POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK I Uto XIV. 1 Štev. 61 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 14. marca 1940 NAROCNLNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Finski parlament ratificiral mir . _ Sovražnosti med Finsko in Sovjetsko zvezo so bile včeraj ob 11. uri ustavljene — Cete se umikajo na nove meje — Finci izgubili okoli 15, sovjeti pa okoli 200 tisoč mož — Sovjetske materialne izgube 1500 tankov in 700 letal — Glasovi sveta k sklenitvi miru HELSINKI. 14. marca. Reuter. FINSKI PARLAMENT JE VČERAJ OB 11. URI DOPOLDNE KONČNO IZGLASOVAL SKLEP O RATIFIKACIJI V MOSKVI MED FINSKO IN SOVJETSKO DELEGACIJO SPREJETE MIROVNE POGODBE. ZA ČASA DEBATE SO SE ODIGRAVALE V PARLAMENTU RAZBURLJIVE SCENE. ISTOČASNO SO BILE NA VSEH FRONTAH USTAVLJENE SOVRAŽNOSTI. FINSKE ČETE SO SE PRIČELE TAKOJ UMIKATI NA NOVE DEMARKACIJSKE ČRTE, PRAV TAKO PA IZPRAZNJUJEJO TUDI SOVJETSKI ODDELKI SEVERNO PODROČJE, KI GA VRNEJO FINCEM. IZDANI SO ŽE PRVI UKREPI ZA POSTOPNO DEMOBILIZACIJO FINSKE VOJSKE. Zadnje povelje maršala Mannerheima HELSiNKI, 14. marca. Havas. Opolnoči je izdal maršal Mannerheim zadnje vojaško povelje, v katerem pravi med drugim: Vojaki slavne finske vojske! Med Finsko in Sovjetsko zvezo je sklenjen mir. Mir je težak, ker daje sov jetski Rusiji bojne poljane, ki smo jih zalivali s svojo krvjo. Mi nismo hoteii vojne. Vi pa ste se bojevali tako, da bo vaše junaštvo ostalo vekomaj zapisano v naši zgodovini. Okoli 15.090 vaših tovarišev se ne bo nikoli več vrnilo v svoje domove, še večje pa je število onih, ki so za vselej izgubili svoje delovne sposobnosti. Toda tudi vi ste zadali težke udarce. Na bojnih poljih je ostalo okoli .100.000 nasprotnikov. Bojeval sem se že na mnogih bojiščih, a nikjer nisem videl vam enakih bojevnikov. Jaz sem na vas ponosen. Nato se maršal podrobno zahvaljuje častnikom in posameznim oddelkom. Dalje pravi, da so uničili okoli 1500 sovjetskih tankov in okoli 700 letal. Toda kljub vsemu temu je bila vlada prisiljena skleniti mir pod zelo težkimi pogoji. Toda naša vojska je bila vse premajhna in naše rezerve prešibke. Bojevali smo se proti velesili. Prosili smo za pomoč, a je nismo dobili. Morali smo dobavljati iz tujine bojni material v času, ko ga povsod sami potrebujejo. Iz tujine smo prejeli le dva bataljona prostovoljcev s topništvom in letalstvom. Brez pomoči Švedske in zaveznikov bi pa bil boj sploh nemogoč. Dejanske pomoči nam zaveznik? niso mogli poslati, ker naši zahodni sosedje niso dovolili prehoda. Toda po 17 tednih je naša vojska še vedno nepremagana. Težko odstopamo tujcu zemljo, ki smo jo stoletja obdelovali. Toda biti moramo tudi v bodoče pripravljeni braniti se. Ob koncu pa pravi maršal: Mi smo ponosni na svojo zgodovinsko misijo, katero bomo še dalje vršili in katere glavna naloga je obramba domovine. PROKLAMICIJA VLADE HELSINKI, 14. marca. Reuter. Finska vlada je izdala proklamacijo na narod, v kateri je najprej izražena počastitev vsem padlim bojevnikom, ki pravi: »Vlada je sklenila ustaviti sovražnosti in zaključiti mir, ker je prepričana, da bo na ta način finski narod rešen večjih udarcev. S pomočjo naše spretno vodene vojske in našega naroda ter s pomočjo žrtev naše mladine smo bili sposobni, obvarovati najdragocenejše kar imamo — svobodo in nacionalno čast — ter smo si tako priborili pravico, da nam je bilo to tudi vrnjeno.« MIR BREZ ODŠKODNINE HELSINKI, 14. marca. Reuter. V nadaljevanju svoje izjave je Tanner dejal, da »so bili vojaški konzultirani glede stanja na fronti, niso pa imeli opravka pri skle. panju miru. V pogodbi ni govora o kaki vojni odškodnini ali vračanju plena sovjetski Rusiji. Vprašanje ujetnikov je še v razpravi. Vojaški strokovnjaki so svetovali, naj bodo tudi vse nove meje Finske utrjene. Nemčija pri mirovnih pogajanjih ni imela vloge«. Glavni krivci Švedi in Norvežani HELSINKI, 14. marca. LRP. Kakor je naglasil že včeraj finski zunanji minister Tanner v svojem govoru po radiu, pada glavna krivda za finsko kapitulacijo na švedsko in Norveško, ki sta dosledno odklanjali dovoljenje za prehod zavezniških čet, katere sta Anglija in Francija bili pripravljeni poslati Finski na pomoč. Finskega naroda se je polastila velika žalost, ko so bili razglašeni pogoji, pod katerimi je bil mir dosežen; povsod so bile izvešene zastave na pol droga; listi so izšli črno obrobljeni in judje so na javnih mestih jokali. V tej žalosti so pa dajali tudi dušita svojemu ogorčenju nasproti Švedski in norveški vladi, ki sta glavni krivec, da je Finska morala skleniti tak mir. Posebno pa zamerijo švedski vladi, ki je v glavnem v rokah socialistov. STALIŠČE LONDONA LONDON, 14. marca. LRP. V tukajšnjih diplomatskih krogih presojajo sklenitev miru med Finsko in Sovjetsko zvezo kot neugoden preobrat za zaveznike. Pred vsem je s tem trpel njihov prestiž. Mimo fega bo sedaj Sovjetska zveza lahko v izdatnejši meri zalagala Nemčijo s potrebami surovinami. Na uradnem mestu pa Nasprotno izjavljajo, da za ta mir ne zadene nobena krivda zaveznike, ki so bili ves čas pripravljeni nuditi Finski zadost-n0 pomoč, a tega niso mogli prvič ker Finska za njo sama ni zaprosila, in drugič, ker sta švedska in Norveška odrekli vsako dovoljenje za prehod zavezniških čet čez njuno državno ozemlje, švedska in Norveška sta sicer s tem dosegli preprečitev vojnega konflitka, toda poslabšali sta si svoj položaj in danes sploh ne more več biti govora o kaki njuni varnosti za bodočnost. Verjetno je, da bosta to svoje početje še bridko obžalovali. Baltsko morje je postalo sedaj zopet rusko morje, kakor je bilo za časa carizma. Zlasti švedska je sedaj popolnoma odvisna od Nemčije in Sovjetske zveze. ANGLEŠKI ČASNIšKI GLASOVI LONDON, 14. marca. Reuter. Današnji angleški feti objavljajo obširne komentarje o sklenitvi finsko-sovjetskega miru. Vsi tisti izražajo globoke simpatije in občudovan j edo Fincev. Ves' finski narod občuti veliko bol, da je bil sklenjen tak mir in obžaluje, da ni prispela večja pomoč iz demokratskih držav, zlasti iz Skandinavije. »Times« pravijo, da obstaja sedaj samo še eno upanje, da bo Finska delala dalje na izgradnji demokracije, ki je gliavno obeležje finskega narodnega življenja. Finska je ohranila svojo popolno moralno neodvisnost, prav tako pa ostaja tudi dalje prednja straža civilizacije in avcLode, kar je za Evropo in zlasti za zahodni velesili velike važnosti. Finska je pokazala Stalinu, da se more tudi sama braniti. Sovjeti so se požurili, da sklenejo mir, kar dokazuje, da niso bili sigurni, da bodo zmagali. Kar tiče švedske in Norveške, ki sta odklonili dovoljenje za prehod zavezniških čet, ki naj bi šle Finski na pomoč, pravi list, da ju Anglija popolnoma razume. To stališče jima je narekoval njen zemljep. položaj, ki bi ju sicer potegnil tudi v boj z drugimi silami, proti katerim se ne bi mogli bojevati. Obljuba Anglije in Francije za pomoč je vzbudila veliko moralno oporo, tako nia Finskem kakor v vseh nevtralnih državah. Sklenitev miru je pa tudi pokazala, da je Sovjetska zveza vojaško slaba. List govori dalje o izgubljenem finskem ozemlju in .pravi, da predstavlja zlasti odstopitev Vil-purija zelo težko izgubo. Treba je upoštevati, da je na Karelski ožini važna in- dustrija in da je to ozemlje relativno gosto naseljeno. Mannerheimova črta je izgubljena, obstaja pa možnost zgraditve nove obrambe. Zdi se pa, da bo v bodoče Finska demilitarizirana. Sprememba meje na severu nima posebnega pomena. Večje važnosti je gradnja železniških zvez z Mur manskom. Nove meje pogajajo strateško bolj švedsko in Norveško kakor samo Finsko. ŠVEDSKA SE BRANI STOCKHOLM, 13. marca. Reuter. Šved ski zunanji minister Guenther je sinoči zanikal tuje vesti, da bi švedska pritiskala na Finsko ter poudaril, da bo švedska takoj dala Finski izdatno pomoč, da si po vojni opomore. Dejal je, da je švedska več kot vsaka druga država pomagala Finski. Glasovi Amerike o finskem miru WASHINGTON, 14. marca. Finski poslanik Prokop je obiskal zunanjega ministra Hulla. Hiill mu je dal izjavo ameriške vlade glede na sklenjeni sporazum. Izjava bo v kratkem objavljena. Prokop je odklonil novinarjem kakršne koli podatke o tem. ROOSEVELTOVA IZJAVA WASHINGTQN, 14. marca. Reuter. Predsednik Roosevelt je v uradni izjavi naglasil, da se z zaključkom sovjetsko-finske vojne »niso razčistile prirodne pravice malih narodov za nedotakljivost pred napadi močnejših. Finski nared je po svoji obrambni vrednosti brez tekmeca in po svoji junaški obrambi pred nadmočnim sovražnikom s! je priboril moralne pravice do življenja v trajnem miru in neodvisnosti. V očeh ameriškega naroda se je še povečala pažnja in spoštovanje do finskega naroda. To je točno, čeprav so bili pred premočno silo primorani, odstopiti dele svojega ozemlja in materialno oslabili bodočnost svoje obrambe in neodvisnosti. GLASOVI PARLAMENTARCEV. WASHINGTON, 14. marca. Havas. Fin-sko-sovjetski sporazum je izzval v ame- riških parlamentarnih krogih živahne komentarje. Republikanski senator Netil in izolaeionist Leyder sta izjavila, da zanima ta primer vso Evropo. Finci niso s tem mirom dobili nič posebnega. Demokratski senator Lelloni je naglasil, da je zelo zadovoljen, da je prišlo do miru. Progresi-stičnl senator Lafolett je pa poudaril, da USA nimajo pravice kritizirati Finsko, treba ie le obžalovati, da je moral finski narod pretrpeti tolikšne žrtve. Končno so Finci le storili prav, če so se pomirili s premočnim nasprotnikom. ODMEVI V JUŽNI AMERIKI \VASH1NGT0N, 14. marca. Ass. — V južni Ameriki je politična javnost z žalostjo vzela na znanje težke pogoje miru na Finskem. V Ecuadorju izražajo spoštovanje finski vojski. V Venezueli smatrajo, da je mir udarec za zaveznike. Glavni či-lenski list »La Cronica« pravi, da bo mir dober, če ne bo privedel Fincev v popolno suženjstvo ter če se ne bo z nemško pomočjo širil boljševizem po starem svetu. V Kolumbiji smatrajo mir za udarec zaveznikom, listi napadajo švedsko, da ni dovolila prehoda čet. V Nemčiji s® mitu zelo veseli VELIKO VESELJE V NEMČIJI BERLIN, 14. marca. Ass. Nemški tisk slavi finsko-sovjetski mir kot velik poraz zaveznikov ter napada Anglijo, da je hotela narediti iz Finske drugo Poljsko. Neki visoki uradnik zunanjega ministrstva je izjavil, da se Nemčija ne veseli samo zaradi mira samega, temveč tudi zato, ker je sedaj definitivno odpadla nada zaveznikov, da bi razširili vojno na Skandinavijo. PAASIKIVI OSTAL V MOSKVI STOCKHOLM, 14. marca. Stefani. Finski delegat Paasiklvl je ostal še v Moskvi, da bo posredoval pri izvrševanju določb mirovne pogodbe. STOCKHOLM, 14. marca. Reuter. Po prihodu finskih delegatov iz Moskve je bila straža na letališču pojačaua. Po kratkem postanku in večerji so Finci odleteli v Helsinke. ZADNJE VOJNO POROČILO MOSKVA, 13. marca. TASS. Leningrajsko poročilo: Včeraj zjutraj ob sedmih so rdeče čete po dveurni bitki zavzela Vilpuri. Na drugih sektorjih nič novega, opoldne so bile sovražnosti prekinjene. HELSINKI, 13. marca. Reuter. Maršal Mannerheim je v svojem zadnjem dnevnem poročilu izrazil vso zahvalo finskim vojakom, ki so se tako hrabro upirali 17 tednov ogromni premoči. V poročilu je rečeno, da je finska vojska ostala neporažena. Maršal Mannerheim pravi, da je padlo na finski strani okoli 15.000 vojakov, na sovjetski strani pa ceni izgube na 200.000 mož. Angleški bombnik potopil nemško podmornico LONDON, 14. marca. Reuter, Neki angleški bombnik je v bližini Helgolanda potopil neko nemško podmornico. Letalo je opazilo podmornico, ko je plula po površini morja in vrglo nanjo dve 115 kilogramov težki bombi, od katerih je ena zadela podmornico naravnost Podmornica se je nagnila in takoj potopila. Letalo se je vrnilo v svoje izhodišče. KONFERENCA BALTSKIH DRŽAV RIM, 14. marca. Reuter. Rimski radio poroča, da potujejo danes zunanji ministri Litve, Letonske in Estonske v Rigo, kjer se snidejo k skupni konferenci. Na konferenci bodo razpravljali o mednarodnem položaju v zvezi s tinsko-sov-jetskim mirom. SMRT FILMSKE IGRALKE BERLIN, 14. marca. DNB. Znana filmska igralka La Jana je včeraj tu umrla za ■ nasledki gripe. Bila je stara 30 let. Maribor, 14. marca. Banovina Hrvatska jc postala stvarnost, ki kaže že danes vse značilnosti svojih realizatorjev. Predmet mnogih publicističnih razpravljanj in raznih političnih akcij je predvsem obseg bodoče srbske edinice. Pri tem sta posebno pereči vprašanji Bosne in Vojvodine. Mnogo manj se govori o oživotvorjenju slovenske edinice, ki se v splošnem ne smatra niti za posebno nujno niti ne za bog ve kako zapleteno vprašanje, ki se bo moglo enostavno rešiti takrat, ko bodo rešena ostala sporna vprašanja. In vendar prinaša bodoča realizacija banovine Slovenije mnogo važnih problemov, kljub sicer nespornemu teritorialnemu obsegu. Potrebno je, da jih spoznajo tudi najširše plasti slovenskega naroda ter narekujejo tudi njihovo primerno rešitev. Dr. Andrej Gosar pravi v svoji razpravi o bodoči banovini Sloveniji: »V sedanjih težkih dneh ravno mi Slovenci ne smemo biti le pasiven, trpen objekt vladanja in upravljanja, brez pravega sodelovanja in prave soodgovornosti, marveč moramo zaživeti posebno močno narodno in politično življenje, moramo postati zares živ in aktiven ud državnega organizma.« Da bomo to dosegli pa ni dovolj ta ali ona formalno zakonska spre inemba, dasi bi morebiti prinesla enakopravnost slovenski edinici. Če bi pri tem delu sodelovala le ozka skupina pooblaščenih dogovarjalcev, bi tako važna sprememba ostala več ali manj samo iormahia, »v močno narodno in politično življenje« se ne bi dala priklicati. Popolnoma izkaženo pa bi bilo to delo, če bi bilo prepuščeno le eni sami stranki ter bi postalo tako zgolj predmet strankar ske politike. Vprašanje naše enakopravnosti v odnosih z ostalimi narodnimi individualnostmi v skupni državi pr. ni edino, pri katerem morajo sodelovati ravno najširše množice slovenskega naroda. Vsak dan nam prinaša nova zamotana vprašanja, k onim, ki jih je zavozlala že preteklost. V današnjem svetu tudi mi ne moremo ostati zavezanih oči in se brez kompasa izročiti valovom, ki pljuskajo od vseh strani. Zato moramo življenje svoje svobodne in enakopravne edinice urediti tako, da bodo v njej vzniknile vse prej v prisilnem oklepu hirajoče narodne sile. Za tako sprostitev je nujen pogoj popolna demokracija. Svobodno ureditev zahteva tudi pestra socialna in gospodarska struktura Slovenije. Izrazit kmečki značaj imajo predvsem Prekmurje, Slov. gorice, Ptujsko polje, Haloze hi Bela krajina. Drugje imamo spet industrijska področja s staro delavsko tradicijo poleg onih, ki so nastala komaj pred kratkim v prej čisto kmečkem področju. Izrazita področja predstavljajo jeseniško, kranjsko, tržiško, domžalsko-kamniško, rudarska področja v Trbovljah, ob Meži, industrijska okolica Maribora, Celja, Ljubljane itd. V večini področij se borita kmečki in industrijski značaj. V bodoči slovenski edinici bo torej treba upoštevati tudi posebnosti te pestre razpodeljenosti slovenskega gospodarstva po geografskih področjih. Posebne zahteve postavlja tudi različna politična in kulturna preteklost posameznih pokrajin n. pr. Prekmurja. Tudi skrb za Slovence izven meja bodoče slovenske edinice ne bi smeli nik dar zanemarjati. Ustroj te edinice in skrb za njih, bi morala biti stalno privlačna sila za vse raztresene množice slovenskih delovnih ljudi po svetu. Slovensko politično življenje bo res plodovito in sposobno za reševanje vseh gospodarskih kulturnih in socialnih vpra šanj, če bo temeljilo na demokratizaciji javnega življenja. Možnost sodelovanja v političnem življenju jnorajo imeti tako slovenski micligent, kot kmet, viničar ah rudar in kovinar. Vsaka rešitev proti taki demokratizaciji in proti življenjskim interesom tudi ene same plasti slovenskega naroda, bi bila škodljiva celotnemu narodnemu življenju bi razvoju. Samo tako bodo sproščene vse ljudske sile za smotrn in pospešen boj z edi tiim ciljem — boljšo narodno bodočnostjo. fJC. BORZA. Gurih, 14. marca. Devize: Beoi grad 10, Pariz 9.50, London 16.77, Nevv york 446, Milano 22.52, Berlin 178.75 Praga 5.50, Sofija 3.30, Budimpešta 7914, Atene 3.55, Bukarešta 3.40. Mi se hm sovjetskega Mikana m ANKARA, 14. marca. Exchange Telo-graph. Sklenitev miru med Finsko in Sovjetsko zvezo jo bila sprejeta v Turčiji z mešanimi občutki. Splošno prevladuje prepričanje, da je sedaj sovjetska bojna sila na severu osvobojena in jo bo mogoče porabiti za pritisk na jugu. Ni zato izključeno, da bo Sovjetska zveza pričela že v bližnji bodočnosti akcijo za uresničenje svojih ciljev na evropskem jugovzhodu in na Bližnjem vzhodu. Zaradi tega mora biti Turčija sedaj še dosti bolj čuječna, kakor je bila doslej. V tem smislu se posvetovanja med zastop- niki Turčije in zaveznikov stalno nadaljujejo. Turški zunanji minister Saradžo-glu je sprejel sedaj angleškega letalskega maršala sira Mitchela in vrhovnega poveljnika francoskih letalskih sil na Bližnjem vzhodu generala Janota. Pri *£ sasra ¥eiik zbor SDS v Slav. Srcdu V Slavonskem Brodu se vrše velike priprave za zbor Samostojne demokratske stranke, ki bo v kratkem času skli-can. Na zbor bodo prišli tudi minister dr. Budisavljevič ter senatorja Vilder in sprejemu sta bila navzočna tudi angleški a Kosanovič. in francoski poslanik. Utrjevanje turške meje na Kavkazu in v Evropi se nadaljuje z vso naglico. Utrjevanje v Evropi vodi posebna zavezniška komisija strokovnjakov, ki je nameščena v Carigradu v posebni palači. Japonci ukinejo vse koncesije TOKIO, 14. marca. Exchange Tele-graph. Japonski zunanji minister Arita je izjavil, da se japonska pripravlja na ukinitev vseh eksteritorialnih pravic na Kitajskem, kadar bo sestavljena nova kitajska osrednja vlada v Nankingu. Po tej ukinitvi se bodo likvidirale vse tuje kon- cesije na kitajskem ozemlju, ki pripadajo predvsem Angliji, Franciji in Zedinjenim državam Severne Amerike. Ta izjava je zbudila v diplomatskih krogih veliko pozornost, ker bi tak korak pomenil nov oster konflikt na Daljnem vzhodu. Sumner Weiles se vrača v Sim LONDON, 14. marca. Havas. Roose- diierenc niti med vlado niti med opozi- veltov odposlanec Sumner Welles 'je kon-feriral včeraj z Lloydom Georgeom, ministrom za dominione Anthonyjem Ede-noni in ministrskim predsednikom Chamberlainom. Pri vseh razgovorili, ki jih je imel z angleškimi državniki in politiki, se je Sumner Wel!cs prepričal, da je mnenje Anglije glede na sedanjo vojno in njene cilje povsem enotno in ni nobenih cijo. Z včerajšnjimi koniereucami je bila misija Sumnerja Wellesa v Londonu končana in je zato davi odpotoval čez Pariz v Rim, kjer se bo v soboto znova sešel p<-ed vrnitvijo v Ameriko z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Članom. Sumner Wel!es bo ostal v Rimu dva dni. Indijski attentat v Londonu LONDON, 13. marca. Reuter. Na se- Daneja, bivšega tajnika indijske vlade ter Stanku »Vzhodnoindijske družbe« je neki Indijec začel streljati na visoke angleške uradnike. Ubil je 75Ietnega sira Michaela )wyerja, ki je bil pred leti vojaški poveljnik Pundžaba, rani! pa je tri druge ugledne osebnosti: lorda Zetianda, ki je državni podtajnik za Indijo, sira Louisa lorda Lamingtor.a, bivšega guvernerja Bombaja. Zadnja dva sta dobila krogli v roke. Atentatorja, ki je neki Indijec, so prijeli, ko je poizkušal pobegniti. Danes bo sojen pred prekini sodom. Motiv atentata je političen. Italijanske priprave za vsak primer RIM, 14. marca. Podtajnik vojnega ministrstva general Soddu je v parlamentu naglasil, da so zunanji dogodki diktirali temeljno reorganizacijo italijanske vojske. Pojačane so kadrovske posadke, tako tudi število specializiranih čet. Uveden je bil nov način v častniško napredovanje. Pod zastave je pozvanih nad milijon ljudi. V gospodarskem pogledu ima Italija pripravljen nadaljnji miiijon mladih ljudi, ki so sijajno opremljeni. Pri generalnem štabu sta ustanovljeni dve mesti podtajnikov, 132 bataljonov fašistične milice je zlitih v sestav redne vojske. Obrambna organizacija severne Afrike in Dodekaneza je bila predmet posebne pozornosti. V obmejnih utrdbah kraljevine se je povečalo število »čuvar- jev meje«. Vse meje polotoka so pojačane, prav tako v Libiji. V Padski nižini so pripravljene velike vojske oklopniji edinic in pehote. Vse to ima za cilj, da vojska takoj stopi v akcijo, če bi bilo potrebno. Polkrožni venec utrdb v Alpah predstavlja značilen branik. Sistem utrdb ni treba smatrati za strokovnjaški, temveč kot dopolnilo prirodnega sistema obrambe. Te meje smo že davno utrdili, ker smo bili prepričanja, da morajo bili utrdbe in prehodi močnega naroda nedosegljivi. Dolžnost nam je velevala, da smo postavili ta branik. V vsakem primeru pa čaka vojska na'ducejev ukaz « Vladi in vojski je priredila skupščina dolgotrajen aplavz. Nova napetost med Rusi in Japonci TOKIO, 13. marca. Reuter. Japonsko, sovjetski odnošaji so postali takoj po za. ključitvi vojne s Finsko najslabši. Tokijski listi pričakujejo ponovne sovjetske pomoči Kitajcem ter novih obmejnih incidentov v Mandžuriji. NESREČA NEMŠKEGA PARNIKA KODANJ, 14. marca. DNB. Nemški parnik »Eschenheim« ic jc na poti iz Bremena v Oslo potopil, in sicer nekako 20 morskih milj pred svetilnikom v Ruds-berghudu. Od 33 članov posadke se jih je rešilo samo 25. Dva težje ranjena mornarja sta umrla takoj po rešitvi. Reševanje je otežkočal vihar s snežnim metežem. VEČERJA V LONDONU LONDON, 14. marca. Havas. Francoski častniki, ki so v Londonu kot zveza, so bili sinoči na večerji, katero so jim pr;redili angleški poslanci-vojaki. Navzo-čen je bil tudi letalski minister Kingsley Wood. de organiziranja angleške suhozemske voj ske naglašajo v političnih in vojaških krogih, da bodo v kratkem poslane v Francijo zopet nove angleške čete, ki bodo zamenjale francoske. Poleg novačenja v sami Angliji, se prijavljajo neprenehoma tudi novi prostovoljci, med tem pa prihajajo še čete iz dominionov, ki se uporabljajo večinoma za obrambo anglešluh obal. Vse nove čete se pridno vežbajo v uporabljanju najmodernejšega orožja. Več slo tisoč vojakov je že popolnoma izvež-banih in jih je vsak trenutek mogoče poslati kamor koli na bojišče. Pri tem pa je posebno viažno, da so vsi angleški vojaki, kakor tudi oni iz dominionov, mladi, stari okoli 25 let. STALNO NAPREDOVANJE ANGLEŠKE VOJSKE LONDON, 14. marca. V zvezi z včerajšnjo izjavo ministra Olivera Stanleya gle- IZJAVA BELGIJSKEGA PRAVOSODNEGA MINISTRA BRUSELJ, 14. marca. Havas. Odgovar. jajoč na kritiko socialističnega poslanca o politiki vlade, je pravosodni minister Janson izjavil, da hoče Belgija ohranit! svojo neodvisnost in politiko svobode. Vlada je proti cenzuri, listi pa morajo znati varovati disciplino. a Svetovni rekord v britju je postavi! v Subotici Hrvat Genu Kolar. Na tekmi jugoslovanskih brivcev je gosta obril v 13 sekundah. Dr. Maček v avd.eriCf Podpredsednik vlade dr. Maček jc bil včeraj ob 11. sprejet od kneza namestnika Pavla v avdienci. Pri predsedniku HSS se je oglasila tudi večja deputacija srbskih kmetov iz okolice Beograda. Izjava dr. Dinka Puca »Slovenec« je v včerajšnji številki objavil pismo, lei sem ga pisal nekaterim svojim prijateljem in ki se glasi: »Spoštovani gospod! Kakor ste mogli razbrati iz dnevnega časopisja, se pripravlja obnova radikalne stranke, v katero vstopajo vse skupine, pa tudi JRZ, seveda brez klerikalcev. Stranka bo imela nalogo, da skupno s HSS končno uredi državo. S tem se Slovencem nudi edinstvena prilika, da pripomoremo naprednim ljudem ponovno do politične veljave. Ce zamudimo to priliko, bomo v samostojni Sloveniji izročeni na milost in nemilost klerikalcem. Zaradi tega vas vabim, da pristopite v naš krog. Če se strinjate, m* to sporočite, na kar vam pošljem podrobnejša pojasnila. Če pa ne, ne zamerite, da sem vas nadlegoval. Z odličnim spoštovanjem — dr. Puc.« Priznavam, da sem pisal taka pisma. Ker pa žal nisem mogel pisati vsem, ki pridejo v poštev, prosim vse napredne Slovence, naj smatrajo objavo v »Slovencu« za povod, da odgovorijo na poziv pozitivno. »Slovencu« se pa zahvaljujem, da mi skuša prihraniti delo in znamke. — Dr. Dlnko Puc* O svobodi tiska in hujskačih »Neki srbski politiki in kulturni delavci, med njimi Slobodan Jovanovič, smatrajo za posebno važno, da se v sedanjem času in ob tem razpoloženju da popolna svoboda tisku. Hrvatom ni bilo za časa največjega pritiska na njihovo nacionalno življenje in obstoj dopuščeno niti pisk-niti v novinah. Tedaj so bili isti elementi, ki vstajajo zdaj proti sedanjemu stanju, odločni zagovorniki strogega režima v tisku. Zdaj bi ti nasprotno hoteli, da se jim omogoči še večje hujskanje. Mi te stvari ne posmatramo z izključno hrvat-skega gledišča, ker vemo, da je ni sile, ki bi nas mogla izriniti in ki bi nam mogla preprečiti ustvaritev naših narodnih pravic. Zato gledamo na to stvar s stališča interesov države kot celine in s stališča interesov srbskega naroda. Resno sumimo v to, da bi nadaljevanje takšnega hujskanja bilo v interesu države in srbskega naroda. Pri Hrvatih bi to lahko zbudilo samo nezaupanje v državo in v možnost sodelovanja s srbskim narodom. Srbski politiki in kulturni delavci se morajo zavedati odgovornosti, ki s svojim delom prevzamejo. Hrvati so pokazali dobro voljo in če ta ne bo spoštovana, ne morejo biti odgovorni za posledice.« (»Hrvatski dnevnik«). Smisel In vloga srbstva »Napred« piše: »V zadnjih dvajsetih letih je srbski nacionalizem trpel, ker niso našli zanj nove vsebine, družabne in politične dinamike, ki bi ga v povezanosti s starimi vrednotami usmerila v plodno in sigurno smer. Smisel srbskega nacionalizma je v širokogrudnosti, toleranci, zaupanju v svojo moč in razumevanju ožjih in širših stvarnosti, v katerih se ima izraziti. Lahko je dinamičen 'J1 ustvarjajoč samo, če bo vzgiban po teh plemenitih in močnih zagonih črpal_svoic sile in besede v demokratskem gibanja za samoupravo in si prizadeval, zbolJ* šati gospodarsko in duševno življenje v svobodni in neodvisni zajednici. Vloga srbstva je, da se odločno in pošteno postavi na čelo vseh sil Jugoslavije,^ ki si prizadevajo za moralni prerod države.« Dvanajstletna opozicija SDS V četrtem odstavku včerajšnjega našega uvodnika je tiskarski škrat zamenja* številki 20 za 12. Poznavalci politična1 razmer so to napako lahko že sami V°" pravili, ker je znano, da je SDS bila opoziciji 12 let, preden je stopila v se dan jo vlado, —C® «®fflEE,E£;tgSS! 'M? h dramatični borbi z dvema stražnikoma In gostilničarjem |e bi! aretiran in uiiienjen v Kranju C e 1 je, 14. marca, 'se je razvila borba na življenje in smrt Po umoru orožniškega podnarednika j Stražnika sta, kljub temu da sta bHa ra- M e d e n a v Hudinji pri Celju je za raz-| bolnikom Antonom H a c e t o m izginila vsaka sled. Okoli njegove osebe so se sPletle sicer fantastične vesti, ki pa niso Ogovarjale resnici. Razbojnik se je, kot smo že poročali svojeas, pretihotapi! skozi Savinjsko dolino čez Vransko na kranjsko stran, kjer je kasneje preko Domžal zašel v okolico Kranja. T» je sinoči končal svoje pot ter pade! končno v roke j Pravice. Sinoči okoli 22. ure se je pojavil v Kranj« razbojnik in morilec Anton Hace. | Oglasil se je v gostilni Hrovatin ter po- j vpraševal gostilničarja po nekem svojem znancu Stremletu. Gostilničar je v poznem večernem gostu takoj spoznalj veza Haceta ter posla! nekega Santa na straž-j uieo. Sam pa je medtem zadrževal Ha-! eeta z obljubo, da bo takoj prišel o me- i njeni Stremle. V teni hipu sta stopila v j gostilniško sobo dva stražnika, ki sta! Pozvala Haceta, naj se preda ter mu na- i Povedala aretacijo. Hace je na ta poziV njena, vztrajala ter s pomočjo pogumnega gostilničarja končno ukrotila pobesnelega razbojnika ter ga zvezala. Poleg nekaterih drobnarij so našli pri njem tri; paniko. Z njegovo nabite samokrese. Oba ranjena stražnika no pojasnjeni mnogi vlomi so nemudoma prepeljali v ljubljansko kaj roparskih umorov, ki ftklenjenega Haceta. Tako je naposled za rešetkami razbojnik in morilec, ki ie dolgo dobo strahoval cele pokrajine ter spravljal ljudi spričo svojega drznega postopanja v pravo bodo verjet-in pa in d! ne-so Se zgodili Cj auoj2lj>’ana. SvSpz&irt 6 -čeč. Llutolicima bolnišnico. V Ljubljano pa so tudi prepeljali pod nadzorstvom močne eskorte v zadnjem cf se mci Letos 30. junija poteče dogovor med kemično tovarno za pridelovanje modre galice Zorka« in državo, ki jc bil sklenjen 1930, in s katerim se je država obla, da bo uvedla carino na modro ^alico, in sicer 12 zlatih dinarjev na 100 kg. medtem ko se je tovarna »Zorka« obvezala, da ne bo prodajala draže modre galice, kakor ie njena cena na angleškem tržjšču plus prevozni iz Anglije. Ker uporablja danes tovarna a Mestni preračun' odobren. Finančni .minister podpisal in odobri! me-stui 'preračun celoii. Hkrali je fi- nančni minisler odobril tudi pravilnik . o izvrševanju preračuna z vsemi do-! ločbami o pobiranju mestnih davščin.' i Inko je Ljubljana med 72 jugoslovan-^ iškimi mesti dobila druga 'v tej dolgi * vrsti odobritev trdne podlage in pro-Igrama za »Ido mestne uprave v pri- postavil na stansce i hodn jem proračunskem lelu. po . katerem se, i ------——- svinjski dolini. ■ P* zavm svet. la se ie trgovihskega ministra dopušča zaračunavanje prevoznih stroškov iz Anglije, vendar pa ni hotel visoko obdavčiti angleške 1 modre galice, ker je njena kvaliteta boljša od domače. Akcijski odbor-za zadružno proizvod-j o Nakupovanje vina in njo modre galice pa je na prvi seji 6. de- i,0.l)1'iKcl z nakupovanjem cetnbra, lani preko kmetijskih zbornic za-litevai reguliranje cen modre galice. Vče-; raj je bila v Beogradu v ministrstvu za Zorka« j trgovino in industrijo konferenca indu- s troski bliskovito izvlekel iz žepov dva samo-j za proizvodnjo modre galice domačL.ba-kresa ter pričel streljati proti stražniko- j ker it) domačo .žvepleno kislino, a si sc Rta in gostilničarju, ki so hoteli razboj-; vedno zaračunava stroške prevoza trška ukleniti. Streli so zadeli oba straž-: Afiglije. so kmetijske, družbe iti nika, Medieta in Kremžarja, v noge, do- i zacije zahtevale, .da tovarna ne čim )'o dobil gostilničar te laže praske na , nava več stroškov prevoza y»ata< V sobi, ki je Odmevala od strelov, I Zadeva ie prišla pred leti strijskih krogov, kmetijskega ministrstva in zbornic, na kateri pa ni prišlo do spoli; razuma zaradi znižanja cen modre ga-organi- j lice. Verjetno je. da bo ceno modre galico zaraču- j določil ali minister za trgovino in indu-■/.. Anglije., s tri jo ali pa ministrski svet. celo pred dr- i o \'a kmetijski šoji v Sv. Juriju ob ju/. žel. ho v maju točaj za travniška pomočnike. Prijave sprejema občina do 15. marca. i^arsii. ,.1’rizad" vina in žganja. se bodo napake Prijavite ceno in Odkupila vina brez šmarnico, žganja ter kleli, kjer bi so nakupljeno shranilo. Tudi je treba imeli polreblie rlo 15. 1. seVeoa samo prislini in ki niso mešana s zalo količino vina in eje bodo na razpolagi vino začasno na razpolag:) sode. ni. 'rijave sprejemajo onem Kaj bo s cesto Naravnost nesmiselno bi bilo ponovno rikazovafi, v kako mizernem in nerno- venijo in državo. V to svrho so bile že licitacije ter tudi Ročem stanju se nahaja odsek drž. ceste odobren v drž. proračunu tozauevni kie-Maribora pa do Slovenske Bistrice, dit. Te dni pa smo dobili informacije, ca s e b o milijo n Šle 1 kredit, n a ni e. n j e n in o.dobren za asfaltiranje omenjenega cestnega o d- To vedo najbolje sami vozniki in avtomobilisti, ki trpijo na vozilih ogromno | škodo. Upravičene in ogorčene pritožbe; _ . . so se doslej lajšate z obljubami, češ da seka, uporabil za gradnjo n -j bo cesta v najkrajšem času, toda naj- k e druge ceste v okolici L om-kasijeje do letošnjega poletja temeljito j ž a 1 prqti Gorenjski. Za.\aj je P1 £~ j Popravila in v odseku Maribor - Fram | šlo do tega prenosa kredita na nam w I celo asfaltirala. Javnost je sicer te na-j znano. Ne oziraje se na to, ponovno ■ ■-mere toplo pozdravljala, saj bi bila stemičemo, da je treba nemudoma to cesto vzpostavljena najvažnejša prometna žila | popraviti! in zveza severne Slovenije z ostalo Šlo- i - c Dve nesreči. 831elni dninar Rok Verk i/. Kačjega ilola pri Sv. Petru na .Medvedovem selu je pri ležanju na peči zadobil liude opekline po hrbtu. 'Dietni sin raa-lega posestnika Ciril Železnik iz Polan pri Rečici ob Savinji je padel in si zlomil roko. e Vlom. V. noči. na sredo ji' neki vlomilec vlomil v pisarno tvrdke ...Tugopro-: met" na Krekovi cesti in odnesel nov I pisalni stroj znamke Torpedo. VODE NARAŠČAJO... Cefje ■ Južno vreme zadnjih dni je na mah . c x«žaj za kmetijsko knjigovodstvo ho Stalilo ves sneg, ki ga je še precej ležalo j v Celju na okrajnem načelstvu v petek Bo obrežnih travnikih Dravinje, Brežnice 10,)_ 9;,dopoldiie. in drugih po-tokov. Zato so se struge teh ; t;ek iir potokov naenkrat napolnile do r Vrha in je voda ponekod vdrla že tudi ha travnike in jih poplavila. Mnogo vode •Je prihrumelo s Pohorja. Škode voda ne bo napravila. Poljčanska elektrarna je vsa v vodi in so bili včeraj v Poljčanah brez električne luči. V vodi je bila tudi cesta na Sp. Poljčane in nekaj prehodov : doli proti Studenicam in Makolam. Dravinja še narašča. uprizorijo e v petek K VČERAJŠNJI OBSODBI KARLA DOBERŠKA Včeraj smo tik pred zaključkom lista na kratko objavili razsodbo, ki je bila izrečena nad bivšim poslancem Karlom Doberškom in njegovimi soobtoženci. Potočilo izpopolnjujemo v toliko, da je bil tioberšek oproščen obtožbe glede čl. I iti 3 zakona o zaščiti države ter obsojen samo po čl. 4 in 5. Po razsodbi je drž. UiL Punčuh prijavil revizijo in, priziv, nakar je veliki kaz. senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Ttirato, sklepal ter Končno tudi predložil, da se Doberšck in soobtoženi Vavč do pravomočne sodbe izpustita iz preiskovalnega zapora. Branilec obtoženih dr. Pretner je prav tako Prijavil revizijo in priziv. c Meškov« dramo ...Mati" jaki celjske realne gimuazi 20. v Mestnem gledališču. * Opozorilo! Za velikonočne potice kupite ugodno pri Romih & Kramer, Prešernova 8. c Južno vreme je tudi po našem mestu razmehčalo nekatere nellakovane ulice, i’z katerih ni bil pravočasno pospravljen sneg. I’o teh uticah, ki jim prednjačila posebno Vodnikova in Aškerčeva, se sedaj pretaka blatna brozga. Posebno je v slabem stanju Vodnikova, kjer so y; zimi napravili kanalizacijo iii je še ves ■ teren razmehčan. Mestna občina naj s iakili ulic postrga blato, saj ima delavcev za laka dela dovolj. c Umrla slu na Mariborski cesti :> 85 letna zasebnica Helena Kubista, na Cesli na grad pa sin postrežnlce Jožef Žohar. 83? 7 nov-h M@stn.ih svetnikov V ptujskem mestnem svetu prihaja do čestih izprememb, Tako so spet predvčerajšnjim spet podali ostavko: primarij dr. Aleksander Kuhar, dr. Milatt Zu-p a nč i č .Alojz Z o r č i č, Franc V a v-p o t i č, Jakob Z a v r n i k, Karel Sima irt Ernst F e r d i n a n d. Na njihova mesta je banska uprava imenovala dr. Vladimirja Breznika, geometra Pavla Križaja, pos. Ivana Toplaka iz Ra-beljčje vasi, peka Ivana Kozel a, pos. Feliksa Meška iz Brega, tapetnika Alfonza K a i s e r s 'b e r g e r j a in delavca j Ivana Prosen jaka iz Budine. Zapri-j sežerii so bili v torek,' 12. marca. Izvedeli ; smo. da je tudi novo imenovani svetnik i pek Ivan Karel že podal ostavko. n Velika poplava je nastala v1 Viro-vilici ler povzročila med prebivajslvom strahovito paniko. Naraslo viJrfbvje je terjalo tudi eno človeško žrtev. n Ogromen požar pri Ogulinu. \ okolici' Ogulina Jo izbruhnil strahovit požar, ki je uničil IH hiš in Ki gospodarskih poslopij. 132 ljudi je 'ostalo brez strehe in brez vsega. n (H5G krojaških paniač iik»v san ka v Zagrebu. Ker jim 'mojstri niso boleli povišali plač. so pomočniki vztrajali v slavki. Razumljivo je. da imajo krojači z ozirom na Veliko noč ogromno škodo. n Sinjsk« in Nercivjuisk« polji* bodo n' kratkem pričeli izsuševati. V la namen so oblasti že nakupile vse potrebne priprave. in stroje. p Jutri ob 20. uri bo v .Mestnem gledališču premiera ..Vzgojitelja La-ivovca''. ki ga je napisal nemški 'pisatelj Oton Lrnsl. Klasično delo je važen doprinos o učiteljstvu in reformatorskem vzgojnem delu p Nesreči. Poštni uslužbenec hrane Skaza si je na oolediei zlomil nogb. ■ — Pevec 'Terezija iz Koga sankanju zlomila roko. si je pri OGLASE za velikonočno številko „Večernika“, ki bo imela in ki bo štiri dni v naših čitateljev, oddajte v najkrajšem času! strani rokah Ostri očitki Hrvatov na račun slovenske politike Jv A RAZSTAVA. V LJLTOMIJUJ Vinarska podružnica v Ljulomeru jc priredila v torek 12. marca v Zavralni-kovi dvorani vinsko razstavo, na kateri vinogradniki i/. Ijulomersko-ormo-'S{ega, gomjeradgonskega in šlrigov-Jkega vinskega okoliša razstavili 187 Vl’st vinskega pridelka. Razstava je do-?l'Kla svoj namen, bilo je sklenjenih 'Udi precej kupčij s strani vinskih kup-ki so prišli na razstavp iz Ljuh-■l;ine. Celja. Maribora, s Koroškega in Fp'o iz flrvatskc. Prvo nagrado za uaj-'l^jše razstavljeno vino je dobil vinarski nadzornik g. Zabavnik, in sicer | obliki 10') kg modre galice, ki jo je Uodarila tvorni ca galice ..Soluce''. Osiješki »H r v a t s k i L'i s t« prinaša pod naslovom »Nekoliko besed na naslov Slovencev« uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Dr. Mirko.Kosič, vseučilj-ški profesor in član glavnega odbora radikalne stranke je dejal v nedeljo v predavanju. obdržanem v Novem Sadu: »Bodimo iskreni, Beograd je smatral, da je treba s Slovenijo držati v šahu Hr-vatsko. Zaradi tega je bila Slovenija ta-J«> favorizirana in prišla do tako velikega vpliva v državi.« »Politika obeli slovenski!! taborov, »naprednega« kakor bi reklo »Jutro« in ionega, ki mu je na čelu dr. Korošec, je bila vse, samo ne lojalna do luvatskega naroda. To velja enako za dr. Kramerja, kakor za 'dr. Korošca. Večjih izprememb | v zadržanju teh slovenskih politikov še | ni. Bog zna, ali bo sploh kdaj prišlo do J njih. Stranka dr. Korošca je še vedno v j 1RZ. Ta politična formacija je imela v 1 času osnutka, kakor sedaj, svrho, držati Hrvatsko v šahu, kakor trdi dr Kosič, i Grupa dr. Kramerja ostaja še dalje v JNS, srbijanski stranki, a .samo zato, da bi preko nje imela kak politični vpliv ter danes ali jutri prišla na oblast. Takšno zadržanje slovenskih taborov ni slučajno. Vse do nedavnega je ono predstavljalo največji oportunizem« na škodo Hrvatov, zdaj se pa z njim skuša zaustaviti tok zgodovinskega razvoja, po katerem, kadar bo završen, ne bo več mogoča dosedanja slovenska, lahko rečemo, nečastna politika! V enem se dr. Kramer in dr. Korošec vendar varata: Jugoslavija ne more ostati urejena tako, da bi vodstvo takšne politike iz Ljubljane bilo mogoče. Ko smo prečitali pred dnevi, uvodnik v »Jutru«, smo dobili nov dokaz, da jc ta »napredni« slovenski tabor še dalje nesen po idejah, vreden ■ z moralnega stališča največje obsodbe. A!i misli dr. Kramer, da se bo hrvatski narod ravnal po njegovih željah? Da je tako delal v preteklosti. bi bilo tako. kakor je bilo. Dr. Kramer in tovariši bi bili.' čeprav ne predstavljajo politično ne moralno z vsemi svojimi pristaši niti dvajsetino hrvatske-ga. naroda, sogospodarii na Hrvatskem in terorizirali hrvatski narod. Kakšno pravico pa imajo Slovenci vobče, pa njihovi politiki, ki so se najblaže rečeno, nelojalno zadržali ptoti hrvatski narodni stvari, vplivati na življenje' hrvatskega naroda? Morda v tem, da so mnogi Hrvati stradali, medtem ko so slovenski politiki bili na oblasti? Ali v tern, da so .tisoči Slovencev našli gostoljubje na Hrvatskem? »Samozavest«, s katero nastopa dr. Kramer, je odraz mišljenja, ki onemogoča, da si človek predoči povsem novi svet, ki nastaja okrog njega. Neprilikaje v tem, ker slovenski narod po večini še vedno ne sprevidi, da politika, ki jo vodijo ljudje njegovega zaupanja, mora končno končati le škodljivo za interese Slovenije. O tem smo globoko prepričani, a o tem se bo prepričal tudi slovenski narod, če bo sledil politiki, ki jo je v nekaj besedah tako dobro označi! dr. Mirko Kosič.« Maribor Napredek in razmah obmejnega gasilstva Nedavni občni zbor gasilske župe za j avtomobilov in 7 drugih vozov ter 8 Maribor levi breg je pokazal prav lepe! gasilskih domov. Skupno premoženje ob-uspehe gasilstva v obmejnih krajih. Ko j mejnega gasilstva znaša 940.356 din. Ce-so pred 10 leti postavljali temelje dana- : te so gasile lani pri 33. požarih ter pre- šnje gasilske župe, je bilo gasilstvo si cer v razvoju, vendar se ni moglo v okraju Maribor levi breg prav razvijati, ker ni imelo prave matice, ki bi skrbela za razmeram potreben porast čet. Takrat je imela gasilska župa samo 6 čet, ki so bile včlanjene nekaj časa v radgonski gasilski župi, kasneje pa v gasilski župi Maribor desni breg. Desetletno prostovoljno nesebično gasilsko delo pa je bilo kronano z velikimi uspehi. Župa ima sedaj 17 gasilskih čet s 674 pripadniki in tisoči podpornikov te človekoljubne organizacije. Poudariti je treba, da je le popolna sloga med župnim vodstvom in vodstvi gasilskih čet doprinesJa uspehe. Sam starešina g. Srečko Krajnc, ki je o vsem tem poročal, je trdil na občnem zboru, da niso poznali in tudi nočejo priznati nobenih vplivov od bilo katere strani, ki bi škodovali našemu gasilskemu napredku. Naloga vseli je skrb, da se bo gasilstvo na naši severni meji razvijalo kakor doslej v pravcu gasilskih načel ter se utrjevalo v narodnem duliu. Vsak gasilec mora biti popoln mož in propagator narodne zavesti! Besede požrtvovalnega starešine gasilske župe Maribor levi breg so naletele na splošno odobravanje. Zanimivo je bilo tudi poročilo župnega tajnika g. Albina Ambrožiča, ki je poročal o tehničnem napredku obmejnega gasilstva. Obmejne gasilske čete imajo 9 motornih in 17 ročnih brizgaln, 5 prečile za okoli 2,400.000 din škode. — Najstarejše čete pri župi so Sv. Lenart 66 let, Sv. Trojica 65 let in Kamnica 50 let. Gasilska župa je priredila lani več tečajev in predavanj, ki so dosegla prav lepe uspehe. Skrb za strokovno in kulturno izobrazbo je treba župi posebej priznati in poudariti, da je vzrok lepih doseženih uspehov v slogi in skupnosti, ki vlada v gasilski župi. Pri volitvah je bila z velikim odobravanjem izbrana naslednja župna uprava: Srečka Krajnc (Pesnica), starešina, Ernest Golob (Sv. Trojica) nam. starešine, Albin Ambrožič (Maribor), tajnik, Franjo Vavpotič (Zg. sv. Kungota) blagajnik; odborniki: Josip Bauman (Št. Ilj), Janko Kostanjšek (Sv. Martin), Franc Breznik (Sv. Ana), Franc Buhleitner (Selnica); nadzorni odbor: Košenina Vlado (Sv. Lenart), Šuman Anton (Sv. Marjeta), Flu-her Ivan (Sv. Peter), Toplak Gregor (Sv. Martin) in Zorko Vinko (Sv. Benedikt). Čuvajmo naše morle! Sinoči je bil pri Povodniku občni zbor mestne organizacije Jadranske straže, ki ga je vodil podpredsednik g. prof. Sila. Uvodoma je pozdravil zastopnika mestne občine ravnatelja Rodoška, zastopnika oblastnega odbora JS g. Janka P i r-c a, zastopnika mestne strelske družine g. M o h o r j a, zastopnika krajevnega odbora JS železničarjev g. P i 1 e j a, g. Marina Kralja kot zastopnika Jadran-Nanosa ter g. P o v c d n i ka za Društvo mornarjev. Sledilo je izčrpno poročilo tajnika prof. Bizjaka, ki je poudarjal, da je mestna JS v preteklem letu delovala na organizacijskem in propagandnem polju. Naštel je vse družabne prireditve JS, ki so moralno in materialno zelo uspele. Jadranska straža skrbi tudi za zdravje siromašnih otrok. Vsako leto pošilja v dom JS v Bakru večje število otrok, ki se vračajo okrepljeni in polni navdušenja za naše lepo in bogato morje. Mestni odbor JS šteje 538 članov, med katerimi je 231 rednih. O finančnem delovanju organizacije, ki je bilo zelo razgibano in zadovoljivo, je poročal blagajnik g. Silvo Rode. Po poročilu nadzorstva g. ravnatelja D o 1 e n-ca so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen tale odbor: polkovnik Peter K i-1 e r, predsednik, ravnatelj Ivančič, I. podpredsednik, prof. Sila II. podpredsednik, prof. Bizjak, tajnik, Silvo R o-d e, blagajnik; odborniki: dr. Tura to, dr. Tomšič, Španger, kapetan Č a-n j e v a c, P o v o d n i k, Kus, Klemenčič, B r a n d n e r, prof. Rihter in ga. P i n t e r j e v a. V nadzornem odboru .so ravnatelj Dolenc, Ajdišek in Kravo s. Zborovalci so odposlali vdanostno brzojavko kraljevemu domu, nakar so govorili zastopniki društev. Pritožbe davkoplačevalcev Zelo markantni so ljudski nazivi za nove tvorbe, ker vsebujejo hkrati nje sončno in senčno stran. Kjerkoli so nastale v mestni okolici in na podeželju na kakšni jasi. ali izseku, odnosno gmajni, nove naselbine, jih ljudstvo radi prvotnega razvoja cest in stavbenega reda navadno imenuje »Abesinija«. če je ta naziv za nedovršenost na mestu, pa mora biti na mestu še bolj za del Maribora na desnem bregu Drave, ki je glede cest manj nego Abesinija. Med ce- 1 stami pa je najbolj zapuščena največ obiskana cesta na Pobrežje in na pokopališča. Tu se pomikajo pogrebi, žalujoči gredo na kraj miru, neštevilni pešci, kolesarji, vozovi, avtomobili, avtobusi in drugo jo oživlja. In kakšna je ta cesta? Mestni občini gotovo ne dela časti! Že pod magdalensko cerkvijo se opaža zapuščenost, saj se tam cedi blato svojevoljno v Taborsko ulico, a ni nikogar, ki bi to nesnago postrgal in odstranil, ali pa cesto vsaj posul. Isto se nadaljuje proti kaznilnici in dalje. Blato, samo blato! Pač se opazi kdaj pa kdaj moža, ki polaga konjske odpadke kraj ceste, toda da bi »e dotaknil blata, to še nismo doživeli. Fn če sreča človeka na tej cesti avto, Pismojire^i^u Gospod urednik, včeraj se je spet oglasil v Vašem listu neki demagog ter načel vprašanje škode na sadnem d«ivju, ki jo je letos povzročil zajec. Trdi celo, da je 60% sadnega drevja v Sloveniji uničil zajec. Torej letos ne bomo jedli sadja! Kdo pa je kriv, da je nekaterim posestnikom zajec res obglodal sadno drevje? Tistim 40% posestnikom, 'Ki so drevje zavarovali, ni napravil nobene škode. Ali še kdo javno pritožuje, če mu delajo škodo na sadnem drevju razili drugi škodljivci, ki nimajo tudi dobre pečenke? Ali se je, recimo, že kdo javno pritoževal nad gosenicami? Tistim 60%, ki jim je baje drevje uničeno, pa se prav godi, ker so bili leni, da ga zavarujejo. Za sadje potegniti vsako leto lepe denarce znajo, mislijo pa si, da ni drevja potrebno negovati, ampak naj raste kar samo in naj tudi kar samo od sebe donaša dohodek! Sadjarji pa naj Viprašajo tudi občine, koliko dobijo na zakupninah od lovišč in koliko bi občani Btečali več davkov, če bi občine ne imele teh lepih dohodkov. Saj še niso volitve, (ki bi bil zajec že politična oseba! Z odličnim sjioštovanjeni C. D. ki seveda drvi brezobzirno z vso možno, čeprav prepovedano brzino, mora dati obleko prati, ker je od nog do glave oškropljena s to cestno brozgo. Ali niso tostran Drave tudi davkoplačevalci in ali nimajo pravice zahtevati, da mestna občina gleda nanje in skrbi za popravo cest? Skrajni čas je že, da se Pobreška cesta vendar že tlakuje kt uredi tako, kakor je to potrebno za cesto; ki- vodi na mestna pokopališča, katera ima v Mariboru prav toliko prometa, kakor Aleksandrova cesta! Ce so tlakovali ceste, ki so skoraj brez prometa, ne razumemo, zakaj ravno Pobreško cesto zapostavljajo, -br. ODPIS DAVČNIH ZAOSTANKOV Za odpis davčnih zaostankov, taks, davčnih in taksnih kazni do konca 1. 1937 naj vlože vsi, ki se jih tičejo navedene vrste zaostankov, prošnje, ki morajo vsebovati podatke o imovini davčnega zavezanca in izjavo, da imenovani ne poseduje nobene druge premične ali nepremične imovine. Dokazom, ki jih prosilec po svojem pteudarku izbere in prošnji priloži, morata biti priložena zemljiško knjižni izpisek in potrdilo občine o prosilčevem imovinskem stanju. Prošnje so oproščene kolkovine le tedaj, ako davčni predpis v letu 1938 ne presega din 200. Odpisati se sme davke le, če je zaostanek koncem 1. 1937 ugotovljen po določilih pravilnika večji, kakor predpis leta 1938. Pri taksah, pri katerih ni letnega' predpisa, odpis ni dopusten, če taksni zaostanek ni večji od enoletnega davčnega predpisa. Ako se ugotovi, da more dolžnik brez nevarnosti za gospodarski obstanek odplačati del zaostankov, se odpiše zaostanek le delno. Rok za vlaganje prošenj je do 23. marca. Stranke, ki ne morejo dobiti do tega dneva vseh potrebnih prilog, lahko vlagaj prošnje za enkrat brez prilog, ki jih bodo naknadno prinesle. m Odlikovani so bili inž. Anion Tempelj, glavni inženir Splošne stavbene družbe v Mariboru, z redom sv. Save III., Sergije Milosavljevič, inženir Splošne stavbene družbe, in Ljudevit Rolner, elan upravnega odbora istega podjetja, z redom Jugoslovanske krone IV, ter inž. Milavec pri Splošni stavbeni družbi z redom sv. Save IV. m Zdravstveno šolo v Zagrebu je absol-viral Mariborčan g. Drago Malkovie. m Pečarski i'i keramični delavci naj nikar ne hodijo iskal dela v Beograd, ker so lamošnji delavci Irenulno v mezdnem gibanju za kolektivno »»godbo. m Železničarji, ki so bili nastavljeni po letu 1923 pa sc jim ire štejejo službena leta za napredovanje in pokojnino, ki so jih prebili pri železnici pred nastavitvijo, imajo sestanek v petek, 15. t. m., ob pol 15. v dvoriščni dvorani na Ruški cesli 7. m Protidraginjski shod drž. uslužbencev in upokojencev "bo v nedeljo, 17. t.- ni. v veliki dvorani Narodnega doma ob pol 11. uri. m Mestna Strelska družina ima občni zbor 28. t. m., ob 20. v lovski sobi lio-tčla ,,Oreri. Strelci in prijatelji vabljeni! m V spomin prof. Majcena sla g. dr. Lipold in soproga darovala 200 din za počitniški dom Kraljice Marije na Pob. m liabuka na Pobreški cesli. Pred nekim bifejem na Pobreški cesti sla se včeraj stepla dva delavca. Zabliskal se je nož in 30 letni delaje Nazdračevič, je dobil vbod-Ijaj v desno roko. m Zastopniki tekstilne industrije v Angliji. Večja industrijska podjetja so sklenila, da bodo poslala svoje zastopnike v Anglijo v svrho dobave različnih tekstilnih surovin, ker so bila pogajanja z Italijo brezuspešna. m Za las jc manjkalo. Ko je včeraj peljala soproga upravnika mariborske bolnišnice ga. Hribarjeva otroški voziček po pločniku mimo Schoberjevc liiše na Kralja Petra Irgu .se je vsul s strehe snežni plaz in siri streho na vozičku. Lc izrednemu naključju je pripisati, da ni bilo katastrofe. Hišni posestniki naj osnažijo strehe! m Nabiralke cunj med seboj. Ob Dra- vi v Melju nabirajo ženske odpadke papirja in cunj. Pretekli teden sla se stepla pri tem delu dva nabiralca, včeraj pa je bila lam spet rabiika. Neka nabiral-ka cunj je s kolom udarila Drašpaher Ivano s tako silo po glavi, da je. dobila precej nevarno rano. * Plašči najnovejši modeli pri „Lama“ Maribor. * Občui zbor „Zvcze gospodinj" je v petek, 15. marca, ob 20. uri v .,Vesni". Vabljene članice in vse, ki se. zanimajo za gospodinjstvo. a Za koncert APZ iz Ljubljane dvignili« rezervirane vstopnice pri „Putniku“ do petka opoldne. Nekaj vstopnic jc še na razpolago. TRGOVCI - OBRTNIKI! Poslužitc se naših ,,Velikonočnih voščil'4. Najeenejšn in najboljša reklama! t Gabrijel Majcen V Mariboru je zatisnil oči eden izmed onih narodnih borcev, ki so že pred voj* no stali na našem ogroženem ozemlja trdno na braniku Slovenstva — profesoi v pokoju Gabrijel Majcen. Pokojni, k* je bil tudi častili član košaške občine, se je rodil v Mariji Snežni kot sin zavednega narodnega učitelja Majcena. Znano je njegovo narodno delo v predvojm dobi. prav tako pa njegovi zgodovinski članki o Mariboru in Spodnji Štajerski-Pokojni je bil strokovnjak v vinogradništvu ter je nanisal prenekatero strokovno razpravo. Bil je nad 30 let blagai* nik Spodnještajerske posojilnice. Zapustil je ženo, sina Stanka Majcena, podban® in pesnika, sina Gabrijela, inšpektorja Jug. Lloyda v Splitu in hčerko Anico, ženo znanega mariborskega notarja Ašiča. ......................... i ■— m Nočna lekarniška služba. Od 9. do vključno 15. t. m.: Lekarna pri ZamorcU; Gosposka ulica 12, tel. 28-12; Lekarna pri angelu varuhu, Aleksandrova c., tel. 22-13' Kino " Grajski kino. Danes zabavni nemški film „Avantura opolnoči". Olga Čehova, Paul Klinger, Georg Aleksander. * Esplanade kino. „Safija“, odličen francoski film močne vsebine, erotike in pi' kanterije z Vivione Romanoe. * Union kino. Danes zadnjič „Donsk} kozaki'1. Petek senzacionalni pustolovk’ film Streljaj Kabalero“. Mariborsko gledališče četrtek, 14. marca, ob 20.: „Vdova Ro* šlinka". Red A. Petek, 15. marca: Zaprto. Sobota, 16. marca, ob 20.: „Gejša“. Premiera. Premiera .,Gejše“, melodiozne in zabavne angleške operete, bo v soboto, 16. t. tn. Glasbo vodi vojni kapelnik J. Jiranek, rc' žira pa A. Ilarastovič. Priporoča se nabavi vstopnic že pri dnevni blagajni. Radio Četrtek, 14. marca Ljubljana: 18. vsakemu nekaj; 18.40 slovenščina za Slovence, 10 .poročila .19.50 deset minut zabave, 20. Pergolesi „Stabat Mater", 20.45 pri severnih Slovanih, 22. poročila, 22.15 v oddih igra RO. — Beograd: 18.30 zabavni koncert, 20.40 koncert kvarteta .22. Brahmsova sonata za čelo in klavir, 22.30 Benjamino Gidi poje. — Sofija! 18. glasba za ples in zabavo, 19. Wagner-jeva opera „Rensko zlato". — Kalundborg: 20.10 sinil', koncert, 22.10 koncert tria. Droitwich: 20. radio igra z glasbo, 21.3J koncert orkestra. — Radio-Paris: 19. prenos iz opere, 23.15 vokalni koncert Toulouse :19.45 nekaj tangov, 21.20 lahka gl., 22.20 kmečki orkester, 23. pl. gl. -f Rim: 21. Giordanijeva opera „Mese Marijano''. — Firenzc: 19. odlomki iz oper, 20.30 lahka gL — Budimpešta: 19.30 prenos iz opere. — Dunaj: 20.15 dunajska glasba. — Bukarešta: 20. velik simf. kocert filharmonije. Odmev košaškega shoda Pogumen in odkritosrčen nastop šent-pe trškega župnika, občana ter davkoplačevalca občine Košaki g. Alojza Ža- 1 a r j a na znanem shodu v Št. Petru 0 davčnem sporu med mariborsko in košaško občino je vzbudil vsepovsod nedeljene simpatije in splošno odobravanje, in sicer ne samo med občani v Košakih in Št. Petru, ampak tudi v mestu ter celo pri mnogih mestnih očetih. Podoba pa je, da je zadela ta resnicoljubnost in nepristranska skrb g. župnika nekatere gospode v mestu zelo / živo. Reagirali so na silno podel način ter so g. župniku poslali več anonimnih pisen* z grožnjami itd., skušajoč zaviti cel° vprašanje na politično polje. V onemo^ glenr srdu pa prav gotovo ne bodo uspeli s svojimi nameni, ker se pravičnim i*1 soglasnim zahtevam vseh košaških občanov tudi na pristojnih mestih ne bodo mogli zoperstaviti. Važno opozorilo! Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca. Cim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj I V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več! UPRAVA »VEčERNIKA«. m Prva obletnica ustanovitve republike Slovaške Po vse} deželi so danes velike svečanosti slovaških fn nemških organizacij Danes poteka leto dni, odkar je nastala slovaška republika. Dr. Josip Tiso je dne 13. marca 1939. odpotoval v Berlin, kjer je imel s Hitlerjem važen, odločilen pomenek. Po tem obisku je dr. Tiso sklical 14. marca slovaški parlament v Bratislavi ter proglasil samostojnost slovaške republike. Prekinjene so bile vse zveze s Češko in Moravsko ter Podkar-patsko Rusijo. Dopolnilo k proglasitvi nove države je bila pogodba Slovaške z Veliko Nemčijo, sklenjena 23. marca 1. 1939 v Berlinu. Nemčija je zagotovila Slovaški »neodvisnost in samostojnost« ter prevzela zaščito nad njenim ozemljem. Mlada država je morala skoro dajati žrtve za svobodo. Odtrgani so bili od nje posamezni deli, tako k Madžarski kakor Poljski in deloma Nemčiji. Nemška narodna manjšina, ki šteje na Slovaškem 150.000 duš, je dobila posebne privilegije. Po narodnosocialističnih načelih so si slovaški Nemci zgradili svojo samostojno organizacijo »Freivvillige Schutzstafrel«, avtonomno je njih šolstvo z lastnim nemškim oddelkom v slovaški vladi. V okviru slovaške vojske je formiran za Nemce poseben polk. Nemške rajfajznov-ke so včlanjene v lastni osrednji zadružni zvezi, vsak dan imajo Nemci v slovaškem radiu po eno uro oddaje v nem- Bolnišnica na kolesih za 309 raniencev Nemški Rdeči križ v Lodžu je izročil v praktično uporabo prvo »bolnišnico na kolesih«. Bolnišnica obstaja iz 32 barak, v katerih je prostora za 300 bolnikov ali ranjencev. Ima 6 zdravnikov specialistov pod vodstvom šefzdravnika, samostojno centralno kurjavo in razsvetljavo, vodo, dvorano za operacije, rentgenske naprave, laboratorij za bakteriologijo in dobro založeno lekarno. Vsa bolnišnica je prirejena tako, da se barake lahko naglo razstavijo, vse skupaj pa prepelje na šestih avtomobilih in 16 prikolicah v poljuben kraj. V 90 minutah so barake spet postavljene. Pred-metimeti iz lahke kovine zavzamejo zelo malo prostora, tako se n. pr. spravi nočna omarica skupaj tako, da ni večja od običajne knjige. ščini. Nemški prostovoljski zbor ima skupaj s Hlinkovo gardo nalogo, skrbeti za notranji red in mir. Izven Slovaške je ostalo na Madžarskem 628.779 Slovakov. Mimo teh bivajo Slovaki še v Romuniji, kjer jih je 41.000. V Jugoslaviji ima 74.114 Slovakov 29 šol, in sicer v Bački 11 šol z 58 razredi in 3834 učenci, v Banatu 8 šol s 40 razredi in 2178 učenci ter v Slavoniji 10 šol s 45 razredi in 1507 učenci. V Petrovcu je slovaška gimnazija. Na jugoslovanskih šolah uči 132 slovaških učiteljev. Slovaška manjšina v Franciji šteje 40.000 duš, v Nemčiji je 11.957, v Belgiji 10.000, v Bolgariji 1917, v USA 619.866, v Kanadi 40.000, v Argentini 20.000, v ostalih južnoameriških državah 10.000 Slovakov. Skupaj šteje slovaška narodna manjšina izven republike 1,497.633 duš. Po dunajski pogodbi jc prevzela Nemčija zaščito politične odgovornosti Slovaške pred svetom. Doslej ima Slovaška diplomatska zastopništva v Nemčiji, Italiji, Vatikanu, Madžarski, Španiji, Jugoslaviji Romuniji in sovjetski Rusiji. Na Slovaškem izhaja sedem dnevnikov ,4 slovaški, 1 nemški in 2 madžarska. Službeni vladni organ ie »Slovak«, Nova meja republike Finske proti sovjetski Rusiji Pod silo razmer je morala Finska, dasi 'irabra in odporna, kapitulirati. Parlament je ratificiral mirovno po-todbo, ki stavi Fincem težke pogoje. V ostalem je dobila država meje, ki jih je imela proti carski Rusiji že 1. 1721. Najvažnejša je doiočba, da bodo smeli sovjeti 30 let eksploa-tirati važno pomorsko oporišče Hanko, polotok, ki se ob vhodu v Finski zaliv, zahodno od Helsinkov, proži v morje. Tam bodo nastala sovjetska pehotna, letalska in pomorska oporišča. Meja v Kareliiski ožini se odcepi ob zahodni obali Viborškega zaliva ter teče ves čas severao-vzhodno, nekaj kilometrov nad železniško progo, v ravni črti iznad Viborga, Sortavale k meji, ki jo doseže nad Suojarvijem. Sovjetom je pripadla tedaj vsa oblast Ladoškega jezera. Od Suojarvija na sever, tja do FLORENCE RIDDELL cvoc!M>e>n / l/IKEA' TAMnEPE N nopvi S PAyMA ' HUBE* u«s kotka. IgPKPŽ eBEABOPP XEACMHKM BAMgAC.y XAHKO taamh Muojarvija bo vzhodna finska meja deloma zravnana v korist sovjetom. Leningrad. ki je bil oddaljen prej le nekaj nad 40 km od finske meje pri Teriokiju, se je odmaknil zdaj od nove meje pri Vi- borgu za nekaj nad 120 km. Poleg tega so dobili sovjeti še nekaj otokov v Finskem in Viborškem zalivu ter važne koncesije v političnem in gospodarskem pogledu v ostalem delu Finske. — Je že res, da je hudo zate prijatelj! Toda solze prelivaj v svoj kozarec... 150.000 Nemcev zastopa »Grenzbote«, 60.000 Madžarov pa »Uj Hirek«. Jugoslovanskih državljanov biva na Slovaškem 483. Po večini so to uradniki rečne plovbe v Bratislavi, trgovci, obrtniki, pa tudi služkinje in sestre-redovnice. Slovaška ima 2,260.953 prebivalcev. V prometu je 540 milijonov slovaških kron, zlata vsebina krone znaša 31.13 miligramov. Paberki Na smrt sta bila obsojena v odsotnosti Francoza^Ferdonet in Obrecht, ker sta na stuttgartski radijski postaji oddajala lažne vesti v francoščini ter špijonirala v korist Nemčije. Z lastno krvjo je napisala prošnjo japonska mladenka iz oblasti Nagano ter prosi oblasti, da jo sprejmejo v letalsko akademijo. 140 novih pasjih vrst so vzgojili zadnja leta v Evropi. Največ variacij ima rasa terijerov. Ostrodlake foxterijerje smatrajo za »modne pse 20. stoletja«. Sovjetske posadke v baltskih državah so zamenjali in jih poslali na Kavkaz. Na njih mesto so prišli starejši rezervisti. 29% nemške trgovinske mornarice je v tujih lukah, od koder se zaradi angleške blokade ne bodo mogle vrniti v Nemčijo. Dobro ga je vsekal! Tom si je ustanovil tovarno s slo delavci. Tovarna jc sijajno uspevala. Tom je komaj sproti ustrezal naročilom. Ko je nekega dne prišel k njemu Američan Jim, ga je Tom ponosen vodil po svoji tovarni. — Izvrstno! je menil Američan, toda moja tovarna je mnogo večja od tvoje. Koliko strojev imaš? — Šestdeset! — Oh. jaz jih imam dve sto! — Koliko delavcev zaposluješ? — Sto! — Jaz pa skoro tisoč! ' Tako 3 din DVA GOSPODA se sprejmeta takoj na vso oskrbo v sobo s posebnim vhodom. Naslov v ogl. odd. lisia. 1239-7 OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam. — Kneza Koclja 20-11. levo. ______________1240-7 SOBO S ŠTEDILNIKOM svetlo in suho, oddam. Tezno. Ptujska cesta 99. 1242-7 Sobo i&ie Fsmsrr OPREMLJENO SOBO išče zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. pod »Točen plačnik«. 1247-8 Službo (ŠPIK S’ IJŽKINJA mlajša, vešča kuhe in vseh drugih del se takoj sprejme. Košaki 39. 1171-9 ffasno IZURJEN ŠOFER IN AVTO MEHANIK Luka Orešnik, ki se ie s svojo družino pred meseci vrnil iz Finske, išče zaposlitev. Zaslužka ie res nujno potreben. Javnost naj pokaže socialni čut in zavednost naoram Slo-vcncu-trpinu! Naslov v ogl. odd. »Večernika.____________ NOGAVICE kombhieže, srajce, kravate itd., vedno novi vzorci kakor razno manufakturno blago najceneje. Magdalenska oMa-č linic a A. Kumperščak, Dvo-rakova-Valvazorjeva. 1229-1 Najcenejša slovenska tvrdka za čiščenje OKEN IN PARKETOV se priporoča. Njivar Franc, Maribor-Litnbuš. 1245-1 DAME POZOR! Zakaj sive lase? Ko si lahko za 26 din sami pobarvate lase z neškodljivo berlinsko Otnonell-Henna Shampoo barvo. katero dobite v vseli nian sah z navodilom pri glavnem zastopstvu Ludvik Ileršič, Ljubljana. Cesta 29. oktobra 13 (Rimska cesta). 1251-1 ALI ŽE VESTE da kupite najceneje za praznike rozine slive, lešnike, čokolade. mandeljne itd. v trgovini Joskj LeSnft, Krekova ulica 6. 1221-1 TORBICE. KOVCEGI. nahrbtniki velika izbira pri Šterbalu, Meljska 2. Trg svobode 6. 1239-1 KAKO PRIDETE NAJCENEJE DO VELIKONOČNE ŠUNKE? Čisto enostavno! Doma na podstrešju, dvorišču, vrtu. drvarnici, kleti in drugod leži polno starega železja, pločevine, cunj, steklovine in papirja kar najugodneje prodate pri znani tvrdki Justin Gustinčič, Maribor. Kneza Koclja 14. Tezno, vogal Ptujske iti Tržaške ceste. Naj letos ne ostane nobena hiša v Mariboru brez velikonočne šunke! 1256-4 MESTNA PODJETJA RAZPISUJEJO oddajo v najem Mdmmeii® m Jkhrskik 4m&mm v kopališču na Mariborskem otoku. Pogoji za prevzem in vse potrebne informacije se dobe v pisarni Premoženjske uprave MP, Maribor, Frančiškanska ulica 8, II. Sprejmem pridno DEKLO takoj, ki ima veselje do vrta in polja., Kodela. Radvanjska cesta 55, Maribor. 1238-9 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejme za stalno Kojc Franc, Radvanjska 31. Studenci. 1241-9 narmonike so od vseh najboljše SLUŽKINJA za vse, ki zna tudi nekaj kuhati, se išče. Gregorčičeva 8, I. nadtsr. 1219-i' KLOBUK! v najnovejših barvah in oblikah BOGATAJ JOSIP Maribor, Gosposka ul. 3 Nizke cene, strokovna postrežba 1 Pred nakupom si oglejte izložbe HALO ČITAJTE! . , . Veliko zalogo slanine, topljene masti, prekajenega mesa prejmete vedno po najnižjih cenah v mesariji Šerbec. Studenci, tel. 29-33. 1254-1 MILOSTIVA! Najlepše trajne kodre dobite v salonu KociVek-Bajt, Cankarjeva ulica. 1250-1 Previden s sv. zakramenti je odšel v večnost naš ljubi mož, oče, stari oče, tast in stric, gospod Gabrijel Mmmn fHaritora ima naiveiii bsdbIi .Vsternikov* onlas! GODOVNE RAZGLEDN kupite najceneje v veliki izbiri v knjigarni in papirnici TISKOVNE ZADRUGE, Maribor, Aleksandrova c. 13, tel. 25-45 in uretuje ADOLF UIBNlKAll v Mariboru. lisko Mariborska tiskarno d. d., predstavuik STANKO DETELA v Mariboru. unlal 400 ZZ2£_toSL ta oprava: Maribor, Kopališka ulica 6. _ Telefon uredništva Slov, 25-67 In uRrave Stev, 2S-67, - čekovni raeua »tev. 11. 409.