CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 21, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III MacArthur bo sprejel kapitulacijo Japonske v imenu Zed. držav, Kitajske republike, Sovjetske Unije in Velike Britanije. Potem bo pa ukazal japonski vladi, da izda splošen ukaz in navodila vsem japonskim poveljnikom, kjerkoli se nahajajo, da se s svojim četami brezpogojno vdajo zaveznikim. Japonski odposlanci, ki so dospeli v Manilo, niso imeli oblasti potrditi mirovnih pogojev, ampak samo prenesti navodila za okupacijo domov. Kot so kazali ti odposlanci, so Japonci res željni prenehati z vojno in sprejeti mirovne pogoje. Zato je upati, da se bo vse izvršilo Brez neprilik. Radijska poročila iz Tokia dajejo razumeti, da vlada med japonskim narodom pravcata panika. Narod je lačen in raztrgan, poleg tega pa še totalno poražen, na robu; prepada. Radijske postaje in časopisje neprestano apelirajo na narod, naj bo miren in naj vzdrži red. llMf Da ne bo nihče prikrajšan Columbus, O. —^ Ker so bile državne prodajalne žganja zaprte na dan zmage in mnogi niso mogli kupiti tisti dan svoje kvote železne vode, je država določila, da si kupi lahko vsak eno steklenico več v tej -periodi, ki se je pričela včeraj. Ta perioda bo trajala do 15. septembra. Kdor torej v zadnji period[i ni dobil svoje kvote, jo lahko dobi zdaj. Kdsr^., Jt>A~Mr svojo mero, ta dobi sedaj samo to, kar mu gre za to periodo. Civilna vojna je skoro neizogibna na Kitajskem New York. — Pomočila iz Kitajske slikajo položaj tam kot brezupen, kar se tiče no.tranje ureditve dežele. Dozdaj so bili vsi poskusi zastonj, da bi se ze-dinilo vlado generala Kajšeka in komuniste. Vsi poznavalci razmer sodijo, da je civilna vojna v deželi neizogibna, ki bo odločila, kdo bo ostal na moči. Dočim Zed. države na celi črti podpirajo vlado Kajšeka, pa zrejo komunisti za podporo, v Moskvo. Ako Rusija ne bo podprla komunistov, potem bo stvar kmalu rešena. Drugače zna pa nastati tam še velik mednaroden zapleti jaj. Japonci v Mandžuriji se podajajo Rusom, ki naglo jemljejo mesta London. — Rusija bo z naglico okupirala vsa važna mesta v Mandžuriji, dočim se garnizija za garnizijo Japoncev podaja naglo napredujočim Rusom. Poročila iz Moskve trdijo, da se Japonci nikjer več ne upirajo. Ruski maršal Vasiliewski je dal Japoncem zadnji teden čas do pondeljka opoldne, da p o lože orožje. Sovjetske padalne čete so se spustile na tla že v Mukdenu, Harbinu, Hsnkingu in Kirinu in so se japonske garnizije tam podale brez boja. (Jnija avtnih delavcev zahteva 30% zvišanje Detroit. — Unija avtnih delavcev (CIO) je vprašala General Motors Corp. za 30% zviša-naj v mezdi. Pri tej korporaciji je kakih 300,00:0 delavcev, ki bi bili deležni tega priboljška v plači. Avtna unija pravi, da bodo prišle take zahteve na površje v vsej industriji. General Motors, pravi unija, prav lahko dovoli to zvišanje, ne da bi zvišala za to. cene produktom, ker je delala ogromne dobičke tekom vojne. Unija zahteva zvišanje, ker bodo delavci zdaj z 40 urnim delovnikom manj zaslužili. -o-— Anglija bi rada nekaj plačala na dolg, da dobi nove kredite Washngton. — Ameriške finančne kroge je najbrže presenetila ponudba Anglije, ki sicer ni uradna, da bi rada poravnala svoj dolg Zed. državam. London, ski "Economist" namreč predlaga, da bi Amerika odpustila Angliji polovico dolga, od druge polovice, da bi Angleži plačali 50% v ameriških dolarjih, polovico bi pa "ostali dolžni." Da hoče Anglja spraviti svoje dolgove v red je vzrok ta, ker ne bo več dobivala iz Amerike biaga na račun posojilnega sklada. Tekom vojne se je Anglija prežvjala večinoma s pošiljkami iz Amerike. Ker ne bo posojilne, ga sklada več, bo morala Anglija potrebščine kupovati. Anglija dolguje vsega skupaj $16,000,-000,000 Ameriki. -o--- i Rusi so si postavili spomenik na Dunaju Dunaj. — Ruska armada je postavila na Schwarzenberg trgu spomenik ruskim vojakom, ki so padli pri os voje van ju Dunaja. Kakih 10,000 komunistov je korakalo mimo spomenika, Nosili so bandero, na katerem je bilo zapisano: "Rdejča armada je rešila Dunaj pred razdejanjem od atomske bombe." MINISTER GROL JE IZSTOPIL IZ TITOVE VLADE | Belgrad. — Minister Grol, ki je bil (podpredsednik v Titovi ■ vladi, je zadnji teden odstopil. • To je prva kriza v jugoslovanski vladi. Grol, ki je vodja dem • .kratske stranke, je odstopi' i to, ker se ni strinjal s točkami i za novo volivno postavo, ki sa zdaj pripravlja. Mornarica jih bo kmalu odpustila 327,000 domov Washington. — Mornariški tajnik Forrestal je izjavil, da bo postavil šest novih centrov, ki bodo služili v to, da se hitreje demobilizira mornarje. Vsega skupaj namerava mornarica odpustiti 327,000 mož. Kvota za nove rekrute je določena za september samo 13,000. Na Pacifiku bodo središča, kjer se bodo zbirali mornarji in marini za odhod domov, v Pearl Harborju, Guam, Saipan, Leyte, Hollandia, Manila in Manus. Mornarica je tudi apelirala na predsednika Trumana, naj prekliče ukaz, da se prostovoljcev ne vzame v mornarico med 18 in 38 leti. -o-- Guv. Lausche premišlja, če bi sklical zasedanje Columbus, O. — Več delavskih organizacij je apeliralo na guvernerja Lauscheta, naj skliče izredno zasedanje legislature, da bi dovolila večjo brezposelno odškodnino takoj. Kot je zdaj postava, stopi v veljavo 15. oktobra brezposelna odškodnina v vsoti $21 na teden, dočim je zdaj samo $16. Živita nad bombo, pa se ne bojita London. — Mr. in Mrs. Fed. den živita v svoji hiši nad nemško bombo, pa sta kar brez skrbi. Vržena je bila neke noči 1940, pa se ni razletela. Nad| bombo je 16 čevljev na debelo | betona in oblasti pravijo, da sej ni treba bati eksplozije. ^ Več mleka bo zdaj za civiliste Washington. — Polje delski tajnik Anderson je suspendiral vso dosedanjo kvoto za prodajo "mleka in lahke smetane za civiliste. Tako zdaj civilisti lahko dobe več mleka. Vlada je odpravila vse restrikcije na plin Washington. — Urad za vojno produkcijo je odpravil vse restrikcije kar se tiče rabe naravnega plina in vseh grelnih pripomočkov, ki rabijo naravni plin. Vojaki namenjeni v Evropo, čakajo New York. — Vsi ameriški vojaki v ameriških pristaniščih, ki so čakali na prevoz v Evropo, . morajo čakati, dokler ne pride j nadaljno povelje od vojnega od- 1 delka. ^ -o- Mehiške delavce bodo odpustili Filadelfija. — Pennsylvanska železnica naznanja, da bo do konca leta odpustila 9,000 mehi- ] ških delavcev, katere je n&jela, ( ko je primanjkovalo delovne si- | le v Zed. državah. i Zopet v bolnišnico Ponovno se je podal v University bolnišnico rojak Srečko Eržen. V bolnišnici se naha- ' j a tudi hčerka Christine Nestor zaradi operacije. Obema želimo, da bi se jima zdravje kmalu izboljšalo in da bi se kmalu povrnila domov. Seja korporacije v četrtek zvečer se bo vršila v SND na St. Clair seja korporacije za pozidavo naselbine. Arhitekt Vojnovich bo prinesel načrte za nove hiše in tudi cene zanje. iSeja bo važna za . vse, ki se zanimajo za pozida-. vo. Vsak je prijazno vabljen . na sejo. Pozdravi iz Penna r Mrs. Znidaršič, 1166 E. 60. > St., Mrs. Vera Žagar in Mrs. ; Justine Snyder pozdravljajo iz i Johnstowna, Pa., kjer se naha-i jaj o za nekaj dni na počitni-- cah. Imajo prav prijetne čase, poročajo. Izumitelj letala je dopolnil 74 let Dayton. — Orville Wright, ki je s svojm bratom Wilburjem izumil letalo, je te dni praznoval 74. letnico svojega rojstva. Ker je silno skromen, ni dovolil nobenega praznovanja. -o- Menda največji skok v globčino New York. — Nek nepoznan moški, star kakih 35 let, je skočil z 86. nadstropja Empire State Bldg. ter priletel spodaj na tla, 1,000 čevljev globoko. Priče pravijo, da je sedel moški kakih 10 minut na ograji opazovališča, predno je skočil. Več žensk je omedlelo, ko je priletelo truplo na tlak. Nek kanadski vojak, ki je videl telo padati proti tlom, je zavpil na ljivdi, naj se naglo umaknejo. -o- Slikovna predstava Mr. Grdina sporoča, da bo jutri večer druga slikovna predstava na njegovem vrtu. Med drugimi bodo tudi slike vojakov, ki so padli za domovino ter onih, ki so prišli iz armade in se poročili. Predstava se prične takoj, ko se zmrači. Darovi za begunce Za slovenske begunce so darovali v našem uradu sledeči: neimenovan je dal $10, po $5: Anton Lužar in Jean Jerse, 6220 ■ Carl Ave., neimenovana je da-. rovala $6 in tudi neimenovana , $1. Iskrena hvala vsem skupaj za velikodušne darove. i Razne vest! od naiih borcev v službi Strica Sama ? ameriSkaIFdomgvina PAMKF AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNIN« ^ L IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPE® jDospodarskega j Mica j ^ijske aparate, ki, bo-Phni- da jih boste lah- I ZeI3> bosta izdelovali sel i J°m Thumb, člo-L , lahko po cesti, del v uho pa slušalo J/101 i* slišal bo lahko Programe. j \ * * I V'Vi za rezanje trave fa; kavčuka razen klin.' v Kaliforniji že * * ' 'i v. * iinVk° delali V vojni; vzeti slUŽiH' ne bQ"l |0 l1' vsaj nekaj časa, 0V casa živeli od' Hr 1 Se b°dopa za-1 i^zposelno odškodni-|j. . ^-ko mu pa drža- Nm drug0 del° i" če tod*6' ne dobi brezpo- Ch-,Toda postava j. Dlti delo primer-totigj, 8a ^ 0Pravljal i je P°stava' P° U>1 vsak brezposelni na en 2a dobo Pol 1)J1 I)lačujejo države :na Ohio plačuje fctob":en za 18 tednov. §2] cl naPrej bo pa „Za (1°bo 22 tednov. * * „ i,)ri e vedo, kaj naj :v6ter^eman.iu na de- pW n°v Z ozirorn na it ttlce drugih delav-Ptav^0' da veljajo «tera e Z'd vse delavce ic. .I1 »ima nobenih !lužb0 rad za obvezno bit) SvPa trdi, da mora | drl°Je Prejšno delo Nla V ?rimerno> tudi 1 Hd dru* delavec ne vedo, Nositi in/ajbrže b0 "'ion, s°dnija. Stvar PialT^ojakov' ki bo- „u domov. % * * H w °liko bo brezpo. ,lh- ko bodo to-i ^ijj x Str°je za ciJ M 8 ' Nekateri napojih. Tdo 10 milijonov t[ ne P°ve-fi s0 J Udi hišne £°s-\ 7 V vojno indu-JUcii K°bo vojne in pa zato) Cj so šli delat tu-, fH5oj.'u 4 Pomagajo pri'' 1 % * * INla • |SliPmdustri.ia dela-fVa da bo zadosti-Clvdnega pre- |Jskh ^deče števil-' ?at°V bo po" O^Dir. 25 nilijonov; 'S* S,? 5 do 6 mili- f^Vii dlJskih apara-|Mo P.red vojno v II 3 ^ijo n°V' ledenic l^ti fle' Predno bo- 17 t)i masno pro- I, eJ, t * trgovci bodo f fUde i °dJemalcem: I * ,prejdobi. * * Jtere industri- E Nih^ e- železnice 25,000 dele" ^ 50.000 in rctri^ več kot Jet«o samo ne-f\% * * b0 i« P« | ^j^dviino indu 4 sicer velike MacArthur v 10 dneh v Tokiu, Manila, 20. avgusta. — General MacArthur je danes naznanil, da bo "kmalu" odšel z močno okupacijsko silo, bojnimi letali in ladjami na Japonsko, kjer bodo podpisani mirovni pogoji v teku 10 dni. Samo neugodno vreme bo zadržalo ta zmagoslavni pohod v Tokio, je rekel vrhovni poveljnik zaveznikov, ko je poslal odposlance cesarja Hirohitija s podrobnimi instrukcijami glede oku-pacje domov. Smatra se, da bo formalno kapitulacijo Japonske podpisal MacArthur v Tokiu, ali vsaj blizu tam. Dokler ameriške čete ne okupirajo Japonske, ne bodo podpisani mirovni pogoji. Poročila zatrjujejo, da so na Japonskem nemiri. Japonci so obvestili MacArthurja, da bodo morali meti nekaj svoje sile pod orožjem, da bodo vzdržali red in mir. Obenem so pa Japonci ur-girali MacArthurja, naj pošlje svoje zastopnke na Kitajsko, kjer armada generala ttajšeka in komunisti vsak zase zahtevajo od Japoncev, da se jim podajo. Japonski odposlanci so odpotovali iz Manile ob 1:03 danes popoldne. Bili so y Manili 24 ur. MacArthurju so pustili vse podrobnosti glede okupacije Japonske. Japonskim odposlancem je bil povedan natančen dan, kdaj bo prišel MacArthur s svojo bojno silo na Japonsko. Naročeno jim je bilo, naj v to svrho pripravijo letališča in pristanišča. Predno so odposlanci odšli iz Manile, so obljubili, da bo o pravem času vse pripravljeno za prihod ameriške bojne sile. •Videti je, da se bo izvršila okupacija v redu, če bo mogla japonska vlada nerede in nemire potlačiti. Ves čas, kar so bli japonski odposlanci v Manili se jim MacArthur ni pokazal. Vsa pogajanja so vodili njegovi zastopniki. MacArthur je izrazil željo, da bi se izvršila kapitulacija Japonske brez prelivanja krvi. Norveški Kviziing je | bi! včeraj postavljen pred sodeiijo i Oslo, Norveška. — Vidkun Quisling, ki je valdal Norveški za časa nemške okupacije, je bil J postavljen včeraj pred sodni tri-j bunal ,da se zagovarja radi ve-| leizdaje. Proti njemu, bodo ra-I bili izjave Goeringa, von Ribben-tropa in drugih visokih nacijev. Državni tožilec bo dokazal, da se I je Quislng sestal na 11. decem-; bra 1939 v Berlinu z admiralom ; Raederjem in drugimi visokimi naciji, s katerimi se je domenil za okupacijo Norveške, ki je bi-I la izvršena štiri mesece kasneje. Dalje govori obtožnica, da se je Quisling sestal s Hitlerjem 14. in 15. decembra 1939 in da je prejel na roke 20*0,000 zlatih i mark,'da bo pomagal pri invazi-Jji njegove domovine. Vse te dokumente so našli v Nemčiji. -o- Nadškof Spellman je na Pacifiku Guam. — Sem je dospel iz Havajev newyorski nadškof Francis J. Spellman, ki bo obiskal vse ameriške garnizije na Pacifiku. En teden bo ostal tukaj kot gost pri admiralu Nimitzu. -o-- Zdaj je pa Viktorjev nič koliko Od vseh krajev dežele se poroča, da so bili vsi novorojenčki, ki so zagledali luč sveta v torek, imenovani Viktorji in Viktorije v počast zmage nad Japonci. •-o- Meniševci na obisku Iz Cairnbrook, Pa. je dospel i po dolgih letih na obisk Anton j Vidmar. Ustavil se je najprej ■ pri svaku Joe Ivančiču v Madison, O., s katerim zdaj obiskujeta številne sorodnike in znance v Clevelandu in drugod. Oba j sta iz Menišije doma in sicer 'sta to Mežnarjev Jože in Zo- garjev Tone. Kot starega znanca še iz otroških let sta obiska-; la tudi našega urednika Debev-ca. Za 26. obletnico V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete ; maša za pokojnega Joe Struna i v spomin 26. obletnice njegove j smrti. več kot preveč, toda tudi jeklar, -ska industrija mora spremeniti ■ izdelavo iz vojnih na civilne po-jtrebščine. Prej je, na primer, izdelovala jeklene plošče za ladje - in tanke, zdaj jih mora pa za - avtomobile in ledenice, in tako ) naprej. Mesto bo izvršilo ves program brez novega dolga, obljubuje župan Clevelandski župan Tom Burke je naznanil, da ne bo pustil predložiti volivcem v novembru v odobritev izdajo bondov, da bi se s tem denarjem izvršilo razne izboljšave. Vsled tega si bo mesto prihranilo denar in posledica tega bo, je obljubil župan, da bodo drugo leto davki vsaj za $1.00 nižji pri $1000 vrednosti. Mesto ima v načrtu razne izboljšave, ki so preračunane na vsoto $68,391,000. Program bo izvršen v petih letih in za to si ne bo treba nobenega denarja izposoditi, je obljubil župan. I -o- I Danes bo megleno | Vremenski urad, poroča, da j bo danes megleno, zvečer bo pa 1 morda deževalo. Korporal William A. Eisen- i hardt, sin poznane Anton Eisen. ' hardtove družine z 1743 E. 33. St. Lorain, O. je bil častno odpuščen iz armade. V svoj kredit je imel celih 135 točk. Služil je pri 513. bombnem škadro-nu. Polnih 27 mesecih je služil onstran morja in videl na bombnih poletih južno Francijo, Balkan, Romunijo, Apenine, dolino Pajd, Turiizijo, Sicilijo, i Normandijo, severno Francijo' in Porenje. Največ je bil stacioni-ran v Italiji in.večkrat je obiskal mesta Neapelj in Rim. Bili je prejel razna odlikovanja za vzorno službovanje, kot svetinjo z dvema hrastovima peresoma, znak za izredno dobro obnašanje ter bojni znak z 13 bojnimi zvezdami. Zdaj stanuje pri svoj ženki in sinu na 1005 W. 19. St. n mi 'm časten odpust iz armade je dobil Frank Ivančič, sin Mr. Joe Ivančiča iz Madison, Ohio. Pri vojakih je bil tri leta in čez morje je služil 34 mesecev. Njegova služba ga je peljala v Afriko, Tunizijo, bil je pri napadu na Anzio obrežje v Italiji, potem so ga poslali nad Nemce v Francijo, dospel je v Nemčijo in končno v Avstrijo. Od tam je imel prav blizu do rojstnega kraja svO|jih staršev, Begunjje pri Cerknici, pa ameriški vojaki ne smejo tje. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC. Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: "a Ameriko In Kanado na leto $8.50. Za Cleveland. Do Do4tl. celo leto $7.50. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado. 6etrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po razuaialclh: Celo leto $0.50. pol lctm $3.60. četrt leta $2.00 ' Poaamexoa številka 8 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $0.50 per rear. Cleveland, by mall, $7.50 per r«ar. U. S. and Canada. $3.60 for 6 months. Cleveland, by mall. $4-00 for 6 months. D. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for S months. Cleveland and Euclid by Carrier. $0.50 per year; $3.50 for 0 months. $2.00 for 3 months. Single copies > cents. Entered as second-class matter January 6th, 100». at the Port Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187$. 83 No. 194 Tues., Aug. 21, 1945 Franco in njegov totalitarni sistem Mnogo se zopet piše o španskem diktatorju Francu. Pišejo pred vsem listi, ki simpatizirajo s komunisti. Vesele se, da prihaja čas, ko bo ta diktator izginil. Nam ob tem veselju komunističnih sopotnikov prihaja na misel tista slovenska prislovica: "Lonec očita piskru, da je črn." Kdo je namreč tisti, ki dela Francu očitke, da je totalitarni diktator? To delajo tisti, ki se sami navdušujejo za totalitarne diktature, seveda komunistične kot v Rusiji, Jugoslaviji itd. Zdi se nam umestno, da sedaj, ko se ime Francovo vedno iznova ponavlja, kritično pogledamo, kaj je črnega na španskem diktatorju in kaj ria njegovih nasprotnikih. S čim je ta mož zaslužil tako strašno sovraštvo komunistov in njihovih sopotnikov? Vzrok je zelo preprost. Franco je v španski civilni vojski komuniste pošteno nate-pel. Tega mu ne bodo nikoli odpustili. Španski komunizem je zadivjal na podoben način kot vse komunistične revolucije. Začelo se je nesmiselno rušenje cerkva, preganjanje katoličanov in pobijanje duhovnikov. Vse to kar na debelo — kot danes v Jugoslaviji in na Poljskem. Vlada je vse to mirno in skoro z veseljem gledala. Bila je sokriva teh strašnih razmer. Takrat je nastopil Franco in začel kot upornik proti vladi z orožjem braniti vse one, ki niso marali za komunizem in njegove divjaške metode. Začela se ie krvava domača vojska, v katero so posegle tudi druge države- Francu sta pomagali Italija in Nemčija, komunistom pa so hiteli na pomoč njihovi pristaši iz vseh evropej-skih držav. V tej vojni so se tudi izvežbali slavni Titovi "generali." Franco je končno odločilno z-magal. Postavil je svojo vlado. Do danes je ostal gospodar Španije, njen diktator. Po zmagi je svoje nasprotnike kruto kaznoval. Vroča španska narava ga je zapeljala, da ni bila samo pravičnost tista, ki naj govori pri kaznovanju. Žalibog je mnogo odločala maščevalnost. Zlasti v vprašanju Baskov se ie pokazal Franco samo Španca in malo kristjana. Baski so majhen narod na severnem Španskem. Imeli so stoletja staro samoupravo. To so jim Španci kasneje vezli. Vlada, proti kateri se je Franco vojskoval, je Baskom vrnila samoupravo. Zato pa so se ti borili na strani vlade in proti Francu, če tudi so sicer zelo dobri katoličani. Po zmagi jim je Franco znova vzel samoupravo in njihove voditelje v svojem maščevanju kruto preganjal. Vsa maščevanja nad političnimi nasprotniki seveda tudi ne gredo na oseben račun Francov, ker so se zmagovalci pač maščevali mnogokrat na svojo roko, vendar danes pada vse na Francovo glavo, ker je pač on — diktator. Napravil pa je Franco tudi med sedanjo vojno nekaj napak, ki mu bodo sedaj zelo narobe hodile. Nekaj njegovih govorov je bilo izrazito proti zaveznikom in za zmago Nemčije. Z njegovim privoljenjem so španski fašisti poslali proti Rusom posebno prostovoljno legijo in tako naravnost pomagali Nemcem. Divjanje komunistov na Španskem je bilo tako strašno, da se je res vse oddahnilo, ko je Franco stri komuniste in njih orgahizacije. Katoličani so mu bili za to hvaležni. Zato je našel pri njih oporo, ko je postavil svojo vlado. Tudi kasneje ni nastopal proti Cerkvi kot so to delali drugi diktatorji kot Mussolini in Hitler, da ne govorimo o komunističnih diktatorjih. Radi tega ni prišlo do večjih sporov med Francom in katoličani, če tudi se ti niso mogli v vsem strinjati z njegovo diktaturo. Kljub vsemu temu pa moramo dobro vedeti, da je njegov režim totalitaren. On se naslanja na svojo politično or-ganijacijo podobno kot se je Mussolini na svoje fašiste in Hitler na naciste. Nji Španskem je tedaj diktatura. Tam ni ljudskih svoboščin. Zato moramo Francov način vladanja obsoditi kot obsojamo vsak totalitarni režim. Ako Franco ne bo znal ob pravem času vpeljati demokracije, bo Španija znova prišla v velike težkoče. Njegovi nasprotniki se na to pridno pripravljajo. Francovega režima torej ne more nihče zagovarjati, če na drugi strani priznava demokracijo kot edino človeka vredno vladavino. Značilno pa je, kot smo rekli, da se vanj zaletavajo predvsem tisti, ki so drugod za totalitarni način vladanja. Tisti, ki obožujejo diktatorje kot sta Tito in Sti lin, se najbolj pohujšujejo nad Francom. Vse to« radi tega, ker so bili na Španskem komunisti pošteno tepeni in se hočejo maščevati. Ob tej^priliki znova podčrtamo, da je med vsemi totalitarnimi režimi mnogo sorodstva. Naj bo nemški nacizem, italijanski fašizem ali pa ruski komunizem, vsi izvirajo iz iste zmote, da je država nekak bog, ki se mu mora vse klanjati. V vseh vlada ena stranka, ki je vladna in nekako uradna. Na čelu stranke stoji en mož kot diktator stranke in države. Ta je neomejen gospodar nad življenjem in smrtjo podložnikov. Vse se mora pred njim klanjati kot pred kakim malikom. Nihče ne sme imeti drugega političnega prepričanja kot je vladino, oficielno in ukazano. V teh režimih ni svobode govora, ni svobode tiska, ni svobode shodov. Vsi ti režimi so si torej silno podobni. V (N. Y. Times-u) je značilen dopis iz Nemčije, da mnogi prejšni Hitlerjevi pristaši postajajo sedaj-komunisti. Ko je dopisnik pozvedoval, zakaj ti postajajo komunisti, so mu ljudje odgovarjali, da so ti ljudje bili vedno navajeni delati samo na komando. Zato jim je najbližje mišljenje komunistov, kjer tudi nihče ne misli s svojo glavo, ampak samo sprejema ukaze. Tako tudi nemški nacisti dokazujejo, kako blizu sta si komunizem in fašizem v dejanskem življenju. Tak totalitarni sistem so žalibog sedaj vpeljali v Jugoslaviji. Tudi tam je samo ena stranka. Kdor hoče kaj pomeniti v javnem življenju mora zagovarjati ta sistem ene stranke. Tudi v Jugoslaviji je na čelu te stranke nekak polbog — Tito. Tega morajo proslavljati in opevati vsi podlo-žniki, če nočejo v ječo. Svobode mišljenja ni, o svobodi govora, tiska ali shodov ni ne duha ne sluha. V takem režimu seveda tudi ni nikakih pravih volitev. 'Kaj naj se voli ali izbira, če je pa samo eno. Zato je vse govorjenje o svobodnih volitvah pod takimi režimi samo varan je. Kadar torej komunisti očitajo Francu diktaturo, se spomnimo, da lonec očita piskru, da je črn. Ni naša stvar, da odločamo, kdo .je bolj črn. Vsak sistem totalitarizma je napačen. Če bo prišel čas Francovega padca, mi ne bomo obžalovali — padca diktatorja. Želimo pa seveda, da pride za njim na Španskem kaj boljšega in da ne zamenja Španija enega diktatorja z drugim. Zahvala Za kaj se bo rabilo nabrani denar? Človeku se res čudno zdi, da se še sedaj kaj takega tista in še celo v katoliških listih, kot je citati "te dni, ko se vabi na prireditev, katero bo posetil tudi svetnik pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingto-nu, in se s tem apelira na obilno udeležbo, da se pokaže narodno zavednost "napram našemu narodu, iz katerega smo izšli." V vabilu se tudi pove, da bo prireditev za pomoč našemu narodu v domovini in da "zato se ne more upreti nobeno, š-e tako trdo srce civiliziranega in krščanskega človeka, da se ne bi udeležil te velike narodne prireditve." Tako je bilo med drugim črno na belem tiskano kljub temu, da se čujejo iz tujine pretresljivo žalostni in obupni glasovi slovenskih beguncev, ki nam povedo, kakšen pekel in človeška klavnica je tisto "o-svobojenje" in "demokracija" v sedanji "Titovi" Jugoslaviji. Kljub temu, da je vsakomur znano, da se zdaj ne more ničesar poslati in tudi ne pisati v Jugoslavijo in če bi tudi kaj poslali, bi siromaki nič ne dobili, dokler bo vladala tam Titova diktatura, ki naše ljudi smrtno sovraži in preganja. Kajti kako naj bi ista pustila, da bi se našim ljudem pomagalo, če jih pa sama najhujše zatira, muči in pobija? S kako od nas poslano pomočjo v domovino bi našim rojakom gotovo več škodovali kakor pa koristili, ker bi prišlo v roke njih preganjalcev in morilcev, ki bi jih s tem tako rekoč še nagradili in plačali za to, da naš narod tako brezsrčno pobijajo in uničujejo in bi se s tem udeležili bratomornega klanja, ki je nastalo v Jugoslaviji po komunistih. I Kljub temu, da je vsakemu znano, da se zamore sedaj po-maaati samo beguncem, katerim se je posrečilo rešiti golo življenje z begom iz "Titove" Jugoslavije in kateri nas zdaj nujno prosijo pomoči, ki jo tako neizrečeno krvavo potrebujejo, da bi se tudi tej prošnji teh nesrečnih slovenskih beguncev "ne moglo upreti nobeno, še tako trdo srce civiliziranega in krščanskega človeka." Katero bi seveda ne bilo zaslepljeno po lažnjivi komunistični propagandi, da se ogreva za morilce in grobokope svojega lastnega naroda, ne zmeni se prav nič ne za žrtve komunističnega terorja, ne za slovenske begunce, in nima zanje nobene, tudi najmanjše besedice. Nikakor ni prav in pošteno od ljudi zbirati denarne in druge prispevke, če ni vsakomur jasno, v kakšne namene se bodo isti porabili. Kdor kaj daruje, je tudi opravičen vedeti za kaj daruje. Sumljivo, zelo sumljivo je, da so nekateri med nami tako vneti za pomoč onim, ki so o- stali v "Titovi" Jugoslaviji, katerim se ne more pomagati, a za one, kateri so zbežali in katerim je enako treba in je tudi lahko pomagati, pa nič ne vedo, kot da bi o njih še ničesar ne slišali, ali kot da bi oni ne potrebovali nikake pomoči. Komur ni mar za ene siromake, mu tudi za druge ni. Ali se oni, katerim se smilijo le siromaki v domovini, boje zameriti se komunistom, če bi se spomnili tudi pomoči potrebnih beguncev? Saj če komunistom ni všeč, da se pomaga beguncem, jim tudi ni všeč, da se pomaga o-nim, kateri niso mogli ubežati. Saj mora vendar biti vsaki, še tako plitvi pameti jasno, da predstavniki in zastopniki komunizma ne bodo po Ameriki prirejali raznih shodov v pomoč našim v domovini, katere komunisti,-tam pobijajo, sicer bi jih raje ne pobijali. Za na smrt obsojene pa tudi ni treba pomoči, ker bodo s smrtjo za vedno z- vsem preskrbljeni... Za koga naj bi se torej zbiral denar? "Za naše ljudi v domovini. . ." 'Seveda, toda ne za kruh, ne za obleko, ne za kaj drugega našim ljudem, temveč i za krogle, vislice in mučilno o-rodje, s katerim bodo streljali, mučili in morili naše ljudi! Pa še za nekaj drugega je potrebno zbirati denar, namreč, da bosta JPO-SS in SANS prirejala po Ameriki prireditve, kjer se bo hvalilo in proslavljalo "svobodo" in "demokracijo" v Jugoslaviji, s katero hočejo komunisti spraviti naš narod s površja zemlje in da bi se tako še ameriški Slovenci ragali svojemu narodu v njegovi največji nesreči in tragediji, v kateri mu tako rekoč vsled izdajstva lastnih sinov bije zadnja ura! Ali bi si mogli kaj bolj neverjetnega predstavljati kot je to, da se dobijo med nami ljudje (ki pa Ijočejo veljati še za posebno narodne in človekoljubne), ki namesto, da bi se za naš narod potegnili in ga skušali pred komunističnim terorjem braniti, pa komunistom na ljubo z njimi sodelujejo proti svojemu lastnemu narodu in za njega morilce še delajo in jih s za siromake nabranim denarjem podpirajo? Ne! Ne mogli bi si kaj bolj neverjetnega predstavljati kot je to postopanje nekaterih nasproti svojemu narodu v njega najtežjih dneh, ki jih je sploh še kdaj doživel. Ne moremo pa tudi najti primernih besed, s katerimi bi mogli kaj takega zadostno ožigosati. Kot takim jim zgodovina slovenskega naroda prav gotovo ne bo ostala dolžna. — S. T. Zahvaljujem se najprej Bogu vsemogočnemu in Njegovi Materi božji, ker sta uslišala naše prošnje in molitve, da sem srečno prestala težko in nevarno operacijo. In zdaj se mi zdravje polagoma vrača. Ravno tako je, kot pravi stari rek: kdor se je še kdaj zatekel s prošnjo k Materi božji, ona še ni nikogar odvrnila s svojim usmiljenim srcem. Jaz sem bila že večkrat uslišana po Jezusovem in Marijinem srcu in tudi vam drugim priporočam, da se z zaupanjem obrnete na njiju v svojih križih in težavah. Zahvaljujem pa se tudi dr. Perkotu, ki se je toliko trudil z menoj; saj bi bil že tudi on skoro izgubil upanje, ampak je dober in zanesljiv človek, samo preveč zaposlen je, in če kaj kmalu ne dobi vsaj malo počitka, tudi on ne bo mogel drugim dolgo pomagat. Prav lepa hvala tudi mojim hčeram Jennie Intihar in Olgi Ponikvar ter moji sestri Angeli Perko, ki so mi toliko pomagale in mi še sedaj pomagajo, kar vem, da jim ne bom mogla nikdar povrniti, toliko so storile zame. Prav lepa hvala tudi čč. gg. duhovnikom kanoniku Omanu in Father Slapšaku za obiske v bolnišnici. Prav prisrčna hvala mojim dobrim sosedom za lepe kartice in cvetlice, ki sem jih prejela v velikem številu in tudi mnogo drugih lepih darov. —J Stotera vam hvala vsem skupaj ! V hvaležnem srcu vas bom ohranila do zadnjega diha. Ce me Bog pusti še kaj časa na tem svetu, vas bom skušala obiskati z dobrim srcem, kakor ste vi mene. Nikdar si nisem mislila, da imam toliko in "tako dobrih prijateljev, ker dosti ne grem okrog, sem si mislila, da drugi ne ve zame kot dobri Bog, sedaj pa vidim, da imam še druge prijatelje. Kaj pomeni bolniku dober prijatelj, ve samo tisti, ki je na bolniški postelji in le on ve, kako se človeku dobro zdi, ako ga pride prijatelj obiskat. Še enkrat prisrčna hvala vsem in Bog vam stotero povrni za vse kar ste mi dobrega storili v času bolezni, predvsem pa želim in prosim Boga, da vas ohrani vse pri najboljšem zdravju. Vam hvaležna, Mrs. Jennie Hrovat, 5193 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. -o- Za gospodinje Mastni madeži izginejo, ako jih takoj posiplješ s fino soljo, ki mast upija. Prav tako pomaga sol, če si imela prevroč likalnik in so na perilu ostali rumeni madeži. Namoči madeže z mokro krpo, ji'h posuj s soljo in razprostri perilo na, sonce. če si presolila juho, ji dodaj krompirja in malo vode. Tudi košček sladkorja bo ublažil slan okus. — Ko je bila Japonska na višku svoje moči, je merila njena posest okrog 17,000,000 kvadratnih milj na suhem in na vodi; sedaj pa ima komaj še ne prav 7,000,000 kvadratnih milj. LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St. Joliet, 111 1. podpreds.: Frank Tushek, Joliet, 111. 2. Fodpreds.: Josephine Muster, Joliet, 111. 3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111. Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OFM, Box 608, Lemont, 111. Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. SVETOVALNI ODBOR: Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland, O. Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander TJran-kar, Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovic, John Germ, Frnk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberte, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb. NADZORNI ODBOR: Predsednik: George J. Brince, Eveleth. Minn. Člani: JJohn Terselich, John Denša, Frank Lokar, Jean Težak ZA PUBLICITETO: Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Zupan, Rado Staut. LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV v Ameriki se je sestala k svoji prvi seji'dne 9. av. gusta v Jolietu. Najprej se je pečala z raznimi formalnostmi in jih ugodno rešila. Nato je prešla na razpravo o najbolj perečih zadevah, ki jih postavljajo prednjo tekoči dogodki. Navzoči odborniki (-ce) so ponovno ugotovili, da si bo Liga v zadevah stare domovine stavila nalogo: Biti v pomoč rojakom v domovini in v izgnanstvu najprej v verskem oziru. Jasno je namreč danes, da je ves katoliški značaj naše stare domovine v največji nevarnosti. Koliko bo mogla LIGA vršiti to svojo nalogo, o tem bo sproti razmišljala, kakor bo kazal na-daljni potek dogodkov. Prav tako so pa odborniki soglasno odobrili misel, da je trenutno največji problem za kato. liške Slovence v Ameriki: Moralna in finančna pomoč tisočerim slovenskim izgnancem, ki tavajo brez pomoči v tujini, bodisi Italiji, Avstriji, Nemčiji ali kjerkoli. Mnogi od njih se še dolgo ne bodo mogli vrniti v domovino, tisoči morda nikoli. Sem v Ameriko že prihajajo a-peli in prošnje za pomoč. LIGA je vzela te klice uradno na znanje in sklenila, da bo po najboljših močeh skušala kaj storiti za te siromake. V ta namen bo iskala stikov ( in zvez z ameriškimi svetnimi in cerkvenimi dobrodelnimi organizacijami in jih bo skušala zainteresirati za sodelovanje. O svojih uspehih na tem polju bo sproti poročala' v slovenskem časopisju, kolikor bo hotelo njena poročila objavljati. Pregnanci v tujini prosijo najbolj nujno za obleko, perilo in podobno. Preti jim veliko trpljenje v bodoči zimi. Žal, iiobena mednarodna dobrodelna organizacija jim, kakor od povsod tožijo, doslej ne gre na roke. Nujno potrebna je pobuda iz Amerike in to bo skušala LIGA doseči. Imamo poročila iz Italije, Avstrije in iz Nemčije, kako tujci zapostavljajo celo one naše izgnance, ki so že pred leti morali iz domovine, in jim odjedajo najpotrebnejše reči. Odbor LIGE bo skušal dobiti potrebne stike, da se bo dalo izgnancem za zimo poslati kaj obleke. Kakor hitro bo to urejeno, bo apelirala na rojake, da prispevate. Že zdaj mislite na to in preglejte svoje zaloge. Za sedaj pa brez odloga a-pelira LIGA na vse usmiljene rojake in rojakinje, da začnete nemudoma zbirati denarna sredstva za pomoč našim roja-kom-izgnancem. LIGA ima za tako zbiranje potrebno dovoljenje in tudi dobro pot za pošiljanje. O vsem tem pride pozneje več pojasnila. Za zdaj moramo vedeti to: Druge dobrodelne organizacije bomo pomagale, če bomo mogli pokazati najprej na lastno delo in dokazati svoj osebni interes pri delu za pomoč izgnancem. ! Vsi, ki imate srce za to stvar, ste naprošeni, da greste takoj na delo. LIGA' razpošilja posebne apele na razne cerkvene in društvene ustanove, pa tudi na posamezne rojake. Upamo, da bomo našli mnogo dobrih src in naši apeli ne bodo zastonj. Na tem mestu pa pozivamo vse, ki čitate o naših namerah, BESEDA IZ NARODA [da niti ne čakate svojih organizaciji koj pošljete vsaj -prispevek ali nara*1 gajnika Lige, ki Zalar v Jolietu, I"' naslov lista, v kat( ta apel. Bodite ' da bo vaš prispevek popolni- zanesljiv blagajnika prišel sto in storil mnog" naprej vsem: Bogc' Za odbor Slovencev: Rev. Alojzij W Dostikrat sem kateri bolj lažejo' lovci. Sam ne ve® dal prvo nagrado, jih pa že tako P1 pazduhe, da la^0, stoji pokonci, če if kot. Le zakaj m01'1 povedati kot je re3' brže bodo ribiči i" dokler bo svet sta'-ne vsi. So nek^' samo čisto resnic^ vedujejo o svojih , skih dogodljajifr dam tudi jaz, čeF .-.te, ne hvalim rafl" je res, je pa res-tudi katera sliši, pa to so le >z. liščine. O eni ** povedal, na kater skoro pozabil. Neko poletje jJ gori v Kanadi- ^ miru preždel eno t zeru s trnekom zavlekel na bre£ , in se pripravlja'' nek v vodo. Pa s. ti s seboj vado,z sti. Gledam okr°j dalo kaj priprav^ zagledam prija\ uško, ki si je p'8 luštkano žabic0, ( človek lovi veli^ Kanadi, je ni ^ živa žaba. Nanje ; tve. Si boš že drug0 kel belorški, j0.^ vrat ali kar ž.e 1 vo, pa ji vzel žj> nasadil na trne* ( sem, da beloušk', volji. Se reče,f meril, če sem i1, j vsem lepem vZ j iz ust. Kaj se ^ je vzelo, da si •|0)f žugajoč pogled ^ sem strašno sem sklenil, d*1 da me ne bo °P(|, Kanadi, kakšen ^ prelen, da bi sl poiskal. Vzel sem toifj, ničico, v katef jjj kapljice, ki č'0^ . jo, če ga črviči-, . Nalahno sem be ^ , in ji vlil pri«1* lezne vode v f1^ je streslo (saj pak zaletelo se 3'] ' se mi je. da J»«J ~ gledala, se Pal d žno pognala in, rf v travo. Kar Io, da sem op1" -j; " vodelo. Nataši bico na trnek. ^ | potem sem se ^ gel v travo v ^ r.ju, da me ribica poprosi^y • iz vode. GledalJ ; bo ill poslušal j l tnčkov, ki a okrog mene rUl (|;: Kar začuti"1' j ka ob čevelj- f ( ■ gledam, kaj •'('|I,ii 1 sem videl? SaJ ^ jeli, ampak )e tf sem tam pri 1,a )j tisto belouško. ^' ustih kar tri * £ lela proti xafgl ti, sem si m1* J dopadla tista žg ^tloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA prejšnjih časih, Janez?" je vprašal Gašper. "Skupaj smo delali, skupaj zbijali šale, in človeku je bilo tako lahko pri srcu. Zdaj je pa konec. Verjemi mi, da mi je že prišlo na misel, da bi prosil strica Toneta, naj mi ostane varih magari .^e pet let! Zdi se mi, da sem ie zelo mladoleten." "Meni se pa zdi, da sem se za deset let postaral te dni; .tako malo se mi še ljubi noreti. Potrpeti morava, zdaj ne ka-le drugače. Saj se bo zvedrilo in bo zopet lepo vreme." "Takšno kakor prej ne več. Po tebi, Janez, mi bo zelo dolgčas."* Dolgo sta se držala prijate-ja za roke in se poslavljala kakor za dolgo časa; vedela sta pa oba, da se bosta videla vsaj drugega večera. Po večerji je vprašala Jerica brata, kaj da bodo delali drugega dne. "Stopi h Klančarju, kaj da .misli stric," je dejal Gašper, laredil križ in vstal od mize. Sel je še v hlev pogledat k zidni, potem pa leč v nadi, da nu vdahnejo sanje nove misli težke razmere. Jerici, ki je dobro razumela oratove besede, se je odvalil kamen od srca. Vesela je pozdravila strica in teto, se postavila pred Toneta in mu pozidala svetlo v oči: "Gašper me je poslal vprašat, kaj da bomo jutri delali." Tone ji je gledal resno v obraz. "Res, stric, res; nikar me ne glejte r.L;ko čudno; saj se bova oba poboljšala." "Torej vendar spoznava svoj jreh," je segla Mana vmes. — "Ali se ga pa tudi resnično kesa, ali ga obžaluje? K izpovedi naj gre in pokoro naj dela!" "Teta, ne bodite hudi!'' je prosila Jerica. "Saj. bo zopet dober. Zapeljan je bil in zdaj se vrača. Stric, jaz Vas ne morem gledati, če se držite tako hudo." Posilile so jo solze, | in zaihtela je naglas. I' "Kaj pa se ti cmeriš?" jo je tolažila teta. "Saj tebi midva nič nočeva. Gašper je hudoben, Gašper." "Kdor prosi odpuščenja, še že boljša; kdor pa noče odpustiti, pa ne," je ihtela Jerica in hudo vznemirila teto, ki ni razbrala zvijače, da namreč ne prosi odpuščenja Gašper, ampak nekdo drug, najbrž brez Gašperjeve vednosti. Ampak hudo bi bilo, če bi teta Mana ne odpuščala svojim dolžnikom. "Kaj, jaz da mu ne odpus-jtim!" se je zagovarjala. "Iz sr-i ca rada vsakemu, kdor se v re-J snici poboljša." "No, kaj pa je ukrenil za j jutri?" je vprašal Tone. "Nič, čisto nič," je dejala | Jerica. Saj si nič ne upa, tako je potrt." Počakaj malo! Jaz grem pogledat, kakšno bo vreme," je dejal Tone, stopil iz hiše in si potegnil z rokavom ^rek oči. Tako je posredovala Jerica med varihom in bratom, in pod toplim dihom njenih besed se je tajala ledena skorja okrog ljubljenih src. Gašper, ki je bil sam spoznal, da je Tone res poštenjak, je to zdaj slišal od vseh strani. Odkar se je bilo razneslo, da Tone toži, ni bilo o nikomer slišati toliko hvale kolikor o njem. Rožmani so hodili o-krog in iskali prič, da niso nikoli nič slabega govorili o Klančarju, in komur je v tem oziru vest kaj očitala, je delal s hvaljenjem pokoro. (Dalje prihodnjič.) -o- — Če so otroci dobri, očeta ; k možu postavijo, če so pa hu-- dobni, ga na beraško palico i pripravijo. * * * Kdor je tiho vsem odgovori. Neusmiljeni hrček Sonja Sever jeva ■ (Nadaljevanje) Fižol ček in njegova ženka sta kar obstrmela. Takšne nesramnosti in predrznosti nista pričakovala. Ko pa se jima je še Bobkova nevesta začela porogljivo smejati, sploh nista našla besede. Žalostna sta se umaknila v svojo spalnico. Tu sta dolgo molče čepela tesno drug ob drugem. "Kaj bo z nama? Kako bo znajinimi ot-ročički?" jima je kljuvalo v srcu. Na spanje še pomislila nista, prevelika je bila njuna bridkost. Drugi dan je že ob prvem sivtu pohitel Fižolček k svojemu prijatelju korenčku in mu silno potrt potožil svojo veliko skrb. Korenček se j,g globoko zamislil in po dolgem molku dejal: "Če ne bi prav te dni pričakoval otročičkov, bi ti svetoval da se kar umaknita temu, hudobnežu. Vem, da nisi rojen za boj. Toda sedaj ni druge pomoči, kot da se postaviš v bran in to čimprej. Čim dlje boš čakal in popuščal, tem predrz-nejšibo; nazadnje se ti lahko še zgodi, da te bo spodil' z ženo in nebogljenčki vred iz lastnega doma." Miroljubnemu Fižolčku je bilo silno hudo. Korenčkov na-' svet mu nikakor ni bil všeč; sklenil je, da še enkrat zlepa poskusi z bratom. Ko je prišel domov, ga je čakala še večja žalost. Ženka se mu je prijo-kala nasproti in mu pripovedovala, da se je Bobkova nevesta preselila kar v njuno spalnico ki sta jo uredila in mehko post-lala za malčke. Fižolček se je spomnil ko-renčkovega svarila in popadla §a je silna jeza. Začel je iskati Bobka. Ker pa ga ni bilo doma, se je besno zakadil v spalnico in vrgel predrzno vsi-ljivko ven. Vse je kazalo, da je to pre-drzneža spametovalo. Ko se je namreč Bobek vrnil, ni nič rekel, še celo nekam prijazen je bil. Pripovedoval je, kako je našel v bližini lepo njivo, kamor se misli že prihodnje dni preseliti. Kako je Fižolčku odleglo! Njegova ženka se je pomirjena umaknila v spalnico; še isto noč so se jima rodili štirje prelepi otročički. Presrečni cyče Fižolček se jih ni mogel dovolj nagledati, saj so pa tudi bili prav vsi njemu podobni. Brž ko se je zdanilo, je pohitel k svojemu prijatelju korenčku, da mu .naznani veselo novico. Toda Bobek nikakor ni mislil zapustiti udobngea doma. Le potuhnil se je in prežal na ugoden trenutek. In ko je Fižolček nič hudega sluteč prilezel iz rova, ga je iznenada zahrbtno naskočil in se mu neusmiljeno zagrizel vtilnik. "Joj! Nikar, nikar, . pusti me, otročičke imam!" je ves prestrašen zakl-ical Fižolček. Toda Bobkovi ostri zobje so ga okrutno stiskali in se mu globoko zasekali v vrat. Fižolček se ga je sicer skušal otresti, toda vse zastonj; sovražnik mu je že v prvem zahrbtnem naskoku presekal žile in iz njih je curkoma vrela kri. Ubogega Fižolčka so hitro zapuščale mo- VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Aug. 21, 23) či in kmalu se je s presunljivim krikom zgrudil mrtev na tla. Ta obupni krik je slišal korenček. Prestrašeno je stegnil zeleni vrat in, ko je videl, kaj se je zgodilo, na vse grlo zakričal : "Morilec, morilec!" Bobka je spreletela groza. Bliskovito je pobegnil pod zemljo in več dni ga ni bilo ne videti ne slišati. Medtem pa je Fižolčkova žena zaman čakala na moža. Vedno bolj jo je skrbelo in vsa potrta je razmišljala, kaj se mu je vendar moglo zgoditi. Čudno, tudi Bobka in njegove neveste ni bilo na spregled. Obšla jo je temna slutnja. Rada bi ga šla iskat, toda svojih ne-bogljenčkov ni mogla niti za trenutek zapustiti. Le za hip je tu pa tam skočila do bližnje shrambe po hrano. Minevali so dnevi in uboga osamljena mamica se je tako bridko jokala, da so bili otročički kar vlažni od njenih solz. Vse tesneje je privijala svoje nebogljenčke k sebi, kakor da bi jih s svojim toplim telesom hotela obvarovati nepoznane velike nevarnosti. Drobni hrčki pa so bili še mnogo premajhni, da bi razumeli njeno bol. Veselili so se življenja in se cvileč prekopicevali v gnezde-cu. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI" Dobra novica Vsi tisti, ki bi radi vedeli, kako pomagati svojcem v Jugoslaviji, naj se zglasijo pri nas, Mislimo, da se v tem oziru lahko nekaj stori. Mihaljevihh Bros. Co. 6424 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Hiša naprodaj Na E. 67. cesti je naprodaj hiša 11 sob. Za podrobnosti se zglasite na 1020 E. 78. St. (194) MALI OGLASI T O .ff MTB Fats For Waterproofing gp PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 __(x) PIVO V ZABOJIH Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard in dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road (X) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5209 550 E. 200. St. (x) DELO DOBIJO Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x) Laboratory Assistant Evelyn Ruesen is spray testing textile which has i been treated with a water repellant finish at the National Oil Products' Company in Harrison, N. J. Stearic acid, a by-product of used fat, is one of the components used in water repellant finishes. Another reason for .saving every_drop of household grease! Ugodna prilika Na E. 71. cesti blizu Superior je naprodaj moderna hiša za 2 družini, 7 in 7 sob, parna gor. kota, 3 garaže, lot 45x210,. cena j ako zmerna. V Collinwoodu hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, 4 garaže, cena $6,300. • Dve dvodružinski hiši na velikem lotu v najboljšem stanju, lepa cesta. Obe se dobita za $11,500. Blizu E. 185. ceste 4 sobe bungalow, 3 leta star, garaža. Blizu bulevarda na E. 210. cesti 6 let star krasen bungalow 5 sob, recreation soba z ba-ro, preproge, dvojna garaža. Blizu E. 185. ceste hiša za eno družino 8 sob, velik lot. Na E. 260. cesti hiša za 2 družini v j ako dobrem stanju, parna gorkota, lot 70x140. Mi imamo veliko izbiro hiš za 1 in 2 družini, tudi trgovske prostore in parcele, nekatere jako poceni. Za več informacij se zglasite pri J. Knific 740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288 (Aug. 21, 24) Farma naprodaj Okrog 125 akrov, jako dobra zemlja; na farmi je okrog 35 akrov trte. Moderna 10 sob hiša s furnezom, tekočo vodo in elektriko. Velik hlev in mnogo drugih poslopij. Okrog 400 bušljev pšenice, 50 ton sena. Več kot 50 sodov vina. Ima 6 krav, 2 dobra konja, 20 prašičev in 200 kokoši. Nov traktor z vsem potrebnim orodjem. Vse v prvovrstnem stanju. Izvrstna prilika za mlad par. Nahaja se na cesti 534 blizu Geneva, Ohio. Za nadaljne informacije vprašajte Mihaljevich Bros, Co. 6424 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 z j. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Hiše naprodaj ■Na Kewanee Ave. 5 sob moderen bungalow, furnez, 2 garaži, cena $7,200. Hiša za 2 družini na 77. cesti, cena $6,600. Na 207. cesti hiša za 2 družini, 4 sobe spodaj, 3 zgorej, zadej hiša s 4 sobami; garaža, ekstra lot; cena je $6,800. Na Calcutta Ave. hiša za 2 družini, 4 sobe spodaj, 5 zgorej, 2 garaži, furnez, velik lot cena je $7,200. Hiša na Sylvia Ave. za 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgorej; furnez, 4 garaže, velik lot, cena je $6,500. Za podrobnosti pokličite Geo. Kasunic HEnderson 8056 (196) Prava farma Naprodaj je 55 akrov prave farme, ki je zdaj vsa v produkciji; 4 akre grozdja, 4 akre jablan in breskev; 1/8 akra špargljev. To je zelenjadna, sadna in mlekarska farma. Hiša ima 9 sob s furnezom in kopalnico. Lasten plin za rabo v kuhinji ter za gretje spomladi in jeseni. Prostoren hlev za govejo živino in konje. Cena ZDAJ je $12,000 in sicer Va gotovine takoj, ostalo v 3 letih po 5% obresti. Razkaže se po dogovoru. Ralph J. Gillett North Madison, O. Telefon: 2621. (Urad odprt tudi zvečer) (Aug. 31) Prilika po vojni Lepa prilika tudi za po vojni se nudi strežkinji za poln čas, ki mora biti stara nad 21 let, Slovenka ali Hrvatica. Jako dobra plača. Zglasite se v Sorn Restaurant 6036 St. Clair" Ave. (x) Za hišno delo Išče se ženska za hišnp delo v hiši v okolici Garfield Heights, kjer je gospodinja bolna. Lahko stanuje tam, ali pa dela samo čez dan. Pokličite MI 8566. (194) Delavci za livarno Squeezer Molders Grinders Chippers Pour-out Men Shake-out Men Težaki Plača od ure in overtime Izvrstna prilika za v mirnem času. Wcstinghouse Electrical Corp. 1216 W. 58. St. Detroit ali Clifton kara. __(198) ' 500 povojnih del Ferro potrebuje takoj moške za MOLDERJE GRINDERJE CH1PPERJE COREMAKERJE TEŽAKE Mi vas bomo trenirali Ferro Machine & Foundry Company 3155 E. 66. St. (Aug. 21, 22, 25) Skrb za vojne sirote. —; Na stotine ruskih otrok, je bilo tekom te vojne oropanih svojih staršev in to še posebno v krajih, ki s o bili okupirani po Nemcih, lei so brez wmi-jenja pobijali ruske može in žene. Ruske ob lasti so poskrbele za te otroke, da so dobili dom in šolski pouk. Gornja slika je posneta v mestu Novosibirsk, v zapadni Sibiriji. Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Carpenter se sprejme za prvovrstna dela pri hišah Najvišja plača posti novega dela za naprej Vse na vzhodni strani mesta Mora imeti unijsko karto A. F. of L. * Zglasite se pri E J. Radem EVergreen 1094 American Home Builders (196) . Pa je premišljeval J® stališče. Na misel Ull°. kako prijetno da v Prejšnjih časih. Kar jusi1 grenkobe, je bilo-spomina; kar je bilo ' je lepšala večerna •^oli več ne bo tak0_ e mu Stoji sovražen L a se huduje nanj, , .ga ogiblje in sestra g'ostna in potrta. In j ^ imel on Bricovo ; Anka je najbrž čutila, kakšen člo-^ bliža. Rozalka ga j a več. Ostal mu je doma ravno tak I r 011 Pri Klančarju. i: toJezil0 Gašperja, sebe ni mogel po-* E°ž- je,, . 1 Ze radi prere-V(l0 m°rda Rožman U ° lla njega,' kakor če in p 1 kgati in obre" , ,. epetovega govor- J"1 Oh, če bi se 2?re blažiti, da bi iti Vse v stari tir! J Seveda se n ni mo-j0Se mu pa ponudila lt°n zgrabil. Tako ni j u> »ie sklenil, ko se Vecer Proti domu. ' Je že iskal, da bi se govoril. Ko je šel f je Liza za-cl: "Janez, zakaj ^ Vec v vas?" prav utegnil," je 8t* P- »la,"' le ^^anez, in Reza! Jl' ko jaz dobro t'1' mar Reza?" ^orebiti ne, ampak WV. misliš ti' dH t; l, huda? še mar mi is^Perju lahko po-^ ,tle Ponujam niko- m°rebiti prej l 1 Heza." s ' Je dejal Janez. te JVhotel reči Cev-1 pa 111 enkrat prinesel. | ; m^le na oknu lepe tuJ mi eno ali dve, je (je'. ti jih ne bom r&la a Liza in mu šopek. "Gaš-na ^ ne misli, da je i žatoVct»; ti Janez si ^jejo?" Ampak kaj " {L " Ali res toži Posten in i ltva|.j. l'i nas smo ga (i J' ampak grdih j HjkJ■ Pwsod; pot-j ^DihTijo š'e raznašal-'o Ti, Janez,1 , KaJ- Gašper naj ; 'Ce bi bila ' se privoščila bi 10 >Hv. toil j. tl delavno roko," SJ62' ko Sta si se-J4!" io se pozna go- * ie , • ' je Precej boljše šopek'za • ekaj novih misli % ^a je sre5ai že ' tih0 g ,'ho sta si po- a nekaj časa ena pre-K d jal Janez. "Ali ' ^ L * jaz že komaj 1 V\0(1§el v vojake? %n>1Jenje več! ~ Se k Rožmanu b ^"do dejal GaŠpeV 11' ^ le Pasu v blatu." ^ naP? kom drugem kHtr ?an! Toda na- i t>ba poznati, saj 111 ^ utajiti."' 01 j Prijetno v je stalo kakih petdeset mož. Pred nekoliko trenotki je priplavala sem ladija z nekolikimi brodniki, ki iso kakor strelice poskakali na suho. To so bili Slovani, in možje na bregu njihovi rojaki. Najstarejši izmed 'orodarjev je komaj dihal. "Na morju se belijo jadra. . . . Neobičajno hitro veslajo! — Kolikor smo mogli spoznati, so Danci." "Koliko ladij more biti?" "Kakih deset!" "In koliko mož v vsaki?" "Kakih dvajset!" Mož, ki je vprašal, si je položil roko na čelo in premišljal. Ob prvem pogledu je bilo v njem spoznati Niklota. Niti za las se ni spremenil. Oblekel se ni lepše. Še vedno je bil oblečen v starodavno nošo ... Le usnjato oprsje si je privzel. A na njem je bil sek pri seku. Nato je vprl svoj pogled v daljavo. Tudi sokol je sedel na njegovi rami. A hitro se je dvignil, krožil v nedoglednosti in se izgubil nad vodami. Brodniki niso niti ne dihali; ostali možje so tudi molčali. . . . Niklotove oči so se neprestano vpirale v stran, kjer so se strinjali oblaki z mokrimi valovi. Za četrt ure je bil sokol zopet tu; a zdaj ni odletel, popolnoma brezskrbno je' sedel svojemu gospodu na ramo. "Kdaj so bili tukaj danski brodniki poslednjič?" "Pred letom, jasni gospod!" "Niklot — razumeš?" "Toda niti kamena niso premaknili, Niklot!" "Tako! — Počakamo jih! — ! Vendar napnite loke!" 1 Niklotov ukaz je bil takoj 1 izvršen. "In v Vlnjovsi in Roztok naj " pridejo vsi stražniki možkega 1 spola . . ." Za pičlo uro je že stalo na ' bregu kakih dvesto mož, na morju pa je bilo že razločiti jadra jasnejše in jasnejše, spoznati je bilo mogoče že tudi ; obrise ladij, v katerih so se gi-1 bale visoke postave danskih danske ladije so obstal ob bregu, in mladi vitez je-priklonil glavo pred Niklotom ter povedal svoje ime. Niklot se je prijazno ozrl na mladega Danca. "Ali me povabiš na svatbo?" Niklot se je pri tem nasmejal, a smehljaj mu je na vra-skovitem obličju samo zaigral in izginil hitreje, kakor vetrič, če se s svojimi peruti lahko zadene v obraz. Tudi sokol na vojvodovi rami je zatrepetal s svojimi krili. "Čegav sin.si — govori!" Niklot je prijel mladega mo- brodnikov . . . Ladije so plule počasneje in počasneje. Jadro za jadrom so potegnili skupaj . . . Na bregu so že namerili proti njim, vsak mož si je izbral jedno glavo . . . Na prednji ladiji je stal danski vitez v popolni opravi, v njegovi roki se je belil prapor miru, a loki na bregu se niso zganili, v solnčnem svitu so se lesketale strelice, da so se solzile oči, beli prapor v vitezovi roki se je klanjal na vse stra- ža za rame in mu s1 nost v obraz, spoznati to že nap" "Sin očeta sem.? žilah se pretaka ^ Mladi vitez se jef Ijal na pot. , ^ Polovica brodn® med tem že tudi 'ia Niklot pa se je P danskega ženina * obličje, iz očesa v" "Niti za korak "s če!" "Ti se me drzneš poganski suženj? (Dalje priho«! m. Trije brodniki so se sklonili drug k drugemu in si nekaj pošepetali. "Ali poznate?" "Poznamo, Niklot!" "Kdo je?" "Vitez Estrichson . . ." "Kaj hoče tukaj ?" "Iskat si gre nevesto!" "V slovansko deželo?" "Poznata se že dolgo časa." "In kje je nevesta?" "Hči bukovskega staroste." Nato so takoj omahnili loki, U. S. Jet letalo. — Gornja slika nam predstavlja novo vojno letalo P-80, kateremu so dali ime "Shooting Star," ki leti s hitrostjo nad 550 milj na uro in v višini nad 1+0,-000 čevljev. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom j KRAIUSKO-SLOVENSj KATOLIŠKA JEDNO' Najstarejša slovenska podporna org3'1' v Ameriki . . . Posluje že 52. W Članstvo 39,889 Premoženje $6,000^ Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129-^ $ če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri »" l Steni in nadsolventni podporni organizaciji, A KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED>'° JM kjer se lahko zavaruje* za smrtnine. razne poškodbe. "P bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ienske od J* otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okriU ' K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certl^ dobe od $350.(10 do S5.000.00. „1 K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov ln sirot. £®y ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge P0^?^ se obrnite na uradnike ln uradnice krajevnih 0 K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD, li( ^351-35^ popravljamo stkb$| ill vršimo vsakovjf i j|5l gradbena jTu^m&SSh. Prenovljenje je naša posebnost. ^Lfi^ p dobiti materijai za prenovljenje in P L bpM rfl^* STREHE POKRIVAMO OD Awc^"^ Vse delo je prvovrstno in v vaše z® # l^s^v. jsJ želite, se plačevanje uredi na la \ jj^pfM? plačila. Se priporočamo za naklonJ j VC-WI KOVAČ BB£ GENERAL CONTRAC" J' KE 5030 956 E. 185. ST. y "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Star mož je zarohnel, kakor bi zadonel grom. "Križ " "Kaj drugega kot križ?" "Grozno se motite, dobri, j dragi ljudje . . . Nikakor križ,! ampak oni, kateri so ga ozna-, njali med vami, oni, ki so vam! ga vsilili, oni, ki so ga postavi-; li po vaših vasicah. Moji pradedje ga tudi niso poznali, tu-j di so se mu upirali, ko so gaj jim prinesli z Bavarskega; to-, da prišli so možje, ki so razvili pred njihovimi očmi v njihovem domačem jeziku naj-krasnejše slike, kakoršne se kopičijo okoli tega križa, ko mu zrahlja zemljo ljubezen, ko jo zaliva hvaležnost, ko jo pokriva z naj razkošnejšimi cvetovi zaupanje, združeno z odkritosrčnostjo . . ." Trde poteze na moških obličjih so se mehčale pri vsaki besedi, katero je spregovoril Do-brogost . . . Tako jim še nikdar ni nikdo govoril o križu, in vendar ga pomnijo v svoji vasi — po vseh vaseh že izza'mladosti. Na drugi strani se je naenkrat oglasilo rezgetanje konj, in predno so se ljudje ozrli, je bilo tu že polno jezdecev, ki so z največjo silo planili po množici. Jezdecem se je v roki posvetilo jeklo, na pol pobarvano z ljudsko krvjo . . . "Vitez Guncelin!" In pri teh dveh besedah so se vnovič oglasila deteta na materinih prsih. "Vitez Guncelin s Hagena je bil razglašen po teh krajih za poosebljenega hudobnega duha in njegovo vojaštvo za naj-nebrzdanejšo . . . Gunqelinove-ga imena so se tukaj bali bolj kakor samega Črnoboga. Ta vi- NE ČAKAJTE! Sedaj je čas, da si izberete fin Fur-Coat ali Sterling suknjo iz volnenega blaga direktno iz tovarne, katere dobite pri meni vedno po najnižjih cenah v Clevelandu: Suknje iz blaga katere se prodaja od $35.00 do $79.00 pri meni so samo $29.00 do $65.00 In če kupite Fur-Coat pri meni si boste prihranili od $25.00 do $150.00 ali več, odvisno, kakšne cene Fur-Coat si izberete. Samo me pokličite pa se dogovorimo kdaj da pridem po vas in vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali kar želite. Vam se priporočam BENN0 B. LEUSTIG ENdicoit 3426 1034 Addison Rd. Ne čakajte, kadar sle bolni! Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) tez je imel po celi dolžini in širini svojega oklepa vzbočen križ in okrog križa napis ob napisu. Guncelinova družina je pri-!čela brez usmiljenja sekati in [suvati med ljudstvo. Vitez je i bežal s svojimi ljudmi pred [množicami, katere sta vedla Niklot in starosta Gnjevoš- na 'meji saskega vo j vodstva. J "Ti kristijan — jaz kristijan !— to znamenje moje in tvoje vere je že od nekdaj pribežališče preganjanih. — Sem k meni, dobri ljudje! — Ce je veren kristijan, se vas niti ne dotakne, ne skrivi vam niti lasu glavi . . ." "In kdo si ti?" Grozni vitez je obstal s konjem precl očetom Dobrogo-stom. "Služabnik svojega in tvojega Boga!" "Lep služabnik, ko razburjaš ljudstvo . . . Ce si veren služabnik tega križa, zakaj govoriš in ščuješ proti duhovnom kateri so ga postavili na tem kraju ..." "Ker so nevredneži, ker so sebičneži . . ." Kri je brizgnila očetu Do-jbrogostu iz obraza. Vitez Gun-jcelin ga je s ploščino svojega !meča udaril po licu. V tem trenotku so se zadele selske palice ob jeklo vitezove družine, in nastalo je grozno klanje . . . Kmetje so sicer zmagali; toda vitez je s kakimi peterimi slugami vendar odvedel očeta jDobrogosta in ga z debelim jkonopcem privezal za rep svo-Ijega konja . . . i V ti vasi je ostal križ nedotaknjen, vsaj za danes; tukaj svinji prebivalci niso hoteli, da bi jim Nemci iz zlomljenih kosov kovali okove. O koledi tega leta so ostale skoro po vsi Bodrski zemlji stene kristijanskih svetišč sivo 'okajene-, in nad njimi se temni (oblaki niso hoteli niti ganiti, kakor bi bila to pošast, ki pri-čakuješe drugih — mnogo dru-. gih žrtev! Zdelo se je, kakor da se hoče delo starega Niklota res posrečiti. Nemški gradovi so bili zapuščeni, poganskih duhovnov po-,vsodi, kamorkoli je pogledalo loko, kakor da so z žrtvenikov oživele kosti nekdanjih žrecev. Križi so izginili, dedi in hišni bogovi so zopet brez strahu zavzeli svoj prostor po ognjiščih. Bodrci so dvigali svoje glasove silneje in silneje, njih prsi so dihale prosteje in prosteje, njih obličja so bila vzradošče-na, pogledi pomlajeni . . . Zdelo se je, da se vračajo pretekli časi, ko je bila vsa dežela prosta sovragov, ko je bilo vse polno svetih gajev, polno kristalnih studencev, ko je letelo po okolici sokolov kakor dandanes vran, ko so stari bogovi blagoslavljali zemljo, da je dajala množico žita, ko so blagoslavljali tudi živino, da je prinašala obilno korist . . . Le utrjena mesta s škofovskimi stolicami so bila podobna ostrovom, na katerih stoji križ, in okoli katerih besni morje z ^valovi, ki ga prete vsak trenotek poplaviti z neizmernimi množicami voda. In tako sta bila okoli in okoli dva ali trije gradovi s tremi ali štirimi nepremagljivim utrdbami. Le temni oblaki se niso hoteli ganiti; dan za dnevom so bili podobnejši pošasti, ki čaka kakor v brlogu, da se o pri-ličnem času vrže na plen. v. Na bregu Vzhodnega morja AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši ! J jfr*^ ' / Ml, AKB-MSŠ. AMSKICA 1344 ! rf WAR savingss^^JPS"®«5' ______S : j SOND SERIES .ilf j. 51^ | 1 i mm^m^^^^^^m^^^ BUY THAT EXTRA $100 WAR BOND TODAY! f/i Skebe & Ulle Plumbing & Heating1;, 15601 Waterloo Rd. fCE" . Vodne cevi namestimo in odvodne kanale očistim0-GLEDATI ZDAJ SVOJ GRELNI SISTEM NA PARO IN Mi prodajamo In inštaliramo ves monterski in grel'1' 1,1 I Ponoči pokličite: ol MIKE SKEBE A KE 4614 J