20. številka. Ljubljana, v četrtek 24. januvarja. XVII. leto. 1884 Izhaja vsak dan aveč«r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av s t rij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., z;» fetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko vee, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmaua hiši, „(iledališka stolbu". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 23. januvarja. Prišlo je mnogo poslušalcev, Se več jih ni našlo prostora, tudi sedeži poslancev so trli napolneni, pa predno se je začela debata o predmetu, kateri že toliko časa polni Časničke predule, sklenila se je seja. Obravnava o dveh predlogih, ki sta bila na dnevnem redu, raztegnila se je nepričakovano, da ni več kazalo pričeti z generalno debato. Pa Se iz dru-irega razloga se je stvar odložila za dva dni, ker na desni Se ni tako popolnega soglasja, kakeršnega je treba do zmage. Nemški konservativci se nahajajo v jako težavnem položaji. Agitacija proti njim Že tako .silna, ker Be jim očita, da so le oni zakrivili višja davčna bremena v alpinskih deželah, zlasti na Štajerskem in v Zgornjej Avstriji, postane čem dalje tem huja, ako se v tem imenitnem nemško-nnrodnem vpraša nji ostalim Nemcem strogo nasproti postavljajo Nemški konservativci iz kmetov: B&rnfeind, Ruf in drugi so v sinočni klubovi seji vse to naglašali in izrekli, da ne morejo glasovati z večino, ako se predlog ne predrugači. Zubtevujo, da se mora nekaka motivacija dodati predlogu, i/, katere se vidi, da se nemškemu jeziku njegova pravica ne krati. Klub je tedaj sklenil, da svoje želje objavi ekseku-tivnemu komiteju, ki bode moral skušati predlogu dati tako lice, da tudi nemški konservativci lebko zanj glasujejo. Upati je, da se to posreči, ker je celi desnici na tem, da se ohrani dosedanja jedinost. Nemški konservativci so se tedaj postavili na stališče Lien bacherje v o , kateri je iz početka zagovarjal nekako reservirani predlog, in ki tudi zdaj nikakor ni za VVurmbraudov predlog, ampak želi tako motivacijo, da se ž njo preveč ne zameri svojim nemškim volilcem. In tu ne morem zamol-čati, da so tisti časniki v Pragi, ki so s pravo bes-nostjo Lienbacherja napaduli, nepremišljeno in nepolitično ravnali, kajti ako hočejo imeti večino v zboru, kar je le s pomočjo nemških konservativcev mogoče, ne smejo smrtno razžaliti moža, kateri ima še tudi v sedanjem trenutku odločilno, če ne prvo besedo v svoji stranki, ki pa ima tudi za večino po svojem mnogoletnem delovanji take bistvene zasluge, da jih njegovi stari sobojevniki ne smejo pozabiti, če prav v jednem vprašanji ž njim neso istega mnenja. Dasi Lienbacher ni član Lichtensteinovega kluba, se gotovo v tem kluhu ničesar ne bo sklepalo, kar bi nasprotovalo Litnbacherjevemu mnenju; kajti kon-servativui poslanci dobro vedo, da za Lienbacherjem Btoje kmetje, kateri mu smejo hvaležni biti, da se resnično trudi v njihovem interesu. Da za Wunnbrandov predlog niti Čehi, niti Poljaci, niti Slovenci, pa tudi Italijani ne morejo glasovati, ako si nečejo sami zanjko iznena-rodenja okoli vrata potegniti, o tem ni treba govoriti. iHkati je le pota in menda se je že našel, po katerem morejo tudi nemški konservativci hoditi, da ne bodo proglašeni i^dajicemi Bvojega naroda. Tudi v Coroninijevem klubu so prav različna mnenja, ker Italijani ne marajo za VVurmbraudov predlog. Tedaj se tudi Coronini trudi, da svoje privržence združi s kačim posredovalnim predlogom. Debata bo jako obširna, ker so misli besedo dati vsem upisanim govornikom. Gospod baron Godel, ki je bil proti upisan, odstopil je svoje mesto gosp. dru. Vošnjaku. Drobtinica o slovenskem uradovanji. Poročano je bilo v Vašem listu, da je stranka uložila rekurz proti nemškemu odloku, izdanemu na slovensko ulogo pri sodišči Hogatskem, kakor običajno, sodišče pri uložitvi dotične uloge nadsodišču poroča iz katerih razlogov se prošnji ni zamoglo ustreči. Piscu teh vrstic se je posrečilo poizvedeti „razloge" v tej zadevi. Okrajni sodnik Rogač — je poročal, da tam ni osobja (poleg sodnika sta Še dva pristava) slovenskega jezika zmožnega in da ni možno reševati slovenske uloge v tem jeziku. Nadsodišče Graško je pritožb > odbilo in tudi sumo pristavilo, da Rogaško sodišče n e m a slove n-skega jezika zmožnega osobja. Slovenske uloge s" iz teh nagibov rešujejo dosledno nemški. — Tacib sodišč pa je mnogo na slovenskem Štajerskem. Ta odločba nadsodišča pa je dalo tudi drugim, ki so poprej slovenske uloge slovenski reševale, grdo pobujšanje namreč, da se že rešujejo slovenske uloge le v nemščini. Tako je, postavim Ljutomersko sodišče poprej reševalo vedno sloven- ske uloge le v tem jeziku, a od tega časa naprej pa več — ne. Pritožba pa bi tudi ne pomagala nič iz navedenih razlogov. Tako daleč smo tedaj zabredli z slovenskim uradovanjem, in naši poslanci so za te narodne pravice še vedno nemi. In kaj zahteva naredba blagega barona Lattermann-a od 16. februvarja 18G9 štev. 1312? In kaj zopet ministra barona Pražaka od 31. decembra 1882 št. 1094-7? Nič druzega, nego da se imajo slovenskega jezika nezmožni uradniki ga prisvojiti. Zadnja naredba pravi mej drugim: v sodnih uradnikih, ki službujejo v slovenskih ali jezikovno mešanih okrajih in Še ne znajo slovenski, pa pričakujem, da se bodo prizadevali naučiti se slovenski, kolikor prej, toliko bolje, da njih slabeje znanje tega iezika ne bode nikakor zadrževalo izpeljevanja jezikovne ravnopravnosti. Kaj bode tedaj rekel justični minister k ta-cemu teptanju svojih naredebV Mi pa mislimo, ta je skrajni čas, da se ta stvar še jedenkrat uredi, Gospodje poslanci, prosimo Vas, ganite se! Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 23. januvarja. Danes se prične Jezikovno debata v državnem zboru. Da bode Wurmbrandov predlog zavržen ni dvojbe, kajti v najneugodnejšem slučaj računa desnica na 2 glasa večine. Za VVurmbraudov predlog bodo govorili: Terlago, Lienbacher, Tomaszezub, Plener, \Vurmbrand, Foregger, Menger, Coronini, Heilsberg, Wildauer, Rechbauer, Magg, Beer, Jtuss. Plener bode generalni govornik. Coronini je sicer upisan mej govorniki za predlog vendar se sliši, da se on ne bode potegoval v sedaujej obliki zanj, a misli staviti nekak posredovalen predlog. Desnica pa baje misli zavreči predlog z motivacijo, da takega zakona ni treba, ker že tako ima nemški jezik prednosti v uradih. To motivacijo zahtevali so nemftki konservativci, ker se baje drugače ne upajo đtopiti pred svoje volilce. Hrvatski ban je neki že konci decembra prošlega leta imel v rokah dva krali^va reskripta, s prvim se je imel zakliuČ.ti, z drugim pa razpustiti sabor. Katerega teh dveh pooblastil in kedaj se hoče poslužiti, to je bilo prepuščeno banu. A ne ve se, ali je ban zato tako dolgo odlašal, ker ni LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Pa dosta, več nego dosta o „domaČih stvareh in vesteh". Ker smo o brzojavnih poročilih že prej govorili, ostaja nam v političnem listu konci uredniškega oddelka nad črto le mali predalček, ki se skoro po vseh časopisih, domačih in tujih, imenuje „list ni ca uredništva". Ime vse pove, ali vsaj bi imelo vse povedati. Urednik lista odgovarja na razna vprašanja, ai se dotikajo njegovega lista, časih se ga pa tudi prav nič ne dotikajo. Odgovarja ne le svojim dopisnikom, po gostem tudi drugim ljudem. Da se mesto odgovorov časih v teh listnicah nahajajo tudi vprašanja, zlasti od strani časopisnega urednika, pač ni treba izrecno poudarjati. Vse to je tako naravno, da bi pač o tem ne imel besedice spregovoriti. A pazljivi čitatelj slovenskih novin je gotovo že zasledil, da se v teb „listnicali uredništva" časih uganja urednika zasobna politika in produja posebno modrost, ki se na drugem mestu časopisa še pokazati ne upa čitajočemu občinstvu. To je neka velika hiba v nekem slovenskem časopisu, neka nevestna drznost njegovega urednika, ki jo ostala mu sramožljivost le toliko zakriva, da se v „listuici" tiska z drobnimi Črkami in gostimi vrsticami. Pri Um ue mislim na navadni? stvari n. pr. urednik potrjuje osebi A. ali B. v mestu K. ali M. devete dežele, da rečena osoba ni spirala in poslala nekega zaznameuovanega dopisa ali članka njegovemu Časopisu. Urednik sam pa že nekoliko pika, če pristavlja še besede: potrdilo vam damo izjemno, da imate mir pred gospodi, ki imajo grdo navado povpraševati in zasledovati vedno le: kdo je pisal?, ne pa kaj je pisal? Da so pristavljene te besede popolnem opravičene, dokazano je že na nekem prejšnjem mestu. In res tako zasledovanje močno smrdi po policiji ali pa po vladnih ovaduhih ter je popolnem nespodobno poštenim in odkritosrčnim možem. Ne mislim tudi ua ondatijo „Sočo", ki je odgovorila nekomu vprašalcu o ostalih uabranih denarjih za Lavričev spomenik, da naj se s svojim vprašanjem obrne na drugo stran. Takrat bi bila „Soča" pač lebko vprašalcu odgovorila: Ostali denar je, kar je „Kdinost" pred leti očitno potrdila, za visoke obresti naložen v Trstu pri nekej svetovnej trgovini, ki ima slovenski svet odre.-iti ; vseh tog in nadlog. To bi bil odkritosrčen odgovor, dosta boljši, nego ono šilasto vprašanje ! S prejšnjimi besedami sem mislil na ono grdo navado, ki se kaže sedaj pa sedaj v „listnici" nekega slovenskega časopisa, namreč da popolnem upehani in v kozji rog ugnani urednik svoj žolč razliva nad nasprotnikom svojim, da ga obrekuje, da mu podtika celo tako kosmate reči, katerih nikdo ne veruje, katero vsak na prvi hip za golo laž spozna. Strast res človeka slepi, a takega urednika in pisuna vodi poleg slepe strasti še nesramna zlob-nost, ki se ravna po Knahej prislovici: „calumoiare audacter, aliquid Bemper huerebit". Njegovo ravnanje spominja na „revolver žurna lis ta", piod katerim uikdo ni zvest si pošteuosti. Na tega spominja tembolj, ker v tem predalčku napada le osobo — nikdar ne nasprotne mu stvari. Zarad tega nesramnega ravnanja mi je že večkrat tožil najbolj odlični goriški Slovenec. Xaj se ne meni za tako razbojniško preteuje lista, ki b pametnimi razlogi ne more spodbiti nasprotnih mu načel, ter se kot stck!o Scene zaganja v vsakega človeka. O tako zvaneni „poklaneni", ki se časih pred „list ni c o uredništva", časih pa zanjo prijavlja, tnkaj ne I o leni obširno govori'. Omenim vedel, katerega reskripta bi se poslužil — Oueraka vlada se pripravlja vsak pojav nemirov na Hrvatskem Že v kalu zatreti. Več polkov je neki že dobilo povelje, da naj bodo pripravljeni na odhod. Kakor iz Pešte izvemo, je vspeh Tiszine av-dijenee jako zadovoljil Ogerske vladno kroge. Krize se zdaj ni bati. Tisza sme računiti ravno tako nasproti Hrvatom, kakor nasproti Ogrom na podpiranje krone. Kar so tiče Hrvatske ne misli se zdaj na nobene izjemne mere, ako ne bode nikakih nemirov. Poskusilo se bode vladati brez sabora, in Btavi se zaupanje v grofa Kbuena, da bode zmogel to nalogo Predloga o mešanih zakonih se bode umaknila, tudi reforma gosposke zbornice ne pride več v tej sesiji na vrsto Boj z druženo večino gosposke zbornice bode miroval, dokler se ne začne bndgetna debata, takrat pa hoče Tisza poskusiti ali bode konservativna večina trajna ali ne \ ii,mij< države. Nek dopisnik Ber. Tugb. zvedel je iz dobrega vira o trlpelalijaucl to, da sti se Italija in Nemčija zavezali braniti druga drugo. Ravno to razmerje je najboljše poroštvo za miroljubuost obeh vlasti, kateri hočete pred vsem gledati na notranji razvoj. Ko bi Francija napala Nemčijo, bi Italija vsekako pomagala poslednjtj. Savojska hiša dobro ve, zakaj bi se potem vojev*»la. Ituski minister vnanjib zadev Giers se je pogovarjal z nekim sodelavcem N. fr. Pr. Izrazil je svojo zadovoljno-t z vzprejt-mom v P^či. Njegov namen bil je s prva samo obiskati svo|o bolno hčer v Moutrtux-u in odpociti se od uradnih del. Pa dobil je povabiio od kneza Bismarcka priti k njemu v Fridr ibsiube. Temu povabilu ni mogel odreči že radi dobrih razmer mej Nem'ijo in Rusijo. V Mon-treux-u mu je pa povedal poslanik kne/. Lobanov, da ga želi videti cesar Franc Josip, in je tem rajši ustregel tej želji, ker sta že dolgo dobra prijatelja B Kaluoky-jein. Na vprašanje, ali se ima to poto vanje smatrati za poroštvo miru V je odgovoril, da ne za poroštvo, a za dokaz, m ru, kajti razmere me) obema državama bile so že itak izvrstne. Sploh je evropski položaj tak, da se motenja miru ni bati. Pa javno mnenje je jako občutljivo za mir. Rizlagano bi bilo morda v slabem smislu, ko bi bil izostal moj pobud v Reč. Zlasti se s Balkanskega pol-ostrova zmiraj kaj sliši, kar vzbuja bojazen, kakor prepiri v Srbiji in Bolgariji, prepir za patrijarhat v Carigradu. Jaz vem za goto\o, dn bi se liilo slabo tolmačilo, ko bi jaz bil opustil potovanje v Beč, če tudi vam lahko zagotovim, da bi tako razlaganje bilo M utemeljeuo. Kar so tiče bolgarskih zadev so čisto lokalne, in šlo je pri tem bolj za osobne, nego za politična vprašanja. Sicer je res knez Aleksander prezgodaj začel pozabljati, kaj se ima nam zahvaliti. Mi pa respektiramo samostojnost balkanskih držav in položaj, katerega je ustvaril Buolinski pogovor. A nikdar se ni bilo bati, da bi bolgarski dogodki utegnili mot ti mir. Kar se pa tiče patri- | jerhatakega vprašanja, je to težavno, resno in važno, ' pa vender le kraino, in zato je nerazumljivo, zakaj t bi utegnilo pretiti eviopskemu miru. 0 Egiptu pa se je izr; zd ruski kanclar, da se ne spominja, da bi bil kedaj govoril o tem z dopisnikom „Frankf. \ Zeir." Pa on pozna dobro Egipet, ker je dolgo j tamkaj bival, zato je lahko, da se je kedaj izjavil, da bi bilo jako težko in slabo, ostaviti Chartum. V i tem mestu so sosredotočeni razni kulturni in kup- j čijski interesi, pa tudi vernki, kajti tam je mnogo | misijonov. O neiuogočnosti ostaviti se ve da ni go- ', vora, kajti konečno se more ostaviti vse. To so moji privatni nazori o -tvari. Na evropski položaj j se to nič ne ozira. On je rekel, da je velik priju- ! tel) miru. in kedar oznanuje mir, ima zaslugo za j obe državi. Pa vedno še goji mnogo politikov misel, da bode prišlo do vojne mej Avstrijo in Rusijo. On si pa tega ue more drugače razložiti, da take vojne de ni bilo. Zgodovina ne pozna take vojne, kajti epizoda iz napoleonskih bojev se k takimi pač ne sme prištevati, Res imati ti dve državi nekatere različne interese in jih bosti imeli. Pa zakaj bi se ne mogli sporazumeti? Že večkrat so razne težkoče ovirale dobre razmere mej njimi, pa vodeči držav Biki so jih vselej premagali, in pridobili veljavo višjim interesom, ki zahtevajo dobre razmere mej tema državama. Politika ruskega carja je miroljubna, to vedo tudi tukaj, to ve cesar Franc Josip, to ve grof Kalnokv. V Pol. Cor. piše se iz S fije 10. t. m: Bol-gar.Hko narodno sobranje vsprejelo je predlog miuisterskega sveta, da se določi vojaški budget na 11.000,000 frankov s pogojem, da ministerstvo izvede hitro naslednje sklepe: Pripravniški kursi za vojaške šole se odpravijo. — Geodetična šola se odpravi. — Šola za kirurgične pomočnike se odpravi. — Ministerski sovet naj se posvetuje, če bi se mogla odpraviti mesta vojskinih načelnikov, Če ne, naj pa pomanjša stroške za nje s tem, da jih da bolgarskim častuikom. — Ministerski sovet naj preišče, če je moč spraviti plače vojaških zdravnikov v soglasje s c'vilnimi. in če je moč, naj to izvede. — Poveljništvo osemdvujsetib stotnij, to je dveh stotnij pri vsakej družini naj se takoj izroči bolgarskim častnikom. Zato naj se bolgarski častniki, ki služijo v Rusiji, takoj pokličejo domov. — V ltttllfan«UeJ katnori je predvčeraj poslanec mesta Benetke, Beruini interpeloval vlado o ribi4tvu v adnjanskem morji, in o umoru nekega ribiča iz Chioggie v Spljetu. Dopisi. Dolenjskega 23. jati. [Izv. dop.] Prehodil sem lažne kraje pozabljene dolenjske strani, ter imel priliko opazovati, kako tujci Dolenjcem dobro plačujejo živino in prašiče, koji se potem izvažajo na Bavarsko, Tirolsko itd. Tuka kupčija dosta denarja donaša ljudem, vender ako bo pre-udarja, kako se to in ono še vedno vse po starem kopitu ravna, mora se priti do konečuega sklepa : ako bi bil dolenjski poljedelec bolj vsestransko iz-onukaii, ter boij dobro poučen, bilo bi marsikaj še boljši. Da bi to in ono tukaj bolj napredovalo, treba je že šolsko mladež ne le veroznanstvo, branja in pisarna itd. učiti, ampuk tudi o raznih strokah kmetijstva Ima li Dolenjsko že dosti ljudskih šol V Nikakor ne! Kje j>a naj bi jih deželni šolski svet ustanovil, ter odprl ? Jaz bi ua to tako le odgovoril: Pri vseh malih »arah in lokalijah, kjer jih še ni, ter oudi, kjer je šolski okraj prevelik, da zaradi velike oddaljenosti ne morejo vse vasi pošiljati otrok tja v šolo. Marsikdo znabiti poreče: saj toliko so šolske oblasti vender že storile, du so vsaj tam že šole, kjer so tudi duhovniki nastanjeni, pa še jedenkrat trdim, da so še okraji, v katerih so 3 — 5 tacih lokalij, kjer neniajo nič šole, — kjer nečejo prositi za njo, drugi — tudi dež. šolski svtt v Ljubljani — pa molči! Ker ravno o ustanovitvi ljudskih šol pišem, naj mi bode dovoljeno tudi nekaj o zidanji ter o tem, koliko je slavnemu deželnemu šolskemu svetu ležeče na tem, da šolska mladina dobi popolnem le, da že po bistvu in celo po pomenu besede bi moralo vsako poslano imeti podpisano svojo t v r d k o — ime pošiljateljev o. Omenim dalje še, da uredništva sama po gostem kujejo v uredniški ko-vačnici taka poslana, prijavljajo je v svojih časopisih ter občinstvo ž njimi slepe. Tega slepljivegu, nepoštenega orožja se uredništva poslužujejo posebno v razporih in bojih z drugimi časopisi, zlasti takrat, ko jih je nasprotnik po polnem podrl; v svojej ob-nemoglosti iščejo tuje podpore, zvarijo bolj ali manj neumno poslano, ter se ali z nekaj uvodnimi vrsticami ali pa celo z opombo v predelu za domače vesti nanje opirajo, češ občinstvo je njim priteguilo, zanje se izreklo — ut figura docet. Da tako zvarjena poslana ne smejo nositi nobenega podpisu, iz-ročno še poudarjati ni treba. Mnogo čitateljev časopisa je res toliko lehkovernih in tako malo razsodnih, da se vsaj za nekaj časa dajo rečenomu va-rilu preslepiti. A resnica, če tudi v kot potlačena, pride prej ali poslej na dan. Zato pisatelj časnikarjem in uredništvom ne more dostikrat priporočati poštenosti in resnicoljubnosti, kajti samo ti dve lastnosti človeka nikdar ue zapeljete v zadrege, iz katerih se bi moral z lažmi in sleparijo pomagati. Po gostem je „p o si a no" v novicah tudi prej omenjena reklama, za katero dobivajo dotična uprav- ništva dokaj denarjev. Če nedolžna, res je primerna gmotna podpora založniku, — sleparske reklame pa tudi naj vedi dobiček časopisnega založnika nc opravičuje. Kar je navadno na prvej strani časopisa tiskanega pod črto, zanima mnogo čitateljev dosta bolj nego ono, ki je tiskauo nad črto. Takemu pod-črtuem u šesta vk u pravimo navadno „listek", „podlistek", po tuje „feljeton" (feuilleton.) In o tem nam je sedaj govoriti. Blagi čitutelj naj ne zameri, da pišemo tukaj „listek" o „listku" ali »podlistek" o „pod listku"; potrpežljivo naj pregleda sledeče vrstice ter naj se huduje nad „lis tkarjem" ali „p o d li s tka r j e m", da mu nema o tem zauimljivem predmetu povedati nič posebnega in novega. Slovenski izraz „listek" ni gola, vender popolnem prikladna prestava francoske besede „f eu il-let on"; pravimo mu tudi „podlistek", ker se navadno natiskajo pod črto, pod političnim uvodnim člankom, pod političnimi ali drugimi resnimi dopisi. Al< se v nekaterih tujih Časopisih (na pr, v angleških in italijanskih) ta listek ne tiska ravno pod črto na prvej ali kakej diugej strani, ampak za raznovrstnim resnobnim gradivom v časopisu, tukaj ne bo-demo raziskavah, ker določen mu prostor v novinah pripravne ter tudi zdravju ugajajoče Šolske sobe. To naj pojasnim s tem, kar sem opazoval, in kar mi je g. učitelj v Velikem Gabru povedal, ter tudi v resnici pokazal sobe, kakoršne so, pod njimi v kletih pa voda in blato, — sedaj pa led za drsanje pripraven. Začudil sem se temu in dobil sem pojasnilo, da je to vse že pred leti visokemu deželnemu šolskemu svetu naznanjeno, ter da trajejo obravnave v zadevi nove zgradbe že od leta 1880, torej polna štiri leta. Zvedel sem tudi, da je tukaj več ne prijateljev šoli; ter da, akoprain jih je g. okrajni glavar Gril v zapisnikih opisal popolnem in opazivši njih svoje-glavnost, tudi predlagal, da naj se pri ugodnih kraj-nih in drugih razmerah z njimi postopa po postavi od 10. aprila I. 1881, ter skrbi, da šolska mladež dobi prepotrcbne zdrave šolske sobe. Na to bi jaz rekel, da deželno vlado krivda mnogo zadeva, ker po opisu c. kr. okrajnega glavarstva je dež. vladi oziroma dež. šolskemu svetu menda dosti jasno, da je tukaj gotovo renitenca, katerej se najde prepo-trebno sredstvo v postavi. Iz Krškega 23. januvarja. [-zv. dop.] (O poštnih hranilncab. — Pevski večeri.) Snovanje tako potrebnih posojilnic se je pn slovenskih pokrajinah posrečilo samo v nekaterih krajih, kjer, to se pač mora reči, so postali ti zavodi prava ljudska sreča, zlasti ako so v rokah nesebičnih domoljubov. Muogo je pa še pri nas mest in trgov, v katerih se največ zavoljo pomanjkanja delavnih in zvedenih domoljubov ne morejo osnovati taki koristni denarni zavodi. V takih krajih so pač zelo velike vrednosti poštne hranilnice, ki v poglavitni točki dobro nadomestuejo založnice. Obstoje še le jedno leto, pa se je že pokazalo, da se jih ljudstvo rado poslužuje, zlasti ondi, kjer se mu je njih bitstvo in poslovanje dovolj razložilo. S tiskano besedo je sicer vodstvo poštne hranilnice samo delalo veliko propagando, a z živo ustno besedo se je le malo še storilo v naših krajih, dasiravno bi to jako treba bilo, ker imamo še veliko čitanja neveščega naroda. -- V Krškem kaže poštna hranilnim že lep uspeh, kajti uložilo se je bilo lansko leto blizo 8000 gld., po izjavi tukajšnjega poštnega vodstva menda naiveč na Kranjskem, razen Ljubljane. Da bi se tudi v drugih krajih moglo govoriti o jednakih uspehih, treba bi bilo. da bi zlasti učitelji ta zavod priporočali šolski mladini, katera bi potem na Htariše uplivala. Vsaj so poštne hranilnice mnogo praktičneje, nego šolske hranilnice, ki so se svoje dni tako zelo hvalisale. V našem mesteci si je „ pevski zbor bralnega društva" pridobil letos vse priznanje s tem, da snuje „pevske večere1', pri katerih se prepevajo mične pesni, a vmes se vpletajo primerna berila, zlasti humorističnoga obsega, kakeršna so □. pr. bila „Že-lodec" (Stritarjev - v Glasniku), „Višnjani" (Jurčiča — tudi v Gl.) ali o „viru". — Zato so pa družabniki bralnega društva z veseljem slišali, da se namerava letos „veliki ples", ki navadno preveliko stane, opustiti, in da se napravi mesto njega „peT-ski večer". nikakor ne prestvaija njegovega bistva; le ime podlistek mu je potem neprimerno, napačno. Tako se sem ter tja nahaja v Nemcih — in ti izobraženi Nemci nemajo celo lastnega, nemškega izraza za „feuilleton " — ali pri prej imenovanih Italijanih in Angležih, katerim so take stvari v časopisu le njega priloge, privezki. Nepomenljiva, ker nebistvena je tudi neka druga vnanjost na njem, Če prav mu je podelila prvotno ime. Sprva so namreč ^podlistke" na-tiskovali z drobne j šimi čr k a m i in bolj s ti s n e-nimi vrsticami ter po tej obleki jih ločili od resnobnega političnega oddelka v časopisu. In francoska beseda (feuilleton = sorte de mince reglette) je s prva izrazovala ravno to nebistveno zunanjost: list z drobnejšimi črkami in v gostejših vrBtah tiskan. Sem ter tja se časopisi še drže* te stare navade ter natiskujejo „1 i stke" z drobnejšimi pismeni in v bolj gostib vrstah. Drugi časopisi se pa ne ravnajo po tej prvotnej navadi, ampak natiskuj ejo „p o d 1 i s t k e" z istimi tiskarskimi pismeni kot razne oddelke nad črto. Tako ravnajo, kar je blagi čitatelj že gotovo opazil, vsi slovenski časopisi; ravnajo tako vsestransko primerno našim malo t nim razmeram: vsled tega porabijo manj duševnega gradiva, spisa, porabijo tudi manj, če prav Domače stvari. — (.Matica Slovenska".) Književni in gospodarski odsek je v seji v 19. dan t. m. sklenil, da bode občni zbor Matice po Veliki noči, v 16. dan aprila, V istej seji se je ukrenilo, da imaio izmej novih udov le oni pravico do letošnjih društvenih knjig, ki se upišejo do 1. junija t. 1., ker bi sicer ne bilo lahko doloftiti število izvodov društvenih knjig. „LovČevih zapiskov" drugi del odda se „Narodnej Tiskarni^ v tisk, da bode vsa knjiga jednaka. Za tiskanje družin knjig pa naj se razpiše natečaj na jedno leto. Gospod prof. Levcu izreče se najtopleja zahvala za uredovanje letopisa za 1882/83 s prošnjo, da bi tudi nadalje prevzel uredništvo. — Rokopisi za letošnje knjige naj bi se do-p os luli vsaj do 1. junija t. 1. — V odsek, ki naj iz dela organicno premembo pravil, volijo se gg.: Senekovič, Šuklje in Ant. Zupančič, ki sestavijo načrt, ki se potem avtografiran pošlje vsem odbornikom. — — (Imenovanje v šolski svet za nadaljevalne šole za obrtuijske učence). Kranjski deželni odbor je v seji 18. januvarja t. 1. deželnega odbornika ces. svetovalca g. Ivan M urni k a svojim zastopnikom v šolskem svetu za nadaljevalno šolo za obrtuijske nčence v Ljubljani, in hišnega posestnika in lastnika tiskarne gosp. Jan. Krajca svojem zastopnikom v šolskem svetu za nadaljevalno šolo /a obrtuijske učence v Novem Mestu imenoval. — (Občni zbor kmetijske družbe kranjske) bode prihodnjo sredo v 30. dan t. m. ob 9. uri Uopoludne. Na dnevnem redu je volitev tajnika in dveh odbornikov. — (Sijajni ples.) Kot vsako leto, priredi tudi letos Čitalnica v svojih zgornjih prostorih dne 2. februvarja Vodniku na čast sijajni ples. Že skoz dolgo vrsto let je pripadal Vodnikov ples v Čitalnici najpriljubljeuejšim, uajelegautnej'im in najmno-gobrojnejše obiskovanim cele plesne sezone, in bi tiilo želeti, da se tudi letos jednako obnese. Vsled tega si usoja čitalnični odbor razun po vabilih, koje se te dni razpoš ljaju, slavno občinstvo tudi tem, potom nanj opozarjati. K temu plesu uemajo pristopa izkhučljivo le udje, marveč tudi po njih upe-ljani gostje proti 1 gld. vstopnine. Samo ob sebi razumljivo je, da pričakuj*- odbor od strani udov kolikor mogoče muogobrojne udeležbe, za trdno se pa nadja in zelo bi ga tudi veselilo, če bi počastilo Čitalnico pri omeujf'nej priliki s svojo navzočnostjo tudi obilo gostov Liubljanskih in z dežele. Začetek plesa ob 8. uri zvečer. Čitatuični odbor. — (Okrajni zastop v Ormo ž i.) Poročali smo, da so pri volitvi veleposestnikov zmagali narodnjaki s 55 proti 33 glasom. V kmetskih občinah izvoljeni so tudi sami narodnjaki. Središki trg voli tudi vsekdar narodno in tako bodo v novem okrajnem zastopu 25 narodnjakov, 5 pa Nemcev in nem-čurjev. — (Iz Ljubljanice) potegnili so včeraj pri Mesarskem mostu truplo 54 letne Urše Grčar. Je li se otopila po neprevidnosti, ali iz samomornega namena, ali je bila žrtev kacega zločina, ni znano. — (Črnogorska kneginja) pride jutri v Trst. Drugi dan odpotuje v Pariz k svojej obolelej hčeri, kneginji Karadjordjevićevej. — („Četrto berilo za ljudske in nadaljevalne šole.") Spisal Peter Končnik. Cena vezanemu iztisu 60 kr. To je naslov novej zelo obširnej prav dobro sestavljenej šolskej knjigi, ki je izišla v c kr. šolskej založnici v Beči. S to knjigo si je pisatelj šolskih beril (sestavil je namreč tudi „2.J in „3. berilo") pridobil veliko zaslugo na našem šolsko slovstvenem polji. — (Vabilo k tomboli in plesnej veselici,) katero priredi društvenim namenom v prid prostovoljno ognjegasno drnštvo Dolenjevaško v nedeljo 27. januvarja t. 1. v prostorih gosp. Ivana Rusa v Ribnici. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za gospode 20 kr. Odbor. — (V Ptujskej Čitalnici^ bode v 2. dan februvarja veliki ples, pri katerem svira oddelek vojaške godbe 47. pešpolka. Dalje priredi Čitalnica v 16. dan februvarja venček, 24. februvarja ples, 26. februvarja pa društveni večer. — (Nova pošta) otvori se s 1. februarjem v Dolenji na Goriškem. Ta postaja bode imela vsakdanjo zvezo s Korminom. Telegrami ,,Slovenskemu Narodu": Dunaj 24. januvarja. Pričela je jezikovna debata, Tomascuk prorokuje razpad Avstrije, ako se nemščina ne pripozna državnim jezikom. Hohemvart smatra v pravem državniškem govoru VVurmbrandov predlog kot nadaljevanje hudih narodnih bojev. Lienbacher govori odločno za nemški državni jezik mej živahnim odobranjem levice. Članu 19 ni treba nobenega izvrševalnega zakona, ampak le na-redeb. Groholski stavil je posredovalni predlog, kakor se je dogovoril v klubih desnice. Coroninijev klub hoče glasovati proti vsem predlogom, tako da bi nobeden ne dobil potrebne večine. Cetinje 23. januvarja. Tudi preteklo noč so oboroženi Albanci na več krajih prekoračili črnogorsko mejo, a se kmalu umaknili nazaj na albansko zemljo. Skadar 23. januvarja. Iz Ipeka se poroča, da so vsi Škipetarci oboroženi in le še čakajo svojih odsotnih vodij. Ko slednji dojdejo, postavili se bodo ob meji, da onemogočijo vsa-koršni poskus Črnogorcev, polastiti se Guzinj-skega ozemlja. Razne vesti. * (Ruska pravoslavna cerkev) sestoji iz 59 eparbij (škofij), na čelu katerih so 3 metropoliti, 17 nadškofov in 37 škofov. * (Parobrod „City of Colu m bus") se jo 18. t. in. na potu iz Bostona v Savanoak z 81 potniki, mej katerimi je bilo tretjino žensk in otrok, pri nosu Gavbeadu na zapadnem bregu Marthas-Vinevardskega otoka potopil. 104 osebe, mej njimi 55 potnikov prvega in 15 potnikov drugega razreda, zgubi'e so življenje, 22 oseb je rešenih. Ko se je potapljal drli so potniki in moštvo na krov, pa skoraj vse so odnesli valovi. Mej mrtvimi je turški generalni konzul v Bostonu. Narodno-gospodarske stvari. Nov načrt za ©sušenje Ljubljanskega barja v mestnem zboru Ljubljanskem.') (Konec.) Po tem načrtu morala bi se Ljubljanici skozi mesto najprej poglobiti in Bicer najglobeje 3178m. pri Udmatovem jezu, pri Hradeckijevem mostu za 2 012m., pri frančiškanskem mostu pa za l'901m. V Gruberjevem kanalu pa bi bilo poglobenje največje pri tako zvanem „Speckhtlgel" do 2'463m. Pri tem predpisava se Širokost Ljubljanici mej obrežnimi zidovi z 21 Omtr. Kakor je varčnost sploh lepa čednost in je posebno pri slabem gmotnem stanji močvirskega prebivalstva, mesta Ljubljane in isto tako naše države, na katere podporo se bode najbolj ozirati, posebno opravičena, je vender tukaj, kjer je ne samo stanje, marveč celo obstanek posamičnih delov mesta na vagi, umestno, da se nov načrt po omenjenih načelih akoravno dotični stroški, ne bodo težili mestne, nego samo ono po zadnjem načrtu zelo osušeno blagajnico močvirskega odbora, natanko pretehta, da se tako mesto že zanaprej osigura svojo mnenje in svoje stališče, in da s», tudi blagajnica močvirskega odbora obvaruje brezvspešnih stroškov. Ako vzamemo na prvo v pretres navedeno prište-deno svoto 332.400 gld., bodemo kmalo videli, da se bode zdatno skrčila, ako vzamemo v poštev stroške za globenje Ljubljanice. 1. Ako se izpusti veliki jez, treba malega kar za Ljubljanico in tega računimo samo . 14.000 gld. 2. Troški za obrežje jako nizko 4.000 „ 3. Troški za kamenite nasipe 15.000 „ 4. Troški za 437m. zidovja . 101.750 „ 5. Odškodnina hišnim posestnikom .......... 28.500 „ skupaj . . . 163.250 gld. torej na.......... 109.150 „ Troški za obrežno zidovje in odškodnine hišnim posestnikom računili so se po jednacih ali bolje po troških 18fi7 leta, koje tukajšuji mojster g. Tbnniea stavil obrežno zidovje na desnem bregu Ljubljanice nad Hradeekvjevem mostom. Takrat se je plačalo same odškodnine 3429 glu. 98 kr. Troški za to obrežno zidovje računjeni so po velikosti in globosti m v primeri s sedaniim, kakor 'bodemo pozneje videli poviša se to zidovje. Sedanji so od 40m. visoki, novo zidovje bode za 2 metra višje. Da pa bi se utegnili stroški za omenjeno brezno zidovje pri slabem stanji in visokih fundamentih obrežnih hiš še izdatneje zvekšati, se lahko iz tega razvidi da je na pr. gospod lekarja Mayerja hiša tako plitvo na kolih fundirana, da so plohi ki so na te kole položeni za časa male vode, to je, kadar vodno površje Ljubljanice pri sv. Jakoba mostu sega 0.20m pod ničlo 11" t. je 0.29m. nad vodo (kar je bilo vsled pravde letos po zvedencdi konstatirano) in ima to poslopje po tem pri svojej jako slnbej stavbi svoj obstanek le zahvaliti, da so tako nizke vode zlo redke, zaradi Česar bi torej oglobenje za l'901m. utegnilo vsekako pomenljivo biti. Kaj pa bode z mostovi in sicer z zidanimi, ker se leseni ne jemljejo v poštev. 1. llradeekvjev most. Po dolgem iskanji, na vse strani se obračaje dobil sem iz fabrike kneza Auersperga pri Žužemberku iz časopisa inženirjev in arhitektov 1868 II. zvezek posneti ponatis tega mosta, iz katerega razvidi, da stojita stranska stebra iz rezanega kamna na šest črevljev globokem fundamentu iz betona. Najnižja voda se ga po dosedanjih opazovanjih do *) Zaradi pomanjkanja prostora zakasnjono. Glej št. 4 „Slovenskoga Naroda". sedaj kaj cenih tiskarskih črk, prihrauijo dosta črnila, stavcu močno skrčijo delo in zaslužek, s kratka, močno zmanjšajo tiskarske troške. Vse to je popoluem resnično, rekel mi bode nepotrpni čitatelj, a s tem „list kom o listku" nema dosti opraviti. Da, da, bistvene zveze gotovo ni mej njima. Kdo bi pa po suknji sodil moža V — in vender je dovolj ljudij, ki tako sodijo; še več ljudij pa je, ki se po lepej suknji držo za visoke gospode. Riraljanska „acta diurnau neso poznala podlistka ; ali so ga poznali kitajski časopisi, neuki podlistkar ne more povedati, ker ni kitajski doktor. Rodil se je podlistek na Francoskem, kot marsikatera druga novščina v časopisji. Napačno se iz mi-uolega Btoletja po gostem navaja Fr ero n, spisatelj se sedaj v francoskem slovstvu glasovitega dela Annee litteraire, začetnikom podlistka. Rodil se je podlistek še le začetkom sedanjega stoletja v velikih težavah in bolečinah in sicer v glasovitem dnevniku (Le journal) desDebats. Učeni naš zgodovinopisec francoske revolucije, ki pa vsled preobilnosti besed in nepremišljenosti v političnem življenji tako rad v napake zagazi, bode v posebnem odstavku o tedanjih časopisih gotovo natanko povedal, kako se je rečeni dnevnik s prva s popolnim imenom imenoval, katera dva moža sta ga ustvarila in uredovala, kaka načela je zastopal, kako se j h poslej prestvaril ter na zadnje prišel v roke imenitnima iu učenima bratoma Bertin le Ancien in le Superbe. Ta dva brata sta rodila podlistek — ali bolj natančno Bertin Starejši mu je bil pravi oče. Vse podrobnosti prepuščamo rečenemu zgodo vi nopiscu Iran coske revolucije ter le omenimo, da je prvi konzul (consul bi bilo pač najljubše našim philologom!) Napoleon tedanje časopise tri in pestil še dosta huje, nego naš državni pravdnik slovenske. Prijaviti neso smeli niti članka niti dopisa, celo nobene vesti ne, ki hi bili količkaj v navskrižji z vladnimi načeli in naredbami samovoljnega prvega konzula. Kaj stori v tej s»li in nadlogi toliko učeni in duhoviti kolikor premeteni Bertin starejši? Ker pri preostri cenzuri ni smel odkritosrčno pisati in kar naravnost svojega političnega prepričanja v uvodnih člankih in dopisih izrazovati, začel je v svojem dnevniku leta 1800 prijavljati slovstvene sestavke. Prav ti slovstveni in poslej leposlovni sestavki v »Journalu des Debats" so bili prvi feuilleton i, prvi podlistki, ker so se pod Črto in z drobnejšimi pismeni in v gostejših vrstah natiskovali. A s temi listki rečeni urednik ni le pomnožil mnogovrstnosti svojega časopisa, ampak v njih je brez posebne nevarnosti pred ostro cenzuro, pred surovo vladno silo svojim Čitateljem razkladal svobodomiselna politična načela, svobodomiselne državne naprave, ter je ostro, preostro obsojeval politična načela, namere in naredbe Napoleona Velikega. Sedaj je porabil kako novo knjigo političnega, zgodovinskega, modroslovnega ali moralnega zadržaja ter je pretresujoč jo, obširno razpravljal najimenitnejša vprašanja tedanjega časa. Isio je delal v pre-sodbah novih gledaliških iger, zlasti žalostnih iger. S kratka, porabil je vsako tako slovstveno priliko — če je izraz dovoljen, da je na videz slikal svojim čitateljem naprave in razmere mlajše ali starše mi-uolosti, ali jim pa razkladal politične teorije ia ustauove v izmišljeni, časih tudi istiniti deveti deželi; prav za prav pa je le bičal samovoljnost tedanje francoske vlade (Napoleonovega konzulata in cesarstva), kazal je napake nje in njenih navideznih narodnih zastopov, ter izbujal in ohranjeval mej Francozi politične, Napoleonu pa popolnem nasprotne nazore. Tako se je rodil drobni listek ali podlistek. Kmalu so ga posnemali ostali francoski časopisi; izmej evropskih narodov so ga Angleži prvi sprejeli, dosta pozneje širokoustni Nemci, po katerih je najbrže prišel v slovenske časopise. (Dalje prita.) tako zvanih leseni klešč, katere zgoraj vežejo leseni oboj betona. Struga pak je po tem črteži že 3 čevlje pod površjem tega fundamenta. Kakor prej navedeno ima ae tukaj struga Se za 2 0)2m uglobiti, prišla bi tako globoko pod fundamente in voda, katera se bode itak za toliko ponižala prišla bode tudi pod nje ali pa nekoliko više. Isto tako bi se brane obstoječih obrežnih zidov l'80mi nad vodo dvignile. — Koliko dela, koliko stroškov in odškodnine bi tu prizadjalo, odtegne se vsakemu proračunu. Vsekako pa postane stanje sedajnih stavb iluzorično. Načrt za frančiškanski most tudi ni nikjer najti za gotovo pa se sme misliti, da neso fuuda-menti niti srednjega niti obrežnih stebrov tako globoki, da bi uglobenje za 1 90lm. dopuščali. Pri tem mostu je pa še drugo poudarjati, to je svitloba mostoic. Vsak obok ima namreč samo osem sežnjev. Pri globenji zožila bi se tudi ta svitloba, vrh tega pa se pri tem mostu še deli vodna črta (Strom-Btrich), kar zastanek vode povzročuje. Širjava proste struge mej položnim obrežnim zidovjem je že z vladnim odlokom od 12. decembra 1866 št. 7952 s 15° = 28.5m. pozneje pa še celo na 14 o° = 27.50 dovoljena, temu nasproti pa se stavi v mnenji slavnega ministerstva nasvet, bregove do 21 um. zožiti. Zdi se mi torej, da kar se bode z uglobočenjem pridobilo ima se pri štedljivi širjavi zapraviti, Hradcckvjev most ki ima 16° = 30 4tn. svitlobe, moral bi se toraj tudi, ako bi imel solidne temelje predelati. Ni mi zamolčati še stavbenih slabostij naših obrežnih poslopij, kakor g. Lnssmkove hiše, ki se očividno v vodo poseda, isto tako tudi to, da se jih je v teku malih let že mnogo pozidalo, kar torej z zgorej omenjenim dosta jasno dokazuje, da je, ali da bi bila izvršitev po novo uapravljenein načrtu za za mesto zelo uevgodna. Ugodneje pa bi bilo po Podbagskvjevem načrtu, posebno ker bi se potem s prva samo Gruberjev kanal popravljal in še le pozneje, ko bode gmotno stauje boljše ozir jemal na mesto. Strah, katerega imajo močvirski prebivalci, ali bolje rečeno, njihovi zastopniki zaradi staluega jezu na Gruberjevem kanalu, da bi se namreč zatvornice o pravem času ne odpirale, je pri sedanjih iznajdbah električnih signalov ni opravičen, a tudi zaradi tega ne, ker po dosedanjih opazovanjih, voda pri povodnji v vsaki uri le za 10 cmtr. narašča. Na podlagi teh uzrokov in dokazil sklenil je ' stavbeni odsek staviti sledeče predloge: Slavni mestni zbor naj sklene, slavnemu odboru za osušenje močv'rja na ulogo od 22. febru varja 1883 št. 17 odgovoriti; da kar se tiče neprave novega načrta po mnenji stuvbeuega odseka visokega c. kr. ministerstva notranjih zadev od 4. JBnuvarja 1883 št. 809 za osušenje Ljubljanskega barja, sklenil je mestni zbor, da se mesto za ta načrt nikakor zavzimati ne more, in se bode o svojem času vedelo varovati proti škodi, ki mu preti, ko bi se ta načrt izpeljal. Tujci: dne 23. jami varja. Siiu^er z Dunaja. Ketzel iz Kam" Pri slonu : nika. — Rosenberg iz Siska. Pri vfnlK'i: Neumann z Dunaja. — Gozani iz Krškega. — Mahr z Dunaja. Umrli so v JLjubljaiil: 22. januvarja: Janez Merluei, hišnega posestnika sin, 21/« leta, Krojaško ulice št. G, za plućno tuberkulozo. — Jovana GvorAe, mizarjeva hči, 7 let 5 mes., Poljanska cesta 6t. 18, za davico. 23. januvarja: Ana Heinrieh, profesorjeva žena, G4 let, Fran Josipova cesta št. 9, za vodenico. V dežcinej bolnici : 20. januvarja: Tomaž Šinkovec, kočij až, 28 let, za vnetjem možganske mreniee. — Marija Smole, gostija, 50 let, za nt 11 »i i. ni-m materniee. 21. januvarja: Karol Verbič, pekovski pomočnik, 40 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja Stanje btrouivtra v u1u1. Temperatura trovi Mo-Nebo krina v umi. i m 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74059m. 73700 mm. 734-87 mm. — 10-4JG -f 4-8'C -4- 4'G"C 1 brez v. /.. zah. uxjz. megla o-oomm. 1 d. jas. obl. , snega, 1 Srednja temperatura — 0*3°, za 1-7° pod normalom. I^-o-arLaJslsra, "borza, dne 24. januvarja t. I. (Isvirno talejfrafično pi»ročilo.i Papirna renta .... ..... 79 (fld. 95 kr. Hrebrna renta .... 80 35 h Zlata renta ... 10O • 25 n 94 »0 Akcije narodn« bank" H47 — m Kreditne »ikeijo 303 50 London i21 * 25 Srebro ...... — - Napol. . ... C. kr. cekini . . . *♦ it 61 V, n rt 70 Nemško marke 9 40 4" , državnu Brećke iz 1. 1854 250 #ld. 124 _ Državne srečke iz 1. ls«4. 100 gld. 169 n 50 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta. 100 • 2~> rt 121 n 50 rt n * _ * - .. .... 89 25 5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . 87 M 25 104 n — Dunava reg. Brečke 5°/0 . . 100 gld. /ruilj. obč. avstr. 4'/t0/o zlal' za8t- Hiti . 115 — 119 75 Prior, oolig. EHzabetiue zapad, železnice 105 50 Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 104 75 170 w 25 Rudolfove srečke .... 10 „ 20 — Akcije angio-avstr. banke . 120 „ 116 n 20 Traniniway-druSt. velj. 170 gld. a. v. 226 a 75 Slika pesnika S. Gregorčiča dobiva se na fin in moten papir tiskana v ..Narodnoj tiskarni-. — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Za lovca, gojzdnega čuvaja ali kako drugo primerno službo priporoča se 30 let star, ravno iz mornarsko službe izstopivši Franju Ma|ar9 stanujoč v Ljubljani, Vegove ulico 12. (55—3) Lovski pes, brak, mlad, bele dlake, ušesa nekoliko rumeno-rujava, na jednej strani vrhu reber majhno, na drugej strani pri repu nekoliko večjo ruraeno-rujavkasto progo, vrh desnega stegna na ledji ima v dlaki izrezano črko M, se je izgubil. Kdor zve zanj, naj ga pripelje ali pa poroča županu v dioreujem Legale!, zato dobi pa primerno nagrado. (57—4) Št. 537. Razglas. (63-1) Mostni mag'strat naznanja: 1. Da so imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih v letih 1861, 1862, 1863 in 1864 rojenih domačih mladeničev dogotovljei i iu pri magistratu od 15. do 30. dne t. m. razpoloženi, da jih vsak lahko pregleda in a) ko bi kdo izpuščen ali napačno upi.-an bil, to naznani, b) zoper reklaraac je novačenju podvrženih ali ^oper njih prošnje z* oproščenje od dejanske siu^.be vojaške ugovarja in te ugovore tudi dokaže; potem objavlja magistrat 2. da bode srečkanje novačenju podvrženih mladeničev I. razreda letos v 13. oIimI 114- v mestni dvorani, in da je vsakemu prepuščeno ude-lež ti se srečkanja. Mestni magistrat v Ljubljani, v 10. dan januvarja 1884. 3000 2 (788—10) mt ostankov preprog-m (po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po a gld. HO kr. Wj. Storcli, tovornik v Brnu. Ak-o bi ne blago ne dopadalo, se more zamen iti. Ženitvena ponudba. Samostojni trgovec v Ljubljani želi vzeti v zakon priprosto, priljudno, bolj postarao damo, ki ima nekaj tisoč gotovine in veselje do lepe in dobro kupčije. Ponudbe naj se pošiljajo do 1. februvarja pod ,,j. S. trni- na upravništvo tega lista. Stroga tajnost se zagotavlja. (64—1) ^ Izumil!!! Po neutrudljivih študijah se je sprli. Cena huieiltu U tfl*!. Pristna se dobiva proti predposiljatvi zneska pri izumitelji samem, tiru. pl. Ilendenu, Prag, Salragasse 7. (5G—2) 'slT *tiT *&v ^iT'tižs .▼v v~y -v^V "V^> \. ▼ ./ V ▼ V V™V "V ▼ v v~. Vozni red c. kr. priv. južne železnice od I. junija 1883 naprej. XI I >uii;i8 popol. 9 30 zvečer 1040 dopol. — n 110 2-23 „ 8-20 , 1020 dopol. 1141 po noči 2-28 popol. — n 243 „ 8'51 1-50 „ 535 „ 6*— zjutraj Laški Trg..... n 4* 8 „ 10-46 n 2- G 558 „ G-22 Rimske Toplice . . , n — 4-20 „ 10-58 tilo zvečer 6-y7 „ Zidani Most . . . . » Prihod .'i-LTi zjutraj 448 n 11-15 „ 2-43 „ »•47 G-58 !»'21 zj.Prib. 142 , ir 6 zvečer 11'J popol. 427 «•25 „ Odhod 4-4:> n 611 „ 1'2S 545 zjutraj »•55 „ — | Postojina . , . . . n 6- a „ 7«61 „ 8-88 7-52 „ " 1-31 po noči — n 7-44 u-34 „ 5- 48 , 6- 23 zvečer 10- 4 dopol. 5-14 zjutraj — Prihod 8-10 , 10'- ,. 10-38 „ 6- 3 „ 'ostaje Jaderni vlak Brzovlak Poštni vlak Trst....... Odhod Nabrežina..... „ PostOjina..... „ M"*«—..... ssb Zidani Most .... „ Rimske Toplice ... „ Laški Trg..... ,, Oelje....... „ Maribor...... „ Gradec...... , Httrzzuaohlag.... ,, Dunaj...... Prihod 8-— 8-42 10T3 11-25 11- 28 12- 47 zvečer 911 po noči 10'88 „ KM3 „ 12-34 — 112-47 — TJ ■.->■.» 1- 28 po noči! 2- 55 „ zjutraj <)-3u „ 9-40 dopol. G-40 zjutraj 714 „ dopol. 117 2-47 4 24 G-52 10-— popoi. zvečer 10- ft dopol. 10-55 „ 1-42 popol. 3-31 „ 3*39 » 5-31 „ 5-43 „ 5-54 „ G-14 zvečer 8-30 „ 1058 215 po noSi 6*80 /jutraj G-— zvečer G-47 „ 9-22 „ 11- 10 „ 12- 10 po noči 2-25 „ B-89 „ 2- 52 „ 3- 15 „ 5-55 zjutraj 8-20 „ 11-4IJ 4- 3 Mešani vlak Osobni vlak dopol. popol. 8- 15 zvečer 9- 44 „ 1*53 po noči; 4- 55 5- 25 zjutraj 8*16 8-33 „ 8- 50 „ 919 dopol. 12-5^ popol. 4-35 „ 9- 30zv.Prih 5*45 popol. 811 zvečer 8-28 8- 43 „ 9- 4zv.Prih Elektro-homeopatij a. *^7\m Nova znanost. ****** Nova elektro-homeopat. zvezdata sredstva za ozdravljenje vseh boleznij, in ž njimi se ne more meriti v učinku nikaka doziluj znana homeopatična sistema. Brošura zastonj irs. franko. \. Sautcr, homeopatična centralna lekarna v Genfu. v LJubljani pri lekaiju Krniiun Itir.scliil/.-■■. (43-2) $ Hiša na voglu ^ v Kolodvorskih itlioali liiA. štev. SO, J# na jako dobrem mestu, kjer je že več let obstala gostilnica |# in špecerijska prođajalnica z jako dobrini uspehom, daje se J| y radi menjave domovanja X takoj v najem. ^ Podrobneje se zve" tam. (59—2) < KftK*KttKXttttK*KftKK*KKttXXXKKK* Iisdateli io odgovorui urednik Makso Arraif. Lastnina in tisk „Narodne Tiakarut