Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za <etrt leta 4 gld., za jjeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman v?lja: Za celo leto 12 gld., za pol le\a 6 gld., za četrt leta 8 gll., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravniStvo in ekspedlelja t ,,katol. TIskarni'1 Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SeraenlSblh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol. 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-štev. 74.
^Jtev. 254.
V Ljubljani, v soboto 5. novembra 1898.
Letnilt XXVI
Sprava na Kranjskem.
Vsakemu je znano, da ko se je sprožila tako zdrava misel sprave na Kranjskem, bil je šelre-dakter »Slovenskega Naroda«, deželni odbornik in načelnik deželnozborskega kluba narodnih poslancev, dr. Ivan Tavčar, tisti, ki je z vsemi silami zaviral delo sprave. Ta preklicana sprava je motila njegove politične kroge, v kojih središču sta se objemala rodoljuba Tavčar in Schaller, nad kojima je milostno smehljal gorjanski Sch\vegel kot genij napredka in blagostanja slovenskega »naroda« in — dr. Tavčarja! Bilo je tako lepo — in sedaj naj bi bilo na mah vsega tega konec ! — Znano je, da se je konečno sprava sklenila proti volji dr. Tavčarja, za kar je žel zasluženo hvalo v tem, da so vsi nemškutarski poslanci v deželnem zboru, kakor jeden mož, glasovali zanj, kot deželnega odbornika. Konečno se je dr. Tavčar venderle podvrgel in podpisal snravo. Jasno je pa bdo, da je to storil le navidezno, v namenu, pri prvi priliki spravo zopet razrušiti in zlesti nazaj v nemškutarsko - liberalni tabor. To dokazuje pisarjenje »Naroda« od tistega hipa, ko se je sprava sklenila, pa do danes. Nikdar ni »Narod« tako strupeno in podlo pisal zoper posamezne vodilne osebe katoliško - narodne stranke, zopor cerkev, vero in nravnost, kakor ravno v dobi sedanje »sprave«. — Namen je bil prozoren : Izzivati nas, da bi m i razrušili spravo, s tem služili Tavčarjevim osebnim namenom in za-jedno vzeli tudi odij od dr. Tavčarja na se. Ko se mu to ni posrečilo, iskal je dlako v jajcu. — Vsako gospodarsko ali kmetijsko zadrugo, ki se je osnovala, proglasil je »Narod« kot kršenje sprave, akoravno vsak pameten človek ve, da ga ni zakonitega sredstva, komu vstanovitev take zadruge prepovedati, in akoravno sprava s takimi
zadrugami nima prav nič opraviti. Ko vse to ni nič pomagalo, moral je »Narod« iskati nov držaj, da bi neprijetno mu »spravo« razbil. Poprijel se je okolnosti, da je pri zadnji dopolnilni volitvi v mestni skupini Kranj-Skofja Loka proti kandidatu narodne stranke nastopil samostalen kandidat, g. Koblar, in da je poslednji dobil mnogo katoliško-narodnih glasov. »Narod« pravi, da je pri tej priliki kršila katoliško-narodna stranka spravno pogodbo. D o k a z za to je seveda dolžan ostal.
Po spravni pogodbi (čl. VIII.) ni imela kato-liško-narodna stranka v tem slučaju nikake druge dolžnosti, kakor da n e d e 1 u j e proti izvolitvi kandidata narodne stranke. To dolžnost je katoliško-narodna stranka pošteno spol-nila. Stranka držala se je ob tej volitvi p o-polnoma pasivno. Nobenega koraka ni storila za izvolitev samostalnega kandidata, ki, kakor znano, ni bil nikdar pristaš katoliško-narodne stranke.
In prav tej pasivnosti katoliško-narodne stranke se ima zahvaliti narodna stranka, da je to pot v mestu Kranj in Skofjaloka sploh še zmagala. Subic je zmagal le z majhno večino. Okoli sto volilcev pa je ostalo doma. Narodna stranka je pa napela vse svoje sile in spravila zadnjega moža na volišče. Toraj je jasno, da bi bila katoliško-narodna stranka, če bi bila posegla vmes na korist samostalnemu kandidatu, taistemu pripomogla do gotove zmage, ker ni dvoma, da je mej pasivnimi 100 volilci bilo zadostno število katoliško-narodnih glasov.
»Sprava« je toraj v tem slučaju rešila narodno stranko gotovega poraza in hvaležna bi morala biti za to. Toda drugače »Narod«. On se drži tega, da so nekateri katoliško-narodni volilci volili Koblarja. Da jim tega nihče prepovedati ne more, zlasti ne strankino vodstvo, katero pa tudi
te dolžnosti ni imelo, »Narod« prav nič ne briga umevno, ker mu je le na tem, razdreti s tolikim naporom in trudom zasnovano spravo.
Ne vemo, kaj poreče k temu narodna stranka. Ali bode imela toliko samostojnosti, kakor ob času spravnih pogajanj, da so ustavi terorizmu »Narodove« klike — ali se bode, kakor že tolikokrat, podvrgla herostratskemu teženju teh ljudij ? Katoliško-narodna stranka ni sklenila sprave radi sebe, temuč le radi občesloven-skega blagra in prinesla je za to veliko strankarske žrtve. S strankarskega stališča se razdora sprave prav nič ne boji — obžalovala ga pa bode s stališča občo slovenske koristi, s stališča skupne jugoslovanske politike. Zato, in iz nobenega druzega vzroka, bodemo odkrito obžalovali, če se posreči namera »Naro-dovcev« in razruši sprava. Že sedaj pa pribijemo na steno, da vsa krivda vtem slučaju zadene izključno gospodo okoli »Slov. Naroda«.
Vse trezne in res rodoljubne elemente našega naroda, brez razlike strank, pa kličemo na odpor proti takemu početju!
Državni zbor.
Dunaj, 4. novembra. Ministerske zatožbe.
Ze davno ni bilo tako dolgočasne seje, kakor jo današnja. V zbornici je komaj 40 poslancev, ki se dolgočasijo ob praznih govorih današnjih govornikov. Pogreto zelje in nič druzega jo današnja debata. Ministerske zatožbe! To bi moralo mikati. Vsakdo bi pričakoval gromovite govore, tehtne razloge, žive dokaze, a vse je bila prazna, gnila slama.
Tako zahtevajo dr. Kronawetter in tovariši, naj se zatoži bivši ministerski predsednik
LISTEK.
Misli proste.
Daleč tam v jutrovi deželi praznoval je kraljevič svojo poroko. Veselo gibanje in življenje je bilo v dvoranah. Svatje so se zabavali, godbe so svirale in dvorniki ter služabniki tekali so sem in tja. Kar se vzdigne najvišji dvornik ter ukaže, da naj takoj obmolkne in miruje vse. Kaj se je bilo zgodilo ? Stari kralj je pri mizi zadremal. Nihče mu ni smel motiti spanja.
Velik del tako zvane izobražene družbe je versko zaspal. In sedaj zahteva njegov najvišji dvornik, liberalno časopisje, da mu ne motimo spanja. Vse, kar spominja verskih resnic, vsako versko dejanje, vsaka beseda o veri, je motilen Sum in hrum, ki mora utihniti. Povsod naj vlada mtfen verski spanec, katerega imenuje liberalno časopisje »misel prosto«, najbrže zato, ker je ta misel prosta — vere.
Prosto se giblje ta misel jedino le po livadah materijalizma. Čez meje teh livad ne sme. Prostost njena je torej le omejena. V človeku zre ta prosta misel samo neko višje organizovano žival, katere jedini smoter je, da se ohrani vrsti
in da ohrani vrsto. Želodec, to je ideal misli proste. Zgodovina jsuče se prostej misli okolu vprašanja želodca, katero je baje provzročilo vse zgodovinske premembe in preobrate.
Čudimo se samo, da pristaši misli proste šo priznavajo veljavo pesništvu in sploh umetnosti. Dobra pečenka se želodcu gotovo boljše prilega, kot najboljša lirska pesem ali najlepša povest. Da, celo suha hruška ima za želodec večjo vrednost, kot najkrasnejša slika.
Ako je človek žival, katere jedini namen in poklic je, da se dobro hrani in skrbi, da si ohrani krepko telo, potem ga umetnost samo moti v izvrševanju poklica, v dosegi namena. Izkušnja uči, da je človeško življenje kratko. Čas je torej drag in ne gre, da bi ga zapravljal človek s takimi, želodcu in zdravju nepotrebnimi stvarmi, kakoršne so umetnosti.
Jenko in Jurčič in Vi drugi pesniki in pisa-tolji naši, ki ste v cvetu let legli v grob, mar bi bili skrbeli, da si ohranite zdravje, da si redno polnite želodec.
Toda ne, do te skrajne in neizogibne posledice svojega naziranja nečejo iti prosto misleči materijalisti. Še priznavajo nekaj veljave umetnosti. Njih prorok Zola piše v svoji knjigi »Le
roman experimental« : »Naturalistiški pisatelj ni druzega, kot učenjak — špecijalist. Naše polje je isto, kot polje fizijologa, samo da je naše
širše.«
Potemtakem smeli bi pisateljevati samo iz-učeni in diplomirani zdravniki. Vsi junaki v romanih morajo biti jetični, paralitiSni ali vsaj dedno obremenjeni. Lirik sme peti le o tihem delovanju baccilov v truplu okuženega bolnika. Najboljša zbirka lirskih poezij bodo potem v verze spravljena učna knjiga fizijologije.
Kedar obveljajo ta načela, takrat bode krasno življenje. Človek bode delal in se potil, da bo imel kaj za želodec. Ko se pa nasiti, vzel bodo v roke knjigo in bral o dedno obremenjenem Zvo-nimiru, kateri je ljubil jetično Rosano, katere oče je imel delirium tremens.
To si bode odpočil od dela ubogi zemljan in si okrepil duha!
Otroci pa bodejo brali lepe pripovedke o ubogem, toda pridnem Milančku, kateri je imel katar v želodcu in črevih, toda je vsejedno jedci, dasi se mu je studila jed, kajti jc vedel, da se le tako ohrani vrsti. In to jc najvišja dolžnost in zadnji namen človeka.
O srečni, zlati časi, ki nas še čakajo!
P

grof Badeni v smislu zakona z dno 25. julija 1867, drž. zak st. 101, ker je baje leta 1897 listu »Reichsuehr« dovolil 75.000 gld. več podpore, nego je znašal dispozicijski zaklad, torej razsipal državne denarje in s tem zakrivil hudodelstvo.
Čitateljem je gotovo še v spominu pravda lista »lieichs\vehr« proti vladi. Grof Badeni je podpiral »Reichs\vehr«, a baron Gautsch ni hotel vedeti o pogodbi med grofom Badenijem in lastnikom lista, in vsled tega je lastnik Daviš tožil vlado. Pri obravnavi je prišla vsa stvar na dan. Naravnost izpovemo, da je bila stvar nolepa, da, škandalozna. Ne vemo, ali je bil gospod Daviš bolj predrzen, ali grof Badeni bolj kratkoviden. Toda navzlic vsemu temu je sedanja ministerska zatožba skrajna frivolnost. Koliko stotisočakov, da, milijonov so liberalne vlade razmetale v razne strankarske namene, a vse se je strinjalo z liberalno moralo. Toda: si duo faciunt idem, non est idem. Nemška opozicija še danes no more pozabiti, da je grof Badeni izdal jezikovni naredbi ter levičarjem višje postavil državne jasli. In kako utemeljujejo današnji govorniki svojo zatožbo? Grot Badeni je imel leta 1897 na razpolago 100.000 gld. zaklada, ki mu ga je državni zbor dovolil, a izdal je samo za »Reichsvvehr« 175.000 gld., torej kje je dobil ostalih 75.000 gld.? Sam jih ni dal, našel jih ni na cesti, skozi okno mu niso prileteli, torej jih je vzel iz državnega zaklada. Tako je danes trdil dr. Kronavvetter, a te trditve ni dokazal z nobenim dejstvom. Celo sam je navedel govorico, da jc ono svoto plačal neki bogatin, ki je bil imenovan članom gospodske zbornice. Skratka: levica je dobro vedela, da maha po zraku, a hotela je dati še jedno brco mrtvemu levu.
Poslanca Stojalovvski in Kozakievvicz sta ponavljala že znane stvari iz gališke zgodovine in dr. Pfersche je čital neko konfuzno razpravo o javni morali. Ministerski predsednik grof Thun je takoj za Kronavvetterjem kratko, a odločno izjavil, da se je na podlagi temeljitih preiskav prepričal, da grof Badeni ni novčiča drž. denarja več izdal, kakor mu je dovolil državni zbor. Levičarji postajajo zopet nervozni; danes so navili staro lajno ter dvakrat zahtevali glasovanje po imenih. Desnica je namreč predlagala konec debate, a Kaiser je v imenu opozicije zahteval glasovanje po imenih. Velika večina je glasovala za konec debate.
Posl. Dobernig je nato kot generalni govornik odkrival svoje nemško srcc ter šibal korupcijo takozvanih oficijoznih časnikov. Mi bi mu sicer mnogo ne ugovarjali v tem oziru, a radovedni smo, bi li imenitni Dobernig odklonil vladno podporo za svoj list. So listi, katere podpira vlada, a so drugi, katere podpirajo razne banke in delniška društva. Kdo naj razsodi, katerega denarja se drži več ljudskega potu? Tudi Kronavvetter je kot predlagatelj še enkrat poživljal desnico, naj glasuje za poseben odsek, ki naj preišče in presodi zvezo grola Badenija z listom »Reichsvvehr«. Toda desnica je zopet z glasovanjem po imenih odklonila predlog.
Tako so levičarji zopet stratili celo sejo in jutri pridejo na vrsto ostale ministerske zatožbe zaradi lanskih dogodkov v zbornici, izdanih vladnih naredeb s pomočjo § 14. in zaradi izjemnega stanja v Galiciji.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. novembra.
Položaj desnice je še vedno prccej nejasen. V zadnji seji izvrševalnega odbora je grof Thun poživljal člane te komisije, naj kar največ pospeše dela v nagodbenem odseku. Desnica seveda ni mogla kratkomalo pritrditi tej vladni želji, ker namreč še danes ne ve pozitivno, ali se spremene vladne obljube v dejanje ali ne. Vsega tega bi ne bilo treba, pravi praška »Politik«, ko bi bilo popolno pojasnjeno razmerje mej vlado in desnico, kajti obe bi vedeli, kako jima je postopati v vsakem posamnem slučaju. Vlada bi podpirala vse opravičene zahteve desniških strank, nasprotno pa bi tudi desnica vedela, kaj jc dolžna vladi. Ta velik nedostatek pokazal se bo posebno z napovedano brezobzirno obstrukcijo, ki bo konečno prisilila vlado, da razpusti parlament ali vsaj odgodi zasedanje ter se poslužuje nekaj časa zasilnega paragrafa. Tedaj bo vlada zopet potre-
bovaJa desnico, ako bo hotela pričeti vladati s pomočjo parlamenta, a takrat desnica ne bo več na prodaj za tako nizko ceno, oziroma za same obljube. Vsled tega bi grol Thun najbolje storil, da bi z izpolnitvijo zahtev trdno priklenil nase vse desniške kroge in jih imel potem na razpolago za vse slučaje.
Nagodbeni provizorij. Skoro v vseh merodajnih krogih prevladuje poslednje dni prepričanje, da se nagodbeno vprašanje ne bo rešilo pravočasno parlamentarnim potom in da bo vlada prisiljena predložiti parlamentu nagodbeni provizorij vsaj za nekaj mesecev prihodnjega leta. Temu vladnemu poskusu pa hočejo nemški radi-kalci z vso odločnostjo nasprotovati. Glasilo gra-ških radikalcev, »Gr. Tgbl.«, naznanja, da je najstrožja obstrukcija v tem slučaju neizogibna. »V trenutku, pravi omenjeni list, ko splava po vodi vsaka nada na pravočasno rešitev nagodbenega vprašanja v ogerskem državnem zboru, predloži vlada nagodbeni provizorij. Ta provizorij pa morajo nemški poslanci na Dunaju onemogočiti s skrajno obstrukcijo, ako si hočejo priboriti popolno spoštovanje pri prijatelju in nasprotniku in konečno nastopiti pot, ki bo dovedla vlado do razveljavljenja jezikovnih naredeb. Provizorij je naš Rhodus in kdor ne more skakati, naj pade.« — Jako ostra je ta beseda in gotovo bi vlada iz samega strahu opustila misel na provizorij, ko bi ji ne bilo znano, da četa, ki stoji za tem prusa-škim glasilom, ni posebno številna. O popolnem spoštovanju pri nasprotnikih v slučaju zmage naj pa ta klika raje molči, ker je že davno zapravila vse, kar bi bilo količkaj vredno spoštovanja.
Volitve za pruski deželni »bor izpadle so tako, da je nekoliko oškodovana združena konservativna stranka in toraj ne razpolaga s potrebno večino. Konečni vspeh volitev je naslednji: izvoljenih je 147 konservativcev, 57 slobodnih konservativcev, 99 članov centruma, 1 član relorma-torične stranke, 74 naciionalnih liberalcev, deset članov svobodomiselne zveze, 24 somišljenikov liberalne ljudske stranke, 1 socijalni demokrat, 3 člani kmečke zveze, 14 Poljakov, 2 Danca in jeden divjak. Sami konservativci toraj v novoizvoljenem pruskem zastopu ne bodo razpolagali s potrebno večino, vendar pa tudi liberalci in nacijonalci brez jednega dela »klerikalcev« ne bodo ničesar zmogli. Vsled tega se govori sedaj o dveh večinah, namreč o konservativni s centrumom in o centrumu z liberalci. Vendar pa je upanje, da so bodo našli v načelno važnih vprašanjih, posebno v takih, koder se gre proti liberalnim težnjam, vsi sorodni elementi in da bodo s konservativci in centrumom v odločilnem trenotku glasovali tudi Poljaki. Svojih narodnih interesov seveda Poljaki tudi sedaj ne bodo mogli vspešno zastopati, ker jim bo v tem oziru nasprotovala skoro cela zbornica. Socijalni demokratje so se volitev prvikrat udeležili, toda, kakor razvidno, z zelo neznatnim vspehom.
Programatična izjava nove francoske vlade. V včerajšnji seji obeh francoskih zbornic oddal je novi ministerski predsednik v ime svoje vlade izjavo, v kateri je narisan nje program. Minister najpreje naglaša, da si je vlada svesta težavne naloge, ki jo čaka. Delovati hoče v smislu sklepa zbornice o nadmoči civilne oblasti, toda ravno tako trdno zaupa zvesti armadi, varuhinji republikanskih zakonov. Vlada ne bo mirno gledala napadov na čast armade, ravno tako bo pa tudi varovala vse druge zakone za varnost domovine in prebivalstva. Ministerski predsednik se nadalje spominja svet. razstave in poživlja vse na skupno delo, da bodo ostali narodi lahko konšta-tovali, kaj zmore Francija vkljub raznim neprili-kam. Spominjal se je dalje Dupuy »dragocene« alijance z Rusijo, ki zagotavlja ugled francoskega naroda po vsem omikanem svetu. Ko je še naznanil nekaj novih vladnih predlog, mej temi tudi načrt zakona za starostno zavarovalnico za delavce, je sklenil z besedami: Mi smo kabinet zjedinje-nih republikancev in voljni, opirati se na republikansko večino. — To izjavo je vsprejela zbornica s 490 proti 54 glasovi. — Na to se je vnela razprava o nekaterih interpelacijah. Socijalistu Mir-manu, ki se je pritoževal nad postopanjem obla-stev napram stavkujočim delavcem, je odgovoril Freycinet, da bo vlada vsikdar vedela varovati veljavo zakonov in čast armade. V zadevi Fašode je odgovoril ministerski predsednik, da sedaj še ni mogoče govoriti o tem vprašanju, vendar pa
upa, da se stvar kmalu pojasni. — Vsa razprava v včerajšnji seji je pokazala, da uživa vlada veliko zaupanje, da ji nasprotujejo le socijalni demokratje in nekateri radikalci, toda to je pa novi vlali že danes znano, da tega zaupanja ne bo užvala dolgo, kakor ga ni še nobena francoska vlada.
Diplomatska zveza mej Turčijo in Ameriko. Kakor znano, imela je dosedaj Turčija v \Vashingtonu le nekakega zastopnika nižje vrste in ravno tako so bile zastopane Zvezne države severo - ameriške v Carjem gradu le po kakem diplomatskem uradniku. Sedaj je pa Mac Kinleyeva vlada poslala sultanovi vladi noto, v kateri izraža željo, naj bi se diplomatska zveza mej tema dvema državama bolj utrdila in naj bi se ustanovila za obe državi poslaniška mesta. Sultanova vlada je nato takoj odgovorila in se izjavila voljno pričeti tozadevna pogajanja. Ta ofici-jelna pogajanja prično se v najkrajšem času in je tudi pričakovati, da se z vspehom završe. Kaj pač iščejo Amerikani v Carjem gradu? Morda se tudi njim cede sline po raznih turških trgoviščih.
Cerkveni letopis.
Glagolica pri sluibi božji
Glagolica (glagol = beseda, jezik, namreč naš jezik) pomeni najprej posebne črke staroslovenske, katere so menda še starejše ko cirilica. Potem pomeni glagolica staroslovenski jezik v bogoslužnih knjigah pa tudi sv. obrede same v slovenskem jeziku z onimi črkami. Glagolico bo ohranili pri službi božji 1 Irvatje v Primorju, na krških otocih, v Dalmaciji in deloma tudi v Istri. Obred božje službe je rimski in ne grški. Tako se tedaj ločijo katoliški Slovani med seboj v slovenski božji službi: Hrvatje imajo naš rimski obred v slovenskem jeziku z glagolskimi črkami, Srbi in Rusi pa imajo grški obred v slovenskem jeziku pa s c i r i 1 s k i m i črkami.
Zadnji mesec bo časopisi veliko pisali o gla-golici, zlasti italijanski listi, zagrizeni nasprotniki slovenske besede. Navada je današnjemu svetu, da vsako stvar zavlačava in izkorišča politično, celo svetim zakramentom in sv. maši delajo to nečast. Tako bo sodili tudi našo bogoslužno glagolico. In kaj jim je dalo priliko za to ? Sam papež Leon XIII., ki je letos dne 5. avgusta izdal posebne določbe zastran naše glagolice. Listi so se hvalili, da je papež pritrdil italijanskim nasprotnikom glagolice in da je glagolica skoro pokopana, vsaj v Istri, če drugod ne. Leon XIII. pa je že tolikokrat pokazal naklonjenost do Slovanov in tudi posebno skrb za staroslovansko službo božjo (celo v Rimu), da je italijansko bahanje le slaba tolažba in potajena nevolja, ker so v Rimu — imenitno propadli. To bo vsakemu jasno, če navedemo, piše »Primorski list«, določbe papeževe. Določbe so te-le:
1. Slovenski jezik je resnično cerkven jezik, opravičen pri božji službi, kakor latinski jezik v tistih cerkvah, kjer se rabi vsaj trideset let sem. Nikdo pa ne sme po svoji volji vpeljati slovenščine v one cerkve, kjer rabijo latinščino, pa tudi ne latinščine v one cerkve, kjer rabijo slovenščino. Tedaj n. pr. v Gorici ne bi Brnel nikdo vpeljati slovenske maše, tudi škof ne, pa tudi v Vrbniku n. pr. ne bi smel nikdo vpeljavati latinske maše.
Ta določitev papeževa je važna in je izdana v varstvo glagolici, kajti nikjer se ni bilo bati, da bi kdo vpeljaval slovenščino namestu latinščine, pač pa so bili celo dostojanstveniki že od nekdaj gotovi vsiliti nam latinščino namestu slovenščine. Papež je to pravico odrekel duhovnikom in škofom — v varstvo glagolice. Škofom pa je naročeno, da naj sestavijo imenik cerkev, v katerih se rabi staroslovenski jezik.
Od zdaj naprej bo prepovedana vsaka pre-memba v tem oziru. Še celo, kjer bi bil kak dvom, je li bila 4 jedni ali drugi cerkvi glagolica v rabi, nimajo dvoma rešiti sami školje, ampak morali bodo stvar predložiti papežu.
2. V cerkvah, v katerih se glagoli, bode vsa slovesna božja služba v slovenskem, tihe maše pa bodo smeli brati tadi po latinski. Če bi torej prišel kak duhovnik od nas v krško škofijo in bi hotel slovesno maševati, moral bi to storiti po s 1 o v e n s k i in ne po latinski. Ravno tako pa tudi, če bi prišel kdo iz krške škofijo v našo,
t -
moral bi peti mašo po latinski, tiho mašo bi smel opraviti tudi po slovenski. To je zopet v varstvo in v čast glagolici.
3.	Kar velja za sv. mašo, velja tudi za vse druge obrede, za brevir, za sv. zakramente in za blagoslovila.
4.	Če bi kdo ne hotel dati krstiti otroka po slovenskem obredu, bode ga župnik poučil, kaj je papež določil, a če bi trdovraten ostal, smeli bodo krstiti tudi po latinski, ali vsi obredi morajo biti bolj privatni, tihi. Isto velja tudi za latinščino.
5.	Bogoslovei bodo od zdaj naprej morali učiti Be glagolice in izpričati, da jo znajo, predno je bo smel škof posvetiti v masnike. To je zopet v varstvo glagolici, kajti ravno za to se nam je izgubila glagolica, ker je duhovniki niso več znali.
6.	Prepovedana je pri božji službi (pri sv. maši, pri sv. krstu itd.) hrvaščina in nova slovenščina, ker papeži so nam dovolili za božjo službo le staroslovenščino, ne živih slovanskih jezikov.
Te poslednje določbe so se nekateri naši ustrašili in zakaj ? Vsled neznanja duhovnikov in tudi vsled pomanjkanja knjig je v nekaterih cerkvah po Istri, po Primorju in v Dalmaciji prenehala glagolica, a namestu glagolice rabijo že dolgo časa sem hrvaščino, katero ljudstvo vprek imenuje ščavet. Ta ščavet ni bil od cerkve nikoli dovoljen in tedaj se rabi proti obrednim pravilom. Zdaj je še Leon XIII. izrecno prepovedal rabo hrvaščine. Iz tega so nekateri izvajali, da se ima ščavet odpraviti in nadomestiti z latinščino. Toda to razlaganje je bilo očitno krivo. — Ščavet se ima po vsi pravici nadomestiti z glagolico, no pazlatin-š č i n o. — Prvič je živi slovanski jezik (ščavet) priča, da je v onih cerkvah bila postavno vpeljana glagolica in da se je odpravila protipostavno brez dovoljenja. Stvari je treba postaviti, kakor so bile pred ščavetom in ne vpeljavati novotarije v cerkev z latinščno.
Večkrat se trdi, da je bila glagolica le začasno dovoljena, in da jo je cerkev le trpela namestu latinščine, da je pa ni rada videla. Ta trditev je neosnovana. Papeži so glagolico dovolili brez pridržka in za vse čase, dokler bi oni sami dovoljenja ne preklicali. Tudi ni v obče res, daje prišla glagolica namesto latinice, ampak zgodovinsko dokazano je, da so jo papeži vpeljali namesto grščine in ž njo rimski obred, namesto grškega. To so pa papeži zato storili, da so katoliške Slovane obvarovali od grškega razkola. In resnično ! Da ni bilo glagolice, bili bi morebiti danes tudi Hrvatje razkolniki. — Cerkev vodi vedno skrb za zveličanje duš, ne politične aspiracije, gospoda italijanska !
Drugič govorijo za naše razlaganje škofje drugih škofij, zlasti senjske in modruške, kateri so odpravili ščavet, a namesto ščaveta so vpeljali glagolico.
Sta pa še dve škofiji, v katerih se rabi ščavet: poreška in tržaška škofija. Premi-lostljivi škof poreški dr. Jan. Flapp je po svojem prepričanju izrekel, da v njegovi škofiji ne rabijo nikjer glagolice, a ščavet da je prepovedan. Vsled tega mu je latinščina jedini bogoslužni jezik, dočim je vsako rabo slovenščine zelo ostro prepovedal. Ali bo tudi tržaški škof tako razlagal papeževe besede? Tega se naši bojijo. Italijani upajo. Mi vemo, da so Slovani v Istri brezpravni nasproti naši italijanski vladi, katera gospodari brezobzirno proti slovenskemu iivlju v Istri. Ta italijanska vlada v dogovoru z ogersko vlado in v sporazumljenju z našimi nasprotniki dela na vse pritege proti glagolici.
Toda mi se ne bojimo naše c. kr. italijanske vlade, ker vemo, da nasproti cerkvi nismo brezpravni, in zato upamo, da naša pravica zmaga popolnoma, kakor je do zdaj zmagala deloma.
Papež pravi, da nima nikdo pravice rešiti dvomov o postavni rabi glagolice, ampak da morajo škofje predložiti dvome sv. stolici v Rimu. Ker je pa v slučaju ščaveta najmanj dvom no, kaj bo treba postaviti namesto ščaveta, imamo vsopravico zahtevati, da se stvar predloži papežu.
Vsako drugo ravnanje je v nasprotju s papeževimi določbami.
Jubilejno leto pa družba sv. Cirila in Metoda.
Z radostnim pričakovanjem so nastopili narodi širne Avstrije leto 1898. In med temi narodi gotovo Slovenci nismo bili zadnji, ki smo se srčno veselili petdesetletnice cesarovanja našega presvetlega vladarja in dobrega očeta Prana Josipa 1.
Dasi nam je bilo vsem znano, da milosrčni vladar tudi ob tako izvanredni priliki odklanja vse hrupne in potratne veselice, želeč, naj bi so le z dobrimi deli in občekoristnimi ustanovami proslavljal njegov jubilej, vender bi z drugimi avstrijskimi narodi vred tudi Slovenci ne bili mogli v svojih srcih prikrivati iskrene radosti povodom vesele petdesetletnico ljubljenega zlato - vladarja, ampak bi jej bili dajali duška v raznih veselicah in slavnostih, — ko ne bi bila, kakor strela z jasnega neba, neizrekljivo tragična smrt presvetle, srčnoblage cesarice Elizabete spremenila splošnega veselja hipoma v še bolj splošno, vsa srca pretre-sujoče žalovanje.
Izgubivši ljubeznjivo mater — cesarico Elizabeto — pa se narodi mogočne Avstrije s podvojeno ljubeznijo oklepamo očetovskega srca toliko skušanega, a nikdar ne omahujočega cesarja Frana Josipa.
Njegov zlati jubilej moramo dostojno proslaviti, tako nam veleva verno in zvesto avstrijsko srce, — a mesto veselic naj v teh okoliščinah poleg cerkvenih slavnostij zavzemajo patrijotična dobra dela.
In kako naj to izvršimo Slovenci ? Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ustanovljena v ta namen, da podpira in pospešuje slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi, smatra za svojo bistveno in velevažno nalogo tudi gojitev iskrenega in pristno-avstrijskega domoljubja. Zato Bi usoja nje glavni odbor:
1.	Nasvetovati vsem podružnicam, da oskrbe vsaka v svojem okraju začetkom meseca decembra t. I. sveto mašo za presvetlega česarja Frana Josipa I., pri kateri naj bi se družbini udje in drugi verniki spominjali tudi rajne cesarice Elizabete.
2.	Želi isti glavni odbor, da vse podružnice do konca jubilejnega leta mesto zabavnih shodov in veselic nabirajo jubilejnih darov za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in kupujejo njenih tem namenom izdanih slavnostnih knjižic.
Nabiranje darov se vidi sicer na prvi pogled samopridno, a v resnici bi bilo eminentno patrijo*tično dobro delo.
Bilo l)i dobro delo, ker se v družbinih zavodih vzgaja in podpira večinoma ubožna in zapuščena slovenska deca, ki se otima ne le po-tujčevanju, ampak tudi nravnemu propadanju s tem, da jo družba vsprejema v svoje zavode, da jo poučuje in vzgaja v katoliško-na-rodnem duhu, in da jo gmotno podpira z obleko, učili in v mnogih slučajih tudi z najpotrebnejšo hrano. — Srce krvavi glavnemu odboru družbe sv. Cirila in Metoda, ker mora skoraj v vsaki vodstveni seji zaradi nedostatka potrebnih sredstev neugodno rešiti mnogo nujnih prošenj za podporo.
Vsak dar za družbo sv. Cirila in Metoda je pa tudi eminentno patrijotično delo. Kogar z dobro vzgojo rešimo nravnega propada, tega rešimo omikani in koristno delujoči človeški družbi, in s tem zabranjujemo, da se ne množi število anarhistov in drugih državi nevarnih ter vsakemu pravemu domoljubju škodljivih ne-zadovoljnežev. — Kogar obvarujemo, da ne postane narodni odpadnik, tega smo morda uprav s tem obvarovali, da ne postane nezna-čajnik in izdajica tudi v mnogem drugem oziru. Značajni in rodoljubni Slovenci pa so bili in bodo vsikdar zlasti ob južni meji naše države najboljša opora mile nam Avstrije in najzvestejša ter najtrdnejša bramba proti vsem sovražnim nakanam.	(Konec sledi.)
Tedenski koledar.
Nedelja, 6. novembra: 23. pobink., evang.: Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9. Lenart sp. — Ponedeljek, 7. novembra: Prosdocim šk. — Torek, 8. novembra: 4. venč. mučenci. — Sreda, 9. novembra: Božidar m. — Četrtek, 10.
novembra: Andrej Avel. sp. — Petek, 11. novembra: Martin šk. — Sobota, 12. novembra: Martin p. m. — Solnce izide 10. novembra ob 7. uri 1 min., zaide pa ob 4. uri 29 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec 6. novembra ob 3. uri 2G min. pop. — Mueica sacra v nedeljo 6. novembra v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v C zložil Jos. Greg. Zangl, graduale Foersterjev, ofertorij dr. Fr. \Vittov Te Deum zl. J. B. Molitor. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maSa ob 9. uri: Mašo zložil F. Uhl, graduale dr. WittOv, ofertorij Lavtižarjev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. novembra.
(Slovenci in Hrvati.) Nekateri listi slovenski ne morejo živeti brez prepira. Glede složnega delovanja Slovencev s Hrvati smo vsi Slovenci jedini in vendar bi »Slovanski svet« in »Slovenski Narod« rada tudi v tem vprašanju imela prepir. Mi izjavljamo, da nam je ta stvar preresna, da bi se spuščali v neplodne polemike. Jednako odločno ugovarjamo tudi temu, da bi hotela katol.-narodna stranka zanašati kak prepir mej hrvatsko opozi-cijonalne stranke, kakor nam podtikajo imenovani listi. »Hrvatska domovina« se čudi, da more »Narod« ponatiskovati take članke iz »Slovanskega sveta«, ko vendar mora vedeti, da se je tudi dr. Tavčar vdeležil v prejšnjem času shoda stranke prava in je brzojavno priglasil se tudi za sklepe zadnjo skupščine. »Hrvatska Domovina« vpraša: Ali ne vidi uredništvo »Slov. Naroda«, da pona-tiskujoč take članke podeljuje ukor i dr. Tavčarju in drugovom ?
(Osebna vest.) Deželni predsednik baron Hein povrnil se je danes popoludne z Dunaja. — Sodni pristav S. Hrašovec je premeščen iz Vel. Lašič v Maribor.
(Grof Jan Harrach) slavni češki rodoljub, velik prijatelj slovanske vzajemnosti in posameznih slovanskih narodov je slavil te dni svojo sedemdesetletnico. Zaslužnemu slovanskemu rodoljubu tudi mi tem potom iskreno čestitamo k njegovi sedemdesetletnici, želeč, da ga Bog ohrani še mnogo let!
(Slovenci in pariška svetovna razstava.) Danes zvečer ob 6. uri vrši se v mestni dvorani posvetovanje, kako vrediti obisk Slovencev za svetovno razstavo v Parizu 1. 1900.
(Slovenska slikarica gdč. J. Kobilica) se mudi že dalje časa v Djakovu in izdeluje sliko biskupa Strossmayerja za mestno dvorano v Ljubljani.
(Jerauova dijaška miza.) Troškov za polovico meseca sept. je bilo 136 gld. 89 kr., za oktober pa je bilo plačati v ljudski kuhinji 195 gld. 80 kr., za hrano pri zasebnikih, za stanovanje in za manjše potrebe 72 gld. 40 kr., skupaj za poldrugi mesec 405 gld. 09 kr. — Med počitnicami in sedaj se je nabralo dohodkov 390 gld. 50 kr. — Kdor more, naj pomaga, da se še nadalje podpira naša revna šolska mladina. Bog naj je obilen plačnik vsem dobrotnikom.
V Ljubljani, 5. novembra 1898.
A. Kalan, oskrbnik Jeranove dijaške mize.
(Umrl) je danes bivši knjižničar ljubljanske lycealne knjižnice dr. Gotfrid M u y s po daljši bolezni.
(Nesreča na železnici.) V četrtek zvečer po osmi uri je peljal posestnik Jcsip Zupančič s Ceste čez železniško cesto p."i km 14. V tem hipu je pridrdral vlak in zdrobil zadnji del voza, druge večje nesreče ni bilo. — Kdaj bo pač železnična uprava uvidela potrebo cestnih zapor ?
(Z Dobrave pri Kropi.) [Redek slučaj.] Dva moža stare korenine in starega poštenja je pri nas objel temni grob tekom treh tednov. Dne 11. okt. je na Zgornji Dobravi umrl Luka Bertoncelj, star 82 let, dne 31. okt. pa mu je sledil Frančišek Sitar iz Mišač v 75 letu. Letos je preteklo 25 let, odkar sta bila postavljena ključarjema pri župni cerkvi, kateri častni posel sta v občno zadovolj-nost opravljala ves čas najvestneje. Med tem, ko je bil S21etni Bertoncelj bolj šibkega telesa in je do pozne starosti vesel prepeval še naše stare nabožne pesmi, je bil Sitar mož prav orjaške postave in bolj resen pa zraven zlatega srca. Izgovorjene besede mu ni bilo treba preklicati nikdar. Taki vrli značaji postajajo vedno redkejši. Oba pokojna ključarja sta si izredila družino, od ka-
tere sta lahko dajala cdgovor pri sodbi in katera se v vsakem oziru lahko postavi v izgled in posnemo daleč na okrog. Ko sta dolgih 25 let skupno delovala kot ključarja, ju je Bog združil tudi po smrti, da počivata prav drug poleg drugega. Naj blaga moža-ključarja obhajata pri ključarju sv. Petru veselo 251etnico v nebesih!
(Ib Strug.) Ako je kje povodenj, je gotovo tudi pri nas, samo s tem razločkom, da drugje kmalu zgine, pri nas pa ostane več dnij, kakor bi se hotela voda odpočiti, ko je popred mnogo podzemeljskih rovov obiskala in z vso silo bruhnila zopet na dan. 17. okt. je začela po malem bruhati iz jam, 18. in 19. pa z vso silo, da je cesto in vso dolino poplavila. Šest dni je stala čez cesto. Veliko voz oglja, liiola, ježič, hrastovine iz Krajine je čakalo več dni, ker niso mogli naprej. Hvala Bogu! veseli glas smo slišali od daleč, da se bo spomladi začelo nekaj delati, če bo res! — Lansko leto toča, vsako leto večkrat povodenj in zdaj pa še tatje! Kar si človek z veliko skrbjo in naporom pridobi, naj pa še ta lena, ciganska svojat požre! V petek se je privlekla tolpa ciganov v Potiskavec, kjer so si ogledali, kje bi bilo kaj dobiti, in vseh svetnikov večer so vlomili v neko hišo, odnesli nekaj denarja, jedil, usnja in vso praznično obleko od več oseb. Pred 3 tedni so odgnali dva konja v Ambrusu, jih gnali čez Ti-sovec na Gorenjsko in tam prodali. V družbi ciganov so še drugi, dokaj čedno oblečeni. Lepo, toplo vreme taki svojati dobro služi! Bog nas reši kmalu tacih nadlog!
(Iz Rovt nad Logatcem) 3. nov. Danes je bila tu volitev novega župana. Izvoljen je bil posestnik Janez Kavčič Godobolski, svetovalcem pa posestniki : Janez Petkovšek iz Rovt, Anton Brenčič iz Zibrš, Janez Trček s Peharš in Franc Lukan s Praprotnega brda. — Naša župna cerkev je dobila lepe nove cerkvene sedeže. Izdelane so lično iz hrastovega lesa. Mojster jim je bil Fr. Primožič iz Zirov. — Na vseh Svetnikov dan je pelo naše pevsko društvo lepe žalostinke na pokopališču. Tukaj imamo prav milo jesen.
|V Celju) priredi kršč. soc. pol. društvo »Naprej« v nedeljo, dne 6. t. m. ob V»4. uri popoludne v »Narodnem domu« javen shod, na kate-terem bo poročal poslanec J. Žičkar o sedanjem političnem položaju; nastopila pa bodeta tudi znana zagovornika socijalnih razmer gg. Kržišnik in Iv. Rebek.
(Izpred sodišča.) Reichenauski meščan Peter Kapone je pogledal malo globlje v steklenico nego po navadi, in se je dobre volje, a z nekoliko težko glavo vlegel spat. Drugo jutro je vložil tožbo pri okrožnem sodišču, češ, da ga je gospodična Vodička grdo razžalila, in kot pričo navaja orožnika Ryborja. Pri obravnavi se je ob-toženka čudila in orožnik tudi, zakaj oba nista o tem ničesa vedela. Slednjič je prišel tožnik do spoznanja, da se mu je vse samo sanjalo.
(Sejmi po Slovenskem od 7. do 12. nov.) Na Kranjskem: 7. v Črnomlju, Višnji gori, Št. Jerneju, Kropi, Velikih Lašičah, Mengšu in na Vrhniki; 8. v Ljubljani in Novem Mestu; 11. v Moravčah, Dobručah, Št. Gothardu, Bučki, pri Fari, na Igu, v LaSičah, Srednji vasi, v Bohinju, v Razdrtem^ in v Kranju; 12. v Bušeči vasi. — Na slov. Štajerskem: 7. v Lesični pod Pil-štanjem, Brežicah, na Rečici, pri sv. Lenartu v Slov. gor., pri Novi cerkvi, v Sevnici in pri sv. Vidu; 10. v Slov. Gradcu; 11. na Laškem, v Ma-renbergu, pri sv. Mohorju, v Ormožu in v Lip-nici. — Na Koroškem: 8. v Malborgeti; 10. v Starem dvoru, Oberdraubergu in Paternijonu; 11. v Zgor. Beli in Šmartnu pri Beljaku. — Na Primorskem: 7. v St. Lenartu pod Altano, Kobaridu in v Kanalu; 9. v Kokvi in Gobaru; 10. v Cevdatu in Komenu; 11. v Cubedu in Dolini; 12. v Jelšanah in v Sežani.
Gospodarska organizacija.
Revizor gospod Perhauc je odpotoval na revizijo.
Kadar je v Ljubljani, uraduje vsak delavnik od 11. do 12. dopoludne v pisarni »Gospodarske zveze«, Gradišče št. 1.
Dan prihoda in odpotovanja revizorja se bode vedno objavljal na tem mestu.
V zadnjem času se »Slovenski Narod« s posebnim veseljem zaganja v osebo cenjenega odbornika »Gospodarske zveze« in »Ljudske posojilnice«, gospoda Karola Kauschegga, očitajoč mu, da je »nemškutar«. Mi smo te nedostojno napade doslej prezirali, saj se morajo sami obsojati napadi na moža, ki ni nikomur nič žalega storil in ki je s tem, da je svoje občespoštovano ime in svoje bogate skušnje na trgovsko iinanci-jelnem polju postavil v službo naše organizacije, gotovo storil dobro delo, za katero mu mora vsak posten človek hvaležen hiti. Seveda od »Slovenskega Naroda« tega pripoznanja ne pričakujemo. Pričakovali bi pa vendar, da gospodje okoli »Naroda« ne zabijo okolnosti, da je gosp. Kauschegg star., oče našega odbornika, že več let župan po »Narodovem« kopitu »narodne« Spodnje Šiške, izvoljen od vseh ondotnih »Narodovcev«.
Kar se tiče gospoda Kauschegga ml., je isti že s tem, da deluje v prid naše organizacije, z dejanjem pokazal svoje slovensko mišljenje in ni nam treba posebe povdarjati, da je trditev o njegovem »nemškutarstvu« gola izmišljotina.
*
* *
Novi revizor »Gospodarske zveze«, g. Perhauc, »Narodu« ni po godu. Pisal je, da je eden najbolj zagrizenih nemškutarjev, da je član »Sud-marke«, »Schulvereina« in »Turnvereina« in da je svojemu lastnemu svaku prepovedal v njegovi hiši slovensko govoriti. Včeraj je moral vsled popravka g. Perhauca »Narod« sam priznati, da g. Perhauc ni član navedenih nemških društev in da tudi svak g. Perhauca zanika, da bi mu bil kedaj prepovedal slovensko govoriti. Sedaj je dvojno mogoče: Ali so gospodje od »Naroda« svojo trditev zapisali v dobri ali v slabi veri. V poslednjem slučaju so lagali, kar gotovo ni lepo. če so pa bili dobre vere, potem naj nam razjasnijo to-le: Zakaj je pred par leti g. župan Hribar g. Perhauca, ne zmeneč se za njegovo »nemškutarstvo«, angažoval kot uradnika »Slavijo« ? Poslal je trikrat ponj!? Prosimo za odgovor. Ravno tako prosimo za odgovor na vprašanje, ali je res, kar kaže imenik društvenikov nemške kazine v Ljubljani, da je gospod dr. Ivan Tavčar bil skozi več let nje član? Konečno bodi povedano, da g. Perhauc ni član nijednega nemškega društva, pač pa je že 5 let člen slovenskega planinskega društva!
Darovi.
ZaJeranovo d i j a š k o m i z o: Dr. Janko Brejc 3 gld. — Gosp. Hribarjeva 2 gld? — G. J. Bernard, kaplan pri sv. Križu, 5 gl. - G. župnik Lovro Krištofič, 1 gl. — Fr. Nastran z Rudnega, 2 gl. — Neim. kot kruhe sv. Antona 10 gl.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 5. novembra. (Državni zbor.) Na dnevnem redu je prvo branje predlogov levice, da se sedanje ministerstvo obtoži zato, ker je izdalo razne naredbe. Poslanca Hof-man -Welenhof in Schonerer sta utemeljevala te predloge. Schonerer je govoril tako brez-ozirno proti Avstriji in dinastiji, da je zavladala proti njemu posebno na desnici splošna ogorčenost. Napadel je pravosodno ministerstvo, rekoč, da vlada v krogu nemških sodnijskih uradnikov najhujše zaničevanje proti sedanji pravesodni upravi; poživljal je Nemce, naj nikar ne plačujejo davkov, za to imajo isto pravico, kakor vlada za kršenje državnih zakonov. Potem je govoril proti dinastiji, češ, da avstrijska vladarska hiša plačuje zvestobo nemškega naroda s tem, da potrjuje jezikovne naredbe, tako kvarljive za nemški narod; toda to njega nič ne straši, kajti Avstrija odmira, nemškemu narodu pa se obeta zlata doba. (Demonstrativen protest na desnici.) V nadalj-nem govoru je Schonerer proslavljal Bismarcka in nemškega cesarja, napadal avstrijsko armado, rekoč, da v krogih Nemčije vedno bolj ^,vore, da se na avstrijsko vojsko ni zanašati in da zato mislijo, da zveza mej Avstrijo in Nemčijo ne more dolgo trpeti. (Glasno ugovarjanje na desni. — Škandal! Celo našemu vojaštvu jemlje čast.) Schonerer
potem napada katol. ljudsko stranko ter pravi, da izdaje nemški narod, ker se druži s Slovani, naj se torej ne čudi, ako je mej nacijonalnimi Nemci vedno bolj splošen klic : Proč od Rima I Končal pa je Schonerer svoj ve-leizdajski govor z besedami: Avstrija ni naša domovina, ampak Nemčija je naša rodna mati. Ministerski predsednik grof Thun je v jako odločnem govoru ožigosal predgovornika, zavrnil neosnovane napade na vojaštvo ter ugovarjal temu, da se armada tira v razpravo. — Napadov na Avstrijo in našo dinastijo mu ni treba odbijati in obsojati, ker se vsakdo sam obsodi, ki tako govori, in ker ga zadene splošno zaničevanje. (Burno odobravanje na desnici.) Vkljub Wolfu in Schonererju bomo visoko dvigali avstrijsko zastavo in državo ljubili kot svojo domovino. (Wolf in Schonerer ugovarjata.) Vlada si je v svesti, da je z naredbami storila le svojo dolžnost in ne zasluži, da bi jo tožili. Govor Thunov je spremljala desnica s šum-nim odobravanjem ; od vseh stranij so Thunu čestitali.
Dunaj, 5. novembra. Slovanska krščan-sko-narodna zveza je glede cesarske in trgovinske pogodbe sklenila vse storiti, da se glede uvažanja živinske soli dobi pri pogodbi kaj polajšav. Vsa zadeva pride v razgovor v parlamentarni komisiji desnice. — Klub je odobril interpelacijo Biankinijevo zaradi kaznovanja hrvatskih vojakov ki so se na kontrolnem shodu zglašali hrvatski.
Dunaj, 5. novembra. Posl. vitez Berks in tovariši so stavili predlog v nagodbenem odseku, da se točke zadevajoče prodajanje soli v nagodbi spremene.
Pariz, 5. novembra. Kasacijski dvor bo v torek zaslišal pet bivših vojnih ministrov, namreč: Merciera, Billota, Žurlindena, Ca-vaignaca in Chanoina.
Pariz, 5. novembra. Dosedanji načelnik generalnega štaba Kenouard je imenovan poveljnikom 11. voja, dosedanji poveljnik general Brault pa postane načelnik generalnega štaba.
Pariz, 5. novembra. Ministerski svet se je v zadnji seji obširno pečal z vprašanjem glede Fašode. Sklenil je, da v odgovoru na dotične interpelacije pojasni samo vzroke, zakaj je šla ekspedicija v Fašodo.
Petrograd, 5. novembra. „Novosti" izjavljajo, da je izročitev teritorija „la dormi-tion de la Sainte Vierge" znak sprave mej nemškim cesarjem in papežem.
Čikago, 5. novembra. Angleška vlada je sklenila pogodbo z neko tukajšnjo tvrdko glede velike množine špirita za izdelovanje brezdimnega smodnika. Blago mora biti dostavljeno v najkrajšem času.
Jaffa, 5. novembra. Nemška cesarska dvojica je dospela včeraj sem ter se podala na ladijo „Hohenzollern", ki odpluje danes v Bejrut.
Narodno trgovino z manufakturnlm blagom
otvorila sta domačina, vrla narodnjaka Češnlk ln Milavec v Ljubljani v Lingarjevi ulici v novozgrajeni Kresijski palači. Ker je doslej ravno v tej stroki nedo-stajalo odločno narodnih tvrdk in ker imenovana gospoda zagotavljata točno, uljudno postrežbo z dobrim blagom po možno nizki ceni, smemo ju priporočiti čest. svojim čitate-Ijem. Na dotični inserat, objavljen ne zadnji strani današnjega lista, še posebej opozarjamo.
Čisto medicinično ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj.
Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. Milan Leustek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nepro-cenjeno dobrog in pristnog medlcinskog rlbjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 4	Anton Ožbolt, trgovec in posestnik.
Steklenioa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani,
1Tcu3'K3 SO:
1.	novembra. France Keber, zidarjev sin, 13 let, Vodmat št. 75. Bronchitis capillaris.
2.	novembra. Katarina Kavka, kuharica, 50 let, Frančiškanske ulice 12. Neoplasma in abdom.
V hiralnici:
2. novembra. Marjana Thuma, črevljarjeva vdova, 79 let, kap.
V bolnišnici:
30.	oktobra. Ivan Potočnik, krojačev sin, 3 leta. Sepsis post diphtheritica.
31.	oktobra. Apolonija Jamnik. strežnica, 66 let, srčna hiba. — UrSula Snoj, gostija, 70 let, ostarelost.
1. novembra. Jera Pezdir, delavka, 60 let, jetika. — Jožef Vuk, črevljar, 38 let, Pyaemia.
ffleteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
■ * Q	čas opazovanja	Stanje barometra V UIUl	Temperatura uo Celzija	Vetrovi	Nebo	•g i. * ■ t S » * -
4	9 zvečer	735 8	132	"si. szah	J|oblačno	
6	7. zjutraj 2. popol.	735 5 7350	u-o 143	si. svzh. si. vzjvzh.	dei oblačno	3-4
Srednja včerajšnja temperatura 14 1°, za 7'7° nad normaloir.
774 1-1
Globoko užaljenega srca naznanjam v lastnem in svojih sorodnikov imenu, da je včeraj ob tri četrt na 10. uro zvečer umrl predragi, nepozabni moj soprog, oziroma zet in svak, gospod
dr. Gottfried Muys
o. kr. bibliotekar ▼ pok.
Zaspal je mirno po večletnem bolehanji, spre-jemši sv. zakramente za umirajoče, v 70. letu svoje starosti.
Pogreb se bode vršil v nedeljo, dnž 6. t. m., ob 4'/« uri popoldne iz Igriških ulic hiš. št. 2 na pokopališče pri sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v cerkvi čč. oo. frančiškanov.
Predragega rajnkega priporočam v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dnč 5. novembra 1898.
Olga Muys,
soproga.
Posebna osnanila se ne bodo razpošiljala po Ljubljani, kakor sploh na Kranjskem ne.
' ■ ■ ■ •d.-'"--_»»•	t V*. _
■f . . S^Z.	^...••^'IJ''" S-
■	'	t.'< /^shlsvaji? !>i
tmbfcžl&skiiibb
19 15-14
1!
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika | Oesterreicher, Budapest Vili. Oautschegasse 8 584 10-9 | 353 10
^HSHSESESESHS^
n] Uradne Oj }{]in trgovske
l KOVEBTE
[{] s firmo priporoča
{{] v Ljubljani. ^rasHHHsasHsai
Išče se
768 3—2
šolski sluga.
Letna plača 200 gld. in stanovanje. — Oglasiti se je do 18. novembra pri krajnem šolskem svetu v Kranju.
Pojasnilo.
Z ozirom na razne neresnične in zlobne govorioe, ki jih trosijo mej občinstvo prodajaloi premoga, člani takozvanega kartela, da namreč ne bodem več prodajal premoga, si usojam si. občinstvu naznaniti, da premog še vedno prodajam po isti oeni, namreč 50 klgr. 50 kr., ter se priporočam slavnoistemu za obilna naročila.
V Ljubljani, dne 5. nov. 1898.
Jos. Turk ml.
778 2-1
Pri okrajni bolniški blagajni v Kamniku se odda
silite
s 1. januvarijem 1SOO.
Blagajna šteje od 1200 do 1900 udov. Plača po dogovoru. Kavcije se zahteva 1000 gld. — Ponudbe do 30. novembra 1898. 766 3-2

'fin
xidar.ski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14,
se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera
zidarska dela.
Prodaja tudi iz lastne opekarne 588 20
opeko vseh vrst.
Koledar katol. tisk. društva
za leto 1899,
namenjen zlasti slovenski duhovščini, obsega tudi »imenik učencev" za več ko 400 šolarjev. —
Neudom stane krasno vezan gld. 1'20.
Veliki polom.
1.1
m
V	Novem Yorku in Londona čutijo tudi j'evropejske dežele. To je nagnilo neko veliko trgo-Svino s srebrnino, da odda vso svojo zalogo proti
mali odškodnini lastnih stroškov. Pooblaščen sem, da izvršim to razprodajo. Slehernemu pošljem za gld. 6'60, naslednje predmete: 6 finih namiznih nožev z angleško ostrino, 6 vlilo iz amerik. patent-srebra, 6 jedilnih žlio iz amerik. patent-srebra, 12 žllolo za kavo iz amerik. patent-srebra, 1 žlico za zajemanje juhe iz amerikan-
skega patent-srebra, 1 zajemnik za Juho iz amer. patent-srebra,
1	zajemnik za mleko iz amerik. patent-srebra.
2	posodici za jajca iz amerik. patent-srebra, 6 angl. Viktor!ja-skledio, 2 lepa namizna svečnika, 1 cedilo za čaj, 1 line klečloe za sladkor.
44 kosov za le gld. 6-60, kar je prej stalo 40 gld. Amerikansko patent-srebo jt. bela kovina, ki 25 let ohrani barvo srebia, za kar jamčim. Najboljši dokaz, da ta inserat
ni sleparija,
je to. ker izjavljam, da slehrnemu vrnem denar, komur blago ne ugaja. Ta lopa zbirka je posebno primerna za
krasno božično in novoletno darilo
n sploh za vsako boljše gospodinjstvo. Dobiti je e v	893 5- 2
A. Ilirsehberg-a
glavni zalogi blaga iz amerik, patent-srebra. Na
1 Dunaji, II., Rembrandstrasse 19/9. Telefon št. 7114.
V	provincijo pošiljam proti povzetji ali gotovemu denarju.
Štupa za snaženje 10 kr. Pristno le s tu pristavljeno varstveno znamko. Nekatera priznanja:
Pošiljatev sem prejela, zelo zadovoljna, prosim blaga še za 6 gld. 60 kr.
Kalosvar.	Haronica Banffy.
Prejela sem posiano in sem zelo zadovoljna. Gaad, Ogersko, 1. sept. 1898. Grofica C,. Chotek-Gudenus. Z Vašo garnituro sem čez vse pričakovanje zadovoljen; priporočil Vas bom svojim znancem.
Kuttenplan.	Karol J&nisch, predstojnik postaje.
Uh t; it n ovl| << uo 1 •
1 !t 1 '
O.
Izdelava perila
za gespeds, gospe in otroke
n .t debelo in drobno.
Cona in blago brez konkurence.
® >
Cj »4
O«
O
<D i—i 0) O
»o
J3
<n O
i!
. ■•"•te* « toipoa«,
b.ll ohfffoD, ,Mk« n. pnth, ► .Tratnik., btti mul««, »T vri! M« •« lld. 1 10 o. » t» "•» . „ e is „ ic-■rajo. sa d.Sk., vlT.ltkolllh, iloorkuk.r i.rnl.
Itdn. .d (M. i-— do 140 ••» .. „ 1*76 „ I TI iTitic.u
J.dn. S0 kr. do gld. 11« lut (ld. i tO do (ld. T 60 D»»a«lil ovratnikov «1 (ld. 1 «0 110. DvanaJ.l mani.I •d (ld. »»0 d. 110. j) II pr.tl.j J (V.rh.ed.u) / ♦d (ld. «•!»(!,«•_ /
Za kroj brez graje in za toono postrežbo
jaiuii tvrdka
•T. O llaiiiami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo.
2f Cenike slovenske, nemške, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 263 24-19
Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preie Igriške ulice	15 45
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do na jfinejše, raznobarvne : rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljlce za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
& * * * * * mmr fjj i
| Simon Ogrin,!
M	akad. slikar na Vrhniki, 754 6-3
M se priporoča velečastiti duhovščini za vsako- i fH	vrstna v njegovo stroko spadajoča
cerkvena elela. {
M
mmmimmmmmms
9t i
Njega svetost

ij
'M
■j
0 sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. g Lapponi iu g lekarnarju G Piccoli-ju v J Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane lim j stekleničice	580 11
j tinkture za želodec
j in so njemu z diplomo dnč 27. novembra 1897 pode-| lili naslov „dvorni založnik Njihove svetosti"
q s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetosti.
Imenovani zdravnik
ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bo-lehavim Plccoll-Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje iu telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G. Pieeoli,
lekarnar pri ,Angelu' v Ljubljani na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škat-Ijah po 12 stekleničic. za gld. 1'26 a. vr., po 24 ste-kleničic za gld. 2 40, po 36 stekl. za gld. 3-50, po 70 stekl. za gld. 6'50 (poštni paket ne črez 5 kil težak), po 110 za gld. 10'30.
Ovinjene (weingrline) sode
različne, uiiijlme in velilio, stare in nove
prodaja
J. Buggenig,
sodarski mojster, 7:c 3-1 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani.
Prodajalnica
se da v najem v Stopanji Vasi št. 50. 777 31
c7Laz^a!^ilo.
Opiraje se na pripor,.čilo v „Sk( liiskem Listu" štev. II. t. 1. ponudimo letošnje	663 32
izvrstno vino
vsem prečast. gg. cerkveuim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cen»h:
1.	Masno vino.....• hktl. gld. 30
2.	Naravno namizno vino hktl. od gld 20 do 25
Večjim odjemalcem bodisi mašnih ali drugih vin cene po dogovoru.
Zadruga postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljBkimi vini.
Najmauiša kvkutiteta pod 1, 2, je 56 litrov. — Cene veljajo loco Postojma do preklica.
Registr. vipavska vinarska zadruga.
Vožnje karte
ln
tovorni listi
MSRZBO. .
312 11 Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Schmarda
v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-21
Na najvišje povelje Njih
c. in k. apost. Veličanstva
XXXII. c. k. državna loterija
za clTilne dobrodelne namene avstrijskih dežel.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuščena — ima 12034 dobitkov v gotovem denarji
in skupnem znesku 401.800 kron.
Grlavni dobitek znaša:
200.00O kron.
Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dne 15. decembra 1898. gf Jedna srečka si 111»o 4 krono. "•H
Srečke so dobiti pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrti za kupovalce srečk zastonj,
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
340 3 c. k. vodstvo državne dohodnije
Oddelek 7.a državne loterije.
MlčLro
Liniment. Capsici compos.
231 25 iz lekarne Blohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—3
Richter-jev liniment s .sidrom1
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah 1 znano varstveno marko „sidro" kot pristne.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levo v Pragi.

WT Edini «1 o rM 11 j k ,
ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentiran način narejeni 145 25-13
PatentSatindeChine
(ne zamenjati z navadnim Satin de Chine),
Ta dežnik je popolnoma nepremočljlv in stalne barve, podoben najllnejši svilati omreli. Blago se ne zgu-banči, ko je mokro, ampak ostane lepo napeto.
Kdor si kupi tak dežnik, nikoli več ne mara drugačnega V LJubljani te dežnike prodaja edini
JOSIP VIDMAR, dežnikar.
Vsak teh de žnikov ima na notranji strani tole patentno znamko
5* O.M.-& C. it K.K.Patent 46-2511
Vsako ponarejanje ali posnemanje patentne znamke se sodnijsko zabranja. — Natanko je paziti na patentno številko Nijeden drugih dežnikov nima tako izvrstnih svojstev.
m.

t>
Kletarsko društvo v Ormoži, vpisana zadruga z omejeno zavezo, naznanja, da ima
letošnjega vina prek 600 hektolitrov
'z najimenitnejših vrhov ormoških eoric na prodajo. — Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri gosp. načelniku Francu Hanželiču na Hardeku, ali pri blagajniku g. Alojziju Miklu v Ormoži; ondi se tudi na pismena prašanja odgovarja.	750 5-5
Razglas.
693 8-6
Vsled sklepa občnega zbora »Družbe meščanske naprave za nastanitev vojakov v Ljubljani« proda se iz proste roke tej družbi lastna
tako imenovana
»Meščanska vojašnica"
v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 21, katera je sedaj oddana za stanovanje privatnim strankam, ter k tej hiši pripadajoča stavbinska parcela št. 250/41 katastralne občine Trnovsko predmestje, ležeča ob Opekarski cesti.
Kdor želi kupiti to hišo, ki ima 20 velikih in 16 majhnih sob s pritiklinami vred in stavbeno parcelo št. 250/41, vloži naj svojo pismeno ponudbo pri načelniku te družbe gosp. Fran Trtnik-u v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 1 do dne 1. decembra 1898. 1.
Todstvo družbe meščanske naprave za nastanitev vojakov v lijubljani,
dne 30. septembra 189 8.
je najboljši in najčistejši primesek h kavi ! Pestite gospodinje!	22t co-33
Zahtevajte in kupujte le-to kavo!
Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah.
sezoni
K sezoni
St. 828. m. S. sv.
Razpis.
770 3-1
Na I. mestni deški 5razredni ljudski šoli v Ljubljani je stalno popolniti novo ustanovljeno
deseto učno mesto,
s katerim so združeni službeni prejemki, kaker jih določuje zakon z dne 18. maja 1898, dež. zak. št. 25.
Prošnje je po predpisanem potu vlagati do 30. novembra 1898 pri podpisanem šolskem oblastvu.
Izrecno se pristavlja, da se bodo jemale v razpravo samo take prošnje, ki so opremljene z vsemi potrebnimi listinami.
€. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 30. oktobra 1898.
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste
revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
HFtrocTviie puške-®®
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
J^raJkJS SEVCIK 564 20-12
v
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
Č!ujte!
Čujte!
Od danes nadalje se dobiva pri meni
trboveljski premog 5 po 4.1 kr. .iO k I« r. §
Odličnim spoštovanjem
Ivan Kunčič
Tih 1
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 49.

JXajlepšo luč
daje uporaba
760
K
S
K
| tržaškega cesarsko-kronskega kristalnega olja g>
V	(varnostnega petroleja).	^
»K Prednosti: čist, bel plamen brez neprijetnega duha, in se ne	&
razpoči. V konvicah po 15 klgr. a klgr. 26 kr. franko na dom. Za	Ji,
W konvico ni treba nadatja. — Naročila po pošti izvršujejo po po-	^
w vzetju v zabojih po dve konvici tranko nastopne tvrdke v Ljubljani:	^
W	Jecilič k Leskovic,	Perdan Ivan,	SJk
,7S	Kastner Mihael,	Schiffer Viktor,	fT)
^	Kordin Josin.	Konsumno društvo,	^

J. Jebačin.

Krojaška tvrdka v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 Jos. Rojina
se priporoča čast. duhovščini in si. občinstvu v izdelovanje
modernih in finih oblek
po najnovejšem francoskem in angleškem kroju iz modnega, trpežnega blaga, katerega ima v veliki izberi v zalogi.
Cene delu in blagu primerno nizke.
desetletna praksa, kojo sem si pridobil v Parizu in Londonu, omogoča mi, da zadovoljfm vsestransko tako olir elegance in vkusa, kakor glede točnost! in sol.dne
lZVrŠltVp'riporočam se prav uljudno v znatna naročila ter beležim
velespoštovanjem'
727 (6—4)	t/os. Rojina, krojaški mojster
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.	. .
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 81 52-41
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Gledališke ulioe 4.
Zarezano strešno opeko
mmmmwm (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid
ponujata po znatno znižanih cenah	227
Knez & Supančič
tovarna za opeko v Ljubljani.
227 32
Pozor kolesarjem - novincem:
za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago.
Pnch, Styria
Največja zaloga koles z vsemi novostmi. Poznano najboljša in pre-skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah. Mehanična delavnica za vsa popravila nahaja se v lastni hiši na Poljanski cesti št. 31, isto tam lep prostor na vrtu za vežbanje na kolesu.
(najboljša)
Columbia Helical-Premier
Svetovnoznana
angleška
kolesa
Velika zaloga vsakovrstnih
' šivalnih strojev
po najnižjih cenah.
Ceniki
, šivalnih strojev ter , koles se pošiljajo po pošti zastonj in franko.
210 19
iz orožne tovarne Ji. S. A.
Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku.
Fran Čuden, urar v Ljubljani.
XXXXXXXX$$XXXXXXXXXXXXXXXXXX
H w Prva natveeia kranjska tvrdka. ^^ *
X ^
X X X X
s
X X X
Od 1. novembra nadalje:
Dunajska cesta št. 6,
poleg lekarne Piccoli.
Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevanje brezplačno.
Fran Primožič, g
jermenar in sedlar X Sv.Petracesta34 * Tjjnbljana, X
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno jf
izdelovanje S
jermenarskih in sedlarskih proizvodov, *
x
X
X katera okusno, trpežno in ceno izvršuje.
S	Ravno tam je velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnjo ^
^ ln Ježo itd. — Izdelovanje jermen za stroje, mline ln zvonove. X	Poprave se dobro in po ceni izvršujejo.	471 60—35 Jf
g^T Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo.	^
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
A	A X A ftA W A v A » i it * v 1 1 V l v t .. I
663 12
lr* n š li «i r
Franc Kaiser,
Šelenburgove ulice št. 6, Ljubljana,
se uljudno priporoča ob priliki
lovsRc sezone.
Vnanja naročila izvršuje najtoeneje.
S*

Telelon št. <,)0.
Telefon št. 90
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem dobil
generalno zastopstvo
mešcanste jimint ? Plznu
ustanovljene leta 1842
v
za Kranjsko, Spodnje Štajersko, Peko, Opatijo, Iko, Lovrano itd.
ter da bodo točili
iz te pivovarne,
ki je najboljša na svetu, in tudi jedino bolnikom priporočeno od zdravnikov v dijeto,
naslednji gospodje:
Iti lina *V Kascli. „Pri roži",
Ii. fantini, Gradišče, C*. Frohlicli, „Pri slonu", Karol Koisser, „Pri Maliču", Ivan ]JIayr, „Narodni dom"; v steklenicah ga bodo prodajali gg:
M. Avanzo, Wolfove ulice, Ivan Knzzolini, Špitalske ulice, M. Umbergar, Židovske ulice, Fr. Krapeš, »Narodna kavarna".
Naročila na pivo v steklenicah in v sodčkih
vzprejemam v svoji pisarni
v Šelenburgovih ulicah št. 1.
Z velespoštovanjem
743 10-5
I van Gorup
generalni zastopnik meščanske pivovarne v Plznu,
ustanovljene leta 1S4'1 ajS®"" Naročila z dežele izvršujem točno. "^Pff

©
m LUDOVIK STRICELJ **
^ N	y Ljubljani	^N
Dunajska cesta, na prostoru stare bolnišnice prodaja od danes 5. novembra nadalje
Sp^r* trboveljski premogv pl°nečahanih
5Q klgr. |M> 45 kr.
SO kgr.
$ trboveljskega
® premoga ^ PST samo -T8BJS
(Jjj 45 kr.
^ V Pl0lnt,0Vanitl	| Naročita „a rde vu»..»e ,zvrš„,e. najcenejše
50 kgr.tjl
trboveljskega |#j
premoga fo samo -^g A
45 kr. Sj
-............-......>:1
H
; v plombovanih vrečah ^
Šcšni£& ^Milana* £iu6l)ana>	utice
rnr Hs/SJfli,	U	m Iml/v V«	V novozgrajeni palači meščanskega
__ bolniškega zaklada (Lingarjeve ulice)
usoja h se s tem uljudno naznaniti, da odpreta meseca novemBra pod gorenja firmo tVCJOVitlO Z
manufaRturnim, suRnenim, platnenim in modnim Blagom.
Opozarjata p. n. oBčinstvo na svojo naj Bo tj e asortirano zalogo najnovejši/i vrst Blaga za oBleRe, BarRantov, modnega Blaga za gospode, platna, Belega Blaga, Rotonov in podšivnega Blaga tor prosita za prav oBilen oBisR. Zagotavljata strogo solidno in reetno postrežBo ter se priporočata z velespoštovanjem
773 (2-D WT Vzorci vseh vrst razpošiljajo se franko.	ŠešniR S cffiilavec.
Trgovina z železnino A, Druškoviča nasl. V al. Golob y Ljubljani, Mestni trg 10
priporoča svojo novo in bogato urejeno
761 3-2
zalogo vsakovrstnega železja
predpečnikov (Ofen-Vorsetzer), poljedelskega orodja, plugov, plužnlh delov, motlk. lopat, Jeklenih gnojnih vil, vsakovrstnih žag ln pil, delov za vodnjake, mesinga za komate, verig, okov za vozove, jeklenih ln kovanih šin, dobrega stajerskega železa, podkev, konjakov, slamoreznih kos, sekir, vlitih kotlov, raznovrstnih pečij, štedllnih ognjišč ln kuhinjskega orodja v veliki izberi
Opozarja slav. občinstvo na izvrstne amerikanske stroje za rezanje mesa in Izdelovanje klobas. — Zaloga najboljših nepremočljivih voznih plaht, gumijastih cevij za pretakanje vina in raznih tekočin.
Postrežba uljudna; vnanja naročila se točno izvršujejo; cene najnižje, blago zajamčeno dobro.
Velika izbera železnih, pristno pozlačenih
ji m _ n «
m
&ričar s sMejač, J2juBljana, Prešernove ulice 9
nsojata si uljudno naznaniti, da so došle UOVOSU za jesensko in zimsko sezono v veliki izberi. Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke, vrhnih sukenj, zimskih sukenj, nepremočnih liavelokov, sploh vseh narejenih oblačilnih predmetov.
Največja izbera praviR parišRiR in BerolinsRiR damsRiR modelov:
jopic, plaŠčkov in plaščev, jopic in plaščev za dekleta v poljubni velikosti in najmodernejših barvah.
dlustrovani ceni/i zastonj in franRo.
722 6-6
I > n ii a j s lt a borza.
Dne 4. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
SO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 15 kr.		
100	85	>
119	70	»
101	45	>
119	50	>
97	75	»
910	—	>
353	10	»
120	50	»
58	871	
11	77	>
9	54	>
	75	»
5	68	»
Dne 4. novembra.
4°/0 državne srefke 1. 1854, 250 gld. . .	165 gld. — kr.
5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	158 . 50
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195
4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......138
Dunavske vravnavne prečke 5°/0 ....	130
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108
Posojilo goriškega mesta.......112
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr. zem,-kred. banke 4°/0	98
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—
» » južne železnice 3"/„ .	179
> > južne železnice 5°/0 .	126
» » dolenjskih železnic 4%	99
75 35
75
50 10
50 70 50
25
20
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 75 kr
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19
Rudolfove srečke, 10 gld.......'25
Salmove srečke, 40 gld........82
St. Genois srečke, 40 gld.......80
\Valdsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	154
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3485
Akcije tržaškega Lioyda, 500 gld. . .	409 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . , 68 » 50
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	118 » 75
Montanska družba avstr. plan.....177 > 75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	171 » 50
Papirnih rubljev 100 ................127 » 50
1. oktobrom ii
se prične novo celoletno naročevanje!

MERCUR
XXXVII. letnik.
\ vt<klltil*IIO oznanilo žrebanja tu in inozemskih Ioterij-,1 i 11	sk|h efektov> izkaz TSeh izžrebanih državnih
in zasebnih obligacij.
RrP7ntornn risrilA ..Flnanzlelles Jahrbuoh", ki obsega DlfctpiaUlU UdlllU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji , Merour', Dunaj. I„ WoIIzelle 10.
2 gl. 60 kr.
celoletna naročnina.