V. h. b.	cena 40 GROŠEV
NAS TEDNIK
GLASILO )K IRt Š Č A N § )K E LJUDSKE S T IR A N K E
V Celovcu, dne 14. decembra 1949
Številka 14
Mrijski parlamenf ie zasedal
1. leto
Prorašun
Vsak skrben gospodar si bo za vse le. to napravil točen načrt o razdelitvi svojih polj v to ali drugo nalogo. Po. drobno bo premislil, kako in s čim bo prišel tekom leta do potrebnega denar, ja in kako bo ta denar najbolj gospo, darsko porabil. Večina naših gospodar, jev takih načrtov ne zapisuje, pač pa gotovo vsi o teh vprašanjih razmišljajo.
Podobno je tudi v državi, deželi in občini. Pri na,s je navada, da se prične no. vo proračunsko leto s 1. januarjem vsa. kega leta. Do tega dne mora torej vlada pripraviti oziroma mora parlament odobriti državni in deželni zbor pa de. želni proračun.
Bivši finančni minister Zimmermann je tekom jeseni pripravil državni prora. čun, ki je predvideval 9 in pol miljard šilingov izdatkov. Volitve 9. oktobra so prinesle ravno tu bistvene stvarne in osebne spremembe. Novi finančni mini. ster Margaretha je odklonil proračun in se odločil, da izdela za prvo četrtlet. je novega, ki naj bi odgovarjal resnič. nemu gospodarskemu položaju.
Tudi finančni odbor deželnega zbora te dni zaseda v Celovcu in se bavi z de. želnim proračunom. Glavne točke tega proračuna so: deželna uprava, torej ve,s deželni uradniški aparat, šolstvo, kul. turne potrebščine dežele kakor gleda, lišče, muzika, muzej in podobno, social, na oskrba, javne ustanove za podvig gospodarstva, gospodarske šole itd.
Pforačun za leto 1949 je predvideval za Koroško nad SO miljonov šilingov iz. datkov, ki morajo seve biti tudi kriti s primernimi dohodki. Vse to je delo fi. nančnega referenta deželne vlade ozi. roma finančnega odbora deželnega zbora.
Razume se, da smo tudi Slovenci prav zelo zainteresirani na proračunu, ker ravno iz tega najtočneje razvidimo ta. kozvano enakopravnost, o kateri se to. liko govori. Bo li tudi za leto 1950. slo. venska rubrika tega deželnega proraču. na ostala prazna kakor je bila do sedaj ? Ali tudi ta proračun ne bo vseboval no. bene pomoči gospodinjskim šolam v Št. Rupertu in št. Jakobu?, medtem ko je predvidenih za strokovno gospodar, sko šolo nemške mladine na stotisoče šilingov. Besede niso prav nič zanimive, številke pa bodo povedale vse, nam in vsemu svetu, ki se s tem vprašanjem bavi že leta.
V deželnem zboru so že ponovno go. vorili o gospodarski šoli s slovenskim učnim jezikom in še danes nimamo take šole za fante. Danes ne drži izgovor, da dežela nima denarja, če na drugi strani vzdržuje deset nemških šol in je tudi v Marshallovem planu predvidenih veliko miljonov šilingov ravno za gospodar, sko izobrazbo kmečke mladine. Tu je res samo dobra volja potrebna. Številke nam bodo točno pokazale, če taka dob. ra volja pri merodajnih krogih res ob. stoja, ali pa slišimo le besede in te sa. mo tedaj, če to slučajno zahtevajo zu. nanje politične prilike. Vse stranke, ki so s© ob volitvah borile za slovenske glasove, so obvezane, da zastopajo tako V deželnem kakor v državnem zboru tudi slovenske potrebščine, ker pač vo. Ktve nikakor niso pomenile in ne pome. nijo odpoved slovenskemu jeziku ali Slovenskemu kulturnemu življenju.
Tudi mi Slovenci imamo svojo pe. sem ,imamo svoj vaški oder, za katere, ga vzdržuje zvezna in tudi deželna vla. da svoje takozvane kulturne referente in ves njihov aparat. Tudi mi Slovenci Smo zelo zainteresirani, da se primerno izgradi radio, da se dvigne kakovost ra. dijskih oddaj, da se dvignejo naše oder. ske predstave. Če so namreč za enega javna sredstva na razpolago, morajo biti tudi za drugega, to zahteva enako, pravnost v dejanju in številke deželne.
7. decembra se je vršila burna seja dunajskega parlamenta. Parlament se je bavil z državnim proračunom za prvo četrtletje, ker so gospodarske prilike zaenkrat tako nepregledne, da ni mo. goče napraviti proračuna za vse leto. Treba bo počakati pravilnega pregleda, kako bo učinkovala na gospodarstvo razvrednotenje šilinga, znižanje dohod, ninskega davka za 20% in “znižanje uradniškega aparata, kakor je vse to napovedal finančni minister Margare. tha v nastopnem govpru.
V	zvezi s porastom cen zahtevajo de. lavske skupine povišanje plač. To po. višanje naj bi se izvršilo v obliki en. kratne doklade sedaj pred božičem.
V	glavnem so vse gospodarske skupi, ne pristale na tako doklado, ki naj bi znašala eno tedensko plačo ali pa 25% mesečne plače. Branijo pa so stavbena podjetja .hotelirji, mizarji in krojači. V tej zvezi so delavci izvedli demonstraci. je, ki so se pričele v Celovcu na Novem trgu, kjer so delavci vdrli v mestni ma. gistrat.
Večje demonstracije so bile v Gradcu, Inomostu in Voitsbergu. Tam pa so do. lavci razbili vrsto trgovin in izložb in napravili mnogo škode. Vodilnih vlog pri teh demonstracijah so se polastih pretežno komunisti, demonstranti pa so bili večinoma iz socialističnih vrst in je moral celo socialistični notranji mini. ster Helmer po radiu nasloviti pomirje. valni govor na delavstvo. Pod pritiskom teh demonstracij so stavbeniki že pri. stali, da izplačajo zahtevano doklado.
Imenovana doklada obremenjuje go. spodarstvo za približno eno miljardo ši. lingov. Poleg te enkratne doklade dobi. vajo delavci in nastavljenci za Božič tu. di posebno vsakoletno božično doklado, ki znaša najmanj pol miljarde šilingov. Na ta način bo torej obtok denarja se. daj ob božiču narasel za najmanj pol. drugo milijardo šilingov. Kako se naj ob takih prilikah cene blagu znižajo in vrednost denarja poviša? Mi seve ni. kakor ne trdimo, da so zahteve delav. cev neupravičene. Vsem nam je pozna, no, da so trgovska podjetja v ozračju, ki je nastalo ob priliki razvrednotenju šilinga, ogromno zaslužila in to doklado lahko plačajo in se tega tudi niso bra. nila. Znano pa nam je tudi, da bo cela vrsta podjetij s temi dodatnimi dokla.
ga proračuna nam bodo najboljši do. kaz, kako merodajni krogi v resnici mi. slijo, če ne, moramo res biti uverjeni o tem, kar smo ob gotovi priliki slišali, da je treba samo velikih obljub, v resnici pa teh ni treba držati.
To dni se za kulisami odloča tudi o dvojezičnih šolah oziroma o tem, bo li šolska odredba ostala tudi zanaprej le na papirju. Imenovanje deželnega šol. skega nadzornika za ljudske šole bo nam in tudi svetu dokaz, je li bilo to, kar so pripovedovali na raznih konfe. rencah, gola obljuba, katere ni treba držati. Reševanje teh tako važnih vpra. §anj ne obstoji v tem, da drugega oz. načuješ kot iredentista in še prav po. sobno ne, če ga sam k temu siliš.
To so misli, ki nas navdajajo v času, ko predstavniki strank sklepajo o upo. rabi javnega denarja in ko Veliki štirji gledajo na ustaljenost avstrijske demo. kracije.
Poslanci so povdarjali, da se je o zni. zanju državnega uradništva sicer že mnogo govorilo, da so celo postavili po. sebne komisije, ki naj bi nadzorovale štednjo v državni upravi, a kljub temu je število državnih uradnikov lansko ie. to naraslo za 10.000. Povdarjali so. da imamo v finančnemu uradu in davka, rijah trikrat toliko uradnikov kakor pred drugo svetovno vojno. Naglašah so, da je število uradnih avtomobilov veliko previsoko. Medtem ko ima Švica le 26 voz, je v Avstriji po izjavah
dami prišla v finančne težave. Drugo vprašanje pa je, kje je bil državni apa. rat ob naraščanju cen. Imamo vendar posebne urade za določevanje in kontro. le cen, imamo finančni urad in davka, rije, ki bi bile lahko obdavčile preko, merne dohodke in s tem onemogočile dobiček, ki nastane pri navijanju cen.
V zadnjih tednih so se vesti okoli dr. žavne pogodbe z dneva v dan menjale. Danes so prinesli listi poročila, češ da je pogodba tik pred uresničitvijo, drugi dan pa so zopet pisali, da nastajajo no. ve ovire. Naenkrat se je pojavil popol. noma nov položaj. Zapadne velesile so pristale, da se na zahtevo ruskega predstavnika Zarubina vršijo med Mo. skvo in Dunajem direktna pogajanja o ruskih dajatvah živil leta 1945 v prvih mesecih po osvoboditvi. Levičarsko ča. sopisje skuša dokazati, da zapadne sile nimajo interesa na državni pogodbi in navajajo razne izjave zapadnih državni, kov, v katerih pride njih skrb do izraza, da^ ne bi zabredle zapadne sile v vojaške težave, če bi se po dogotovitvi državne pogodbe za Avstrijo morale odmakniti zasedbene sile. Zapadno časopisje pa tr. di, da so Rusi plačilo za povojne dajat, ve vrgli v debato z namenom,'da se po. gajanja zavlečejo in jim ni treba spraz. nitve njihove cone v Avstriji in s tem tudi na Madžarskem in v Romuniji, da torej tudi zanaprej lahko pritiskajo vo. jasko na Jugoslavijo. Razni časopisi javljajo, da je Rusija svoječasno prista. la na avstrijsko mejo na Karavamtah ne na ljubo Avstrije, marveč le z na.
Stari in mladi, vsi, ki so bili v slu. žbi pri vojaških edinicah, se bodo še spominjali, kako navdušeni so bili vo. dilni krogi pa tudi navadni pripadniki nemškega naroda za vojaščino. Kako je sedaj razpoloženje v nemškem narodu v tem pogledu? Vemo, da sta oba velika bloka zainteresirana vpreči nemški na. rod pred svoj vojaški stroj. Amerikan. ci so v tem smislu poskusili z izjavo, da bodo zapad branih ob Labi (Elbe). Francozi, ki imajo z nemško vojaščine boleče izkušnje, so se, kakor javlja „Reuter“ 9. XII., v svojih zbornicah ja. sno izrekli, da ne pristanejo na remilita.
Uredništvo in uprava »Našega led. nika" se nahaja v Celovcu, Viktringer. ring 26, pritličje na levo.
opozicije 7000 uradnih vozov, po izja. vah vladnih zastopnikov pa 1400. Goto. vo pa imamo že v Celovcu samem nad 26 uradnih vozov.
Tekom prvega četrtletja bo dana pri. lika, da se razna gospodarska vpraša.-n ja globlje proučijo in se potem napra. .vi končni proračun za ostali del leta. S tem sta finančni minister in državni zbor pripoznala, da še nimata sigurne1, ga pogleda na razvoj gospodarstva in valute v prihodnjem letu.
Kako se bo zaželeno gospodarsko oz. dravljenje posrečilo, zavisi predvsem od tega, da ge posreči avstrijskemu gospodarstvu dobiti trdna tla na ino. zemskem trgu. Sicer je Anglija po raz. vrednotenju funta do sedaj napravila razmeroma slabe izkušnje. Posrečilo se ji je sicer izvoz po količini zvišati za 30%, v resnici pa se je dotok dolarjev za to blago zmanjšal za 9%.
Parlament se je na svoji seji bavil z znižanjem davka na vino in soglasno-sklenil, da se ta davek zniža od 1.60 šil. na liter na 1 šil na liter. Davek na pivo pa ostane in sicer 63 šil. na hi.
menom, da udari po Jugoslaviji in Titu. V zgolj avstrijskih problemih pa je za. enkrat hotela imeti prosto roko. To kaže tudi zadnje posvetovanje ali. iranega sveta na Dunaju, kjer je ruski zastopnik iznesel ostre očitke proti poživitvi nacizma v Avstriji in si. cer v VdU in »Junge Front". Izjavil je, da so v teh organizacijah bivši nacisti na vodilnih mestih. Zastopniki zapadnih sil pa so izjavili, da bodo ta problem podrobno študirali.
Sicer pa tudi mi z ozirom na razvoj v deželi razumemo to skrb, ker tudi na Koroškem še obstoja društvo »Verein Karntner Grenzland", ki se je baje pre. obrazil, pač pa podedoval premoženje prejšnjega društva, ki je imalo namen in nalogo, da ponemčuje slovenske kraje.
Dejstvo ,da so zapadne velesile dopu. stile direktne razgovore med Dunajem in Moskvo, dokazuje, da se za kulisami vršijo še druge stvari, o katerih danes še premalo vemo, da bi o njih pisali. Pač pa je gotovo, da se je s tem skleni, tev pogodbe zopet močno zavlekla in da za leto 1950 ni izgledov, da bi zasedbene sile zapustile državo.
rizacijo zapadne nemške republike. Ita. lijanski vladni Ust „Messagero“ pa S strahom ugotavlja, da se je amerikan. ski zunanji minister naveličal prigovar. iativFrancozom in Angležem, da je tre. ba ščititi zapadni blok ob Elbi, ampak je realistično začel obrambno črto ob Pirenejih in ne ob Renu. Amerikan. ski senatorji, ki so potovali po Evropi, so se v svojih izjavah v Ameriki v tem smislu tudi izrazili, da je treba Špan. skemu diktatorju Franku dati poleg go. spodarske pomoči tudi vojaško oporo. Kaj pa pravijo k temu nemški državni, ki sami? V vzhodni nemški republiki že izvajajo remihtarizacijo. Kancler za. padne Nemčije dr. Adenauer se je od. ločno izjavil proti oborožitvi Nemčije isto sta izrazila predsednik Heuss in so. ciahsticna stranka.
Demonstracije v Avstriji
Okoli državne pogodbe za Avstrijo
le li Nemčija zopei vojaško zanimiva?

boljše ravnati, če ne znate dejansko po. kazati, kako se država postavi na te. meljno močno podlago. Zdrava podlaga vsake države pa je pravičnost do vseh državljanov in med te spadamo tudi mi — majhni ljudje. Bog je z na. mi, ki se vzgledujete na velikih in misli, te, da ste tudi veliki. Kaj vendar so do. segli nacistična Nemčija, kaj i?ašistič. na Italija in Japonska, kaj marksistič. na Rusija z enostranskim zidanjem dr. žavne stavbe7 Hiša, bolje hiše so se po. drle kot otrošač- stavbe iz peska. In mi. šiite, boste sedaj kaj drugega doživeh? Slovenci smo majhen narodič, toda kri. vici in zapostavljanju se ne bomo uklo. nili. To si „gospodje“ zapomnite. Svetu govorite, da imamo vse pravice I Kje,
vprašam, kje? Ali v šoli, ali na uradih, ali v zasebnem n vsem javnem življe. nju? Ah pripoznate nas za sobrate, za sodržavljane - - enkopravne? Ali ne zi. date na našem ozemlju tam dalje, kjer so nacisti prenehah? Ali res mislite, da so ti prav ravnali z nami? Ne vzgle. dujte se na zapadu, še manj na vzho. du. Glejte raje na sicer majhno Švicar, sko državo. Dajte vsem narodom enakopravnost z večinskim narodom in ne boste potrebovali vojaščine, da bi se za. varovali za vsak slučaj. Le nasilnež se boji še močnejšega. Pravičnik pa ne ra. bi orožja, ker pravičnost je najboljše, najtrdnejše in najuspešnejše orožje. Pravičnost vodi do medsebo j icga razu. mevanja, do ljubezni.
Kaj delajo
in kako živijo drugod po svetu
Tudi pri nas se je Krščanska stranka prav lepo postavila na noge, čeravno se nekateri še obotavljajo: ne vedo ne kod ne kam. Kristjani so in hočejo biti in ostati. Toda vzgled iz polpretekle dobe kaže, kje se človek znajde, če je samo navidezen kristjan. Kar nas je kristja. nov, moramo biti to v besedi in dejanju, v zasebnem in javnem življenju. Nima. mo sicer zastopnika ne v deželi ne v dr. žavi, toda imamo glasilo, glasnika! Ta pa mora zato govoriti, kot je svojčas Janez Krstnik ob Jordanu. Njegove be. sede morajo imeti težo. Prav razveseljivi in nam iz srca pisani so bili že marsikateri članki ,.Našega tednika". Oži. gosati mora iz našega stališča in vidika vse napake v javnem življenju. Brez ozira na to, ali to merodajnim ugaja ali ne. Saj se ne smemo bati zastopati Kri. stusovega stališča.
Ob volitvah se je ljustvu od vseh strank obljubljalo: n pr. da se bodo po. slanci ravnali in slušali ljudski glas, da bodo zastopali pravico ljudstva. In kaj gledamo — doživimo že kar sedaj ob za. četku? Najmočnejša stranka je že pro. glasila programatične točke. Podobne so one druge stranke, ki so se s to po. vezale. In sedaj sklepata vsaka zase za zaprtimi durmi o izvedljivosti teh. Jav. nosti pa bodo potem postregli kar s tak. ti — z dejstvi. Je to demokracija? Ali ni to prikrita diktatura. Odločno odkla. njamo ljudovlade sosednih in vzhodnih držav. Ali je način naše vlade veliko bolji? če se na eni strani čuti vpliv Moskve — pa se pri nas čuti vpliv ve. lekapitala, četudi ne našega. Kaj rabi. mo mi vojaščino? V kateri službi bo? Ali zamore ta, in naj je kakoršna koli, ščititi našo državo? Ali bi ne bilo bo. Ije ,da se pri nas vpokliče vse one, ki se iz polpretekle dobe dosedaj še niso nič učili, v obvezno delovno službo? Ti naj se s krampom in lopato vadijo — vež. bajo — telovadijo. Naj popravijo škode, ki so jo s svojim „svetovnim nazorom" povzročili. Naj n. pr. kanalizirajo vso dolinico od Škofič pa preko Hodiš. Kruh rabimo bolj, kot je tisti boren dohodek poedinca od tujskega prometa. Medtem, ko v sosednih državah delajo, v lastno škodo, celo ob nedeljah in praznikih, pa se pri nas umetno redi brezposelnost, ki je že bila grobokop naše države. To ti je rak rana naše države. Kmet naj ti dela od zore do mraka. Poleti in pozimi naj z mladoletnimi otroci zasluži vsak. danji kruh. Kje je tu urejajoča roka dr. žave? Kje so državniki, ki ozdravijo to rakrano. Ali je to nemara znamenje de. mokracije? Če si sosedi znajo pomagati na svoj način, zakaj mi ne? Zahtevamo z vso odločnostjo ljudsko glasovanje glede obvezne delovne službe in glede vojaščine!!! Dve vojski in grozni na. sledki so nas spametovali j— izučili — ne maramo postati po molčanju sokrivi še 3. vojske. Tretja točka programa dveh strank so olajšave v dajatvah in davkih. A kaj vidimo: dajejo seksamo olajšave pripadnikom. Mali človek, kmet in delavec pa naj^ plačujejo davke kot doslej, če ne še večje, kot se to do. gaja ravno v zadnjem času. Se ne pravi to šaliti se s pretežno večino ljudstva? Ali se ne ustvarjajo na ta način razdalje med raznimi stanovi? Enake pravice — enake dolžnosti: to je naša zahteva! Kako visoke so dajatve za obvezno bol. niško zavarovanje in kako malo, da skoro nič se ne nudi zato v zares nuj. nih slučajih. Demokfrati smo in tudi dr. žavljani in zahtevamo svobodno bolni, ško zavarovanje. Nismo volje še nada. Ije podpirati gotove koritarje! Mi ne maramo drobtinic od miz bogatinov, če. tudi se ti imenujejo ,.pravičniki1! Vse ljudstvo ve, kako je prišlo do cerkvene, ga davka. Ve, kdo je Cerkev k temu prisilil. Ve, da je prej država iz manj. ših davčnih dohodkov plačevala tudi du. hovnike. Zakaj se ne vpelje tudi v tem prejšnje stanje? Zakaj se ljudstvo ob. remenjuje s tem in duhovniku nalaga ca sramotna služba davčnega uradnika? Zahtevamo tudi v tem ljudsko glasova, nje!!! Ali ne uvidijo državniki važnega __ prevažnega vpliva sv. vere in verske, ga prepričanja za obstoj in razvoj dr. žave? Vse vaše vpitje proti vzhodnim državam je samo komedija, če ne znate
JUGOSLAVIJA
Iz ..Slovenskega poročevaica1* posne. mamo 9. 10. 1919 štev. 238. Poljedelske zadruge: ,.Število zadrug v državi je iz dneva v dan večje. V marcu letošnjega leta je bilo 3046 zadrug s 166.287 go. spodarstvi in 868.798 ha obdelovalne zemlje. Sredi septembra pa smo imeli v vsej državi okrog 5000 zadrug z 250.000 družinami in več kot 1,400.000 ha obde. lovalne zemlje.
Za poletne in prve jesenske mesece je značilno, da se je tedaj povečal dotok srednjih kmetov v zadruge. S tem je dobilo naše kmečko obdelovalno zadruž. ništvo novih moči in ustvarjeni so bili pogoji za hitro povečanje kmetijske proizvodnje. S tem da prinašajo sred. nji kmetje v zadruge delovno živino, stroje, inventar, boljšo zemljo, in de. lovne izkušnje, se izpopolnjujejo obsto. ječe zadruge, ki so bile dosle j v mogih primerih brez vseh teh pripomočkov, ker so v njih prevladovali revni kmetje."
Kaj je prisililo srednje kmete, da so se odpovedali osebni lastnini in delili po ..Poročevalčevem" poročilu z reveži rev. ščino v zadrugah, tega pa nam list ni povedal.
ITALIJA
Tudi v Italiji je prišlo zopet do so. cialnih nemirov. Tokrat gre tam za zemljo. Poljski delavci so zasedli v juž. ni Italiji in na otoku Sardinija zemljo veleposestnikov in jo hoteli razdeliti. Vlada je bila prisiljena zastaviti polici, jo ob enem, pa je zagotovila, da izide v kratkem zakon o agrarni reformi.
Po menju vlade se mora ta reforma izvajati postopoma, da se najpreje pri. pravijo pomožna sredstva, poslopja in tako dalje.
JERUZALEM NAJ BI PRIŠEL POD MEDNARODNO UPRAVO
Na seji UNF so ta teden sklenili, da dobi Jeruzalem mednarodno upravo, te. mu se protivijo tako Židje kot Arabci. Država Izrael baje namerava progla. siti Jeruzalem za svoje glavno mesto.
Brez kakega odpora so komunistične čete zasedle Tschungking, zadnjo trd. njavo kitajske narodne vlade. Vladne čete in uradi so se iz mesta umaknili in vkorakali so komunisti. To je sploh značilnost kitajskega vojskovanja. Pra. vih bitk sploh ni. Največ kar je, je ne. kak tepež prvih čet, ki pridejo v mesto in zadnjih, ki zapuščajo mesto. Če kak poveljnik spozna, da je zanj stanje neu. godno, se s svojimi četami od tistega kraja kar hitro poslovi. Komunisti ima. jo pod svojo vlado sedaj skoraj vso Ki. tajsko. Kljub temu se narodna vlada še ni podala. Zlasti Amerika jo vspodbuja ne zgubiti poguma. Je še precej pokra, jin, kjer vojska narodne vlade uživa
Merodajni krogi so mnenja, da iz tega znajo nastati še večji zapletljaji.^ Tudi glede Betlehema obstojajo isti načrti.
AVSTRALIJA
Pri volitvah dne 10. decmbra so so. cialisti tudi v Avstraliji zgubili večino. Zmagala je koalicija kmetov in liberal. cev in bo s tem sledila tudi njihova vla. da, katero so imeli do sedaj osem let v rokah socialisti.
Pred kratkim časom so zgubili socia. listi večino tudi v Novi Zelandiji, Začet, kom marca bodo parlamentarne volitve tudi v Angliji in ves svet pričakuje z na. petostjo izid teh volitev.
KAJ BO S HELGOLANDCI?
Vlada Zapadne Nemčije je zaprosila komisarje velesil, če bi se prebivalci otoka Helgoland smeli vrniti. Leta 1947. so jih namreč z otoka preselili na ce. lino .da so zasedbene čete tam lahko iz. vajale vojaške vaje. Skupno so na otok z zračnimi napadi spustili 4600 ton raz. strelilne snovi. Zaradi tega je o,tok tako razkopan in razrit, da je nemogoče na njem prebivati. Helgolandci bodo mo. rali ostati v Nemčiji ali se preseliti kam drugam.
BERLIN MORAJO ZAPUSTITI
V hišnem zaporu, zastraženi po ljud. ski policiji, so v Berlinu člani jugoslo. vanskega vojaškega poslanstva. Vseh osem članov z družinami vred je dobilo na znanje, da morajo do polnoči 17. decembra zapustiti sovjetski del Berli. na. 8. decembra je vzhodno.nemški no. tranji minister pojasnil omenjenim Ju. goslovanom, da jim je prepovedano prestopiti ozemlje vzhodno.nemške re. publike, ker so poskusili kršiti zakone in red, ko se je. podpolkovnik Sibinovič hotel v svojem avtu odpeljati v ang. leški del Berlina, mu je policija zaple. nila avto.
llllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH BERI IN ŠIRI „NAŠ TEDNIK ‘
če Vam pošta list ne dostavlja red. no, reklamirajte na domači pošti, če pa tega ne uredijo takoj, nam to nemtido. ma sporočite.
mir in svobodo. Tudi zveze z obalo ima. Med komunisti samimi pa je opaziti razdor. V neki ,po komunistih zasedeni po. krajini, deluje že nova protikomunistic. na partizanska vojska. Del komunistov si želi tesne zveze, priključitve k Rusiji, drugi pa Ruse kot ,,tuje hudiče" odkla. njajo. Komunistični voditelj Mao.Tse. Tung je zvest pripadnik Kremlja. Mnogi generali in višji vojaški poveljni. ki pa so stoodstotni narodnjaki. Mar. sikateri Kitajec se je priključil komuni, stom samo zato. ker je mislil, da bo ta. ko domovina rešena vsakega vpliva tu. jih držav. Tudi velesile še niso naveza, le nikakih stikov z novo kitajsko vlado in tudi Angleži se najbrž ne bodo zato odločili.
Komunizem in KUalska
Posebna božična razstava v koroškem deželnem muzeju
Sedanji upravitelj deželnega muzeja v Celovcu, dr. G. Moro, je s sodelovanjem raznih priznanih zgodovinarjev in ljubi, teljev umetnosti pripravil lepo razstavo, ki bo odprta od 13. decembra do 8. ja. nuarja 1950.
Zanimiva razstava nam prikazuje različne vrste steklenih predmetov, ko. zarcev, kelihov in porcelanastih okras, kov, ki imajo zlasti estetski učinek. Ra. zen tega „lepotnega dela" pa opazimo tudi zbirko različnih marmorjev in red. ke, dragocene kamne geološke muzej, ske zbirke. Prav v današnjo sneženo pokrajino pa pristoja razstava zimskih živali Koroške. Zadnji medved s Koro. ške in zadnji volk. ki so ga ustrelili v Labudski dolini sta najvidnejša zastop. nika te zbirke.
Najbolj zanimivo pa je obiskati dru. go sobo. kjer se vrstijo lepe zrezljane jaslice. Zelo razgibano življenje izraža, jo južnotirolske jaslice. Lepi posnetki jaslic prof. dr. Gebhardta Roflmanitha to razstavo še poživijo.
V smeh spravijo obiskovalca različne naličnice, „larfe“ po domače, ki so bog. ve kdaj že krasile hudobne in grde par. kije.
Zaključek celotne razstave je posvečen Trem kraljem in njihovim zvezdam. Tu je zastopana tudi umetnost pekov; srca iz lecta, parklji različnih oblik ka. žejo iznajdljivost naših prednikov, ki pa sta, jo sedaj posnela peka iz Volšperka.
Karta običajev na steni hodnika nam z raznimi znamenji razlaga, kakšne na. vade so pri nas ohranjene.
Vstopnina za odrasle znaša 50 grošev, za otroka s spremstvom pa 30 grošev.
NOVI IN ZANIMIVI PROCESI
V	Sarajevu in Sofiji se vršijo zani. mivi procesi. V Sofiji sodijo Titov ko. munizem, v Sarajevu pa moskovski ko., munizem. V Sofiji so glavni obtoženec bivši sekretar komunistične partije in namestnik ministrskega predsednika Kostov. Dolžijo ga, da je imel zveze s Titom in Jugoslavijo in je uganjal špi. jonažo za zapadne sile. Baje je hotel iz. trgati Bolgarijo iz ruskega objema in jo pridružiti balkanski zvezi z Jugosla. vijo na čelu. Kakor je pač pri diktatu, rah običajno, obtoženci priznavajo vse očitke in se še celo sami obdoižujejo in prosijo stroge obsodbe.
V	Sarajevu so pa sodili 12 ruskih be. guncev, ki so 1917. bežali iz Rusije in so sedaj baje ■ delali po navodilih Mo. skve.
Smisel obeh procesov pa je očividno ta, da se dokaže na eni strani pravil, nost Titove ali na drugi strani Stalino. ve linije.
ČUDNO DARILO
Že svojčas so časopisi pisali o prika. zevanju Matere božje v Rimu. Usluž. benec cestne železnice Bruno Cornacci. hola je s svojimi otroki šel na sprehod v precej zapuščen park. Bil je popoln brezverec in se je bil udeležil tudi Špan. ske državljanske vojske. V votlini „pri treh vodnjakih" pa se je otrokom in njemu pokazala Mati božja. Od tedaj na tisto mesto roma veliko ljudi, dasi Cerkev prikazovanj še ni potrdila.
Zdaj poročajo, da je omenjeni mož pred par dnevi izročil sv. očetu nek za. vitek z besedami: ,,S tem orožjem sem hotel Vas. zelo častiti oče, umoriti." Bodalo je bilo zavito v papir, ki ga je sprejel papež. Spreobrnjeni mož je do. bil odvezo in blagoslov najvišjega du. hovnika. Ena njegovih hčera je vsto. pila celo v samostan, on sam pa je zdaj odličen katoličan.
VREDNOST AVSTRIJSKIH GOZDOV
Sovjetska zveza je dala odlok da se poseka 28.000 ha avstrij. gozda. Gre za gozdna posestva, ki jih je ruska vlada zaplenila kot nemško lastnino. — Posekani les bodo izvozili na Madžar, sko, je izjavil uradnik ministrstva za narodno gospodarstvo. Pravi dalje, da bi tudi po plačilu 150 milijonov dolar, jev, ki jih Rusi zahtevajo od Avstrije kot povračilo za nemško imovino, ne ostalo nobeno drevo več v omenjenih gozdovih.
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU
Prvo poročilo, ki ga pošiljamo iz na. šega kraja priljubljenemu listu „Naš tednik1*, je. žalostna vest, da nam je ne. mila smrt prizadela težko izgubo. Lepa Bobkova kmetija v Orličivesi je izgubi, la pridnega gospodarja, družina skrb. nega očeta, šentruperška fara pa vzgle. dnega vernega moža. Dne 1. XII. t. 1. je umrl v bolnišnici v Volšperku, star šele dobrih 47 let, g. Anton Riepl, p. d. Bobek. Pred 6 tedni se je podal tja iskat zdravja v težki želodčni bolezni, a bilo je, žal, prepozno, tudi operacija mu ni mogla več pomagati. Tako so nam pri. peljali mrtvega nazaj in smo ga v nede. Ijo, 4. XII. položili k večnemu počitku na domačem pokopališču. Velikanska udeležba pri pogrebu, kakoršno še v mestu redko vidiš, je bila priča, kako so rajnega spoštovali in ljubili daleč na. okoli. Pa saj je bil tudi res spoštovanja vreden mož, kakoršnih dandanes, žal, ne najdeš veliko: veren, pošten, de. laven, zmeren, skromen. Vsa fara in okolica žaluje za njim. Rodil se je v so. sedhji šmarješki župniji, v znani Pie. šarjevi družini v Hrenovčah; toda že iz. za otroških let je bil tesno povezan s Št. Rupertom, ker je obiskoval tukaj, šnjo šolo. Tako ni čuda, da se je pozne, je kot 27 leten mož priženil sem, na Bobkovo kmetijo v Orličivesi, kjer je pridno in uspešno gospodaril. Vojska tudi njemu ni prizanesla. Moral je iti na fronto in nato v ujetništvo, kjer si je nakopal hudo bolezen v želodcu, na ka. teri je zelo trpel vsa leta po vojni, do. kler ga ni položila v prezgodnji grob. V življenju se je vedno ravnal po krščan. skih načelih in se ni obračal po vetru; videlo se mu je povsod, da je zajemal pravo življenjsko modrost v krščanski šoli in je svoje znanje in izobrazbo ved. no izpopolnjeval z marljivim prebira, njem dobrih knjig in listov, posebno Mohorjevih knjig, Nedelje, Družine in doma in tudi še „Našega tednika1'. Naj mu velja časten in hvaležen spomin; žalujoči družini pa izrekamo iskreno so. žal je!
OBIRSKO
Oh, ta mr jas ec!
Ker v „Našem tedniku" še ni bilo no. vic izpod Obirja, sem šel sam po nje in zvedel sledeče: kar se na Obirskem red. ko kedaj zgodi, se je zgodilo zadnji po. nedeljek pred adventom. Brat in sestra sta se poročila. Toda ne tako, da bi brat
poročil sestro, ampak, da je Jamnikov Rajmi pripeljal Plaznikovo Urško pred oltar in njegova sestra pa Artačevega Tičeja. Zato smo imeli obenem kar dve ojseti in seveda velik rom.pom.pom. To se pravi: veliko svatov, mogočno muziko z bobnom, polno starih šeg in navad. Obirski risbarski in slikarski mojster Hanzej je kar sam svatom za. pri pot v cerkev. Toda, ker ni hotel ali ni mogel rešiti od strani starešine stav. Ijene uganke: „Kdo hodi in leta po šti. rih kakor pes, pa ni pes," se je moral za par šilingov umakniti in podreti svojo zaporo. Zarotil pa se je, da bo vse to na. risal na papir in pred starešino naslikal živo lisico. Bomo videli, ali bo mož be. seda. — Poročenima paroma naše is. kreno voščilo in obilo sreče v novem stanu! — Snega smo letos imeli že več, kot celo lansko zimo. Nekaterim je kar prav prišel, ker jim je poživel studence, ki so že zelo usehnili. Ce kaj velja obir. sko pravilo glede snega, mora ta še skopneti, ki nam je pobelil gore in do. line, ker mecesnove igle morajo pasti na kopno zemljo. Večina mecesnov pa še kar zadržuje svoje rumene igle. — „Oh, ta mrjasec!" je vzdihnil kmet A, ko sta mu dve pitovni svinji svojevoljno po. vrgli vsaka po več mladičev. „Oh, ta mrjasec!" se je zahudovala soseda B, ko je njena pitovna svinja njej podari, la pet pujskov. „Oh, ta mrjasec!" je zagodrnjal kmet C, ko je spoznal, da tudi njegove svinje, določene za koline, hočejo pomnožiti svinjski rod. „Oh, ta mrjasec!" je zagodel kmet D, ko je ušel njegov mrjasec iz svoje svinjske ječe in jo popihal v gore. Šele drugi dan so na. šli ubežnika po dolgem iskanju na poti na Obir. Seveda se je ta branil na vso moč, da bi zopet izgubil svojo zlato svobodo. Toda premoči se je moral udati in begunca so zvezali in odgnali v svinjski arest. — Nove vrste traktor si je nabavil E. kupil je namreč žrebca, ki mogočno vlači gumi.voz z lesom v Šajde in V Žel. Kapljo, a včasih rad ponagaja svojemu vozniku, kakor traktor svoje, mu šoferju.
ŠT. LIPŠ PRI ŽENEKU
Tudi mi se hočemo enkrat oglasiti v ,,Našem tedniku", katerega prav radi prebiramo, ker piše vse vesele in tudi žalostne novice skoro iz vseh podjun. skih vasi, samo od Št. Lipša pa dozdaj ni bilo kaj slišati. Ne vem, ali res ni nič novega ali smo mi taki, da vse veselje
in žalost ko j za sebe ohranimo. Tudi pri nas je bila letos prav dobra letina, ne bo nam manjkalo kruha in belih po. tic, tudi mastno pečenko si bomo lažje privoščili, to pa zato ker so postali naši prašiči bolj svobodni. Tudi sv. Urban se nas je lepo spomnil in nam napolnil vse sode, da se bo tudi lahko marsiko. mu zavrtelo v glavi. In kadar zapojejo naši fantje na vasi: „Pri nas mošta ne prodamo, ker ga sami prav dobro piti znamo," se nam ta pesmica kar fletna zdi. Veselih ohceti smo letos precej ime. li, katere so se vršile v gostoljubni go. stilni pri Škorjacu. Vsem novoporočen. cem želimo obilo sreče! Bilo je pa tudi obilo gorja in žalosti vmes. Rešilni avto je imel veliko opravka v naši fari. Kar pogosto se je oglasil letošnje leto in vo. zil naše farane v celovško bolnišnico iskat zdravja, katerega pa na žalost ni. so vsi našli, štiri župljane so pripeljali v mrtvaški krsti nazaj. Ob veliki udele. žbi smo jih položili v domačo zemljo k večnemu počitku. Pa še nekaj; v naši cerkvi se je tudi marsikaj spremenilo. Naš častiti g. župnik Srienc so poskr. beli, da je dobilo župnišče novo streho, cerkev pa nova okna in kar je še najlep. še, ^električno luč, katere je gotovo naš mežnar najbolj vesel, ker mu ni treba pri zgodnjih mašah prižigati petrolejk po cerkvi. Vrla Karincelnova Lena, žena' Ludvika Aguština je zapustila naš cer. kveni kor. Skoraj 50 let je skrbela za lepo cerkveno petje in toliko ur žrtvova. la za lepoto naše cerkve. Veliko pevcev seje v teku dolgih letih zamenjalo na našem koru, a Lena je ostala zvesta; kot dekle in žena je zapela tisoče lepih Marijinih pesmic, za katere jo bo gotovo tudi ona obilo poplačala. Mi vsi farani se ji prisrčno zahvaljujemo za njene prevelike žrtve in trud, ker se zaveda, mo, da kar je ona storila v čast božjo, le redko kdo zmore. Zdaj, ko se je odlo. čila, da bi še rada imela nekaj mirnih ur, ji vsi želimo, da bi jo Bog ohranil še mnogo let med nami.
ŠKOCIJAN
Bolj poredko se oglašamo v ,,Našem tedniku", čeprav ga vsak teden željno pričakujemo. List nam zelo ugaja, ker prinaša toliko novic iz vseh vasi širom naše domače zemlje. Danes pa hočemo poročati, da tudi mi v Škocijanu ne spi. mo.
v- V nedeljo 4. t. m. so nas iznenadili naši otroci pod vodstvom obeh veroučite. Ijev z lepo uspelo Miklavževo priredit, vijo. Ker je bilo zanimanje veliko in za velike prireditve še zaenkrat nimamo primernega prostora, smo imeli kar dve prireditvi. Prva je bila za otroke ob pol treh, druga pa za odrasle ob štirih. Obakrat je bila dvorana v župnišču pol. na do zadnjega kotička:	mnogi sploh
niso našli več prostora in so se morali vrniti. Pa se je res tudi splačalo prire.
Lea Fatur;
JSlatjažefi
(Nadaljevanje)
Mož ob krampu dvigne ponosno glavo: „Koroška ne pozna sužnosti! Plačujemo gosposki, kar ji gre, zemlja pa je naša, po našem starem pravu. In če pritiska na nas prihajač, se dvignemo za svoje pravice, ki nam jih mora zajamčiti vsak knez, ki dobi od cesarja Koroško, da gleda na red. Iz naših kmetskih rok dobi deželo. To je spomin iz časov, ko si je izbirala svobodna Koroška svobodno svojega vladarja; to je up, ki ga imamo, da bo zmagala še naša pravica in bomo sami gospodje na svoji zemlji,"
„Ponosen si!" zatrdi Mahmud. »Slišal sem v Carigradu o vaših puntih. Mi sočustvujemo z junaki."
»Upiramo se pretiranim zahtevam gospode in zahtevamo, da nas brani vaših napadov. Vi se pa veselite, da slabi dežela v domačem prepiru. Ena koča, ena sušilnica in en skedenj so ostali od Rožeka do Mohljič — tako so pospravili oseminsedemdesetega leta vaši ljudje. In posmehovali so se ubogim oropanim: ,Vi nimate pravega boga, vi si delate boga iz lesa in kamena. In zakaj vas ne branijo vaši knezi ?‘“
,,To je res," vpade Mahmud, „vi ste malikovalci, ki so gnus pred Alahom. Vi molite tri bogove, zato vas je dal
Alah nam v roko; zato bo padel Dunaj, kakor je padel Carigrad."
„Ne daj Bog!" povzdigne suženj roko in oči v nebo. »Mi častimo presveto Trojico, ki je en Bog. Vi tega ne razumete, kaj bi ti pravil. Kipi iz lesa in kamena so pa samo spomin, podoba, ne pa Bog ali svetnik. Velik je naš Bog, neskončen in pravičen. Za našo mlačnost v veri nas pokori s turško nadlogo, pa ko bo dovolj naše pokore, bo uničil prevzetnost vaših janičarjev in sultanov ...“
»Zapadel si smrti!" se raztogoti Mahmud in zgrabi po sablji. Ustavi ga pa pogled iz velikih žalostnih oči. Osramočen se vrne v hišo, ugibaje, kaj naj stori s predrznim sužnjem — in razveseli se misli: »Prodam ga! Moj suženj je."
Pred vrati v seraj dobi Alija. Veli mu: »Takoj boš obvestil izbirača sužnjev Simaha, da mu prodam svojega sužnja Podkrnca."
Ali poskoči, kakor da ga je v peto pi. čil gad. „Ti boš koga prodajal?" reče
začudeno-zaničljivo.
Begič vzraste: »Ne bom vprašal tebe za dovoljenje! Konec bom naredil vajinim spletkam!"
„Ti?!“ Porogljivo ga premeri Ali in gre v seraj k begu. (Glej sliko!)
»Tožit me gre," pomisli Mahmud, »grem pa sam k Sinahu." Ne da mu, da bi se prepiral z očetom in Alijem, toda obide ga naenkrat strah, da izve. kaj je s tem kmetom in Alijem. Ko se vrne od trgovca s sužnji, dobi pred serajem
Alija in Podkrnca, oba v živahnem pogovoru. Mahmud postane. Nekaj ga zaskeli. Njegov suženj žari radosti in je ves izpremenjen. Ali se pa reži hudob, nozadovoljno. Zbere se Mahmud in stopi med pogovarjajoča se. Reče Pod-krncu: »Poslovi se od svojih prijate. Ijev! Jutri pride Simah po tebe." Nato pogleda zmagovito Alija: »Začel sem ... In če mi boš nagajal, prodam še tebe!"
Nem stoji Podkrhec. Ali pa zraste divje: »Ti mene?! Ti sploh koga? Ti, ki sem te pobral na cesti... Glej, da jaz ne prodam tebe —. saj si sin sužnja — da, prav'tega sužnja sin si, ki ga prodajaš ...“	)
Iz dveh grl se izvije velik krik. Radosten iz PodkrnČevega, obupen iz Mah. mudovega. Oba zijata v moža pred seboj. Bliskovito preleti Mahmudu možgane spoznanje: Zato vse to, kar ni razumel! Zastoka kakor človek, ki ga vlečejo roparji. „pa kaj nisem jaz begov sin?!"
»Nisi!" sikne Ali. »Begu je umrl sinek v Bosni .in ni vedel, kako naj se vrne brez otroka k ženi. V Sarajevo so ravno tedaj prignali Turki-plenilci četo zasužnjenih otrok. Imel sem dobro misel — in res sem našel dečka, ki je bil na las podoben umrlemu. Ko je pa po-slala tvoja teta tega sužnja tebi v dar, sva z begom takoj uganila, da je to tvoj oče. Saj si nam pravil, da si Matjažek Pod kr n cev. Molčala sva in skrivala sužnja pred teboj. In ne bi bil izvedel ne ti ne on, kaj imata skupnega, ko bi ti
ditev ogledati. Videli smo tretje dejanje spevoigre o Miklavžu.
Nastop angeljčkov z ubranim petjem nas je vse navdušil. Pa tudi parklji ni. so bili kar tako; tudi oni so se predstavili z pesmijo in kar strah nas je bilo ob tem prizoru, ki je res prikazal prav. cati pekel. Nato pa je prišel sv. Miklavž; angeljčki so ga pozdravili z lepo pesmi, jo. Pri razdelitvi darov pa je marsikatero srce burno bilo, ko je Miklavž pri. čel brati iz svoje knjige levite. Pa koli. ko zanimivega je prišlo na dan! Tega in onega je moral pokarati in mu pripo. ročiti, da naj se poboljša.
Z lepo pesmijo se je nato nebeški po. slanec s svojim spremstvom poslovil od nas in odpotoval dalje proti Celovcu, kjer ga je čakalo lepo število naših pri. jateljev, ki tam živijo.
Lepo uspela prireditev nas je vse iz. nenadila. Vsa čast in priznanje onim, ki so se za njen uspeh potrudili. Med našo mladino pa smo odkrili mnogo igralskih in pevskih talentov. Zato upamo, da nas mladina kmalu zopet iznenadi in povabi za kakšen nedeljski popoldan. Mogoče že o Božiču? Zelo bi nas veselilo!
ŠTEBEN PRI GLOBASNICI
V naši župniji poteka življenje zelo mirno in brez posebnih novic, a vendar še ne spimo.
Dne 4. decembra smo priredili »ML klavžev večer". S kratko Miklavževo igro, s petjem angelov in z nastopom Miklavža ter parkljev je naša mladina razvfeselila zbrano množico, ki je napol, nila Soglnovo dvorano kakor še pi^j nikdar. Igralci so svoje vloge krasno re. šili. Letos je mladina pokazala, da va. ška skupnost res veliko zmore; poseb. no, če gre z dobro voljo in z veseljem na oder.
Začeti je treba z mladino.
Pridno tudi gradimo in popravljamo. Omenim naj samo regulacijo vode, ki teče iz Globasnice skozi Šteben. V času dolgotrajnega deževanja smo se več. krat bali, da bi voda vdrla skozi breg, ter bi ne plavali. Zato je bilo nujno po. trebno, da se je reka regulirala. Štiri mesece se je bavilo zelo veliko delavcev iz Strpne vasi in iz drugih krajev pri tem težkem delu. Če je polir za malo ča. sa odšel, so hitro pogledali malo v gla. žek, a večkrat tudi pregloboko. Lažje so potem dražili štebenska dekleta. Te nove naprave smo vsi zelo veseli. Tudi strahu nam zdaj ni treba več imeti, da bi voda prodrla tef zanesla štebensko mesto v Dobrovo.	.
KLANCE PRI REBERCI ^
Pred kratkim je umrla oskrbnica pri Lekšeju, Treza Tršek. Osamela sc je po. dala od Časa do časa k hčerki v oddalje. ni Podklošter ali pa k sorodnikom v Ve. likovec ,a se kmalu zopet vrnila v svoj privajeni delokrog.
ne bil začel tako prevzetovati. No — no! Ni treba ,da me gledaš tako divje' — in tudi sabljo posti v miru! Saj se pomenimo zlepa in vse ostane pri starem. Zame je dobro, da veš, kaj si — zate je pa dobro, da molčiš o tem in ostaneš, kar si zdaj. S svojim očetom se pa pomeni sam."
Hudobno se zareži Ali in vrne v seraj. Mahmud se hoče zasukati za njim — z enim mahljajem bi mu oddrobil hinavsko glavo! — in ne bilo bi ga več, ki bi pričal, da on ni Mahmud, sin bega iz Valjeva, vnuk velikega vezirja. Pa ga ustavi žalosten glas, ki mu je bil znan iz prvih otroških let. Podkrnec vzdihne:
»O rane Jezusove! Ko bi jaz bil kak bogat plemič, ne bi se me sramoval, sin moj! Vem. da ti je težko, Matjažek... Pa pomisli, da je naključil Bog tako, da se reši tvoja duša. Molitev tvoje stare in mlade matere je izprosila to — mo-litev botra Matjaža. Kaj se ne spominjaš več botra Matjaža? Punta? Rekel si: ,Tudi jaz jih bom, Turke grde!' Se ne spominjaš več miške in kače, ki sta hodili k tebi na malico? Stare matere in svatbe ? Hlačic, ki ti jih je sešil strio Andraž? Sablje? Tvojo mater je ranil Turek, ko te je iztrgal iz njenega naročja. Komaj smo jo pozdravili z božjo pomočjo... Se li ne spominja?* Celovca, Matjažek? Veš. kako sem te spoznal na prvi pogled ? Pa si mi rekel, da si begov sin."
(Dalje prihodnjič)
Drage prijateljice in prijatelji!
Dvakrat sem zastonj prosila za moj prostor pri peči v „tedniku“, a danes se mu ne odrečem. Ali ste bili že kaj hudi na teto Mojco ? Mislim, da ne. Bom pa danes bolj pridna.
Pisala mi je Rezika iz Podjune. Pra. vi, da bi tudi rada brala naše pogovore in povesti, pa ji slovenščina, branje tako slabo teče. Ljuba Rezika, ne bodi ža. lostna. Še in še vzemi list v roke , pa bo počasi šlo. Govorila sem s Tonijem. Ta. hole mi je rekel: „V šoli se nisem učil nič slovenščine. Naročil sem list. Pridno preberem vse od začetka do konca (veš je že malo starejši kot Ti in veliko večji). Prav vse razumem. Včasih se mi kak naslov zdi nezanimiv, ko pa za. čnem brati, se pa ves zamislim v to. kar je tam napisano. Tako, draga Rezika, vzemi Tonija za vzgled. Tudi jaz sem se morala učiti, da zdaj nekaj znam. Žalostno bi bilo, če bi ne znala sloven. sko brati. Saj so v tem jeziku govorili tvoji dedeji, babice so slovensko ž$bra. le in mamica Ti pri zibeli slovensko peli. Toliko lepih Mohorjevih knjig leži pod streho, zakladi znanja, lepe povesti, zgodovina in igre so skrite v njih. Z gladkim branjem si boš ta zaklad pri. svojila, to bo postalo Tvoja last. — Veš, ni lepo, da že deklice mislijo koj na lase, obleke in druge manj važne stvari. Kar boš v glavi imela, to ostane!
Pa poslušajte vsi, ki ste se še zbrali pri meni za pečjo lepo zgodbico!
Vsi poznate gosli. To je glasbilo, s ka. terim najlažje in najlepše posnemaš človeški glas. Ali pa veste, kdaj in kako so gosli nastale?! Ne. Vam pa jaz po. vem.
V bajti ob gozdu sta živela cigan in ciganka. Bila sta revna kot cerkvene miši. Nista imela otrok, pa sta si jih zelo želela. Slednjič se je žena napotila na otok sredi jezera, kjer je kraljevala vila Jasna. Prosila je vilo za sina. Vila je ob. ljubila:
„Dobila boš sina, 'ki bo kraljeval nad ljudmi in bo zapustil svoje kraljestvo svojim potomcem.1'
Ciganka je res dobila dečka. Sedeva 1 je rad v gozdu ,poslušal je šumenje li. stov, smeh potokov in pripovedovanje ptičkov. Ničesar se ni učil ni ničesar ni znal. Ko je dorasel, sta mu umrla oče in
mati. Fant si je mislil: ,,Kaj naj počnem zdaj? Vila Jasna mi je obljubila, da bom kraljeval in da bom srečen. Hajd! Poiščem si srečo."
Pa je šel po svetu, hodil od vasi do vasi in od mesta do mesta.
Prišel je v mesto Gog, kjer je vladal kralj Vesel. Tisti kralj je imel prelepo hčer Muziko. Razglasil je, da jo dobi za ženo samo tisti, ki bi iznašel nekaj, kar ni videl še nihče. Cigan je šel h kralju in mu rekel: „Jaz vzamem tvojo hčer. Povej mi, kaj naj naredim?"
Kralj se je razjezil: „Svojo hčer dam samo tistemu, ki bo naredil nekaj, kar še ni videl nihče."
„Kako naj jaz vem, kaj je to?“
„Ker vprašuješ tako neumno, boš po. ginil v ječi."
Vrgli so cigana v globok stolp. Tam je imel za družbo pajke in miške, neto. pirje in škarjice. Pa je vzdihnil: „0 vila Jasna! Laž je tvoje prerokovanje! Tu umrjem, v temni ječi...“
Kar se strese stolp in velika gospa v rdeči šumeči obleki stoji pred ciga.
Mati pozna najbolj telesne slabosti svojih otrok; od narave ji je dano razu. mevanje, kako naj pomaga svojim. Go. spodinja ve za navade moža in poslov, razume, kaj jim škodi, in ima vedno pripravljeno kako zdravilce za majhno bolezen ;ve pa tudi, da je treba ob re. snih napadih klicati nemudoma zdrav, nika, ne čakati, ne bati se stroškov! Ne sklicati posveta vseh sosed dve uri na. okrog ,ne pošiljati k raznim vražari. cam, ki vedo baje več kakor vsak učen zdravnik. Najslabša navada v mestu in v vasi je ta: zbere se kup znancev in vsak svetuje svoje. Zgodi se tudi pri izobraženih ljudeh, da poskušajo vse po vrsti, kar kdo nasvetuje, poleg tega še zdravnikova zdravila. Ko pride zdrav, nik, jih skrijejo. Zdravnik opazi, da ni nekaj prav ,pa kako naj on ve, s čim ste pitali bolnika? Gospodinja! Ti mo. raš biti modra! Zdravniku moraš vse povedati kakor pri spovedi, zdravniku moraš pomagati pri zdravljenju, ne pa
nom. Po ramah ji padajo črni lasje, v rokah drži palčico in podolgovato reč, ki je zbita iz tenkih deščic. Votla je in ima na vrhu majhno luknjo.
Bila je vila Jasna. Spregovorila je sladko: „Prerokovanje vil je vedno re. snično .Vzemi mi pest las in napni jih po zabojčku in po palčici!" Cigan izbe. re nekaj lepih las in jih napne ter gle. da, kaj bo.
„Potegni s palčico po laseh!" veli vila.
Cigan potegne in miške pribežijo iz kotov, netopirji se prestrašijo.
Vila vzame zabojček in potoči v vo. tlino svetle solze. Nato si obriše oči in spusti v votlino svoj srebrni smeh. Pa veli ciganu: „Potegni z lokom po laseh!"
Potegnil je cigan in jokalo je in vri. skalo iz gosli. Vila se je nasmehnila: „Kraljeval boš ... Ljudje se bodo ali jo. kali ali veselili, kakor jim bodo ukazale tvoje gosli. Zahtevaj, da te peljejo pred kralja."
Cigan je sviral pred kraljem. Ves dvor se je zdaj jokal zdaj smejal, ka. kor je hotel cigan.
Kralj je rekel: „Res ni videl še nikdar nihče kaj takega!" In je dal ciganu hčer za ženo. Od takrat kraljuje cigan v kra. Ijestvu muzike.
Dragi moji, za drugič imam spet ne. kaj lepega. Ta čas pa pridni bodite, da boste božjemu Detetu v sredi noči mogli podariti veliko žrtev.
Pišite mi še!
Vaša teta
Mojca.
ga ovirati. Prav je, da napraviš kak ovi. tek, kak obkladek, da umiješ ali okop. Iješ bolnika, da mu skuhaš kak čaj. To. da ničesar ne delaj na slepo.
Sedanji povojni čas je čas bolezni. Zdravje pa je suho zlato, je največje bogastvo. Vse države delujejo potom zdravstvenih zborov in priprav za iz. boljšanje sedanjega nevarnega stanja, snuje se in prireja marsikaj dobrega, toda opušča se tudi marsikaj potrebne, ga. Gospodinja, ako je tvoj mož dela. vec, ki požira preko dneva prah v tovar. ni, sedeva potem zvečer v gostem dimu in požira s svojimi izmučenimi pljuči tisti nepopisno zoprn in strupen zrak, nasičen tobaka, alkohola, človeškega vzduha in potu, potem se ne čudi, če hiraš ti in otroci z možem vred. Stano. vanje je majhno, iz moževih pljuč, iz moževe obleke prihaja duh, ki mori rodbino.
Poleg naravnega daru, ki ga ima go. spodinja, da varuje svojce nevarnosti
bolezni, so tudi poljudno spisane knjige o domačih zdravilih. Kaka taka knjiga naj bi bila v vsaki hiši. In sicer je taka knjiga tem boljša, čim bolj preprosto j_e pisana in čim bolj nedolžna zdravila na. svetuje. Knjiga z učenimi opisi telesa in bolezni so samo za precej izobražene žene; noben opis pa ni tako temeljit, da bi mogla gospodinja po njem jasno so* diti in spoznati, kje je bolezen; zato preveliko proučevanje takih preučenih knjig ni v posebno korist gospodinje, ker ni temelja zdravstvene predizobra. zbe; včasih je tako prebiranje še narav, nost v škodo. Saj škoduje že majhen ovitek, ako ni ob pravem času in na pra. vem mestu, kaj šele, če začno gospodi, nje na svojo roko z različnimi lekarni, škimi zdravili.
Silno važno za zdravje je umivanje in kopanje. Prejšnje čase je imel vsak bri. vec (padar) kopalnico, kjer so se ko. pali ljudje po sobotah. A dandanes po. gosto ne najdeš v marsikateri hiši niti poštene sklede, da bi se umil. In to, go. spodinja, je vendar prva potreba za zdravje. Prav v našem času je potreba, da se umiješ vsak dan po vsem telesu, da se iznebiš nesnažnega prahu, ki ti razjeda kožo. Umivanje pospeši obtok krvi. Ako navadiš svoje otroke na vsak. danje kopanje, oziroma umivanje, jim boš dala na pot življenja najdragoce. nejše Zdravilo. ,,Snaga, je to, kar biva lahko v najsiromašnejši koči." In „sna. ga povsod" naj bo tvoje prvo, najboljše domače zdravilo.
KLANJE SVINJ PROSTO
Iz ministerstva za kmetijstvo javlja, jo, da je klanje svinj prosto. Vendar je treba zakol javiti vsaj do zadnjega dne pred klanjem občini. Navesti je treba tudi osebe, ki bodo preskrbljene z me. som in mastjo. Pregled mesa po meso. gledniku pa ostane.
V LEPI BOŽIČNI ŠTEVILKI
lahko voščite svojim prijateljem in od. jemalcem vesele praznike.
Običajno voščilo stane 5.— šilingov. Pošiljajte na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26.
Zadnji številki našega lista smo pri. ložili položnice in prosimo, da se teh po. služite in se po možnosti pri tej priliki spomnite tudi tiskovnega sklada in nam pomagate poravnati naše račune za
staro leto.
List stane	celoletno	šil.	19.20
polletno	šil.	9.60
četrtletno	4-80
posamezna	številka	šil.	0.10
Za inozemstvo stane list celo.
letno	šil.	40.-^

T. H.
{Jžaztukon IDeoz
(RESNIČNA ZGODBA)
„Kaj se toliko ubijaš s to revščino! Pusti vse skupaj, pojdi v rajh, tam živi kmet kakor gospod" — je dejal Lene, falirani študent, Zarnikovemu Tevžu, ko je ravno opravil pri svojih ovcah in kozah ter prihajal iz hleva.
„Saj bi, pa siromak se itak nikoli ne izkoplje!" je odvrnil Tevž.
,,Ni res! Zdaj imaš priložnost. Saj veš, kako Hitler išče ljudi okoli in okoli, in jih vabi, da bi prišli v rajh. Tam je tudi kmetov premalo. Dosti kmetij ča. ka novega gospodarja. Na Poljskem, tam bi bil lahko kar veleposestnik! Pa če nočeš na Poljsko, na Koroško pojdi. Tam je dosti kmetij, kjer so kmetje v preteklih slabih letih dogospodarili in morali pustiti. Lepše bi imel, večje po. sestvo, več živine, boljše hiše, stroje, vse lepo urejeno, lahko bi prodajal pri. delke za drag denar...“
Tako je Lene govoril Tevžu. Tevž je imel dve kravi, štirideset ovc, prodajal je volno in sir in vsako leto je priredil še enega vola, da ga je tudi prodal. Imel je preprosto kmetijo, trdno po starem postavljeno hišo, streha iz škodelj je imela velik napušč, okoli hiše pa je bil hodnik z izrezljanimi deskami in roža. mi. ki jih je gojila njegova žena. Bo. astva res ni bilo velikega, slabo pa tu. i ni živel. Odkar pa je začel Lene k
njemu hoditi, mu je jela pojemati za. dovoljnost in domača skromnost.
Pa ne samo Tevžu se je tako godilo. Tudi druge ljudi v vasi je Lene nago. varjal ,naj se izselijo v boljše razmere, govoril je o paradižu v rajhu; kmetom, delavcem in obrtnikom. Vse je prevzela velika želja po lepem življenju v tuji deželi. Sanjali so o lahkem delu, lepem zaslužku ,o nizkih cenah kruha in blaga, o zabavah in kratkočasju, ki ga tam uživa vsak človek. Zahrepeneli so po tej obljubljeni deželi.
-x-
Nedelja. Farani so se po navadi zbrali k božji službi v cerkvi. Opravljali so jo mesto župnika gospod Just. Bili so tukaj doma in so se za nekaj časa odtrgah od svojega obilnega dela, da so pogledali k svojim dragim domačim. Prebrali so evangelij in oznanila in zdaj začeli s pridigo. »Dragi katoliški ver. niki. Preti vam velika nevarnost, prav vam tukaj, ki ste iz te fare. Krivi pre. roki vam obljubljajo lepo življenje, če zapustite ta kraj, če se preselite dru. gam... Toda ali ste pomislili, da je tam v tisti državi zavržen križ Kristusov in mesto njega se časti drugačen, pogan, ski križ? Sveti oče tožijo, kako jih mu. či skrb za katoliško Cerkev in katoliča. ne v tisti državi, ker ne držijo državniki svečane besede, dane sveti Cerkvi, ker širijo krive nauke o Bogu in Kristusu, ker zametujejo Kristusovo cerkev, ki je za vse ljudi na svetu. Zaradi tega tudi učijo drugačne zapovedi, ne božje, ka.
kor jih poznamo mi, učijo drugačno pravico kakor pa jo je učil Kristus. Uprli so se Bogu. Laž in nasilje vladata tam. To so dejstva; resnica je vse, kar sem vam povedal. V skrbi za vas, za va. šo vernost in vaše duše vam kličem: verjemite mi, dobro vam hočem! Ali res hočete spravljati v nevarnost svojo ver. nost, prodati božjo milost iz svojega srca in večno blaženost za par zemelj, skih drobtin? Nikar se ne izneverite svoji verni domačnosti, ne zapuščajte svoje domačije. Če jo zapustite, tuji lju. dje bodo prevzeli vašo dediščino. In nihče se vas ne bo spominjal v molitvi v tej cerkvi. Izbrisan bo spomin za va. mi, kakor je izbrisan spomin ljudstev, ki so se odrekli svoji veri. Tuj rod, tuja govorica se bo širila tod...“
Svareče, goreče so govorili gospod Just. Kakor prerok so stali pred svo. jim ljudstvom.
Ljudstvo pa njegovih opominov ni sprejelo. Nahujskali so domači in tuji agenti ljudi proti gospodu Justu, češ. ni res, kar pravijo, vera v rajhu je svobo. dna, nihče ne preganja duhovnikov, ne Cerkve in ne vernikov. Gospod govorijo v cerkvi le politiko. Ne privoščijo nič dobrega svojim ljudem.^ In so verjeli rajši Lencu, faliranemu študentu, ka. kor pa gospodu Justu.
»Prekleti far, kaj se vmešavajo v po. litiko!" so rekah.
»Še enkrat naj pridejo gospod Just in naj tako govorijo v cerkvi, jaz jih ubijem," je dejal Zarnikov Tevž.
Trdo sa padale še druge besede. Go. spod Just pa so molili in prosili Gospo, da za svoj dom in rod, postili so se zanj in delati pokoro, žrtvovali so svoje živ. Ijenje za slepo svoje ljudstvo.
x-
Prevarani so mnogi zapustili svoje domove, zapustili rodno vas, domačo cerkvico, zapustili lepi kraj in šli za pra. znimi obeti in upi. Tudi Tevž.
Prišel pa je polom ,podrla se je hiša, postavljena brez temeljev, zgrajena na pesek. Razsula se je država, ki so ji obe. tali tisoč let. Tedaj so se nekateri izseljenci vrnili, nekateri so ostali v tujini. Med tistimi, ki so se vrnili, je bil Žarni, kov Tevž. Vrnil se je brez imetja. Vr. nil se je tja, kjer je bil nekdaj njegov dom. Tuji gospodarji so bili v njem. Tevž je iskal strehe in kotička, kjer bi mogel ostati. Našel si je zatočišče v na. pol razdrti baraki, ki so jo vojaki med vojno postavili malo 'višje, kakor pa je bil njegov rodni krov. V tej baraki se je nastanil. Zdaj gleda dan na dan na nekdanjo svojo domačijo. Streha je si. va kot nekdaj, varstva pa ne daje več njemu, temveč tujcu. Na hodniku okoli hiše cvetijo rože kot nekdaj, a zdaj jim priliva tuja žena. Na trati pred hišo se igrajo otroci, a ne njegovi, tuji so, tuj jezik govorijo. Trop ovc se vsuje zju. traj iz hleva kot nekdaj, a za njimi hodi tuj pastir. Polje in travniki okoli hiše zelenijo kot nekdaj, in jabolka in hru* ška cvetijo okoli in okoli, a sadove ne prinašajo več njemu, temveč tujcu.
Fist ’zhaja vsako sredo - Naroča •• pod naslovom , Naš tednik", Celovec. Viktringer Ring 26, levo. - Cena mesečno: 1.00 S. - Posamezna številka 40 grošev. - Lastnik in izda-jateij; Krščanska ljudska stranka, Celovec, Viktringer Ring 26. - Odgovorni urednik: dr. Valentin Inzko, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tiska: Tiskarna ..Carinthia", Celovec.