo vse podrobnejše pogoje. Ponudbe je treba vložiti do 28. t. m.
u— Vpisovanje v šolo Glasbene Matice za novo šolsko leto bo od 1. do 4. septembra v pisarni Giasbene Matice v Vegovi ulici. Razdelitev gojencev k posameznim učiteljem in določitev urnika bo v ponedeljek 6. septembra in redni pouk se bo začel v torek. 7. septembra. Vsa pojasnila daje pisarna Glasbene Matice.
u— Za šolsko leto 1943/44 dijake-inje najbolje pripravljamo za popravne izpite ln za višje razrede. Poučujejo gimnazijski profesorji. — Specialne instrukcije, Kongresni trg 2.
u— Diplomirani dentist-zobar Vinko Slanovec, Kongresni trg 8 I. Telefon 42-56.
u— Gelč Jontes: Sreča na črepinjah. Novele nesporne sile. Založila založba »PLUG«. Cena L 70.—.
u— Uprava kina Union sporoča cenjenim obiskovalcem kina. da bodo od nedelje 22. t. m. naprej predstave ob sledečem času: ob delavnikih ob 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih pa ob 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30 uri.
u— Najlažje in najhitreje se naučite italijanščine. če si nabavite dr. Gradov »Italijanski tečaj za Slovence«, ki ga dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ul. 3. Knjiga je namenjena samoukom in se ravna po mehani-čno-sugestivni metodi.
u— Ponavljalni tečaji lz vseh srednješolskih predmetov za zamudnike, ki imajo popravne ali razredne izpite. Vpis takoj. Učnina nizka. — Lichtenturnov zavod.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- ln trimesečni tečaji pričenjajo 24. avgusta. Najmodernejša strojepisnica, raznovrstni stroji. Zmerna učnina. — Dopoldanski, popoldanski, večerni pouk po želji obiskovalcev. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Step-plcs za začetnike se prične poučevati spet v nekaj dneh. Poučuje g. Pogačar Drago, solist opernega baleta. Prijave ob sredah in sobotah od 18. do 21. ure v gimnastični šoli Milene Govekarjeve, Muzejska 3, pritličje.
u— Premog in drva pri tvrdki »GORIVO«, Karlovška 8. Telefon 34-57. Lastnik Lojze Je-rančič ml.
Z Gorenjskega
Smrt starega Gorenjca. Grilčeva družina v Kranjski gori je znana po čvrstosti svojih članov. Petero bratov šteje letos skupno 433 let Pred enim mesecem je zdrav ia čil praznoval svoj 89. letni rojstni dan brat Matej Grilc. Zadnji čas pa je začel bolehati jn je umrl nagle smrti.
V	Kamniku in okolici so zadnji čas umrli: Henrik šrtek, Aleš Lanišek Francka Sešek, Janez Frelih, Andrej Rozman, Marija Iskra in Francka Kregarjeva.
Nemčija in njeni zavezniki, pravi uvodnik v gorenjskem tedniku, imajo že danes toliko jamstev za zmago, da jim ne morejo biti nikdar več iztrgana. Na tem dejstvu ne morejo nič spremeniti niti časovno omejeni usoehi na periferiji evropske celine, niti peklenska zračna vojna proti ženam in otrokom. Napori nasprotnika, ki napada nemške potojanke, pa niso v nobenem razmerju z njegovimi uspehi.
Grafična zbirka dunajske »Albertme« je od ponedeljka dalje razstavljena v Celovcu. K otvoritvi so prišli vsi celovški predstavniki, ki jih je ravnatelj »Alber-tine« dr. Reichel povedel po razstavi.
Nova proga ined Črnučami in Lazami je bila te dni slovesno izročena svojemu namenu. K slovesnosti je prišel tudi gaulei-ter dr. Rainer iz Celovca, pozdravil ga je okrožni vodja Pilz iz Kamnika. Okrašeni vlak je krenil iz črnuč v Laze, od tod pa so se gostje odpeljali v Litijo.
Dve smrtni žrtvi nesreče. 67ietni Franc čarf je pomagal v Šmihelu v Lavantinski dolini pri spravilu žetve, pa je padel s poda in je kmalu nato izdihnil v bolnišnici v Volkšperku. Pri Sv. Štefanu v Lavantinski dolini pa je skušal 401etni Maks Kariš popraviti električno napeljavo. Tok ga je na mestu ubil. V Landeku na Koroškem je 401etni Jožef Pfeifhofer doživel nesrečo v elektrarni, kjer mu je odtrgalo levico in desno nogo.
S Spodnjega štajerskega
Novi grobovi. V Celju je umrla 28-letna Matilda Janežičeva, ki je bila pokopana ob navzočnosti zastopnikov krajevnega vodstva. V Mariboru je v nežni mladosti umrla Erika Dreo. V Sevnici je umrla 80-letna r Helena baronica Hoschek-Muhlheim, rojena i Kiessvvetter. Truplo je bilo pripeljano k j upepelitvi v Gradec. V Mariboru sta umrla v mladih letih Ant. Strašek in Jerica Pše- j ničnikova.
V	prvi polovici avgusta se je v Mariboru rodilo 57 dečkov in 40 deklic, umrlo pa je 27 moških in 24 žensk. Poročilo se je 23 parov. Značilno je, da se je tudi tokrat rodilo 17 dečkov več kakor deklic.
V	Gradcu je umrl 74-letni prof. Maks Halfter. Bil je vnet pobornik telovadbe in je dolga leta poučeval telovadbo na srednjih šolah. Spominjali se ga bodo nasi
ljudje, ki so svojčas študirali na gimnaziji
v Mariboru.
V	Črnučah pri Leskovcu je umrl 961et-ni Matija Deutschmann. Bil je dolga leta tesarski mojster. Zapustil je mnogo otrok, vnukov, pravnukov in vdovo, ki je le malo let mlajša od njega.
Ljutomerčanke na izletu. 20 dekliških voditeljic iz ljutomerskega okrožja se je mudilo 14. in 15. t. m. na Gornjem Štajerskem v rojstnem kraju Petra Roseggerja.
V	Marenbergu so preteklo soboto in nedeljo imeli svečanosti, kakršne so običajne po večjih krajevnih skupinah. Prišel je tudi gauleiter iz Gradca. — To soboto in nedeljo imajo svečanost v Slovenskih Konjicah, kjer bo krajevni skupini izročena Hitlerjeva zastava.
žetvena pomoč v brežiškem okraju je bila 15. t. m. zaključena. Trgovine, obrti, gostilne in uradi spet redno obratujejo.
Iz Hrvatske
Teden hrvatske knjige je bil prirejen v Zemunu. Pesnik Gustav Krklec je predaval o hrvatski književnosti in književnosti ostalih kulturnih narodov Evrope. Cez teden so prodali precej knijig.
Smrt sarajevskega atentatorja, v Sarajevu je umrl 56 letni Mehmed B a š i č. Bil je edini musliman pri sarajevskem atentatu 1914. Po atentatu je pobegnil v Črno goro in v Srbijo, bil pa je 1917 v Solunu obsojen ca več let ječe, ker je pripadal »Črni roki«. Po prevratu je živel doma v Hercegovini.
Amnestija za vojaške pripadnike. S Po-glavnikovim odlokom so pomiloščeni vsi, ki so bili v dobi od 10. aprila 1941 do 27. julija 1943 obsojeni pred vojaškim sodiščem zaradi zločinov ali prestopkov. Kazenski postopki, ki so v teku. so ukinienj. Izvzeti so samo zločini veleizdaje, komunistična delavnost in nekateri " posebno hudi zločini. Dezerterji so pomiloščeni, ako se zglasijo 14 dni po tem odloku.
»Gluma« se Imenuje novi gledališki časopis, ki bo izhajal odslej enkrat mesečno v uredništvu prof. Dragutina Rubina. V prvi številki prinese Begovičevo tridejan-ko sBrez tretjega ter članke in slike iz gledališkega življenja doma in po svetu.
Državna vinarska postaja v Zagrebu praznuje 35 letnico. Zavod skrbi za dobro kakovost hrvatskih vin. Upravitelj je inž. Rudolf Krajj, z njim pa sodeluje osem in-zenjerjev, ki so strokovno izšolani za vsa vinarska vprašanja. Imajo 18 laboratorijev in preizkuševalno klet.
Dnevna oskrbnina na zagrebških klinikah je po novi določbi v 3. razredu 150 kun, v 2. pa 200 kun. Samostojne zdravstvene občine in ustanove plačajo za svoje zavarovance v 2. razredu 170 kun. Visckošolci uživajo 40% popusta v 3. razredu. iNared-ba je v veljavi od 1. avgusta.
Hrvatske vezenine bodo jeseni razstavljene v mestnem muzeju v Kamenici (Chemnitau) v Nemčiji. Priprave so v teku m bo razstavljenih več sto vezenin ter okrog 1000 pletenin iz raznih dob in pokrajin Hrvatske.
Na grajskem posestvu Kerestineu so tudi letos sodelovale pri poljskih delih m zlasti pri žetvi obveznice delovne službe usiaške mladeži. Zr.ključna priredi'"-/ je bila 7. t. m. in so se pripeljali predstavniki iz Zagreba.
Nemški dom v O^jeku, reprezentativna stavba nemštva v hrvatski državi, bo v kratkem popolnoma dograjen, ze s koncem junija so se lahko vselili uradi nemškega okrožnega voclstva.
Deset znanih hrvatskih planir.ar.jev jc
povabljenih v goste planinarske zvezr> v Sofiji. Obiskana bodo najlepša bolgarska izletišča.
Iz Novega mesta
Opozorila!
Naznanjamo, da je naš potovalni zavarovalni zastopnik, gospod
NATEK FRANTO,
NOVO MESTO
zapustil službo pri našem zavodu. — Vsled tega nima pravice niti sklepati za naš zavod zavarovanja, niti inka-sirati premij.
»SLAVITA«, zavarovalna banka
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 22. AVGUSTA 1943:
8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 8.15: Koncert izvaja organlst Mario Pardml. — 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Ozna-nenja v Firenzi. — 12.00: Razlaga Evangelija r italijanščini (O. G. B. Marino). — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Pesmi ln napevi. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v Italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.20: Orkestralno glasbo vodi dirigent Petralia. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. Slovenska glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.15: Ing. Janežič Franc: Boj vrtnim za-jedalcem, predavanje v slovenščini. — 17.30: Koncert malega orkestra, vodi Pavel Kroupa. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.55: Lirična prireditev družbe EIAR: Verdi: Rigoletto, III. dejanje. — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.50: Verdi: Rigoletto, IV. dejanje. — 21.20: Koncert sopranistke Me nje Mlejnlkove. — 21.45: Pesmi in napevi. — 22.15: Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.45—23.30: Orkester vodi dirigent Zeme. — 23.00: Poročila v italijanščini.
dom ravnateljstva. Ustavila sta se, da sta izpregovorila nekaj besed, če je bila v tovarni, jo je vprašal Janko. »O, ne,« je odvrnila. Slučajno je imela neki opravek v tem kraju. Je kaj novega? Nič. Jim oče od takrat ni delal novih preglavic? Ne, hvala Bogu, ni. Tako je torej vse v redu, imejte se dobro, zbogom! »Na svidenje,« je odvrnilo dekle in naglo odšlo od poslopja. Pozneje se je Janko spomnil, da bi se ji moral zahvaliti za lepo škatlo. Hm, škoda. Pozabil je. Nič za to. Sicer pa se nahaja tista tovarna za škatle nekje v tem kraju, pa tudi Borbelyjevi stanujejo nekje blizu, tako se bo lahko še kdaj srečal z dekletom in takrat se ji ne bo pozabil zahvaliti.
Ko je bil zvečer doma, je pomislil, da bi moral povedati Ani, da se je slučajno srečal z Irmo Borbelyjevo. Morda ju je kdo opazil in kak telefonski klic... A kaj, neumnost. Ne pove ji. Nista se srečala. Lagal bo. Za božjo voljo, saj drugače ne more. Z iskrenostjo je enkrat že pošteno propadel.
Janko je postal nemiren, čemeren. Mnogo dela je imel danes in mnogo razburjenja, ie dejal Ani. Izčrpan je in glava ga boli. Nezavedno je čutil, da ne dela prav, a dru-
Sače ni mogel. Tam, kjer ni nič zalegla ikrenost, jedva da bo pomagala laž, je razmišljal nejevoljen.
In čutil je, da tisto nekaj, za kar nI na-8el drugega izraza kakor senca, skoraj telesno, stvarno leži med njima.
DVANAJSTO POGLAVJE
V tistih dneh je tudi Ana čutila, da tiste sence, ki je ležala med njo in Jankom, ni mogoče enostavno obrazložiti s »slabim razpoloženjem«. V svojih dekliških letih skoraj
nI poznala nerazpoloženja niti pri drugih ljudeh. Bila je prepričana, da nejevolja in nerazpoloženje prihajata in izginjata, čim izgine vzrok, zaradi katerega sta nastali. Zdaj pa je čutila, da se je srečala z nečim, o čemer doslej še slutila ni. Plaho, vendar z gladno radovednostjo je iskala po svoji notranjosti. Kaj je to, kar se zdaj dogaja z njo? Sleherna misel, s katero si je skušala pojasniti svoje stanje, je vodila do ene in iste besede: senca. Kakor da je nenadoma oslabel njen duševni pogled, je to, kar je bilo doslej gotovo in običajno, postalo zdaj negotovo in strašno tuje. In za vsem tem človek nekaj sluti.
Da. Ta nejasna slutnja skriva v sebi skrivnost, ki jo obdaja. Ako bi njena slutnja postala gotova stvarnost, tedaj bi vsaj vedela, kaj naj stori. Vedela bi. ali naj se brani, ali naj napade. Borba, umik, obramba, padec?« Kakšne čudne besede, kako strašen pomen!
Niti tega ni vedela, kdaj se je vsa stvar pričela. Neopazno se je porodilo in zdaj je tu. Prvič je čutila to na dan njune večerne prireditve. Tisto dopoldne jo je vznemiril telefonski pogovor. Pa to je že minilo Janko se je opravičil, dasi ne povsem lahko: ne zaradi tega, ker bi imel kaj slabega na vesti, temveč zato, ker je ona sama hudobna in mu ni hotela verjeti. Dejala mu je: »Verujem ti«, nato pa se po cele dneve, po cele tedne ni mogla iznebiti dvoma, ki se 1e skrival v nji, ne da bi se ga bila zavedala. Včasi je z gotovostjo čutila, da je Janko nedolžen, nato pa so jo prevzeli strah, ljubosumnost, dvomi. Zakaj pa ne?! Tudi Janko je le moški in zakaj naj bi mu tisto dekle ne ugajalo, če pa ne ta, pa katera druga?! Kaj naj ver-
jame ? Jankovim trditvam ali svojemu dvomu? Saj vendar verjame Janku, nezaupanje izginja — ne, to ne more biti pravi vzrok tisti »senci«.
Toda? Skušala je hladno in mirno raziskovati dalje. Ali se je morda že prej kaj zgodilo? Prav za prav ne. To, kar se je zgodilo, morda ni pomenilo kaj več kakor hude sanje. Most vzdihov. Tudi če se ji ne bi sanjalo o tem vzdihu, koliko trenutkov, koliko besed, dejanj, pogledov je v človeškem življenju, ki si jih utegneš krivo razlagati?! Obtožujoča "misel je kakor mora, ki na mah izgine, kakor hitro se zavemo, j da je le gol privid.
Ana je vstala s stola, zaprla knjigo, nI j se mogla spomniti, kaj je prečitala na zad-i njih straneh. Misli so ji blodile drugje. Ho-! tela bi nekaj vedeti; vznemirjalo jo je neko ' nerešeno vprašanje, neka neizpolnjena nalo-: ga. Dokler ne izvem, kaj pomeni ta senca in zakaj je tu, je razmišljala, tako dolgo je vse zaman, čutila je, da je nemirna, a kakor da je njen nemir zdaj ostrejši in določnejši kakor prejšnje dni. Kakor da je na sledu. Janko? Ne. V njem se ne skriva tista skrivnost, on je tak, kakršen je bil vedno. Torej v njej sami? V njej se je nekaj izpremenilo, ali se bo izpremenilo, in nastajajoča izprememba je poslala pred seboj tisto ... senco ? Nemara kakor opomin ... ti, pazi! Toda na kaj naj pazi?!
Stopila je od okna. Ni skrivnosti, nikoli je ni bilo, vedno je vedela položiti račun o vsaki svoji misli, o vsakem svojem čustvu sebi in vsakomur, kdor je zahteval odgovornosti od nje. Nima skrivnosti: ljubi sama sebe, ljubi življenje in predvsem ljubi Janka.
Rimski živalski vrt in vojna
Iz Rima poročajo listi zanimive reči o življenju v ccdotnem živalskem vrtu v sedanji vojni, živalskj vrt je na Monte Pm-ciu, ima krasno lego in je odlično urejen. Preživljanje zveri pa je v vojni vse prej nego lahko. Odrasel lev požre ra dan 5 do 6 kg mesa, katerega je zaradi vojnih razmer težko dobaviti.
Pa tudi ž vali, katere krmijo s senom po-vrečajo težave. Suhega sena je zaenkrat še dovolj na razpolago, teda detelje m svežih trav primanjkuje ter se morajo zivaii zadovoljiti pač s tem, kar je mogoče dobiti v vojnih ri^merah.
Vojna ie za nekatere živali prav trdna preizkušnja. Trdo ie na primer s tjulni. Ti živ t sam cd svežih rib in ker jih m mogoče dobavljati sproti v zaželjem men, je več tjulnev v rimskem živalskem vrtu poginilo 'Med živalmi, ki jim usoda, današnjega časa ni mila, so tudi žirafe. Zivaiski
vrt v Rimu je imel na razpolago dva primerka, od katerih je samica Aua poginila. Tudi s tropskimi pticami so velike nepri-iike Po drugi strani pa je dosedanja izkušnja pc kazala, da se papige, opice, antilope kamele, kenguruji in hijene navzlic skrčeni prehrani dobro držijo in kažejo veliko odporrost.
Med vrstami" zveri je nastalo precej vrzeli. Nekatere so poslali drugam, druge so morali ubiti Predvsem so cdstranili iz živalskega vrta več levov, tigrov in leopardov. k; so zdaj v nekem zoološkem oddelku v okolici Salsomaggicreja.
Kadar se v Rimu oglasi letalski alarm, nastopijo vselej oddelki oboroženih strelcev, k; imajo nalog, strogo paziti na kletke zveri. Strežajem je naročeno, naj neprestano motrivo živali, da se ne bi preveč vznemirile. Pri zadnjem letalskem napadu je drobec letalske bombe zadel neko čap-lio, ki je obležala na mestu mrtva.
Najvišje cene na živilskem trgu
Z odlokom VIII-2 št. 364-17 je Visoki krmisariat za Ljubljansko pokrajino dne 20. VIII. t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje eer.e, ki veljajo od ponedeljka. 23. avgusta t. I., zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Želnate glave 2 liri; kislo zelje 4 lire; kisla i epa 2.50; ohrovt 3; domača cvetača 3.35; kolerabice 2; nova repa brez listov 2 liri; rdeča pesa brez listov 3; radič 3.70; Slavna ta solata 3.20; endivija 3; spmača 3.30; grah 3.60; stročji fižol 6.15; rdeča in bela redkvica 3: bučke 3.70; buce 2; kumare 2.90; kumarice za vlaganje 30 komadov na kilogram) 6 lir; kumarice za vlaganje (125 kom. za kilogr.) 9 lir; novi krompir 2.40: rabarbara 4; šopek zelenjave za juho 0.50; peteršilj 4; nova čebula 2 liri: šalota 4: paradižniki 2.60; zelena panrika 3.60: korenje brez zelenja o lire; novi česen z zelenjem 4.50; osnaženi hren 4 lire- borovnice liter 3.50; liter gozdnih rdečih jasod 10; liter robidnic 6; kilogram malin 10; namizna jabolka 4.75; jabolka za kuho 3: hruške I. vrste 4.20; hruške II vrste 3; domače breskve 4.60; liter lisičk 4; kilogram jučkov (čisto in zdravo blago) 12 lir; jajca 2.50 komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram.' Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za. zelenjavo in sadje št 14 na rumenem papirju.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljcno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mera biti osnažena in oprana vendar pa ne več mokra ali namočena, j pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi ! vse nižje cene morajo biti vidno označene S na vsem v ceniku navedenem blagu ne i samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, i temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, ' na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, i enako pa sploh pri vseh prodajalkah in I prodajalcih po vsej mestni občini ljubljan-I ski.
Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mera prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bilo za tisto blago s posebno odločbo Visokega komisariata —odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 centezimov.
Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942 št. 8 in z dne 25. novembra 1942 št. 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1941 N. s. št. 358.
Cenik za zžfravilsie speclafi-tete in zdravitne droge
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na oodstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941, št. 291. pretverjenega v zakon dne 27. aprila 1943 št. 38 3. ofede na naredbo z dne 2. decembra i941. št.167, o ustanovitvi komisije za revizijo in dopolnjevanje cenika zdravil in glede na predlog te komisije z dne 31. julija 1943,
št. 6. odreja:
CI. 1. Cene z& spodaj navedene zdravilne specialitete sc določajo za prodajo občinstvu takole:
a) Proizvodi tvrdke Lekarna mr. ph. Bahovec Teen v Ljubljani: Carboncon, škatlica 100 tablet po 0.40 a. lir 20.—: Debelin, vrečica praška po 125 g." lir 10.—: Dolorex, škatlica 2 tablet po 050 g, lir 2.50; Do>lGTex. škatlica 10 tablet po 0.50 g, lir 10.—. — b) Proizvodi tvrdke Farmacevtčni laboratorij Bule Franc, družba z o. z. v Mirni: Janja, medicinalno milo, kos lir 16.—; Praška domača mast, mazilo, škatlica 25 g lir 12.60. — c) Proizvod tvrdke Kozmetični laboratorij Cotič R. v Ljub-'iani: Radio balzam prot' kurjim očesom, S. št. 6032/37 lir 8.—. — d) Proizvodi tvrdke Isij, d. d. za industrijo in promet z drogami in kemikalijam: v Ljubljani: Eucalcin. zrnca, škat-i ca 100 g lir 30.40; Interphan injekcije, škat-1 ca 5X5 cm3 lir 39.15; Tcnocardm kapljice, steklenička 10cm3 iir 23.20: Tonocardin injekcije. škatlica 5X1 cm3 lir 30-40. — e) Pro-■zvod tvrdke \'eochemia. laboratorij ktm. tehn proizvodov v Ljubljam: An ti se prič no medicinalno milo. kos lir 13,—. — f) Proizvod tvrdke Orion, kemetehnični laboratorij v Ljubljani: Antiseptično medicinalno milo, kos lir 13.—. — «) Proizvodi tvrdke Emerik Zelinka v Ljub-Ijarr: Angelika, medicinalno aromatično vino, steklenica'1 / lir 61.15; Marco Polo, medicinal-ni aperitivni liker, steklenica 1 / lir 148.—.
Čl. 2. Saharinu, ki ga proizvajata tvrdki Isis d d. za industrijo in promet z drogami in kemikalijami, ter Salus d. d., kemično-farmacev-tični zavod, obe v Ljubljani, be določa z a prodajo občinstvu cena škatlice 7 g z lir 12.—.
Čl. 3. vsebuje prodajno ceno za zdravilne dro-ge na debelo franko postaja Ljubljana in vštevši zaebalo za kg (sledi točen teznam d reg).
Vse te droge morajo biti prvovrstne. Droge z navedbo »Ph. J. 1933« morajo povsem ustrezati zadevnim, sedaj veljajočim predpisom »Pharmacopea Jugoslavica 1933«.
Čl. 4. vsebuje cene za zdravilni materi! z fl prodajo občinstvu, in sicer za hidro-filno vato. za hidrofilne tkanine in za obveze.
Čl. 5- Kršitelji določb te naredbe o cenah se
kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942, št. 8. in z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1942. št. 215, z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir.
Čl. 6. Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 10- avgusta 1943.
Visoki komisar Giuseppe Lombrassa
Iz Srbije
Letina v Srbiji je zadovoljiva. Podrobneje poročajo iz Cačka: V južnozapadni Srbiji gre mlačva h kraju, žita je dovolj, kakovost boljša ko lani. Jabolka, hruške in slive so dobro obrodile. Pozne slive obetajo rekordno letino. Tudi vinogradi se dobro drže.
O madžarskem šolstvu v Srbskem Banatu poroča »Magyar Orszay«, da se dobro razvija. Podrejeno je posebnemu madžarskemu nadzorniku. Madžari imajo 28 otroških vrtcev, 86 ljudskih šol, 6 gimnazij, trgovsko šolo in meščansko šolo.
O nemški narodnostni skupini v Banatu in Srbiji poroča »Donauzeitung«, da je imela predlanskim 64 novih javnih knjižnic. Lani so na novo ustanovili 28 krajevnih knjižnic, letos pa 8. Tako je zdaj skupno 150 nemških knjižnic, med katerimi je največja v Vršcu, ki šteje 60.000 knjig.
Skladišča turščice ure je jo v Srbiji, da se zagotovi prehrana ljudi in živali. Skladišča bodo v večjih krajih in bodo obsegala 50.000 ton turščice. Gradj jih žitna centrala, ki je najela pri Hipotekami banki 120 milijonov dinarjev posojila, katerega bo vračala iz tekočih dohodkov.
Gospodarstvo
Samovoljni anglo-ameriški valutni ukrepi na Siciliji
Londonski »Economist« je te dni razpravljal o gospodarskih možnostih anglo-ameriških zaveznikov na Siciliji in je prišel do zaključka, da bo ta otok čisto z gospodarskega stališča povzročil Britancem in Američanom precej skrbi, predvsem zaradi tega. ker obstojajo znatne uvozne potrebe glede premoga, lesa, umetnih gnojil in raznih živil. Anglija sama proizvaja premog komaj za lastno potrebo. Za prevoz premoga na S"'cilijo pa bo potrebna ladij, ska tcr.aža, ki je le v majhnem obsegu na razpolago, spričo okolnosti. da je razpoložljiva. tonaža rekvirirana za oskrbo an-gloameriške vo'ske. Prav tako povzroča skrbi vnovčenje sicilskih izvoznih presežkov (vma in južnega sadja) spričo oKol-nosti, da za tako blago zopet niso na razpolago potrebne ladje. Niti iz Španije in Portugalske se ne more zaradi pomanjkanja ladij tako blago, ki je sicer Angliji zelo potrebno, prevažati v Anglijo.
Predvsem se pa londonski »Economist« peča s prisilnim tečajem, ki so ga uvedli v Siciliji v višini 1 funt = 400 lir odnosno 1 dolar = 100 lir. Celo v londonskdi finančnih krogih smatrajo, da je ta tečaj absurdno visok. Londonski list »Financial News-x poudarja, da je bila že ob zasedbi Libije storjena velika pegreška. ko je bil določen tečaj 480 lir za funt. Ta pogreška se sedaj v Siciliji ponavlja. »F'nancial Nevvs« še pripominja, da bi se lahko določitev takega tečaja spravila v zvezo z namenom finančno izkoriščati deželo. Gotovo bi b*lo bolj priporočljivo, določiti za sicilsko prebivalstvo ugoden tečaj, če naj se prebivalstvo pridobi. Kot opravičilo navajajo angleški listi. da. so o tem odloiali generali v popolnem nepoznanju finančnih stvari, že ob priliki določitve tečaja v Libiji so stavili poslanci v angleški sr.odnji zbornici vprašanja zakladnemu ministru, ki se jc odgovoru izognil, češ da bodo ob izkrcanju v evropskem delu Italije bolj upoštevali razmerje kupne močj in stroškov. Te obljube pa niso držali in se zdi, da so cdločali oni, ki so hoteli omogočiti za. sedbeni vojski cenene nakupe v zasedeni deželi.
Podobno razočaranje so povzročili Anglo-američani že lani v Francoski severni Afriki, ko so določili tečaj 300 francoskih frankov za funt, odnosno 75 frankov za dolar, čeprav je še takrat obstojal angleško-ame-rško-francoSki sporazum o trdn; relaciji med frankom, funtom in dolarjem, jn sicer v višini 43.80 franka za dolar in 176.30 franka za funt. Angloameričani so bili takrat glede na upravičeno kritiko primora-ni spremeniti pivo t no določen tečaj ca 200 frankov za funt, ednosno 50 frankov za dolar, s čemer pa niso bili zadovoljni Francozi, saj je nadalje veljal v francoskih kolonijah pod oblastjo de Gaullea tečaj 176.30 franka z~. funt in 43.80 franka za dolar.
Gospodarske vesti
— Bencin, petrolej, klej, še lak in parafin za
podeželske obrtnike. Pokrajinski svet korporacij je dodelil obrtniškim poverjeništvom zunaj Ljubljane bencin, petrolej, klej. šelak in paraflnovo olje kot pomožno sredstvo, da ga r&zdele med upravičene člane. Opozarjajo se obrtniki lz krajev zunaj Ljubljane, ki so upravičeni za prejem teh predmetov, da se pravočasno prijavijo pri pristojnih poverjeništvih zaradi upoštevanja pri razdelitvi. Obrtniki iz Ljubljane in bližnje okolice prejemajo bone za šelak in parafinsko olje na posebno pismeno prošnjo, ki jo je treba vložiti pri Pokrajinskem svetu korporacij najkasneje do 1. septembra t. '. Prosilci, ki so to že storili, se bodo upoštevali ter dobe o dodelitvi pismeno obvestilo.
Seznami davčnih osnov ključavničarjev, elektrolnstalaterjev, livarjev, kovlnobruscev. dimnikarjev, milarn. Izdelovalcev predmetov lz ro-ževine, glasbilarjev, pralnic, izdelovalcev kipov-štukaterjev, kemičnih čistilnic. Izdelovalcev drož, knjigovezov, bandažistov, zlatarjev, urar-jev, vulkanizerjev, pečatarjev-graverjev. galvanl-zerjev, nožarjev. pllarjev in pasarjev. bodo razgrnjeni do 1. IX. t. 1., seznami davčnih osnov brivcev, frizerjev in pedikerjev pa do 2. IX. t. 1. v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistralne hiše za Robbovim vodnjakom.
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri Gozdni industriji Radoha, družbi z o. z. v Ljubljani, je bil izbrisan poslovodja cav. Domenico Cllenti, industrijec, Fiume, vpisan pa novi poslovodja Giovanni Pavella, trgovec, Fiume. — Pri Mokronoški tovarni usnja .družbi z o. z. v Mokronogu, je bilo vpisano, da se jc s sklepom izrednega občnega zbora z dne 2. avgusta t. 1. zvišala osnovna glavnica od 38.000 na 1.000.000 lir. Obenem je bila spremenjena družbena pogodba. Besedilo firme se odslej glasi: Savel Kalin, tovarna usnja, družba z o. z. Obratni predmet pa je odslej: izdelovanje vseh vrst usnja ln usnjenih izdelkov, strojilnih pripomočkov ln tanin-skih izvlečkov, obrat parne žage, elektrarne in mlina. — Pri Bolniški podporni zadrugi nameščencev mestne občine in Mestne hranilnic«
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je danes za vedno zapustila v 74. letu starosti naša dobra in srčno ljubljena žena, mama, stara mama, tašča in teta, gospa
MARIJA REPOVŽ roj. MARN
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 22. avgusta 1943 ob 5. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, dne 20. avgusta 1943.
Žalujoči: JERNEJ, mož; LEOPOLD, sin; MARIJA poroč. KERNC, hči — in ostalo sorodstvo
£ mili o Salgari:
44
KRALJICA KARIBOV
Zato je poslal Morgan v jamborne koše stalne straže, sestoječe iz več mož, oskrbljenih z močnimi daljnogledi, ter dal razpeti vsa, tudi pomožna jadra in nabiti topove. Zakrenil *je ostro proti severovzhodu, da bi se ognil sovražnih ladij ob obali.
Ta vožnja je bila ena najsijajnejših podvigov velezmožnega častnika, ki se je kasneje kot pomorščak in vojskovodja ovenčal s tolikšno slavo.
.»Folgore je skoraj neopažena plula mimo križark, ki so stražile Havano, in zlahka ušla veliki ladji, ki jo je poskusila zasledovati.
Dva dni pozneje je Morgan mahoma zavil proti jugu in ustavil ladjo kake tri milje od Cardenasa, skoraj ob vhodu širokega zaliva, ki ga tvorita rta Hicanos in Cruz del Padre. Iz opreznosti se ni maral preveč približati obali, da ga ne bi presenetila kaka ladja, ki bi prišla od zunaj.
»Zdaj gre za to, ah je .Alhambra' že v pristanišču ali še na morju!« je rekel nad-poročnik Hamburžanu.
»Bistre oči imam,« je Stiller odvrnil, »a v zalivu ne vidim nobene ladje!«
»Predaleč smo še, in zareza v obali je globoka!«
»A kako bi zvedeli, ali 5Alhambra' tu?«
»Stvar je preprosta! Trdnjavico obišči-mo!«
»Toda Španci ? Pravijo, da so celo manjše utrdbe tako dobro oborožene!«
»Teh se moramo ogniti! Zdaj je ura sedem,« je rekel Morgan in se ozrl po soncu,
ki je zahajalo za Pan de Matanzasom, velikansko, samotno štrlelo skalo na zahodu. »Cez eno uro bo tema. Kdo bi mogel potem razločiti šalupo na črnem morju?«
»Torej obiščemu Cardenas v čolnu?«
»Da, dragi Stiller, in ti pojdeš na kopno.«
»Kaj storim tam?«
»Najdi koga in ga vprašaj, ali je Gould še tu, ter poglej, ali stoji .Alhambra' v luki!«
»Prav, gospod! čez dve, najpozneje čez tri ure bom spet tu!«
Ko se je stemnilo, je Hamburžan odbral za svojo odpravo osem najpogumnejših mož in najboljših veslačev ter z njimi zapustil ladjo.
»Pri rtu Hicanos me spet dobiš« je rekel Morgan. »Bodi previden in ne daj se
ujeti!«
Stiller je sedel h krmilu ozkega, lahkega čolna, ki je naglo odrinil.
»Folgore« je odplula proti rtu, ker je morala »Alhambra« tam mimo, ako ni bila že v luki.
Cardenaškl zaliv je eden največjih na otoku Kubi. Obdajata ga dva dolga polotoka, ki se raztezata več milj daleč proti severu in pred katerima leži še nekaj skupin otočkov, da jih nalik jezu zaslanjajo pred oceanskimi valovi.
Prav na južnem koncu se dviga trdnjavica Cardenas. Tiste čase še ni bila tako pomembna kakor danes ta dan, kajti kraj je obstajal samo iz maloštevilnih naselij in čistilnic za sladkor, ki sta jih branili dve majhni, iz lesa zgrajeni utrdbi. Obrežnim ladjam je služil za pristanišče, ker ni bil daleč od Havane in je ležal malone nasproti tedaj še španske naselbine Floride.
šalupa je v varstvu teme zdrčala po skoraj prazni luki in pristala ob pomolu, ne da bi jo bil kdo opazil.
Pivo, kar so flibustirji zagledali, je bila velika trojamborna ladja, po obliki fregata, zasidrana nasproti trdnjavice. Jadra je imel razpeta, kakor da čaka samo plime ali ugodnega vetra.
»Gromska strela!« je vzkliknil Stiller, ko jo je opazil. »Ce bi ,Folgore' zaplula v iuko, to bi bil kruhek za njene zobe! Kaj neki dela tu ta ladja?«
»Veš kaj, tovariš,« je rekel Martin, eden izmed mornarjev, »sum me obdaja, da nas Španci tu pričakujejo!« s Nemara!«
»Bržkone so sporočili havanskemu guvernerju, da je Črni gusar ujet!*
s Gotovo!« je Stiller odvrnil. »Lahko da je .Alhambra' pristala v Havani in je tamkajšnji guverner poslal namesto nje to ladjo semkaj!«
»To bi bila sitna reč!« je menil Martin. »Takoj bova zvedela, ali je najina domneva pravilna! Tamle vidim ribiški čoln, ki se bliža obrežju. Pristali bomo vštric njega. A varujte se, da kdo ne zine kake tuje besede ! Izdajati se moramo za Špance iz Havane ali Matanzasa!«
»Dobro! Brzdali bomo jezike,« je obljubil Martin, »in prepuščali razgovore tebi, ki govoriš španščino kakor kak Kastiljec!«
Ribiški čoln, ki je moral biti po sončnem zahodu v pristanišču, je bil komal 400 metrov daleč in je ubiral pot med ladjo in šalupo. Bil je maihen enojambornik z velikim jadrom, kakor jih imajo prevozne ladje v severni Španiji. Največ šest ribičev je utegnilo biti na njem.
ljubljanske so bili izbrisani člani upravnega odbora: Ciril Rode, Joahlm GaSperšič, Dominik čebin, dr. Anton Milavec in Franc Novak, vpisani pa so bili: Stane Flegar, mestni pisarniški
ofjcijal, inž. Dušan Gregorka. mestni strojni komisar, dr. Leopold Grošelj, finančni višji komisar, Josip Hribar, vodja troearlnskega linijskega urada in Viktor Lapa j ne, uradniK Mestne hranilnice. — Pri Konzumnem društvu Vič v Ljubljani je izbrisan član upravnega odbora Jakob Kasteiic. vpisana pa je Albina Gorkič ,po-sestnica na Glincah. — Pri Gospodarskem društvu. nabavni ln prodajni zadrugi na Vrhntki, so bili izbrisani čianl upravnega odbora: Janez iiren. Anton Kržmanc. Pranr Roda in Franc Kunstelj, vpisani pa so bili: Marijan Marcu, odvetnik in posestnik na Verdu. Drago Hren. posestnik na Vrhniki, Jakob Pišek. posestnik v Bevkah in Jože Košir, posestnik v Veliki Ligojni.
= Izredno povečanje nemške proizvodnje lanu in konoplje. V zadnjem desetletju je Nemčija v interesu samooskrbe v izrednem obsegu poveča!« svojo domačo proizvodnjo lanu in konoplje. Kulturna površina za lan. ki je zcašala leta 1933. komaj 4900 hC. se jc lani povzpela na 103.000 ha. Pridelovalna površina za konopljo pa se je dvignila od 211 na 24.000 ha. Medtem ko so v prejšnjem stoletju pridelovali ian in konopljo v južni Nemčiji, so sedaj prenesli tO proizvodnjo v severno Nemčijo in sicer na močvirnata področja, kjer so dosegli prav lepe uspehe. V zadnjih letih pa so razširili proizvodnjo lanu in konoplje tudi v zasedenih vzhodnih deželah.	_
B3dite previdni pri gobah!
Zamenjava dobrega »rigana« s strupeno »usločenko« je lahko ugodna
Že lani sc je v Ljubljani primerilo več zastrupljenj z gobami. Kol kcr nam je znano, z:strupijenja sicer niso zahtevala srnrt-rih žrtev, toda več oseb se je moralo zdraviti tudi v bolnišnicah.
Vsa zastrupljcnja je povzročila goba usločenka ali upognjenku (latinsko entoloma lividum. nemško Verbogener Rotling). ki io je pokojni prof. S nkovič ime-oval ran» zvončarka (srbohrvatsko vlovasta rudo.
^Nabiralci so zamenjavali to strupenjačo z užitnim eigan»m (nsgrbančeni luskinar. slanovec. mrazovec. lat. rozites caperata, phcliota caperata, nem. Reifpilz. Zigeuaer Gerunzelter Schiippling). Prodajalke so to okusno gobo popolnoma napačno krstile za všampijon«.	.
Strupenjača usločenka raste istočasno (avg.—oktober) in na istih krajih, to je v listnatih gozdovih, ped grmovjem in praprotjo in je m®čno strupena. 2e manjša količina zaužite gobe povzroči mečno bljuvanje in drisko, večdnevne hude bolečine v želodcu in glavobol.
Obe vrsti gob se že sedaj dobijo posamezno. Brezdvom-o bodo tudi letes prinašali nepoučeni — ali celo brezvestni — nabiralci z užitnim ciganom tudi to stru-penjsčo na trg. czir. do blokov, kar je še usodneje, ker tam navadno ni strokovnega pregleda.
Zapomniti si je treba vidne razlike med obema gobama. Užitni cigan je v mladosti zavit v Hilnato kopreno vijoličaste barve Pozneje je klobuk slamnate barve in po' vrhu f'r.o kosm»čast kakor s slano «rošen (od tod ime slanar. mrazovec). Cigan ima .r.a kccenu vedno koinat obroček (manžeta), dočim stmpena usločenka nima nikoli takega obročka, pač pa je kocen — posebno pri doraslih goba-h — skoraj vedno bolj ali manj zapognjen (od tod ime usločenka ali upognjenka.) To so glavni znaki za razlikovanje med obema gobama.	A. B. st.
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. vrtni m poljski pridelek; 4. uplahnitev. nazadovanje; 7. žensko ime v italijanski obliki: 9. vrsta žita; 10. oblika glagola ždeti; 11. vzklik; 12. nikalni veznik; 13. znak za prvino; 14. kakor 12.; 16. železov okis; 18. učenje; 19. naslonica; 20. ploskovna mera; 21. predlog; 22. žensko ime; 24. vzklik; 26. kratica moškega imena; 27. kakor 12. in 14.; 29. star latinski pozdrav; 30. veznik, arabsko moško ime.
Navpično: 1. domača ptica; 2. znak za prvino; 3. afriško mesto in dežela; 4. kraška reka; 5. veznik; 6. učenec, šolar; 8. italijanski veznik; 15. vrsta zemlje; 17. prvina (uporabljajo jo zlasti kot razkužilo); 18. nam meri čas; 21. pritrdilm-ca; 22. kakcr 29. vodoravno; 23. žensko ime; 25. konje poganja; 26. kakor 26. vodoravno; 28. italijanski spolnik.
Rešitev križanke od 19. avgusta
Vodoravno: 1. tul, 3. rak, 5. Re, 7. ara. 9. il. 10. narisan. 11. preklja, 14. nepopisno, 20. nos. 21. Nil.
Navpično: 1. tur. 2. periskop. 4. kol, 6. en, 7. ar, 8. As i arzen). 9. in, 12. in. 13. no, 15. en. 16. po, 17. Os (mij), 18. in. 19. Si(licij).
S kakšno brzino se drobi steklo?
Ena izmed zadnjih raziskav o brzinah se je nanašala na brzino, s katero se drobijo stekla. Da bi to točno ugotovili, so s filmsko k3mero posneli krogi e iz pušk, ki prebijajo šipo. Svetlobo za te posnetke so dale električne iskre, ki so si sledile z visoko frekvenco, tako da so omogočale do 200.000 posnetkov na sekundo. Tako so dognali, da se drobitev stekla razširja z brzino preko 1500 m na sekundo ali okroglo 6000 km na uro. Ta brzina prelcaša torej vse, kar je mogel doseči do danes človek s svojimi avtomobili in aeroplani. Majhne neenakomer-nosti v steklu pa utegnejo to brzino zelo zmanjšati.
Naročite se na knjižno zbirko DOBRE KNJIGE!
na«a:M!niiit!!mniinmimffliBirifl»ff!T!!!isnt«n::!:
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Umetnine 2
,9
2 Okviri
0
GALERIJA OBERSNEL
MtHUlIlIMIKHIIIIIIIIIIlIlllltiiiiiMMIM«
CEST A ARIELLE REE 3
OaOIOBOIOBOBOIC3BOBOBOIC3IOBCDaO
V Fiumi je umrla 17. julija t. 1. naša ljuba mati, tašča in stara mati, gospa
ROZA HRAŠOVEC roj. KLdCKL
vdova po višjem inšpektorju drž. železnic
Pogreb bo v Ljubljani v nedeljo, dne 22. avgusta ob 10. uri dopoldne z žal na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 23. avgusta t. L ob 9. uri v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 21. avgusta 1943.
LEONU A RUDAN, hči; dr. ALDO RUD AN, zet; ALDO, vnuk; NORA in DORIS, vnukinji — ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Za vse dokaze sožalja ln tolažbe ob težki in nenadomestjivi izgubi naše ljubljene soproge, zlate mamice, sestre, tete in svakinje, gospe
ALBINE ŠOSS roj. LAZAR
SOPROGE ELEKTROMONTERJA DRŽ. ŽELEZNIC
kakor za poklonjene prekrasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala bodi izrečena čč. duhovščini, gospodu dr. Rakovcu, ki je blagi pokojnici v njeni težki bolezni nudil vse svoje zdravniško izkustvo in ji lajšal njeno trpljenje, gg. pevcem za ganljivo žalno petje in mnogoštevilnim udeležencem pogreba, ki so našo nepozabno pokojnico spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Vsem in vsakemu prisrčna hvala
Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 27. avgusta 1943 ob 7. uri v župnijski cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 19. avgusta 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
Ker se je hotel Stiller približati čolnu, še preden pristane, mu je spretno prestrigel pot, tako '•» je moralo moštvo ustaviti.
Ko so ribiči zagledali v šalupi oborožene može, so neutegoma ubogali, očitno misleč, da imajoi opravka z mornarji velike ladje, ki je bila v luki.
»Kaj želite, kapitan?« je vprašal krmar male jadrnice in ji vrgel konopec, da bi se privezala.
»Ali prihajate z morja?« je vprašal Hamburžan, prizadevaje si, da bi zatajil nemški izgovor.
»Da, kapitan!«
»Ste opazili kako ladjo?«
»Neko ladjo smo videli, ki je plula proti rtu Hicanos!«
»Vojno ladjo?«
»Tako je bilo podoba!« je ribič odvrnil.
»Koliko jamborov?«
»Dva!«
:>Bila je .Folgore'!« je Stiller pomislil in se prekanjeno namuznil. »To ni ladja, ki jo pričakujemo. Poznate .Alhambro'?«
»korveto? že večkrat je bila tu! Seveda jo poznamo!«
»Ali še ni prispela?«
»Videl je nI nihče!«
»Je vojvoda Van Gauld Se tu!«
»še vedno je na fregati, toda... mar niste s te ladje?«
»Pravkar smo prispeli iz Matanzasa z ukazi tamkajšnjega guvernerja za njegovo vojvodsko prevzvišenost!«
»Najdete ga na ladji!«
»Mislil sem, da je fregata že odplula!«
»Ta mah še nalaga zaloge, ker je namenjena v Florido, in razen tega je slišntl. da čaka neke ladje, ki jo je napovedal ha-vanski guverner!«
»To utegne biti ,Alhambra'!«
»Zanesljivo ne morem reči, a mislim, da bo tako. Pravijo, da vozi nekega slavnega gusarskega glavarja!«
»Strela božja!« je Stiller zamrmral. »Hvala, lahko noč! Zdaj moram na fregato!«
Izpustil je vlačilni konopec in v tem, ko je mala jadrnica nadaljevala vožnjo proti pomolu, okrenil čoln proti fregati. To je bilo samo zaradi ribičev, kajti Hamburžan ni imel namena, da bi se pokazal španskemu moštvu velike ladje.
Ko je videl, da so stopili ribiči na suho, je izpremenil smer in se odpeljal proti rtu Hi-canosu, kjer ga je čakala »Folgore«.
»Veslajte, kakor hitro le morete!« je rekel svojim ljudem.
Ladja je letela kakor pliskavica in lahkotno poplesavala na valovih.
Mornarji so se zavedali velike nevarnosti, ki je grozfla njihovemu podkapitanu, in so zaradi tega še posebno napenjali moči. Na-tezali so mišice, da jim je hotela kar koža popokati na rokah. Naglo in enakomerno so udarjala vesla v vodo. Cez tri četrt ure se ie pokazal rt Hicanos. Tam je ležala »Folgore« s svojo strehasto razvrstitvijo jader in stražila vhod v pristanišče. S prednjim koncem je bila obrnjena proti zahodu, kakor bi se hotela pognati gospodarju naproti in z enim udarcem mogočnega kljuna presekati vrata njegove ječe.
»Hej! Konopec!« je kriknil Stiller.
»Ali prinašate dobre novice?« je vprašal Morgan, ki se je bil sklonil čez ograjo.
»Prioravite se za odhod, gospod,« je odvrnil Hamburžan, »ka;1' nvr.rfn^ nas misli vzeti med dva ognja!«
HALI OGLASI
Kdor Išče službo plača n vsako oeeedo
L —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali 6liro L 2,—. Najmanjši iznos ea te oglase Je L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati ea vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase J* L 18.—•
		
	Tel.	
/T*	40	
I W	88	
J D R	V A	
j PREMOG		
| G O M B A C		
Gledališka 14		
PRIDNO DEKLE,
preprosto, išče mesto kot pomoč v guspodinist\ u— najraje k preprostim ljudem. Ponudbe na ogl. odd-|utr^ pod »Pridno dekle«.
1-1122-1 BOLJŠE DFKI.E išče službe, najraje k otrokom. zna tudi vsa gospodinjska dela in malo kujanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ,.Ljubiteljica ctrok 22«. 14128-1
POSTREŽNICA spretna, išče službo za dopoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten:. postrežnica«. 14129-1
ABSOl." TNT drž. dvorazredne trg. šole želi primerne zaposlitve, tudi kot praktikant v trg. pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Iutra pi>d »Sposoben«	14107-2
POSTREŽNICA urna in poštena, zanesljiva, želi 2-krat tedensko prati po domovih stalno. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Pranje«.	14039-2
ST.UŽKINJA srednjih let, vajena samostojne kuhe ter vseh gospodinjskih del. išče služ bo k manjši dru*.ni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in zanesljiva«.	14049-1
MLAJŠE DEKLE,
ki ima veselje do gospodinjstva. sprejmem k dvema osebama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlaj-i ša«.	14109-1
MLAJŠA KUHARICA i samostojna, se sprejme za I gospodinjstvo k eni osebi. 1 Nastop službe 1. septembra t. 1. Arh. Costaperaria, ; Igriška 2-III.	14091-2
| GOSPOD. POMOČNICA, stara do 35 let, vešča poleg kuhe vseh gospodini-i skih del, pridna in pošte-j na., z daljšimi spričevali, se spreime k trem odras-m osebam. Ponudbe z navedbo vseh podatkov in višino plače na ogl. odd. Jutra pod »Dobri plača«.
14037-la POSTREŽNICO. iiridno iti jroštf-no. iK-em ie ves lian k a-čhnski družini. P':t a in ''rana dobra. Ponudbo rid ogl. odd. Jutra pod >Kot ioma&u.	14243-1
POMIVALKO posode, mlajšo, stalno moč, sprejme kavarna v Ljubljani. Zalas'n sp med 10. :n 12. uro dopoldne in od 5. do 7. ure zvečer. XasIov v vseh posl. Jutra.	14231-1
SLUŽKINJO, srednjih let, k štiričlanski družini, ki bi opravljala tudi druga dela poleg kuhanja, iščem takoi. Naslov v ogl. odd. Iutra. 14302-la
g* T'
TOVORNI CHEVROLET
velikost platoja 410X210, proda Avtobus Rojina, Vo dnikova 89.	14019-6
PRODAM male sodčke, uporabne za zelje, repo in podobno. Istotam prodam velike sode po 700 litrov po izredno nizki ceni. Gerovac, Kolodvorska 8.	14045-6
PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane. Židovska ulica 1.
13919-6
MRČES
(uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s Toxin praškom. Drogerija Kane, Židovska ulica 1. 13918-6
POŽARNI APARAT »Total« poceni prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
T-318-M-6 VRTNE STOLE zložljive, gostilniške, no ve proda Tribuč, Sodar ska 2 nad florijunsko cerkvi io	T 313 M 6
RAZLIČNE VREČE, iz jute, za embalažo kupite in prodate: Podbevšek Filip. Obirska 4. Telefon 40-57.	13973-6
ODDAM PEKARNO, event. dobi službo pod zelo usodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »B - : .'nost«.	14506-3
KMEČKO DEKLE za \sj dela, iščem ! Hrana in plača dobra. Naslov v vseh Posl. Jutra. 'tJOOf-1 GOSPOD. POMOČNICO, ki prime za vsako delo, iščem proti dobremu plačilu in obilni hrani. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14074-la SPOSOBNO SOBARICO sprejmem. Plača 400 lir mesečno, vsa oskrba in na-jrtmoa- Penzion Postonj-ska 11.	14048-la
PRIDNO, POŠTENO dekle, katero ima veselje otrok ter z mačjem Vubj-ij^ dobi me.fc pri boljši družini. Hrana dobra, plača po dogovoru. Naslov v ogi. odd. Jutra.
POSTREŽNICO od pol 2. datie, sprejmem takoj. Matek & "'tkeš — Frančiškanska.	13993-1
IŠČEM PRIDNO, jtrteno služkinjo, ki zna kv-hati. jfc rakoj ali 1. avgnsta. Tlača, hrami reki dobra. Ka-sv vseh prsi. Jutra.
141GS-*
KUHARICO, samostojno, pridno in pošteno. ki je vešea dobre roe-SSaoske brane in bi opravljala vsa gospodinjska dela pr <tv«flanski družini, v f-edini megra. iščem m 1. seiptember. Plača po dogovora. Naslov v vseh pod. Jurra. 14'54-la
ZDRAVO SPLETNO dekle za vsa hiSna del» sprejmem k dvočlanski družini. Na*iw* v ogl. odd. Jntra.	14295-1
POSTREŽNICO. mlajfo, pridno, iščem »a dvakrat na teden. Naslov * ogl. odd. Jutra. 14219-1
ZDRAVO DEKLE se sprejme v dobro hišo. ki bi oplravl jalo vsa gospodinjska m hišna dela. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. ©<M. Jntra pod »Pridna«.
14221-1«
SOBARICA.
Uradništvo
dobi sluibo
PRIVATNO i \JNICO.
iščem, katera b. bila tudi dobra družabnica. Starost 25 do 35 let. Zunanjost pri-kupljiva v svrho reprezentance. Znanje nemščine, italijanščine in strojepisja za-želieno. Ponudbe poslati po možnosti s sliko na oglas, odd. Jutra pod »Tajnica«.
14307-2a
PREMOG DRVA L Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
MERCEDES-BENZ
avto 170 V model 1938 ugodno naprodaj v delavnici Vittorio Emanuele III. št 52.	13972-6
BREZOVE METLE, držaje za lopate, omela itd. dobite pri »Gospodarski zvezi« Bleiweisova 29 in Maistrovr D.	13963-6
MOšKO KOLO v c. -m stanju, prodam za obleko.
2 MLADI KOŽICI
sanske pasme prodam. — Oražnova 11 (poleg tobačne tovarne).	14181-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14180-6 »UNDERVPOOD« pisarniški pisalni stroj Pf<>-dam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	l4l85"6
OTROŠKO KOŠARO, lepo, prodam. Langusova št. 5-1.	14191-6
STARO BLAGO za eno obleko in za eno suknjo ugodno prodam — Klanšček, Mestni trg 13-1, levo	14191-6
UGODNO FRODAM
stelaže. pudelne vijolino, citre fotoaparat Agfa, 150-litrski kotel, gitaro, mandolino. Naslov v OSI- odd. Jutra,
ŠIVALNI STROJ
»Singer«, se proda. Cena 1500 lir. Naslov v vseh i>osI. Jutra.	14086-6
MOŠKA OBLEKA
dobro ohranjena, se prodi Poizve sc pri Dovžan Iv Sv. Petra c. 81. 14085-6
ŠTELO, oziroma odpadke za kuri vo proda »Sirk«, Podmil ščakova 11.	14U80<
ŠIVALNI STROJ SINGER z okroglim čolničkom in s pokrovom, v odličnem stanju, prodam. Naslov ogl. odd. Jutra. 14078
SEDLARSKI STROJ »Singer«, v dobrem stanju ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14079-
VOZIČEK, popolnoma nov, na štiri kolesa (dira in hripa), nosilnost 500 kg, se pocem proda. Bizovičar, Mška, Kosova 6.	14076-6
PRODA SE VEČ
ŠPORTNI VOKIČEK
skoraj nov, piodam. »Alpi-	____
na« Bleiveisova cesta 12.	pnj-tlčnlh, modernih otro-
14208-6	rkih „steij	»sta)« ka-
STAR USNJEN KOVČEG kor tudl dve stari kuhinjsk
prodam. Krakovski msip26	kredenci. Ogled od 15 do
DECIMALNO TEHTNICO^ «• ^ SE NOV^ 300 kg, kompl., z uteži, za- I singerjev stroi v omari menjam za živež. PonudDe l (K.binet). Na ogled )e na ogl. odd. Jutra pod »Do . ^jkj Ivan Jax .n sin "5. septembra« .J.4*67"6 Bleiwe>sova (prei Tyrieva> 1.5 TONSKI AVTO	. 36.	14063-6
proda Ogled pri Bru- "oTROšKO KOŠARICO no Balantič, Sv • Je™e,a dam. Naslov v oglas „1;.,	141/3-6 r,. |„tr!1	140O0-6
Ul,C3SIV POVRŠNIK. I °d OTROŠKA KOŠARA popolnoma nov, za sred^o modrocem se proda. Na postavo, se proda. Lombar	v ogl. odd. Jutra
krojaštvo, Cesta Arielle Rea	14044-6
št 12.	DOBRO OHRANJENE
NAPRODAJ	spalnice, otroške postelje
otroška košara, kratek zim- ^ ra2no snažno pohištvo ski površnik (prima blago) dobitt po ugodni ceni v in par moških ter ženskih t ini »Ogled«, Mestni čevljev. Naslov v	trg 3 (vbod skozi vezo)^
PRODA SE VEČ I RJUHE IN KAPNE,
trdih VOZ (plato dere m	dobto ohranjene, prodam
kasoni). Ena garnitura^ en	Iy Ay ( Poljanska 25, dvo g'išširov, vse v odličnen 14038-t stanju. Naslov v ogl. odd OTROŠKI VOZIČEK,
jutra.	dobro ohranjen, bel. glo-
HLADH.NI STROJ	bok in moderen, naprodai
elektro-avtomatski, za obrt	Nasiov v ogl. odd. Jutra * " * 14036-O
PRODAM »SINGER«
šivalni stroj za 2000
ZA RAZREDNE IZPITE
dobe dijaki, ki se vračajo, potrebno znanje v instruk-cijah na Turjaške.! (Novem) trgu 5. Pouk jezikov. Priprava za popravne izpite. Od 8 do 12. 14069-3
ANGLEŠČINO po direktni metodi, poučnjem. Vaelov v vseh poel. Jutra.
14133-3
ABSOLVENT Trgovske akademije s popolnim znanjem italijanščine in nemščine er s prakso v vseh pisarniških delih, želi primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na opl. odd. Juto. pod »Točen in vesten«.	14292-3
INSTROTRA »a popravne izpite, oziroma sprejme kakrino koli po-pol dansko zaposlitev trgovsko m pravno izobražen go. spod. Ponndbe aa. ogl. odd. Jutri pod »Večletna praksa«.	14216-J
ZASTOPNIKE-CE za vse kraje Ljubljanske pokrajine sprejme roto Bom, atelje za fotografsko pove-
(gostilno itd.). prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija«.	,IWU1 ----------, _
14116-6	Bežicrad, Svetosavska št. 6
ODLIČEN GRAMOFON	^pritličje.	J4031"6
.	« oblelco s ploščami, nalivno pero	^ NEMŠKE KNJIGE
N	v vs?h nii Tut a' Parker«, decimalne tehtni-	komplctna izdaja Shakes-
Naslcv v vseh rosl. Jut^ ^ . tr. zajce z zaicmco.	^ GniUparzor, Gang-
OTPOŠKO PO, ELJICO-	0^^
stajico, dobro ohranjeno, pro-	BLAGAJNO	NaSl0V V S	13988-6
Nado. v vseb pod	podstav-	KLAVIR. HARMONIKO
jHtra.	_ ---14.1?""0 kom fesorjem, Štekeriem,	Rainhold Meinl. 80 basov,
dobro ohranjeno, prodam.	x bister, prodam, bišen-
Interesenti naj oddajo svo-	ska 18.	13957-6
je naslove na ogl. odd Ju- RAZNO POHIŠTVO,
tra pod »Železna blaga)-	vellko knjižno omaro, pri
na«.	l4101-6	pravno za pisarno, ter ste-
ČRNO DETELJO	kleno vetrino za zdravni-
in otavo. ca 200 kg, pro-	ike instrumente, prodam,
dam. Naslov v vseh posl	QSled vsak dan od 10 do
Tutra	14124-6	l4> Nebotičnik, V.
KLAVIR HARMONIKO,	13952-6
1">0 basov, 1 .egister. s kov-	ZA 12 LETNEGA
čegom, prodam. Erjavčeva	fant'Ka prodam obleko
>f 2«	14266-6	-jj. fevljev. Naslov v ogl.
ŠIVALNI STROJ SINGER	Jutra.	14,">00-6
(damski), dobro..ohranjen, I	STENSKO PREPROGO,
čanje sKk, Ljubljana, f<w> 6.	14186-3
UČITELJA strokovnjaka za klavirsko harmoniko, sprejmem takoj k &-letnemu dečku na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«. 14130-3
SESTOŠOLEC poučujem jezike, matematiko in druge predmete za popravne izpite. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: Uspeh jamčen«. 14058-3 POPRAVILA
različnih strojev, koles, tbo-tornih koles in avtomobilov, sprejme mehanik, pride tudi na dom. Naslov v vseh posl. Jutra. 14084-3
ŠIVILJA t. dobrim okli.-o m -e priporoča za popravljanje oblek, kostumov, plaičev in perila :n drugo za otroke. >Tn-lov v vseh posl. Jutra.	14263-3
STAREJŠI SLUGA išče službo za sobarja, vratarja ali slično. Vajen ser-viranja in vsakega drugega dela. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sposoben in po šten«. '_ 14279-3
£
taktjSa. snažna rn redna, se sp»ejme v dobro hišo z FRIZERSKO VAJENKO
dobro plačo is brano. Pi-i • jmj *Uon lic lina, Sv. Pe-smene ponudbe z navedbo ' tra c. 3.	141S-44
dosedanje službe na oglas, odd. Jutra pod »Poštena«.
14222-1., PRIDNO, POŠTENO postrežnico za dopoldne sprejme Simonič, Poljanska C. 15, II. stopnišče.
14184 la SLUŽKINJO sprejmem. Florijanska ulica 26/L	14187-la MLAJŠA KUHARICA
zdrava, ki opravlja vsa hišna dela, se sprejme v dobro, stalno službo. Hrana in vsa oskrba zelo dobra. Ponudbe na ogl. odd. Juto pod »Lepa plača«.
14117-1 POSTREŽNICO
la dopoldne, iščem. Na-riov v vseh posl. Iutra.
14125-la
etjsr pomočnico
ki_ kuha m opravlja vsa hišna dela, išče mala družina. Naslov v vseh posl. Jutra.	I4l26-la
IZOBRAŽENA GOSPA ali gospodična, ki zna dobro kuhati, sc spreime za dopoldanske ure. k odlični dvočlanski družini. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Samo za kuhanje«.
14097-1 GOSP. POMOČNICO Sposobno, sprejm<$n k 2 osebama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poo »Sposobna«.	14103-1
POSTREŽNICO ta popoldant-k' nre. sprejmem. Naslov v vseh pogl. Jutra.
14363-la
SPRETNA KUHARICA, t oprav'ia tudi druga dete. dobi službo k 3-čIansk: družini. I>*clov v vseb posl. .hitra.	14547-la GOSPOD. POMOČNICA, ki zna kuhati, se sprejme na gost*no. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »Prid-■e i« zanesljiva«. 14075-la
UČENKA 7.3 nle-ilstvo se sprejme. Vidri h. Camoova o. 14113-44
MIZARSKEGA vajenca sprejme takoj mizarstvo Potočnik, Gnidov-čeva 5 (poleg šole ob Šmar-tinski cesti, Sv. Križ).
14296-44
UČENKA, zelo marljiva in sposobna,
do£j nameščenje. Naslov v ogi odd. Jutra. 142^4-44
VAJENEC za pleskarsko in slikardco obrt se sprejme. Angela Je-kič, Galetova ulica 11.
14103-44
FRIZERSKO VAJENKO
ki že dobro frizira, sprejmem proti takojšnji plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača«. 14106-44
MIZARSKEGA vVkf:r spretmem. Naslov v ■ :.. Jutra. 14289-44 V>.: NCA ali VAJENKO
Si : c j me krojaštvo za dame in gospode Sodja Lovro, Trraška 28.	14291-44
PRIDNO VAJENKO
za krojaštvo in eoo za mo-distko sprejme Baligač, Beethovnova 14. 14220-14
TAPETNIŠKEGA vajenca sprejme Rudolf Ra-dovan, Mestni trg 13.
14227-44
UČENKA SE SPREJME
takoj. Modistinja Ivanka Kune, šelenburgova 1.
14064-44 STRUGARSKEGA vajenca sprejmem takoj. Biti mora močan in mora imeti primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden«.
14028-44
VAJENKO ZA ŠTEPARICO
sprejme fekoj Lovro Mule-', čevljarstvo. Lirbljarta. Fran! e;škanska 5.	14S5R-44
BRIVSKEGA VAJENCA
in vajenko, sprejmem takoj. Ziegrler, ŠnrrartiV^-a fi. 14351.44
KUHINJSKO OPREMO, kompletno, rabljeno, počen: prodam. Drofenik, Via Parma 41.'	14131-6
URO »OMEGA«, arosko s verižico, prodam. — Naslov v v6eh posl. Jutra.
14137-6 STENI' d, ŠČURKE, podgane, laneelj.vo uniči zavod za okoniavenje mrčesa m golazni Zor Adolf, Tavčarjeva 4-IH. levo. 14161-6
ZAMENJAM pižke ta. peteliiičke nii prodam. Krakovska ul. 9. 14138.-
ŠIVALNI STROJ maioke Jax, v dobrem stanju, dve stranske svetilke, en lu-6ter» lestenec, koncertne citre, damski koetam, plav, moško obleko in šivalni stroj na ročni pogon, poceni prodam. Kamniška 13.	14168-6
KUHINJA moderne oblike, solidne kde-lave, 5efncskana, sc ugoino
proda. Ogled pri Fantek, \m-broiev trg 8.	14106-6
KLAVIR. HARMONIKO, sovo, t 80 basi, ee zamenja m dotoa ohranjen radio aparat. Naslov v vseb posl. Ju-ba.	14157-6
SKORAJ NOVO KOČIJO, svetlorjave barve, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Ko&ja<.	14149-6
JEDILNI SERVIS (porcelan), za 6 oseb, ugodno prodam. Naelov v veeh posl. Jatra.	14150
VOZ DIRO na gum; kolesih, 3Vi t. no-s9nt*ti, prodam. Ogleda se; Lnbijana, Dolenjska e. 48e.
14151-6
DIATON. HARMONIKO
prodam. Pahor. Slapničarjeva ulica 3.	14139-6
KAUČ IN POSTELJA ugodno naprodaj. Sodarska u!. 2-a, nad cerkvijo av. Florija-na.	1414.1-6
ŠPORTNI VOZIČEK, nov is finega materijala. naprodaj. Bohoričeva ul. 3
14140-6
SINGER ŠIVALNI STROJ
z okroglim čolničkom, z garancijo. prodam. Rebec Vinko. Vodovodna 67-:	14141-6
PRODAM motorno kolo. 9$ mn. dobro ohranjeno, eno simrtnn kolo Diamtint in šivalni stroj. po. irrezl"v. nov^še znamke. — Knib- Dolenjska e 1.
'.417"-6 VFc TRICIKLJEV. različnih velikosti, nc-kai novih. nekaj rabljenih, zelo počni naproda'. Gasogenu Merkur. Puharjeva 6.
14276-6 2 DKW MOTORJA, najnovejša modela, v odlič nem staniu. zelo ugodno na prodaj. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. Tel. 29-27
14275-8
PRODAM malo pisalno mizo. mizo s štirimi stoli za jedilnico, vse dobro ohranjeno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14298-6
2 PSA-ČUVAJA, mlada, prodam. Vinotoč. Poljanska 17.	14286-6
ŠUPO.
14X16 m, z velikim dvoriščem, dam v najem ali io prodam. Ivan Čibašek. Trnovo, Koiezijska 19/11.
14287-4
PRODAM
črno moško obleko, sfv damski kostum, blago za moško obleko, bele predpasnike, 2 para čevljev St. 39 m šest žlic. Naslov v ogl. odd. Tutra. 142S8-6
PRODAM premog, drva. žaganje. Ru-dolf Jereb, trgovina. Čam-pova 8. Telefon 24-76.
14214-6
SINGER ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra.
14215-6 ELEKTROMOTORJI
Elin 3. P. S. Conz 5.8 P. S. Simens 7.5 P. S. vsi motorji z zaganiačem. nadalje mala krožna žaga z ugrajenim motorjem se ugodno proda »Elhoma« Sv. Petra c. S. Hotel »Soča«.
14050-6 VRTNA KLOP naprodaj v Potočnikovi ulici 10.	14052-6 KAPNE, rjuhe
m blazine, vse novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	14182-6
ŠTEDILNIK
kompletno ogrodje za vzidati, desni. 2','s plošči, 21 col., popolnoma nov. prodam. Rožna dolina, C. V, št. 4.	14121-6
prodam za 5200 lir. Poizve skoraj novo> prodam. Ogled
se- Cesta v Mestni log 1.	^ 23.30 do 17. Gorupova
14267-6	ui 3 pritličje, desno.
ZA PISARNO!	13990-6
Pisalno mizo z dvema stolo	| OTROŠKO STAJO,
m« in dolgo mizo s šestimi	zložljivo, dobro ohranjeno,
stoli proda Skaza Pavla,	prodam. Naslov v oglas.
Kotnikova 15. 14268-6	odd. Jutra. 14006-6
DVE TEHTNICI.	VEČ PLETILN1H
decimalni, skoraj novi, pro-	strojev št. 8—70, št. 10 do
dam. Dopisi na ogl. odd.	50 ^ krojaško-čev!)arski
Tutra pod »Tehtnici«.	stroj naprodaj. Naslov v
jutra pou 14269-6	ogi odd. Jutra. 140^9-6
TI, TONSKI AVTO	~ ELEKTROMOTOR
z novimi gumami, amerika-	5,5 KS predane izdela
ne£ prodam. Križaj. Več-	ve. prodam Ponudbe na
ncc' P ^ , jnn.<	I n,1H Tutra Dod »Ma
°SPALNICV
••mitacije. moderno izdelane kakor tudi kuhinjske^ oprave, naprodaj. Zor Jože, mizarski mojster, A!)azeva^l4.
VINSKI SOD
14270-6 ogl. odd. Jutra pod »Ma OREHOVE. relli«.	14010-6
ROČNI VOZIČEK,
malo rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14026-6
JEDILNICO,
moderno s kfcučtm, orehova 700 lit ov prodam. Tan- I korenina, lupa izdela-u. ugud-Kmiteliska ulica 3. do protm. Naslov v vrel.
14299-6 posl. Jutra.	'.4
ŠIVALNI STROT SINGER. SODAV icARJI. POZOR!
prvovrsten, prodam za ^000 lir. Naslov v ogl. odd.^
"ugodno prodam
belo, čisto in snažno posteljo s kompletno opremo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
Vetju muož 110 stekli u'< za oranžado in at'*»j za izdeio. vanje sode in oranžale. prodam'.'. lureriienti [lO-l.ite niulbe na ogl. U'io Jutra t«_»i »Tovarna oranža i1«. . 1262-6 ŠPORTNI VOZIČEK 14280-6 1 dobro ohranjen, prodam. Uma GOLOBE	900 lir. Frankopanska 23-11,
florentince prodam. Stepan- I ]ev0-	:42ft4-6
ska cesta 1.	T14282-6	FOTO-APARAT
IGLE, STROJNE,	VoigIandt"-Brikut^kopar-com.
prodam za popravljanje no- purj ^ pr^dj. Kaslov v vseh gavic, uporaba tudi rod-	jutra	14241-6
na. Ogled v trgovini Ulica	PRODAM
3. maja 12.	14284-6 werje, ,jamske. M. 36, sko-
Š1VALNI STROJ SINGER, ^ rove jn trj voinene jopi_ poerezljiv, popolnoma nov,	^^ gvg.jomoiini n te-
Seme, Salendrova | ^omnrlrr Gerbičeva ul. 19.
prodam. ------
ul. 6/III	14283-6 i L tindstr.	14246-6
VODNA SESALKA	ROI.LliIFLF.X
na ročni ali jermenski po-	f0t0 aparat, prodam. Vprašati
gon, v dobrem stanju, po	T pisarni Flovenskega pla-nizki ceni naprodaj. Zve se ninskesn dni«tv3. palača Vik-
v mehanični delavnici Šu-	torija.	14249-6
šteršič Bleivveisova 13 dvo-	ŽELEZNIČARSKI
fl!vnK.Cs PIŠČANCI	kovfpP-	"->1no f,ro'
KOKLJO S PISCAINCl	v rcfh , ,ln.
Rodailanke prodam. — Na-	.	,4,40 s
slov v ogl. odd. Jutra.	nt>^..f
14272-6	PRODAM
RAZPRODAJA KOLES.	motorno kolo. 98 kubični —
damskih in moških, najbolj-	znamko »Saks, Milic, v ze.o
ših znamk, zelo poceni. —	dobrem stanju. Stular. (Iml-
Gasogeno Merkur, Puharje-	Metodova -!7-b	14251-6
va 6.	14274-6	PRODAM
NOVE ŽENSKE ČEVLJE	Zeiss-Ikon Kintuno film ipa-
št. 37 prodam. Anžič. Vič,	ral 16 mm s projektorjem.
Tolminska 15. 14278-6	Beethovnova 6. priti., desno.
VOZIČEK	112SM
globok, dobro ohranjen, se	PRODAM
proda. Cesta na Brdo, Pred-	moško in damsko kolo, ter
jamska ul. 106-1. nadstr.	nekaj rabljenega pohištva, ze-
14092-6	Io ngrdno. Fr-te. TTran;'n>kx
PRODAM:	14-1.	14232-6
otroški voziček. globok, SINGER KROJAŠKI
predvojni, košarico, plete-	stroj, skoraj nov, -šiva na-
no, z modrocem. stajico	prej in nazaj, proda hišni
(ograjeno), bukova, rs-rno	Ca. Pred škofiio 19. perilo za dojenčka, vse od 14310-6 zdravega otroka in malo PRODAM
rabljeno. Ogled dopoldne	1 »Ornega« precizno žepno od 9. do 12. ure. Trdino- I uro, 3 slike s srebrnimi
va ulica 7-IT. srednja vra ta.	♦ 14094-6
KUHINJSKO OPRAVO noro. moderno in razno rabljeno pohištvo, poceni prodam. Mizar Lončarje, Vodnikova 116, Šiška.
14095-6
FIAT 503
poltovorni, v dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14100 6
MOŠKI ČEVLJI rjavi, št. 42, z dvojnimi podplati, zelo solidno delo, naprodaj. Naslov v vseh posl. Tutra. 14099-6
POHIŠTVO izdelujem po naročilu vsake vrste stole, politiram oprave in vsa popravila. Zorman Josip, Breg 14.
14098-6 SESALEC ZA PRAH skoraj nov. Resljeva 13-1, levo.	14102-6
KOPALNO KAD dobro ohranjeno, proda Čokert, Gregorčičeva 5. — Telefon 24-70. 14111-6
OTROŠKI VOZIČEK globok poceni, prodam. — Velebitska ul. 4-1, Glince.
14088-6 FOTO APARAT »Zeiss-Ikon«, krasen komad, prodam. Nasiov v ogl. odd. Jutra. 14077-6
okraski in 1 prt z 12 prti-či, pristno damast-platno. Zupan Frančiškanska 10, dvorišče. I.	14309-6
KRASNE VAZE, dekorativne, različne, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	14303-6
PRODAM parterna vrata z izložbo in roloiem. bicikle, posteljno perilo, kokoši, zajce, piščance. Pretnar. Podmilšča-kova 57.	14305-6
PRODAM divan z naslonjalom. Poizve se hišnik, RiiViska 13.
14?01 -6
OPEKO,
zidno in strešno rabljeno ali novo. do 5000 komadov, kupi Rojina, Vodnikova 89. tel. 48-78. 14304-6
f it
KUPIM PIANINO.
dobro ohranien. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Pianino«.	13946-7
KNJIŽNO OMARO ali vitrino kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahko nova«.	14336-7
ŽENSKO KOLO, dohre znamke, dobro obran'ft. no. knpim. Jenkova ul. fi.
14390-7
ŽIČNO VRV,
8—12 mm, 85—100 m dolgo, kupimo. Ponudbe na naslov: Ivan Bricelj, gra ditelj, Ljubljana, Slomškova 19, tel. 25-27. 14082-7
KOLESA, damske m muske — kupujt vnika »1'rumeU (nasproti Kri iajiske cerkve), lel. 43-90.
13SSU < STARO LITINO (Gusseisen) kupim po najvišji ceni kakor tudi eno pogonsko kolo k brusu (Schwungrad). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Litina«.	1400 -7 KOZUHOVINAST PLAiC, uov ali dobro olinui.cn, kupim Naslov v vseh posl. Ju-•ja. 1378u-i
JAHALNE HLAČE, po možnosti sive barve, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Stuks«.
139o9-7 SMUČARSKI DRES, po možnosti v rjavi barvi, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dres«.
13970-7 PISALNO MIZO. hrastovo, dobro ohran.eno. kupimo. Ponudbe na Glasbeno atati'0 v Ljubij^ni. l41Sb-'l
SESALEC PRAHU. a|arat za suažen.s [arieta in električno kuhamo ploščo (3 odprine). kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«.	14150-7 tKTRIČNI HLADILNIK po možnosti s števcem, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poljubne velikosti«.
14160-7 ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim. Po. nndbe na podružnico Jutra v Novem meetn pod »Singer-Pffaf«.	14145-7
POGONSKI MOTORČEK, električni. 1—ž Kg. kupim. Kaplan Franc, Breg 8. Ljub-) iana.	1414S-7
' PLINSKI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, predvojni materijal, * štirimi ali petimi gorilniki :n pečico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plin«.	14142-7
GOSTILNIŠKE PRTE in servete, dobre ohranjene, tudi nove. kupim. Plačam po dogovoru, fitilrk. Slomškova 9, I. nadstropje.	14143-7
KUPIM črn persijaner ali astrahan-ovratnik, v vsakem stanju. Naslov oddati v podružnici Jutra, Celovška 43. 14290-7 ŠTEDILNIK,
mio rabljen, kupim takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranien«.
14293-7 PORCELAN KOZARCE za malinovec in drugo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slaščičarna«.
14308-7 HUMORTSTIČNT LISTI Škrat 1885, Rogač 18S5, 1887, Jež 1902, 1903. 1904, naprodaj. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod: »Humor«	14212-6
RABLJENE MOŠKE obleke, perilo, čevlje, plitvo, posteljnino, žimnice in druge predmete kupuje Drame Alojzija, Gallusovo nab-ežje 29.	14223-7
KUPIM predvojno blago za srajce ter platno Za rjuhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro blago«. 14226-7
DAMSKO KOLO kupim. Ponudbe s ceno rea ogl. odd. Jura pod »A S.«
14229-7 STOLČEK-MIZICO otroka, dobro ohranjeno, kupim. Naslov in ceno prosim na ogl. odd. Jutra pod »Stolček-mizica«.
14192-7 RADIO APARAT, novejše tipe, dobro ohranjen, kupim. Istotam prodam iagodove sadike, naj-debcleiše vrste. Zg. Šiška, Vodnikova 165-1. 14206-7
TRICIKELJ. lahek, dobro ohranjen, kupim. Močnik, Kot rjeva ulica 7.	14172-7
OSEBNI AVTO, po možnosti Cabriolet, ku. pim. Koblarjeva 7. 14174-7
KUPIM GITARO, dobro ohranieno. Našlo* v ogl. odd. Tutra. 14176-7
VIJOLINO za početnika in staro damsko kolo, kupim. Ponudbe
!. i-dci Jut »Vijolina«.	14119-7
GRAMOFON in otroško harmoniko, kupim. Peternel, Cankarjeva 7 Kodeljevo. 14123-7
LEP KRZNEN PLAŠČ kupim. Ponudbe z navedbo kvalitete in cene na ogl. odd. Jutra pod »Plašč«.
14096-7
RADIO
tudi iz cukrarne, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejši«.
14104-7 ANATOMSKI ATLAS
Rauber-Kopsch ali drugega avtorja, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova nomenklatura«.
14083-7
PIANINO.
dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«.
14067-7 VRTALNI STROJ velikosti do 25 mm sveder, na mehanični pogon, brez motorja, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14057-7
KUPIM električni mlin na valje ali na kamne, in motor za pogon mlina, lahko je tud žc rabljen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Električni mlin«.	14034-7
MOTOCIKELJ, dobro ohranien, od 125 do 300 ccm. kupim. Može, Vi-dovdanska 20. 14051-7
EMAJL1RAN, BEL štedilnik, dobro ohranien, kupim. Kitin Ignac. Ciril-Metodova 67.	14047-7
STARO ŽIMO KUPIMO, plačamo po kakovosti od 30 do 50 lir za kg. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 (/hod skoz: vežo). 14041-7
ŠIVALNE STROJI: vseh vrst kupimo. Plačamo dobro. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	14040-7
MODERNO SPALNICO,
rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dobro ohranjena«.
14032-7 KUPIM MOTOR
za cirkularko z vdelano osio Terlep Matija, Šiška, Sv. Jerneia 9. 14013-7
DELNICE Trboveljske in vevške pa. pirnice kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Trbo-vevče«.	14027-7
OTROŠKI VOZIi;FK. globok, ne drag, za na deželo. kupim. Gostilna Tavčarjeva ul. 4.	14250-7
KUPIM dobro ohmnjeno moško kolo, dobre mamke. Ponudbe na agi. odd. Jutra pd »Kolo«.
REGISTRIR. BLAGAJNO, novo ali prav malo rabljeno iia cjektričn pogon, kupim, i onuabe na ut, v Rudolf Ko-hulj, Beethovnova 14-11.
14152-7
KUPIM
kakšen lep dragocen :zde>k. pripraven za daril". Pouuibe na ogl. odd Jufi uod »<io-toviua«.	14254-7
KUPIM dobro ohranjen m 01 i'i»<— 350 kubični, znamke L>K\V. UM V NSV, Zn<ia| 11 Jara. Ponudbe na ogl. odd. Jutra 1 d »Motor«.	' 1333-7
KMETSKO SOBO. opremo za tako kupim novo aii že rabljeno. Ponudb na Ogl. od i. Jatn i»l - K -i - r sita soba-.	14236-7
STFLAŽO z« zaprati al: omaro in tehtnico za knhinjo kupim. Fo. 0'ehnik. Bleiardsova 15.
14234-7 FOTOAPARATE vseh vrst. posam-ine dele ter plične predmete, knnojf Foto-fhr.ikn. Bl<-iwe:sova 15.
■ 4233-7
DECIMAL. TEHTNICO.
osilnost do 300 kg, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Decimalna«.
14308-7 KUPIM GRAMOFON. Leico, Retino. Kontax. Rol-leifle* ali slično. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6
14273-7 STARO POHIŠTVO, odeie. madrace. vsakovrstne obleke, knjige. Magazin in vse stare predmete stalno kupuje Marija Golob Gallusovo nabr. 29. 14281-7 PLAČAMO 7" O Za stare biciklje. bicikclj-eume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasoeeno Merkur. Puharie-vi 6	««—■>-
V najem
DELAVNICO
za mizarsko obrt, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Srednje velika«.
14090-17
PARCELO
za vilo, 823 kv. m. idealn* lega, popolnoma brez prahu, v mestu, prodam. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod-»Res dobra naložba«.
14020-20 STROGO SREDIŠČE Parcela za zgradbo v strnjenem sistemu naprodaj. Posredovalci izključeni. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka«.
13980-20 STAVBIŠČA ob Bleiweisovi, Vilharjevi, PodinilšČ3kovi in Streliški ulici ter na Viču naprodaj pod ugodnimi pogoji. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«. 13981-20
PALAČA v središču naprodaj. Dobra investicija. Ponu Ibe na ogl. odd. Jutra pod »Breg«.
13982-20
HIŠA
s trgovskimi lo. in stanovanji ter z obsežnim zemljiščem v Devici Mariji v Polju sc proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra investicija«.
13983-20
HISO,
1—2-atonovanjsko na periferiji ali v mestu akoj kupim. Ponudbe z opsom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Resen Kupec«.	14165-20 REALITETNA PISARNA Habijan Miro, Cigaletova I-p, proda: Siavbne parcele v vzhodnem delu m-t-ta po 65 dc 80 lil z»i kv. m. ob Celovški cesti 00 215—250. v Zgor. Šiški po 80—m Pod Rožnikom po 160 zn kv. m, industri -ke v Sišk' po 45 lir. Hiše: tristanovanisko v Mostah. v Rožni dolini, trgovsko ob Ceiovšk: ces'i itd. 14135-20
PRODA SE nfva. 5295 k v. m in gozd 2937 k v. m. 30 min. od Novega mesra la lir 60.000 Naslov v vseh poslov. Jutra. Jutro.	1414*>-20
HIšF IN PARCELE, raznovrstne, v sredi?čr ir. v okolici, prodam. Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tav-čarieva 10. Tel. 34-86.
14218 20 PRODAM PARCELO. ve'iko 650 ms, za 32.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »10 minut od tramvaja«.	14224-20
LEPO STAVBNO parcelo prodam za 120.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »680 m!«.
74225-20
TRAVNIK,
nepokošen. v velikosti 6000 ms. se ugodno proda. Ponudbe na ngl. odč. Jutra pod »Redka prilika«.
14188-20 VEČ STAVBNIH parce! od 500 m5 dalje po nizki ceni proda »Globus«. Petrarcova 267. 1418O-20
LEPA HIŠA. enodružinska, z večjim vrtom. naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortna«	14l90-''0
VILO NA MIRJU. enodružinsko, s 10s0m= vrta, prodam za 380.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje«. 14198 20
KOMPLEKS 10.000 m*, oh železnici na Viču, prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahka industrija«.	14199 20 HIŠA.
trinadstropna. blizu gorenjskega kolodvora, popolnoma nova in zelo donosna, sc proda za 3.400. OOO lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepe obresti«.
14201-20 KOMPLEKS V ŠIŠKI, blizu železnice, sc proda v industriiske svrhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Industiiia«.	14200-20
KOMPLEKS ob Ižanski cesti. 4650 m!, se proda po 95 lir m1. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šest parcel«. 14265-">0 HIŠO
blizu Tržaške ceste, ki do-naša mesečno 1-5.000 lir prodam za 2,300.000 lir! Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »9% obresti«'
14204-20
PARCELA
791 m2, ob Ciril-Metodovi cesti, se proda za 250.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trinadstropni-
14205-20
PARCELO
ob Podmilščakovi ulic: prodam zelo ugodno. Ponudbe ra ogl. odd. Tutra pod: »Bežigrad«.	14202-20
PARCELO za majhno industrijo kupim
PRODAM	i
tri krasne parcele ob Pod- J
miličakovi ulici 800 nr", ob Celovški cesti 1800 m2, kra sna lega 40X45 m, in Mostah 1200 m2. Planinšek Knafljeva (prej Dvoršako va) 3-1.	14209
ZEMLJIŠČE 5800 ms, dobia, peščena zemlia, se pa lahko tudi zida, kar se hoče, prodam samo brez vsakega posre dovanja po 20 lir m2. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »s km od L ubljane« 14059-2'
PARCELI
na Brdu h. št. 75 kat. obč Zg. ŠiSka vlož. štev. 862 pare. št. 1266 10. priti, hi ša in vlož. št. 882, pare št. 1266 7, vrt z vodma kom, oboie neločljiva go spodarska celota v skupn izmeri , 513 m2, se ugodno proda. Ponudbe na oglas odd Jutra pod »Brdo 75« 14025-20 KUPIM VILO, eno aii večdružinske v okoli-1'odrožnik. Mirje, Trnovo, I*nile ali zamenjam z drugo event. dam drugo protivrednost. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Razliko doplačam« 14255-20 PARCELO PRODAM na perif.-riji mesta. Ponudbe na nji. odd. Jutra pod »Nizka cena«.	14256-20
PARCELO KUPIM hrfz posredovalca do 30.000 lir. k:er koli znotraj bloka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnovo«. 14235-20
1000 LIR NAGRADE
dam za 2—3 sobno stanova nje. najraje v središču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri odrasle osebe«.
15971-21a ZAKONCA IŠČETA stanovanje ali dve prazni sobi Ponudbe' na og.. odd. Jutra pod »Domačina«. !4179-21a
SOBO S KUHINJO išče soliden obrtnik. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
I4ll0-23a INZENJER, mladoporočen, išče eno ali dvosobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dve osebi«.	l4062-21a
1
ZAMENJAM
trosobno pritlično sianovanje, v centru, z dvosobnim s ka-b netom ali dvosobnim. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Sončno :'40«.	14134-21
ZAMENJAM stanovanie dvosobno $ kabinetom. moderno, z ^vsemi udobnostmi, v novi hiši sredi mesta, z ravno takim aLi večjim izven središča ali v okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Selitev takoi«.	14213-21 1 SOBNO STANOVANJE s p.ritiklinami zamenjam za večjo sobo s štedilnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predmestje«.
14228-21 ZAMENJAM 2 sobno stanovanje s priti-Minami v novi hiši, ofc tramvajskem rostajališču, za 3—4 sobno Komfortno stanovanje v središču mesta. Ponudbe n> ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.
14196-21

OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, išče domačink* v mestu. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Uradnica«.	14132-2Sa
SKROMNO SOBO iščem, sem cel dan odsoten. Pont.dbe na ogl. odd. Jutra p-d »Miren :n točen plačnik«.
14112-23B PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v središču mesta išče mlajši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Iutra pod »Vzamem takoj«.
14211-2}a
GOSPOD.
dobro situiran, išče sobo s J. septembrom. Plača dobro. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Vhod s stopnic«.	I4183-23a
GARSONIERO iščeta mlada zakonca na Mirju ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garsoniera«. 14197-23a
OPREMLJENO in č-sto majhno sobico iščem, plačam 2 meseca naprej. Naslov v ogl. odd. Tutra	l4207-23a
PRAZNO SOBO išče gospa, ali gre kot sostanovalka v periferiji mesu. Ponudbe na ogl. odd. Iutra pod »Periferija«.
14105-23a SONČNO SOBICO, opremljeno, išče mirna gospodična. Cena do 200 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14081-23a
LEPO, PRAZNO,
strogo ločeno sobo iščeta zakonca, čez dan zaposlena. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Okraj sv. Tože-fa«.	l40»-23a
MIRNA STRANKA brez otrok išče Za takoi prazno garsonjero ali sobo s kuhinjo in kopalnico na Mirju ali Prulah. blizu tramvaia. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Plačam dobro«.	13986-2 3a
SOBO
s primerno udobnostjo išče za stalno višji državni uradnik v pokoju, domačin. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Stalno«. l40I2-2*a
IŠČE SE LEPA SOBA e pros m vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba 1. senti-mbra 1943«. 14245-2:'a
IŠČEM OPREMLJENO ali prazno eobo, v biižini Be. /igr«da. Ponudbe na ogl. odd. Ju ra pod »Železničar«.
14250-2?a ČEZ DAN ODSOTEN gospod šč< v centru mes-a - bo z vhodom iz stopr:c. Ce-nV-ne ponudbe na ogl. odi. ■Tu m pod »Plačam dobro«.
14942 ria OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice išč;m po možnosti v novi hiši. plačam nekaj mesecev vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. lura pod »Miren domačin« 14299-23a
Izgubljeno
Na levem brc^u Ljubljanice ob jeza pri i'u/.mali »ta bila izgubljena ključa na obročku. Najditelj prejme zanj nagrado v oulaMiiem o<ld. /Jutra«.
PRAZNA SOBA
se odda pioti več mesečnemu plačilu ali posojuu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zidam«. 14116-23
SOBO V NOVI HIŠI oddam s 1. septembrom 1 ali 2 boljšima gospodoma. Naslov v vseh posl. Jutra.
14087-23 STAREJŠI GOSPOD želi dobiti sostanovalko, ki ima vso opremo na razpolago in šivalni stroj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14043-23
OPREMLJENO SOBO v mestu takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14039-23 VDOVI BREZ OTROK
ali drugi samostojni osebi stavljam posteljo na razpolago in nudim brezplačno souporabo štedilnika proti pospravljanju stanovanja (tri sobe in pritikli-ne). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost in snažnost«.	13890-23
DOBRA ŠIVILJA
želi resnega znanja, radi ženitve z boljšim gospodom od 45 do 60 let. Ponu ibe na ogl. odd. Jutra pod »Resno«.
14138-25
35 LETNA GOSPODIČNA
išče dobrega možj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Po. gum«.	14153-25
TRGOVEC z manufakturo, samski, star 38 let, ostal brez svojcev, želi znanja z gospodično od 28 do 35 let, katera ima veselje do trgovine in želi priti do bodočnosti. Cen), dopise prosim po možnosti s sliko, katero vrnem. Anonimno gre v koš. Na ogl. odd. Jutra pod »Želim resno«.	14407-25
MLAD INTELEKTUALEC bi rad spoznal odlično gospodično, staro 18—25 let, radi ženitve. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Sreča«.	14127-25 DAMA
z nekaj gotovine, želi poročiti boljšega, starejšega gospoda. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša«.	14093-25
Si-iKi; ZA LEGillMACIJ
najhitreje, Leica filmanj na domu m v ateljeju t< v iotogralsko stroko spadi joča dela, izvršuje sohdn in po zmerni ceni . Eot Orad, Ljubljana, Mikloš čeva 20, nasproti sodišči
14120;} DOTIČNO OSEBO, ki je v četriti prtid 5. ur« pri Sv. Krištofu pobra-a za vitek z zračnico, proton, ua jo prori nagradi vrne. Logar Sv. Petra 33.	14200-8
2 PLIŠASTI PREPROGI (:eka.ja 70 cm X 4% m) sua izgubil iz vza od Liti.ske e. 53 do Pred škofije 16 v pa tek 30. t. m. zjutraj. Najdi telja vljudno prosim, da pr» progi odda prorf visoki nagra. di v »pravi Jutra, koder « tudi naslov prizadetega.
14237-71 NA CESTI IZ KOSEZ do Gasilskega doma v Zg. Šiški sem izgubil predvčeraji. njim popoldne 2 nalivni peresi in uro e nriveskom. Najditelju. ki prinese izgubljene predmete v upravo Jutra dob: nagrado.	14240-37
TTs?
PRIMEREN LOKAL
za ključavničarsko obrt iščem okoli Viča. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod: »Vič«.	' 14015-37
ZLATO ZAPESTNICO uro. znamke »Glashutte«, sem izgub la od gostilne Živec, Cf¥ta 29. oktobra do ceste Vittorio Env.muela št 5. Pošteni najditelj naj jo prinese v psarno note rja Bur-gerja, Tavčarjeva ul. 5, proti velik: nagradi. 14163-37
GOSPA, ki je pozabila otroški pfa-ček v trgovini Pletilka, Še-lenbnrgova. ga dob istotam.
14!6>ij-37 TRGOVSKI LOKAL bližini magistrata ugodno oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	14195-37
ODDA SE SKLADIŠČE, zidano in svetlo, primerno za kako delavnico. Koblarjeva 7.	14171-37
in Frančiškanska M
O POSOJILIH
na hiše in posestva dobite informacije: Ljubljana, Beethovnova ulica 15-IL levo, pri »Jugokredit«.
Vse denarne m trgovske posle
•izvTšim bit-o in oftn« Obrm" v ua
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12 Telefon 38-10
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informae-je »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 tel. št. 2109
* * » * * * a
Nov j-tslov:
PrančiškansKa ul. 3.
Puh in perje prodaja R. SEVER, Mamjin tpg 2
f
odlično negnje, lepša in krepi krhke, cepljive in od ondulacij oslabljene lase.
ZEL!$e*l &SUPM00

takoj. Ponudbe na oglas.
odd. Jutra pod »Plin mora
14252-7 I biti v bližini«
14164-20
LEPA. VELIKA SOBA
x o idr. za takoj. Tabor -C-II. desni.	ill47-2.il
OPREMLJENA SOBA se takoj odda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14297-2»
VELIKA SOBA, opremljena, sc takoj odda solidnemu boljšemu gospodu. Vrhovčeva 9'I. levo. Tabor.	14217-2?
Založba „PLUG"~
SE JE PRESELSLA IZ DOSEDANJIH PROSTOROV NA
Miklošičevo cesto št $9
111 > > i
»M«»Ml
» rtu 111»
POšILJKF IZ ITALIJF
v Ljubljapsko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna Ifvrdka
MARCHESI LOMBARDA S. A., MILANO,
VIA ARNALDO DA BKESCfA 8
Enkrat tedensko z&rnl vagon Milano - Ljublja/ia
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — twdi v inozemstvu.
Zastopstvo v Ljubljani:
HAJKO tur k,
VILHARJEVA CESTA ŠTEV. 33
'«*IHIM>ttMtt
>«>«»tv<