Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook 218 žal nisem mogel fotografirati. Čaplji sta se ves čas zadrževali okrog goved, kasneje pa tudi okoli kobil. Za kravjo čapljo je značilno, da je malce manjša od male bele čaplje in ima tudi krajši kljun, ki pa je živo rumene barve (pri mali beli čaplji je temen). Zaradi značilnega kljuna sem čaplji lahko določil kar s prostim očesom, pravilnost določitve pa je potrdila mama. Ko sva odšla naprej in naredila cel krog, so hoteli kravjo čapljo videti tudi drugi člani družine. Tokrat so bile tam kar tri kravje čaplje: dve sta se gibali okrog konjev, tretja pa okoli podolskih goved. Kravja čaplja je bila v Sloveniji prvič opazovana 3.1.2005 v Sečoveljskih solinah, v Škocjanskem zatoku pa je od aprila 2008 redna gostja, vsakokrat le odrasli osebki (Mozetič 2010). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI−1315 Velike Lašče, Slovenija Čopasti ponirek Podiceps cristatus Great Crested Grebe – 56 active nests, mostly forming several small, dense colonies, counted on 25 Jun 2011 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). Breeding population at the site increased significantly after 2008, this being attributed to heavy growth in numbers of Prussian Carp Carassius gibelio and Topmouth Gudgeon Pseudorasbora parva, presumably important food for this bird species. Colonial breeding has so far been reported only from the nearby Rački ribniki fishponds. V zadnjih nekaj letih se je število gnezdečih čopastih ponirkov na zadrževalniku Medvedce v primerjavi z obdobjem 2002– 2008 občutno povečalo (Bordjan & Božič 2009, Božič et al. 2009, lastni podatki). Leta 2011 sem tako dne 25.6. preštel 56 aktivnih gnezd, kar je največ doslej. Od teh jih je bilo 52 v osmih strnjenih, med seboj ločenih skupinah na gosti razrasti plavajočih listov vodnega oreška Trapa natans. To je sicer prvi primer kolonijskega gnezdenja čopastega ponirka na zadrževalniku, ki je bilo pri nas zabeleženo na Račkih ribnikih nedaleč stran (Vogrin 1989, Bordjan 2007c). Domnevam, da je vzrok za naraščajoči trend gnezdeče populacije močna namnožitev srebrnega koreslja Carassius gibelio in pseudorazbore Pseudorasbora parva, ki sta izdaten vir hrane ustreznega velikostnega razreda za čopastega ponirka. Teh dveh vrst rib v zadrževalnik ne vlagajo, saj ju upravljalec ribogojnice obravnava kot “plevel”. V tem letu je na vodnem orešku gnezdil tudi mali ponirek Tachybaptus ruficollis, in sicer sem naštel 26 gnezd, večinoma precej skupaj. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Rjavovrati ponirek Podiceps grisegena Red-necked Grebe – one 1cy individual observed on 5 Nov 2011 at Rački ribniki fishponds (UTM WM54, NE Slovenia) – the author’s sole record for the site after the beginning of regular surveys in 2002 Dne 5.11.2011 sem na Velikem ribniku na Račkih ribnikih opazoval prvoleten osebek rjavovratega ponirka. To je od začetka rednih opazovanj leta 2002 moje prvo opazovanje te vrste na območju Krajinskega parka Rački ribniki - Požeg. Rjavovrati ponirek je redka vrsta tudi na zadrževalniku Medvedce, kjer je bil v osmih letih sistematičnih štetij zabeležen vsega šestkrat (Bordjan & Božič 2009). V pregledu ptic Dravskega polja ga Vogrin (2009) omenja kot preletno vrsto območja. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Rjavi škarnik Milvus milvus Red Kite – several recent observations of single individuals at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) on 1 Sep 2010, 3, 10 and 12 Apr 2011 and 9 May 2011; the species is considered rare at the site with only six records made in the 2002–2008 period Rjavi škarnik je na Zadrževalniku Medvedce redka vrsta. V obdobju 2002–2008 je bil opazovan samo šestkrat, večinoma jeseni (Bordjan & Božič 2009). Po tem obdobju je bil en osebek opazovan še 1.9.2010 (A. Koren osebno), v letu 2011 pa smo ga zabeležili kar štirikrat: dvakrat med spremljanjem selitve ptic dne 3.4. (A. Koren osebno) in 10.4. (T. Basle osebno), tretjič dne 12.4. (A. Tomažič osebno), nazadnje pa sem ga imel priložnost videti 9.5.2011. Pri zadnjem opazovanju je šlo za mladosten osebek na selitvi v smeri od JZ proti SV. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Beloglavi jastreb Gyps fulvus Griffon Vulture – two individuals observed on 23 Sep 2011 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); the species occurs regularly in W and SW part of Slovenia, but was recorded only four times in its NE part after 1980 prior to this observation Glavnina opazovanj beloglavih jastrebov v Sloveniji je iz zahodnega in JZ dela države, kjer se vrsta v topli polovici leta redno pojavlja (Mihelič & Genero 2005). Zunaj tega območja je podatkov zelo malo, še največ na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005, Ž. Šalamun osebno). V SV Sloveniji Acrocephalus 32 (150/151): 215−239, 2012 219 je bil beloglavi jastreb po letu 1980 opazovan samo štirikrat (Mihelič & Genero 2005, Bombek 2007, M. Gamser osebno). Dne 23.9.2011 sem opazoval dva osebka, ki sta s pomočjo termike jadrala zahodno od zadrževalnika Medvedce skupaj z nekaj kanjami Buteo buteo in se postopno pomikala proti JZ. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Koconoga kanja Buteo lagopus Rough-legged Buzzard – one individual observed on 10 Dec 2011 at Parte, Ljubljansko barje (UTM VL69, central Slovenia); first record for this well-monitored site. Most records in Slovenia originate from the NE part of the country. Verjetno je težko pojasniti, zakaj se je 10.12.2011 na Ljubljanskem barju v Partah ob Ižanski cesti pojavila koconoga kanja. To sobotno dopoldne brez snega je bilo namreč prijetno toplo ob +12 °C in jugozahodnem vetru – kar neobičajne vremenske razmere za ta čas. Z avtomobilom sem se peljal po makadamski cesti od Iga proti Partam, ko se je na bližnjem travniku s tal dvignil večji ptič. V prvem trenutku me je spomnil na velikega škurha Numenius arquata, to pa predvsem zato, ker je bilo videti, kot da ima belo trtico. Že v tistem trenutku pa sem opazil, da proč od mene leti ujeda, ki ima skoraj ves rep belo obarvan. V tistem trenutku so se ji pridružile štiri kanje B. buteo, jo obletavale in se pri tem oddaljevale od mene. Omenjeno skupino ujed sem kar na slepo fotografiral v zraku v prepričanju, da bo vsaj na eni fotografiji mogoče razbrati, da sem imel priložnost opazovati koconogo kanjo. Ko je bila opazovana skupina ujed nad Iščico, se je koconoga kanja spustila k tlom in od takrat naprej se kanje niso več zmenile zanjo. Ko sem doma pregledal posnetke na računalniku, sem ugotovil, da se na enem lepo vidi značilni beli rep koconoge kanje s črno obrobo na koncu (slika 3). Kasneje sem presenečen spoznal, da koconoge kanje ni na seznamu ptic, ugotovljenih na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005). D. Tome mi je povedal, da v času priprave monografije ni bilo nobenega zanesljivega podatka o tej vrsti, zatorej ni bila uvrščena v ta seznam. Naslednjega dne sem se vrnil na omenjeno mesto in pregledal še širšo okolico, vendar koconoge kanje nisem opazil. Samo še misel za konec: verjetno bi bil moj zapis na začetku povsem drugačen, če bi bilo takrat –12 °C. Večina podatkov o pojavljanju te vrste pri nas je iz SV Slovenije, večje število osebkov pa je bilo v Sloveniji zabeleženo le v polarni zimi 1984/85 (Sovinc 1994). Dare Šere, Langusova 10, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dsere@pms-lj.si Slika 3 / Figure 3: Koconoga kanja / Rough-legged Buzzard Buteo lagopus, Parte, Ljubljansko barje, 10.12.2011 (foto: D. Šere) Mali orel Aquila pennata Booted Eagle – one individual dark morph observed on 7 May 2011 at Retje, Cerkniško jezero (UTM VL56, S Slovenia); first record for this site of species being rarely observed in Slovenia in general Dne 7.5.2011 sva se po končanem srečanju ob popisu rumenih pastiric na Cerkniškem jezeru odpravila proti Retju. Tam sva najprej opazila sumljivo kanjo in takoj skočila iz avtomobila po teleskop v prtljažniku. Izkazalo se je, da je bila le kanja Buteo buteo. Ko sva tako stala in gledala v nebo, sva v zraku opazila temno ujedo. Sprva sva zaradi neugodne svetlobe menila, da ponovno opazujeva kanjo, ki ima spodnjo stran telesa v senci. A ko je ujeda začela krožiti, sva opazila, da je celotna spodnja stran ujede temno rjava. Peruti so bile le za spoznanje svetlejše od trupa, vendar še vedno (z izjemo nekaj primarnih peres) enotno temne in zaključene z izrazitimi šestimi najbolj zunanjimi primarnimi peresi oz. “prsti”. Rep je bil temen in oglate oblike. Ujedo sva določila za temno obliko malega orla, kar je prvi podatek za Cerkniško jezero (Bordjan v tisku), vrsta pa je tudi na splošno redko zabeležena v Sloveniji (Hanžel & Šere 2011). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Anže Škoberne, Bračičeva 4, SI−1380, Cerknica, Slovenija, e−mail: anze.skoberne@hotmail.com Južna postovka Falco naumanni Lesser Kestrel – one 2cy male observed on 6 May 2012 at Brnik Airport near Ljubljana (UTM VM51, central Slovenia); the species has occurred extremely rarely in Slovenia in recent years Na poti v Kamnik se večkrat ustavim ob žičnati ograji Letališča Brnik pri Ljubljani, kjer je možno v spomladanskem času