.topiv-2. Številka._Ljubljana, v petek 24. jnnija._XXV. leto, 1892. SLOMŠKI Mm Uhaja Vtak dan avečer, icimfii nedelja in praznike, ter velja po pofiti prejeman ca avstro-og e r ike dežele ca vse leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 *ld., ca jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., ca Četrt leta 8 gld. 30 kr., ca jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za t nje daiele toliko več, kolikor poštnina enaaa. Za oenanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se ocnanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah flt. 12. □ pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oenanila, t.j. vse administrativne stvari. Bismarck na Dunaji. V Ljubljani, 24. junija. Danes bode menda vender ostavil knez Bismarck naše Dunajsko, prestolno mesto. Tako interesantno se je zdelo bivšemu nemškemu kancelarju bivanje v nemškujočem središči Avstrije, da je kazalo, kakor bi se hotel za trdno ugnezditj, ker od-potovanje, katero bi se imelo zgoditi že pred dnevi, odlagalo se je in odlagalo do denašnjega dne. Ni Čuda, razposajeno neraštvu v Dunajskem prebivalstvu napravilo je Bismarcku tak vsprejem in takšno Blavo vse dni, da je morala moža pretresati neka sladka groznica, moža, ki si je bil svest, da se nahaja v glavnem mestu Avstrije, katero je vedno poniževal in Se nedavno po žurnalih blatil. Sploh doživeli Brno pri tem potovanji kneza Bismarcka na Dunaj reči, katere svet iznenadujejo. Napravil se je na pot kot oče, ki gre k poroki svojega sina, seveda tudi nekoliko, da bi ga svet zopet gledal. Vender pa je bilo potovanje kneza Bismarcka pravo trijumfovanje, koder se je vozil. V Nemčiji ga je narod na postajah demonstrativno pozdravljal. Ne bodemo govorili obširno o demokracijah, Bismarcku namenjenih, ko je došel v Berolin in v Draždane. Kako mislijo v Nemčiji o Bismarcku in o njegovih zaslugah za nemško drŽavo, kako sodi posebno o njegovem razporu s sedanjim nemškim cesarjem prebivalstvo nemške države, to so stvari, katere nas ne zadevajo toliko, da bi si belili glavo zaradi njih. Vender pa ne moremo prezreti, da navzlic nemilosti, v kateri je stari bivši kancelar pri mladem cesarju Viljemu, vaprejel ga je nemški narod posebno v Berolinu in v Draždanih jako sijajno in burno. Pokazalo se je očitno, koliko simpatij vživa še odpuščeni kancelar in da ima večji uptiv na mišljenje nemškega naroda, nego to utegne ljubo biti mlademu avtokratu, ki sedi na prestolu nemške države. Vaprejem Bismarcka v Berolinu bil je uprav demonstracija globokega pomena. A Še bolj karakterističen bil je vBprejem v Draždanih, kjer je dvorni svetnik Osterloh se izrazil, da le jeden razumel je Bismarcka popolno, namreč nepozabni cesar Viljem I. Velike ovacije v Draždanih odvezale so Bismarcku jezik. In omenjal je najvišje instance, to je javno mnenje. Omenjal je pokojnika: cesarja Viljema I. in Friderika, Moltkeja in saškega kralja Alberta in — nikogar druzega več. In razumeli so ga. Za nas pa postaje posebno zanimivo potovanje B'smarckovo v trenutku, ko je prestopil na avstrijska tla. Kar se je tu godilo od češko-nemške meje pa do Dunaja, to je tako značilno, da je treba pribiti dogodke za večni spomin. Za nas Slovane avstrijske, a tudi za Nemce avstrijske jednako, je Bismarck tist mož, ki nikdar ni bil prijatelj Avstrije, iti je izumel glasovito frazo .Stoss' in's Herzu-politike. Će je pozneje privabil Avstrijo v zvezo z Nemčijo, ni storil tega morda iz ljubezni do Avstrije nego iz golega pruskega egoizma, ker je Nemčija krvavo potrebovala Avstrije. To so stvari, tako znane, da jih ni treba ponavljati. Kakor pred letom 1866, tako tudi pozneje bil je Bismarck vedno pri vsaki priliki nasproten interesom avstrijskim, kar je le mogel. In dasi že odpuščen, počel je Bismark polemiko proti Avstriji po svojih žurnalih, kateri s> obrekovali našo vojsko, devali v nič naše bojne moči, smešili našo diplomacijo in notranjo vlado. Pa kako bo vsprejeli navzlic vsemu temu Nemci avstrijski tega moža! V prestolici avstrijski, na Dunaji, pozdravljali so ga v velikih množicah, kakor se poslavlja kak patrijotičen trijumiator. Po ulicah so mu prepevali glasoviti pesni „Wacht aio Rhein" in „Deutschland Uber Al les", priredili so mu sploh pravo velikonemško demonstracijo, da so morali prav odločno vmes poseči redarji s svojimi sabljami! In vse to se je godilo, čeprav je bilo znano, da knez Bismarck ne uživa milosti na našem cesarskem dvoru in da je prav »s prav grol Taaile zaradi Biskarcka za nekaj dnij odpotoval z Dunaja. Zastonj trudijo se nemški listi, da bi zavili in zasukali vso stvar, češ, slavil se je v Bismarcku le stvoritelj nemškoavstrijske zveze z leta 1879. Sklicujejo se na pomirljivi govor Bismarckov v De-činu, a prav tam spregovoril je on sam besede, ki so jako pomenljive in razsvetljujejo s prav bengalično lučjo položaj. Rekel je uredniku tamošnjega nemškega li|ta: „ Izrazi prijateljstva avstrijskih Nemcev me vesele in so mi tudi razumljivi, bs j težimo vsi po jed nem in istem krasnem smotru." Ali ni to dovolj jasno v ustih očeta zjedinjene Nemčije, katerega avstrijski Nemci pozdravljajo demonstrativno poj6č „ Deutschland ii be r A1 les !a Za Avstrijo imajo demonstrativni nastopi Bismarcku v čast, katere bo vprizorili avstrijski Nemci na severnem Češkem, na Moravskem in posebno tudi na Dunaji, ves drug pomen, nego pa Berolinski in Draždanski dogodki. Pri nas dala si je duška ona velikonemška stranka, ki hoče sedaj priti do vladnega krmila in ki je v poslednjem času prouzročila toliko vika in krika zaradi borne drobtinice, podeljene nam Slovencem. Priredila je vbo te izdajalske orgije ona nemška stranka, ki je klicala državnega pravdnika zaradi izleta čeških Sokolov v Nancy in zaradi njib govorov, v katerih so izražali svoje iu avstrijskih Slovanov simpatije do naroda francoskega. Priredila jih je ona Btranka, ki je za časa lanskih slovanskih razstav v zlati Pragi in v kraljevem Zagrebu porabila vsako najmanjšo priliko, da je bujskala proti Čehom in Hrvatom in njih slovanskim gostom. Nemške demonstracije ob prihodu Bismarckovem na avstrijska tla bile bo zares protiavBtrijske, velikonemške, tega ne bo utajil nikdo in naj suče stvar še tako. Morda so prišle v pravem času, da odprejo zopet oči vladnim krogom, ki so se začeli močno naslanjati na stranko nemške levice. Značilno je, da so prišle na dan prav zdaj, ko nemška stranka hoče priti skuti z vsemi sredstvi na ministerstvo in ko posebno nemški nacijonalci hlinijo veliko razburjenost in nezedovoljnost zaradi koncesij, katere smo baje dosegli mi Slovenci. Pokazalo se bode v kratkem, so li te demonstracije dosegle svoj namen. Mi si jih bodemo dobro zapamtili in opominjali Nemce na nje kadar bodo zopet po stari svoji navadi očitali nam nelojalnost. PolUicni razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 24. junija. Valutni otlaek. Včeraj dopoludne pokazalo se je v valutnem odseku, da vlada v njem nima tako zanesljive ve- trašk« Dijodem in širili človeško omiko od vzhoda proti zahodu Najstarejšo boginjo meseca so imenovali v Rimu Luna in njej sta bila posvečena dva hrama, jeden na Aventinu, drugi na Palatinu. Predstavljali so jo kot Ženo s kopreno na glavi in plamenico v roki. Posvečeni bo ji bili beli konji in njen voz sta vozili dve kravi (zaradi podobnosti rog z mesečnimi rožički). Ob starodavnem Timavu pri Devinu imela je Dijana svet gaj, v katerem bo redili bele konje. Konjereja je bila pri starih Venetih zelo razvita in Še sedaj imamo v Lipici na Krasu sloveče ko-njarnico. Zvezd nese stari narodi tako zelo obožavali, kakor solnce in mesec. Samo Kaldejci so častili sedmero planetov in njim na čast je imel babilonski stolp sedem naBtropij, kraljevi grad v Ekbatani pa je bil obzidan s sedmimi zidovi razne barve, od katerih je bil najnotrejši pozlačen (na čast solncu), drugi posrebrujen (na Čast mesecu) itd. Tako so obožavali tudi Venero, Sirija in Tistrija, ki je o pasjih dnevih dež pošiljal. Zvezdam so pripisavali velik upliv na človeka in na svetovne dogodke. Razločevali so dobre in zle, srečne in nesrečne zvezde. Astrologi so iznašli tako LISTEK. Obožavanje solnca, meseca in zvezd pri raznih narodih ter njih upliv na umetnost. Spisal M ago v i č*. (Dalje.) Slovani so si mislili solnce kot bitje s človeškimi lastnostmi, kot govorečega junaka v družinskem krogu. Mesec je bil njegov brat, večernica in danica pa njegovi sestri. V nekaterih pesnih je mesec solnčev sin, a dež solnčev brat. Po litvanski tradiciji se je solnce oženilo z mesecem (Krek, str. 843). Pozneje je postalo solnce čisto pozemeljski junak, ki dobi svojo velikansko moč iz zemlje (pravljic* pravi, da „vilo sisa") in premaga vse naspot-nike (mokroto, meglo, kužen zrak itd). Kot tak junak ima solnce pri raznih slovanskih narodih razna imena, n. pr. Krsnik, kralj Matjaž, kraljevič Marko, Ilija Muromec itd. Poleg Bolnca častili so vsi stari narodi tudi mesec kot pasivno, vzpremljajoče in rodilno bitje. Egipčani so ga spoštovali pod imenom Is is kot sestro Osirisovo in kot boginjo prirode. Ko solnce po noči umre, žaluje za njim Isis in nje solze obude zjutraj Osirisa pod imenom Horus kot močnega junaka in zmagovalca smrti. Asirci so imenovali rodilno moč prirode I star, Feničani pa As tur ta. Pri Kaldejcih in Bsbiloncih je bila Belova žena Bel t is ali Milita boginja meseca in plodne narave. Po vsej prednji Aziji so si mislili boginjo meseca tudi kot moško ali vsaj ,androgynow bitje ter mu dajali atribute solnčnega boga in nasprotno (zato tudi preoblačevsnje duhovnikov v žensko obleko in duhovnic v moško). V mestu „Carra" v Mezopotamiji so verovali, da je tisti, ki časti mesec kot boginjo, ženskam podvržen, tisti pa, ki ga za moško hitje spoznavajo, zapovedujejo ženam. Tako so častili po vsej prednji Aziji boda „Lunustf in v Kubi r i v Kapadociji je imel mesečni bog „Meupbar-nak" svoj hram.. Grki so častili mesec pod imenom Artemis in temu božanstvu bo pripisovali velik upliv na človeško kulturo. Ona je bila tudi boginja lova in mornarjev, ker jim je po noči svetila, da so videli priti v varno luko. Tudi je Artemida obiskovala v tihih nočeh samotna pokopališča in tam plakala za mrtvec'. Za luno so potovali mnogi junaki, na primer čine, kakor se je sploh sodilo. Razpravljalo se je o § 11. zakona v kovanih denarjih, kateri se določa, kakšne srebrne denarje in kakšen drobiž je kovati. Vlada predlaga mimo drugega drobiža tudi drobiž iz nikelja. Posl. Bamreutber je nas veto val, da ni kovati drobiža iz nikelja. — Posl. Ćestmir Lan g se je izrekel proti drobižu iz nikelja. Srebra imamo dovolj, torej bi kovali lahko srebern drobiž, nikelj bi pa morali še le kupiti in to kar za začetek 1.050.000 kilogramov. Govornik je priporočal komade po 10 vinariev kovati iz bro-novine. — Finančni minister ugovarjal je odločno zoper ta nasvet in razlagal, zakaj želi vlada drobiž iz nikelja. — Posl. Fuss pritrdil je finančnemu ministru Por lan ca grof Pininski in Schaup sta proti nikelju in želita, naj se kuje drobiž iz srebra, namreč komadi po 10 in 10 vinarjev. — Posl, Steinvender se izreče za nikelj želi pa, da bi se kovale tudi srebrne krone v vrednosti sedanjega goldinarja. PI ene r se je isto tako izrekel kakor Stein\vender. Govorili so o tej stvari še mnogi drugi poslanci. Pri glasovanji obveljal je predlog posl. Biirnventberja, da ni kovati drobiža iz nikelja. — Vsled tega ukrepa postala je rešitev valutnega vprašanja hipoma jako težka in zamotana. Odsek je pooblastil posl. Bamrentherja, da se dogovori glede konsekvencij tega glasovanja s tiuančnim ministrom. Sodi se, da bode vlada izpo-alovala, da bode odsek včeraj reasumiral včerajšnji ukrep in vsprejel vladni nasvet. Cesar v Urnu, Dne 26. t. m., torej v nedeljo, odpotuje cesar v Brno, da prisustvuje ondotni slavnosti zveznih strelcev avstrijskih. Nemci si prizadevajo, da bi cesarju pri vseh sluvnostih pokazali uemški značaj Brna in to svojo namero skušajo doseči s skrajnim terorizmom, ne zmeneč se za nikakeršne zakone. Občinski odborniki, katerim je izročeno nadzorstvo, usiliti hočejo češkim društvom nemške table za ba* klado, celo na ravnatelje čeških srednjih Šol pritiskajo na vse možne načine. Brnske Čehe je to brezobzirno postopanje silno razkačilo Nemci hočejo cesarju pokazati Potemkinske vasi. Celo dvojezične napise so odpravili. Češko prebivalstvo je vsled tega opravičeno nevoljno, zlasti ker z lepo ničesar ne doseže. Razmere na Češkem, Mladočeške ideje prodirajo vedno v širje kroge, celo v take kraje, kjer so bili doslej veleposestniki absolutni gospodarji. Pri volitvah v okrajni zastop v Hofovicah zmagali so mladočeški kandidati z velikansko večino. Namestništvo in ministerstvo odbila sta dotične proteste propadle Btaročeške stranke. Ta okraj je bil doslej trdna zaslomba Staročehov. Namesto dosedanjega predsednika okrajnemu za-stopu princa Karula Scbvvarzenberga izvoljen je mladočeški kmetovalec. Vinska klavzula. Uradni list italijanske vlade priobčuje od kralja potrjeni zakon o znižanji carine na uvažanje vina. S tem je faktično uveljavljena vinska klavzula v avBtrijsko-italijanski trgovinski pogodbi, tista klavzula, za katero so izvestni slovenski poslanci glasovali z navdušenjem, češ, saj se tako nikdar uveljavila ne bo! Vnanje države. Italijanski kralj v Potsdamu. Slavnosti, katere prirejajo v Potsdamu v čast italijanske kraljevske dvojice, so krasne in vele-Častne, živ doka/, kako visoko cenijo na Nemškem italijansko-nemško prijateljstvo. Poroča se iz Bero-lina, da sta državni kancelar Caprivi in italijanski minister unanjih reči j Brin imela že več konferenci) ter se povse zjedinila glede vseh važnejših političnih vprašanj evropskih. imenovani „horoskop" (kazalec ur), s katerimi so I opazovati, v kateri točki ekliptike je stalo solnce pri rojstvu kakega človeka. Trdili so, da ima ta točka velik upliv na človeško usodo in preiskovali so, pod kakšno „konstelacijo" zvezd se je ta ali oni rodil. Učili so, da ima vsak človek svojo zvezdo in da zmaga človekvse Bvoje nasprotnike, kadar ta zvezdakulminuje. Pod kakeršno zvezdo se je rodil, tako ga je čakalo ali bogastvo, službe, veselje; ali pa nesreče (da si slomi nogo ali vrat), siromaštvo, preganjunje itd. Krščanstvo je sicer zatrlo vero v solnce, mesec in zvezde, ali umetnost in simbolika obdržali sta vse to še dolgo v svoji zakladnici. Dajali sta jim Se vedno človeško podobo in mišljenje in predstavljali jih v simboličnih znakih. Posebno pesništvo jih je vedno poveličevalo, pa tudi v geslih in pregovorih so ohranila nebeška telesa svoje važno mesto. PoBtavljali bo jih v grbe in na oklepe, na nadgrobne kamene, zastave, odeje, minarete, igralne karte, na okraske knjig itd. Stare knjige prikazujejo n. pr. vnebobod Kristusov na ognjenem solnč-nem vozu. Kakor se je ukus in slog menjal, tako so dajali tudi solneu in mesecu monsko, gotično, reue- JVovo grško ministerstvo. Prememba v grški vladi izvršila se je točno in hitro. Novo ministerstvo prevzelo je predvčeranjim državno upravo. Trikupis je predsednik in finančni minister, Dragumis minister unanjib rečij, Taeoto-kis minister notranjih rečij, Simopulos minister pravosodja, Zamados vojni minister, Skuludis minister mornarice in Kossonakos naučni minister. Ćuden, Štrajk na Španskem. Španska vlada ukrenila je po vzgledu drugih držav, združiti poštno in brzojavno upravo. Ta ukrep pa ni bil všeč brzojavnim uradnikom Španskim in da bi zaprečili njega izvršitev, začeli so pravi pravcati — štrajk. Vlada je v veliki zadregi, ker štrajkajo vsi uradniki. Brzojavni promet je popolnoma ustavljen. Načelnik brzojavnih uradov in zasnovatelj kombinovane uprave, poštne in brzojavne, se je vsled tega odpovedal, toda uradniki niso s tem zadovoljni, nego tirjajo garancij zato, da je vlada svoj namen povse opustila. Dopisi. Z Vrbe na K oro š kem, 22. jun.[Izv. dop.] (Čast, komur čast!) Na dan sv. Alojzija zbralo se je okoli 50 odličnih rodoljubov, dohovnih in posvetnih gospodov in kmetov iz vseh krajev koroške dežele na Mali Strmci pod Vrbskim jezerom. — Pri skupnem obedu se je praznoval god našega neumornega boritelja gospoda Alojzija Legata. Mej obedom poklonili so gospodu slavljencu trije kmetski posestniki gg.: \Vutti, zastopnik gornjih, župan Št. Jakobski, Ko bentar, zastopnik srednjih in Petek iz Črne zastopnik spodnjih krajev Koroške, zlat prstan, kot vidno znamenje ljubezni in hvaležnosti. Prstan je okrašen 8 tremi dragimi kameni ki imajo slovenske barve, to bo rubin, safir in demant; na znotranji strani pa nosi napis: .Dar koroških Slovencev. 1831 „92". Prstan je jako okusno in vpolno zadovoljnost naredil goap. Fr. Šetfil na Dunaji (VI. Mariahilferstrasse 79), tako, da tega umetnika lahko priporočamo slavnemu občinstvu z dobro vestjo. — Razdelil se je tudi mej udeležence tiskan spominek z dvema pesencama, ki sta bili zloženi baš za to priložnost. Trnek je jako lepo in lično oskrbel g. Drag. Hribar v Celji. Mej raznimi napitnicami in krasnim petjem četvorice Ljubljanskih pevcev minil je prehitro dan ki je pokazal, kako Časte hvaležni koroški Slovenci svoje zaslužne može. To častno priznanje bode g. Legatu gotovo v zadoščenje za mnogo prebitih britkostij in v spodbujo za nadaljno plodonosno delovanje na korist zatiranim koroškim Slovencem. Bog ga ohrani še mnogo let čilega in zdravega tu-žnemu Gorotanu! „Matice Slovenske" XXVII. redni občni zbor. V Ljubljani 22. junija. V mestni dvorani zbralo se je okolu 60 članov, mej njimi mnogo odličnih starejih in mlajih rodoljubov. Predsednik g. prof. Marn pozdravil je navzoče z nagovorom, v katerem je poudarjal solnčne in senčne strani društva. Omenjal je najprej poslednjih. Z lanskimi knjigami niso bili prav zadovoljni vsi člani, letopisu se je očitalo, da je preveč filo-logičoe tvarine v njem, zgodovini Novega mesta, da sanako, rokoko ali barokno obliko. Solnce se vozi majeatetično kot luč deleča oseba na brzi kvadrigi čez oblake, mesec pa milo razsvetljuje temno noč. Navadnejše pa so jih slikali kot zvezde s človeško glavo, obdane s zlatobliščečimi ali srebrnosvetlimi žarki. Pri križanji Kristusovem otemnita obadva in se spremenita v zakrite, jokajoče obraze. Devica Marija stoji na polmescu, s solncem obdana in z zvezdami venčana. Astrologične knjige nam podajajo brez števila zvezdnatih podob, ki nam pričajo o neizrečeno bujni fantaziji srednjeveških pisateljev, V ilustrovanih biblijah skazujeta solnce in mesec svoje zadovoljstvo zaradi ustvarenja četrtega dne s tem, da kažeta vesele obraze. Bog Oče je napravljen z obleko visokega duhovnika in predpisuje solncu, mesecu in zvezdam, kako naj se vrte in kako naj krožijo. V neki bibliji se vidi, kako solnce in mesec radovedno gledata v sveti raj. liana Holbein je naslikal polnolično solnce sredi raja, dočim se mesec zemlje dotika. Na drugi podobi je narisal solnce, kako modrostno gleda na Aleksandra in Dijogena. V neki postili iz leta 1483 so naslikane zvezde, kako poslušajo astronoma, ko razklada svojo mo drost o nebesih in zemlji. (Konec prib.) je prelokalna, s tretjo knjigo pa so bili v*, zadovoljni. Odbor se bode oziral na izražene £}ie ia jim skušal ustrezati. Glede kritike izrekel je da bi se postavila na bolj vzvišeno, liberalneje stališče. Pri šolskih knjigah .Matica" nima sreče, istotako je pri gospodarstvu z Matično hišo v dohodkih v preteklem letu bila manj srečna. To so senčne strani. Veselo pa je z druge strani videti, kako napreduje društvo, posebno glede društvenikov. Vsako leto pristopi 150—200 novih članov, hvala marljivemu delovanju poverjenikov. Tudi stari Go-rotan se giblje, to se pozna. Odborniki prihajali so marljivo v seje in mestu umrlega blagajnika pridobil je odbor izborno novo moč v g. dr. S tare tu. Omenja nove Kneževe ustanove za ljudsko knjižnico, katere oskrbovanje je prevzela „Matica". Knjige, katere se bodo izdajale, bodo spomenčice na grobu blagega pokojnika. Potem izreka hvalo in čast marljivemu tajniku za požrtovalno delovanje, (živio-klici) presojevalcem rokopisov in pregledovalcem računov v imenu občnega zbora. Obširneje pa bodo čuli druStveniki iz tajnikovega poročila, kaj je storilo društvo v preteklem letu. Sklep računa kaže, da je imela „Matica" v preteklem letu 1891. skupnih dohodkov 12.023 gld. 9Va kr., v gotovini in 11.224 gld. v obligacijah. Stroškov bilo je 6371 gld. 42% kr., ostalo je torej imetka 5651 gld. 67 kr. v gotovini in 11.224 gld. v obligacijah. Mej stroški izdalo se je za izdavanje knjig 4127 gld. 16 kr., 772 gld. 98 kr. za upravne Btroške, ostalo pa za hišne in razne stroške. Izkaz premoženja kaže, da je znašalo skupno imetje „Matice Slovenske" koncem 1891. leta 53.824 gld. 21V a kr., pomnožilo se je torej od minulega leta za 1895 gld. 20 kr. V oskrbi je imelo društvo dve ustanovi: 1. Jurčič-Tomšičevo za literarne namene, ki je imela koncem 1891. leta premoženje 2662 gld. 5 kr. in 2. zbirko za dr. E. II Uoste spomenik v znesku 1355 gld. 39 kr., naloženih v kranjski hranilnici. Dalje je hranila v svoji blagajni či-talniško obligacijo za 1000 gld. in zbirko za spomenik dr. Janezu vitezu Bleivveis-TrBteniškemu v znesku 2696 gld. 67 kr. naloženih v kranjski hranilnici.*) Račun odobril se je brez ugovora. Istotako potrdil se je proračun za 1. 1893., ki kaže skupnih dohodkov 7635 gld. 90 kr., stroškov pa 7436 gld. 4 kr., torej prebitka 199 gld. 90 kr. Ze pregledo-valce računov bili so voljeni g. F. Br a daška Drag. Žagar in G Pire. Vsprejel se je predlog, da se odslej Jurčič-Tomšičeva ustanova ne navaja več v računu kot tuje premoženje, nego se uvrsti mej narodne ustanove, katerim se pridruži tudi Anton Kneževa. Tajnik g. £. Lah poroča na to o odborovem delovanji v dobi od 1. junija 1891 do 31. maja 1892, omenivši lanskega občnega zbora in tedaj izvoljenih odbornikov, mej katerimi sta bila nova gg. dr. Detela in dr. Stare. Odbor je imel 3 redne in 1 izredno sejo, književni odsek se je sešel dvakrat, gospodarski odsek, v katerem je prevzel na-Čelstvo novi blagajnik g. dr. Stare namestu umrlega Luke Robiča, pa štirikrat. — „Matica" izdala je lani troje društvenih knjig, namreč: 1) Letopis za l. 1891, uredil prof A. Bartel; 2) Zgodovina Novega mesta, sestavil prof. I. Vrhovec, in 3) Pegam in Lambergar, povest, spisal dr. Fr. D Prva omenjenih knjig je že leta in leta ob čajna. Druga knjiga je lep prinos k domači zgodovini. Tretja knjiga, katera je izšla z nagrado iz obresti Jurčič* Tomšičev ustanove, podaja nam zgodovinski roman iz petnajstega stoletja. Večina objavljenih kritik bila je jako ugodna. — Tudi letos izda „Matica" troje društvenih knjig, in sicer: a) Letopis za leto 1892, urednik prof. A. Bartel; b) Goriška, opis, spisal prof. S. Rutar; c) Z ognjem in mečem; roman, (I. in II. del) iz poljščine po Sienkiewiczu prevel M. Mrače. Sestava prve knjige bode takšna, kakor prejšnja leta; obsegala bode 18 do 20 tiskanih pol; tiska jo „Narodna Tiskarna". Kar se tiče druge knjige, namerava odbor podati društvenikom splošni opis slovenskih pokrajin v več zaporednih zvezkih in prične to opisovanje z Goriško. Tretjo knjigo nameraval je odbor izdati brez ilustracij, ker so mu pa bili proti primerni odškodnini ponuđeni klišeji češkega prevoda, odločil se je za to, da izide knjiga ilustro-vana v dveh oddelkih in da se tiska v Pragi. Z založenimi knjigami nima odbor posebne sreče. Za dra. Kosa „V zgoj es lo v j e* doslej še •) V „Kranjski hraa'-loiol* ?! I ni bilo moči izpoalovati ministerakega odobrenja. Tekom leta je popolnoma pošel r o k o r n v - T u š k o v „Prirodopis rastlinstva", H. natis. Odbor je iz raznih uzrokov ukrenil, da „Matica" te knjige ne bo izdala v 3. natisu, stori naj to kakov knjigotržec, ako mogoče s podporo. — Z ozirom na to, da se ima skoro uvesti v šole tudi slovenski pouk v stenografiji in pa z ozirom na to, da knjiga razmerno ne bo draga, vsprejel je odbor ponudbo prof. Be-zenšeka v Plovdivu, da izdaj „Matica" drugi natis njegove „Stenograf i je". Rokopis je že gotov; knjiga izide pri Albrechtu v Zagrebu. Na podlagi razpisa nagrade iz obresti Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene je dobil odbor lansko leto jedno samo povest v presojo. Ker po mnenji presojevalca ni ugajala, vrnil jo je odbor pisatelju. Iz prejšnje dobe pa ima odbor v rokah povest „Mešetar", spisal Ve li mi r, katera bode morebiti primerna, da se izda iz ustanove Antona Knezu. Denarno stanje „Matičino" je ravideti iz izdanih računskih zaključkov za leto 1891/92. Društvene finance /matrati je za ugodne. Dne 10. julija 1891 prevzel je blagajno in računske knjige Bedanji blagajnik g. dr. Stare. Blagajnica je bila mej letom parkrat škontrirana; našlo se je vse v redu. Gospodje računski presojevalci pregledali so društvene knjige in račune, jih primerjali z računskim sklepom in bilanco in našli povsod soglasje. Za marljivi trud jim bodi iz zbora spodobna zahvala. Glede Matičine hiše je omeniti, da je finančno oblastvo zvišalo društvu pristojbinski ekvivalent prav čutno in sicer še za par let nazaj. Mej hišnimi strankami se je zvršila jedna sama prememba. Kakor naravno, zvršilo se je glede poverje-ništva več prememb. Število poverjeoištev je naraslo že pred tremi leti nad sto in tudi v zadnjem času se je OBnovalo nekaj novih poverjeništev, bodisi popolnoma znova, bodisi po primerni delitvi starih. Število društvenikov narašča dosledno od leta do leta. Za lansko leto je plačalo doslej 1750 letnikov; nekaj jih utegne še priti. Lanske knjige so se tiskale v 2400 iztisih, letošnje se bodo v 2500 oziroma 2700 iztisih. — Število članov narašča dosledno na Kranjskem in na Koroškem, ne zaostaja na Goriškem iu Štajerskem, pada pa v Trstu in okolici, ker tam jeden poverjenik ne zadošča, odboru se pa navzlic vsemu trudu ni posrečilo doslej rediti stvar ugodno. „Matica" zamenjuje svoje knjige z 29 raz ličnimi društvi, in je prejela lani v zameno 150 zvezkov, v darilo pa 110. Književna zaloga šteje 14.764 knjig in zvezkov ter 235 zemljevidov. „Matica" udeležila se je lani Bleiweisove slavnosti v Ljubljani in Potočnikove slavnosti v št. Vidu, na nekatere druge pa je bila vabljena, a se jih ni mogla udeležiti. Dne 2. avgusta I. 1. umrl je g. Luka Robič, drušveni ustanovnik, 13 let odbornik in 3 leta blagajnik. Društvo je položilo na njegovo rakev venec s trakovi; pogreba udeležili so se mnogi odborniki in društven ki. Teden prej, dno 2. avgusta, umrl je na Vrdu pri Vrhniki Fran Kotnik ml., nadobuden mladenič, v 21. letu svoje dobe; v svoji oporoki volil je „Matici" 1000 gld.; dne 30. marcija pa je preminul Anton Knez. Postavil je „Matico* univerzalnim dedičem svojemu velikemu imetju. Premoženja utegue po vseh odbitkih ostati okrog 30.000 gld. V zmialu oporoke naložiti je to glavnico kot „Antona Kneza ustanovo", iz obrestij pa je izdajati ljudsko knjižnico, pisano svobodomiselno in na podlagi katoliške vere. Dotične knjige je tiskati v „Narodni Tiskarni", urejuje je pa „Matica", to je odbor. Sedaj je izvršiti le Še zapuščinsko obravnavo in potem bode v tej reči vse dognano. Zasluga, da se je vse točno iu gladko izvršilo, grč zlasti gg. odbornikom dr. Doleucu, dr. Staretu in dr. Tavčarju. Hvala jim! Vsled smrti izgubila je „Matica* še nekatere večletne poverjenike in nekatere člane, mej njimi pesnika Cegnarja. Njim vsem bodi blag in časten Bpomin. Poročilo tajnikovo vzelo se je z odobravaujem na znanje. Predsednika namestnik g. Grasselli utemeljil je potem v daljem govoru že naznanjeni predlog odbvjra, po katerem je bil voljen častnim članom „Matice" dež. predsednik g. baron Andrej "VVinkler. Rekel je govornik, da „Matica" sme s ponosom gledati oa svoje delovanje v razvoj slo- venskega jezika, ki je lepo napredoval v vseh strokah. Storilo se je mnogo, a treba je še dopolniti česar nimamo. Res se je zadnjih deset let mnogo storilo, da je slovenščina v deželnih zakonih taka, da se sme na stran postavljati nemškemu izvirniku, gre zasluga zato dež. predsedniku baronu Winklerju. „Matica", ki ima nalogo skrbeti za slovensko slovstvo v vseh strokah, ima dolžnost izreči svoje priznanje tako zaslužnemu možu. To tembolj, ker on spada mej prve ustanovnike društva in je bil prvih 12 let tudi odbornik ter je že pred BO leti se zavzel v dež. zboru goriškem za slovensko urado-vanje s slovenskimi občinami Premišljen, zrel sad njegovega delovanja nahajamo v naših dež. zakonih. V priznanje njegovih zaslug voli naj ga zbor Častnim članom društva. Ko je predsednik, rekoč da „Matica" časti s takim imenovanjem sama sebe, dal predlog na glasovanje ustali so vsi navzoči, sprejemši ga jednoglasno z živahnimi živio-klici- Potem vršila se je dopolnilna volitev odbora, (Smo že poročali v včerajšnjem listu.) Predsednik naznani, da je odborova seja v četrtek zvečer ob 6. uri v Matičini hiši, zahvali župana za prijaznost, da je pripustil društvu zborovanje v mestni dvorani, zahvali dalje vse navzoče /a udeležbo in zaključi zborovanje. Domače stvari. — (Fran Potočnik j.) V Gorici umrl je dne 20. t. m. gospod Fran Potočnik c. kr. stavb, svetnik, odlikovan z zlatim križcem za zasluge, častni občan Litijski. Rajnki bil je ves čas svojega dolgega življenja — doživel je 82. leto — iskren narodnjak, delaven patrijot, mnogo let občinski svetovalec Ljubljanski, znan in Bpoštovan v Ljubljani, odkoder se je pred 4 leti preselil v Gorico. Za danes kličemo: Bodi umrlemu poštenjaku lahka zemlja in čaBten spomin ? — (Raca — pa ne na vodi!) Včeraj imel je „nemški Mihel" zopet vroč, soparen dan. Še predvčerajnim se mu niti sanjalo ni, da bi Slovenci, katerim ne privošči niti najpotrebnejših ljudskih šol, mogli dobiti slovensko vseučilišče. Včeraj zjutraj pa, ko je bil komaj vstal, prinesli so mu „Neue Freie PresBe" in tu na krat čita, da se prav gotovo ustanove stolice za slovenska pravniška predavanja na vseučilišči Graškem, samo da ne že letos, ampak v šolskem letu 1893/94, putem da je že slovenski sodni pristav določen za učitelja civilnega prava in slovenski odvetnik za učitelja državnega prava iu narodne ekonomije. Kje je tako velika posoda, da bi držala znoj in pot, ki se je na nemških čelih nabiral vsled te notice v židovskem žurnalu ! Ubogi „nemški Mihel!" Kaj bi bilo, da ni nas, ki te lahko potolažimo, da je vest v .Neue Fr. Presse" zlagana od besede do besede in prava pravcata „raca". Pomilovati le moramo nemško občinstvo, katero se celo po svojem poglavitnem glasilu da na tak način za sos voditi in neosnovano „vznemirjati". Seveda pa velja naše odkrito pomilovanje pred vsem novi „Pressi", katera, na Dunaji izhajajoča, se mora o sklepih Dunajske vlade poučevati dati od nekega Ljubljanskega nemškutarskega „racmana", kajti „Presse" ni sram priznati, da se jej neresnična vest poroča iz — Ljubljane! — (Osobne vesti.) Pri računskem oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani imenovana sta gospoda: Ivan Kovač otkijalom iu Ivan Košir asistentom. — (Umrl je) v Poljanah pri Škof ji Loki dne 22. t. m. medicinec, g. Franc Ram o veš, nadebuden mlaci Slovenec. — (Podoknici.) V predvečer sv. Alojzija priredilo je pevsko društvo „Ljubljana" podoknico svojemu predsedniku g. Jeniču. Včeraj pa je pelo društvo „Slavee" župniku Trnovskemu g. Vrhovniku povodom njegovega godu. — (Kresni večer) praznoval se je včeraj zvečer v Ljubljani in okolici kakor običajno. Izredno veliko občinstva zbralo bo je na Drenikovem vrbu, kjer se je zažgal proti 9. uri velik kres. I ni provizovano petje nekaterih pevskih zborov čulo se je na raznih straneh. Z novo postavljenim velikim steklenim salonom pridobilo je to priljubljeno šetališče prav mnogo glede udobnosti. Z Rožnikov in z Grada bilo je po vseh hribih dal ječ okolo videti kresov na stotine prižganih. — (Lepi Tivolski nasadi) v Ljubljani ne dajo miru nekaterim ponočnjakom, da jih sle- herno noč kvarijo, izruvajo rastline, lomijo cvetlice, sploh oškodujejo mestno imetje in jemljo veselje za daljno olepševanje tega krasnega poletnega še-tališča. Da celo ubogim ribicam v vodometu ne prizanašajo, love jih ter pozneje v gozdu na stran vržejo. Oujemo, da so v pretekli noči jednega teh mladih razposajencev zasačili in želeli bi, da bi našel zasluženo kazen. Tak vandalizem je treba zatreti do zadnje klice. — (Potres.) Preteklo noč četrt ure po polnoči bil je tukaj precej močen, dve do tri sekunde trajajoč potres; postelje so se zibale in soditi je bilo, da je njegova mer od zahoda proti izhodu. Slišalo se je ob jednem plašno podzemeljsko bobnenje. — (Znižanje pristojbin za poštne denarne nakaznice.) S 1. julijem znižala se bode pristojbina za poštne denarne nakaznice za notranji in za promet z Ogersko tako, da bode plačevati po 5 kr. pristojbine za zneske do 10 gld. Dozdaj bila je ta pristojbina samo za zneske do 5 goldinarjev. — (V dober namen!) Piše se nam iz Litijskega okraja 23. junija: Binkoštni ponedeljek se je pričelo v Litiji v gostilni gospo Josipine Kobler „pri Fortuniu, kegljanje na dobitke in sicer kegljajo gospodje na pet dobitkov v korist gasilnega društva v Litiji; dame pa na dva dobitka (service za čaj iu skledico za surovo maslo) v korist naše družbe sv. uirila in Metoda. Ker se ravno zdaj bliža praznik naših imenitnih slovanskih apostolov, ne li bi kazalo, da bi povsod, kjer bivajo Slovenci, uspravljali v korist družbe koncerte, kegljanje in druge primerne igre, da se za Cirilo-Metodov dar nabere kaj zneskov, da bi družba lažje delala v našo korist? V to pomozi Bog! — (Vabilo k vrtni veselici,) katero priredi „delavsko bralno društvo v Idriji' s petjem, godbo in kegljanjem na dobitke dne 3 julija 1892 pri g. Fr. Didiču. Začetek ob polu 5. uri po-poludue. Ustopniua 10 kr. Kegljanje se prične v nedeljo dne 19. junija ob 4. uri popoludne in traja do due 3. julija ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Slovanska čitalnica v Mariboru) ima v torek dne 28, t. m. ob 8. uri zvečer v svojih novih društvenih prostorih v hotelu „Erzherzog Jobann" I. nadstropje občni zbor s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo in demisija predsednika. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Volitev novega predsedniku in jednega odbornika. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Poštne reči.) Na zboru družbe c. kr. poštarjev štajerskih in koroških se je sklenilo, naj se pošlje prošnja do ravnateljstva pošte, da bi se ustanovili posebni sli za listine v vseh tacih občinah, ki nimajo pošte. Bodo li občine temu pritrdile, ni gotovo, ker bi jim taka naprava prizadevala novih troškov. Ugodna bi pač bila za posestnike v takih krajih. — (Državni izpiti za gozdarstvo.) Na Primorskem bivajuči kandidatje za državne izpite za gozdarsko in Iovsko službo naj vlože svoje prošnje do 31. julija pri cesarskemu namestništvu v Trstu. — (Iz domačih toplic) Do srede tega meseca prišlo je na Slatino (Rogatec) 374 osob, v Laški trg (Rimske toplice) pa 172 osob. Prava sezona se prične v juliju in avgusta, katera meseca dohaja največ tujcev. — (Iz Š kedn j a) piše se „Edinosti" : Kakor vsako leto o priliki praznika sv. Rešnjega Telesa, nabrala so tudi letos naša domača dekleta znatno svoto za okrašenje glavnega križa in cerkvene zastave. Naročile so krasen, 7 vatlov dolg trak z napisom : „Sv. Lavrencij, za nas Boga prosi!" A kako smo se začudili, vzrši na zastavi omenjeni Irak veliko krajši, nego je bil poprej in brez slovenskega napisa. Kako je to prišlo, kdo je to pro-uzročil? — vprašamo po vsej pravici. Osobito pa: iz katerega namena? Pobožna naša dekleta so zelo užaljena radi tega postopanja in utegnejo taki dogodki uplivati jako neugodno na naše domače ljudstvo. Zlasti bi pa morali obžalovati, ako se vse to dogaja 4 ali 5 tukajšnjim Lahonom na ljubav. Sicer pa opažamo v novejšem času na mnogih straneh — kojih ni treba tu izrecno naglašati — nekako animozno postopanje.......Pridodati nam je še, da se je s kompetentne strani zabičevalo našim dekletom, da naj nikar ne kupujejo cvetic za okrasbu velikega križa v barvah, „ki bodejo v oči". Telegrami „Slovenskomu Narodu": RuđolfOVO 23. junija. Včeraj in danes so pri občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagali kandidatje, katere je nasvetoval narodni volilni odbor. Bologna 24. junija. Ob železniški progi Bologna-Florenca udri se usad in zasul več hiš. Ranjenih in mrtvih je okoli 30. Železniški promet ustavljen. Dunaj 24. junija. Danes dopoludne ogledal si cesar novo dvorano in državno tiskarno in se mudil tam dve uri. Monakovo 24. junija. Knez Bismarck in kneginja došla nocoj po noči in bila slovesna vsprejeta. Potsdam 24. junija. Italijanska kraljevska dvojica odpotovala danes v Draždane. Cesar Viljem odpotuje zvečer v Kiel. Razne vesti. * (V Pfibramu) še zdaj ni popolnoma odstranjena nevarnost za rudarje vsled strupenih plinov, ki se nahajajo še vedno v rudniku. Dne 20. t. m. bi bilo kmalu ponesrečilo več delavcev. Komaj so se spustili v rov, ko je zapel rešilni zvonec. Potegnili so jih hitro na kvišku, še o pravem času. Vsi so bili manj ali več omoteni ali brez zavesti. * (Čudna roditelja.) V nedeljo zvečer proti 10. uri ustupila sta ca Dunaji pri severno-zapadni železnici v tramvaj- mož in žena s svojim šestletnim sinkom. Vzela sta tri listke za Lerchen-feld. V neki ulici morala sta presesti v drug vagon — a pozabila pri tem otroka. Sprevodnik vagona našel je otroka, ko je bil voz že popolnoma prazen. Ker ni mogel zvedeti imena roditeljev, izročil je otroka bližnjemu redarju. Listnica uredništva. Slavnemu odboru akad. društva „Slovenije" na Dunaji: Poslane „izjave" zaradi tega nismo hoteli vspre-jeti, ker nam je znano, da je sad žalostnega dijaškega atrankaratva, kateremu nale, kakor pravite, „glavnu glasi lo slovenskega občinstva" ne more služiti. Tujci: 23. junija. Pri SlnllSi i Streussler, ArnsteiD, Siinger, Bucken-m a ver, Bernhuber, Grtinblatt, Pollak, Hanselli b Dunaja. — Rotb, Molich is Trsta. — Pl. Lowenfeld iz Celovca. — Semen iz Vrhnike. — Jutkovic iz Budimpešte. — Bondy i» Novega mesta. Pri felnnu: Bauer, Steindler, Epstein. VVeilb, Bock, VVecker z Dunaja. — Mladek iz Gorice. — Topfer iz Budimpešte. — Wallowich iz Gradca. Pri Mvstrl|Mkeui cesarju: Schreiber z Dunaja. — Rantnig, Schoffman iz Celo ve*. Umrli so r Ijufrljaiil: 22. junija: Josip Tercek, delavec, 31 let, Poljanski nasip št. 50, jetika. 23. junija: Marija Golob, delavčeva žena, 68 let, Gradišče fit. 13, vodenica. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 3 a a •—> ep" 7. zjutraj 2. popol. i>. zvečer 7370 ms. 784*0 ran. 734'1 mm. 15-60 C 26-4« C 20-6°C brezv. si. jzh. si. jzh. megla jasno obl. OOOaa. Srednja temperatura 21*9°, za 3*1u nad normatom. ZD-cLzxadsl£a, borza dne 24. junija t. 1. Komi a« magaciner izurjen v trgovini s kožami, železnino in papirjem, lice »lužbe. Blagovoljne ponudbe naj se pošiljajo pod „T. P." upravništvu »Slovenskega Naroda". (728—2) včeraj — Papirna reuta.....gld. 95-55 — Srebrna renta.....„ 95*15 — Zilata renta......, 113 20 — 5°/0 marčna renta ... „ 10080 — Akcije narodne banke . . , 998-— — Kreditne akcije .... „ 318*— — London........ 119'30 — Srebro......., —'— — Napol........„ 9-49 — C. kr. cekini....., 5-67 — Nemške marke •».... , 58-50 — ■4"/,, državne srećke iz I. 1854 . 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4"/,....... Ogerska papirna renta 5°/0...... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V," u zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke...... lo „ Akcije anglo-avBtr. banke ... 120 , T ramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... danes gld. 9545 ■ , 95 15 „ 11320 - „ 100*80 - n ■ „ Slti'fiO „ 119-30 ' J 949 ■ , 5-67 - „ 58*2»/» 140 gld. 50 kr. 182 110 100 122 117 189 23 156 237 50 90 50 25 50 40 V nedeljo dne 26. t. m. ob S. ari popoludne otvori I bodem svoje novo kegljišče in vrt T7- 25a.gr©rJI ©"b Savi. Svirala bode domača godba in iz prijaznosti bodo tudi peli pevci telovad-. nega društva „Sokol". K mnogobrojni udeležbi vabi najuljadneje (741) 3Iatija Medved. Zagorje ob Savi, dne 23. junija 1892. star, pristen. Naravnost iz Cognaoa (Francosko). Zdravniki ga priporo-čujejo kot sredstvo, ki posebno krepča slabotne, bolne in prebolele. Mala steklenica - l0 litra 1 gld. 76 kr.; velika steklenic */,. litra 3 gld. |Piccoli jeva lekarna „Pri angelju Ljubljani, Dunajska cesta. mat't »v itn se proti povzetju rvate ročno izvi-šujeji*. s o;»—3> p Dražlsapaničnin. Vsled dovoljenja c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani z dne 21. junija 18D2, Št. 3f3, odredila se je javna dražba raznega v konkurzno maso Jakoba Trauna spadaj očega blaga, žita in drugih premičnin na dan 30. junija 1892 dopoludne od 9. do 12. in popoludtie od 3. do 6. ure na Glincah. Razprodajalo se bode: drva, zalogo žita, moke in kisa (očeta), dva konja, zebe, na njivah in senožetih Glinških rastočo travo in deteljo, oziroma pokošeno seno, špecerijsko blago in druge premičnine, katere bode za prodaj določil oskrbnik g. dr. &liyer, advokat v IJ iillljani. K tej dražbi vabijo se kupci s pristavkom, da se bodo posamezni predmeti oddajali tudi pod izklicno ceno za gotovo plačilo onemu, ki bode največ ponudil. Kupljene reči morajo se takoj odstraniti. V Ljubljani, dne 23. junija 1892. Dr. Jernej Suppanz (743—1) c. kr. notar kot sodni komisar. Štajerska deželna ljslsa slatina. Ino sveža, jedrovita polnitev v novo zgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca. Dobiva »et Pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnih založnikih v Ljubljani: Mihaelu Kaiitnerju in Itlorlca Wagnerja vdovi, kakor tudi v vseh prodajalnicah mineralnih vod, v špecerijskih prodajaluicah in dro guerijah, ki so na dobrem glasu, ter v lekarnah. (478—3) Gotovo in hitro upli-vajoče sredstvo proti kar Jim tiie«oui, aul \vu> na \ioč- v^^v Dobiva ne v lekarnah. JtjM platili, petah iu drugim tidim pruskom kože. pit Veliko pri znal ni h sem je na na ogled v V'lavni raipnšiljalnici: L. Schwenk-a lekarna 524) Meldllng-Dunaj. Pristen samo, če imata navod in obli* varstveno znamko in podpis, ki je -tu zraven \ torej naj se pasi zavrne vse manj vredne ponaredbe. Pristnega imajo w L|ub-l|anl J. Swohoda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Gredel; v Kuriolfovem S. pl. Slad o vič, F. Haika; V HHiiinlku J. Močnik ; v Olovci A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnba-cher; v Rresuh A. Aich-inger; v Trgu (na Ko-roškem) C. Menner; v R>l|aku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Cdoricl G. B. Pontoni; v WolfVt-hergu A. liiith; v Kranj I K. Šav ni k; v Kad-goni C. £ Andrien; v ■ drlI i Josip VVarto; v Radovi tlel A. Robtek; v Celjl J. Kupterschmid. 1 I 8 goldinarjev stane pri meni en modroc na peresih (Fedf rmatratze) Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 80 dobro vezanih, močnih peres iz naj-holjsega bakrenega d ratu, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter 10—15 let nobenih poprav ne zahtevajo. fpW Pri naročilih z dežele naznani naj so vselej natančna mera postelje v notranji Iim-I. ~*SM — Ako se torej dobi za 10 gUl. dober tapeciran modroc ua peresih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro poiteju, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kupelij in zavodov popust od cene. _ Žicaste zimnice sa vstako posteljo navadne velikosti po S ifl«. **0 »saldov j I afrikom tapecirane iu s cvilhom preoblečen po IS gld. »718—i iSSSSSštSmm 7*3 $ irlcl. t*0 »»vitlov t H j iu s cvilhom preoblečene ft >7'3-3) H I r m li Izdajatelj in odgovora! urednik: J o i i p N o 11 i. Lastnina in tlak .Narodne Tiskarne".