Stev. 78.
Velja po pošti: • a celo leto naprej K 26-
0 Ljubljani, v soboto, dnč 6. aprila 1901
ra pol leta
P
ua četrt leta v a en mesec
13' 6-50 220
V upravniStvu:
sa celo leto naprej K 20' — ta pol leta „ „ 10" — ta tetrl leta „ „ 5'— en mesec „ „ 170
trn poSifj. na dom 20 h na
mesec.
'Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« » Kopltar|evlh ulicah St. 2 (vhod čez
--dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
:ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev 74.
Političen list za slovenski
Leto xxxu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6 Mri popoldne.
Upravništvo ie ,J Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, in sera te in
reklamacije. UpravnlSkcga telefona Stev. 188.
Svoji proti svojim.
Torej Hribar! Pravzaprav mora! Načelnik stranke, župan v mestu, naj vodi s svojim imenom in na lastno odgovornost volivni boj. Sam jedel, sam pil, sam po grbi dobil. Za nas je tudi na vse zadnje vseeno. Liberalci in socialni demokratje morajo biti poraženi, čc hočemo, da zmagamo. Oboji, — ker toliko politiške razsodnosti smo si ohranili, da ne mislimo na kompromise s strankami, ki jih hočemo premagati. Nam se hoče zmage v lastni režiji. Ko bi morali izbirati, bi pač socialnim demokratom dali prednost edino zato. ker je njihova stranka ljudska, demokratlška. Stranke, ki so nasprotovale splošni in enaki volivni pravici, ne morejo imeti prostora v novi zbornici. O Hribarju bomo sicer črno na belem brali, kako je on vedno branil to načelo, ne bomo pa brali, kako je vrtel ragljo v deželnem zboru proti razširjenju volivne pravice. Culi bomo tudi neštetokrat, kako dostojen mož je. in morda ponovi tudi sam svojo trditev izrečeno v deželnem zboru, da pisava »Slov. Naroda« ni po njegovi volji. Ne bo nam pa povedal, da je on prvi izmed vseh liberalcev v deželnem zboru izzval viharen odpor naših poslancev, ko je izrekel psovko, da naša duhovščina zlorablja prižnico in izpovednico. Tudi o tem se nam bo pelo v raznih melodijah, koliko je storil za Ljubljano. Mi bomo pa lahko vsakemu turenčku, ki je zrastel pod njegovim žu-panovanjeru, navedli nebrojno nezdravih lukenj. kjer ietika in tifus uničujeta cele rodbine, ki sicer spadajo seveda le k »nižjim slojem«, katerih bacili pa ne prizanašajo tudi višjim ne. Dr. Tavčar ie zapisal, da so liberalci buržo-azijska stranka; on sam o sebi čcsto naravnost pravi, da je res buržoa. Toda tak buržoa, ki se neprisiljeno po domače pomeni tudi s hlapcem ali dijakom, se da šc prenašati. Tavčar pravi o sebi, da jc buržoa, Hribar pa je — ves, kar ga je. Dajmo mu še prilastek, ki mu pripada: kanclijski buržoa. Rad bi videl, da bi bil slovenski narod velika pisarna, ki bi ji 011 načeloval. Srednji vek živi v njem. Načelo odvisnosti posamnih vrst goji popolnoma v zmislu aristokratskega birokratizma, ki ga pravi demokrat niti pojmovati več ne more. Ves formalizem, ki je zvezan s tem načelom, mu tiči v duši: izprevodi, bakljade, »živio«-klici, slavnostni banketi, žvenket kozarcev in umetna ginienost. Zal nam je, da mu zevajo prazne gumbove luknjice na fraku; nam pravimo, a tudi njemu, kot pravijo drugi, Pot, ki so ga zdaj pahnili nanjo, pa ne vodi ne do načelstva1 v pisarni slovenskega naroda, ne do sijajnih nastopov, kjer bi se dalo govoriti v vseh slovanskih jezikih. Vodi pa — v bla-mažo, v propad. Zakaj hoče stranka ubiti še Hribarja? Mi ne vemo. Morda si misli: Cemu pa imamo načelnika, če ne zato, da gre prvi na vislice? Imeli so dr. Tavčarja, ki so ga že
LIKCR.
V smrtni neonrnosti.
(Iz zapiskov newyorškega detektiva.)
Naravno je, da živi policijski uradnik več ali manj v osebnih nevarnostih, in jaz nc dv-lam v tem oziru nobene izjeme. Večkrat mi ie grozila smrtna nevarnost; pripovedovati hočem bralcu le o enem takem slučaju.
Nekega dne je poslal pome predsednik trgovske banke. Šel sem in našel vse bančno osobje v veliki vznemirjenosti, ker jc ponoči nekdo vlomil v banko in odnesel ves gotov denar. Dal sem sc peljati na mesto zločina; Prvi pogled me je poučil, da je vlomilec prej odprl blagajno in šele potem vlomil ključavnico. Jasno je bilo, da jc tat sam skušal stvar tako uravnati, da bi sc mislilo o vlomu. Naravno se le torej sklepalo, da jc izvršil tatvino kateri izmed bančnih uslužbencev.
Ko sem sobo natančneje preiskoval, sem našel list bele čajeve rastline. Glavna naloga dobrega policijskega uradnika ie, da natančno opazuje neznatne stvari: pogosto so prav one Prvi člen dolge verige dokazov. Nisem dvignil rožnega lista, da, še cclo tega nisem storil, kakor da sem ga opazil. Ko je bilo preiskovanje pri kraju, setn šel v predsednikovo sobo.
»No, Brampton, kaj menite o stvari?« so bile gospoda Camerona prve besede.
»Ali sumite koga izmed uslužbencev pri
politiško zadavili. Kako Ijubeznjivo zvršujejo svoj posel nam najbolj kaže nastopna izjava, ki jo prinaša »Slov. Narod« sinoči na čelu svojih dnevnih vesti:
»Odbor zaupnih mož narodno-napredne stranke jc sklenil v svoji se.ii dne 3. aprila sledeči dve resoluciji:
»Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke izjavlja na podlagi sklepa odbora zaupnih mož z dne 3. aprila t. 1., da je bil njegov član gospod dr. Karol Triller izrecno pooblaščen in naprošen, da na volivnem shodu dne 17. marca t. 1. predlaga in priporoča v imenu stranke kompromisno kandidaturo g. Etbina Kristana v občinski svet ljubljanski.
Odbor zaupnih mož narodno-napredne stranke je sklenil v svoji seji z dne 3. aprila t. I. odločen protest zoper trditev »Slovenskega Naroda«, da je narodno-napredna stranka buržoaziiska. Ta trditev ic v očitnem protislovju s programom stranke, ki naglaša poleg narodnosti izrecno tudi demokratično podlago strankino. — Odbor zaupnih mož na-rodno-napredne stranke vsled tega odklanja, zvest svojemu programu, vsako identifiko-vanje z omenjenim naziranjem »Slovenskega Naroda«, katerega mora najiskrenejše obžalovati, katerega pa ni mogel zabraniti, ker »Slovenski Narod« ni bil in ni oficijalno glasilo narodno-napredne stranke.«
Ne prezri, dragi bravec, da je to natisnjeno v listu, ki mu je glavni urednik dr. Tavčar sam. Da udarec, ki ga je prejel, še krep-kejše markira, pristavlja ti izjavi dr. Tavčar te-le besede:
»Ti resoluciji se obračati proti članku, katerega je v našem listu priobčil dr. Ivan Tavčar o Kristanovi kandidaturi v mestni svet ljubljanski. V tem članku izraženo je bilo osebno mnenje pisateljevo, katerega tudi zgo-rajšnji resoluciji nista omajali. Istotako je dr. Tavčar mnenja, da je tudi meščanska stranka v polni meri lahko demokratična, vendar pa opušča vsako daljno polemiko, katera bi nikomur ne koristila.«
To se pravi po domače: Vodstvo stranke, ki sem zanjo vse dal, ki ie moje delo s Hribarjem in Trillerjem vred, pravi, da sem jim napoti, da naj grem in zato izjavljam sam, da me res ni več treba. Hribar! pomni, da tebe čaka ravno ta usoda in sicer te bo doletela hitrejše, nego Tavčara! Kandidirati in zmagati je dvoje. Zmaga ob ti kandidaturi je pa tudi poraz in sicer temeljitejši. nego, če bo Kregar izvoljen. Šest let onemogle osamelosti v državnem zboru uniči celo Tavčarje, nikar pa nizko grmičje Hribarjeve vrste. V obupu in strahu se delajo neumnosti. A v Hribarjevi kandidaturi se bere še nekaj več. nego zgolj nehvaležnost. V ozadju kipi sebičnost na dan in ž ni brezobzirna nehvaležnost. Nam ni Hribar storil nič dobrega, a mi mu ne želimo tistega konca, ki mu ga pripravljajo tisti, katere je grel na svo-
jem srcu in jim delil darov . . . seveda nc iz svojega. Ce ga pa hočejo ubiti, jim mi ne moremo braniti. Naj ga! Stranka, ki tako obglavlia svoje voditelje, pa postaja s tem le odurnejša in umazanejša.
Tedenski pregled-
Kmečki upori na Rumiinskem so pojenjali. Škodo, ki so jo kmetje naredili, cenijo na 30 milijonov frankov. - Sedaj priznavajo tudi nekateri židovski listi, da so judje neusmiljeno in prek ruto tirjali od kmetov visoko najemnino. — Kmetje, ki so se že pomirili, vračajo ukradeno blago in prosijo milosti. Bolnišnice so prenapolnjene. — V Bukareštu so zasledili zaroto zoper kraljevo življenje; policija jc prepovedala vso shode in nadzoruje vse tiskarne.
Vol vni boj. Velikonočne praznike je S. L. S. priredila po raznih krajili na deželi 11 shodov; povsod je vladalo lepo soglasje. — V Ljubljani so imeli trnovski in krakovski volivci svoj krajevni shod, ter so izrazili zadovoljstvo s kandidatom Kregarjem. Sijajno je bil zlasti obiskan shod S. L. S. v Vodmatu. Shodu je predsedoval dr. Pegan, govoril je kandidat Kregar, dr. Šusteršič, ki so ga zborovalci iskreno pozdravljali, in šc več drugih mož. Dr. Šusteršič ie primerjal dr. Tavčarja s kandidatom Kregarjem, ki je mož poštenega dela, rokodelec. Dr. Tavčarja imajo sicer liberalci za najbolj nadarjenega moža v svojih vrstah; toda, kaj je dosegel on, kaj so dosegli učeni ljubljanski poslanci liberalne stranke? Bili so celo proti splošni volivni pravici, dr. Tavčar je nastopil celo proti predlogu radi potresnega posojila Ljubljani. — Liberalci na kmetih nc upajo povedati, kaj so. Kaj je vredna taka stranka, ki ne upa priznati, da je liberalna? . . . Omenjal je gosp. govornik tudi socialnodemokraško stranko, ki postane lahko resen nasprotnik S. L. S. Označil je bistveni razloček med S. L. S. in med soc. demokrati, ki je verski. S. L. S. ni klerikalna, pač pa ljudska, ljudstvo pa hoče versko svobodo. Mi zahtevamo, da je dolžna vlada, dežela, občina spoštovati versko prepričanje vsakega posameznika. Soc. demokracija pa nc stoji na tem stališču verske svobode, to smo videli ob katoliškem shodu, ko so tulili m nas motili. Združili so sc parkrat celo z liberalci. Od soc. demokracie nas loči tudi gospodarski program. Soc. demokrati žele, da bi bilo čedalje več takih, ki nimajo nič. Naš program zahteva, da se ohranijo vsi stanovi, zlasti pa, da se okrepi kmečki in obrtni stan, in da bo mogel delavec živeti mirno in zadovoljno. Mi hočemo, da pride vsak proletarec do boljšega kruha. Zato je pa treba vzajemnega delovanja vseh stanov, kar je namen S. L. S. Soc. demokracija zahteva odpravo vojaštva. Zakaj pa ne izvrše tega na Francoskem, kjer imajo moč, saj sta dva socialna
demokrata celo ministra? Naše stališče je: Vojaštvo je breme, in zato hočemo, da se zlaiša. Na shodu je vladalo veliko navdušenje Kandidat I. Kregar ic priredil v »Rokodelskem domu« shod za železničarje. Povabil je tudi može nasprotnega mišljenja. Govornik je razpravljal o zadevah, ki najbolj tlačijo železničarje: o plačah, o zavarovanju in o stanovanjih. Dasi je nekaj nestrpljivcev med zborovanjem odšlo, se je vendar shod z uspehom završil in je mnogo poslušalcev prišlo do prepričanja, da bo resno delo delegacije S. L. S železničarjem več koristilo, kakor pa vpitje Kristanovo in Kocmurjevo. Za kolodvorski okraj je sklical g. Kregar shod. ki ie bil številno obiskan.
Socialnodeinokraški shod v Liubljani. V »Mestnem domu« se je na velikonočni ponedeljek sešlo dosti radovednežev vseh strank, zlasti zato. ker se je predstavljal pisateli 1. Cankar, dasi v Ljubljani nc kandidira. Prvi je nastopil Dermota. V njegovem govoru nismo našli nič spomina vrednega. Kot kandidat za občinski svet ni imel besede za mestno gospodarstvo. Cankarjevo politično novaštvo se je pričelo in dalje verižilo z zabavljicami na prvake in na S. L. S. Nagromadil .ie bil precej »šlogarjev«, drugače pa nismo našli kaj jedra. Mož je pa tudi sila domišljav, to potrjuje tale njegov izrek: »Jaz sem sam več naredil za slovensko kulturo, kot vsa narodna napredna stranka.« Lep poklon »Narodov-cem«! Salonsociahst Kristan sc je norčeval iz vere in napovedoval boj klerikalizmu; o kompromisu je pa modro molčal.
Buržoaziiska stranka v Ljubljani je tudi postavila svojega kandidata. Po dolgem obotavljanju in prigovarjanju je bil slednjič župan Hribar le prisiljen, da sc je odločil nastopiti proti ljudskemu kandidatu Kregarju. ■ -Razsodnost in njegovo stališče v stranki mu mora povedati, da je storil nespameten korak. Z upom in s strahom bo stopil Hribar v volivni boj, kajti dobro ve, kako so se razmere v Ljubljani zasukale.
Na Viču sc je velikonočni ponedeljek zbrala velikanska množica vernikov, ki so prisostvovali slovesnemu obredu, ko je presvetli knezoškof blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev sv. Antona. Vič je bil za ta dan slavnostno oblečen. Okrog 50 mlajev je stalo na stavbišču in ob veliki cesti. — Zagovornikom »svobode«, soc. demokratom tako siavije pač ni bilo všeč. Ko sta istega dne popoldne šla dva naša somišljenika ogledat okrašene in praznične Glince, pričele so leteti psovke nanju iz »izobraženih« socialnodemo-kraških ust. Kmalu se je zbrala cela kopica poštenih mož, žena in deklet in Ic miriti .iih je bilo treba, da jo demokratje niso skupili. Ker le ni bilo zbadanja konec, jc bilo nakrat okoli njih polno žensk s škafi vode. Socialni demokratje so dobili zaslužen poliv z mrzlimi curki, morali so bežati.
banki?« se je glasilo moje nasprotno vprašanje.
»Gotovo ne; nobeden od banke ni izvršil tatvine, ki je delo lopovov. Ali ste preiskali klet. kjer so vlomili tatovi?«
»To sc razume, da. Našel pa sem, da jc zapah od znotraj prepiljen.«
»Tako! In kaj mislite o blagajni sami?«
»Lopov jo je odprl, predno je vlomil ključavnico.«
»In kai sklepate iz tega?«
»Vlom jc zakrivil uslužbenec banke. Stvar pa je hotel tako zasukati, kakor bi bil zločin delo tatov po poklicu. Toda. kakor vidite, nakana se mu ni ravno dobro posrečila.«
»Motite sc,« me je zavrnil predsednik. »Trdno stojim za poštenost vsakega uslužbenca banke.«
»To bi se vam slabo izplačalo,« sem se smejal. »Kar sem dejal, o tem ne more biti nobenega dvoma.«
»Kako hočete to dokazati?«
»Bomo že videli. Koliko je vseh uslužbencev pri banki?«
»Z vratarjem vred dvanajst.«
»Kdo jc pri blagajni?«
»Gospod Charles Munsel.«
»Ali ima kateri izmed vaših pisarjev zelo rad cvetice?«
»Čudno vprašanje. Gospod Munsel ima navado, da nosi v gumbnici cvetko.«
»Kakšen jc ta Munsel v privatnem življenju ?«
»Mlad mož, vreden vsega spoštovanja. Pa vendar nimate njega na sumu?«
»Čudil bi sc, če bi ne bil on tat.«
»Nemogoče!«
»Dobro, bomo videli. Kie stanuje?« Dal mi je naslov in vprašal sem dalje: »Kdaj navadno obeduje?«
»Ob dveh.«
»Prosim, pokažite mi ga, pa tako, da ne bo opazil tega. Jutri zgodaj vas zopet po-setim.«
Gospod Cameron je ugodil moji želji. Šla sva skozi biro in tam mi je predsednik skrivaj |)okazal mladega moža, ki sem ga pričel sumiti. Bilo je nekaj prijaznega na njem; da se mi je zdelo, kakor da sem zapazil na njegovem obličju nekaj hinavskega, je bila morebiti le moja domišljija. Star je moral biti okrog petindvajset let. Ko sem šel mimo njega, sem ga ostro opazoval, da bi si tako dobro vtisnil v spomin poteze na njegovem obrazu.
Brž, ko sem bil zapustil bančno poslopje, sem se napotil v ulico, kjer jc stanoval gospod Munsel. Zvedel sem, da si je bil ta mož najel stanovanje, ki bi si ga pri svojih dohodkih nikakor ne mogel plačati. Stara gospa tni je odprla vrata in mi seveda dejala, da gospoda m doma. Moj poset pa mi jc vsaj v toliko koristil, da sem zapazil na tnostovžu mnogo krasnih cvetic in med njimi lepo čajevo rastlino.
Ves dan setn se trudil, da zberem podatke o gospodu Munsclu. Zvedel sem, da živi jako razkošno in jc ravno današnji dan naložil precejšnjo svoto v banki Manhattan, a iKid izmišljenim imenom.
Drugo jutro sem se napotil k predsedniku, da bi mu poročal v uspehih in predlagal, da sc Munsel prime
»Zalibog, da ste prav sodili o mladem
možu,« mi .ie odgovoril gospod Cameron na pozdrav in zaprl za mano vrata.
»Kako ste prišli do tega mnenja?«
»K<> ste včeraj odšli, sem dal pregledati njegove knjige in bilo jc primanjkljaja trideset tisoč dolarjev. Poklical sem ga in zahteval pojasnila.«
»Najnesnametncjše. kar ste mogli v tem slučaju storiti,« sem ga prekinil.
»Res jc; ušel mi jc.«
»To ie bilo tudi pričakovati. In v kateri smeri ?«
»Šel je z zadnjim vlakom proti jugu, to se pravi, samo slutimo to. Blizu Avgusfe v Georgiji ima namreč strica in najbrž se je napotil k njemu. Vi mu morate slediti, Brampton.«
»Ce bi bili pustili stvar v mojih rokah, bi bili tička brez truda prijeli.«
»Priznam svojo nepremišljenost in preveliko naglico. Toda zdaj bi tem raje imel lopova v svoji oblasti. Prosim vas, Brampton, potujte za njim! Hvaležen bom vam.«
Bilo ie v vročem poletnem času in nič kaj posebno me ni mikalo potovanje v žareči solčni vročini. A stvar .ie bila nujna; udal sem se in še tisti dan odpotoval.
Kdo še ni skusil neprijetne železniške vožnje v juliju? Zareče solnce, prah, žeja, čez mero polni kupeji vse to so neugodnosti, ki se jih dolgo spominjamo. Vsclci se mi zazdi, kakor da bi čutil pri sami misli na to vožnjo, da se mi suši grlo. Utrujeno in žareče, tako nekam napol mrtvo sc nam zdi vse, če se ozremo iz kupeia. Uboge krave kar hropejo od vročine; psi na postajah kakor da bi trpeli od stekline skratka, vse ie ta-
Vseavstrijski protestni shod proti cer-kveno-političnim razmeram na Francoskem ie zboroval 4. aprila na Dunaju. Knezoškof ljubljanski jc poslal zborovalccm v svojem iu v imenu stolnega kapitlja brzojavni pozdrav. Na shodu sc jc povdarjalo, da so francoski katoličani tudi sami krivi žalostnih verskih razmer, ker se niso dočasno organizirali. Skle-• nilo sc jc, da sc hočejo avstrijski katoličani posluževati vseh postavnih, verskih, politi-ških in kulturnih sredstev, da sc zabrani vsaj v Avstriji preganjanje cerkve in razkristja-nenje šole. Adresa na papeža obsoja cerkveni rop na Francoskem in preganjanje duhovnikov.
Raznoterosti. Pol milijona železničarjev jc ustavilo delo v Ameriki. Predsednik Roose-vclt posreduje. V Suderlandu na Angleškem jc policija pod streho nekega redovnega zavoda našla 3000 pušk in 15.000 samokresov. Zaboje jc dal tje spraviti neki Nemec s pretvezo, da so notri mehanične igrače. — Delovanje 'socialnih demokratov v občinskem svetli v Marseillu sc kaže v tem, da so napravili 14 milijonov dolga in odstranili iz ulic po noči vse križe. Značilna ie izjava belgijskega voditel a socialnih demokratov Vander-velda: »Cele občine so postale naša last. In uspeh? Nekie izdajstvo, drugod podkupovanje, šc drugod sc izrablja nevednost volivcev.« Pod niagarskim slapom so napravili 240 metrov dolg tunel z okni, da skozi nje lahko opazujejo radovedneži množino vode, ki sc vali preko njihovih glav. — Državnozborskih volivcev v Kranju je 4_'9. v Škofji Loki 367, v Radovljici 137. Vojno luko v Pulju bodo razširili in zaprli prometu tako. da bo špionaža popolnoma onemogočena; trgovsko pristanišče bo v Medulinu. »Narodova« urednika tožita gospo Dachsovo iz Ljubljane radi razžal enja časti. Ko ic obtoženka izpovedala, kako jo .ic v tiskarni, kamor se je bila prišla pritožit radi nekega njo žalečega podlistka. osuval Malovrh, — ie dvignil javni obtožitelj obtožbo proti Malovrhu, souredniku »Slovenskega Naroda« radi prestopka po S 411 kaz. zak. Po istem paragrafu jc obtožena g. Dachsova, ker jc udarila Malovrha po ščipalnik u. Razprava se ie preložila. Stavka pekovskih pomočnikov na Dunaju je ponehala. Vlada je jcla skrbeti za Dalmacijo, pričelo sc ic delo za nove ceste in železnice, ustanovilo sc bo več srednjih šol. Tridesetletnico obstanka obhaja dijaška ljudska kuhinja dne 7,. oziroma 13. aprila s primerno slav-nostio v »Unionu«. Češka katoliška stranka nastopa prvič s samostojnimi kandidati za državni zbor in siccr je postavila 15 kandidatov. Angleška vlada jc po svojem zastopniku izročila ruski vladi predlog glede na splošno razoroženje; to vprašanje naj bi se rešilo na haški mirovni konferenci, ki sc bo sešla 15. junija. Avstrija sc jc pridružila Nem-či i, ki smatra zase ta predlog za skrajno nevaren. S svetovnim mirom še dolgo ne bo nič. Prihodnji teden se bodo zopet začela nagodbena pogajanja in sicer na Dunaju. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve svari pred izseljevanjem v Argentinijo. — Mojster-šahist g. Vidmar Milan bo igral v kavarni »Union« v soboto ob pol osmih naenkrat s 30 šahisti. Škof Nagi ie bil sprejet od papeža baje v zadevi ricmanjski. — Admiral Skrvd-lov je iz službe odpuščen.
Zadoščenja je zahteval razžaljeni »doktor« Cham od dr. Šusteršiča: poslal mu je priči. Vsakdo sc smeja tej otročariji, in Ic usmiljenje je treba imeti s takimi junaki. Cham se je gotovo že pokesal radi svoega pogumnega nastopa, kajti »Slovenec« mu jc jasno dokazal, da zadoščenja niti zahtevati ne more, čc bi bil tudi razžaljen. Tudi Rasto Pustoslemšku je bral »Slovenec« enake levite, ker je bil tako predrzen, da jc sprejel posel tistega, ki vabi na dvoboj.
Francija. Francoski listi »Figaro« objavlja iz Montagninijevega dnevnika mnogo senzačnih podrobnosti, ki kompromitujeo nekatere francoske politike, med niimi tudi Cle-menceaua. — Sedaj preti generalni štrajk francoskih pomorščakov, v kratkem utegnejo tudi štrajkati učitelji državne svobodne šole, ker ministri ne trpijo, da bi bili ljudskošolski
učitelji člani socialističnih sindikatov, dasi sta med ministri tudi rdečkarja Briand in Viviani. Vlada je sklenila strogo postopati proti takim učiteljem.
Godovi prihodnjega tedna: Bela nedelja 7. aprila: Herman, Eberhard; ponedcl ek 8.: Albert, Dionizij; torek 9.: Demeter. Marija Kleofa: sreda 10.: Ecehijel, Mchtilda; četrtek 11.: Leon I., Bctina; petek 12.: Zenon, Saba, Damijan; sobota 13.: Ida, Hcrmencgild.
Volivni boj,
(Hribar proti Kregarju.) Hribar v »Narodu« primerja sebe s Kregarjetn. Nc, on taji, da bi bilo sploh mogoče oba primerjati! »Kako more Slovenec čitamo v »Narodu« primerjati Kregarja, ki šc žive dni ni nikjer nič storil, ki ne ve ničesar, in ne zna ničesar, z županom Hribarjem?« Odgovorimo Hribarju: Kar sc študij tiče, sc lic more Hribar povzdigovati nad Kregarjem, kajti Kregar jc vsako učenje, ki sc ga jc oprijel, tudi dobro dokončal, kar se o Hribarju nc more trditi. Dalje jc Kregar z veliko požrtvovalnostjo vsi-kdar delal za organizacijo obrtnega stanu. Kdo prešteje dneve in ure, ki jih je Kregar žrtvoval ljudskemu delu, in pomnite, Hribar vse zastonj! Kdaj je pa ljubljanski župan kaj zastonj naredil? Iz »Narodovega« pisanja vidimo le tisto staro liberalno prevzetnost, ki ne more videti, da bi sc povzdignil kak mož iz ljudstva, ki ni trikrat punciran od višje frakarske oblasti. A tc votle oholosti so ljudje danes žc siti in mislijo z lastno glavo. Čc Hribar sam pravi, da jc žc zdaj z delom preobložen, ne nakladajte mu šc novega! Kai pa pomaga na Dunaju poslanec, ki še doma več ne more izvrševati svojih častnih dobro plačanih poslov?
(Kaj pa ie s kompromisom?) Kristan in dr. Tavčar sta postavljala na laž dr. Trillerja, ki je proglasil, da ie po kompromisu liberalna stranka dolžna voliti Kristana v občinski svet. socialna demokracija pa Hribarja v državni zbor. Dr. Tavčar jc naravnost tajil, da ie to res, in dr. Triller jc bil tako prepričan, da ima Tavčar prav, da je zbežal iz Ljubljane. Vodstvo narodno-napredne stranke jc pa postavilo na laž dr. Tavčarja in Kristana in trdi. da je dr. Triler govoril čisto resnico. Da nc ostane nikomur nič dolžan, jc pa dr. Tavčar postavil na laž cclo vodstvo narodno-napredne stranke in mu jc v obraz povedal, da je njegova izjava o kompromisu lažniva. Kdo naj zdaj ve, kaj je res? Nam se zdi, da smo takoj izpočetka prav sodili, ko smo rekli: Kompromis med liberalci in socialnimi demokrati so skovali na tihem Hribar, Triller iu Kristan osebno sami med seboj. Dejansko pa niti liberalna niti socialnodemokraška stranka nečeta ničesar vedeti o taki kravji kupčiji. Najbolj pametno nareae s svojega strankarskega stališča, čc tc mešetarje puste na cedilu, naj se še dalje kompromitirajo. Izmed vseh izjav, ki smo iili dozdaj slišali, se nam edinole dr. Tavčarjeva zdi resnična. Ta je toliko moža, da pove, kar misli, pri drugih mora biti pa človek oprezen, preden jim kaj verjame.
(Liberalni kaudidatje) »Narod« poroča: Narodtio-napredtia stranka postavi v kam-niško-brdskem okraju proti dr. Janezu Ev. Kreku kot protikandidata gosp. Mateja Sršena, posestnika in župana na Skaručni pri Vodicah; v kranjskogorsko-radovljiško-trži-škem volivnem okraju proti 1. Pogačniku kot protikandidata g. I. Čopa, posestnika v Mostah pri Žirovnici; v ribniškem okraju pa proti I. Jakliču kot protikandidata g. Antona Ru-deža, veleposestnika v Ribnici. — Take so torei liberalne kandidature. Liberalci so lih morali zvedeti iz »Naroda«. Niti shoda zaupnikov ni priredila narodno - napredna stranka. Kandidate kar diktira iz »Narodovega« uredništva, iz tistega uredništva, ki samo persiflira iu na laž postavlja strankino vodstvo.
(Soc. demokraški shod v Vodmatu.) Vče-rai zvečer so priredili socialni demokratje shod v Pavškovi gostilni. Otvoril ie shod Kocmur, ki ie tudi predsedoval. Pove so-drugoin, ki jih je bilo okoli 60 in vmes tudi kak iti 10 žensk, da Kristana še ni, ampak da
bo prejkonc prišel. Petrič, kot prvi govornik, pravi, da so socialni demokratje razredna stranka, in da ni mogoče zastopati vseh slojev kot S. L. S. (Zakaj pa kandidirate v kmečkih okrajih?!) Kar je Petrič pametnega povedal, jc to, kar sc je naučil iz »Slovenca«. Zahteval je dveletno vojaško službo, da se pustijo kmečki sinoVi-vojaki o poletnem času domov, reformo policijskega zakona, svobodo tiska, kolportaže in zborovanja in odpravo koipor-tažnega zakona. Govoril je surovo, vendar čisto primerno svojim sodrugom, katerim se jc v gotovih presledkih kar valila »žlindra« iz ust. Nato ie govoril Kocmur. Govoril je o zadnjih naših shodih, in ponavljal laži »Rdečega Prapora«. Ker le ni bilo Kristana, začne praviti neko šalo iz »Kikiriki«, ponavlja isto, kar ie govoril Petrič, in sploh vleče stvar kot gumi.' Kristana ni bilo. Socialnim demokratom povemo na uho, da ako nc bodo nehali s svojimi osebnimi napadi na naše somišljenike, jim bomo vrnili tako, kot Kanin in Pustoslemšku, Topove imamo že nabasane.
(Zužamaža proti kmečkim pravicam.) V »Notranjcu« sc hoče ata Zužamaža prati, zakaj je v deželnem zboru razgrajal proti volivni reformi ter pravi: »Poslanec Arko j'č šele takrat v deželnem zboru z vso silo nastopil, ko so hoteli skleniti, da bi smelo 50 nemških ple-menitašev in graščakov voliti 10 poslancev, dočim jih volijo vse kmečke občine le Ifr.« -Kakor se vidi, ata Zužamaža volivne reforme niti pogledal ni, pa je že razgraial proti, ker so liberalci tako želeli. Volivna reforma kmetom zagotavl a v dež. zboru 25 poslancev, torej večino. Ata Zužamaža jc torej razgrajal za liberalce proti kmetu, zato zasluži, da mu kmetje obesijo tisti zvonec, s katerim je razgraial v dež. zboru, okolu vratu!
(Slovenska Ljudska Stranka — obsoiena!) Iz Ribnice smo prejeli naslednji dopis: Pod tem naslovom je prinesla »Nova Doba« modni članek o zadnje ribniškem shodu. Skozi cel članek se vleče rdeča nit, češ, da so ribniški zborovalci izrazili nezaupanje S. L. S. in nje voditelju dr. Šusteršiču. Vedi, da dopisnik ni bil na shodu, ali pa jo ic s shoda strahopetno popihal, kakor dr. Schiffrer, kateremu so v ribniški dolini dani vsi pogoji za osnutje nove »mlade« stranke. Dr. Schiffrer, \ eliki dolžnik ribniških revežev izza davnih časov, sedaj njihov župan in oskrbnik ubož-nice. je skrpucal v »Novi Dobi« članek o shodu, s katerega je zbežal, predno se ie začel kak govor. Kdor je videl shod. ta je čul, kako navdušeno so zaorili zborovalci ob pričetku: »Živela Slovenska Ljudska Stranka!« To je obsodba stranke, g. Schiffrer? Ako bi bil dr. Schiffrer vztrajal na shodu, bi bil čul. kako urnebesne ovacije ie žel od zborovalcev dr. Šusteršič. To ic obsodba, g. dr. Schiffrer? Zborovalci so hoteli imeti za kandidata g. kaplana Skubica, ki jc od nekdaj zvest pristaš S. L. S. Ali iz tega sledi, da je bila S. L. S. obsojena, g. dr. Schiffrer? Obsojena torej ni bila S. L. S., ampak obsojena je bila. stranka starih liberalcev in stranka »mladih«, ki sta se na poziv g. kaplana Skubica med burnim smehom zborovalcev umaknili s shoda. Da, mladi in stari liberalci so sprevideli, da tudi v sedanji razdvojenosti od ribniških mož žanjejo le zasmeh. Kdo jc bil torej obsojen? Stari in mladi! Nekateri so sicer ostali na shodu, katerih nismo in jih še danes ne prištevamo med svoje, kakor je n. pr. Nace Mr-liar i. dr.; a tudi so dejali, da so pristaši S. L. S., in so torej javno zatajili svojo stranko! Kdo ie torej obsojen, g. dr. Schiffrer? Javno pribijemo, da je bila na ribniškem shodu kruto obsojena stranka starih liberalccv stranka »mladih« z dr, Schiffrerjem vred! Kje ima torej dr. Schiffrer one hvalisane pogoje za novo stranko v ribniški dolini? Edini pogoj, ki dr. Schiffrerju in njegovi stranki omogočuje borno žitje. je ta, da s svojo stranko vred beži pred ribniškimi kmeti, kakor je bežal s shoda. Dr. Schiffrer za novo stranko »mladih« v ribniški dolini pač nima druzega, kakor »šmir«, da maže nedodelani šajtrgi mladih kolesa, ribniški kmetje pa z bičem poganjajo vpreženo živad, da beži pred njimi. G. dr. Schiffrer, to je obsodba! Kljub trenutni needinosti g. dr. Schiffrer za novo stranko niti enega uda izmed pristašev
S. L. S. nima pričakovati. »Narod« št. 70 ic pisal: »Kmetje so se že dostikrat jezili nad klerikalno stranko; a kakor hitro so zapazili obriti obraz svojega kaplana, so umolknili ter slepo ponavljali in verjeli, kar jim je povedal kaplan«. Mi pa pravimo takole: »Kakor hitro bodo ribniški kmetje zapazili ravnotako obrtt obraz dr. Schiffrerja, bo bežal pred njimi, kakor ic bežal on z zadnjega shoda«. Obsojenci naj ne kujejo več denarja!
(Od Ribnice) se nam piše: Čudili smo se, kako jc našel zadnjo soboto neki dopis pot v »Slovenca«, v katerem sc pripoveduje, da »volivna borba v 10. volivnem okraju postaja zares borba«. Kje, od kedaj? Mi ničesar no čutimo o kaki borbi. Ze 28. februarja smo se odločili za Jakliča in pri tem ostanemo. Borbo vidi mogoče le dopisnik v svoji fantaziji in ljuba bi bila samo svetniku Višnikarju. Zato pa borbe ni, kandidat S. L. S. Jaklič pa bodi tudi naš kandidat. Na ljubo liberalnemu Ru-dežu se ne bomo cepili!
(Iz laške okolice) se nam piše: V sobotnem »Slovencu« smo brali, da jc v našem volivnem okraju volivna borba. Resnici na ljubo moramo povedati, da o kaki volivni borbi pri nas ni govora. Mi stojimo kakor en inoš za našega zaslužnega g. deželnega poslanca Jakliča in bomo na dan volitve vsi oddali njemu svoje glasove, kot edinemu kandidatu S. L. S. Bilo bi tudi nehvaležno od nas, zavreči moža, ki je z dosedanjim svojim delom pokazal, da bo res poslancc, ki bo delal. Zato pa na-dan volitve vsi na volišče!
(Proti dr. Hočevarju.) »Notranjec« piše: Na Dolenjskem kandidirajo klerikalci v krškem okraju dr. Jankota Hočevarja. Ta mož jc bil doslej na glasu kot »liberalec«, no, sedaj pa je srečno presedlal. Najlepše pri vsem teni je, da stranka krškega župana Romiha, ki je do zadnjega časa užival velik ugled po vsem okraju, in za njim stoječa »županska zveza« tudi podpirata klerikalnega kandidata, ki iih pridobiva s tem, da obeta, da bo v klerikalnem klubu »ščuka«. Bodisi kakorkoli z dr. dr. Jankom Hočevarjem, značajno njegovo ravnanje ni.«
(Stare na Veliki Dolini.) Velikonočno nedeljo je priredil v naši fari »neodvisni« kandidat Stare kar tri shode. Po prvi maši pri liberalnem gostilničarju Dolinarju, drug: shod ob pol 9. na Bregani in ob pol 10. na Jesenicah. Pri Dolinarju je bilo 20 poslušalcev. med njimi tri ženske »višjih« slojev, in na koncu besed mu je edini Dolinar odobraval. O Bregani je kandidat sam rekel, da ni bilo nič ljudi, na Jesenicah .iili je bilo 11. Poslušalci so bili razun par izjem odločno naši možje, Stare ie obljubljal kmetom zlate gradove. Ljudie pa mu niso verjeli, da bi jih on mogel sezidati, zato so rekli, da jim Start poslanec ne bo.
(Idrijski Kristani v zadnjem »Rudečem Praporu« napada črnovrškega župana, češ, da postopa krivično, ker ne vpiše v volivni imenik nekaterih socialnih demokratov iz Podroteje. Kristan je s tem napadom satn sebi naredil prav lepo ubožno spričalo. Moral bi vedeti, da je treba v svrho volitev pravočasno županstvu volivce naznaniti, da ve, kdo je v občini. Kristan pa je svoje ljudi povedal šele, ko se ie imenik že sestavljal. Ali nc veste, da se vsakega posla in stanovalca takoj naznani občini, ko se ga dobi, ne pa samo pred volitvami. Slabo skrbite za svojo stranko. V svrho reklamacij vam čmovrško županstvo pri najboljši volji ne more dati nobenih dokazil za vaše volivce. Strašili ste, da bodeta s črnovrškim županom orala. Kar na-prezite, pa bomo pognali, saj sv. Jurij je že blizu.
(Rimske toplice.) Tukaj je imel kandidat Miha Cobal shod dne 25. marca ob 8. zjutraj. Udeležili so se ga večinoma železničarji, toda ne vsi. in nekateri radovedneži. Pravih njegovih ni bilo čez 30. Prvo novico jim je povedal, da se imajo železničarji rnokračem zahvaliti za splošno volivno pravico, kar seveda ni res. Govoril je dalje: Nasprotniki trdijo, da vam hočemo vero vzeti. Kako je to mogoče, ker je vera v srcu, in iz srca sc ne more nič vzeti. Tega jim seveda tii povedal, da mokraški list vero in cerkev napada, kakor tudi on sam, kadar drugod govori, v Zagorju
ko nekam leno in tudi muhe niso izvzete, ki uboge potnike dramijo in vznemirjajo iz lahnega spanja.
Najdaljšega potovanja mora biti enkrat konec in čez tri dni sem dospel po dolgih naporih v prijetno georgijsko mesto Avgusta.
Bil sem slabe volje; zlasti sem se jezil čez ravnatelja banke, ki jc s svojo neverjetno nepremišljenostjo provzročil, da .ie tiček ušel. Ce človek nerad napravi kako potovanje, bo povsod odkril napake, in mesto, kjer mora ostati, bo proglasil za najbolj pusti kraj na svetu. Tudi jaz sem bil tak. Sovražil sem Avgusto; nobena beseda mi ni bila zadosti, da bi dovolj izrazila mojo nevoljo nad nedolžnim mestom. Toda po večerji me ie nekoliko minila moja slaba volja in pričel sem misliti, da Avgusta navsezadnje ni ravno tako slab košček zemlje Skodelica čaja pogosto čudovito vpliva na razpoloženje človeka. Tudi mene je rjavkasta tekočina vsega prenovila in sklenil sem, da si ogledam mesto in (»izvem po ubegletn pisarju.
Ni biki ravno dobro za mladega moža, da je tako ljubil cvetice. Predno ie zapustil Newyork, je vzel seboi cvet čajevega grma. K sreči jc obrnila cvetica pozornost vseh sprevodnikov nase. in zato sem našel brez velikega napora sled za ubežnikom. Lopov se ie torei nahajal v mestu. Sklenil sem, da grem v različne gostilne in poizvem o bivanju Munsela. Toda že v prvi gostilni sem sc prepričal, da je tat mesto zapustil.
Ko sem namreč vstopil v gostilniško sobo, sem zapazil na stolu ovenelo čajevo cvetko. Na stolovem naslonjalu je visel časopis.
Vzel sem ga v roke in oko mi jc padlo na sodnijsko naznanilo tatvine v banki. Opis osebe sumljivega storilca je bil kakor slučajno tako zamazan, da ga nisem mogel brati. Časopis je bil »Ne\vyo>k Herald« in je šele to jutro prišel v Avgusta.
Sedel sem za mizo, naročil pijače in malomarno vprašal:
»Ali ni bil danes zjutraj mlad, sredtije-velik mož črnih las in očij tu?«
»Da, a ui ostal dolgo tukaj. Odšel je z gospodom Teodorom Munselom.«
»Vi torej poznate gospoda Teodora Munsela ?«
»Razume sc, da.«
»Kakšen mož se vam zdi?«
»Zelo prekanjen človek je.*
»Zakaj?«
»No, bil je že dvakrat v sodnijski preiskavi, a vselej se je srečno izmuznil.«
»Pravite, da stanuje v Parkville?«
»Nc, tam jc pošta. Dve uri od tam. v gozdu. je njegovo prebivališče.«
»Kako bi mogel tia priti?«
»Peljite se naravnost v Parkville in povprašujte za pot! Njegova hiša se ne najde prav lahko.«
Drugi dan zjutraj sem se peljal v Parkville. Konj jc pričel šepati, predno sem dospel v vas. Moral sem pustiti konja in voz v gostilni ter pot peš nadaljevati.
Menil sem, da me Munsel ne pozna. Zato sem nameraval, da se za zdaj prepričam samo o njegovi prisotnosti in ga dam šele drugi dan prijeti.
Bil jc čudovit lep večer; dan se je nagi-
bal k zatonu in mrak jc legal na zemljo, predno sem dospel eno miljo daleč. Toda pot sem si dal tako natanko opisati, da sem jo tudi v polmraku upal najti. Kmalu sem zapazil, da se .ic krajina izp^menila. Visoka drevesa so me obdajala in pot je postajala vedno slabša, tako da sem se začel bati, da se ne bi zgubil. Nisem vedel, ali na.i sc obrnem, ali naj greni dalie. Slednjič sem se odločil za zadnje, ker bil sem prepričan, da ne najdem pota nazaj. Gosta, črna tema ie bila namreč objela zemljo. Moj položaj nikakor ni bil ugoden. Drevesne korenine in nižie grmičevje je bujno poganjalo iz zemeljskih tal in le s težavo sem sc obdržal na nogah. Sledeče tri ure so se mi zdele dolge kakor večnost. Slednjič sem sc zgrudil ves utrujen na neko drevesno deblo. Glavo sem naslonil na roke in tako sem hotel noč prebiti.
Naenkrat pa se mi jc zazdelo, kakor da trepeta slab svetlobni žarek skozi drevesne veje. Pogledal sem pozorneje in se prepričal, da je to resnica. Sklenil sem, da gretn proti smeri, odkoder je sijala luč. Kmalu zagledam hišico, majhno in tako revno, da bi v drugih razmerah nikdar ne pote! prestopiti njenega praga. Ker pa sem bil smrtno utrujen, se mi je zdelo vse boljše, kakor zunaj v gozdu prenočiti.
Potrkal sem na vrata. Trpelo je precej dolgo, da so se odprla. Sirov glas me je vprašal, kaj želim.
»Ali bi mogel pri vas prenočiti?«
Dejalo se mi je, naj gretn noter in stopil sem v prostorno, slabo opravljeno sobo. V njej sem našel dve ost hi. V peči le gorelo ve-
liko leseno tnalo. Mož. ki mi jc odprl vrata, je bil star okrog petdeset let, velike, močne postave in je temno, tako nekam sovražno gledal v svet. Njegov tovariš pa ni bil nihče drugi, kakor ubegli uradnik, ki sem ga zasledoval. Prišel sem torej v Munselovo hišo. Oba sta me pozorno opazovala; ker pa sem mislil, da sem nepoznan, me to ni vznemirjalo.
»V gozdu sem zašel,« sem pričel, »in rad bi dobil pri vas prenočišče, ki ga drage volje plačani.
Ko sem izreskel besedo »plačati«, so se zaiskrile starega Munsela oči.
»Sedite,« jc dejal precej prijazno.
»Kam greste?« me vpraša po kratkem ; molku stričnik.
»V Centrcvile. Zapustil sem Parkville ob šestih, a kmalu sem zašel in taval po gozdu.«
»Zdaj ste petnajst milj daleč od Centre-villeja. Ali ste blizu tu doma?«
»Ne. prišel sem iz Virginije.«
»Kaj jc vaš opravek?«
»Kolektor neke hiše v RicHinondu sem.-
»Res? Mislil sem, da ste iz južne Amerike.«
»Ne, nc,« sem odvrnil smehljaje.
Oba sta šla vun in slišal setn ju, kako sta šepetala. Nisem sc vznemirjal vsled tega, ker sem trdno verjel, da me mladi mož osebno ne pozna.
Kmalu sta prišla nazj v sobo.
»Le eno sobo vam zamoreva dati na razpolago,« jc dejal stric. »Ce vam ni neprijetno, lahko prenočite v moji hiši.«
S tem sem bil seveda zadovoljen. Vesel
ali v Trbovljah. Tukaj se le ni upal. zato ic bil bolj pohleven in previden.
(Z Unea.) Redki so glasovi iz naše vasi in vendar je tu tako živo. Volivni boj je razvnel vaščane, kot še nikdar doslej. Zal. da ljudje ne znajo ločiti stranke od stranke. Prava babikmska zmešnjava je med nami. In to raditega, ker doslej ljudje niso imeli in niso hoteli prilike porabiti, da bi se vsaj po »Domoljubu« dovolj poučili. Unška znana vsevednost je ljudi tako daleč privedla, da skoro nihče ne vč, kaj in kako ob novih volitvah. Ko bi ljudje le vsaj malo čitali in si dali dopovedati, da S. L. S. dela ravno za kmeta v prvi vrsti in da nasprotniki le neresnico mečejo med ljudi, da bi jih vlovili za svoje namene. Značilno za tukajšnje razmere je. da so v vasi najzagrizeiiejši pristaši socialne demokracije, in to tudi že med posestniki. Ljudje slepo verjamejo vsem lažem in čenčam, ki jih trosijo priganjači socialne demokracije. Agitacija za Kopača je silna. Gostičarja nekateri ne marajo, češ, da jc uradnik in baje ne razume naših kmečkih stvari! Ali jih Kopač razume? Gotovo bo Gostinčar kot krščanski človek za nas kmete več storil, kot Kopač, ki vedno čez vero in cerkev zabavlja, jude pa, ki imajo toliko milijonov, pri miru pusti. Delavec in kmet ne moreta živeti drug brez drugega. Ce nai je delavec naš poslanec, naj je krščanski mož. Žalostno je, da je mnogo takih zapeljivcev, ki pravijo: Kopaču se dajmo v roke, ta bo za nas delal. Ti ne vedo, za kaj se gre ter verujejo največjim oslarijam. In vsega tega ne bi bilo treba, ko bi bili ljudje dovolj poučeni, kaj so socialni demokrati* in kaj Slovenska Ljudska Stranka. Kar je pravih liberalcev, bodo skoro gotovo vsi glasovali za Kopača. In vendar je kandidat S. L. S. za'naš okraj voditelj krščanskih socialnih delavcev. Da bi ljudje spoznali, kakšen razloček je med Kopačem in Gostinčarjem, gotovo bi vsi glasovali za Gostinčarja. Kopač je socialnodeinokraški uradnik, ker ie plačani tajnik socialnodcmokraškega društva.
Shod v Dobračevi) pri Zireh sta napravila Tavzes in Julče iz Idrije. Pripeljala sta seboj precej liberalne gospode, da bi ju ne bilo strah. Julče ni vedel prav nič povedati. Pravil jc nekaj o Korošcih, česar pa sam ni razumel. Priporočal ie seveda Grudna, ki pa se ni pokazal Zirovcem. Pač čudno! Ali so Zirovci zadnji, da se kandidat ne pokaže. — Tavzes pa je obetal cesto po Račevi; železnico in klobase na plotovih. Bile so prazne čenče, ki jim pameten človek ne veruje. Cesto dobe Zirovci brez Grudna in Tavzesa. Nato pa skoči Antc Kristan na klop. Porabil ie ugodno priliko, ker drugje menda ni dobil prostora za shod. Govoril je |X) svoji stari navadi proti duhovnikom in liberalcem. Končno se je Kristan spri z liberalci, aa so se navzoči od smeha kar tresli. Bila je v resnici ganljiva zabava.
(Nečuvena predrznost.) Na velikonočno nedeljo se je z dolenjskim vlakom na postajo Straža pripeljal kočevski krščansko - socialni kandidat profesor Obergfoll. Ponj sta prišla z vozom dva veljavna moža iz Poljanic, da ga popeljeta v dve kočevski občini Cermošnjice in Poljanice, kjer se je prihodnji dan predstavil volivcem in razvil program. Ko se voz približa Toplicam, jc začela tolpa najetih pobov kričati »lieil Fiirst Auersperg I« in pri gostilni Reiniger se je usula na ubozega kandidata nova ploha pozdravov »Heil Auersperg«. Drli so se na vse pretege. dokler voz ni izginil za ovinkom. To salo si ie privoščil učitelj Reiniger iz Gor. Šic. še iz Drage znan slovenskem svetu kot nemško-nacional-ni »ultra«. Nam Slovencem pač ni do tega, kako bodo Kočevarji volili, naj to doženejo med seboj kakor vejo in znajo, a protestirati moramo, da učitelj za piiačo najine fante, nai popotnika, ki se prvič v življenju pelje mimo zdravišča Toplice, s krikom nahrulijo. Kaj si bo tujec mislil o Topličanih? Ali jc to znabiti vabilo na mnogoštevilen obisk kopališča? Kako bo učitelj likal mladino, ki svojo oliko na ta način razodeva? Prvi večer je bilo računa v gostilni za fante () K SO vin., pili so pa tudi
■ i
še prihodnji dan na Rcinigerjevo brado. Fantom ni zamere, ki niso vedeli, za kaj se gre. ampak onemu, ki jih je najel. Naj bi bil šel za kandidatom na Kočevsko in ondi dajal duška svojim čutik>m, a da na naših slovenskih tleh mimoidočega tujca napade in zato fante podkupi, to je vsekako graje vredno. Mi ne pustimo tujcev žaliti in odganjati, naj bodo naše ali druge narodnosti in kateregakoli mišljeuja, ampak gledati moramo v prvi vrsti na to. da se v Toplicah promet razširi in tujci prijazno sprejemljejo. Zapomnite si to, g. Reiniger! Menite li. da more biti knez take plačane ovacije posebno vesel? Heil!
(Koroški Slovenci v volivnem boju. — XVII. letni občni zbor »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.) Vzlic deževnemu vremenu se je dne 2. t. m. skoraj napolnila prostorna dvorana »Buchenualda«, bilo je gotovo nad 200 zaupnikov. Predsednik dr, Brejc otvori zborovanje. pozdravi navzoče in poroča o društvenem gibanju tekom društvenega leta. Nato poročata društveni tajnik in blagajnik. Oboje poročilo se skoraj brez debate odobri. Nato se določijo sledeči kandidati za bodoče državnozborske volitve: Slovenski volivni okraj: Franc Grafenauer. Velikovški volivni okraj: Florijan Ellersdorfer, župan grebinjski. Celovška okolica: tnnsgr. Valentin Podgorc. Rožeški okraj: podpira se kandidatura nemškega kršč. socialca dr. Pupovca. Beljaški okraj: podpira se nemški kršč. socialec. Zilski okraj: podpira se kandidatura nemškega kršč. socialca grofa Khevenhiillerja. V mestu Celovcu: se postavi slovenski kandidat delavskega stanu. Vse kandidature so sprejete soglasno, v slovenskih volivnih okrajih z velikim navdušenjem. Odbor se jc izvolil dosedanji. Sklenila se je preureditev društva na prihodnjem občnem zboru. Ob splošnem navdušenju se jc shod zaključil.
(Volivni shodi na Koroškem.) V nedeljo, dne 7. aprila dopoldne po maši se vrši volivni shod na Kočanjah pri »Mežnarju«; isti dan popoldne po večernicah pa v Grebinjskem Kloštru v župnišču. Govorita kandidat Ellers-dorfer in tajnik političnega društva Fkar. V nedeljo, dne 14. t. m. ie dopoldne po maši volivni shod na Pustrici; ob 3. popoldne pa v Grebinju. V Prevaljah pri Šteklju govori jutri slovenski kandidat g. Fr. Grafenauer.
(Narodna stranka se ie ponujala Štajerci-jancem.) Zadnji »Štajerc« piše, da so se jim razni Na rodove i ponujali. Mi siccr ne verjamemo radi »Štajercu«, toda to pot se mu lahko veruje, ker so Narodni strankarji na svojih shodih govorili, da rajši volijo Štajerci-janca, kakor kandidata slovenskih kmetov. Dokaz nam je tudi notar Stupica, ki je. priporočal za izvolitev Malika. Nikar sc torej ne čudite, če vam vržemo psovko nemčurji v obraz. Zaslužite si jo po vsej pravici!
(Štajerčeve kandidate) bo proglasil »Štajerc« prihodnji teden. V okraju Maribor levi breg. Št. Lenart. Gornja Radgona, Ljutomer bo kandidiral bržkone Girstmayer. v okraju Maribor desni breg, Slovenska Bistrica, Konjice pa Stiger.^
(Shod brez ljudi) je imela dne 3. t. m. »Narodna stranka« v Trbonjah. Prišla sta tja dva Mraulakova fanta in pa neki Paher-nik. Ti trije so mislili svojo »narodno« sol prodajati, pa nihče ni prišel na shod. Žalostno kaj ne? Kdo pa bo tudi takim fantom kaj verjel, ki še niso nič skusili. Posebno fanta Mraulaka opozarjamo, naj bo malo bolj previden; siccr pridemo s stvarmi na dan, ki bi mu znale škodovati.
(»Narodna stranka«) se ie tako blamirala pred kmeti, da ic grdo. Najprej ie ponudila kandidaturo dr. Ploju in Robiču; ker pa imenovana nista hotela kandidirati na program stranke Spindlerjevega študenta in nerodnega koncipijcnta, bljujc že njih glasilo »Narodni List« ogeni in žveplo proti njima. Odrekla jima sploh kako zaslugo in delavnost, lz vseh teh neumnih besed, gleda samo grda strast, ki jih prisili, da se tako grdo blamirajo. Seveda, če bi bila kandidirala na njih programu kot neodvisna kandidata, potem bi ju hvalil
»Narodni List« na vse pretege. Sedaj pa je njiju zasluge zatemnilo samo dejstvo, da kandidirata na programu »Kmečke zveze«. Vsak pameten kmet je to že zdavnej sprevidel, zato pa obračajo hrbet lažnjivi, pa ne narodni stranki. Nas kmete nc smete imeti za tako neumne, da bi vam verjeli, če tako neumno lažete. Kdor pa laže, ta tudi krade. Zato pa tudi vemo, da vi kradete čast našim somišljenikom.
(Dermotov ideal, prof. Masaryk), od katerega ima socialnodemokraški kandidat iz dr. Tavčarjeve pisarne svojih tri in pol idei, ni našel milosti v očeh socialne demokracije, ki ga smeši kot suhega teoretika in pobiia njegovo kandidaturo. Isto suho in dremotno teorijo pa v Ljubljani in na Gorenjskem kandidirajo socialni demokratje v osebi dr. Der-mote.
(Odpovedali VVolfu častno občanstvo.)
Občinski zastop v Bartošovicah pri Brou-nOvu ie odpovedal v sklenjeni resoluciji poslancu VVoltu častno občanstvo v ti občini raditega, ker je Wolf začel agitirati zoper kandidata v državni zbor Ansorga, ki ga ie postavila agrarna stranka. Obenem se je Uolfu v resoluciji izreklo najostrejše ogorčenje. Take nehvaležuosti se \Volf gotovo ni nadejal. Ni šc dolgo temu. kar so govorili Wolfovi volivci o plemeniti osebi tega poslanca, katere se brez kazni nc sme noben Slovan dotakniti. Sedaj bi ga gotovo njegovi volivci sami kamenjali, ako bi se jim pustil.
(Iz Dalmacije.) V Spljetu ja živahna volivna borba. Za Borčiča dela dr. Trumbič in bo gotovo izvoljen, demokrat dr. Smodlaka pa tudi agitira po svoji moči. Socialist Tortaglia ne pride v poštev. — V Trogiru bo izvoljen dr. Vičko Ivčevič. Don Fran Ivaniševič je začel hoditi na shode v volivnem okraju Sinj-Vrlika. Povsod je večina zanj, protikandidata Srba dr. Mazziia ne marajo. Srbsko strankarsko vodstvo v Dubrovniku je izdalo izjavo, v kateri pravi, da ni moglo več vzdržati discipline v stranki in je odstopilo. Proti dr. Tresiču sc čuti prcejšen odpor vkljub temu, da ga Hrvatska Stranka kandidira.
PROTI DVOBOJU.
Dunajske gospe objavljajo oklic na vse žene avstri skega cesarstva, da naj pomagajo, da se zatre grda in zločinska razvada dvobojevanja. V tem oklicu pravijo: »Ne le, da dvobojevanje nasprotuje postavam verskim, državnim in pravičnosti, donaša dvoboj neizrečeno nesrečo in bolest. Taka bolest zadene mnogokrat srcc matere, uničuje življen-sko srečo soprogi in nevesti in težka nesreča i zadene mnogokrat nedolžnega otroka. Vsi moramo sodelovati, da tako nesrečo odvrnemo za bodočnost. Ne po javnih demonstracijah, ampak na tihem in neprestano, kakor je dostojno od žene, naj vsaka v družini in v prijateljskem krogu deluje na to, da slednjič vendar zmaga prepričanje, da se v dvoboju nc dobi pravo varstvo časti. In zato kličemo avstrijske žene, da sc nam pridružijo in nam s podpisi naznanijo svoje soglasje ter da druge nagovore, naj store isto. Take soglasne izjave se naj pošljejo predsednici podpisane gospejne zveze. Na Dunaju 1907. Začasna gospe.ina zveza splošne protiduelne lige za Avstrijo. Tercza dedna princezinja Schwar-zenberg - Trauttmannsdorff, Dunaj XVII/2, Waldegghofgasse. — Podpisanih je jako mnogo gospa, in sicer nc samo članic katoliških društev, ampak vmes so tudi liberalke. Da bodo katoliške Slovenke pristopile k tej protiduelni zvezi, o tem ni dvoma, a redo-vedni smo, kaj bodo storile slovenske liberalke? Saj stoji vendar ves slovenski liberalizem na sirovem, zločinskem stališču dvo-bojstva. Torej govorite zda.i, slovenske žene in gospodične!
RAZBITOST FRANCOSKE KATOLIŠKE ORGANIZACIJE. Montagninijeve listine. — Piou. — Denis Cockin. — Liga francoskih dam.
Montagninijeve listine, ki jih objavlja »Fi-garo«, vendarle odkrivajo marsikaj zanimi-
vega. Jasne sodbe si o vsem tem sicer še ni mogoče napraviti, vendar se pa zdi — govorimo odkrito — da je Monutgnini verjel iu zapisoval marsikatere čenče, ki so nam nerazumljive. se pa dajo razlagati iz posebnosti francoskih razmer. Iz vsega pa se razvidi razbitost organizacije francoskih katoličanov vsaj \ tej obliki, kakoršna jc sedaj res ne zasluži boljše vlade, kakoršna jc sedanja. Kdo ie pravzaprav vsled Montagninijcvih listin sedaj najbolj kompromitiran? Brezdvomno ministrski predsednik Clemenceau. Konzervativni poslanec Piou je hotel Clemeii-ceaua kupili za to. da bi scparacijske postave v parlamentu ne zagovarjal, toda podkupnina Clemenceauu najbrž ni bila visoka dovolj. Zahteval je preveč. Siccr se Clemenceau zagovarja z divjo jezo in psovkami, toda težje ie verjeti Clemenceauu, ki je bil že prizadet pri umazanem panamskem škandalu, kakor pa poslancu Piou, ki nima ničesar na vesti. Nekako čudno in skoroda smešno se bere, kako namerava katoliški konzervativni poslanec De nis Cochin zmagati framasone. On je m erjen in to jc tudi nasproti nekemu dopisniku »Figara« potrdil — da se bo pod vodstvom nemškega cesarja Viljema vse, kar ie dina-stiško. religijozno in konzervativno, združilo v sveto alianco proti socialistični francoski republiki. Da svobodomiselcem tako bojno orožje nc more imponirati, je samoposebi um-Ijivo. Iz Montagninijcvih listin je nadalje razvidno. da je poslanec Piou pridobival za svojo katoliško akcijo organizacije »Action Libe-ral« lista »Figaro« in »Gaulois« in da mu ni bilo všeč. da je pisal v katoliški »Univers« članke Mare Saugniers, socialni reformator, ki baje vodi ta list.
Najbolj zanimivo pa jc med Montagnini-jevimi listinami neko pismo papeževega državnega tajnika Merry del Vala na kardinala nadškofa v Lyonu. Gre za sledečo stvar. Za zadnje volitve, kjer je šlo za to. da se izvolijo poslanci, ki se imajo odločiti ali za ali proti separacijski postavi, so katoliške žene društvo »Liga francoskih dam« v Lyonu nabrale precejšen volivni fond. Ker so pa tc dame rojalistke protirepubličanke so hotele ta denar porabiti samo za rojalistiške kandidate, nc pa tudi za tiste katoličane, ki so kandidirali na podlagi programa Pioujevega ki je za republiko v smislu navodil rajnega Leona XIII. Prišlo ie do velikih sporov, v katere je moral poseči Merry del Val s kakšnim uspehom, ni znano.
En uspeli je pač znan katoličani so na celi črti poraženi. O vzrokih tega poraza nam pa mnogokai povejo listine Montagninijeve.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 5. aprila. Mladoradikalec Draskovtč interpelira vlado, če je res. da sta Avstrija in Rusija pozvali Srbijo, naj vpliva na to, da se omeji vstaško gibanje srbskih čet v Makedonijo. Ministrski predsednik Pasič je odgovoril, da sta Avstrija m Rusija Srbiio le zelo vljudno opozorili na vstaško gibanje; srbska vlada bo tudi moralično vplivala na to, da sc to gibanje v Makedoniji omeji. — Mladoradikalec Pečic opozarja vlado, da sc iz Budimpešte širi vest, da bo Avstrija sklenila z Ogrsko ugodno nagodbo, ako Ogrska Avstriji popolnoma prepusti Bosno in Hercegovino, kar pa je proti berolinski pogodbi. Pašič je odgovoril, da o tem sploh ni moč razpravljati, ker oficialno o vspehih nagodbenih pogajanj med Avstrijo in Ogrsko še ničesar ni znanega.
RUMUNIJA.
B u k a r e š t, 5. aprila. Dobro informirani krogi trdijo, da je vlada sklenila zavrniti vse zahteve veleposestnikov in najemnikov glede na odškodnine za škodo, povzročeno vsled kmečkih nemirov.
Zahtevajte „S»ouenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca41 na kolodvorih!
sem bil, da sem mogel kam položiti svoje trudne ude.
Čez nekoliko minut sem pogledal na svojo uro. Bilo je že pozno in prosil sem, da bi šel k počitku. Oba, stric in njegov stričnik sta se pomenljivo pogledala, ko sem potegnil uro iz žepa.
»Moj sin leži ob steni, mi jc rekel starec; bodite tako dobri, da ga nc zbudite; bil je pred kratkim bolan in mora zgodaj vstati.«
Obljubil sem to. Nato me ic peljal starec v sobo, ki sc je nahajala ravno nad njegovim stanovanjem; prosil me je. nai ugasnem luč in jc odšel.
V postelji jc smrčal mlad mož. Bližal sem se mu z lučjo. Takoj sem spoznal, da sta me nalagala, ko sta rekla, da je mladi fant bolan. Bil jc popolnoma slečen in na glavi je imel nočno čepico.
Nerazumljivo čustvo bojazni me je spre-letelo. Kesal sem se. da sem stopil v hišo. Soba je imela le ena vrata. Stopil sem k oknu in gledal v temno noč.
Polagoma sem se pomiril in začel sem se razpravljati. Naenkrat začujem tihe korake na stopnicah; ugasnil sem luč in poslušal v silnem strahu. Previdno so se odprla vrata m neprijazni obraz starejšega Munsela pokuka v sobo. V temni sobi mc ni mogel opaziti m je mislil, da sem žc v postelji. Tiho. prav tiho se je zopet splazil po stopnicah.
Polastilo se mc je nepopisno razburienje. Prepričan sem bil, da moža nc nameravata nič dobrega z mano. In uiti mi je bilo popolnoma nemogoče; edini izhod ie peljal skozi Munselovo stanovanje. Še vedno sem si sku-
šal prigovarjati, da je moj strah popolnoma neutemeljen, ali ni se mi hotelo posrečiti. Silno me je vznemirjala misel, da me morda ubežnik vendarle pozna, ker v tem slučaju bi ne zapustil živ tega kraja.
Nekaj časa je bilo vse tiho. Naenkrat pade svetlobni trak skozi okiio v sobo. Šel sem k oknu in videl starejšega moža pri svetilki kopati. Kopal pa je približno pet črevljev dolgo in tri č revije široko jamo.
»Usmiljeni Bog,« sem si misli, »moj grob koplje.«
Mladi mož jc seveda ostal v sobi, da bi mi preprečil beg. Hotel sem sc prepričati o tem in tiho, v samih nogovicah na nogah sem se plazil po stopnicah. Skozi luknjico pri ključavnici sem opazil za mizo uradnika banke; v roki je držal napet revolver.
Obupan sem se vrnil v svojo sobo in sedel pri oknu na stol. Zopet jc minilo nekoliko minut. Dušne moči so se mi zopet povrnile, z mirom človeka, ki je že o vsem obupal, sem se udal v svojo usodo. Vedel sem, da nimam nobenega sredstva za brambo, da sem popolnoma v rokah lopovov.
Stric jc bil izkopal medtem jamo kake štiri črcvljc globoko. Zemlja je bila mehka in delo mu je šlo urno izpod rok. Brž ko .ie bil gotov, je vrgel lopato v stran in šel v hišo. Mislil sem, da bodeta šla zdaj nadme. in sklenil sem svoje življenje kar najdražje prodati.
Govorica pod mano jc vzbudila vso mojo pozornost in zapazil sem, da sije od spodaj skozi špranje, motna luč. Pritisnil sem oko na špranjo in zapazil, da brusi stričnik velik nož.
Strah je poostril moje čute; razumel sem vsako besedo.
»Ali si pa tudi trdno prepričan, Karol. da je policijski uradnik?« je vprašal stric.
»Razume se, da. Poznam Bramptona tako dobro, kakor poznani tebe.«
»Potem mora umreti. Upam, da ima seboj razven ure tudi precej denarja.«
»Gotovo, taki ljudje so vedno dobro preskrbljeni. Najbrže je prišel le zato sem. da bi me zasledoval.«
»Pojdiva in končajva hitro stvar!«
»Ali misliš, da že spi?« se .ie pomišljal stričnik.
»Nič škode, čeprav še bdi, saj potem lahko dovolj dolgo spi.«
Mladi mož sc jc zaničljivo smejal.
»Hočeš ti stvar opraviti ali naj jo jaz?«
»Pojdi ti, ali pazi, da sc ne zmotiš. Bili leži pri steni in ima na glavi spalno čepico. Pusti luč zunaj, da se Brampton ne zbudi, in delaj hitro.«
V hipu sem bil na jasnem, kaj naj storim. Bili je spal trdno; na lahko sem ga pomaknil od stene, mu snel spalno čepico in jo nataknil na glavo. Potem sem tiho legel k steni. Grozovit jc bil strah, ki mi je legel v srce: zdelo se mi jc, da bo moje srce nehalo biti. Končno sem začni na stopnicah korakes tiho so sc odprla vrata morilec se jc bližal postelji. Čutil sem njegovo gorko sapo. vendar sem se šc toliko zavedal, da sem se delal, kakor bi smrčal. Njegova roka je drsala po moji glavi in rami. O groza! čc odkrije zvijačo in mc umori! Kurja polt mc ie oblila pri tej misli.
Naenkrat začujem udarec, nato polglasno vzdihovanje - in potem jc bilo vse tiho. Umor je bil končan, ali jaz nisem bil žrtev. Nekoliko trenutkov pozneje jc prišel stric po stopnicah; tiho in previdno sta odstranila od mene telo, ga zavila v rjuho in nesla na vrt. Brž ko sta zapustila hišo, sem skočil pokoncu in hitel k oknu. Jasno je bilo, da nista odkrila zlote; Bili je že ležal v grobu in sta ga zagrebala.
Bliskoma sem nametal nase najpotrebnejšo obleko, se splazil po stopnicah in bežal iz hiše. Letel sem, kakor hitro sem mogel, in slučajno prišel na pravo pot. Čez eno uro sem dospel v Parkvilc. zbudil nekaj ljudij in jim stvar pojasnil v kratkih besedah. Veliko število mož se je napotilo z mano proti Mun-selovi hiši.
Ko smo prišli tja, smo našli strica in njegovega stričnika še vedno skupaj v sobi. Obledela sta, ko sta me zagledala, ker sta mislila, da sem vstal iz groba. Toda tega še nista vedela, da je Bili njihova žrtev. Najbrže sta slutila, da sem prišel zaradi Karlsovc. tatvine. Gledala sta me z drznimi, izzivajočimi obrazi. Malo besedij in zvedela sta, pri čem da je stvar; truplo, ki sem ga dal izkopati, ie pričalo neovrgljivo o njuni krivdi.
Neizmerna je bila bolest starega moža, ko jc videl mrtvega sina, edino bitje, ki ga ie ljubil. Oba zločinca sc nista prav nič zagovarjala in čez tri mesece sta bila obsojena na smrt.
Jeseniške nouice.
i Cas reklamacije za državnozborsko volitev na Jesenicah jc potekel veliko soboto. V volivni imenik savški je bilo vpisanih 553 volivcev, v imenik jeseniški pa 428. Vseh volivcev je bilo torej prvotno vpisanih 981. Reklamacij je bilo vloženih nekaj nad 120. Večinoma so reklamirali izpuščeni volivci, neupravičeno vpisanih se je reklamiralo le malo. Brez dvoma lx> vsled reklamacij popravljeni imenik štel nad 1000 volivcev.
j Vse delo v občini počiva in čaka mož, ki bodo imeli srce za blagor vseh občanov. Županstvo vodi še vedno dr. Kogoj in v pisarni dela šc vedno Humer. Občinskih dokiad nič ne plačujemo, ker proračun še ni rešen. Kako in kedaj se novi odbor sestavi, nič ne vemo. Kakšno je bilo gospodarstvo lansko leto, tudi ni znano. Računi za leto 1906 še niso bili postavljeni na ogled.
j Krajni šolski nadzornik za Jesenice je imenovan, kakor smo izvedeli iz »Slovensk. Naroda«. Imenovan je tisti mož, ki jc virilista Jakoba Ferjana pripravil do tega, da je pooblastil čevljarja Artelja za tisto slavno občinsko sejo, pri kateri jc pel kravji zvonec in je Artelj krepko vihtel velikansko ragljo v šolski sobi in so vsled tega krave na cesti postajale in poslušale kai se godi v šoli v navzočnosti in pod »nadzorstvom« gosp. Alojzija Schreva. Ta namreč ima častno službo krajnega šolskega nadzornika.
i Premeščen je z Jesenic v Divačo pristav c. kr. državnih železnic, Kimaver Franc.
Nadučitelj Madič je vstopil zopet v začasni pokoj, vodstvo šole je prevzel I:. Guštin.
j Dr. Dermota priredi v nedeljo 7. t. m. popoldne javen shod pri Markežu na Savi. To je tisti kandidat za državni zbor, ki je rekel, da ne bo izvoljen letos, pa da hoče počakati. Res pravi socialni demokrat, — čakati hoče! Ker uči socialna demokracija, naj sodrugi čakajo, da se izvrši njihov program: prostost, enakost, in bratstvo vseh ljudi. To pa se ne bo nikoli zgodilo, ker je nasprotno človeški človeški naravi; zato je imenoval dr. Krek na zadnjem shodu na Savi po vsi pravici socialno demokracijo — stranko čakanja. Mi pa nočemo čakati, mi bomo poslali v državni zbor Josipa Pogačnika, da bo delal za nas. Imamo veliko potreb in ne moremo čakati. Kdor bo volil dr. Dermoto, naj pa čaka!
i Občni zbor katol. delavskega društva dne 17. t. m. se je vršil ob velikem navdušenju. Gosp. Podlesnik iz Ljubljane je predaval o telovadbi in pojasnil, kako je telovadba koristna za telo in duha, kako izobražuje mladeniče v značaje. Z velikim veseljem so sprejeli zborovalci vest, da bo vsako nedeljo hodil vaditelj iz Ljubljane na Jesenice učit telovadbo in se bodo jeseniški telovadci lahko vsaj pri prostih vajah udeležili javne telovadbe, ki jo priredi ljubljanski telovadni odsek koncem maja v »Unionu«. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je bilo poučno in zanimivo. Veliko dela je imel odbor v preteklem letu, ko se gradil delavski dom. Največ zaslug pri tem pa je imel tajnik g. Prijatelj. Predavanj je bilo 21, dramatičnih predstav 12. Gmotno stanje društva .ie ugodno. Z malimi izpremembami e bil izvoljen stari odbor.
idrijske nouice.
i Liberalno farbanje. Duhovnik, ki še ni bil v Idriji, prišel si jo je ogledat. Videl je lična znamenja in lepe kapelice po mestu. Seveda mu je bilo všeč ter jc sodil po teh vna-njih znakih krščanstva, da jc tudi ljudstvo verno. Ko pride v neki javni lokal, duhovnik opomni, kako dobro in veriMi liudstvo da je v Idriji. Gospodar pa mu da imenitno informacijo o verskem življenju idrijskem. »Včasih so res radi hodili Idrijčani v cerkev,« pravi, »sedaj pa ne več. Ako bi ne moralo iti tistih 200 šolskih otrok v nedeljo zjutraj v cerkev, bila bi pa prazna. Drugi tako ne hodijo mnogo.« To je debela farbarija, kaj ne? Samo šolskih otrok je nad 1000. Dotični gospod, ki je to pripovedoval, morda sani res že dolgo ni vi-
del cerkve znotraj, a ne bi smel soditi po sebi drugih. Tudi zelo dvomimo, ali kaj povzdigujemo čast Idrije s takim govorjenjem. »Farbarija« je nekaj grdega, če jo beremo v »Notranjcu« ali pa če jo poslušamo v »Narodni kavarni.« Pustimo v miru liberalce, njih liste in njih hiše, naj se farbajo med seboj.
i Za razširjenje vodovoda je tudi letos proračunjena vsota. Te dni si je občinska komisija ogledala, kako bi dali vodo za gradom posestnikom od Ig. Bogataja do Jos. Kenda. Premerili so svet in določili pot novemu vodovodu, ki se napravi v tekočem letu. Ker je vodovod res nujno potreben in so bili prizadeti posestniki že pred leti na tem, da dobe vodo. prično pač takoj sedaj z delom, ker bi bilo na v rtih sedaj lc malo škode.
i Praznik »Varstva sv. Jožefa«, dne 21. aprila t. 1. bo »Katoliška delavska družba« tudi letos praznovala po svojih skromnih močeh. Ob 8. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Antona sv. maša v namen družbe. Vsi člani in prijatelji društva se vabijo, da se je v kolikor mogoče obilnem številu udeleže. Zvečer pa sc bo na splošno žel o ponovil Fiužgarjev narodni igrokaz »Divji lovec«, ki je dnč 19. marca t. 1. privabil toliko občinstva, da je bila prostorna dvorana pri »Črnem orlu« do zadnjega kotička napolnjena. Upamo, da tudi sedaj ne bo manjkalo gledalcev, zlasti ker so morali zadnjič mnogi oditi, ki niso dobili več prostora. Po končani predstavi bo pa srečolov, čigar čisti dohodek se porabi za napravo društvene zastave. Dobitke, darovane v ta namen, sprejemata društveni starosta g. Ant. Rupnik in društveni sluga. Da bo čisti dohodek tem večji, prosimo, da naši somišljeniki darujejo prav mnogo dobitkov.
Tržiške nouiče!
t Volivni imenik tržiških volivcev je razpoložen. Volivcev je nekaj čez 500. Naj si ga vsakdo, ki misli, da ima pravico voliti, ogleda, da bo zagotovljen, če sme 14. maja stopiti na volišče. — Do 10. aprila traja pri nas rekla-macijska doba.
t Koga mislijo Tržičani voliti? Kar ni pristašev S. L. S., se nc mislijo udeležiti volitev. A to načelo ne sme veljati za naše pristaše, ki imajo kaj smisla za politiško življenje. Malomarni v tem oziru ne smemo biti, ker bi potem nasprotniki prav imeli s trditvijo, da za splošno volivno pravico še zreli nismo. Tržiško občinstvo je politično dovoli zrelo, da bo vedelo, kaj je dolžno storiti na dan volitev. Tudi avstrijsko delavstvo ima zaslugo, da si je po hudih in dolgih bojih priborilo splošno in enako volivno pravico in s tem dalo naši domovini v resnici demokrati-ško, ljudsko lice, a to lice naj se tudi dejansko pokaže! Do zdaj smo stali v veži ter čakali na drobtine, ki so padale z miz raznib bogatinov, a zdaj nam je vstop k mizi prost. — Torej stopimo k mizi z volivnim listkom v rokah. Vsak glas bodi mal kamenček za veliko parlamentarno stavbo, za liudski parlament Voliti pa moramo može, ki bodo res tudi kaj storili za nas. In taki možje so gotovo tisti, ki iili je postavila Slovenska Ljudska Stranka. Ze njeno ime nam priča, da je ljudska stranka, da je iz ljudstva prišla in da je iu da bo tudi za ljudstvo delala. Zato oddajmo vsi svoje glasove enoglasno kandidatu, ki ga je postavila S. L. S., to jc g. Pogačniku. Kdor se ne udeleži volitev, ta pokaže s tem, da ie ali nasprotnik S. L. S., ali da je len in ucinaren, ali da ni zrel za volitve.
t Kaj pravijo o Pogačniku? Pravijo, da je za kmete, za delavca pa ni! Ta ugovor jc popolnoma jalov za tistega, ki pozna načela S. L. S., po katerih ie nastavila svoie kandidate. „
Iu katera so ta načela? 1. Vsak kandidat je kandidat cele stranke. Kdor je torej pristaš S. L. S., voli kandidata te stranke, naj bo potem kandidat kmet ali delavec ali obrtnik. Vsak okraj ne more voliti poslanca, ki jc kmet, delavec ali obrtnik. 2. Vsak kandidat je pravzaprav kandidat za celo deželo in bo delal tudi ■/.a celo deželo po naročilu stranke, ki mu bo delo naložila po njegovih zmožnostih, po znanju, in spretnosti. 3. Kandidatje morajo pri-
padati vsem glavnim stanovom našega naroda. Stranka zastopa vse stanove, zato je treba, da ima zaupnike vseh stanov med svojimi državnozborskinu poslanci. Vsi stanovi si morajo skupno pomagati, da pridejo tudi zastopniki vseh stanov v parlament. Zato je rovanje enega stanu proti drugemu neupravičeno. ker so vsi stanovi enakopravni v stranki, ki jc res ljudska. Tu vlada načelo: Fden za vse, in vsi za enega.
t Birmo bomo imeli prihodnjo nedeljo, t. j. 14. aprila.
t Ošpice se zopet pojavi ajo pri naši mladini. Stariši, pazite na svoje otroke, da se nc prehlade, ker je prehlajenje najbolj nevarno pri tej bolezni.
Logaška novice.
»Lurško pastirico« je uprizorila naša dekliška Marijina družba. Prvič so sc pokazale dekleta ua odru, pa s tako težko igro. Zdelo se nam je predrzno. A priznati moramo, brez potrebe smo bili v strahu. Uspeh izvrsten. Možem so v pravem pomenu besede stopale solze v oči ob ganljivih prizorih. Cezinčez povoljni angeli, male lurške deklice, vse so storile nalogo v častni meri. Povsem zadet jc bil nastop med grofinjo Eleonoro in pri-stavko Barbo. In zadnji prizor, ko se Marija prikaže- obdana od angelov, v svitu bengalične luči pred pobožnimi romarji, nas je čisto prevzel. Glasu ni bilo slišati. Da ne bi kdo menil, da pretiramo, povemo, da jc bila dvorana pol ure pred napovedanim začetkom natlačeno polna in se je morala igra pred določenim časom začeti. Veliko jih je čakalo pod okni, pred vratmi. Na omarah- na peči, na oknih so sedeli otroci. Pa se ni bilo bati, da bo kdo doli telebnil, ker bi bil le na glave priletel, do tla bi ne bil mogel radi gneče. Mislim, da si vsakdo lahko naredi sodbo, kako priljubljena je družba. V nedeljo ob treh se bo igra ponavljala na občno željo.
Abstinenca močno napreduje med nami. 25 jc že vpisanih, tretjino moških, dve tretjini žensk in deklet. Več mož je ua tem, da vstopijo. Konec maja napravimo velik absti-uentski shod.
Gospo Tollazzi smo pokopali na. Veliko-noč poiKildne. Pred tednom jc zbolela, zdravniki so dejali, da se ji je razlila kri v možgane. Z pokojno je zgubila logaška fara najbolj usmiljeno ženo. Ni ie sirote, ni ga reveža, ki ne bi vedel o njeni darežljivosti. Bolniki so zmerom dobivali iz njene kuhinje. Pa ne le tu, po celem Kranjskem je bila znano njeno dobro srcc. Kjer ie bil kak požar, zmirom ste med darovalci na častnem mestu brali ime gospe Tollazzi. Obleke, moke. denarja, vsega je rada poslala. Ni jc več, blage duše. Upamo pa, da ji je dejal naš Gospod, ko je stopila pred njegov sodni stol: »Pridi, oblagodarjena mojega Očeta, zakai, lačen sem bil in si mi dala jesti; žejen-sem bil in si mi dala piti. nag sem bil in si me oblekla!« Tollazzijevi hiši naše iskreno sožalie!
novice iz &orij pri Bledu.
Imamo novega župana. V torek je bil izvoljen v pričujočnosti c. kr. okr. glavarja skoro soglasno dosedanji prvi svetovalec g. Jakob Jan, posestnik v Podhomu. Mož bo gotovo tudi kot župan na svojem mestu in gotovo res naslednik prejšnjega, ki je sedaj prvi svetovalec. Ze dosedaj izkazal se jc jako delavnega in razumnega, saj je načelnik kmetijske podtižnice, mlekarne in gasilnega društva in sodeluje pri hranilnici in gospodarski zadrugi. Odločen je in vnet za vsak napredek, zato lahko pričakujemo, da se odborniki niso motili, ko so ga poklicali na prvo mesto v občini, ki sc tako lepo razvija v vsakem oziru. — Čudno se nam zdi, kako da v »Narodu« ni dopisov iz našega kota. odkar jc odšel nekdo, ki se redno silno brani, ako mu kdo »podtika«, da je on kriv tistih. Sicer je kaplanu in jezuitu p. Kunsteljnu vedno ta čas za piruhe dolgovezne vrste posvetil, letos je dopis izostal, čeprav so vsi drugi »gorjanski fantje« doma. — Naprednjaštvo kaže sc tudi pri nas. Pri elektrarni v Spodnji Radovni je uslužbe-
nec, ki jc odpadel in prestopil k protestantom. Zdaj seveda ne pusti krstiti otroka. Radovedni smo, če bo v slučaju, da otrok umre, tudi poklical ljubljanskega pastorja k pogrebu. Na Rečici nabavil si je neki podjeten mizar motor na bencin. Mož zasluži gotovo priznanje iu želimo, da bi našel obilo posnemovalcev. — Letošnjo zimo je tudi pri nas zajec napravil veliko škode na mladem drevju. Kmet se trudi in sadi, priporoča sc mu, naj umno goji sadjerejo, prirejajo se predavanja, pa menda le zato, da ima gospod zajec pozimi kaj glodati. Potem naj pa še koga veseli trud in skrb za vzgojo. Nc le, da nc dobi povrnjene škode, šc vesel mora biti in počaščen, ko se škodljivec loti njegovega drevja in napolni svoj lačni želodec. Jedila prvih nalog naših novih poslancev bo morala gotovo biti prenicmba lovskega zakona. O bodočih volitvah vam ne vem veliko poročati. To pa zato, ker bo v celem našem volivnem okraju nasprotni kandidat dobil mogoče toliko 100 glasov, kakor g. Pogačnik tisočev. Neki veljaven blejski liberalec je prostodušno priznal, da .ie vsakdo neumen, kdor ne voli Pogačnika. Pri nas se vidi, kaj jc organizacija. Ta šele ljudem pokaže, kdo res dela. kdo pa samo otrobe veže. Da jc tudi med nami šc nekaj takili, ki so nasprotni zadružnemu delu, ni čudno, vsled samoljubja.
Tržne uesti.
6. marca 1907.
Poročila o stanju setvi so v splošnem ugodna, Ic iz nekaterih krajev prihajajo vesti, da je ozimina vsled predolge zime trpela in da jo je treba podorati. Tržišča vsled tega niso spremenila svojega značaja ter jim manjka živahnosti. Le na budimpeštanski borzi vlada velik nemir, ki pa ne vpliva na druga tržišča. Aprilski termini so zopet zahtevali svoje žrtve v obliki insolvenc v večjem številu. To se vedno ponavlja in se bo. dokler bo terminska kupčija za celo državo koncentrirana v Budimpešti. Ta borza ima za seboj premalo pokrajin iii tako ni možno dobiti blaga v roke. Ako pa še ovirajo vremenske in prometne nezgode dovoz blaga, postane položaj še resnejši. Vrh tega se mnogo blaga izogne Budimpešte in ne pride za to borzo v poštev. Rapidno dviganje cen aprilske pšenice tedaj ne basira na živahnosti konsuma ali na slabih poročilih, ampak provzročajo io le bian-co-prodajalci, katerim manjka blaga za prevzete obveznosti. V splošnem je tedaj položaj ostal miren ter je promet jako minimalen. Tendenca in cene stabilne. Inozemska tržišča so nestalna vsled velikih dovozov blaga.
Pšenica je brez prometa, cena in tendenca stalna, aprilsko blago visoko, tudi oktober si .ic pridobil. April 8'02, oktober 8-30.
Rž je zgubila v ceni. April 6-57, oktober 6:92.
Ovse in turšica stalna. Oves april 7-81, oktober b'74; turšica maj 5'41.
Moka. Vsled stalne cene sirovin so mlini zvišali cene. Konsuin je vsled tega stopil v rezervo ter ignorira budimpežtansko hos. Položaj mlinov je vsled tega neugodnejši. Prazniki niso prinesli zaželjenega konzuma in ako se zaloge mlinov niso pomnožile, leži vzrok v tem, da so mlini med prazniki stali.
Otrobi so jako stalni.
Kava. Promet zmeren, fine zelene San-tos-vrste so začele pojemati, Salvador-zrna so to leto znatno manjša. Braziljski vladi sc je baje posrečilo, dobiti posojilo pri nemških bankah in sedaj nadaljuje intervencijske nakupe. Prihodnja letina bo baje jako dobra.
Riž. Laške vrste stalne, indijske vrste so za pol krone poskočile, vendar kupčija sc na to ne ozira in ponuja danes nižje kakor so tovarniške cene. Promet jako majhen.
Olje je še brez povoljnega konzuma, vendar dviga svoje cene.
Svinska mast. Da se domače blago otrese amerikanske konkurence, je nekoliko znižalo svoje cene, vendar so te še neizmerno visoke.
Kondicije čeških tovarnarjev žepnih robcev. Vrše se pogajanja med tovarnarji ter nameravajo uvesti sledeče pogoje: za plačilo po
žc duma dost pršparanga. Pol, čc b jm dohtar Taučar puvedu. de se duma lohka glih tku sladku naspi, kokr na Duni. No, pol b žc nč na reku, če b se mu leberalci prou lepu zahvali! za negau dusedajen deluvajne — čin rečt: spajne in s začel kašnga druzga kan-dedata pu Iblan iskat. Tku, kokr sa pa zdei iz dohtar Taučarjam leberalci naredi, tu pa ni lepu, nej reče edn kar čc. Iu dohtar Taučar s u tu tud dobr zainerku in u dau pr ta peru prložnast taka štima ud sebe, de sc uja usm ta nahvaležnni leberalcm ud straha lilačce tresle. Ampak dohtar Taučar je tku velek gespud, de čc mu dons edn na kuri tiku stop, še lc čez ene tri mesce »au!« zaupije. Zatu nej sc pa leberalci nckar na zanašaja, de u dohtar Taučar vs ta lebcraln tancajne pu nc-gaveh kurjeh učeseh kar tku tnouče dol pu-žeru. On u Že »au!« zaupu in tekat gurje nahvaležnežani. Mulavrhe je že naročil, de nej s dobr parklc nabrus, de u lohka vornk šausnu pu leberalceh, kedr u pršla ud dohtar Taučarja kumanda, dc npj začne praskat tikul sebe. Tekat se u pa leberalcm še use drgač gudil, kokr sc je gudil na Velka nedela enmo sucjaldcmokrate tia Vič, ke sa ga dekleta upraskala in mu ksiht staušalc zatu, kc se je iz Vičanu norca delu, de sa za gespuda škofa tku lepu ceu Vič ukrancal. Dohtar Taučarjuva gespa zavlc te leberalne nahvaležnast žc tku jeza kuha in metlic koleja, de s jc naprej uzcla. dc če use leberalce, klcrekalce in sucjal-demiikratc ukul prnest in kc sc u dohtar Tau-čarju famili strelajne nč kc' dobr ni ubnesu, je pa za ukulprnašainc druh miti znajdla in se začela pu Iblan in pu ukole iz taka furja furat, dc b kmal Velka nedela dol bliz Štepane vasi
ena cela ranuinda Idi use sorte pulitičnga pre-pričajna puvuzila in na ta viža ukul prnesla.
No. men jc use glih, kuku u ta dohtar Taučar in gespa iz leberalcm tu ubrajtala; jest sm enkat preuzeu kandedatura in ia zdej na spestim za nuben gnar na svet, pa če h dohtar Trilllar prou še deset kandedatou iz Niče iz saba prpelu. Moj držaunazborsk priigram je pa tud desetkat bi koša, ket pa Kristanu priigram za ubčinskega fotra. Kristan prau de u delu na tu, de uja u stu leteli usi Sluvenci ud lakat pucrkal in uau druzga ud Sluvencu u Iblan ustal. ket sluvenske table na hišah. Jest sc sucijalneh demukratov tud nč na burni in se nečni iz nim štrajtat. Ce uja le ker-kat preveč situ, jh um dau pa kar kašnm babneam čez, de jh uja mal upraskale. Na ta viža um šc ta tiar preh iz sucjaldemukratm fertik. Ml navarn m je pa majster Kregar. Majster Kregar ma žule sam na rukali, u glau ma pa mežgane, pa tud useli, kedr kašna puve, neki zaleže. Pol je pa še »Sluvensk Narud« tku nautiin, dc dela zajnga reklama, kc prau, de jc mikat iz enga shoda na Upekarsk cest kar stuintrideset leberalcu in soucjal-detnukratu naenkat vn lifru, kokr dc b pihnil. Pred takm junakam morja nit vuliuci rešpekt; pol nej pa jest kej upravni! ? Jest mam strašil težek stališe! Ta nar preh me leberalci fc-hta a, dc nej preuzamem kandedatura, pol pa tkula na druh tnaln voda napelavaia. Dohtar Kam me ic tud našmeru, kc m je ublubu, če mu um zašafu soj cclindcr, de u zame pete in ježek brusu; zdej mu jc pa že dohtar Trilllar soj ta star cclindcr šenku, kc s jc mogu nouga kupt za u Niča, sc pa zame nč več am na uzame. Za majster Kregarja pa use dela; pa
še kuku! Dohtar Pegane že tku jezek miga, kokr de b ga mou na fedreh in pegla leberalce in siicjaldemukrate, dc se kar kadi. In če prou pranja, de sam z veliktn gespudetn ni dobr češn zobat, b jh jest glih iz gespudani dohtar Peganain, če ie prou mcjčkn, na ton zobat. Jest tnorm pa sam delat zase in soje zasluge na kulturnin pul naprej prnašat, ke jh druh nečja. Pa še čc b ni ker kej plaču zatu, ke kandederani, kokr plačaja Cankari in Kristane, b še člouk delu iz veselarn, tku je pa na ush plateh ena figa in kokr use kaže, na tistm kulturnm pul, kokr iz Cankarjam skp dclatna. šc kiipriu na uva prdelala. Jest b nad naša pulitka scagu, če b tne Kristan na troštu, de uma predn u preteki stu let, žc usi Sluvenci ud lakat pucrkal in de nau ud nas druzga čez ustal. kokr tiste ta sluvenske table pu hišah in cestah, ke jh zdej še nitnama in jh mende še tud na uma dubl tku hmal. Ce u res tku iz nam, ln je tku use glih kani ja furatna, de se u le men in pa Kristane še en cajt dobr gudil, pa u dobr in cclmo čluveštvu u iz tem pumagan. Zatu me volte usi kokr cn mož! Moj priigram je glili tak kokr ud leberalcu al pa ud sucialdemukratu. Moj priigram jc: kar je vaše je moje in kar jc moje, pa vam nč mar na gre!
No, pa glih za scagat m šc ni, zatu kc me tud na Notranjskem čja namest Grudna in Dc-klevata za kandedata, ke te dva šc guvort nč na znata in sc držeta pred vuliucm. kokr ta nar bi dougačasn dau u aprile. Nej u že kokr če. jest ja um žc na kašna viža skus preribu. če ne iz lepa, um pa tku naredu, ket nardi Kregar in um tise tiste iz vulišča vn pumetu, ker na uja tli dat štima men; sej u
Pismo Boltatiisa Pepelu.
Gespud redehter!
Dohtar Taučar je en velek gespud; dohtar Taučar jc tku cn velek gespud, de dubi šele kela enkat aprila mesca nahod, če iiiu na nouga leta dan pride mukrota u čeule. In če prou ie Taučar tku velek gespud in če prou je prenašu
tku putrpežliu tulk let use leberalne grehe tega sveta, sa use glih lebcraln negau kuina-rati tku grdu iz nim naredi, dc nkol aega. A b se na šikal, de b leberalci prašal ta peni dohtar Taučarja, čc ga je vola spet kande-derat u državn zbor in prenašat leberalne grehe šc napre , kokr jh jc du zdci? Pol, čc b im dohtar Taučar fige pukazu in jm u ks.lit puvedu, dc sc mu več na lušta usak mesc ta peruga na Duni sc pu gnar vozet, ke ga ma
Jk	patent
Skrili-
asbeslni cementni Skril]
Eternif tovarne: LUDUVIG HATSCHEK
Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje .'vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje ooorav ie lahka lična in	_
Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte I - Glavno zastopstvo za iulSe nnlri' n i L ? , portlant cementa Dovje in v Trstu, via Geppa 2. - Vprašanja na se naslavljajo na založnika Teodorja Konn krovca^ ^
se izvršujejo tud. streiovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi maferijalijami	'	kleparskega m0]slra v Ljubljani, kjer
Klim niča ljljaift otolice
registrovane zadruga z neomejeno zavezo
Ustanovlj. 1.1882.
v Lijublj ani \ "VlSSP'
indreiena šknntracHl .Zadruinr.
podrejena Skontracijl ,Zadruine svete" v Celju
na Dunajski cesti št. 18, na vogala Dalmatinovih ulic
obrestuj« hranilo« vlog« po
Poštno-liranil-n lenega urada St. 828.406.
4i
2 O
Telefon št. 185
brez adbitka rcn-tncga Aavku, katerega posojilnica sama za rložaik«
plačuj«.
I
Uradne nre od 8.—12. in od 3.-4. nre popoldne.
Hrauilae vlegc sprejemajo se tudi po poŠti in potom hranilničnega urada.
273 37	Upravno premoženje kmetske 17 t1 nnr
posojilnico 31. dec. 1906.	U/.
8Wghran- K11,060.929-20. Dpers K so,486.935*14.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 61/«*/. z IV/. na amortizacijo ali pa po 5 'Ubrez amortizacije; na menico po 6*/,. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.

FAFF-ovi šivalni stroj i
«0 najboljši za rodbinsko porabo,
SE3~ Šivajo, gofijo in plefo *WM
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kugellager).
Glavno zastopstvo 1 FRAN TSCHIHKEL
" Ljubljana, Mestni trg I.	Kočevje, v gradu.
|
Najkrajša,, najcenejša UOŽIlJa»AmCflKO
- .'KM vrv **	i t J ,' J j p , ) 5 . I Hi ^
[ m	P5
HHk	"v
! A . Anvepsa j NewYork	
z modernimi, velikimi brzoparnik! iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", »Kroonland", „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in trsga vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
.FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odslej itev. 26. od juž- " ' nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starem tišlerju". 320 li—o
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
v Trebrgem.
S to službo je združena plača 1400 K in aktivitetna doklada 200 K j FrosL1.cl	s,užb° "a) Pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
aoia. aprila 1907 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
bolnišnic?2'"'0 ^ b°	^ prosilce' ki so naimani dve leti že službovali v kaki
Od deželnega odbora kranjskega u Ljubljani,
dne 30. marca 1907.
730 3-2

dni g dni	Pr,|ika2apoiova^r
2najnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi veliK_ansl\imi parnimi
je in ostane
" *V. & t\a^orao se
fipsnila^dajezastopnilt fr.^eimig,
ana ^lodvor%-uliceštv.28
Odhod izjjubljane vsaKj ponedeleUorehinčetrteK v tednu.
»iHIJIlHillllllll
mmmmmmmmmm
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
Avgusta Agnola v
Dunajska cesta st. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti ehifoovšeini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega stiMa k slikanja na steklo
za steklarstvo v ■žsgjuraBni in navadni orna-msntiSsi, stavbno ter poHalna steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. i731 52_n
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih de! so na razpolago p. a. odjemalcem r »glel.

•»r
i
i mm
Cementarna na Pešati Aa ZAJEC p. Pol pri Ljubljani.
Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočani zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah.
Preč. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije. veže, huhinje mn7.j|, nlnŠPP v raznih barvah (do 5) in okus-in hodnike, krasne MUZdliV [JlUolG njh vzorcih po K3-5 za 1 m2.
b ru š ene^n p ol i rane ..marmornate mozaik plošče",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imitiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	641 3
Proračuni zastonj in franko, Cenikun vzorci na zahtevo.
DELNIŠKA DRUŽBA raT"Sggggg
izborno pivo v sodcih In steklenicah.	~
.	Zalaga w Sparfaji iliki, talafaaa itav. U7.	" ■ m-m
mm mm
P
«
•č v CQ
Ipt
tmB»
Najcenejša in najhitrejša vožnja * Ameriko je s parnik! Severonemškeja Lloyda"
□ Bremena Neco-9ork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Vfilhelm, Kaiser Wilhelm d. ■b Grosse. — Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 25x8 62-21
Edvard Tavčar-ju, v Kolodvorskih ulicah it 35-
nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
lfir zdravja
so
: s s brezalkoholne pijače s i s
mej temi s pomočjo MarSnerjevih šumečih limonadnih bombonov,
okus malin, oitron, jagod, črešenj, dišečih jagod, prirejene
šumeče limonade
nedosežne. — Edino pristne s to varstveno znamko. — Vsakoletna poraba nad 40 milijonov. — Edini izdelovalec:
m—m—»mam Prva češka akcijska družba 11 n r........
orientalnih sladkornih in čokoladnih izdelkov
Kraljev, vinogradi, prej A. Maršner. - Glavni zastop: Dunoj VI., Theobaldgasse 4,
590 10—4	blizu Naschmarkt-a.
urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častiti ženini in nevesfe[
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih oenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije Četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, mmm^mammui m......................... m......a dni in luno gld. 230.
Vabi in se priporoča za obilni obisk	131—23
Fr. Čuden,
urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani

samo nasproti frančiškanske cerkve.
N
K N N
m
m £
r
N
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
vseh tesarskih del, ™
kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	10
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
'mi

Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št, 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
Pozor! Kupci io prodajalci! Pozor!
Vsled povzdige in izboljšanja že dveh običajnih semnjev na Col«u (Podvelb pri Vipavi in sicer na sv. Urbana dan in kvaterni četrtek v mesecu septembru vsacega leta podpisano županstvo vljudno vabi vse kupce,
kakor tudi prodajalce živine in sploh trgovce na zgoraj omenjena dneva na obilen obisk. — Ker se tukajšnja občina nahaja ravno na razpotju, je pričakovati lepega uspeha.
Županstvo na Colu dne 12. marca \907.
694 6-4	Franc Pregelj, župan.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cssta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
i« priporoča pred. duhovičiai is
izdelovanja
cerEvenifi
para-
mentov.
239
«6-46 ^
Izdeluje oale ornats
kazal* t vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilo« borze, itole in vse
za iluibo boljo potrebne stvari, priproule in najfineje, kakor ie glasi naročilo, v svilnatem in ilatem veze nju. — Izdeluj* tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno ee r k ▼ e n o perilo ii pristnega platna. Vporablja samo dobre blago, cene pe mogočnosti Nizke, zagotavlja trpeino, vestno delo in hitro poitreibo. Prenovljenja starih p&ramentov tudiiado-voljno prevzame,
OSREDNJA BANKA čeških hranilnic, ^^
..............i	„, *	(Ustfednl banka 6eskyoh spofitelen)
Vlog« sta knjižice iss raiue 4 % in 4»/« %• Kupovanj« in prodaja vrede. papirjev. Uprava la čuvalna zaloga brezplafino.
Posojila okrajem, mestom, občinam tn dragim javnim korporadjam proti amortizaciji aa i J* In ■/<*/. upravne pristojbine. Finanoiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*L baa-kovaih obligacij, katere uživajo pupllarno sigurnost in se smejo rabi« za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000*-	„
T>lrfr*m1: „gf orobaaka-.	J
Deponiranj« kavcij ta	J
vadij raznih vrel.	*
Cekonl taeajlc san«	_
denarnih zavodov.	g
Bankovne Informacij«	;
In avetc brezplačno.	'
M) dneh 4 odstotke, po 30 dneh 5 odstotkov skonto. Najdalji respiro bi bil šest mesecev. Kontrolo bi naj prevzele filijalke češke Union-bankc v Vrchlabi (Mohenelbe).
Stekleni gumbi so poskočili za 15 do 30 odstotkov, a to le nekatere vrste, modno blago je ostak) nespremenjeno.
Cevna pločevina, črna, ki se rabi za izdelovanje pečnih cevi je za 1 do 3 K nr poskočila v ceni.
Živina. (Dunaj.) Dovedlo se jc z ozirom na prejšnji teden manj živine na semenj; vendar ni bilo kupcev in je cena posebno za govejo živino zopet nazadovala. Promet neznaten, istotako konzum.
Južno sadje. Oranže so cene znatno dvignile. Karobc zopet vživajo zanimanje, fige brez prometa, cene nizke. Mandclni brez zanimanja, istotako eleme. Sultanine v ceni visoke, posebno fine vrste, zaloge majhne.
Dišave. Piment brez prometa, klinčki jako stalni, istotako poper. Drugo nespremenjeno.
Petrolej. Pogajanja glede kartela jako počasi napredujejo. Težkoče so znatne in bo pokazal še ta mesec, ali se bodo dale odstraniti ali ne.
Enotne kondlcije manufakturne stroke v Ljubljani. Tudi v Ljubljani baje nameravajo uvesti velctrgovci manufakturne stroke enotne plačilne pogoje.
NAGODBENA POGAJANJA.
Budimpešta, 5. aprila. Poslanska zbornica nadaluje razpravo o uredbi pravnih in plačivnih razmer učiteljev na zasebnih in konfesionalnih šolah. Rumunec Goldis ie v triurnem govoru razložil pomanjkljivost in krivičnost tega zakonskega načrta ter izvajal, da pomenja velika disciplinarna moč, ki jo ta zakon daje upravnim oblastem na roko proti učiteljem, skrajno nezaupnico nasproti konfe-sijam. Naučni minister Apponyi: »Tako je!«
ŠTRAJKOVSKO GIBANJE.
D u n a j, 5. aprila. Mnogo tvrdk je že dovolilo krojaškim pomočnikom zahtevano povišanje plače. - Med pekovskimi mojstri in pomočniki se je doseglo sporazumljenje.
P a r i z, 5. aprila. V St. Denisu pri Parizu stavkajo vsi delavci v sladkorni čistilnici.
Pomorščaki zahodnega obrežja pretijo z generalnim štrajkom.
Newvork. 5. aprila. Tu se je posrečilo preprečiti stavko uslužbencev zahodne železnice.
HRVAŠKE ZADEVE.
Zagreb, 5. marca. Vesti o razpustu sabora so izmišljene. — »Obzor« poroča, da ie stališče ministra za Hrvaško, Gezc pl. Jo-sipoviča, tako zelo omajano, da bo moral odstopiti. Pravijo, da za Josipovičevo ministrstvo kandidira grof Teodor Batthyany. — »Hrvatska« poroča, da vesti o imenovanju vseučiliščnega profesorja dr. Mihaloviča za djakovskega škofa niso resnične.
KATOLIŠKI »REFORMERJI« NA ČEŠKEM.
Praga. 5. aprila. Baje je češka nižja duhovščina, ki se nagiba na »katoliško-rc-formno« stran, ustanovila posebno organizacijo, ki bo v vseh listih — v prvi vrsti seveda liberalnih — objavljala svoie pritožbe in bolečine. Izdali so že brošuro z lepim naslovom »Sveta tiranija«, ki ic naperjena proti škofom.
MIROVNA KONFERENCA V HAAGU.
London, 5. aprila. Angleški urad za zunanje zadeve jc izdal komunike, kjer izjav-I a, da Angleška vstraja slej ko prej na tem, da se sprejme v oficialni program haške mirovne konference točka o splošnem razoro-ženju. Angleška vlada ie predlagala glede na to, naj se o razoroženju obravnava najprej v plenumu, potem pa v posebni komisiji, katere se pa ne smejo udeležiti vojaški strokovnjaki. Za angleški predlog so brezpogojno Španska, severoameriške Zjcdinjene države in Japonska, Italija pa ugiba, ali bi nc bilo nekoliko bolj umestno, spreieti predlog, ki meri na to, da se siccr obravnava o splošnem razoroženju na
tist pustau ud vulitu m neker zapisan, de se na sme vuliucu vn metat.
Nej jm še puvem, gespud redehter, de uni pu navad use bi črn vidja, kokr je res. Cez gespuda žepana zmeri šimfaia, de na vera nč na drži. Nej b šli pugledat u Trnou pre-ccsja, k je gespud žepan ket predsednk zastopa pr prečeši ta narudna napredna stranka, pob pa drgač gtivurl. Kuzak jc glih tku dobr kristjan, čeprou sedi u izvrševalnm udbor ta narodne napredne stranke. On je šou ta peru za nebesam pr prečeši sv. Petra in še cek-mašter je puvrh, čc jc tud u udbor stranke, k ima lučitu cerkve ud države u priigram. Pol pa tak u pitje, de sa leberalci nasprotnki vere! Lcberalci sa nm Ic fotiš, de uni vera zagu-varjaja in se zajna putegujeja, zatb b pa rad klerekalce spudrinl, de b sami pršli na špiea. Ldje žc tku guvareja, de sa u izvrševalnm udbor ta narodne napredne stranke sklenil, de u a pr svetmo Rešnmo teles pr ush pre-cesjah sami nebesa in benderje nusil, če se prou zavle tega iz klerekalem stepeja. Seveda uja mogl ime soie stranke pol spet pre-nardet, de u hI pasu zajne in ta nar bi gvišn sc jm u žc druh mesc reki: krščanskolebc-ralno-klerekalno-naprcdna stranka. Trilllar, pranja, de tud ni šou sam u Niča, ampak u Lurd pu udpustke zase in za use krajnske leberalce, kc sa sc iz ta naiavernm sucjal-demukratm zvezal. Jest mislem, de u dohtar Trilllar žc uslišan, al dc se uja sucjaldemu-krati prebrnil, al pa leberalci, ali pa ubuj. Pre-brntl sc uja pa na usaka viža, tu sc u pukazal že pr držaunazborskh vulitvah.
Boltatu Pepe iz Kudcluga.
konferenci toda v taki obliki, da bi se mogle vse države — tudi Nemčija in Avstrija teh posvetovanj udeležiti.
REAKCIJA NA BOLGARSKEM.
Sofija, 5. aprila. Vlada je sklenila zopet otvoriti univerzo in izvesti novi vseuči-liši zakon. Ker pa nočejo prejšnji vseučiliški profesorji izrečno izjaviti, da sc podvržejo novemu zakonu, bo vlada primorana nastaviti za vseučiliške profesorje profesorje iz srednjih šol in druge za to »vsposobljenc« može.
RUSIJA.
Peterburg, 5. aprila. Vlada menda res misli dumo razpustiti. Garnizi.ia ;e pomnožena s štirimi novimi polki. Mesto je razdeljeno v štiri vojaška okrožja. V mestu kroži vse polno dragoncev in kozakov.
Peterburg. 5. aprila. Reakcionarna »Zveza pravih ruskih ljudi« je baje ustanovila organizacijo »križarjev«, ki bodo na vso moč delali na to, da se duma razpusti.
Koli n. 5. aprda. Iz Rige poročajo, da jc policijski glavar sporočil vsem bankirjm, da nameravajo revolucionarji skupno napasti vse banke in izvršiti velikanski rop.
Dnevne nogi«
+ Desetletnica županovanja dr. Lueger-
ja bo 8, t. m. Slavnosti ne bo. Dr. Lueger je lwlan v Lovrani. Delo, ki ga je zvršil dr. Lueger na Dunaju, hvalijo tudi njegovi politični nasprotniki. Javno v francoski zbornici je hvalil 2-1. oktobra 1904 dela dunajskega župana socialni demokrat Beber. Rumunski kralj Karol jc rekel o Lueger.iu, da pripada največjim možem sedanjega stoletja. Dr. Derschatta je rekel, da sta Nižje-Avstrijska in Dunaj zgledna Avstriji in celemu svetu v so-cialno-političnem oziru. O Hribarju tega nihče ne govori. Luegerja hvalijo drugi, Hribar se pa mora po »Narodu« sam hvaliti.
+ Ricmanje. »Slavenska Misao« odločno zavrača pisanje »Slov. Naroda« glede Ricma-nja. V daljšem članku dokazuje tržaški list, da je vsa riemanjska zadeva nastala samo iz koristoljubja in slavohlepstva. Dr. Antonu Po-žarju očita, da je samo zato hotel Ricmanjce za vsako ceno spraviti pod uniatskega škofa, da bi samega sebe spravil izpod oblasti trža-žaškega škofa ter se rešil, da ne bi bil prestavljen drugam. Vse drugo je bila lc pretveza. To sc vidi zdaj, ko jim ponuja tržaški škof vse, kar so prej zahtevali, cclo glagolico, tako da nimajo več nobenega razloga za svojo trmo. Ko bi jim bilo res za slovansko bogoslužje, bi se zdaj vendar morali zadovoljiti, pa namestil tega silijo v pravoslavje. Nato se pa »Slavenska Misao« obrača proti liberalcem : »Kako pridejo do tega oni. katerim so, kakor sami pravijo, verske in cerkvene stvari deveta briga? Zakaj se oni drugod vtikajo v posle, za katere nečejo znati doma? Prebi-vavci Ricrnanja in Loga niso se nikoli izjavili, da hočejo v brezverstvo. Upravičeno je torej, da se za riemanjske zadeve zavzamejo ljudje v Trstu, ki jim ie riemanjsko vprašanje vse-kako bolje znano, kakor onim v Ljubljani in drugod!« Ker je gospod Jakič šel v Ricmanje v dobri nameri, da pregovori Berdona, ga jc »Narod« napadel. Jakič pa kaže na to, da so liubljanski liberalci hodili v Ricmanje ljudstvo hujskat proti škofu in pravi, da hočejo ljudje »Narodove« vrste Ricmanjce »okrožiti z ne-pristopnim zidom nedotakljivosti, da bi mogli to nesrečno ljudstvo tem lažje zad ržava ti v zmoti, ki ga ie zavedla na sedanjo krivo pot«. Ker je »Edinost« imela vsikdar polna usta o glagolici in je igrala tako čudno vlogo v vsej zadevi, se obrača gospod Jakič tudi do političnega društva »Edinost«, da se naj zdaj ias-no izjavi in prepreči nadaljnje beganjc ljudstva. O »Narodovih« dopisih »iz Ricrnanja« pa pravi »Sl. M.«, da ni nobeden bil spisan v Ricmanju, ampak da so vsi skovani v Trstu od »dobro znanega kovača«. —• Ubogo riemanjsko ljudstvo, ki ga taki ljudje zapeljujejo!
+ V Medolinu se ho ustanovilo trgovsko pristanišče? »Polaer Tagblatt« poroča glede na vest včerajšnje »Grazer Tagespost«, da je vest o ustanovitvi trgovskega pristanišča v Medolinu pri Puliti čisto netočna. V Medolinu bo gospod KuppeKvieser, posestnik brionskih otokov, zgradil zgoli zdravilišče in bodo vsled tega tam pristale tudi trgovske in pasa-žirske ladje. G. KuppeKvieser se je zaraditega moral pogajati tudi s predsednikom državne pomorske oblasti, pl. Ebticr von Ebenthalom, ki ima v Medolinu svoja posestva, vsled česar jc nastala vest, da se bo v Medolinu ustanovilo pomorsko pristanišče za Pulj. Ta misel jc že zato absurdna, ker je Medolin zelo oddaljen od Pulja in bi se moralo blago odtod prevažati po dolgem potu v Pulj. Tako »Po-laer Tagblatt«. No. mi vemo iz čisto zanesljivega vira, da že zdavna morda je tega žc več kot 10 let obstoji namera, v slučaju potrebe prestaviti trgovsko pristanišče iz Pulja v Medulin in Medulin zvezati s Puljein z železniško progo.
+ Pomenljiva brca za socialne demokrate v beneškem občinskem svetu. Iz Benetk sc poroča: Dne 3. t. tn. so v Benetkah v občinskem svetu obravnavali, kako počastiti spomin velikega pesnika Carduccija. Pri tej priliki je neki socialnodeinokraški občinski svetnik proslavljal patriotizem socialistov. Nato mu jc odgovoril občinski svetnik grof Foscari sledeče: »Vi socialisti niste vredni, proslavljati patriotizem Carduccijev. Vi ste šli nedavno v Trst pripovedovat tržaškemu županu, kako za nič so razmere v vaši domovini, v Italiji in ste prosili ondotnega župana, naj vam prepusti prostor za shod, da boste govorili proti militarizmu v Italiji. Tržaški župan je poslal na tisti prostor več kupov sla-
me. (Vesek>st.) To je edini primerni prostor za vašo neumno hinavščino.« (Aplavz.)
Za laško vseučilišče v Trstu je sprejel resolucik) tržaški deželni zbor. V resoluciji se poživlja vlada naj čimprej ustanovi laško vseučilišče v Trstu in do ustanovitve istega odredi vse potrebne olajšave v prilog dijakom, ki študirajo na vseučiliščih v italijanskem kraljestvu. V tej seji ie slovenski poslanec dr. kybar naglašal: Kako naj Italijani zahtevajo svojo univerzo, ako pustijo čez 2000 slovenskih učencev (hrup na galeriji) brez ljudske šole v njihovem materinskem jeziku in ijh prisilijo obiskovati laške in nemške šole? Kako morete zahtevati, da vlada re-spek ti ra vašo narodnost in jezik, ako nam zastopnikom tukajšnjih Slovencev niti nc dovolite, da govorimo v svoji materinščini. (Klic na galeriji: »Viloki zbor!« Vcselost.) Le ako bodete vi sami pravični proti nam, smete zahtevati, da bodi vlada pravična proti vam. Kar se tiče laškega vseučilišča v Trstu, smo z vami edini, priznavamo vam pravico do njega; ne moremo pa podpirati vaše težnje, dokler se ne izkažete pravičnim napram našim postulatom. Omenjam še, da ko — ne vč se kedaj bode ustanovljena v Trstu univerza, bo morala biti dvojezična (Huronski krik na galeriji: »Pojdite v Ljubljano!«), ker iste pravice kot vi, imamo tudi mi. (Slovensko.) Visoki zbor! . . . (Pri teh dveh, uže slavnih in sakramentalnih besedah galerija kar zdivia, kriči vse vprek, kakor da bi jo gad pičil, dočim se zbornica vede precej mirno. Ko ie po dolgem zvonenju od strani predsednika malce utihnila orgija zbesnelosti, nadaljuje neprestrašeni dr. Rybar:) Visoki zbor, le tedaj . . . (in zopet grom in peklo na galeriji.) Predsednik sc je pokril in dal povelje za izpraznjenje galerije, kar se je vršilo le počasi med petjem (iaribaldijeve himne in med klici: »fora i ščavi, tu nismo v Rusiji«. Nekdo je zakričal »fora i borghesi«, neki hudomušnež pa, ko so ga ven bacilih: »Hvala za gostoljubnost.« Po izpraznjenju galerije je otvoril deželni glavar zopet sejo. Takoj je začel poslanec dr. Rybar: »Slavni zbor! . . . Tu jc prevzela zbornica vlogo galerije. Predsednik je govorniku vzel besedo dal na glasovanje resolucijo, večina je planila s svojih sedežev po koncu in resolucija ie bila sprejeta. S tem ie bi! izčrpan dnevni red. Deželni glavar se je zahvalil deželnemu zboru na njegovem delovanju ter zaključil deželnozborsko zasedanje. Tako se je končalo to velepomembno in zgodovinsko zasedanje, v katerem .ie prvič slovenska govorica »oskrunila« deželno zbornico, tudi s slovenskimi besedami, preslišani pozdrav od strani predsednika. Nekoliko moretov je na ulici pozdravilo slovenske poslance s previdno zamolklim žvižganjem.
Katoliške bukvice iie gredo v denar. Z ozirom na notico v »Slovenskem Narodu« pod zgorenjim naslovom, poslal nam je pre-vajalec-visokošolec, o katerem »Narod« trdi, da ne dobi honorarja za svoje prevode v »Ljudski knjižnici«, ter vsled tega strada na Dunaju, sledeči popravek: »Resnici na ljubo moram konstatirati, da ie notica »Slovenskega Naroda« z dne 30. marca 1907 pod zaglavjem »Katoliške bukvice ne gredo v denar«, katero je priobčil nekdo zlorabljajoč in zavijajoč privatni pogovor, neresnična. Omenjene številke so popolnoma brez vsake podlage in o kakem izžemanju ni niti govora. F. K., prevajalec Doyleovih povesti »»The Green Flag« itd. — K temu pristavljamo, da ie za tiskano polo »Ljudska knjižnica« plačala prevod bolje, nego ga plača vsako slovensko liberalno podjetje. Taka je resnica »Narod« pa se je zopet zlagal.
— Selce. Zadnja veselica dekliške Marijine družbe na veliki ponedeljek je zopet dokazala, da so v slovenskem ljudstvu skrite velike kulturne sile; samo dvigniti jih je treba. Lepo ie prednašal pevski zbor zlasti Ferjan-čičev 6. venček narodnih pesmi. Čudili smo se lahnemu in sigurnemu nastopu domačih deklet v igri »Lurška pastirica«. Nič ni bilo na njih lesenega, nič priučenega, vse naravno in neprisiljeno. Odlikovale so sc Bernardka, prevzetna grofinja Flconora, njeni ljubeznivi hčerki Otilija in Zofija, ki ste nas ganili do solz, guvernantka Mina in zlasti šc dobrodušna oskrbtiikova žena Barba, ki ic s svojim živahnim pristno domačim temperamentom vzbudila mnogo smeha. Pripomnimo še, da so bile igralke zelo okusno oblečene. Za prelep uspeh igre gre prva zasluga vrli gospodični učiteljici Emi Peče. ki je ves čas požrtvovalno urila nadarjene deklice in sploh največ skrbela. Bodi ji javno izrečena prisrčna zahvala. Lc eno smo obžalovali: za take prireditve manjka prostorne dvorane. Gledalci smo se trli kot v čebeljnem panju, a mnogi šc zraven niso mogli. Prosimo poklicane faktorje. naj resno mislijo na društveni dom, ki jc prvi pogoj na razvoj prevažnega društvenega življenja.
Iz Doline pri Trstu nam piše znani g. J. Okič: Zalihog. da zdravišča šc ne moremo odpreti 14. t. m., ker imamo izpolniti še edeu pogoj, ki je potreben. Nič ue de, nekoliko dni poprej ali pozneje nc moti nas, samo, da je glavna stvar v redu.
Poročil sc jc v Badcnu g. Viktor Scar-pa, upravitelj hrvatske banke, z gospodično Jeliko Miličevič.
Umrla .ie v Železnikih v starosti blizu 89 let. morebiti najstarejša služkinja avstro-ogrske države, Ana Rant, rodom z Martinjc-ga vrha pri Železnikih. Od mladinskih let je bila vzor neutrudno marljive, zveste, bogo-Ijubnc in varčne služabnice, skozi zadnjih 50 let pa kot taka neprestano v znani Levičnikovi hiši. Geslu: »Moli in delaj!« je zvesta ostala dotlej, da ii ic dne 4. marca t. I. smrtna bolezen odvzela za vselej delo iz rok. Ob ccsar-
skem jubileju leta 1898. podeljena je bila po-kojnici spominska kolajna za dolgoletno zvesto službovanje. N. v. m. p.!
Gibanje med tržaškimi uslužbenci plinarne in elektrarne. Uslužbenci tržaške plinarne in elektrarne so upravnemu svetu teh podjetij razložili svoje zahteve ter določili rok, do katerega se imajo njihove upravičene zahteve za izboljšanje plač in delavnih razmer izpolniti. Ako se jint ne ugodi, bodo štraikali.
Škarlatica. V kraju Marcana pri Tinja-iiu blizu Pulla ic izbruhnila škarlatna epidemija.
106 bolnikov v 24 urah. Dne 3. aprila t. I., torej v 24 urah, je bilo sprejetih v tržaško bolnico pri sv. Magdaleni 106 bolnikov. To je dozdaj najvišje število bolnikov v tako kratkem času.
—- Velika tatvina. Gospej Mariji Rutar stanujoči v ulici Belvedcre v Trstu, so tatovi pokradli dragocenosti v vrednosti 308 kron.
Otrpnjenju tilnika podobni bolezni je obolel v Celovcu 30. p. m. neki pešec 7. pešpolka, katerega so takoj prepeljali v bolnišnico. Da bi se mogoče kaka taka bolezen tudi ne pojavila pri drugem moštvu, so na Veliko nedeljo zdravniško razkužili sobo, v kateri se je oboleli prej nahajal. Nevarnosti menda pa ni nobene.
Žrtev alkohola. V četrtek, dne 4. t. m. se ie vračal iz Domžal zvečer proti domu pijani Janez Osrcdkar vulgo Bašor, posestnik iz Doba. Ko jc prišel do Majdičevega mlina na Viru, jc v svoji pijanosti zašel v vodo, iz katere so ga drugi dan sosedje mrtvega potegnili. Zopet žrtev alkohola, ki ne zahteva na Kranjskem n aleto samo 25 milijonov kron, v denarju, ampak tudi celo vrsto človeških življenj v najlepši dobi.
Smrtna kosa. V sredo popoldne ob 5. uri so pokopali v Logu na Bovškem 28 let staro gospo Lcopoldino Cernuta, trgovko in učiteljico ročnih del. Umrla je po dolgem bolehanju za jetiko, za katero je umrl predlanskim tudi njen mož. Udeležba pri pogrebu je bila velika.
Obiskovalcev Postojinske jame je od dne do dne več, osobito ob velikonočnih praznikih je bil obisk velik.
—	Svarilo pred izseljevanjem v Bahijo v Braziliji. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z razpisom z dne 4. marca t. I., štev. 0208, sledeče sporočilo: DržavaBahija ni taka kamor bi bilo izseljevanje v večjem številu mogoče. Razmere za izseljevanje se utegnejo izboljšati šele potem, kadar bo projektovano železniško omrežje izvršeno in se izpeljejo nove ceste v sredino dežele. Poljedelcem, kateri nimajo nič ali lc malo premoženja, se mora brezpogojno odsvetovati, da se v državo Bahijo izselijo, ker manjkajo predpogoji. kateri bi kolonistom omogočili ustvariti si eksistenco, da bi mogli izhajati, marveč morajo toliko pretrpeti, da jim upade pogum. Izmed rokodelcev in mehanikov jih dobi le omejeno število dovolj opravila, seveda le v mestih, posebno v Bahiij sami. tako, da se lahko prežive, če imajo nekoliko kapitala, so spretni v svojem obrtu, močne narave, nekoliko portugalskega jezika zmožni in niso vdani pijači. Najpotrebnejša živila so splošno cenena, cvropejsko blago je pa razmeroma drago. Dosedaj ie jako malo Avstrijcev tam-naseljenih.
Število jetnikov v Gradiški ie v par letih padlo od 350 na 237.
—	Iz Domžal nam piše gosp. Anton Skok: Zadnji dopis iz Domžal ni povsem točen. G. dopisnik poroča, da jc moj brat Janez močno z nožem poškodoval Ivana Gostiča. Zdravnik pa je potrdil, da ie Gostič dobil le lahke praske na obrazu in eno črno liso na roki, a ne od noža, ki sc sploh ni rabil. Dostaviti moram tudi, da so kmalu po spopadu našli Janeza Skoka nezavestnega ob kraju ceste. Spravili so ga do prve hiše. kjer je s težavo povedal, da ga ie nekdo udaril po glavi. Vprašanje je torei, kdo e poškodoval Janeza Skoka.
Toplice-Zagorje. V nedeljo 7. t. m. priredi ob polu 6. popoldne učiteljstvo topliške šole pri Zagorju ob Savi prvi obiteljski večer. Gospod nadučitelj Fr. Kozjak govori: O potrebi obiteljskih večerov. G. c. kr. okrajni šolski nadzornik Ljudovik Stiasny bo predaval: »Potovanje v Pariz« ter svoj govor s skioptičnimi slikami utemeljeval.
—	Slovenske vesti iz Amerike. Dne 18. marca ie streljal župnik g. Kržc iz župnišča in bi bil kmalu zadel mimoidoče gospodično Petelin. Dne 22. marca pa so ga aretirali detektivi. Ivan Bendrič iz Nottinghama je bil obsojen na šest mesecev prisilne delavnice in 100 dolarjev globe, ker ie neupravičeno točil ob ncdcl ah opo.ine pijače. V Clevclandu ie umrl bivši gostilničar Mike Puntar. Zapušča ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Na železniškem križišču Keiper ulice v Clevclandu je vlak povozil devetletnega Karola Jereba in ga prerezal čez sredo. Dne 23. marca I. I. jc pevsko društvo »Sava« priredilo v Clcye-iandu narodno igro s petem. — V Ellyju, Minnesota, so ustanovili Slovenci in Hrvatje »Slovenski političen klub«, ki naj bi v mestu okrepil stališče Slovencev in Hrvatov. - V VV.iu-keganu, 111., ie umrla 21. marca g. Marija Šu-štaršič, doma z Vrhnike na Kranjskem. Velika nesreča bi se bila kmalu zgodila dne 18. marca g. Antonu Grdini v Clevclandu. V kleti se ie vnelo gorivo in hi eksplozija g tovo raznesla celo poslopje, če hi ne bil t hitel g. Mauzer in pogasil požar.
Korvetni kapetan ponesrečil. Iz Pule poročajo, da ic pri inšpekciji vojne ladije »Mo-narch« padel korvetni kapetan Melnk med stroje in se je smrtno nevarno poškodoval.
kjer dandanes stoji lesen, 111 Se ta je zasebna lastnina svilarnicc v Zdravščini.
—	Kurz za jecljajoče otroke je ustanovil praSki mestni šolski svet. Trikrat na teden bodo ix> šolskih urah imeli otroci va.e v govorjenju.
Iz Horjula. Vedno bolj se kaže potreba in važnost naših izobraževalnih društev. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo je uprizorilo v ponedeljek, 1. aprila t. 1. sijajno veselico. Najprej so pevci zapeli par pesnij, nato so tamburaši zabrenkali: Lepa naša domovina in venček narodnih pes-mij. Oboji so pohvalno izvršili stavljeno nalogo. Jurist Fr. Logar, član katoliškega aka-demičnega društva »Zarja«, jc v imenu izobraževalnega društva pozdravil mnogoštevilne goste in jim v kratkem govoru naslikal življenje in delovanje Garcije Morena. Tudi pri igri je sodeloval v vlogi framasonskega advokata Polauka. Visokošolec in priprost kmečki fant roka v roko. Tako jc prav, tako je demokratično. Dasiravno tragedija, jc bila vendar občinstvu po godu in jc po igri izrazilo željo, da naj sc igra reprizira. Hvala igralcem za trud, hvala pa tudi č. g. kaplanu Ig. Zustu za delo. katerega je imel. da jc igra bolje uspela. Hermes locutus est.
Moža je zapustila. Po prepiru z možem jc delovodieva žena, -19 let stara gospa Hahn v Trstu zapustila svojega moža. ne da bi vzela seboj kaj denarja. Doslej so jo zaman iskali.
Katoliško izobraževalno društvo v Do-brepoljah vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 7. aprila 1907 v »Kmetijski zadrugi«. Spored: 1. Pozdrav. 2. A. Nedved: Srcc sirota, samospev. 3. S. Gregorčič: V pepelni-čni noči. deklamacija. 4. Dr. G. Ipavec: Danici, poje moški zbor. 5. P. H. Sattner: Stu-denčku, poje moški zbor. 6, L. Hudovernik: Zvezda, poje moški zbor. 7. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejan ih. 8. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. 9. Kmet in fotograf. Komičen prizor. Med posameznimi točkami svirajo tamburaš. Vstopnina: Sedeži I. vrste 60 vin., II. vrste 40 vin., stojišča 20 vin. Začetek ob pol štirih popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Za občinske volitve v Pulju sc jc med
raznimi strankami sklenil kompromis, da se vrže sedaj gospodujoča laška iredentovska stranka.
—	Ustrelil se jc v Zagrebu bivši stavec Ivan Lepušič._
Ljubljanske nouice.
lj Hribar-Zirkelbach. Po Ljubljani se razširjajo naslednji letaki: Meščani ! Naprednjaki! V nedeljo, dne 7. aprila t. I., ob 10. uri dopoldne, se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma« shod volivcev narodno - napredne stranke. Vzpored: I. Razgovor o volitvah v občinski svet, kandidat za 111. volivni razred občinskega sveta g. Ivan Zirkelbach. knjigo-veški pomočnik, sc predstavi občinstvu. (Besedilo kakor za cirkus!) 2. Ljubljanski župan g. Ivan Hribar se predstavi kot državnozbor-ski kandidat za deželno stolno mesto Ljubljana. Meščani! Vsi na shod, da proslavite z Vašo (!) udeležbo ta shod in Vašo (!) narodno zavednost! — Slovensko društvo. — Tak jc torej spored jutrišnje komedije v »Mestnem domu«. Predno dobe liberalni zaupniki pravico določiti kandidata za občinski svet, ga Cham že natisne in diktira po letakih, da ne sine biti drug kot njegov prijateljček knjigoveški pomočnik Zirkelbach, ki jc znan kot eden najnesposobnejših ljudi v Ljubljani. To je svoboda za liberalce! Sicer pa je to krasna družba: Hribar-Zirkelbach! Kakor je Cham v »Narodu« proglasil Zirkelbachov »Zvon«, da je najboljše pevsko društvo v Ljubljani, tako je brez dvoma tudi Zirkelba-chova kandidatura v občinski svet najboljše sredstvo za bližnji konec liberalne klike. Prav imajo naši somišljeniki, da z navdušenjem med libcralci agitirajo za obilno udeležbo na jutrišnjem shodu.
Ij Silno navdušenje za Zirkelbacha. Člani trgovskega društva »Merkur« baje nočejo pod Chamovo komando in ne marajo za žalostnega Zirkelbacha, ki ima tako široko ljubezen do obrtnikov, da šc od računa za šti-flete obrtniku, ki ima pet otrok, od 10 kron odtrga tri krone. Zirkelbach naj najprej plača, potem naj kandidira, pravijo ljudje, ki so mnenja, da bi bil Zirkelbach menda le repre-zentant tistega »mačka«, ki ga ima sedaj liberalna stranka.
Ij Predavanje o ruski revoluciji. Prihodnji torek predava v prostorih Slovenske krščanske zveze g. L. Lenard o karakteristiki ruske revolucije. G. L.. Lenard ie bival dalje časa na Poljskem in Ruskem ter se je natančno poučil o ruski revoluciji. G. Lenard je naš rojak ter jc vešč vseh slovanskih jezikov in jc prepotoval že skoro vse slovanske kraje, posebno dobro pa pozna Poljake in Ruse. Predavanje v torek bo torej velezanimivo. Začetek točno ob pol S. uri zvečer. Vstop vsakemu prost.
lj Nova šaloigra na odru »Rokodelskega doma«. Katoliško mladcniško društvo priredi jutri, v nedeljo. 7. t. m., ob 7. uri zvečer zabavni večer. Na vsporedu sta med drugimi točkami dve igri: nova šaloigra »Nabito brez svinca«, ki bo brez dvoma vzbudila mnogo smeha in igra »Don Manuel« z velezanimivo vsebino.
Ij Tridesetletnica dijaške kuhinje. Tem
povodom daruje prihodnjo nedel o, dne 7. t. m. ob 10. uri v cerkvi Srca Jezusovega g. kanonik dr. Cekal sv. mašo, h kateri so povabljeni vsi društveni člani, dobrotniki in prijatelji. Ob 12. uri bodo na starem strelišču brezplačno pogoščeni dijaki in vsakdanji gostje. Dne 13. t. m. zvečer bode v »Unionu« na korist dijaške m ljudske kuhinje dobrodelna veselica. Naznanila za vstopnice iz prijaznosti sprejemata bukvama Giontinijeva in g. Šcšarek v Šclenbtirgovih ulicah.
Ij Šah. Citatelje opozarjamo, da se vrši igranje šaha danes zvečer ob pol 8. uri v kavarni »Union«. Igranja sc lahko udeleži vsakdo. Igralci naj si šah sami preskrbijo, ker ni mogoče preskrbeti toliko iger.
lj Prezidava ljubljanskega kolodvora. Železniško ministrstvo jc odobrilo predloženi načrt Južne železnice o preosnovi ljubljanskega kolodvora. Naročilo je kranjski deželni vladi, da izvede politični obhod in pa razlastitev potrebnih zemljišč. Dne 10. t. ni. se pa vrše v železniškem ministrstvu razgovori med zastopniki Južne železnice iu ljubljanske občine o prispevanju občine k stroškom glede na napravo podzemeljske ceste.
li V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 18 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 18 Slovencev.
Ij Izgubil je delavec Ivan Novak črno denarnico. v kateri je imel 30 K denarja. Neka dama je izgubila sivorudečkast plet.
I j Nepošten vajenec. Včeraj je prijela policija nekega trgovskega vajenca, ki je svojemu gospodarju kradel in razdajal blago kakor tudi denar, katerega je jemal iz blagajnice. Nekaj denarja ie zapravil, nekaj ga pa naložil v hranilnici. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Ij Nalezel se ga je včeraj delavec Franc Cerar iz Olševka tako, da je po ulicah razsajal in nadlegoval pasante. Ker le ni dal miru, ga je stražnik odvedel v zapor. — Tudi delavec Franc Hribar je bil malo preveč pogledal v kozarec, nakar je brez vsacega povoda začel pretepavati v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah gostilničarjcvega sina. Tudi tega je moral stražnik odvesti v zapor.
Ij Za prehod preko dunajske ceste se je vršil te dni komisijonelni ogled. Z deli se prične v najkrajšem času.
Ij Občni zbor dramatičnega društva bo prihodnjo soboto. Uspeli sezone: veliki dolgovi.
Ij Tridesetletnico zvestega, trudapolnega službovanja je praznoval I. svečana t. I. Andrej Lukežič, mestni požarni čuvaj na Gradu v malem stolpu.
lj Občni zbor društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani dne 4. t. m. ni bil sklepčen, zato se sklicuje s tem nov občni zbor na 11. aprila ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu. Odbor.
lj Ljubljanska društvena godba priredi danes koncert v hotelu »Južni kolodvor«, Kolodvorske ulice. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost. Jutri vrši sc v hotelu »Lloyd«, Sv. Petra cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev.
Ij Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. V službo se spre mejo: 2 poslovodji, 3 knjigovodje in korespondent, I kontorist, 9 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke. 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 1 prodajalka, 5 učencev. — Službe iščejo: 3 knjigovodje in korespondent, 2 kontorista, 12 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke. 10 kontoristinj, 4 blagajničar-ke, 4 prodajalke. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za odjemalce proti mali odškodnini.
Chamova koračnica. Naprednjaki v slabi koži pivo pijejo pri »Roži«. Žalostno se jokajo, »Cham, pomagaj!« stokajo.
Dohtar Cham pa sabljo brusi, da v dvoboUi sc poskusi: »Oh, bodite bratnbovci, ne pa babji cagovci!
Šusteršiča jaz zaklal bom, zmaja v prahu pomandral bom, kakor David Goljata ali Brutus Cezarja.«
Brusi, Chamič, sablio, brusi, da iunaško sc poskusi: Sablja mu ie skrhana, suknjiča raztrgana.
Znanstvo in umetnost
*	O gostovanju gospe Danilove v hrvaškem gledališču v Zagrebu piše »Hrvatsko Pravo«: Sinoč smo vidili na našo.i pozornici prvakinji! slovenske drame gospodju Danilovi!. (ilumila je »Gospodju VVolfen« u »Da-brovom Kožuhu«, jednom od bol jih njemačkih komadah. Uloga ta Ic vrlo tegotna, ali jti je cienjena gošča sjajno odigrala. Covjek ne zna, bi li joj se više divio kao inarnoj, pcmetnoj kučanici ili kako pralii, kada sc pretvara pred sudom. Svaka njezina kretnja je promišljena, umjetna, naravna, govor joj e sladak, pa je več u početku osvojio občinstvo, koje joj jc od čina do čina sve više povladjivalo. Naši predstavljači trsili su se, da ne zaostauu za slovenskom umjetnicom, tc su svi riešili valjano svo ii zadaču.
*	Slovenski slikar Zabota je začel sodelovati pri ilustracijskem delu »Zlate Prage.« Ta prvi češki ilustrovani list je že prinesel v zadnji številki njegovo sliko »Večerna nala-da«. ki je zelo zanimiva, lc v tonu pomanjkljiva. Razstavil je tudi v dunaiskem Kiinstler-hatisu več slik, ki jih listi hvalijo. Slikar Zabota je rodom iz slovenske Štajerske.
*	Espcranto. Belgijski učenjaki se bodo posvetovali o vprašanjih. 1. Ali ima espe-ranto lastnosti, ki iih zahtevajo od svetovnega jezika? 2. Kako vlogo more imeti tak jezik v mednarodnem znanstvenem občevanju? (Primeri razpravo »Svetovni jezik« v zadnji štev. »Doni in Sveta«.)
*	Shakespeare. Zanimivo vprašanje, kdo je spisal one velikanske, globoke drame, ki so znane pod imenom Shakespeare evim, je ponudilo zopet novo hipotezo. Najprej so
imeli za avtorja igravca Shaxperja, potem lorda Roger Bacona. Karol Bleibtreu je pa zdaj izdal razpravo, v kateri dokazuje, da je avtor Shakespearskih dram lord Roger Rut-land.
* Jugoslovanska akademija je izdala ravnokar dve knjigi. Dr. Boraničev »Zbornik« za narodni život in običaje Južnih Slavena« je došel do drugega zvezka enajste kn ige. V »Radu« pa SO sledeče razprave: »Nietnački prijevodi narodnih naših pjesama« (Dr. Stj. Tropsch), »Molierove komedije u Dubrovniku« (Dr. T. Matič), »Dalmacija za Ludovika I.« (Dr. Dane Gruber).
Opozarjamo da bomo s 15. aprilom ustavili »Slovenca« vsem tistim, ki še niso obnovili naročnino za _II. četrtletje._
Štajerske nouice.
š Duhovske vesti. Župnijo Sv. Barbara v Halozah jc dobil č. g. Ivan Vogrin, kaplan v Št. Petru pri Radgoni. — C. g. Franc S. Go-inilšek, provizor pri Sv. Barbari v Halozah, je prezentiran na župnijo Sv. Peter na Medvedovem selu. — Župnija Stoperce je podeljena tainošnjemu provizorju č. g. Andreju Keček.
š Ornik — zbolel, V četrtek, dne 4. aprila bi se moral vršiti v Ptuju shod obč. volivcev, na katerem bi se Ornik pral. Shod pa se ni mogel vršiti, ker je Ornik — zbolel. Čudna bolezen to, kaj ne?
š Moška in ženska podružnica za Maribor in okolico družbe sv. Cirila in Metoda imata prihodnji četrtek, dne 11. t. m., svoj letošnji občni zbor z običajnim sporedom v restavraciji mariborskega »Narodnega doma« točno ob 8. uri zvečer. Pričakovati je obilne udeležbe iz vseh slojev narodnega občinstva.
Koroške nouice.
k Umrl ie 1. t. m. v Št. Vidu ob Glini v 77. letu starosti hišni posestnik in usnjar Andrej Pogačnik, oče beljaškega usnjetvorničar-ja Henrik Pogačnika. Rojen je bil na Gorenjskem. — Dne 3. aprila je pa umrl v Grebinju nadučitelj v pokoju Jurij Janesch, star 69 let.
k Pazite na otroke! Pred kratkim je padel med postajama Oliiiie in Št. Vid neki triletni deček skozi okno iz večernega poštnega vlaka, ker ie izgubil ravnotežje. Potniki so bili vsi preplašeni. Začudenje jc bilo pa potem še večje, ko so ga našli poplnoma nepoškodovanega.
j t P. flnsellk Hribar. |
je umrl nenadoma prošlo noč. Pred kakimi štirimi meseci se ie prehladil in jel močno ka-šljati. Otekla so mu jetra, moči so pojemale, jesti ni mogel. Veliki četrtek je šel na Tersat iskat polajšanja, a velikonočni torek je bil že doma slabeji, kot je šel. Bil je vedno izven postelje, maševal vsak dan v hišni kapelici, a spal žc cn teden ni nič in to ga jc popolnoma potrlo. Danes zjutraj, ko ga brat gre klicat za sveto mašo. najde ga mrtvega. Včeraj sc je sam obhajal pri sveti maši, v teku dneva naredil dolgo spoved z namenom, da se bo dal kmalu prevideti. a smrt ga je prehitela. Bila je nagla, a ne neprevidena smrt.
P. Angelik se je rodil v Tuhinju 3. marca 1843. Šolal se je v Kamniku in Ljubljani. Kot gimnazijalec se je lotil glasbe, petja in glaso-Vira in imel jc v tem izvrstnega učitelja, rajnega Nedveda. Po šesti gimnazijalki stopi v frančiškanski red. Leta 1867 poje novo mašo, po končanih študijah pa postane v Kamniku učitelj ljudske šole, toda leta 1873 ga pokličejo v Ljubljano in mu izroče vodstvo cerkvenega kora. V službi organista je ostal do smrti, kajti na praznik sv. Jožefa, svojega krstnega patrona, je šc orgljal, zadnjikrat v svojem življenju. Več let je bil kurat v bolnišnici, ki takrat ni imela lastnega duhovnika; bil kurat na gradu, tudi v prisilni delavnici; dolgo časa bil katehet v Šiški, priljubljen spovednik in pridigar. Ko sc je otvorila orgljar-ska šola. ic takoj prevzel mesto učitelja za klavir, figuralno in gregorijansko petje. Deloval je na tej šoli na strani gospoda Foer-sterja sedemindvajset in pol leta. Vsi orgljar-ski učenci ga zovejo svojega učitelja in se ga bodo gotovo spominjali hvaležnim srcem.
P. Angelik je bil pa tudi izboren skladatelj. Zložil je tri lepe latinske maše. dva Re-quiema in nebroj cerkvenih pesmi, ki so izšle v raznih izdajah. Cerkveni glasbenik bo nadrobneje popisal P. Angelikovo delovanje na glasbenem polju.
Kot človek in redovnik je bil prav lepega značaja, pobožen, vesel, postrcžljiv, prijazen, tudi šaljiv, nc da bi koga žalil. Leta 1891 je bil v sveti deželi in rad v svojih pridigah kaj povedal o njej. Ko so sc ob pričetku 20. stoletja povsodi obhajali tnisijoni, je tudi 011 stopil v vrsto misijonarjev in delal neumorno na tem polju. Lahko sc pač reče, da ima P. Angelik velikansko delovanje za seboj, in čc so vsa ta dela zapisana v knjigo življenja, kar seveda upamo, tedaj je prišel bogat v nebesa. Ker so pa božje sodbe strožje od naših, zatorej iskreno priporočamo dragega pokojnika duhovnim sobratom in vernikom v molitev. Pogreb bo jutri ob pol 5. uri popoldne. Počivaj v Bogu in prepevaj 11111 slavo v angelj-skem zboru.
Iz slovanskega sveta.
sl Za upeliavo sežiganja mrličev sc je izjavil belgrajski občinski svet. Srbski skupščini je predložena pctici a, naj sc sanitetna postava v tem oziru izpremeni.
sl Shod čeških urarjev se bo vršil letos v Pragi dne 1. julija.
sl Lakota v Varšavi. »Kurj. L.« sc brzo-javlja: Sredi varšavskega proletarijata začenja sc širiti lakota. V ulici Gorili so našli s smrtjo sc borečega 60-letncga delavca Antona Podkavko, ki šest dni razen vode ničesar ni užil. Sin Podkavke. 40-letni delavec, je umrl vsled lakote v nedeljo.
sl Dr. Edvard Grčgr, nekdanji vod a Mla-dočeliov, ki je porazil svoj čas Staročehe. je sedaj umrl komaj dva tedna po tem, ko je praznoval svojo sedemdesetletnico. Kakor so Mladočehi s svojim liberalnim programom premagali konservativce, tako zdaj proti njim nastopajo radikalnejše in demokratičnejše stranke. Dr. Gregr je bil v deželnem zboru od agrarcev kruto napaden zaradi deželnega odborništva, in to 11111 je pospešilo smrt. V svoi oporoki pravi dr. Gregr: »Želim, da bi bil pokopan kar najenostavnejše na vaškem pokopališču poleg cerkvice hradištske nad Lštčnim, da bi tudi po smrti ležal med tem dobrini kmečkim ljudstvom, ki sem ga za življenja tako ljubil.« Svoje delnice pri tiskarni »Narodnih Listov« je zapustil sinu Zdi-slavu.
g Za Dalmacijo. Dvorni svetnik poljedelskega ministrstva Portele .pride v Dalmacijo, da se dogovori z namestništvom, z deželnim odborom in s kmetijsko družbo o vladnem programu za povzdigo dalmatinskega poljedelstva. Za nove ceste je dala vlada Dal-matincem 250.000 kron podpore.
g Uradniki vseh češkoslovanskih denarnih zavodov so ustanovili v Pragi svoje stanovsko društvo.
sl Proti neodvisnemu bolgarskemu časopisju. Z novo bolgarsko tiskovno postavo nameravajo najbrže uničiti neodvisno bolgarsko časopisje. Dne 2. t. m. so zaprli Stojana Groševa, urednika »Dena«, ki je bil malo dni prej obso.en na 2000 levov denarne kazni. — Urednika humorističnega lista »Blgaran«, Bo-žinova, so pa obsodili v štirimesečno ječo in 1200 levov denarne kazni. Uredniku »Narodnega prava« so prisodili enoletno ječo in 2500 levov denarne kazni.
sl Shod poljsk h katoliških urednikov v Varšavi. V Varšavi izhaia pod naslovom »Wiara« list, katerega uredništvo namerava letos v mesecu juniju sklicati shod vseh poljskih katoliških urednikov. List ima upanje, da ruska vlada shod dovoli.
sl Novi podzemski zakladi na Ruskem. Pri Krasnojarsku na Ruskem se je pred enim mescem prišlo pri kopanju na premog, na kar so državni inženerji ozemlje natanko preiskali ter se izrazili, da se tam nahaja veliko dobrega premoga. Tc dni so pa pri kopanju studenca v baloganskem okraju odkrili veliko zlate rude. Oba kraja se nahajata pri tiru sibirske železnice, pri bajkalskem jezeru, o katerega okolici je obče znano, da jc bogata na zlatu in dragih kamenjih.
sl Francoski pisatelj A. Leroy-Beaulieu, znan po narodnogospodarskih spisih in vodja šole za socialne znanosti v Parizu, biva te dni s soprogo v Pragi.
Razne stuarL
Šest oseb in sebe umoril. V Aleksandro-polu na Ruskem jc živel brezposelni mornar Kampctinc pri svoji omoženi sestri. Ko se je sestra naveličala lenuha rediti, ga je zapodila. Drugi dan je Kampctinc zopet prišel k sestri, nevarno jo ranil z nožem in ubil njenega moža in dvoje njenih otrok. Več hišnih stanovalcev je priletelo krotit divjaka, ki je pa ubil še nekega soseda, njegovo ženo in sestro, nakar je samega sebe ustrelil.
Zaradi ponarejanja menic so zaprli v Barmenu veletrgovca Arnolda. Poneveril je 500.000 mark.
Nov predor zgrade poleg Simplon predora v Švici. Stal bo 25 do 28 milijonov mark
Nesreča v Vatikanu. Vatikanski vrtni zid pri vhodu v muzeje se je podrl 70 metrov daleč. Uničena je oranžerija, ki io jc ustanovil Leon XIII.
Bomba jc razpočila v Lugu. Razbila jc nekaj šip. Ranjen je neki čevljar, o katerem sodijo, da .ie položil bombo.
Nesreča z avtomobilom. Avtombil bero-linskega ravnatelja »Nemške banke« Stein-thala se ie razbil ob nekem električnem cjrogu. V avtomobilu so se vozili trije otroci Stein-thalovi in 15-letna nečakinja Le\vy, ki je ostala mrtva na mestu, mladi Steinthal je nevarno, sestri sta pa lahko ranjeni.
Društvo nemških delodajalsklh zvez je izjavilo svoje simpatije lesnim podjetnikom in sklenilo, da iili podpira. Poročali smo, da nameravajo podjetniki lesnih izdelkov izključiti vse delavce od dela.
Zidarski oder se je podrl v Berolinu. Štirje delavci so mrtvi, šest jih je lahko ranjenih.
Nadvojvoda, požarni gasilec. Nadvojvoda Fvgen se je peljal 4. t. 111. v Steyr. Pri Mat-tersdorfu jc zagledal požar. Hitro sc je podal nadvojvoda na kraj požara in je prevzel takoj vodstvo gasilnih del. Sani s svojim spremstvom je stopil k brizgalnici. Nekega ponesrečenega kmeta je dal peljati v lastnem vozu k zdravniku. Za pogorclcc jc dal 500 kron.
Blagoslovljena družina. Jerneju Bajerju, kočarju in zidarju v Zbitinjah na Češkem, jc te dni štorklja prinesla sedemnajstega otroka (dekle). Od vseh 17 otrok jih živi 16, ki so vsi doma. Oče ic 59 let star. drugič oženjen in pri vseh skrbeh za družino je zmirom dobre volje.
Ženska — mornar. V Bostonu so zadnje dni prišli na sled ženski, ki je služila kot mornar na amerikanski bojni ladji »Permont«. Imenovala sc jc John Vilkinson, in ker so jo imeli za pripravnega dečka, so io uslužbili v častniški kuhinji. Spoznali so io v l5ostonu.
kjer se je ladja usidrala, v neki kopelji. Izročili so jo pristaniški oblasti.
27 milijonov Angležev zavarovanih. V
združenih kraljestvih je 27 milijonov Angležev zavarovanih za življenje. To število presega polovico prebivalstva. Skupne zavarovalne vsote znašajo 10()5 milijonov funtov fšterlingov. Z zavarovanjem za življenje se ;>eča 95 zavarovalnic. Skupno premoženje teh eavarovalnic znaša 384-3 milijonov funtov Šterlingov in premije znašajo letno 37 milijo-iov funtov šterlingov.
Človek, ki ne je in ne spi. V mestu To-ledi živi dr. Bullison, ki oznanjuje popolnoma I novo metodo življenja. Pravi, da ni treba ne spati in ne jesti, ter da je to samo šega in predsodek, ^ukoreninjen vsled neznanja in lakomnosti. Človeku zadostuje ona hrana, ki jo je zavžil do svojega petnajstega leta. In od teh hranilnih snovi za telo jc mogoče, da živi človek sto let, samo da se giblje na svetlem in v zraku ter pije — vodo. Dr. Bollison se vendar še ni mogel onih »predsodkov«, a prišel jc s svojo metodo tako daleč, da je samo enkrat na dan sočivje in sadje. Spi samo eno uro na dan.
Opica — tatica. Pariška policija jc aretirala nedavno nekega moža, ki je pred več meseci pobegnil iz ječe. Na roki jc nosil majhno opico, ki je policijskim uradnikom pro-vzročila veliko veselja, zlasti policijskemu komisarju. Kar je neki stražnik opazil, da ic opica izmaknila komisarju z bliskovo naglico iz žepa denarnico in jo vtaknila svojemu gospodarju v žep. Opico so oddali v neko živalsko zavetišče, moža pa obdržali v zaporu.
Vera ie zasebna stvar, vedno povdarjajo socialni demokratje. Toda kako pa jc s to trditvijo v resnici, kaže jasno sledeči slučaj: Berolinsko deželno sodišče ic obsodilo ključavničarje Giirtler, Schulz in Kubon, člane socialnodemokraške organizacije, radi sra-močenja katoliške cerkve.V isti delavnici so delali bratje Keller, ki so jih obtoženci žalili na najsirovejši način s »katoliškimi psi«, »katoliškimi svinjami«. Obteževalne priče so izpovedale, da so sodrugi imenovali izpovedni-ce »atentate« na deklice. Giirtler in Schulz sta dobila vsak po štirinajst dni, Kubon tri tedne zapora. -
Novice iz Amerike. Na potu iz Filadelfije v Rotterdam se je potopil norveški parnik »Skuld«. — Rockefeller namerava podariti v vzgojevalne in cerkvene namene 250 milijonov dolarjev, vrh tega pa zgraditi v Ne\v-Vorku več hiš za uoožnejše prebivalstvo.
Podgane se boje zvonov. Iz South Nor-valk. Conn., v Ameriki poročajo: Poslopje tukajšnje Automatic Machinery Co. jc bilo vedno polno podgan, katere so pa zdaj po zaslugi C. Buck Gorhama izginile Družba mu jc zato plačala 75 dolarjev nagrade. Gorham je viel veliko podgano živo in jei je privezal na vrat glasen zvonček, na kar jo jc izpustil. Kamorkoli je šla podgana, je zvonila in s tem ic najbrže pregnala vse druge podgane.
Še pred poroko izginil je dr. Ljudevit Badasdi, bivši lajnestnik državnega pravd-nika v Becskereku, ki je bil nedavno imenovan okrajnim sodnikom v Pulyji pri Šopro-nju. Omračil se mu je um in izginil je brez sledu še pred Veliko nedelio, ko bi se bila imela vršiti njegova poroka.
Ustrojena človeška koža. Malo znano je, da sc da tudi človeška koža ustrojiti in porabiti v razne namene. Usnje je zelo trpežno, u da malokdaj se d;i to izvršiti, ker se redko dobi na razpolago človeška koža. Vendar ima Mr. \Viiliam Hansell v Filadelfiji cclo sedlo, ki je narejeno iz ustrojene človeške kože, ki ie jako debela in močna in prirejeno iz moške kože. Ženska koža je izdatno tanjša in manj trpežna. Toda tudi Hansell je doživel čudovite stvari s svojim sedlom. Stroiar je dobil kožo že ustrojeno in bil preverjen, da je to koža neke nepoznane mu živali. Toda, ko je izvedel za resnico, dela ni hotel izvršiti; izročiti je moral delo drugemu sedlarju, kateremu seveda naravno ni povedal, kakšno usnje mu je prinesel. Ustroji se človeška koža istotako kot vsak druga koža. Čudovito ie. da tetoviranje ostane nepoškodovano.
Ženske volivke. Dočim se morajo ženske na Angleškem že dolgo brezuspešno boriti za svojo volivno pravico, jo v Avstraliji že dol-Ro časa izvršujejo in sicer kakor se glase poročila, vplivajo jako ugodno na politični položaj. Seveda se pojavljajo tudi nasprotna poročila, ki se glase prece.i bolj pesimistično.
Izvanredna razsodba. V malem mestu v Livlandiji ie neka gospodinja podarila svojej dekli ogrinjalo, nakar ji je ta poljubila roko. Ko je zapustila službo, je gospodinja zahtevala od dekle ogrinjalo nazaj. Toda ta je iz-iavila, da ga jej vrne le v tem slučaju, ako ji gospodinja vrne zahvalo, poljub roke, čemur ie pritrdil tudi sodnik.
Nova oprava gorskih čet. Ces. strclci, ki dobe nove uniforme, so bili predstavljeni domobranskemu minist. Latscherju in skupnemu vojnemu ministru Schonatchu. Nova oprava ic svetlo sive barve in obstoji iz bluze in hlač, kj imajo isto obliko kot pri bosenskoliercego-vinskih četah. Tudi čepica je svitlosiva. Voski z novo opravo bodo predstavljeni tudi tesarju in če jo odobri, bodo nove uniforme vpeljali pri vseh gorskih četah.
Dragi zobje. Pevka Sarkazova se ie vozila z transkavkaško železnico. Med potjo je '■'lak skočil iz tira, vsled česar se ie pevka ta-«0 nesrečno udarila, da jc izgubila pet zob. {ožila jc železniško upravo za odškodnino, L>'š da ne more vsled izgube zob več peti. Sodišče jej jc odločilo za odškodnino 150.000 uhljev, za katere si sedaj pevka lahko kupi wlikor zob hoče.
Zvestoba mačke. Nekateri ljudje sovra-iio mačke, češ, da so nehvaležne m da ni-
BJaio srca. Neki francoski list poroča nastopno "ačka Ponsi, ljubljenka znanega francoskega N jalista Alojzija Blanca, ki ie vsak dan pri-•akr nala svojega gospodarja pri stopnjicah,
je poginula od žalosti nad smrtjo svo ega gospodarja. Od kar je le ta umrl ni hotela mačka ne jesti ne piti, tako, da je od lakote poginila.
soc Minister za otroke. Na Angleškem sedaj marljivo razpravljajo o vprašan u, ki je velikega pomena v socialnem oziru. Društvo za varstvo otrok se je namreč zavzelo za to, da se ustanovi novo ministrstvo, v čigar področje naj bi spadala skrb za otroke v moralnem, soc. in vzgojevalnem (oziru. Eden izmed odbornikov društva izjavi: »Ce plačamo ministra za prašiče, krave, vole iu konje, zakaj ga ne bi imeli še za otroke. «Za dokaz, da je tako ministrstvo potrebno, navajajo de.stvo, da so se morali v Greenvvichu starši zagovarjati pred sodiščem, ker so silili svoje otroke, da so morali delati 20 ur brez odmora. Morali so vstajati ob četrti uri zjutraj in voziti premog na prodaj. Za celi dan so dobili lc nekoliko kruha in skodelico čaja. Vračunani pa šc niso udarci, ki so padali tudi jako pogosto.
Atila, prestolnica Ogrske. Budimpeštan-ski župan je sprejel od nekega Tudorja iz Avstralije pismo, v katerem ta mažarski patriot toži, ker je sedanje ime ogrskega glavnega mesta tako neprimerno in nerodno. Budapest — prvi del besede spominja na Budo, ki nam je popolnoma tuj, drugi Pest - pa na strašno bolezen. (Pest = kuga). Tudi drugi njegovi rojaki v tujini da so enakih misli. Po njegovem mnenju bi bilo najprimernejše ime Atila, ker spominja na osvojevalca in velikega vladarja Hunov, s katerimi so Mažari plemensko v sorodu, ker so oboji Mongoli.
Razvoj pošte v zadnjih 25 letih. Od kongresa v Bernu, kier se je ustanovila »Union postale universell«, h katerej so pristopile z malo izjemo vse države sveta, je preteklo že nad 30 let. Poštni promet sc je v tem času nepričakovano razvil. Poštnih uradov ie sedaj 8480, torej za 4121 več kakor 1. 1875. Vseh uslužbencev je 57.028, več 43.630. Pisem je bilo oddanih 1. 1875: 158,331.510, I. 1905: 700,595.440, dopisnic 1. 1875: 18,628.490. leta 1905: 461,925.060, tiskovin 1. 1875: 14,803.300, 1. 1905: 166.361.410. Skupno je bilo vseh pošiljatev leta 1875 195,880.870, leta 1905 pa 1,348,231.170. Dohodkov ie bilo omenjenega leta 125,222.756 K. izdatkov pa 126,442.516 K. Velikanski promet je jasen dokaz za napredek v omiki in izobrazbi.
List za slepce. Sodijo, da je vseh slepcev, ki razumejo angleški, približno 100.000. Navdušeni prijatelj slepcev, Mr. Zieglcr, se je zato odločil, da začne v angleščini izdajati list za slepce, da tudi njim omogoči napredek v političnem in kulturnem obzirju. Nedavno je izšla prva številka, ki je med slepci povzročila pravi vihar veselja. Seveda so takoj priskočili podjetju na pomoč ameriški bogataši z znatnimi svotami.
Pod pogojem, da postane bolj suh, je bil sprejet na njujorško opero neki laški baritonist in sicer mora do prvega nastopa shujšati za 5 cm. Pogodba pravi, da ie okroglo in obsežno telo sicer znak izbornega zdravja; toda če je le preobširno, da pa ni v kras niti odru niti pevcu, ki na njem predstavlja junake velikih oper.
Telefonska !n Hrzojauna poročila,
IZPREMFMBA PRI NAJVIŠJEM SODIŠČU.
Dunaj, 6. aprila. Prvi predsednik najvišjega sodišča, dr. Emil Steinbach, bo v kratkem prosil za svoje umirovljenje. Skoro gotovo bo njegov naslednik drugi predsednik in bivšj justični minister dr. Ed. Ruber.
SESTANEK NEMŠKEGA CESARJA Z NAŠIM CESARJEM.
Kopališče Hali (Gorenja Avstrija), 6. aprila. Tu se trdovratno vzdržuje vest, da pride sem poleti na letovišče cesar Viljem i!n da ga tu obišče avstrijski cesar.
BOJ MEI> PEKOVSKIMI POMOČNIKI.
D u n a j, 6. apriia. Včeraj so socfalnode-mokratični pekovski pomočniki priredili velik izgred. Naskočili so stanovanje krščansko-socialnih pekovskih pomočnikov, ki so pričeli delati, ko so pridobili nekaj koncesij. Izgred-niki so pobili na poslopju šipe ter so hoteli udrefi v poslopje. Policija je napravila red. Nekaj oseb ie bilo v boju ranjenih, nekaj aretiranih. Neki stavkujoč! pekovski pomočnik je skočil včeraj na voz, na katerem je bilo 440 velikih hlebov kruha ter iih je polil s karbolno kislino. Dotični pomočnik ie bil aretiran.
MEDULINSKO PRISTANIŠČE.
Trst, 6. aprila. Tržaški listi objavljajo spomenico g. Kuppebvieserja ih Giintherja na vlado glede na zgradbo pristanišča v Medu-linu pri Puliu. To pristanišče bi služilo za hitrejšo zvezo med Dunajein-lstro-Dalmacijo (Zader) in bi konkuriralo z Reko. Treba bi bilo podaljšati železnico Divača-Puli do Me-dulina, napraviti tu zvezo z brzovlaki in zgraditi dva hitra parnika, ki bi iz Medulina vsak dan plula do Zadra. S tem bi se prihranilo 20 morskih milj. V Medulinu bo treba zgraditi lomivca valov. Nadalie bi se morala zgraditi železnica Zader-Šibenik. Vsi stroški bi znašali 20 milijonov kron.
POSLANCI HRVAŠKEGA SABORA V DALMACIJI.
Zagreb, 6. aprila. Stranka prava je imela sestanek v zadevi izleta v Dalmacijo, Z ozirom na napade starčevičanskih listov, se je sklenilo, da se Izlet vrši šele po državnozborskih volitvah v Avstriji, da bi sedaj ne vzbujali izletniki očitauia, da hočejo agitlratl za resoluciinnaše.
POVIŠANJE VOZNIH CEN V AMERIKO.
Bremen. 6. aprila. Vsled velikega navala potnikov je severnoneinški Lloyd povišal prevozne cene za Ameriko zopet za 10 mark.
BANKEROTNA BANKA.
H a m b u r g, 0. aprila. Šef bančne tvrdke Sigmund Selig je pobegnil vsled nesrečnih
spekulucij v Ameriko. Njegov drug Maks Jud se je ustrelil.
DVA BRATA POVOZIL AVTOMOBIL.
Hamburg, 6. aprila. V bližini mesta je avtomobil povozil dva brata. Bila sta takoj mrtva.
MONTAGNINIJEVE LISTINE.
Pariz, 6. aprila. Holandski poslanik de Stuers se ie šel k francoskemu ministru za zunanje zadeve Pichonu opravičit, ker ie »Fi-garo« objavil iz Montagniniievih listin neko zaničljivo izjavo de Stuersovo o francoskih framasonskih ministrih.
R i m, 6. aprila. Iz zanesljivega vira poročajo, da bo Vatikan obiavll belo knjigo, ker bo demontiral in popravil izkrivljene vesti lz objav »Figara« iz Montagniuijevih listin odkril druge, dozdaj še tajne stvari.
ANGLEŠKI KRALJ V TOULONU.
Toulon, 6. aprila. Angleški kralj Edvard se je včeraj zvečer pripeljal sem.
NAJVEČJA VOJNA LADIJA SVETA.
London, 6. aprila. Japonska pošlje na Angleško posebno koinlsiio, ki naj nadzira ondi zgradbo ladje, ki bo imela obliko velike angleške vojne ladje »Dreadnought« ter bo s svojimi 21.000 tonami največja vojna lad.ja sveta. Veljala bo ta ladja 2 milijona funtov šterlingov. Tudi Brazilija, Argentinija in Chlle so naročile na Angleškem vojne ladlie take oblike.
DAROVI.
V Vodicah pri g. Ivanu Gubancti, gostilničarju, je v družbi ljubljančanov, kateri so se pridružili nekateri Vodičani, med petjem narodnih pesmi in dobri postrežbi gospodična Frančiška Keržič na veliki ponedeljek nabrala za »Družbo sv. Cirila in Metoda« 3 K 20 vin. Živela 1
Tržne cene v Ljubljani
dne 6. aprila.
		K j h			K	b
Goveje meso 1. 7.	kg	1	36	100 kg pšea.m. št. 0	29	'0
. H. v.	D	1	2	» » » » 1	•29	'0
» IU' v.	J)	1	08	> » n B -	28	30
Telečje meso .	>	1	4	» » » » ^	26	80
Prašičje » sveže	>	1	Bf;	» 11 > n *	25	2
» » prek.	n	1	fi<	n » n » 6	22	
KoStrunovo meso	»	1	12	> » » n 6	22	1n
Kozljič . . . .	»	1	Gl	» » » n 7	19	60
fagnje . . . .	rt	1	60	a » n i 8	17	6'
Maslo . . . .	9	X	4	, koruzne moke	1-	60
„ surovo .	B	i	4'	„ ajdove „	37	6
Mast prašičja . .	»	1	S'			
Slanina sveža	>	1	60	Fižol, liter . .	_	20
» prekajena	»	1	52	Grah, . . .	—	4
Salo.....	S	16'		l.eča, » . , .		4 i
				Kaša, , . . . .	—	22
Jajca, tri . . .		—	1	Ričet, „ . . . .	—	22
Mleko, liter		—				
„ , posneto		-	ce	PSenica . . 100 kg	16	
Smetana sladka,	lit.	2	3	Rž.....	15	
, kisla,			8<	Ječmen . . » »	15 60	
Med, kg . . .		1	2(	Oves ... » »	l*	-
Krompir, 100 kg		4	4n	Ajda ... » »	1!)	
Piščanec . . .		1	10	Proso, belo. » »	18	_
Golob . , . .		—	4	„ navadno „ ,	—	_
		1	80	Koruza nova * •	14	-
Gos ...		h	-	„ bosenska „	-	—
772 1
Zahvala.
Za vse premnoge dokaze odkritega sožalja ob nenadomestni izgubi našega predobrega soproga in očeta gospoda
Jakoba Rusa
kakor tudi za častno spremstvo na zadnjem potu, izrekamo najiskrenej^o zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem.
Zlasti pa zahvaljujemo slov. ,Katoliško društvo rokodel. pomočnikov" za ginljivi nagrobniei in za tako številno vdehžbo pri pogrebu.
Bog bodi plačnik.
V Ljubljani, 6. aprila 1907.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge častith^e ^ moji petinsedem-desetletnici je vsem dragim prijateljem tem potom iskreno zahvaljujem.
767 1 1	). ^ojman,
prelat šentjakobski-
Preklic.
Podpisana izjavljava, da ni res, kar sva govorila o gospodu Andreju Magajna, kaplanu v Soslrem ter s tem preklicujeva kot neresnično.	771
Ivan Stiglič
Sostro.
Jakob Smerdel
Knežak.
naravna mineralna vodss
Najčistejši Natron-orelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju ln ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih
organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastrierju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah ln drožerijah r i i-i
't/ij loa mJmjscm: M/m lipo- dikhk ho.
Jn £a mn, h zate doUL.
M/tm JMlmmmm havo pil.
sama se jc obnesla za najokusnejšo primes, ki lahko prebavna, redilna in krvotvorna s peš i zdravje.
se sprejme na stanovanje in hrano v boljši družini Cena zmerna. — Naslov se izve v upravniStvu tega lista.	769 3—i
Of V	J	I • V V
Hisa.stavbisce
na prodaj. 3-1
Izve se v Streliških ulicah št. 26.
Ceno češko posteljno
perje
5 kg novega skub-ijenega K 9-60, boljšega K 12, — belega, (ako mehkega, skub-Ijenega K 10- ; K 24 snež-nobelega, mehkega, skubljene-ga, K 30'—; K 8« —. Pošilja se Iranko proti povzetju Tudi se zarcenia ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Snchsel, Lobes 159. p. Hlzcn, Češko.
za župne urade
so vedno v zalogi v upravi „Slovenca".
Izdelane postelje.
iz rdečega pos tel j noga inleta.' Prav dobro napolnjeno. — Pernica ali blazina 180 cm dolga. 116 cm široka K 10 —, K—. 12. K 15 — in K 18-—; 2 metra dolga. 140 cm široka K 14 —, K 16- — . K 18 —. K 21—. Zglav-nik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3'—. K s-50 m K 4 —, »0 cm dolg. 70 cm. Širok K 4 50 in K 5 60. Izdeluj*m tudi po kakršnikoli drugi meri. Sdelni mo-droci iz žime za 1 posteljo K 27' — boljši K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po po»zotju rd K 10 naprej. Zamenja ali na*aj se vza-mo proti povrnitvi postnih stročkor.	512 & 4
Benedikt Snchsel Lobes 910
pri Plznu na fak&m.
Izjava.
Ker sem bil jaz podjiisani Franjo Rajner, potovalni uradmk „Vzajemne zavarovalnice" v zadevi moie zasebnosti v vasi Beršljii in okolici pri Rudol-fovem nesramno obrekovan, izjavljam, da hočem v bodoče l-azenskim potom nastopiti proti tudi naj-zadnejši vaški klepetulji Toliko v vednost! Ljubljana, dne 3. aprila 1^07.
737 1~t	Fran Rainer.
Milili prostor,
pripraven za trgovino z mešanim blagom, na jako pripravnem kraju, je takoj odati. 7622-1 Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Svetov, razstava St. Louis 190* najvišja odlika »Grand Pri*«.
GLOBIN
je najboljše ln najfinejše
čistilo za čevlje.
Dobiva se povsod.
II 17 799
Edina tvornica Frio Schulz jun., delniška družba v Lipskem.
Poučevanje
u laškem (italijanskem)
jeziku. 3-i
Oglasiti se je v upravništvu „Slovenca".
MEŠČANSKI HOTEL LLOVD.
Ljubljanska društvena godba priredi danes, u nedeljo, dne 7. aprila 1907
:: KONCERT::
za člane. Nečlani plačajo 40 h.
Začetek ob 1 .,8. uri zvč. — K mnogobrojnemu 770 1-1 obisku vabi TflUSES KARL, restavr.
POZOR:
Če želite kupiti ali prodati realijo, trgovino ali obrt, kakor hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdravišče itd. v mestu ali zunaj na deželi in ako iščete na posodo ali sodelovanje pri kakem podjetju, obrnite se zaupno na novo preurejeno tvrdko:
„Erste Reaiitaten-«erwaltunf
Dunaj, VIII., Albertgasse 30.
Podjetje je edino v tej stroki. Zastopstvo v vseh avstro-ogrskih deželah, kakor tudi v sosednjih državah. Glavni zastopnik pride te dni sem. Če se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite.	773 1 -1
Panorama Kosoiorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3,
»pod ,,Narodno katarno"
Električna razsvetljava.
Od 7. aprila do vštevši 13. aprila 1907: Vožnja po
filzelini železnici,

Ceoilijino društvo za ljubljansko škofijo naznanja vsem svojim članom in somišljenikom prežalostno vest, da je Gospod življenja in smrti izvolil v Svoji neskončni previdnosti po kratki bolezni danes zjutraj poklicati v večnost častitega gospoda
P. AHGELIKA HRIBARJA
mašnika frančiškanskega reda, dolgoletnega odbornika Ceci-lijinega društva in učitelja v orglarski šoli.
Telesni ostanki blagega pokojnika se bodo jutri, v nedeljo, ob pol 5. uri popoldne iz tukajšnjega frančiškanskega samostana prenesli na pokopališče pri Sv. Križu.
Cecilijino društvo bo imelo sv. mašo zadušnico za blagim pokojnikom v stolnici v četrtek, dne 31. aprila 1007, ob 8. uri.
Dragega nepozabnega somišljenika priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, dnč 6. aprila 1907.
775
Dr. Andrej Kar lin,
predsednik.
P. Hugolin Sattner,
podpredsednik.
cr i

Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da z jutrišnjim dnevom odprem nanovo
gostilno
I	v svoji hiši št. 35 na Selu, ter se vsemu občinstvu priporočam za obilni
|	obisk, zagotavljaje vsem postreči z dobrimi vini in jedili. 1 Bilježim z velespoštovanjem 1 Sel o, dne 6. aprila 1907.
M \	774	J Oražem.	a
CJU____-___D
prodajalne)
z mešanim blagom
se proda, oziroma da v najem. — Pojasnila A. Casagrande v Ajdovščini.
738 5 2
Močen, miren in zanesljiv
o konj o
se želi kupiti. — Ponudbe na cementno tovarno v Zidanem mostu. 724 3-3
r
aznanilo
1
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da ima veliko zalogo različnih
gC krst (mrtvaških trug)
katere bode od danes naprej vedno po najnižjih cenah prodajal Obenem še omenja, da ima tudi veliko Izber
pohištva iz mehkega in trdega lesa
na zalogi. — Za cenjene naročila proseč, zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo, beleži z odličnim spoštovanjem	.	751 3-1
Anton Drukar, mizarski mojster v Kranju št. 56.
-i
Mednarodna panorama
Ljubljana, pod Trančo 2. -Podružnica iz Berolina. ——
RazstavljeDO od 7. aprila do vštetega 13. aprila 1907:
Neapolj, Pompeji, Sorrent in Capri.
5 1 — 1
NajoenejSa zamga
O
(C 3
3
B> •s
o o<
o. —	°
-.3	3
o n	2-
nT	£
O
3 2	«■>•
2.5: e
S	g-
P 3 X O
3 " im »o «
.■of B
< z. n .f, ? " N
o 2.
rt * Q3
-•■a o
o. O 3
■ a. n o • er
re D
o I"
ro » £■<
_ f
a w
- JT
O
tu
o a u
r+
O
H -
O (O
o
T
5«
3
A i - '
O ■
V
U ! <
te
i aouojn^uoij Z9jq a u a o
Jasna glava Močni živci 2970 7-6 a Zdravo spanje
se dobe po stalnem uživanju
brezalkoholnega
Nova trgatev snsrtno cenejša!
Najfinejša in najprijetnejše osveievalna pijača na zabaviščih.
JURIJ SCHICHT A.-G.
oddelek ..CERESUJERKE", Ustje n. L.
Z učenca
sprejme Oroslav Dolenec, svečar in lectar Ljubljana._732 3-j
Razpisuje se služba
organisfa.
Prednost imajo rokodelci. Prosto stanovanje (ena soba in kuhinja), svitlo in suho. Plača po dogovoru.
Cerkveno predstojništvo Z'\r\ nad Škofjo loko. 728 «-i
i
Rogaška §
Štajersko
Žtlerniška po*ta.)a, pošta in brtojarni urad.
Krasna lega, zrak poln kislika, brez prahu. Moderna uredba, živahno družab. življenje.
Popolnoma prenovljeno. Nova hvdro elektr. mehan. therapeut. zdr.ivilnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje 7. mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhalatorij, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav, gimnastika - Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu in krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z dietetično restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 746 1
Grand hotel
UNION
Od I. znano
prila nadalje se toči svetovno- §1
707 2
iz monakovske dvorne pivovarne

(Miinchner Hofbrau).
Velik uspeh!:::::: Nepričakovan učinek !
iron in tooo dam in gospodov, med lemi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Vorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikuj jo ua kosmet. polju, potrjujejo, du je Fetgl-ov
Manol
milo brez sode
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev.
Man<>l se dobiva v Skatljuh po K I'—, K 2 — v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodičkova ulica 548
mrr v Ljubljani se dobiva pri A. Kancu in Ant. Korbarju, dri žerlji.	568 25—3
Velikanska kvediinburSka
amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willkomm-i oves, jeruzalem. goli ječmen, rusko Riga-laneno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri
PETER LA7
27 g 5 v Ljubljani
nasproti frančiškanske cerkve.
Prodaja ua debelo in drobno.
\Ukadkadb
mm m
r
i n 11 v š<
[i I SJJUi 11
F a i* n %
!e lz kranjskega laneriegn oljri 1619 100 — 70 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Stavbeno, ametno ia konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidrnllčne vidre In sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškovi ulice 4.
priporoča so slavnemu občinstvu In prečastiti duhovšinl v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ilAno omreije na ftroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omreij«, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, atrelo-
vode, železna okna, ielezne atole itd. Specijaliteta: valJ16nl sastorl ln aoln6ne plahte po najnovejšem čistemu 8 samodvlgalntmi * 1609 62—59	oporami brei vijakov.

\	„ „Xd\ev \
i	Statttete , , , \
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa iz prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria (Pucb), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
Adlerjevi pisalni stroji.
Ceniki zastonj in3 franko.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp. 1
Nadomestek za Pain - J0x peller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujočc mazilo) ccna 80 v., K 140
ln K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj ss Jemlje le originalne steklenice v Škatlah z našo zaščitno znamko ,Sidro* U Rlchterjeve lekarne, potem se j« gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarn«
pri „ilatem lovu" v Pragi
Elizabothstrassio št. 6 novu.
Dll Dnhm ratpvHtJanf*.
Trst-afcw-lork
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pol
iz Ljisblj^Bie w severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, n« prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daj« Ir, karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ O D LASEK, Ljubljana, Slo fckaw(* ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.

\a/ji 11 nilo!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril in nanovo uredil veliko trgovino z moškimi, ženskimi in otročjimi
tCsr cpevl j I
domačega in tovarniškega izdelka.
Naročena dela izvršujem natančno po meri iz najboljšega usnja v elegantni obliki in po prav nizki ceni.
Matej Oblak
črevljarski mojster in trgovina s črevlji.
688 3
Kongresni trg št. 6
: (v Tambornino-vi hiši). :
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHEHGHI V Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. met. K19-50
jelkove „ 30........ K1B 50
borove „ 30........ K 18-
hrastovs „ 30...... „ K 38-
.. Plohe „ 8 „ ...... K 70-
pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode '/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	225 32
Mednarodna razstava PARIZ 1906.
1. cena, velika zlata svetinja.
Denar noža]
ako brezuspešno, torej noben riziko. Dosiej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase In pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-—, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NufidorferstraSe štev. 3-44.
Najme se več
745 10-2
JA MAZEJA SVOJE. ČIŽME SA

MOGU
^ ' CIO DAN POVODI HODATI BEZ "" DA SUMI
NOGE VLAŽNE
Krovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje
o vr m eu ss
A*
294732-29
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg. ul. 4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z. Vašim Heveaxom sem jako zadovoljeni, ker je to najboljše nepreniočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K a m i 1 o Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. „klulia
strelcev" na Dunaju.)
drvarjev
proti dobri plači za celo leto.
Naslov: Oskrbništvo graščine Boštanj, pošta Radna. Kranjsko.
Pivovarna J: PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
--- v sodčkih in steklenicah.	.
Najstarejša »večartk« tvrdki. — Uatan. pred 100 Isti

upeue
priporoči vrlečaetltl dutaoviCIn llcr (lavnima obilnitvo
rajainčeno pristne fiebelno - voščen e sveti
ta cerkev, pogrebe In procealje,
vofičene zvitke, izbornl mčd-pitanca
ks|l tc dobiva t aleklenlcah, ikatljah In ikallh v pol|ubnl vtU-
kosll ler poceni. Kspa|e ie ludl vsak čns med v panjih, aodčklh, kakor ludl voaek In auho aatovje, po kolikor mogotc vltukl ceni. Za obila narotll* ae toplo priporoča In lagolavlja lota* Is 0	polteno potlreCI.
1550 62-9 bJUBliJANA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlecova hlia.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
^red. Stev. 351. Usnje za voSčenJo ■
močnimi podplati K 9-50 "ed štev. 361 I« Boicalf z angleškimi podplati K 12-50.
.ChickV
Pred. Stev. 690. Irhovina s Šivanimi
podplati K 6 —. Pred. Stev. 720 Isti iz lakovino K 6 30.
v Ljubljani, Šelenburgove olice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje. Pri naročilih zadostuje pred. Številka.
Zunanjo napoella proti poV^otju Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno*.
Pred. Stev. 747. Chcorette s šivanimi Pred. Stev. 553, podplati K 9 —.	, , 567
Pred. štev. 745. Glasgoir Chorreau « . , 610. močnimi podplati K ll'—.
Sabakid K. 10 R* I«- Boicalf K 13 Lakovina K IX (1323 1»
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica ■ i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani
ponuja vsakovrstne srečke po dDeraern karza proti poljobnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predojeme na srečke in drage vredaostne papirje.
Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v
Vloge na knjižice in v te«o£em računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po
4i2o
aSkib lirah.
_	Rentni davek
U plača banka sama.
Podružnica 8 v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i : : K 200.000. i i i
IVAN PENGOV
podobor. Izdelovalen o'tar)ev itd.
raznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	684 20 A
podobarsko delavnico
umrlega g. And. Rovšeka} Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno iti kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
I**
Hiša na prodaj.
Pritlična hiša se proda iz proste roke blizo iarne cerkve v Mengšu pod jako ugodnimi pogoji. Hiša je na novo zgrajena ter obsega v pritličju vežo, 2 lepi sobi, kuhinjo, prostorno klet in shrambo za jedila ter nekoliko vrta. — V podstrešju sta 2 sobi in kuhinja. — Pripravna je posebno za kakega vpokojenega gospoda. Več se izve pri lastniku Valentinu Gregorcu v Mengšu. 553 6 4
UCEHCA

za Kleparsko obrt In vodovodno inštalacijo sprejme takoj G KOŠAR, o Ljubljani, Čevljarske ulice 4.00
749 3-1
Na prodaj
je v Ljubljani blizu kemične tovarne že odmerjeno
— stavbišče —
po jako nizki ceni. 752 3-2 Več se izve pri Jern. Jelenič, Stara pot 1.
Enonadstropna, skoraj nova
b'5«
z izrednimi ugodnostimi je na prodaj v Ljubljani. — Naslov v upravništvu tega lista.	703 3—2
e strešno
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, obrne naj se na trgovino z želez nino	7i7 2
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I, zraven „Figabirta", in Valvazorjev trg št. 6, nasproti Križanske cerkve.
Edino tam se dobi vedno svež portland- in roman-cement iz slovečih tovaren dovške in trbovljske. Mreže in žica za ograje, travniške brane, razni plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki izberi.
Glavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagrebu s prvim darilom odlikovanih slamoreznic, mlatilnic in gepeljnov.
Amerikanski stroji za košnjo vedno v zalogi.
h>
Izurjen tovarniška
mizar in tesar
kakor tudi tovarniški
zidar,
ki se morejo izkazati z letnimi spričevali, dobe trajno delo v cementni tovarni v Zidanem mostu.	723 3—3
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. Dobiva se po 80 vin komad v vseh iekarnah, drožetijah, parfumerijah, trgovinah mila in bri^nicah. 434 50 6
Postavno zavarovano.
[ICH DIR NI ANeinechterBalsam
M im UwtM|ii-ipllMk< ti*
A.Thl«rry i« Prifriii
Vdtiko ponarejanje, kaznivo
Edino pristen je
Thierryjev balzam
z zeleno znamko „redovnica-. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika dpecijalna steklenic« s patent, zamarikom K 5'— franko.
ThierryJevo oentifolijsko mazilo
proti vsem se tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se ponije le proti povzetju ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročili« se naslavljajo na:
Lekarnar A Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in inedicinalnih
drogerijah. 86 58—1
Zdravilišče in zdravilnica z vodo
Postaja c. kr. drž. železnice 1'/« ure od Ljubljane.
Popolno zdravljenje z vodo (sistem Priess-nitz in Kneipp, solnčne kopeli, ogljeno kisle in električne kopeli, zdravljenje s suho vročim zrakom. — Masaža, zdravil, gimnastika, vporaba elektrike. — Zmerne cene. Otvorjeno od 15. maja do 15. oktobra.
Kopališče Kamnik (Kranjsko).
756 15-1 Prospetke pošilja
Dr. Rudolf Wackenreiter,
zdravnik voditelj in kopališki najemnik.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
900 24 F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Iflr Zunanja naročila ae točno izvriujeje
Bukove prage (švelerje)
kupuje	758 5—1
v velikih in manjših množinah, do konca marca 11)08 po sledečih merah : 2 60 m X 24 cm X 14 cm
Jos. Samsa, parna žaga II. Bistrica.
Stara dobro vpeljana
764 3—1
trgovina
z mešanim blagom v Kranjn
nasproti stolne cerkve se pod zelo ugodnimi pogoji s 1. majem oziroma s 1. avgustom
Prostorna prodajalnica, pripravno skladišče i. t. d. Istotam je v 1. nadstropju tudi lepo stanovanje. — Ponudbe na g. Irmo Lang v Ljubljani, Stari trg 30
M i
Podružnica
c. kr. priv.
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt
(prej banka L. C. Luckmann)
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9 =
glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000
se bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz, preskrbuje in deponuje ženitovanjske kavcije, prav tako tudi službene kavcije in vadije za udeleibo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskr
buje njih upravo in revizijo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi,
izplačuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pri
svoji blagajni, in
dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in inozemske borze,
prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro>konto, ter dovoljuje imetnikom takih računov, da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka £ vista,
izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun,
eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačne menice ter jih
prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter
izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva,
daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 725 15—3

Najcenejše
aezniKe .in sonci
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani =====
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. i63 52-13 m Popravila točno in oeno. m
Na prodaj je v Vižmarjih š*. 61
pri Ljubljani:	7(>4 3_3
1-	z vrtom in gospodar-
skim poslopjem,
2.	kolarsko orodje,
3.	več jesenovih hlodov
in raznega drugega lesa.
Več se poizve pri lastnici ravnotam.
Orehe
362 1-1
suhe gobe kumino
spioh vse dež, pridelke
kupi Anton Koleno v Celju.
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Urudnlfikeg-H društva na
Dauuju, Wlpplinger-strasse 25. 720 39-39
Pekarija v najem
se odda s I. majem t. I. v Domžalah na zelo prometnem prostoru, tik šole, poleg glavne ceste, kjer se ista obrt izvršuje že 2 leti. Kedor želi torej samostojen postati, ima tukaj najlepšo priliko.
Več se izve pri Franc Končan-u ključavničarju v Domžalah.	734 2-2
f/o/ni/tč 7v ./kmeriJco
Jfutcri :ce/iyc> <Wvc, po ceni in >H\st/ii>i> potovati na/ se obmevo
c^Sinionc^r/OrietelXa
v A'jub//aiti JCclvdvorske ufice2&. ■SscAvi >rsOutff\yasnilct dtt/b se l'rexp/ačno.
Kuharica
izurjena v vseh strokah, želi službe v kakem župniLču v mestu ali na deželi.
Naslov: Marija Grahek, Reka-Sušak, poste restante.	761 3-2
brezplačno dopošiljatev mojega ilustr. cenika z nad 1000 sli-
Zahtevajte
kami. Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago
so vzame nazaj za popolni znesek. Slika '/i nav velikosti.	611 3—3
Št. 365
1% srebrna dam-
ska remont, gl. 3-50
Št. 322 "V« srebrna moška
remont. gi. 3-50
Št. 337
srebrna s sidro 15 kamnov gl. 5*— dvojni tJaščgl. 6*50
Št 341 srebrna s sidro dvojni plašč 15 kamnov,nosebno močna gl. 7—9-50
Anton Kiffmnnn
največja tovarniška zaloga ur, zlatninj in srebrnine. Iz^ci v vse dežele. MARIBOR L. 5 - ŠTAJERSKO.
766 6-1
Kdo
hi imel na razpolago za več let
do 15 tisoč kron?
Za popolno varnost se jamči. — Obresti po dogovoru od 6-10%, polletno naprej. Dopisi prosijo se pod „Varnost" na upravništvo »Slovenca".
Zahtevajte zastonj
In Iranko mo| veliki, bogato lluitrovan (lavni cenik z nad 3000 llkaml vieb vrsi alkelnaatlb, srebrnih in zlatih ar i znamko Boakopf, llahn, Ornega Scbaffliauim, «laabuUf kakor tudi vieb vret solidnih zlatnln In arebrnln pr, Izvirnik tovarnlUklb cenah
Nlkel. remont, ara......K J'-
•lil. Roakopl patent ura.....i-—
, , erna |ekl. rem ara , f -ivlc Izvir. Roakopl pat. ura . . , 1'— Ooldln rem. nra .Luna* kolesje . 8 M irebr. . , .Olorla*	. 8 43
, dvojni plašč . . 12 50 , oklep, verliica z rlnčlce na pero In karab., 15 gr. težka . 3 — raika Tule nlkel. nra a ildro z .Luna* kolesjem . . . 10 90 • ra ■ kukavic« K 8-50, budilka K 2 90, kuhlnjika ura K 3 — ivarcvaldeka ura K J 80. Z« raako »o Sletno platneno Jamatvol lllkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj I
"rva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Briix) št 654, Češko. «nn
V novi vili v Zgornji Šiški
se odda takoj moderno
stanovanje
s tremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi pritiklinami. V vili je vpeljan vodovod, zraven se nahaja tudi lep vrt.
Več se poizve v gostilni pri Pavšiču v Zg. Šiški ali pa pri gosp. Ivanu Zakotniku v Ljubljani, Dunajska cesta št. 40.	7)6 4
Naznanilo.
Spodaj podpisani naznanjam tem potona svojim cenj. odjemalcem kakor sploh p. t. občinstvu, ;da q. Raimund Sušnik steklar v Spodnji Šiški ni več v moji službi in da njegova prodajalna v Spodnji Šiški ni moja filijalka, zatorej tudi nima pravice sprejemati na moje ime na-ročitve ali celo steklarskih del. 751 3 1 V Ljubljani dne 3. aprila 1907.
Stavbeno in umetno steklarstvo
August Agnola
O Zaloga stekla in porcelana o
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
755 3-1
1'araiiicnte
je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi	0—0
Josip Neškudla
protokolirana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Kraljestvo Češko.)
P r poroča po zelo nizkih cenah bogato vezene paramonte t vseh barvHh in slogih: kazale, plnvijale. dalmatiko, vela, nebesa, bandera, zastave, preproge, pregrinjala. albe. rokete itd. pod jamstvom tr einoBti; nndalje v laatnih delavnicah narejene koliho. oiborije, monštranee, svečnike, lestence itd. s krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih.
Navodila zavoda.
Pod pi Rani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotne cene; radi tega se dobe predmeti potoni direktnega naročila v Olomucu cueje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne čedke in nemške firme.
Ilustrirani oenlki zastonj in franko.
Plačilni pogoji ugodni.
—— Paramentl se poiiljajo na ogled franko.
Izvanrcdna priložnost!
V najem se odda ?63 2—1
stara dobro vpeljana gostilna
ob deželni cesti na Dolenjskem. Odda se po želji tudi vrt, nekaj njiv in travnikov. Prostori so lepi in kraj zelo ugoden. Naslov pove upravništvo „Slovenca". Vse drugo lastnik.
Kivnostenika lianka pro
a Moravii v Pragi«
na
Subskripcija
.OOO komadov novih delnic Živnostenke banke pro Čechy a Moravu v Pragi a K 200-- nominala v skupnem znesku petih milijonov kron.
aassefeimss Emisija 1907.

V teku zadnjih let se je promet Žlvnostenske banke čudovito hitro povzdignil, kakor se razvidi iz naslednjih bilančnih števil
Promet blagajne: v letu 1900 K 2.232,340.265 35,
„ „ 1906 , 3.652,828 82606 = + 63"62%. Vloge in upniki: v letu 1900 K 40,492.747 44,
„ „ 1906 „ 72,366.204 57 = +78.73%. Report-Konto: v letu 1900 K 31,710.36904,
„ „ 1906 „ 40,721.301-51 = + 28-41%. Razni dolžniki: v letu 1900 K 33,093.969 41,
„ „ 1906 „ 48,284.950 73 = +46%.
Zaloga menic: v letu 1900 K 50,850.81836,
„ „ 1906 „ 74,712.571 17 = +4692%, Skupni menični eskompt: v letu 1900 K 220,220.948-79,
„ „ 1906 „ 358,985.815-91 = + Skupni promet v tek. računu: v letu 1900 K 2.520,904.856-42,
„ „ 1906 „ 4.321,884.997-30 = Skupni promet: v letu 1900 K 6.600,383.893 42,
12,014,740.008-51
63 01 % . = 4-71*47%.
1906 „ 12,014,740.098-51 = +8203%. Rezerve Živnostenske banke so znašale 31. decembra 1900 K 5,470.976*38 in 31. decembra 1906 K 6,973.422-26 +27*45%.
V	smislu sklepa rednega občnega zbora Živnostenske banke pro Čechy a Moravu v Pragi z dne 25. marca 1905 ter upravnega sveta z dne 28. februarja 1907 zvišala bode Zivnostenska banka pro Cechy a Moravu v Pragi svojo delniško glavnico potom emisije
od petindvajset na trideset milijonov kron
25.000 komadov novih delnic a 200*— K nominala
v skupnem znesku petih milijonov kron po kurzu K 235*— za vsako delnico ter vabi tem potom p. n. delničarje banke k subskripciji pod sledečimi pogoji.
Subskripcija se vrši potom posebnih subskripcijskih izjav pri centrali Živnostenske banke v Pragi ter pri njenih podružnicah v Brnu, Budjejovicah, Iglavi, Krakovu, Mor. Ostravl, Pardubicah, Plznu, Prosnici, Taboru, Dunaju, I., Herrengasse 12, ter se zaključi dne IO. aprila 1907.
Subskripcije se udeležijo lahko samo delničarji banke glasom dokazane posesti delnic prejšnjih emisij.
V	smislu pravil imajo pravico do prevzetja novih delnic v prvi vrsti p. n. posojilnice na Češkem in Moravskem, v kolikor so iste delničarji banke, potem pa drugi lastniki delnic prejšnjih emisij.
V	svrho izvršitve pravice do prevzetja se morajo stare delnice predložiti v prekolekovanje Po prekolekovanju se iste takoj vrnejo.
Pri subskripciji se mora za vsako podpisano delnico kot kavcijo založiti K 60*— v gotovini, katere se s 4% p. a. obrestujejo. Po izvršeni reparticiji se zaračuna subskribentom ta kavcija kot prvo vplačilo za prideljene delnice; morebitni preostanek se povrne.
Pravico do reparticije ima upravni svet.
Drugo vplačilo K 75*— se mora najpozneje do 30. junija t. I. opraviti.
Zadnji obrok K 100'— ter s tem zvezano polno vplačilo prideljenih delnic se ima poravnati najpozneje do 30. septembra 1907.
Nove polnovplačane delnice se izročijo p. n. gospodom delničarjem le proli povrnitvi dotičnih blagajničnih potrdil o opravljenem vplačilu. Vplačila se obrestujejo od dneva vloge do konca septembra t. I. s 4% obrestmi.
V	slučaju, da se subskribent ne drži točno plačevanja obrokov, izgubi vsako pravico do prevzetja novih delnic. Založena kavcija pa zapade bančnemu rezervnemu zakladu.
Za prideljene delnice povrne banka vnaprej od 1. obkobra 1907 do 31. decembra 1007 4% obresti od nominalnega zneska; nove delnice bodo tedaj v isti meri, kakor stare, deležne dividende poslovnega leta 1908.
Za subskripcijo potrebne tiskovine se dobijo brezplačno pri blagajnah Živnostenske banke v Pragi in njenih podružnic.
V Pragi, dnč 20. marca 1907.
760 1 1
Živnostenska banka pro Cechy a Moravu v Pragi.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice šiev. 12 —------
Ustanovljena leta 1854.
Štev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
2469 150
mapcito pivo v godcih in steklenicah.
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev.
Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zaloga »te o iro v vseh lekarnah.
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena stsklenici K l-70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2622 20—15
Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Dr. Hellmann-ova lekarna „zup Barmherzigkeit", DUNAJ, YII.li,Kaiserstrasse 73-75.
V zalogi je nadalje pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku.
C. kr. oblastveno potrjeno
učilišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 104-23	po životni meri.
Trgovina z oblačilnim blagom I UMi
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti „Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 12—iy
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne*
c Pri nakupovanja
= suknenega — in manufakturnega zz=n blaga =
■c opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 88-8« Velika zaloga ••*
suknenih ostankov."
Z Z Z Z Z Z t t Z t
Gospica,
srednje starosti, želi se v svrho možitve seznaniti z dobro situiranim gospodom uradnikom ali posestnikom.	152 3-2
Ponudbe s sliko naj se pošljejo do 15. aprila na naslov: »Blagostanje 200« na upravništvo „Slovenca".
.-v*-.—.-«*-—.1 w	r—

F- |VI. NETSGHEK
A
H
M	0 0 c. Up, dvojni
h	—---
H
A
K
V
dobi Vatel] 0 0 M
„PRI VELIKI TOVARNI"
H Resljeva cesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37 ^
S
A
K
rHl
priporoča svojo
A
15?
ft uellKnnsKo ztloso spomladanske Konfekcije ft
V
M
u B66 11
za gospode, dame, dečke in deklice. Najnižje cene.	postrežba solidna.
A. LUKIO, poslovodkinja.
U
LnJ
v
A
Si
or,-*-h® -•'.nt- »a.-®-JUHR.I «.
B Ji
b o
E <
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesijonl-mno potovalna pisarna
za
!Jlmeriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 62-11
>
i
n
T
K
B)
Izurjene
tkalce ln tkalke
delavce ter delavke za predilnico
sprejnje takoj proti dobri plači delniško društvo domaČe predilnice in tkalnice, Dugaresa, Hrvatsko. 698 4
JOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
i
c
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
aoi obrtnega pomožnega društva i ras
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 5]/2- ure popoldne s
22 26 -3 I
412 °|
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K
Odda se jedna
soba v najem
pripravna za delavnico ali prodajalno. — Več se izve Martinova cesta 32, Ljubljana.	739 3-2
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva m u-m
Ljubljana,
Sv. Petra cesu
priporoča ivojo »etike Kal« g« raznovrstnega
pohištva
ft lajiiijib cenik.
Zaltžfik c. kr avstr. državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice -m
v najnovejših faconah in u velikih izberab
priporoča 112 52—11
Ivan Soklič.
Pod trančo št. 2. Postala elek. železnice.
426 40-11
F. P. U i d i c & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov -v
,,Sistem HARZOLfl" (Stranjfaizzlejel) »Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše. najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.
-------
■I	9 ■ •VI..I