t.m^' • VJR**! »•.? r"'*' * lahij* VETA gusilo slovenske narodne podporne jgdnote i r «<<1 makl in uprarnilki pru.tortl MIFRo UvkMi An. OftU. •TMHmiIM, J«67 80 Uwndal. A ve. Ttltphon. UwnWtUy f— aartU« 11 M. A« »I Ort. I, ItIT. mlliriiri — 14. lif. JAVNO ZJ m Oiku, ^ odstotkov nikerajve [ m ljud«*e J« Ml® froH ^ deej*. Ifiahington, O. 0. (Fed. Prest, toi poročevalec.) — Senttor _ F. Ladd iz Severne Daje predložil resolucijo, v ka .. te zahteva jata© Mglilanje _ ntjbrŽ razgali farno Hugheso * eentralno-ameriike konferen ^'Obtolbe proti nasilju, izvršena po ameriških oboroženih piUh. in protiustavni invasiji pri jitiljsks dežele na povelje ekse fativnega departmenta so bile takrat ponovljene v javnem 5a »op is j a in v senata že zdavnej," pravi senator Ladd", za to mi-ilim. da je prilel čas, da izvršimo preiskavo in doženemo, če so obtožbe resnične ali krivične." ■ Laddova resolucija pričenja z Invazijo Nikaragve po pomorščakih Združenih držav, ne da bi dal kongres pooblastila za invazijo. To se je zgodilo v letu 1910 in takrat je bilo ubitih okoli dve sto domačinov. Predsednikom je bil postsvljen neki uslužbenec a-neriike korporaeije, ki prejema ukaze iz Wasbingtona in je sprejel pogodbo, ki je bila vsiljena •d državnega departmenta. Dalje naiteva, da je ameriški lastnik, ki je todil nase vojaške sile v Nikaragvi, Izjavil pod prisego, "da osemdeset odstotkov nikaragveftkega ljudstva nasprotuje vladi, ki smo jo ml vpostavi-li nasilno in vzdrževali s silo." Kezolucija pravi dalje, da ta ilpmnau vlada povzroča spore aH rešenimi državami m dru-gimi eentralno-amerttkimi drŽavami, ki se nanašajo na pokrajin-ike koncesije za mornariška oporišča in trgovske koncesije. Dalje izjavlja, da se ta vlada p5 imenu v Nikaragvi ni hotela ravnati, od kar je pod naiim go-«;>o j« tokaj. da ae mo-fn Američani v Centralni A-■'"ii rdruiijo. da se loije upi Jv» •n^.iiktmu oboroženemu »P^ijalism«. Ta znamenj« je T "m. da so SJAINO PROSPERITETO IMA 10 DELAVCI NA FARMAH *A ZAFADU1 iT. , ' . 8aeramento, Cal. — (Federated Press.) — Državni deUvaki komisar Walter Mathewson prejme povprečno vsak dan 25 pritožb od farmarskih delavcev, ki se pritožujejo, da jim farmarji nočejo izplačati mezde. Farmarji pa odgovarjajo, da ao bankirji vknji-iili svoja poaojila na vea njihov pridelek in denarja nimajo, dft bi plačali delavce. Mathewson priporoča sakon, na podlagi katerega bodo smeli farmaraki delav-vci terjati mezdo v farmarjevem pridelku. m se postih Uprli io se entantnemu projektu glade kontrol« Dardanel in v«r sldh manjšin. KONFERENCA POČIVALA ČEZ PRAZNIKE. Lausanne, Svics, 23. dec. — Turška delegacija je prejela iz Angore stroga navodila, da ne sme nič več popustiti. Posledics tega je, da so Turki postali odločnejši in na včerajšnjih sejah podkomisij ni bilo nobenih zaključkov. Izmet pasa je razpravljal s Curzonom. Barrerom in Oarroni-jem o kontroli Dardanel in Bospo-ra ter izjavil, da Turčija ne sprejme nikakršne kontrolne komisije, izvzemši, oe ententa zajamči v pogodbi, da bo Carigrad zavarovan prod napadi z morske strani in komisijs ne bo imela nadzorstva nad demilitarizirano cono ob ožini. Zavezniški delegatje so dali razumeti Izmetu, da garancije ZAHEMMUEHI OTROCI BOOO DELEŽNI 11- VECHEGA mu MLADINSKO SODlACE T WA-8HIN0T0NU SI NADOMKSTI Z RODITELJSKIM SODlSOlM. OH, TE EK&ASKl MEZDE ti LEZLNIftKIH PREDSEDNIKOV I Sonator Brookhart j« vloftil devno predlogo. Waahington, D. 0. — Senator BrookhartUdrŽave Iowa j«predi ložil predlogo, ki je v«likege po. mena za vzgojo otrok, ki so Iz* gubili svoje stsriše ali so pa bili zanemarjeni v vzgoji. V sedanje mladinsko eodišče pridejo velik« spremembe. • * Brookhartova predloga, ki bo veljavna seveda samo sa Diatrikt Kolumbije, je bila izdelana na podlagi sugestij nekaterih driav-Ijanov v Washingtonu. Predloga določa legalni atatus otrok pbd osemnajstim letom, vstanovlja roditeljsko sodišče, ki nadomeati sedanje mladinsko sodišče. Dalj« določa penzijo za mstere, ki imajo otroke, kateri ne morejo služiti kruha. Civične organizacije kot posamezni državljsni ao kritisirali metodo, po kateri zdaj postopajo z otroei, ki nimajo stariiev aH ki so zablodili na napačna pot«. Mladinsko sodišče lahko isroči o-troka odboru varuhov in otrok ostane varovanec, dokler ne doseže svoje starosti. Kongresnik Arthur M. Frec, ki v kratkem predloži enako predlogo v zbornici, pravi, da tak sistem spremi* njs otroke v prave sužnje. K«r j« otrok brez čevljev, ga lahko izro-Če odboru varuhov, na kar ga vo* dijo iz enega dama v drug d«m, dokler ne postane polnoleten. De ako se Torina efrn«« dal je, da mn je šestdeset slučsjev, ki segajo do OBRAVNAVA PROTI I- Hll območju nad demilitarizirano cone. Ruska delegata Čičcrin in Vo-ronskij se ne udeležujeta Več sej, pač pa imata dnevne privatne se-stsnkc s Turki. Dr. Hizs bej, drugi turški dele-gst, je ns seji podkomisije za kristjanske manjšine zavrgel vse predloge Grkov in zaveznikov. Ententa je botels, ds bi bili kristjani v Turčiji izvzeti iz vojaške službe v turški armadi, toda dr. Riza je odločno odklonil vsako sugestijo in zahtevo te vrste. Francoski delegat Laroche je dejal: "Dajte nam božično darilo, sprejmite predlog." Dr. Riza je odgovoril, da Turki nimajo navade dajati božična darila, ker ne verujejo v Božič.- Armenska deputacija je prosila, da sme povedati svoje želje podkomisiji ia manjšine, toda dr. Riza je l>il proti temu; ravno tako je protestiral proti prošnji Bolgarije, da se 60,000 Bolgsrov vrne v vzhodno Trscijo. Dsnes ni nobene formalne drje. Francoska delegacija je naznanila, da odpotuje v Pariz, kjer o-atane čez praznike. Italijani tudi pojdejo domov in večina drugih delegatov. Lord Carzon in Turki ostanejo v Lozani. Konferenca je bila suspendirana Čez božične praznike. DEMOKRACIJA V LOUISIANI Baton Rouge, Le. — (Federated Press.) — Država Louisiana ima 1.800,000 prebivalcev, toda samo 32.07.*» volileev se je udeležilo zsdnjih volitev. Vseh registrirs nih volileev je 191.7W. Brez ms legs vsi zamorci v tej državi ao oropani volilne pravice. Eottčno klanj« na Irslc«m. Dublin, 24. der. — Hooei so zopet bili poulični boji v Dublinu. ki Še dsnes niso prfhrhsli. Patro-Ija narodnih čet je bila napadena aredi množice civilistov, ki so hi-trii v prodajalnie«*. Kden vojak je bil ubit, drugi pa raajea. Med civilisti je bila ranjena neka žen aka. R?pnbli«eai eo streljali na vladAa poslopja. stanove eno samo politično enot«, ki se pokori volji v WeehingU>mi. K*zolueija seaatorja Udda je srca. Senator Brookhart je pri pojasnjevanju predloge povdarjal, da je treba nekaj storiti za nad-zorovsnje otrok in pomoč mate* rs m vpričo narsščajočega števila mladih zločincev. Treba je nekaj storiti, kar bo drugim za zgled. Po njegovem mnenju in mnenju državljanov je treba ustanoviti roditeljsko sodiše. Zsrsdi tega je trebs skleniti, ds otroei pod o* semnsjstim letom ne spsdajo pod kriminalni zakon, ampak pod civilni. Senator je pojasnjeval, da ae otrok pod osemnajstim letom ne sme aretirati na podlagi krimi* nalnega zakona, ampak stvsr je tska, da je treba otroka varovati. Ako se to zgodi, ne bo otrok nosil pečst krimlnslca Že izza avojih otroških let, ds gs spremlja skozi vse njegovo življenje. Brookhart je povdarjal, da ro-diteljako sodišče šele tedaj prevzame nadzorstvo nad otrokom, ako niso imeli vpliva nanj roditelji in šola. Ravno tako imajo po Brookhartovi predlogi stariši gotove prsvlee. Nsinen predloge je, da so otroei pod nadzorstvom in ds hodijo v lolo. O penzijsh za mstere je dejal senator, ds je treba malersm na ta način pomagati, da se pomoč ne občuti kot miloščine. Gotovo se otroku dopade. ako se zaveda, da je prida vlada na pomoč hi prispeva k njegovi vzgoji. Zdaj J» seveda drugače. Vzeli a« potrebnim materam otroke io jih vtaknili v kakŠ*n dom. medtem se j* pa vršila preiskava, ako je mati potrebna podpore. Predloga, ki določa $20,000 za ustanovitev roditeljskega aodi-ŠČa. da se krijejo troiki do koe-ca fiskslnega let«, je bila odka zans odseku za Distrikt Kolum bije. Vsplošnrm aodijo, da jo odsek priporoči senatu v sprejem. *«*ka vlade Carje Berlin, 23. d«. — Cueove vla-da je prišela odpnlčati lalemUar-je r »vrbo, da zaiie defieit. Okrog 25,000 železničarjev je le bil« vr Itnih n« eest«. Med fte1ezasč«rji j* »a»tal« vriiko razburjenje in «r znamenj« jcj«k izrocru. '^""T."I dcUveev je toliko ieija. ker! pariotandent MeDosrell, .Si Mj k.......ss - ^ - *** dve*. proti da e- |dw^kratični seaJtorji.1 ieroi>ua ods^ii U zunanje ganizarij« ae pripravlja na boj. Waahington, D. C. — Na temelju poro&il o dohodkih, ki so jih predložile železniške družbe ae-natnemu meddržavnemu trgovskemu odaeku, je v ZdrfcŽenih dr* lavah osem lelesnllkik predsednikov, ki imajo od $75,000 do $100,000 letne plače. Julius Kutt-schnitt, predsednik Southern Pa-eifie lelesnice, ima $100,000. "Najslabše plačani" predsedniki prejemajo po $50,000 na'1fcto. ftiiš redarjev to izpovedale, de •e gardisti v jami streljali Izpod bala zasiav«. PODROBNOSTI O UMORU STAVKARJA. Marion, HI. — V potek sjutraj so nastopile prve priče sagovor-ništvs, ki io podale jaano sliko rasmer v okoliei Lesterjevega odprtega premogovnika pred izbruhom velike bitke, v kateri je stavkokas« in pobojnikc zadela zaslušena kazen. Prva priča je bil "strie. Tink", 78-)etnt starček z dolgo belo brada, ki živ! v okraju Williamson od leta 1850. Dejal je, ds je 40 let hodil nemoteno po eesti mimo premogovnika, toda dva tedna pred bitko so Lesterjevi gardi* atl saprli cesto občinstvu in ko je ubral običajno pot, mu je gar* dlet dejal, da si naj poišče drugo mET «Wslter Faroy, cestni komisar iz Wcst Mariona, je pričal, da je bila dotična eesta pod območjem njegove komisije in ljudska last, ten. Do- Bouthern Illinois Coal Com-etianeftjftei* al vptelal njege niti nUco-ger, temveč ao je polastila eeete in jo zaprla občinstvu. Priča John 1). Conrov, farmar In rudar, Je dejal, da je bila 21. junija zvečer razobešena bela zastava na pisarni Lesterjeve kom panije, kljub beli zastavi, snsme nju premirja, so pa gardisti stre Ijali na vae atrani is jsme. Bela zastava je bila past za stavksr-je, da se približajo pod krogle. Pod zastavo sta bila dva molka, ki sta streljala nanj, ko je na ko nju jezdil k sosedu Chariie Davi su, svareč ga, da aa naj zavaruje. Oddala ata 25 atrelov, a k sreči ga nieta zadela. Krogle so padale na njegovo dvorišče in Ivllgsle mimo oken njegove hlle. Tisto noč je z ženo in otroei vred spal v kleti. , Priča je tudi povedala, da j« bilo v dveh dneh pred bitko is streljenih 30 do 40 krogelj na ljudi. ki so hoteli iti po cesti mimo premogovnika. Ko se je Conroy zjutrsj ob 4:30 zbudil, so le vedno poksli streli pri jami. Poskusil je iti na pa!-nik po Živino, toda moral je leči v jarek, da gs ni zadela krogla. Krava, tele in žrebe je bilo ubito na pa&niku. Kua krogla je prile tela v sobo, v kateri so postelje za otroke in se zapUila v steno, Vsi ti streli ao prihajali izpod bele zastave na Lest«rj«vl pisar- Njegovs sestra Kdns Conroy je pričala, da je videla superin tendenta MeDowella, ki je imel veliko puško na hrbtu. Dobro ,«e spominja, kako je kopito pulke potrkavalo ob njegovo leaeno nogo, ko je korakal. John C*nroy H r., oče obeh pri!, j« potrdM, k«r sta izpovedala sla in hči ter dodal, ds od 15. julija, ko ao prilli »tevkokazi In gardi-ali v Herrin. ni bil« več miru v o-keU«i. Veliki krneti so stsli ob eaeti, eno miljo proč od jime, u-stavljali ljudi in avtomobile In jih vračali nazaj. Kden gardistov j« dejal, ko a« m Ijedj« pr. M-lit "Vrag jih vzemi, mi jih I« naučimo, kako i« treba vladati deielo." Kd Orensha« farmar, ki tivl blizu te«Urj«ve jaeae. je pričal o a boju st«vkujoč«ga redarja Htedersoaa. V pondaijek svaler pred bitk« j« prišel k njemu kompanijski podre pni k Jim M-lina z noriee, de ga j« poslal su- TRIJE NEMŠKI IM- KAZ1 ARETIRANI. najeri jim niso in ane a-meeiSke imioraoijske postavi. Delavski dopertorat j« uv«dal preiskavo. Hartford, Oona. — Aretirali ao na ukaz delavskega departmenta tri nemške delavoe, bivše kajser-jev« vojake, katere so prividi! i Ameriko, da sUvkokasijo v delavnicah Ne\v York, New Haven t Hartford lelesnioe. Nemški de-lavoi ao najbrl žrtve eepoznanja smerilkih nsseljenišklh postav. Ravno tako jim najbrž ni snano, da nameravajo železniške družbe sdrobiti organgisoije lelezničsr jev. In tako ao sprejeli delo v delavnicah lelaznilke družbe, ki j« bila pri volji nabrati delave« križem sveta, da le zlomi stavko I«* lezniških delavcev. Odborniki organisaoije želez* mikih delavcev isjavljajo, da je odkritje teh ljudi pokasalo jasno kot beli dan, d».je sdaj uničen načrt lelesnilke družbe, po katerem je hotela importlrati delavoe is Nemčije in drugih «vropejskih dežel par sto rokodelcev. Odbor* niki naglalajo, da ta načrt pa ao-pet pokazuje, kakšnih sredstev s« železniške družbe poalulujejo, da razbijejo organizacijo in v kak-Šneip obupnem pololaju se nahajajo lelesnilke družbe, da se po* slulujejo takih sredstev. Pet tisoč železniških delavcev, ki so zastavkali v delavnicah New York, N«w Haven 4 Hartford lelesnilke družbe, je le vedno soli* darilih in njih fronte t je oela. Družba ima .^icer iiseisvljee« strojnike in rokodete« mest« stav* karjev, a ti nimajo prakae in is-kušenj za delo na leleznieab. Kamopoaebi se razum«, da se podvzame tudi akoija proti I«* lernilki družbi, ker je prelomila naseljenilki zakon. KUKLUKSI POtlOAJO CERKVE V KANADI. Požgali ro štiri cerkve, UošUr In dre niše zavode Quebec, Kanada. ~ Katoliški voditelji v provinci (juebeo, katere prebivalci ao večinoma franeo sko narodnosti, zahtevajo strogo preiskavo in kriminalno postopanje proti osebsm, ki so na delu tajnega gibanja kukluksklanov cev v Kanadi. Požar, ki je včeraj nničil historično katoliško earkev No tre Dame v tem mestu, je vse* kakor delo kukluks«v. ftkode snela miljon dolarjev. To je že četrta cerkev, ki je pogorela v tem letu v Kanadi. Pred požarom je ta ali oni župnik pre jel snonlmno pismo • podpisom K. K. K., ki je naznadilo, da bo ecrkev zažgana. Poleg štirih ear* k ve j« zgorel tudi klošter v Mon trealu In dva katoliška šolska za voda. Zažgana je bila tudi bolnil* niča za umobolne, ki je pa bila rešena. Chiesgo in okolica i V sredo jasno, zapadni vetrovi, ne mnogo »premembe v temperaturi. T«m-perstura sad njih 24 ur s najvišja 45, najnižja »1. ftolnee izide ob 7i!7, zaide ob 4;2T>. j kalne fctezničarj«. lš» eaj aeaeoo prrsele, ker b« "trouble". Dve fsrmarskl družini eU ee ustrašili in m presalili drugam. V eredo 21. julija so pričele i krogle deževati okrog njegove ki-š«. Ko so streli prenehali, j« Gr*n shew pogjedsl, ksj se j« sgodilo In videl šlovaka lažati kakih eto čevljev od kiše. Ae I je k njeme In | f» spoznal. Bil je etavkar Jordi« jllandersoe. Oboiežen ni bil, oziroma priča nI videla nobenega orožja pri njemu. Kacncje je videl moU, ki je lel po nasipu ob odprti jami in po-etavil veliko palko aa kemee. Pušk« je pokril s vejami ie petam a« pokali streli s nssip« take M-tro, da jih el mogel šteti. Nato j« šel farmar Giveebaw k šerif«, zahtevajoč zaščite ras« ie sv«jo Ifllilli uoa narodov prepovedala izplačevanje eotlcnih daril v avstriji. Dunaj, 88. dec. — Predatavni-ki lige narodov ao odredili, da avatrljaka vlada ne ame izplačati običajnega boličnega darila v gotovini civilnim uslužbencem. Vao ta daril bi snsšala 200 miljsrd kron In savesniškl predstavniki, ki sdaj kontrolirajo avitrijake finance, odkar je krščanski soela-lse Heipel prodsl Avstrijo en-tsntnim bankirjem, pravijo, da bi isplačanje te vsote povečalo Uda-jo papirnatih kron, katerih je le sdaj več kot preveč. mussoldil je pmsa v spor s kapitalisti. tole Italijanskega diktatorje el so postlana i roUeaai. M ASA ERIKA NJE SOCIALISTOV. Rim, 28. dec. — v(Iz poročila B. A. Movrrerja.) — Benlto Musso-liei je dejal te dni na fsšiptov-sksm sestanku v Si« ni, da mora isvršiti "strešne dolžnosti", ka-Ure tudi is v ril. Msdtem pa obo* roleui fsšisti izvršujejo v njegovem imenu stralne dolžnosti f Turinu in drugih krajih. K« je Mussolini prevzel vlado, je obljubil, da rssoroM fašiste in jih prisili na spoštovanje do sako-nov. Tega ni storil, pač pa j« sklenil ta teden, da organisira posebno fašistično milloo, ki bo stala nad polieljo in redno srma* do ▼ isvrševanju "strašnih doli* nosti". Mussolini je dikutor Italije in fašisti so drlava. Beseda in delo faMstov je sakon. To dokazujejo sadeji dogodki v Turinu. Dva fa> lista HJ11^ ubitA VoV[ olja ni preiskovala, pač ps »o fa-Mati enostavno razglasili, da io komunlati in soelallstl iivrliU u-mor. Četa fallstpv je napadle d«* lavski del mesu ln ubitih je bilo devet soeisllstov, ki niso imeli najmanjšega etika s umorom dveh fašistov. Taka je faftistična justiegt Smešno je, kar poročajo listi o volitvah v Milanu. Pile jo namreč, da io bile volitve svobodni in postsvne, obenem pa objoku* jejo smrt mladega fašista, ki m j« ubil z lastno puško, kstera je nesel na rsml, ko je lel na ve* I išče, Med potjo se je spotaknil in padel, pulka se je eprolila tn ga ublls. Svobodne volit v«, ko so fatisti volili s puškami v rokah t Kakor omenjeno, ao voditelji fslistov zaključili, da ustanova " pretorl jansko gsrdo" 90,000 mol Is samih fašistov. "Pretori-janei" bodo odgovorni samo Mua-solinijtt in bodo prvič čuvali njegovo ossbo pred atantati in drugič bodo Isvrše vali "strašna doli* nosti" napram nepokornim delavskim masam kakor asdnjič v Turinu. Uniforma " pretorl Jsnske gsrde" Ik> črna srajca. Toda pota diktatorja Mussoll* nlja niso postlana s rolioami. Dve konflikta mu I« delete aive lase. Prvi konflikt j« s njegovimi glav* nlmi pristaši, ki bi radi imeli «11* garhljo, tako da bi tudi oni nekaj šteli { Mussolini pa hola biti sem diktator, češ, da j« tako najbolj«. DrugI konflikt j« a kspiullstl. Fsšietovska organisaelja obstoji iz kapitalistov, eaeionelietov in nazadnjaških delavskih skupin, katere vodi p«enik d Annunzio. Med temi frskeijsml je zdaj drg-n^nja. Kepltalistl m pomsgslt Mussoliniju do smage zato, kar so mislili, da fašisem pomeni nizke mezde In svtokrseljo v in* dustrijsh Zdsj sshtevajo svoja svoje pUčllo. Mussolini ae pa boji deUvake meae, če pre v jo tre-n«tno drli s« vrat. Toda kaplu-listi, ki so firtanelrall fallstovsk« "revolucijo" In dali avoje eineve na Irnoerejšarsko fronto, zahtevajo svoj funt meea. Ta snemanje pomenijo, da b«* do I« borni Čaai v Italiji, predee prid« spomlad. riata oh eaati < pri Kajllerml Kiggtne " je veje« D«M ae S. M. F* /. PROS ■ ouifto tovufjtf »asopne rooroane jednote IlaITNINA 1 lovftnftldf iiajuwne1 TROSVETA" ,, iliau, ( ku*ft lllillil tSm ^S* i f —« "THE EBfLIGHTEKMEBfTM JAVNA GOVORNICA. S. N. P. J. KOLIKO AVTORITETE IMAJO ZAKLJUČKI LIGE NARODOV? Komisija lige narodov je določil« nevtralni pat med Litvo in Poljsko. Nevtralni paai pomeni, da nobena sosednih držav nima pravice pošiljati oborožene sile vanjf ker je nevtralni pas vprav zaradi tega ustvarjen, da ne pride do oboroženih spopadov. Navadno se pri takih od-lokih zgodi, da se šibkejši ravna po njih, močnejši jih pa prezira. In tako se je zgodilo tudi tukaj. Litva je majhna deželica, Poljska je pa v primeri z njo velika država. Poročilo, ki ga je prejel litvinsld informacijski urad v Washingtonu, pripoveduje, da je neki poljski čartnik vdrl v nevtralni pas in ubil pet civilistov. To se pa ni zgodilo prvikrat, kajti že v mesecu novembru je vdrl ravno ta častnik v nevtralni pas in je ubil sedem civilistov. Liga narodov je imela seveda precej časa, da bi poskrbela, da se ta častnik pokliče na odgovor, ko je prvikrat vdrl v nevtralni pas in ubil sedem civilistov. Zdi se pa, da se liga narodov, pravzaprav njen odbor ni prav nič brigala za ta poboj neoborožimih ljudi. Kajti če bi bil odbor lige pokazal najmanjšo voljo, da taldh vpadov v nevtralni pas ne trpi, bi se poljski častnik ne drznil vpasti ie drugič v nevtralni pas in ubiti zopet pet oseb. Po takih dogodkih je vprašanje na mestu: Zakaj pa je bila liga narodov ustanovljena? Ali mogoče za to, da soldateska močnejših držav lahko poljubno vpada v nevtralne pasove in tam pobija civiliste? Ako je kdo imel še kaj vere v ligo narodov, tedaj jo mora izgubiti, ko čita, da je liga narodov slepa napram takim činom. li KAPITALISTIČNI SVET POVSOD ENAKO NAGRA-DUJE DELAVCE. Ce je kdo v resnici doprinesel žrtve za narodno državo v zadnji svetovni vojni, tedaj so to storili češki delavci. Stari habsburški režim je izredno ostro postopal s Cehi vobče od času svetovne vojne. Ječe na Češkem so bile polne žrtev tega režima in tudi krvnik je imel obilo posla. Na fronti so vojna sodišča decimirala češke polke. Češki polki so prehajali k sovražniku in so se borili na drugi strani proti habsburškemu avtokratičnemu sistemu. In kakšno je zdai plačilo? Ustanovila se je Češkoslovaška republika, ali ljudstvo tam ravno tako strada kot v drugih evropejskih državah. Delavca izkoriščajo kot v Nemčiji, Jugoslaviji ali kje dru-Kje. Češkoslovaški bizniški interesi so pozabili, da so s* češkoslovaški delavci žrtvovali za Češkoslovaško republiko. Poročilo is Prage pravi, da je vodstvo jeldarn v Hjo-mecu, Tisovecu in Banjski Bistrici naznanilo delavcem, da se^zniža njih mezda za pet in trideset odstotkov! Delavci so odklonili to nesramno ponudbo, toda ostali so na delu, dokler trajajo pogajanja. Prizadetih je pet tisoč kovinskih in rudniških delavoev. V tej ponudbi se zrcali vsa dobrota, ki jo imajo zdaj češkoslovaški delavci za svojo požrtvovalnost v vojnem času. Obljubili so jim veliko, dali pa ničesar. DENARNA MOC PRIVATNIH BIZNlSKIH INTERESOV SEGA PREK KONTINENTA. Glasovi članov in čitateljev Cenjenim dopianikop! Pri do pMfc, U as nsnsšs jo i v naselbini, mora biti To si uredniška kapric*, to zahtevajo pravila. U-rodništvo priporoča vmb in nikom, da se ravnajo po Ust navodilu ker prihranijo uredništvu veliko nopotrsbnsfs dala, aabi pa jaso. mmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmm Imperial, Pa. — Ker aem po zvan od društva it. 142 8SPZ v Whlte Valleyju, Pa., da prekli čem obtožbo, ki sem jo naperil na nalaga člana tamoinjega dru štva, ali bolje rečeno na tamoinje društvo, omenjam, da jas niaem naperil nikake obtožbe. Samo par reania aem povedal. Najrajie bi se z njimi srečal na drnitveni se ji, ker pa niaem član 88PZ, mi je to nemogoče. Zato podajam avoj zagovor ali odgovor t "Frosve-ti." Za uetvaritev onega poaiva vem prav gotovo, da je neš Oeor ge največ odgovoren ,kajti proti meni goji oaebne aovraitvo, ker niaem hotel delati, kakor bi on želel. Pa naj bo tako, jas mu ne bom oatal dolžan in odgovsrjsm mu sam, na da bi mi bilo žeto treba klieati pisca is Pittsburgbs* da seatavi moj odgovor. Kar ee pri omenjenem društvn ne upajo vreči ii druitva g; boaa, aem jih nasval strahopetce in to naj prekličem. de stojim na istem stelišču. Pravi, da ji ni bilo mo-goče najti UŠke, po kateri bi jim bilo mogoče g. boaa vreči is druitva. Potemtakem je sato potreben, ds gre 4e malo v iolo; v njih pravilih je vendar točka, ki jim dovolj jsano pove, kako imajo rev, nsti a stavkokasi ali ljudmi, ki delajo ob čelu legalno proglašene stavke. Mar naj bi rojak povedal da pri njih društvu ni človeka, ki bi si bil upal stavkokasa javno obtožiti. Rojak piše, da so pri njihovem društvu že izključili enega boaa, kateremu eo dokazali, da je ske-bal. Pri omenjenem društvu nI bilo rasun gorlomenjenega »obe-, nega boaa, kar vem jas in oni drugi ravnotako. Bilo je nekaj Američanov in še nek Slovenec rasun goriomenjenega, ki ao bili boai v whitevallejškem rovu, ko ao dobili nalog, da gredo v rov delat, ao raje kot zavedni delavci pustili dalo in ee s mnogimi drugimi isaelili is naaelbine. Če ao torej ti boai smatrali, da bodo akebi, ako bodo med etavko 0-pravljali njim odkasano delo, bi moral tako storiti tudi njih kli-jent. Toda on ni storil tako kot drugi: šel je v rov in kakšno delo je opravljal, mi je tudi znano. Pravi, naj mu dokažem, da je v resnici produciral premog. Kaj še tega ne veate, da vaak, kdor opravlja delo v rovu, pomaga producirati premog! Ste li mogoče mialili, da bom šel jas postav ljat življenje v nevarnost, medtem, ko vaak treznomialeč človek ve, koliko je vredno žiljcnje pri atavkokasih, njih varuhi, ki jih is vsakega žepa moli po ena pištola. Nadalje rojak tudi piše, da do tični bos ni samo pri SSPZ, on da je tudi član pri SNPJ in naj svojo njivo najprej očedlm ljulj ke. 2c dobro, Georgel Mogoče si posabil, da je precej članov SSPZ, kateri so pa skoraj vsi do bri zagovorniki gospoda bosa Mogoče mu je tudi snano, da je tajnik društva št. 232, SNPJ, br Jernej Bohine prevzel prestopni list od gospoda boaa, da ni dal mkomur ničesar mati. Na aaji je tudi naš ,br. predsednik dal na glasovanja, dali ga društvo epr|j| me v avojo sredo sli ne. Kakor mnogo drugih stvsri so tudi to ksr med aaboj napravili. Brat Bo hine je dobil ukor od društva. Dotičnim zagovornikom boaa, mi elim. da je dobro znano, da sam jas pri društvu it. 232 SNPJ javno obtožil klijanta, da je delal se-časa stavke. ; Odjrovoril bi bil ie prej. toda Kadar 16 pripravlja nevarnost sa privatno denarno mošnjo v zakonodajni zbornici, tedaj privatni bizniiki interesi prav zanesljivo ne spe.' Pred washingtonako legia-laturo v 0)ympiji, Waah., so važne predloge za delavstvo. Stone-Webeter Engineering kompanija Ima svoj sadež tam na vzhodu v Bostonu. Poetoji pa nevarnost, da le-gialatura naloži davek na podjetja, ki izkoriftčajo vodne . _ sile. Pred leglslaturo je dobra odikodninska predloga za t ponesrečene delavce, poleg nje pa fte druge predloge. Vse to pomeni, da ee bodo profiti privatnih bisnilkih interesov nekoliko tnižali, ako ne uvedejo boljfte produkcijske metode, kadar bodo vee te predloge sprejete. To je napotilo Stone-Webeter Engineering kompanije, da vadržuje v Oljrmpiji močno skupino parlamentarnih zakulisnikov in vežarjev, ki skušajo preprečiti vse predloge v korist delavstva. j« naš predsednik brat Anton Rozina najprvo poročal o stavko-kazenju »jih bosa, kako je pripe ljal nekaj nabranih sUvkokazov is okoliee BridgeviUa, Pa. Sedej pa se je ta naprednjak izpreobr-nil kakor uporni in krvoločni Savel v ponižnega in poslušnega Pavla. Reaniea o tem je le preveč razširjena, zato ne pomaga izvijati se, zato je Najbolje, ds priznate, kar je res. Is pošUnega človeka njim ni mogoče napraviti akeba in is akeba na pošUnega Človeka. Rojak Joe Pajk ja med rojski precej poznsn in težko jim bo u-otvariti drugačno mnenje o njem. Vsak si je kriv sam, če je enkrat zagazil in s tem pridobil nelepo ime. Povedati jim moram še enkrat, da nimajo toliko poguma, da bi odprto nastopili proti stavkoka-zom v odprtem boju. To naj zadostuje kot odgovor na njih poziv in krivično obdollitev, ki so jo zvrgii na mene. Če me bodo _ zivljali na tak način Še v bodoče, bodo gotovo dobili zadosten odgovor. — Albert T. Stara. Terra Bsats, Ssd. — V Prole-tarča it. 706 aem čital poročilo sestra Tavčarjeve, v katerem nss je zelo pohvalila in piše, da smo stoodstotno — napredni. Da, sama nhprednoet naa je, ds nsm na plačilni dan gleda ksr ispod klo-buks. Potrebno bi bilo, ds bi prišel tisti Um is Ohijs, is onegs brivskega mesU, ter naa a avojo želesUo roko malo nsšešksl. Potem bi bili v reaniei to, ksr o nss poročsjo. Odkar je bilo rsepuščeno J. B. Z., se nekaUri zaletavajo v njega bUgejno, hoteč jo raztrgati. Saj kskor poanemsm is Prosvete in ProleUrce, so taki, ki eo bili največji nasprotniki, torej tudi prispevali nieo nič. Jss njihovega čaaopisjs na čiUm in tudi penije nimsm sanje. Kskor vidim, miljondolsrski fond nsjbolj skrbi Piros v Clevelsndu, potem tiste-gs Um ns vzhodu, ki urejuje list slovenskih delavcev" (kaj-psds), Kszimirje in druge. Kakor pravim, ti ao največji nssprotniki JRZ in največji podporniki Londonskega odbora, ki ao delali ss jugoslovsnsko mo-nsrhijo, ds jo aedej imsjo in ks-to rs je nsjvei kriva, da je IU-lija pograbila slovenske kraje, a tem, da so vneti zagovorniki kraljevine kimali, ko ae ja odločalo v Rapalln o slovenskem ozemlju. Sedaj ti monarhiati marsikateri-krat lopnejo po jugoalovanaki vladi samo rsdi lepšegs, ds jih še oni slovenski trpini na za puste, ki so ostali. Podobni ao Utu, ki ja pričal: Primi te tatu! Kot bivši član JRZ in priape-vaUlj istemu imam prsvioo povedati svoja mnenje. Popolnoma se atrinjam z zapisnikom isUga, tako da se denar, ksr v* j« 0-stslo, hrani, ds bo o priliki porabljen, ss ksr je bil nabran. — obratovalo *7 mesecev nič, po kle velandski pogodbi pa je pričelo z obratovanjem. Sedaj so kar na lepem povedali rudarjem, da ima vsak dva dni časa, da posnaži vsak svoj prostor, pobere svoja šila in kopiU ter gre s trebuhom sa kruhom. Oni se ne zmenijo, če ima človek kaj jesti ali nič, če ima obleko ali obuČo, ali ao njegovi otroci preskrbljeni za zimo in imajo kaj jesti. EnosUvno rečejo delevou: tu nimaš več dela. Omenjeni rov, ki obrstuje po 4 do 5 dni v tednu, je Hostour Mine 10, Librerjr, Ps. Tam so prostori taki, da prej nikdo ni maral iti v U rov, sedaj pa ao že vsi prostori napolnjeni, Čeravno je v njih po 4 do 5 čevljev "smetane' nad premogom. ■Zakaj ao seprli rove, kjer je boljše delo, to ja pač lahko um-Ijivo. Oni hočejo, ds jin| bomo izčiatili tudi aUbša rove in prišli do boljših proeUrov. No, ps še po-] vee bi bilo, ko bi ne feiln drugih neprilik za naa deUvce. Ko aem se podal zadnjič ns delo, mi mo-js tovsršics — ksrbidna lampa ni dobro svetila. Vseeno sem naložil voziček premoga. Glej no, kaj se mi zgodi drugi dan. Bos mi je povedal, da aem imel prejšnjega dne dve kari umazanega premoga. Kdo mi je drugo naložil, mi ni znano. Mords je to aU-ril skrivaj eifeski princ Jure, ki ga zadnje čase pričakujemo, ds bo prišel kopst premog v našo mejno. — I. Pernishek. eembra ns aejo društva št. 232 8NPJ, pri keterem sem javno obtožil bosa, ki je delel med stevko. Ko pa mm prišel s dokazi ns dan. ao njegovi zagovorniki hitro prt-skočili dotično točko v dnevnem redu. Ako j« dotični človek teko nedolžen kskor ga oni slikajo, se-kaj se pa umikajo javni debati. Ce še ne vedo, jim povem jez: aafovarje, ja sam Kadar bo delavstvo postalo tako »avadno, da bo vo-|^ lilo avoj« aartopnike v portavodajna abort in na bo podu- i Ns.iik.ii bi me radi kot obw-ialo sladkih pridig profesionalnih polttttarjav, tadaj tudi kov,lr* ,n lešnjivea, Mir pa saj parlamentarno zakulisnlitvo In veiaratvo na bo pomagalo!1? ho* P°"bl,» u privatnim bianiikim inUrvsom. ste beaede ae bomo nekje drogje por s rasli. Snano jim je lahko, ds Is okoliee FinlejvilU, Ps. — Ravno danes se ja naselila k nam sima, burja brije, ds je joj, Hrvati pa plešejo. Tako so mi prekrižani načrti. Frak se mi smili, da bi g* oblekel, s suknja je 0-staU še v štaeuni. Tako mi ne kaše drugega kot da aedim za pečjo in premišljujem, kako je bilo do aedaj ter kako ja zdajle. Vae gre ns alsbše in tako je tudi v pečlarskjh zadevsh. Res, precejšnje ŠUvilo nas je bilo, Uko da nas je bilo teško prešteti, posebno če smo bili melo muhasti. 0-atal sem sem. Predvsem nrav teiko pogrešam našega blagajnika A. T. K., ki mi je brzojavno sporočil, da so-pet odrine nekam v Karpate. Moja dolžnoet je, da ga kot član* posvarim in mu rečem Ukole "Albert, ubogaj me in tukaj sUni, če glih je slabo, bo še b dal, da bo boljše." To je bilo slabše kot če bi streho vtaknil v ogenj. Pripomnil sem mu še:41 Ce glih mi nič ne verjemeš, ps vseeno ti povem Še eno. Mene ubogaj in tukaj osUni, verjemi mi, da dokler boš pri meni, ne boš nikoli sam in vidU. če niai slep." ,4>Hker ne rnpoči, Franee," mi prevl, "lt tiho bodi, vrnem se aa Nevo lete in sopet ee bove pogovorila ter nemaatila pečlartks grla a kranjskimi klobasami.", Ds bi le tako bilo, sem si mislil. PosloviU sva se, drug drugemu daU roko in Šla vsaksebi. Delavske razmere pri naa so piškave. Nekatere jame delajo po eden sli dvs dni v tednu, druge sopet po 4 do 5 dni. To je še vsa. kemn znano, ds kjer je kaj boljše m delo, Um je pa ljudi preve«. Tu ja rov, ki je Uat P. Coal Co^ K imenu Cinneinati. Podjetje ni Ohlaholm, Mliui, — Bližamo se h koncu leU 1922, ko ae bo mno-gokateri delavec vprašal ali poti-pel v avoj šap, koliko ei je prihranil v Um srečnem letu. Pred letom dni ao ljudje govorili, da ko bo naetopilo leto 1922, bo tudi nastopile arečs ss vae sloje naro-da, najsibo za revne eli bogate, za moške in za lenske. Takret, ko se je priplazil kazalec ns uri proti vrhu nsd številko 12 in je odbits zadnja ura leta 1921, so začela piakati parne piščalke od vaeh strani in oznja-njale eo tiato zaželjeno srečo, ono srečo, ki je nsm deUvcem Uko veliks, kskor drobtins kruha ve-likenu slonu. Toda parne piščalke eo goUvo veaj nekomu oznanjale srečo, oznanjale eo srečo tiatim, ki jih letujejo. Premislite, delavci in farmarji, to veliko reklamo, ks-ko umetno js narejtna, ds nsa z lahkoto držijo v temi. Psrne piščalke tulijo, zvonovi zvonijo, gospodje v cerkvah pojejo svečani: "Te De um" in e prižnic oznanju-jejo aračo, zaželjeno srečo, ki pa jo všivejo le sami. Vsem nsprednim delavcem voščim srečno Novo lato, da bodo nepredoveli z razširjanjem dobre-g*, nauka med še nezavednimi. Nezavednim pa voščim srečno leto 1923, da bi v njem spoznali, da bi strgali mreno rez oči, ki jim ne pusti, da bi apregledali in videli današnji krivični aietem, ki prinaše arečo le ca redke izvoljence, veliks večins ps trpi in blodi v nesreči. Ds bi dobili v tem letu spoznsnie, to bi bilo zs nss srečno leU. 1 Pridobili bi s tem zaklad, kakšnega ne zmorejo vsi mogoUi pupej. Iščimo oni draltceni zaklad — spoznanje z dobami časopisi in podučnimi knjigami — ki pomeni aa nss srečo, »jboljše zdravilo proti nevedno« je dobro čti-vo, podučns knjiia in dober če-sopis, ki piše v lorist delavatva in vaega tlačenega ljudstva. Čimbolj podpirsmo tako čtivo, toliko bolj se lehko izpopolnjuje in uspešnejše je. Slovenska lista v Ameriki, da pišeU v prid delavstva, -sta ProsveU in ProleUrec, v angleščini pisafcih pe imamo več in to eot največji socialistični dnevnik v Ameriki 'Nfeiv Tork Celi", 4 ttU. Nvmk. «1. Mi V*«ri«k. «rW«Ui ffU»iU J«ft« - ^ gend, Ind. — John R. P, ,ur pet i® tridoeet let, arsrno obstrelil evojo 15-let-lidoptirsno hčer Bllen. Wyman ' »torjenem zlolinv izjavil, E itreljtl n» hčer, da reži moralo. Očeta so odvedli ▼ C hfer P* ▼ bolniinico. Kolki izjavljajo, da j« malo Hijt, da okreva. E^an pripovedvje, da je kre-i ikr uradi nekega pisma, ki u pisala puniea nekemu Ir-L Burdessu t Peoriji, 111. Ka fj0 jf zaradi pisma in da jo j« vzel samokrea ▼ roko, 6nl j« postala histerična in je u samokresovo cev, ki *e T tem trenotku sprožil. 12-letni' adoptirani sin Donald ipoveduje ravno nasprotno. On pri, da je oče razžaljivo govoril jtri! kar pa sea'ra ni trpeli. To tako ujezilo clrta, da je iz mižeč potegnil samokres in oddal rel ni sestro. v ifskuoija STBPHBN 0 KAKA BO STALA IRSKO FLBP DBNAB. I I«v Tork, K. Y. — Ako ekse- Ikotirajo Stephen O'Mara, vodi-I tri ji irskih republikancev, ki ae Euj nahaja v ježi, tedaj bo ta Etoikaticija stala Irsko avobod-Co državo dva miljona dolarjev, |lko ae izvrši preje, preden je ao-Lilce odločilo, čigava je omenje-Rvsota denarja. Sodnik Mqllan, pan najvišjega newyorškega so-piči, je praktično odredil, da sta pu miljona dolarjev porok za vljenje O'Mara. Ta denar sta nabrala O'Mara i de Vslera za obveznice irske Ipablike in ga naložila v new-orfkih bankah. Ko je bila ustavljena svobodna država, so u-idniki provizorične vlade izpo-ovali začasno sodnijsko prepo-•d, da niao mogli dvigniti de-irja, o katerem je Irska avo-odna država trdila, da ga ji je riznal irski parlament. Republi-mi pa žele, da se O'Mara zašli-kot priča. Pri prvem zaalilanju je aod-ik Mullan obvestil zastopnike »ke republike, ako Irska svo-odna država da usmrtiti 0'Ma-i, preden je slišal argument, da irta sodnijsko prepoved. Vsi po-hkusi, da se izve, kje je O'Mara, «o bili doedaj zastonj. Irski republičani menijo in tako io tudi povedali sodniku Mul« lanu, da takozvana Iraka svobod-;ia država mogoče usmrti O'Mara, k ae ma&čuje ali da prepreči nje-[|ovo pričanje. John F. Finertjr, predsednik Društva za priznanje Irske repu-Mike in odvetnik de Valera ▼ tej fcieli, je izjavil, da je bil O'Ma-ft aamo zaradi tega aretiran, da m more pričati v tej deželi. Po-je pismo, ki mu ga je pi-«1 0'Mara, v katerem napovedu-j« avojo aretacijo in ekeekucijo. ftamo ae glasi: "Cenjeni Johni Ne morem pri-# tje letos, toda ako ostanem S*, pojdem 23. januarja, če ae ne «r>di nekaj, kar prepreči mojo ** Prav nič ne dvomim, da me «J* aretirajo ali ustrele, kakor « mi dovolijo braniti to stvar." (JJr. Finerty izjavlja, da so vo-J,šk<, eksekucije nekaj navadne-1» na Jmkcm v teh dneh, ki so J^da v protislovja s postavami «ke svobodne države. Take ek-5«™je so Mle izvršen« večkrat »Mdnjih mesecih. SLABO STAVKOKAiKO DBLO JB POVZROČILO SMRT ti-LBZNIČIARJA. St. Loviš, Mo.Slabo stavko-talko delo jo povzročilo smrt zavira ča Hugh Lincha na $ijesouri Pacifio železnici. Linch je bil ubit, ko je hotel pritegniti zavoro. Zaponka ni hotela prijeti, kolo ae je obrnilo in je vrglo Linoha doli na tračnice. Kolesa so drdrala prek njega in ga ubila na mestu. Lineh je bil v službi železnice trideset let Končno je moral umreti saradi slabo izvršnega, tftavkokalkega dela. Mrliško-ogledniika porota je izrekla, da jt zanemarjenost železniške družbe povzročila smrt za-virača, ker ni bila zavora pravilno pregledana in popravljena. Ta železniška družba le ni sklenila miru s svojimi uslužbenci. -Ali Ti«, kaj trpi veliko borile slovenskih dalavoav r AsaertJd ▼sled spolnih botesvi, U so posla dioa občevanja i vlačufami? Akfl na val, narodi si knjigo "Baje. dalci", katero dobil pri Knjilaf*) matici S, IT. V. J. SKROMNE" ŽELJB tBT.BE-NI8KEOA MAONATA Kaw York, N. Y. - L. F. Lo-ree, predsednik Delaware k Hud-aon železnice, je pravil 600 bankirjem in biznismanom, kakšno si predetavlja ameriško demokracijo. Nikar ne mislite, čitatelji, da je mogoče zaželel, da mora demokracija skrbeti, da ni reveža in siromaka tam, kjer ima govoriti demokracija. Tudi ni rekel, da je poleg politične demokracije potrebna tudi gospodarska demokracija, da so .sado vi dela pravično razdeljeni. Take misli na prihajajo železniškemu magnatu še v sanjah, še toliko manj pa takrat, kadar govori bankirjem. Seveda je bil zelo previden v izbiranju svojih besed, da ni naravnost povedal, da hoče strmoglaviti sedanji sistem, po katerem se voli vlada, skrival pa ni, kaj mi-eli o volilcih. Ako se vse njegove lepo ostru-žene fraze odlože, tedaj bi po želji Loreeja imelo samo trideset odstotkov volilcev pravico voliti. Z drugimi besedami to pomeni, inteligentni del volilcev bi kontroliral volitve. Pričel je pripovedo-vati, kako so pri vojaških naborih preizkušali tudi duševne zmožnosti rekrutov. Dejal je: 41 Ako rezultati pravično kažejo pravi položaj, tedaj se lahko računi, da sedemdeset odstotkov naiega prebivalstva daje malo več kot njih fizično moč in število. To lugestira, «ko naj se volilna pravica tako razvija, da bodo volilno pravico imeli le izbrani, a ostane pa ie splošna." Torej Loree, železniški magnat, želi, da ae volilna pravica prikrajša in pristriže. Tako on tolmači demokracijo. Vabilo ia naznanilo Vaam Alanom, društvom te drv gta rojakom ▼ Oreensburg u, Pa., In okolioi naznanjam, da N bode vrftila velika vaaalioa te aabava dna 80. daeeabra, 1.1. v prid Slo. venakafft narodnega doma v 8* mar Plain na Heidenvllle, Pa. Uljudno rabimo m soaadna drv-Itra ls na bljilne te dalM okoli-o«, naj pridejo tudi mladeniči te daktete in žene. vaj pripeljejo •roja mola, d* • boso tnali rti skvpne sabars. dra h sa korist ras vseh, ako hoftemo napredovati ja potrebno, da dtlvjsmo in sa lanska pa aamo lBo. Priče tek tefoo ob 6 vrt sveder Za registracijo inozemcev. KAŠELJ ja, vendar neprijeten mak in a« ga ne ima unemarjatl. UlivaJ ta kalen oiajfc kašelj la eSum meega trpUMja. J« ratiM lak 4efcer sa edraeli kakor m air«k«. Oaaa tS in so aeelev. Vprašajte p» lekarnah. V JUGOSLAVIJO v • tfnecii plu jsje vsak torek veliki paraiki. AOUITANIA........ i4f«04T IM PHliiVARlA..,M, M,y04 Ua •BRENOARIAss.osi IM LLOTD jb PLA0AL ZAPADLO POROŠTVO ZA HAYWOODA. Chicago, 111. —Komuniet-miljo-nar William Broaa Lloyd je plaftl $15,000 poroštva, katerega je podpiaal za Wm. D. Haywoo«la, bivšega voditelja I. W. W., Id je Uni pobegnil v Rusijo, ko je bil začaeno prost med prizivom "na na vrhovno aodišče. Hajwood je bil obeojen na 20 let je«e saradi kršenja vojnih zakonov. Obenem je Iiojd plačal $5000 poroltva, Id ga je podpiaal za Charieea Roth-fbherja, ki je tudi pobegnil iz Amerike. stavke žbo divzdbbde Minneapolia, Minn. — (Feder. Preaa.) — Pr*M v triindvajeetih letih bodo delničarji Oraat Northern železnice dobili nižjo dividen do. Navadna dividenda je bite vsako leto 7 odstotkov, letoa pa bo 5 odatotkov. Oreat Northern je ena tiatih dražb, ki « nočejo pobotati z or- iranizacijn i^fcte mehanikov bi ki š« vedno dajejo hren« in .UBOvanje rtavkokazom ter varlr-žoiejo oboroženo gardo v avojte (leisfllfllb ffaoau so • OBOAinZIBANI ^italibti, podlboli SO UČASNO" OBOAHODBAiri farmarji? at. Loviš, UL - V boju, ** J" vrm med farmarji, orga-■»ranimi v farmarski zadružni •fanizoolji, in kapitalUti, orga-■Jirani v Milk C^atHbutora Aaeo-•™tlr,n- ao začaeno podlegli far-•rji. Boj jt trajal vel let. 6krmarji v IlUnoien ao se or-|U|rali v letu 1913 v Hlinoia r"k Troducera AaeoeUUon, da eene in da jih ne bo mo-potienlti organiziranim ka-JJJ1,",0|» NNAOmimikmi i"*' se 'A MVOI|,(,,,,„mm,I»M,«H) ■ HAAARAj . vprašanje; "kdor poaoln iT^T kodi, aenea fa »premija, to al varnostih, katera ja » K? la, posJuieli ga in m celo ko jim je mladi de*ek prav? prebil, o zverinah, katera ja le ustrelili ko jim je popiaoval veli ke snežne camete, ki leše po gorah, ki caaipaje eele vaai, da kii pod njimi, kakor bi bile pokopane, in da morajo 1 jod je, ako hodijo aa vrh. ikoci dimnike hoditi ter d rok od svoje hiše pot delati. Ali vae to Joika ni prestrašilo; še vedno ai je ielel, da bi bil vie tolik, da bi mogel iti k love« Slugi. 4,Ko bode* ti pri naa, pe dade me ae o*e se promeno k Rieaenbur-ikemu loven, da poaknaiM tudi lalje lovatvo." — "To ja škoda, da ta aa bode doma," tolil je Jo-žek. — "Na bode ae ti tolilo, imam It brata in sestro; brat An-celj je tolik, kakor ti, in teatra Marinka ta bode rada imata," rt 19 Oral Ko ao na dvora sedeči otroci poaioiali Orlove poveati in proti lnli gledali akofri kriatale, katere jim je prinesel, poslušal je Sluga babico, ki j? pravila o povoda ji in raaiagala vse novice, ki aa to lato prigodik. "Ia ja redovna mojega brata aa Bieeen burka adravaf" vpraia lovce. — "Da, cdrava," odgovori Proikova goapa "Aaiea lepo raste; dečka hodita v šn!/> aa Črna goro; imata bUAa tja, nego v Mesto; todno je, da lovca Ia nI tukaj; rekel je, da vaa prida i» "Jravit, ko pojde aa f| Zjutraj ja bil takaj ia pri* Ml porodilo ia graji«'-inf , da jepritteit Ma pisno ftaasM v grad In mdela, da ja prebolela, da knefrmja morebiti o letvi na fttirinajst tlni semkaj prida, pot cm pa v Floren-ea odide. Upem torej, da nai oče lokaj eetaae Črec cimo; kneginja neki ne vccmc sprem«tva aeboj. Pto kolika letih bodeva sopet dalj čaaa skupaj!" Vla davao Proiko-ea goapa ni toliko govorila, davno vla ni bila taka vesela, kakor ta dan, ko jt dobila veselo novico, da njen moI pride. "Hvala Bogu, da je goaplca prebolela. bila bi večna škoda te mlade, dobrp dule. Val smo Boga čigar hoče." — Hiesenburški k um etapi v iebo, in oba lovca se srčno posdravita. "Kaj vaa je cadrle-valo, da vaa doelej ni bilo t" vpraia babica, boječe ae ociraje na pn-MjBtMtero je lovec na čavelj obe "jlm«»l sem preljubega gosta, Kofcpoda oskrbnika. prišel je po prodal je svoj delež, sdaj bi rad iasel vie sopet ca naprej drv, ia hotel bi človeka v prevaro capeljati. Ta bi bila lepa. Precej aeM videl, da ima kaj takega na srci; govoril ja kakor bi Med lical. Ali povedal aem mu, kar mu gre! Tudi aem ga pičil saradi Jakoba ; iel Mi je tega mladeniče in tudi Zelike. Danes cjutraj »cm spil tam polič ©la, skrbel sem, ka ke bo s to stvarjo. To iMa na vesti ta aaprabolt" —- lovec aa lopne po uetih. vepomnivši ae, da sadi pri babici - "Kaj ae je egodi-lof" vpraia Sluga,, in sgovorna babica mu je povedala, da ao Jakoba v vojake vseli, in kako aa je to sgodilo. — "Teko je na tem sveti, kamor se človek obrne, povsod! nahaja nadlog* In britkdsti, j velikimi in majhnimi, in kdor jih nima, dela ai jih sam," reče Sluga. — "V nesreči in nadlogi se čisti človek, kakor doto v ognju. Bres Minuti ni radosti. Ako bi vedela kako, rada bi pomogla deklici ali Mogoča nI Mora ca sdaj potrpeti, kakor more. Najhuje ji bo jutru, ko Jakob odide." — "Tedaj le jutri pojde," čudi ae lo-vae; "no teM je sila. KaM pojde!" — "V Gradec," — Imava tedaj isto pot, la da jac pojdem s plavci na plavčlci po vodi, on pa po snbem." — Dečki so pritekli v iabo. Jože k in Tonček sta kaca-la lovcu kanjo, katero je Orlek ustrelil. Orlek po ja oietu povedal, da so bili pri jecu, in da je im videl brezumno : Viktorleo. — "Je U le fiva ta t- oseba T" vprsie sluga. — "Da, uboga, bolj« bi ji bilo pod ceaUjo, nefro na cemlji," odgovori babica. "Ali le hira in atara se( malokdaj jo sli-»imo le pati, le v svitlih nojleh." imajo j bi, da jo reši smrt tega tožnega življenja; ali, ako jo ne bi videl sedeti pri jecu, ako ne bi sliial, ko stojim na preii, njene pesMi-ce, pogrešal bi nečesa, tožilo bi se mi," reče lovec, kanjo v roki dr loč. — "Česar se človek navadi, tega se težko odvadi; navada je želecna srajca," reče Sluga, de vaje užgano gobo v kratko drate na pipieo, in ko nekolikokrat ca-po redoma puhne dim proti atro pn, dalje govori: 44Naj bo že človeka, cveri ali stvari. Tako sem tudi jac navajen, kadar grem na pot, te-le pipe; moja mati je ic e-neke tobak kadila, kakor bi jo videl sedeti na klopi pri pragu.' — "Kaj pravite, vala mati je tobak kadila 1" vcklikne Barbika čudeč ae. — 44V gorah mnogo ienek tobak kadi, daati starke la da kadijo nameeto tobakovega perja krompirjevee s primeiamm višnjevim lietjem." — 4'Ne mislim, da bi to diialo," reče lovec in capali tudi pipo, ali poalikano poroelano. — 4 4 Imam tudi neka tera mesta v lesi rad," začne copat Sluga,4 4 na katerih nehote po stajam; priljubila so se mi, ker me spominjajo, bodi si katere o sebe, ali milih in nemilih dogod kov mojega življenja, Ako bi manjkalo na teh mestih le enega drevesa, le enega grma, pogreial bi jih. Na nekem meatu vrhu pro pada stoji osamela smreka, etap drevo; na enej strani secajo njene veje nad globok propad, v nje govih rsepoklinah raste sem ter tja praprot ali brinje; in spodaj šumi potok čec skalovja od slapa do slapa. Ne vem kako je to, da sem vselej cablodim, kadar me kaj tišči, ali kaka nesreča cade-nc. Tako je bilo, ko sein hodil za svojo leno in mislil, da je ne dobim; roditelja sta ji branile, in stoprav pozneje privolila. Taliti je bilo, ko mi je umrl prvi sin ili ko wm pokopal staro mater. Vselej sem Iel od doms, hodli brez namena, nisem gledat, ne na levfe', ne na desno, in brec volje so me aesls nege v Čudapolno dolino, lu ko sem stal nad propadom pri temni smreki, ko sem gledal pred seboj gorske vrbe, drugegi nad drutflm, bilo mi je, kakor bi mi se od srea kamen valil,nisem se sra- moval solz. Ko sem objemal r»z-pokano smrekovo deblo, zdelo se mi je, da je flvljenje v njem, da ume jo mojo žalost; veje ao nad menoj Šumele, kakor bi s menoj vzdihovale in hotele mi tožiti jednaki britkosti." Sluga je uti hnil, velike oči obrnil v luč, ki je na mizi gorela, iz ust mu se je zakadil namestu besedi, proti stropu lakeh dim, katerega »premljele njegove misli. (Dalje prikodnjič.) Pred devetimi leti ob Novem letu. X. B. Miklavčič. so Joaip Jurčič. (KONIC.) Dna 29. novembra je bil v Nemškem Gradcu velik delelnl zbor. Atsjerski st snovi, caatopnlkl višjega plemstva in duhovenstva so se na pokUe cesarjev zbrali, da bi čull Tatenbahovo obeodbo. V delelni zbornici, ki je bila črno po stenah pre-prelena, so sedeli caatopniki zamolklo-tiho • slovesno resnostjo na obrasih. Zapisniksr prebere obsodbo. * Potem ae princae deželna knjiga, v kateri ao bili sapieani plemenit ali ima joči pravico zborovati In sklepati. Med njimi je bilo na odličnem mestu tudi Tatenbahovo Ime. Slovesno se je Tatenbahovo ime is deželne knjige Isbrlselo — "za večne čase!" Potem se je stanovom dalo na snsaje, da se oilo strpeti v njeai bližini, zlasti, ker nisem imel uplivne tolažilne »esede, zato sem se zopst vrnil ha prosto. IskajoČ razvedrila sem stopil doli k bistri Volaiici, ki je tvoneče žuborela med ledenim [amenjem. Korakajoč ob njenem >regu aem si klical v spomin prelepe dogodke is otročjih let, ki lem jih preživel v njeni bližini. Obiskal sem visoko skalo, pod ka-ero je bil velik tolmun; kolikokrat sem se kopal v tem tolmunu že kot majhen deček in tudi poeneje. Ne daleč od te skale ste rastli dve veliki jesenovi drevesi « velikimi, butastimi obrastki, o-gledal sem si jih le enkrat, ker udi te dve drevesi ste bili v tesni sveči s mojo mladostjo, del moje otroike sreče. Ogledal sem le enkrat velika, okorna kolesa meni Uko"dragega mlina, osrl srm se lo enkrat po okoliei in *« enkrat tja gori proti visokemu Blegaiu in bližnjem pogorju, da ' za vedno vtisnem v spomin to dimo lepoto domaČega krsja in ee vrnil nazaj v hiio. * Teta ni več jokala, njen obraz ni več kazal ona mučne bolesti, kar je naravno tudi mene apravi-lo v boljie razpoloženje. Medla je k mizi naeprotl meni in pričela nekako tako: "Boleet mi tare duio ob mislih ns najino ločitev. Dvajaet let sva livela skupaj v nsjlepii slogi. Ljubila sem te kot lastnega sina in istotako si me ljubil ti kot lastno mater. Nikoli ml ni priilo na miael, da niai moje krvi. Pred dvajeetimi leti, ko so ti nmrtt stsriii in sva te Midvs s mojim možem kot slabotnegs šeetletnega dečka vsela k sebi za lastno?« sina, sva sklenila, da ti bova skulala nadomestiti iegubo stariiev. Če sva storila svojo dal Inoet, ne vem. vem pa, da je bila to najina resna ielja In, da sva se tudi prizadevala. Kot vel, Midva s mojim moiem sva imela itiri otroke, dva sina ia dva hčeri, In revno nekoliko prej, kot si ti prišel k bom sta aem oba sina UMrla sa devico.. Da je bU to te lak udarec sa aaio družino, si le kko predstavljal; jac ae nikakor ečc v slehernem dihu in — u-rasne. ^ Boj sa vsakdanji kruh je od-)rl že marsikatero rano v. človečki družbi, mnogo sicer srečnih družin privede do bridke ločitve ravno skrb za vsakdsnji kruh. ojdift če že mora tako biti, moli-a bom za te, doJder bom živela če bo moja molitev usliiana, >0 tvoje življenje erečno. Ko pride! v tujino, brzdaj samega sebe, la ae padel v oni vrtinec življe-ljs, v katerega je padlo le toliko tale mladine in je danes v sramoto sebi in v sramoto — domovini. Postavi si cilj in ga skušaj doseči; če ga ne doeežei prvi* omagaj, marveč izberi .i J »oči, nwre energije in poja njim. Pravijo, da je največji J tek tiatp, kar najtežje doseiei Vedno iasej pred očmi mi*i je sreoo nemogoče zgraditi brezmernem in straatnem viiv nju. V dokaz zato so nam tisti so padli iz vrtinca človeiki življenja, kot zmečkane 1u4č izpod mUnakega kamna. prul devaj ai na to, da si čimprej , goče ustanoviš lastni dom io zbereš dobro tovaršico. Ce je k areča tedaj je bodeš našel v 1m nem domu in lastnej družini, končala in odšla pripravljsti čerjo. Ko sva sedela pri večerji je kla: "Zadnjikrat večerjava ik paj."—''It mogoče", sem o