Po?nXovSana Leto VIII, št. 160 Ljubljana, sobota 9. julija 1927 Cena 3 mn es »ghaja ob 4. zjutraj. as Stane mesdčno Din 25-—: za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tariftu Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon št. 3073 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uprmvništvo: Ljubljana, PreSemor* ulica St. 54. — Telefon št. 2036. inserauu oddelek; t-juDijana, Prešel-nova ulica ftt. 4. — Telefon št. 249« Podružnici: Maribor, AleKsaadrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana št. 11.842 • Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241 Ljubljana, S. julija. Zadnje čase se pogosto čujejo glasovi 0 preteči krizi v francoski vladi. Posebno nemško in laško časopisje kaj rado napoveduje bližnje razsulo francoske vladne koalicije in neizbežen padec koncentracijskega nacijonalnega kabineta pod Poincarejevim vodstvom. S te strani so take kvaražugonske napovedi razumLiive. Fašizem gleda z zavistjo na veliko sanacijsko, obnovitveno delo, ki ga je izvršil Poincare. Mnogi v Italiji so že verovali v zaton francoske velesile. Danes so taki upi v umiku. Poincare je izvršil delo, ki po svojem pomenu jedva zaostaja za zmago maršala Foclia v svetovni vojni in za čudovitimi podvigi starega «tigra» Cle-menceauja. Tudi pri nemškem tisku izhajajo katastrofalne prerokbe iz globokih, srčnih želja. Velik del nemškega javnega mnenja gleda v Poincareju najnevarnejšega nasprotnika nemške težnje za revizijo in končnim uničenjem versajske mirovne pogodbe. Nemci so se pri Briandu navadili, da izvojuje dr. Stresemann pri vsakem sestanku ž njim uspeh za uspehom. Locarnska politika se pojmuje med nemško množico kot čarobno mazilo, s katerim se bo čimpreje popolnoma izbrisalo zgodovinsko dejstvo nemškega poraza v svetovni vojni. Da je učinek tega čudežnega sredstva zadnje čase opešal, pripisuje nemška javnost krivdo za to francoskemu ministrskemu predsedniku Poincareju, ki da je pod-stavil nogo svojemu zunanjemu ministru Briandu. Spomnimo se samo neverjetno ostre gonje, ki jo je celokupno nemško časopisje začelo po Poincare-ievem govoru v Lunevilleu. Sam doktor Stresemann je smatral za umestno, da iavno postavi Franciji vprašanje: Ono vadiš? Ali hočeš mir in spravo ali pa večno mržnjo? Redki so bili tedaj med Nemci ljudje, ki so Poincarejev govor pravilno razumeli in točno raz-tolmačili. Kolikor nam je znano, je edini Maksimilijan Harden razumel Poin-careieve besede tako. kakor je prav. Kaj hoče Poincare? Nič drugega kakor da prizna Nemčija stanje, stvorjeno z zmago zavezniškega orožja, da ne ruje proti obstoječim političnim mejam, da ne pripravi maščevalne vojne. V tem okviru pa je pripravljen na najdale-kosežneiši sporazum in sodelovanje z Nemčijo. Res pa je, da se Poincarč kot realist in računar ne da varati za francosko popuščanje realne, veljavne pro-tidajatve od Nemčije. Iz te kontraverze je prišlo do nekega zastoja v locarnski politiki. Francija pač po pravici zahteva, da Nemčija ne jemlje samo, marveč tudi daje. da se od locarnskega pakta ne okoristi samo Berlin, marveč tudi Pariz. Samo taka reciprociteta more dovesti do končne sprave Nemčije in Francije. Ker je Poincare budni čuvaj take realistične politike, je nemško na-cijonalno časopisje nanj hudo in žali-bog mu slede v tem nerazpoloženju tudi skoro vse demokratično in socija-litično časopisje, da o komunistih in »narodnih socijalistih« niti ne govorimo. ^ Take so želje v Nemčiji in Italiji. Kakšen pa je dejanski položaj Poincarejev in njegovega nacijonalnega, koncentracijskega kabineta? Zdaj mineva leto dni. odkar je prišel Poincare na oblast. Njegovi dosedanji uspehi so toliko vidni, da se lahko dobro ogledajo. Poincare ie vrnil Franciji zaupanje v frank, ga je povzdignil in stabiliziral. Poslušajmo, kaj pravi o njegovem gigantskem delu minister javnih del Tar-dieu: -Zdai že lahko rečemo, da je politika g. Poincareja osvobodila naše finance za 4 leta. S milijard posojila, ki zapade 1. 1927.. je skopnelo na 1 milijardo. 8 milijard, Ki zapadejo 1. 1928., ie reducirano na 3 milijarde in od 10 milijard, ki bi se imele izplačati :. 1929., ostanejo samo 4 milijard-. Naše zadnje posojilo je absorbiralo za 11 milijard obligacij. Prišli smo zopet do sape in lahko korakamo bodočnosti naproti. Nimamo niti enega enomesečnega bona več. nimamo niti enega tromesečnega bona in nobenega šestmesečnega bona. Itramo samo plačilne obveznosti čez 1 ali 2 leti. komodnost. ki oprašča francosko politiko suženjstva bank, ki so .'i prej posojale ogromne vsote koncem vsakega meseca.» Delo. ki ga je izvršil Poincare na finančnem polju, ie torej ogromno. Res žele Francozi novosti in radi vržejo čez tarpejsko skalo može. ki so jih včeraj rešili smrtnih težav. Tako napako imajo tudi drugi narodi. Toda Francozi so v težkih trenutkih realisti. Tako se večina Francozov sedaj zaveda, da Poinca-rejevo orjaško sanacijsko delo še ni končano. Njegov predčasni padec bi ogrozil ves dosedanji uspeh. Navzlic ostri strankarski borbi je upati, da bo Francija zadržala disciplino, da bo na-ciionalni koncentracijski kabinet preživel sedanji vihar in bo Poincareju omogočeno vsaj čez parlamentarne počitnice nadaljevati s tolikim uspehom začeto delo rešitve in obnove francoskih financ in gospodarstva. Brezuspešen sestanek med Aco Stanojevičem in Veljo Vukičevičem Celourna konferenca ni mogla šicevci in vlado, — Vlada je v je tudi najnovejše Beograd, S. julija, p. Glavna politična senzacija današnjega dne je bil dolgo pričakovani sestanek med Aco Stanojevičem in Veljo Vukičevičem. Aca Stanojevič je prišel ob pol 11. dopoldne v vladno predsedstvo, kjer je bil takoj sprejet od Vukičeviča in je ostal v razgovoru z njim skoraj do pol 12. ure. Po sestanku je bil Aca Stanojevič zelo slabe volje in je odklonil vsako izjavo. V političnih krogih se tolmači poset Ace Stanojevič a kot popolna kapitulacija pašičevcev in ožjega glavnega odbora radikalne stranke. Zatrjuje se. da so pašičevci na vsej črti popustili in da je spričo te popustljivosti sporazum med obema skupinama navsezadnje še vendarle mogoč. V vladnih krogih vlada s tem razvojem dogodkov veliko zadovoljstvo. Kot posebna zmaga vlade se na-glaša dejstvo, da je vladi uspelo postaviti mimo glavnega odbora radikalne stranke vse kandidature. O sestanku samem je dobil vaš dopisnik iz najbližje okolice g. Ace Stano-jeviča sledečo informacijo: G. Stanojevič je opozoril ministrskega predsednika na različne pojave med narodom, zlasti pa na pritožbe, ki jih dobiva glavni odbor stranke o terorju policijskih oblasti in strankarskih vladnih eksponentov. Zahteval je od Vukičeviča, da vse navedene slučaje preišče in krivce kaznuje. Vukičevič se je izgovarjal, da mu o vsem tem ni ničesar znano. V nadaljnem razgovoru je g. Stanojevič opozoril g. Vukičeviča na to, da je sporazum med vlado in glavnim odborom mogoč šele potem, ko bo prenehal vlad- najti poti za zbližanje med pa- očividni premoči. — Odklonila pašičevske predloge ni teror. Pri tem je pripomnil, da je v glavnem odboru mnogo mladih ljudi, ki so zelo temperamentni in da je radi tega treba poslušati objektivno mnenje starejših političnih delavcev. Iz vladnih vrst pa se izve, da je gospod Aca Stanojevič pri tej priliki stavil Velji Vukičeviču nove predloge pašičevcev za medsebojno pomirjenje. Glasom teh informacij so pašičevci pripravljeni, odstopiti vladnim radikalom 5 doslej nezasedenih mest v glavnem odboru. Ker bi vladni radikali tudi po taki izpopolnitvi glavnega odbora bili skupno z radikalnimi centrumaši v veliki manjšini napram pašidevcem, ki imajo izmed 25 članov glavnega odbora 17. je g. Vukičevič tudi ta predlog odklonil. Zahteval je, da se nedavna izpopolnitev glavnega odbora anulira in izvedejo v smislu strankinega statuta nove volitve, toda šele na strankinem kongresu, ki ga hoče vlada sklicati po izvršenih volitvah Po sestanku med Aco Stanojevičem in Veljo Vukičevičem se je vršila ob 12. skoraj dveurna konferenca radikalnih ministrov. Na tej konferenci so razpravljali o predlogih Ace Stanojeviča. O konferenci sami ni bilo izdano nobeno poročilo, vendar pa se doznava, da so vladni radikali vse ponudbe odklonili in vztrajajo pri svojem dosedanjem sta-lišču. Istočasno je imel Aca Stanojevič dolgo konferenco z Markom Trifkovičem. Vse kaže na to, da so zašli pašičevci v zagato, iz katere tvori popolna kapitulacija pred vlado edini izhod. 2. oktobra bodo občinske volitve v Ljubljani Notranje ministrstvo je naročilo ljubljanskemu velikemu županu, da nemudoma razpiše občinske volitve v Ljubljani za {Mrvo oktobersko nedeljo sebno kar se tiče ljubljanske občine, in da bo takoj odredil, da se volitve razpišejo*. Ljubljana, 8. julija. Iz Beograda poročajo, da je ministrski predsednik Velja Vukičevič, ki je, kakor znano, obenem notranji minister, naročil ijubiianskemn velikemu žapanu, da naj razpiše občinske volitve v Ljubljani na nedeljo, dne 2. oktobra. Razpis bo objavljen v najkrajšem času. * Ta vest bo gotovo razveselila napredno ljubljansko prebivalstvo. Saj bo zdaj enkrat konec anomalije, da vedri in oblači v Ljubljani klerikalna manjšina s svojim sosvetom in da dobi napredna Ljubljana naposled zopet svoje zakonito zastopstvo. V poročilu o seji finančnega odbora je »Slovenec« 25. januarja t. 1. pod mastno tiskanim naslovom »Protest proti vzdrževanju kornisarijata na ljubljanskem magistratu« poročal, da je posl. Pušenjak na seji protestiral proti »zapostavljanju občinskih samouprav, kjer razni komisarji izvršujejo velike zlorabe«. Kot poseben uspeh SLS je »Slovenec« takrat zabeležil obljubo notranjega ministra, da bo »preiskal slučaje, po- Par dni kasneje je SLS vstopila v vlado in njenim ministrom bi bila igrača izposlo-vati razpis občinskih volitev v Ljubljani, kakor so to takoj storili za Celie. A v Ljubljani niso imeli upa na zmago, čeprav so £z-premeniii volilni red. Zato so naenHcrat pozabili na »zapostavljanje občinske samouprave« in na »velike zlorabe« komisarjev Mesto občinskih volitev so prinesli Ljubljani klerikalni sosvet. Bilo je treba ponovnega pritiska SDS in mnogih intervencij njenih poslancev, da je vlada uvidela nevzdržnost današnje situacije in se odločila k razpisu volitev. Občinske in poprejj že skupščinske volitve bodo pokazale, kako utemeljena in nuina je bila zahteva po razpisu ljubljanskih občinskih volitev, 2. oktober pa bo prinesel obenem obračun s klerikalci za nasilja, ki so jih po-čenjali in jih hočejo v vsej naglici še v zadnjih tTenotkih svojega paševania na magistratu storiti napredni Ljubljani. Odmev Rothermereovega članka v praškem parlamentu Ob priliki razprave o trgovinski pogodbi z Madžarsko. — Najprej je politična čast, potem šele trgovina! Praga, 8. julija, d. Poslanska zbornica je pričela razpravo o trgovinski pogodbi z Madžarsko. Pri tej priliki se je vršila velika trgovsko-politična debata. Poročevalec poslanec Uhlif je naglasil, da tvori ta pogodba nov korak k stabilizaciji odnošajev in urejenim gospodarskim razmeram med Češkoslovaško in Madžarsko. V svojem govoru se je dotaknil tudi znanega članka lorda Rothermerea. ki se zavzema za revizijo trianonske pogodbe in naglasil. da mora tej zadevi posvetiti tudi češkoslovaški parlament svojo pozornost. Madžarska javnost ne sme živeti v domišljiji, da ie izkazala Češkoslovaški kako milost, ko je sprejela to trgovinsko pogodbo. Češkoslovaška država ni in ne bo nikdar trgova- la za ceno svoje politične časti. V pogodbi z Madžarsko vidi češkoslovaška javnost le sredstvo za definitivno konsolidacijo in pacifikacijo srednje Evrope. Sprejemamo to pogodbo zato. ker želimo navezati z našimi sosedi povsem lojalne odnošaje in ker vidimo v tem najboljše garancije za razvoj in napredek obeh narodov. Končno je izrazil upanje, da bo tudi madžarska javnost sledila na tej poti in se ne dala izpeljati na stranpota, na katera jo zavajajo fantastične ideje o revanži. Tekom debate so odobrile pogodbo skoraj vse parlamentarne stranke, tako da bo pogodba še tekom tega tedna definitivno sprejeta. -3S- Ministrski predsednik na potu na Bled Beograd, 8. julija, p. Ministrski predsed« nik Vukičevič je danes ob 11.10 odpotoval z brzovlakom na Bled, kjer bo jutri spre« jet v avdijenci, da poroča kralju o politič« nem položaju. Prometni minister v Dalmaciji Spllf, 8. julija, n. Dne 15. t. m. dospe semkaj prometni minister general Milosav. ljevic, ki si bo ob tej priliki ogledal prista. nišče in stopil v stike s tukajšnjimi go» spodarskimi krogi, da se ž njimi posvetuje o izgraditvi splitske luke in o vseh potreb« nih napravah. Reorganizacija finančnega ministrstva Beograd, 8. julija, p. V finančnem mini, strstvu se že dalje časa izdeluje uredba o reorganizaciji tega ministrstva. Posebna komisija, ki ji je poverjena ta naloga, bo v prihodnjih dneh dokončala svoje delo, nakar bo osnutek predložen ministrskemu svetu. Radičevski kandidat v Zagrebu Zagreb, 8. julija, n. Iz krogov Radičeve stranke se doznava, da je Stjepan Radič odstopil od svoje nameravane kandidatu, re v Zagrebu in da bo postavljen za nosi!, ca liste v mestu Zagreb dr. Maček Borba za francosko volilno reformo Permanentno zasedanje zbornice. — Opozicijonalne stranke proti predlogu notranjega ministra. — Poincare izstopil iz republikanske stranke Pariz, S. julija, ds. V zbornici se je včeraj pričela debata o volilni reformi, ki jo je predložila vlada. Opozicijonalne stranke 60 pri tej priliki stavile svoje protipredloge. Tekom debate je prišlo do ostrih kontraverz. Seja načelnikov parlamentarnih strank je v posebni resoluciji zahtevala v svrho razprave o volilni reformi sklicanje izredne ponoč-ne seje. Komunisti in člani deanice so se tej zahtevi odločno upirali, radi česar je prišlo med njimi in socijalisti do velikih prepirov. Ponočna seja se je pričela ob 9.30 zvečer. Med splošnim hrupom je poslanec demokratske unije Bonnefous stavil svoje proti-predloge. Vsled neprestanih nemirov je bila vsaka debata izključena in notranji minister sploh ni prišel do besede. Po daljšem brezuspešnem prizadevanju, da bi vzpostavil red in mir, je predsednik ob 11. sejo prekinil. Po zopetni otvoritvi seje je bil protipred-log posl. Bomiefouja zaradi zopetne uvedbe neokrnjenega proporcionalnega zastopstva z 265 proti 176 glasovom odklonjen. Posvetovanje o protipredlogih, ki so jih stavili nasprotniki volilne reforme, je tra- Vladna zmaga v Rumuniji Vlada je dobila pri parlamentarnih volitvah seveda večino. — Opozicijonalne stranke decimirane. — Socijalistične stranke niso dobile niti enega mandata Bukarešta, 8. julija d. Točni podatki gle de volilnih rezultatov doslej še niso znani, toda po dosedanjih rezultatih se da sklepa- jalo do pol 8. zjutraj. Odklonitev vseh predlogov z večjo ali manjšo večino je pokazala ponovno, da bo večina, ki razpolaga z volilnim postopanjem po okrožjih, zadostovala, , da je skrbel za njegovo škofijo Mussolini v toliki meri, kakor doslej ie nobena druga italijanska vlada. Za obnovo cerkva in druge dobrodelne namene je poklonil ni manje kot 140 milijonov lir. Razen !ega je dal stare topove za nove zvonove. Končno naglaša nadškof, da ga je Mussolini ponovno sprejel v avdijenco in mu cesto zatrdil, da je fašistični režim izrazito verski. Smrt švedskega matematika Stockholm, 8. julija, (be.) Danes opoldne je umrl v visoki starosti 81 let znani matematik Goesta. Novi nemški narodni praznik Berlin, 8. julija, d. Državni 6vet je danes na predlog pruske vlade z veliko večino sklenil, da proglasi 11. avgust, t. j. dan sprejema veimarske ustave, za narodni praznik. Velika vročina na Grškem Atene. 8. Julija, (be.) Po vsej Grčiji vlada zadnje dni neznosna vročina. Danes opoldne je kazal termometer v senci 59 stopinj Celzija. V mestih je življenje skoraj popolnoma izumrlo in tudi v političnem pogledu vlada popolno zatišje, Občinske volitve v Karlovcu Karlovsc. 8. julija, n. Volitve v občinski zastop mesta Karlovac so razpisane za dne 21. avgusta. Kandidati Hrvatskega bloka Zagreb, 8. julija, n. Danes je bila sestav« Ijena kandidatna lista hrvatskega bloka. V Zagrebu bo nosilec liste bivši minister dr. Ante Trumbič, v zagrebškem okrožju pa federalist Vasa Jagatič. Sreski kandidatje bodo določeni še naknadno. Samostojen nastop zagrebških gospodarskih krogov Zagreb, 8. julija, n. Radi nezadovoljst« va, zlasti pa spričo borbe, ki se pojavlja v zadnjem času med zagrebško občino in zagrebško oblastno skupščino, se pojavlja med zagrebškimi gospodarskimi krogi po« kret za ustanovitev posebne gospodarske skupine, ki bi pri septemberskih volitvah nastopila samostojno pod naslovom «So> cialno gospodarski blok*. Temu pokretu se pridružujejo predvsem hišni posestniki, tr« govcl in obrtniki. V kolikor bo ta akcija uspela, je v današnjih političnih razmerah težko prorokovati. V vrstah radičevcev je vzbudila ta vest precejšnjo vznemirjenosf. Žrebanje razredne loterije Beograd, S. julija. Pri današnjem žrebanju državne razredne loterije so bile izžrebane naslednje številke: 80.000 Din številka 11.371. 60.000 Din št. 118.918. 40.000 Din št. 49.608. 20.000 Din št. 35.945. Po 10.000 Din št. 45.078 in 73**4: 8000 Din it. 104.698. Po 3000 Din St. 72.635, 92 352, 62.789 in 88.114. Po 5000 Din so zadele šf. 10.137, 13.543, 30.202. 46.460. 50.383. 57.873, 74.777, 88.799, 904554. 100.675. 106.666. 2641. 7601. 22.503, 35.608. 55.018. 64.278, 90.666, 96.241, 109.007, 111.802, 114.508 in 121.486. Pristne perzijske preproge priložnostni nakup! Radi zakasnelega dospetja naših pre« prog in radi kratko odmerjenega časa sva primorana. da svojo zalogo raz« prodava po čudovito nizkih cenah in naprošava cenjene interesente, da na. ju posetijo. Prodajo vršita ves dan NA VELESEJMU V PAVILJONU L. KOJA 578 — 582 gg. Reitzer in Fodor z Dunaja. Sedmi dan Ljubljanskega velesejma Ugoden potek kupčij. — Male atrakcije za velesejmske ogledovalce. — V nedeljo se obeta ogromen obisk. Nekateri razstavljalo so s potekom kupčij nezadovoljni, pretežni del pa jih je. ki delajo dobre kupŠjske zaključke. Dobe se posamezne firme, katerih posli so naravnost izvrstni! Razstavllalci, ki tožijo o slabih poslih, spadajo večinoma v ctie stroke, ki izdelujejo luksuzno in polluksuzno blago. Pomanjkanje denarja Te vzrok, da takšno blago ne gre v denar. Včerajšnji dan je prinesel številne kup-čijske zaključke v kmetijskih strojih, par-femih, pohištvu, pisalnih strojih, gasilnih aparatih »Miai:nax«, strojih za izdelovanje opeke, motornih kolesih, orodju za mehanike in čokoladi. Veliko je bilo zanimanja tudi za usnje in inanufakturo; po tem blagu so povpraševali zlasti črnogorski trgovci, katerih je priscela včeraj na velesejem večja skupina. Ti Črnogorci so obenem ponujali v nakup sirovo volno. Ena pohištvenih tvrdk je doslej že trikrat prodala blago, katero ima razstavljeno. Izredno mnogo se proda Čokolade. Celo Kranjska industrijska družba je kolikor toliko zadovoljna s kupčijskim potekom. Velikega zanimanja so med drugim deležni tudi lepi izdelki iz mavca in pa kreda, katere predmete je razstavila samo ena tvrdka (Fra-njo Bule iz Mirne). Ker je ta tvrdka edina te stroke na velesejmu, je napravila že lepe kupčijske zaključke. Slabe kupčije delajo med drugimi raz-stavlialci svile, luksuznih čevljev, umetnega cvetja itd. Kadar bomo imeli v naši državi lepše Čase, bodo tudi razstavljalci blaga, ki ni nujen za vsakdanje potrebe, prišli na svoj račun. Upajmo, da bomo imeli kmalu tisto zlato dobo, ko si bo povprečen Jugosloven lahko privoščil malo več luksu-za. saj je Jugoslavija po prirodi bogata Zanimiv rastlinjak tvrdke Gayer, opremljen z najmodernejšimi ogrejalnimi napravami. je kupila znana ljubljanska vrtnarska tvrdka Ferant, kateri gre tudi hvala za okusno urejene cvetlične nasade na razstavnem prostoru. Ti cvetlični nasadi so oni okras, ki daje velesejmskemu prostoru živahen ter prijeten izraz tako. da je na velesejmu poskrbljeno tudi za oko. Velesejem ima, kar ponovno povdarja-mo, številne atrakcije tudi za one Zemljane, ki ne mislijo nastopati na velesejmu kot kupci. Vsak Slovenec, kateremu količkaj dopušča čas, bi si moral vsako leto vedno zopet ogledati Ljubljanski velesejem, kajti vedno zopet je na njem nekaj novega in poučnega. Letos ima Ljubljanski velesejem številne nove predmete, katerih prejšnja leta še ni bilo; razen tega se v okviru velesejma vrše druge razstave med katerimi je letos najpomembnejša razstava umetnin slovenskih umetnikov. Potem je ogleda vredna higijenska razstava. Tudi razstava kanarčkov se ne sme prezreti. Poučna za vsakogar je izložba Trboveljske premogokopne družbe (premogovnik v miniaturi). Gotovo bo vsakogar zanimal aeroplanski oddelek s kovinskimi modeli letal in slikanic. Končno ne smemo poza-biti na telesne dobrote, kj jih nudi naš velesejem ob izložbi, kjer so razstavljeni po-snemalniki, se dobi najirvrstnejši jogurt (posebne vrste fino kislo mleko) za 2 Din kozarec. Ob tej izložbi je ves dan naiži-vahnejši promet. Poskrbljeno je tudi.za nasprotnike alkoholnih pijač s finimi sadnimi soki. No. in končno imamo še zabavni oddelek. kjer se lahko vsakdo okrepča med ogledovanjem obsežnih izložb. Obisk je bil včeraj precejšen in se ceni na 6000 ljudi. Včeraj so si sejem ogledali tudi vojaški oddelki ljubljanske garnizije, kar je gotovo velikega vzgojnega pomena. Izredno velik poset se obeta v nedeljo in morda deloma že v soboto popoldne. s Promenadni koncerti na prostoru Ljubljanskega velesejma bodo: v soboto od pol 6. do pol 7. popoldne in v nedeljo dopoldne od pol 11. do pol 1., a popoldne od pol 6. do pol 7. ure. s Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano. Med izdelki domače obrti vzbuja leto za letom večjo pozornost velesejma izloi-ba luksuznega pohištva Ermana in Arharja iz Št. Vida. Letos sta razstavila spalnico iz dragocene kanadske breze ter knjižno omaro iz ebanovine. Mnogi inozemci se-ustavijo ob teh predmetih ter ne štedijo s priznanjem, češ, da ti izdelki po svoji enostavnosti in eleganci v ničemer ne zaostajajo za tovrstnimi dunajskimi in pariškimi izdelki. S to tvrdko je združen kos novejše zgodovine šentviških mizarjev. Dočim je bil do vojne z malo izjemo naš mizar odvisen od raznih trgovcev s pohištvom, sta se Erman in Arhar postavila ra stališče, da treba najti konsumenta ter mu nuditi blago iz prve roke. Enako stališče je pred več leti zastopala Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu in dosegla prav lepe uspehe. Pomanjkanje solidarnosti ter neugodna predvojna konjunktura, ki je nudila tuji konkurenci široko polje, pa je to uspešno delo uniSIa. Erman in Arhar sta v ugodnejših povojnih razmerah to misel znova oživela. Osnovala sta zalogo pohištva ter našla za svoje izdelke hvaležen domač! trg. Z bogatimi izkušnjami, ki sta si jih pridobila v predvojni Nemčiji in Švici. sta z veliko vztrajnostjo, korak za korakom izpolnjevala svoj obrat, ki stoji danes. kar se hvalitete in kapacitete njegovih" izdelkov tiče, med prvimi. Ta zgled je navduši! tudi druge šentviške mizarje in je danes razvita mizarska obrt v Št. Vidu kakor še ni bila. Val interesentov za pohištvo iz cela države se je obrnil v št. Vid, ter so šentviški izdelki postali znani kot tehnično solidni in konkurenčni v ceni. Z uspeJno propagando, za kar služi ravno velesejem, s strokovno Izobrazbo in vsestransko poživitvijo, zlasti pa z večjo ši-rokogrudnostjo. se bo dober glas naših izdelkov ohranil, kar bo v korist vsemu okraju. 1047 Naši S kongresa učiteljstva meščanskih šol v Osijeku Okoli dvajset delegatov in zastopnikov se nas je v nedeljo odpeljalo na sedmi kongres meščanskošolskega učiteljstva v Osijek. Vožnja ie bila kolikor toliko prijetna, ker ni bilo hude vročine. Žalibog je ime! brzovlak veliko zamudo in ni dobil zveze v Vinkovcih. Zato smo se nekateri odpeljali z avtomobilom, da si tako bolj od blizu ogledamo življenje Slavonije. Žetev je v polnem teku in pridelki bodo obilni. Zlata pšenica pada pod stroji in se mlati v poljskih mlatilničah, da je veselje. Zemlja.je suha, deževalo ni že več tednov. Trava je požgana in posušena, ceste prašne in izvožene do skrajnosti. Zgodnja ura je, pa so polja živa in vesela, kajti »žetva je, . ustajaj, ne sipavaj«, kakor poje narodna pesem. Letina bo izvrstna, taka je splošna sodba. Mesto Osiiek nas je pozdravilo veselo .in navdušeno. Delegati iz Slovenije smo bili nastanjeni v škofovskem konviktu in pri šolskih sestrah. Povsod vlada največja snaga in red. Ponedeljek jc bil namenjen zborovanju upravnega odbora in odsekov, da pripravijo delo za delegacijo in kongres. Popoldne smo si ogledali del osiješke industrije. Schichtnvo tvornico. mestno elektrarno, tovarno keksov in drugega peciva, občudovali smo- letno in zimsko Itiko na Dravi ter poskušali prijetnosti veslanja. Zvečer ie bil v restavraciji »Kovačevič« prijateljski sestanek. V torek dopoldne je zborovala delegacija, ki je v največjem soglasju rešila mnogo vprašanj, ki se tičejo ugodnega napredka meščanskih šol. Okrli SO delegatov iz cele države ie pazno poslušalo zanimiva poročila društvenih funkctjonarjev ter napravilo tozadevne sklepe. Kongres je vodil predsednik g. Mita Diordjevič. starosta med propagatorii meščanske šole Sprejeti sklepi zadevajo ustanavljanje novih meščanskih šol povsod tam, kjer je potreba dana in so ustanovitveni pogoji izpolnjeni. Za izobrazbo kvalificiranega učiteljstva naj" skrbita dalje pod dosedanjimi pogoji višji pedagoški šoli v Zagrebu in Beogradu, kjer naj se s šolskim letom 1927-28 ustanove meščanske šole kot potrebne praktične vadnice za slušatelje pedagoških šol., Za vse meščanske šole v državi naj se nemudoma tiskajo enotne dijaške knjižice, upoštevaje vzorce in predloge Saveza. Meščanske šole naj stoje pod strokovnim nadzorstvom prosvetnih inšpektorjev, ed-nosno njihovih namestnikov, ki so kvalificirani za te šole in so na njih tudi službovali. Kvalificirani učitelji meščanskih šol naj se uvrste v prvo kategorijo državnih.-. uradnikov, a za eno grupo nižje od profesorjev na srednjih šolah. Ministrstvo naj ne izda niti ene uredbe za meščanske šole, preden ni v zadevi prejelo mnenja Saveza. Dalje naj se v ministrstvu prosvete uredi poseben, popolnoma samostojen oddelek za meščanske šole, ki naj ga vodijo trije učitelji teh šol, odgovarjajoči za svoje delo le ministru in njegovemu pomočniku. Zaostanki Po partiji 55 naj se učiteljem nemudoma izplačajo, poročene učiteljice naj sc v vsci: stvareh popolnoma izenačijo z moškimi. šo'ske stavbe nai se izključno uporabljajo le v šolske namen..-, kjer jih- je država zaseg a v druge svrhe, naj ,'ih šoli nemudoma vrne. ■Ravnatelj- meščanske šole more postati le oni učitelj, ki ima najmanj deset službenih let. od teh štiri na meščanski šoli. Za svoje ravnatelis-ke posle naj se jim na-redbenim potom odredi doklada v višini do-kliad ravnatelja nižje srednje šole in ;o tem bolj, ker nima na razpolago pisarniške moči. Dalje naj imaio pravico podeljevati tridnevne dopuste podrejenemu učitelj-stv u. kakor je bilo vedno prej. Obrtno nadaljevalne šole naj se prenesejo na meščanske. kakor to predvidevajo še veljav-m šolskj zakoni, vodi naj jih ravnatelj meščanske šole, poučujejo pa prvenstveno učitelji teh šol. Zasebne meščanske šole nai se obdrže. odnosco ustanove povsod, kjer so izpolnjeni pogoji ustanovitve, kakor iih predvideva načrt, ki ga je ministrstvu predložil Savez. Da se končno postavijo vse meščanske šole na trdni temelj, naj ministrstvo takoj predloži Narodni skupščini zakon za meščanske šole. ki naj se sprejme v tej obliki, kakor ga je Savez sestavil. Mestni šolski odbori naj primerno in ljudje prikrojeni skrbe za materijatao stran meščanskih šol. ki jih pa v vseh drugih zadevah vodi ravnatelj pod strokovnim nadzorstvom prosvetnih inšpektorjev, odnosno njihovih namestnikov. Te resolucije je delegacija sprejela po izčrpni debati, popoldne pa jih je znova odobril kongres. V imenu vlade je pozdravil kongres obl inšpektor v Osijeku g. Pašer. udeležili so se ga dalje zastopniki mestne občine, več osnovnošolskih nadzornikov in učiteljev, dalje zastopniki osiješkega obl. odbora in drugih korporacij. Vsi so z velikim razumevanjem sledili poteku kongresa ter bili odu-ševljeni s predavanjem gdč. Noršičeve o pomenu in namenu meščanskih šol v naši državi in za naš narod. Kongres je enoduš-no zahteval, da se to izčrpno predavanje publicira in njega misli povsod propagirajo. Nj. Vel. kralju in ministru prosvete so biLi poslani brzojavni pozdravi. Popoldne tega dne so'si kongresisti ogledali osiješko tvornico vžigalic .»Drava«, zvečer pa je bila skupna večerja, ki io ie priredila, osiješka. mestna občina. Osiješko društvo je . priredilo, .ob-- priliki kongresa razstavo šolskih del meščanskih šol osiješke oblasti, ki je pokazala,; da so te šole na prav visoki stopnji in edine, ki bodo po svojem učnem programu dvignile in ustvarile vse pogoje za zdrav razvitek našega srednjega stanu. Meščanska šola je za obrtnika, kmeta, tovarniškega predde-lavca in mojstra pravcata univerza, ki mu da toliko znanja, da ga zadostno usposobi za zdravo gospodarsko tekmovanje v pridobivanju in napredku. Posebno pohvalo zaslužijo ženska ročna dela, ki jih g-oje v pristnem narodnem duhu. Radi tega je kongres sklenil in odobril predlog, da se vse meščanske šole na jugu udeleže razstave v Mariboru, kjer se bo drugo leto vršil kongres, da pokažejo naši javnosti bogato narodno blago V sredo so pohiteli kongresisti v Djako-vo na grob pokojnega vladike velikega Jugoslovana Jos. Jur. Strossmayerja. Katedrala je napravila s svojimi umetninami na vse navzoče naigloblii doje-m. Posameznosti je udeležencem izleta razlaga] zastopnik škofa Aksamoviča, ki je bral tudi mašo. V kripti ie v svojem govoru pokazal temeljne ideje Strossmayerjevega dela. Predsednik Mita Diordjevič pa je v globoko zasnovanem govoru poveličeval pokojnika kot vzor. ki mu danes mora slediti vsakdo, komur je mar bodočnost naše lepe domovine. Pevci so pod vodstvom ravnatelja Lajovica zapeli slovensko narodno nagrob-nico »Vigred se povrne«, ki se je tokrat v Slavoniji menda prvič pela. Pri skupnem kosilu v hotelu »Central« so bili gostje pogoščeni z najboljšim v-inom iz škofovske kleti. Popoldne pa., so se razšli zopet na svoje domove, odnašajoč najlepše spomine na kongresne dni. —c. Statistika našega srednjega šolstva Po zaključku šolskega leta objavlja ministrstvo prosvete prilično pregledno statistiko srednjih šol v Jugoslaviji. V celi državi imamo 174 državnih gimnazij, 5 realk in 35 realnih gimnazij. Obstojajo tudi privatni zavodi, samo Rusi imajo 12 srednjih šol, ki pa ;ih statistika ne šteje. Od 174 državnih gimnazij je bilo 114 popolnih. Skupno število profesorjev je na srednjih šolah znašalo 3951. med njimi 850 ženskih moči. Dijaštva pa je bilo ob zaključku šolskega leta 60.137 fantov in 23.892 deklet, torej skupno 84.039. Napredovalo je 38.427 dijakov in 16.347 dijakinj, skupno 54.774. Repetiralo bo 4.573 dijakov in 1.510 dijakinj. Največje število gimnazij je v beograjski oblasti, 16, a najmanjše v bihaški in bregalniški, ki imata samo po eno gimnazijo. Vendar srednje, šole najbolje stoje v ljubljanski oblasti, kjer pride na tisoč prebivalcev po 56 srednješolcev, a najslabše je v bihaški oblasti, kjer prideta na 1000 prebivalcev le po 2 dijaka, in v vranjski po 3. Pravoslavnih dijakov je bilo 52.777, katoliških 25.514, muslimanov^ 1464. ostali pa pripadajo drugim kcmfesijam. Erjavčeva koča na Vršiču in Robičje V idiličnem lepem kraju, obdana od mogočnih sten Prisanka in M-oistrovke, leži ena najlepših postojank SPD — Erjavčeva koča na Vršiču. Dasi v višini 1523 m, je dostop izredno lahek, saj vodi tik do koče avtomobilska cesta. Vodi pa do nje tudi dobro izdelana in markirana bližnjica tako, da jo doseže lahko vsakdo v pičlih 2 urah Koča stoji na malem gričku, na vzhodni strani kipe proti nebu -mogočne stene Prisanka. na zapadni strani stene Mojstrovke, proti severu pa vidimo mogočno skupino Škrlatice in Špika. Koča je popolnoma na novo preslikana, ima 6 sob z 11 posteljami ter 2 veliki skupni ležišči. V koči torej lahko prenoči preko 30 ljudi. Tudi za jedila in pijačo je v tako obilni meri preskrbljeno, da turistu ni treba ničesar jemati s seboj. Cene so zmerne. Dasi. tvori že Vršič sam na sebi lepo iz-letno točko, ima turist na razpolago tudi krajše in daljše .izlete. Od koče .si v 20. minutah na laški' me.ii, odkoder sta. lahkotno ■pristopna Mojstrovka in Prisank s svojim znamenitim Oknom. Vendar se opozarjajo turisti, ki nameravajo preko meje, da vzamejo s seboj za vsak slučaj pravilni potni list, dasi pustijo italijanski fin. stražniki če-sto turiste brez - ovire na Mojstrovko in Prisank. Za prestop meje do italijanske fin. straže pa je na vsak.način potrebna planinska legitimacija SPD. Ako se ti ne ljubi prekoračiti mejo, se povzpneš iz Erjavčeve koče na Robičje (1942 m). V pičli poldrugi uri prideš čez Rupe na lahko pristopni vrh, ki leži. popolnoma na našem ozemlju in ni nikake ne-prilike s prestopanjem državne meje. Robičje i-ma' razgled kakor Mojstrovka, posebno lep pa je še pogled na bližnjo raztrgano severno steno Mojstrovke. Vidiš dalje Trento, Prisank, skupino Škrlatice. Potice, preko Karavank na Koroško itd. Krasen izlet tvori končno prehod preko Slemena v romantično Planico s svojim Jalovcem. (Iz pisarne SPD.) Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! K uboju župana Brumna na Černem Ubijalec Kojič zopet na svobodi. — Veličasten pogreb nesrečne žrtve. Černo, 8. julija. Kakor smo poročali, je orožniška eskorta v pondeljek odpravila finančnega stražnika Miiovana Kojiea, ki je brez razloga z bajonetom zabodel župana Brumna, k sodišču v Mariboru. Ko ga je narednik izročal jetničarju, mu je Kojič sunkoma iztrgal bajonet in se hotel sam zabosti, kar pa so seveda takoj preprečili in je bil Kojič vtaknjen v preiskovalni zapor. Toda v četrtek je bil Kojič zopet izpuščen in se je z vlakom, ki odhaja iz Maribora okrog 20. vračal nazaj na Cerno. Voznega listka ni imel, pač pa je sprevodniku Fabjanu pokazal dokument, ki mu ga je izstavilo sodišče z navedbo, da je Kojič na zaobljubo po paragrafu 191 k. z. izpuščen na svobodo ter mu je naročeno, da se javi zopet v službo na Černem. Sprevodnik je ta dokument prldržal z namenom, da mu ga vrne na izstopni postaji v Prevaljah. Toda na postaji Breznem (na pol pota) Se Kojič nenadoma izginil iz vlaka in se izgubil v okolici. Ko je sprevodnik videl, da Kojiča ni več v vlaku, je dokument pokazal službujočemu orožniku, ki je dokument oddal na postaji Prevalje. Ze v vlaku je med- potniki nastalo razburjenje, ki se je nato razširilo na vse prebivalstvo tukajšnjega okraja, ker ljudje pač ne morejo pojmovati. kako da je bil tako opasen človek, kakor ie Kojič. izpuščen iz preiskovalnega zapora. Kojiča sedaj zopet lovijo orožniki, ker obstoja upravičena bojazen, da si bo poiskal kako novo žrtev. Pogreb pokojnega nesrečnega župana Brumna se je vršil v četrtek- prav veličastno. Krsto s truplom so na avtu prepeljali iz Slovenjgradca. kjer so pokojnika spre- I I mili do občinske meje občinski odbor, Sokoli in druge borporacije. K sprejemu krste se je zbralo številno občinstvo tudi v Guštanju, Prevaljah in Mežici, koder je vozil avto. Na črnem je bila krsta položena na oder v konzumu, čigar poslovodja je bil pokojnik. Pogreb, ki se je vršil ob 17., je bil velikanski. Venci so bili številni. Poleg velikih množic od blizu in daleč sta se sprevoda udeležila tudi srezki poglavar Koropec, finančni inšpektor Cretnik. mežiško in domače pevsko društvo, rudniška godba, gasilci in zastopniki vseh domačih korporacij. Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili s prisrčnimi nagovori občinski tajnik Reš, zastopnik mežiške občine Vončina in zastopnik konzumnega društva iz Ljubljane, ki je v svojem kratkem govoru prav umestno povdarjal, da veličastna udeležba pri pogrebu naj ne bo demonstracija in pozivanje k maščevanju, marveč glasni memento, da naj oblasti v tukajšnjih obmejnih krajih nameščajo trezne ljudi, ki poznajo razmere in razumejo mentaliteto prebivalstva Pogreb je v veliki meri dokazal spoštovanje do pokojnega župana in obenem tudi globoko sočustvovanje z vdovo, ki ji preostajajo trije nepreskrbljeni otroci izpod šest let. Obenem se ljudstvo upravičeno zgraža nad žalostnim dogodkom, ki se ne more opravičiti zgolj s Kojičevo slaboumnostjo. Dogodek se je namreč kratko odigral takole: Na sokolski veselici je Kojič okrog polnoči sam sedel pri neki mizi in ko je mimo prišel župan Brumen pogledat, kakšno je razpoloženje, ga je Kojič prijel za roko, pritegnil k sebi, rekoč: «Zdravo, župane!« — istočasno pa je tudi potegnil bajonet in Brumna zabodel v trebuh. Pri zasliševanju je priznal, da se je vsega zavedel, spominjal se je vseh podrobnosti, vendar pa ni mogel ali hotel navesti, kakšen nagib ga ie vodil pri divjaškem dejanju. Kojič je torej zagoneten tip polblazne človeške pasme in zato je razumljivo, da se ogorčenje prebivalstva še posebno stopnjuje sedaj, ko se je po izpustitvi iz preiskovalnega zapora izgubil v tukajšnji okolici. Iskalec mesečne sobe pod ključem V Ljubljani se je zbralo veliko število žeparjev, a njih posli so na velesejmu zelo slabi. Ljubljana, 8. julija. Drzni žeparji iz Zagreba, ostalih krajev Hrvatske in Bosne so računali, da jim bo šel lahki posel na Ljubljanskem velesejmu prav izborno. Žeparji so se natepli v Ljubljano v precejšnjem številu. Prišli pa so tudi drugi pustolovci in lopovi, ki izvajajo svoje nove tatinske trike. Včeraj smo poročali, kako sta dva lopova iskala pri povpraševanjih za-stran mesečnih sob prilike, da sta kradla, kar jima je prišlo pod roke. Izdajala sta se za trgovca, ki imata na velesejmu svoje blago razstavljeno, drugje zopet za šoferja, akademika in tako dalje. Z gospodinjami sta sklepala celo pismene pogodbe. Prevarila sta več gospodinj, ki pa še niso vse prijavile policiji svojo škodo. Sinoči okoli 7. je dijak Fran Kolman, ci stanuje pri zasebnici Lapajne v Hrenovi ulici in ki sta ji lopova ukradla 480 Din, spoznal oba tatica na Starem trgu ter takoj o tem obvestil stražnika. Ta je pohitel za obema neznancema ter ju aretiral. Nekaj časa sta oba mirno sledila. Enega je stražnik držal, a drugi je šel s stražnikom svobodno. Ko je leta dobil ugodno priliko, jo je popihal, dočim je stražnik njegovega pajdaša pripeljal srečno na policijo. Tu so ugotovili njegovo identiteto. Zove se Vilmo Bukovac, 26letni šofer iz Bosne; bil je zadnji čas zaposlen kot bolničar v Stenjevcu pri Zagrebu. Mladenič je zašel v slabo družbo lopovov, ki so ga povabili na velesejem -v Ljubljano, češ da bodo tam imeli krasne posle in mnogo zaslužka. Pri aretiranem Bukovcu so našli tudi srebrno uro, ki ie bila v torek ukradena uradnici Z. na Poljanski cesti. Policija je včeraj izvedla najstrožjo kontrolo in revizijo vseh sumljivih eksistenc, ki so se priteple v Ljubljano. Požar avtomobila na cesti Kopalci, ki so se snoči ob 19. vračali z gorenjskim kopalnim vlakom proti (Ljubljani, so ugledali na cesti sredi med Med-nom in Št. Vidom -nad Ljubljano velik ogenj. Opazili so, da gori neki osebni avtomobil. Avto je popolnoma pogorel in je ostalo le železno ogrodje. Kako je nasial požar in kdo je lastnik avtomobila, se zvečer v Ljubljani ni dalo dognati. Najbrž se je radi hude vročine vnel bencin. Človeških žrtev menda ni bilo. ker niso v Ljubljano pripeljali nobenega poškodovanca. Naš odlični rojak dr. Kern, zdravnik v Clevelandu, ki biva na dopustu v Sloveniji in bo za «Jutro» napisal zani« mive članke o naših rojakih v Ameriki. Žrtev svojega poklica Litija. 8. julija Na Frtici pred Litijo je nedavno otv.iril kovač g. Vidovič svojo lastno obrt. Kovač-nica leži precej na prometnem kraju, saj gre mimo vsak dan mnogo voz. ker je v zadnjem času lesna trgovina, osobito z Italijo jako živahna. V današnjih jutranjih urah so bili v ko-vačnici zelo zaposleni. Vidov-ičev sin, 21-letni Luka je podkoval konja, ki ic bil zelo muhast. Konj je bil okrog sebe in pri tem zadel mladega kovača s tako silo, da mu je razbil desno roko. Nesrečni starši so poklicali takoj zdravnika, ki je Luko obvezal in mu nudil prvo pomoč. Z dopoldanskim vlakom pa so prepeljali ponesrečenca v nadal.ino oskrbo v ljubljansko bolnico. Zdravniki upajo, da mu bodo poškodovano roko rešili, za težko delo pa mladi Luka menda ne bo več sposoben. Kulturni pregled Osip Dym«.T in Reinhardtovo gledališče. I vilo izreden efekt. Gosp. Betteto poje go-Kuski dramatik Osip Dvmov. cigar drama sposko v pravem pomenu besede.-. Orato^rij ' nmilV Pvnro 1 r\ i moli ,, V A -«-.—.;_;__1________n T» Rroux espres«- je imela nedavno v Newyor-ku vplik uspeh, se pogaja v Berlinu z Maksom Reinhardtom radi uprizoritve novih dram. ki jih ima dovršene v rokopisu. Operni repertoar zagrebškega gledališča. ze..objavljenemu lepertoarnemu načrtu zagrebške drame, priobčuiemo dane« operni repertoar za prihodnjo sezono Pripravljata se dve domači noviteti: Šafranekova .-Med-ved^radska kraljica, (libreto Slavka Batu-.-tca) m Dobroničev balet
(Gior-" dano). Mazepa. (Čajkovski). -Zar ptice> (Stravinski). r Gosp. Betteto v Zagrebu. V sredo je zagrebško pevsko društvo bo izdala v letošnjem kolu zbirko informativnih člankov o Sloveniji in Slovencih. K sodelovanju so bili povabljeni naši prvi strokovnjaki, tako da bo knjiga v vsakem ozira objektivna in zanesljiva. Preskrbljeno bo tudi za ilustracije. Kakor izvemo, 60 sotrudniki že izročili rokopise, ki pojdejo kmalu v tisk. Veseli nas, da se je odlična srbska družba odločila za izdajo take prepotrehne knjige, ki bo sigurno veliko pripomogla k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju. Revue France - Allemande, revija za pospeševanje kulturnih stikov med Francozi in Nemci, bo začela izhajati v kratkem pod redakcijo Mauricea Bonchera v Parizu. Ob istem času bo izšla v Berlinu prva številka «Deutsch - Franzosische Rundschau>. Pri obeh revijah bodo sodelovali odlični pisatelji in znanstveniki, med njipii E. Jalonso, prof. Lepine, Henry Lic-btenberger, T bom as Maiin, prof. Einstein. Steph. Zvveig in druiri. Polemika o srbskem prerodu Shakespea-rea. Mod dvema srbskima prevajalcema Shakespearja dr. Svetislavom Stefanovičem in Simo Pandurovičem se vrše že več let ostri polemični boji. Lansko leto se je njun spor obravnaval pred tiskovnim eoidiščem. Nasprotja pa se še niso polegla. V prvem letošnjem zvezku ^Letopisa Matice Srpske» je priobčil dr. Stefanovič razpravo «0 pre-vodjenju», ki v nji premotriva pri prevajanju Shakespearja nastajajoče težkoče. V zvezi s to razpravo in z novim Stefanovičevim prevodom je napisal Sima Pan-durovič v zadnjem (177.—178.) zvezku revije cMisaoj- kritiko Stefanovičevih nazorov o prevajanju in analizo njegovega prevoda v prevodu pesnika Vladimirja Nazora. Zanimanje za Shakespearja je tedaj pri Srbohrvatih dovolj. Nora knjiga o Masarykovih iilozoiskih nazorih. Češki modroslovec prof. Fr. Krejči, izrazit predstavitelj češkega pozitivizma, je pravkar izdal v Kdynju zbirko svojih razprav: <0 Masarykovis. Češka kritika vidi v knjigi prof. Krejčija važen prispevek k proučevanju Massrvkovega svetovnega in živ-Ijenskega nazora. — S tem v zvezi bodi ome. njeno, da je to filozofično knjigo izdal Okrajni prosvetni zbor v Kdynju, neznatnem šu-mavskem mestu. Omenjeni Okrajni prosvetni zbor izdaja tudi posebno knjižice, ki je z omenjeno strogo znanstveno kniigo dosegla že 11. zvezek. Tako se dela v češki provinci! Kalmuško kulturno gibanje r Pragi. Ruska revolucija je razmetala sirom sveta mali, izumirajoči narod Kalmukov. Za njih ostanke je nastala v Pragi kalmuška kulturna centrala. Pred dvema letoma ie izšla tamkaj kalmuška hrestomatija v treh zvezkih, med drugim s prevodom Puškinove , ki je sploh prvi časopis te vrste v zgodovini kalmuške civilizacije. KUPUJTE I pomladanska oblačila lastnega 'zdelka! Dokazano najnižje cene. JOS. ROJINA, Ljubljana Obup dveh starejših Ljubljančanov Ljubljana. 8. julija Tragična smrt Jerneja Žargija. ki se je vrgel pod brzovlak pri Brežicah, ic zelo pretresla njegovega brata Ferdinanda, mestnega uslužbenca v Ljubljani, stanujočega v Križevniški ulici 7. Ves dan je bil otožen in obupan in je posebno zjutraj tožil napram svoji ženi, da je sedaj od 10. bratov še edini na svetu in da je v premišljevanju o tragični usodi Jerneja prejokal vso noč. Tekom dneva jc opravljal svoje delo. po delopus-tu pa je sedel nekaj časa doma. a okrog 19. se je odpravil na ulico. Pri odhodu je samo naročil svoji hčerki, naj pozdravi mater. Žena je kmalu nato odhitela za možem, ker je slutila nesrečo. Dohitela ga je na Bregu, šla nekaj časa za njim. končno pa stopila pred njega. Nesrečni mož jc ves v solzah in obupan taval po cesti. Ni maral ubogati, da bi se vrnil domov in žena mu je sledila do Jeka, kjer pristajajo in od-kladajo vrhniški čolnarji svoje tovore v Trnovskem pristanu. Tu je mož hladnokrvno od-pasal svoj delovni predpasnik, ga razgrnil po tleh, položil uro nanj in se pognal v vodo z vzklikom: — Tu imate vse skupaj! Adijo! . . . Žena. ki je gledala ves prizor, ni mogla zadržati moža. pač pa jc začela obupno klicati na pomoč. Mož je za nekaj časa izgini! pod vodno gladino, nato pa se zopet pc-kaza! na površju in pričel plavati. Ker pa šteje že precej nad 50 let in je Ljubljanica na tem mestu globoka, se je le težko približal nasprotnemu bregu, kjer je začel omagovati. Mokra obleka ga je vlekla pod vodo. Ze se je obupno boril s smrtjo, ko sta ga na drugi strani zapazila brivec Fran Borštnar n Marija Ranzingerjeva. Ker ie pri onem bregu voda plitkejša, sta oba skočila v vodo ter Zargija spravila na suho. Žarsi je bil še pri zavesti in se je zvijal v hudih krčih. Ko pa so ga položili v rešilni avto, ki je takoj dospel na lice mesta, se je onesvestil, vendar je njegovo stanje v bolnici že izven opasnosti. ★ Brezposelni čevljar France Hvatal. staf itn znan Ljubljančan, je danes obupan hodil okrog in iskal pri dobrih ljudeh pomoči. Prišel je tudi v Ogrinovo vilo na Gruberjevem nabrežju. Tam je v kuhinji zagledal na mizi neko tekočino, o kateri ie mislil, da je kak strup. Pograbil je steklenico in napravil dva velika požirka. Takoj nato se je nezavesten zgrudil na tla. Kakor so pozneje ugotovili, je Hvatal pil jesihovo esenco. To se je zgodilo ravno par minut prej. kakor je Ferdinand Žargi skočil v Ljubi janico. Poklicali so rešilno postajo, ki je Hvatala odpeljala v javno bolnico, kjer so ga kmalu ozdravili in mu izprali -želodec. Cez nekaj minut ie Hvatal že zapuiiii bolnico. Domače vesti * OdHkovanje. Svetnik v oddelku B Stola sedmorice v Zagrebu g. Josip Zmavec je odlikovan z redom Sv. Save III. razr. * Lep uspeh iugoslovenskega dijaka v Parizu. Dne 1. julija je bil na visoki šoli političnih znanosti v Parizu razglašen rezultat končnih izpitov ter so bile desetorici najboljših dijakov razdeljene nagrade. V diplo-matični sekciji je dobil drugo nagrado Ju-gosloven dr. Boris Novak iz Šibenrka. * Kandidati za višje pedagoške šole. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se sprejemanje novih kandidatov in kandidatinj v višje pedagoške šole vrši pod istimi pogoji kakor v preteklem letu s prejemki, ki so predvideni v zakonu. + Zgodovina v osnovnih Šolah. Po novem učnem redu za osnovne šole, ki ie bil izdelan in odobren na poslednjih sejah slavnega prosvetnega Sveta, se bo v bodoče na vseh osnovnih šolah -v naši državi predavala tudi zgodovina, ki naj vsebuje glavne momcn ie iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta novi učni red je že predložen ministru prosvete v odobrenie. 4 Kongres profesorjev na Cetinju. Jutri se otvori na Cetinju letošnji kongres srednješolskih profesorjev. Slovenski udeleženci kongresa so preko Kariovca odpotovali na Sušak, odtod pa z ladjo do Kotora. Kongresa se udeleži približno tristo profesorjev. * Kongres maturantskega društva poštnih uradnikov. Prejšnjo nedeljo 26. junija se je vršil v Ljubljani v mestni posvetovalnici kongres maturantskega društva poštnih uradnikov. Zborovanje je bilo impozantno. Pod vodstvom glavnega odbora, ki ima svoj sedež v Zagrebu, so v velikem številu zbrani zborovale! iz vseh pokrajin naše kraljevine razpravljali o raznih aktualnih stanovskih in strokovnih vprašanjih poštnega resorta. Mirne in objektivne debate so pokazale, da stremi to uradništvo v resnici za tem, da se ne izboljša samo njegov gmotni položaj, ampak da se dvigne predvsem strokovni in moralni nivo te važne institucije. Sigurna pot do tega cilja bi pa bila, kakor se je povdarjaio, edino ta, ako bi se vodilna mesta poverila vselej samo ljudem s čim večjo šolsko izobrazbo in z dobro strokovno kvalifikacijo. Večer tega dne so preživeli zborovale! v najlepšem prijateljskem razpoloženju na komerzu v hotelu g. Mikiiča. Preden so se gostje vrnili na svoje oddaljene domove, so si še v spremstvu domačinov ogledali našo lepo gorenjsko stran. * Francoske štipendije za naše diiake. Komisija za podeljevanje irancoskih štipendij jugoslovenskim dijakom v Parizu je v zadnjih dneh proučila došlc iej prošnje ter je za leto 1927-38 podelila štipendije naslednjim gojencem: Hrvoju Majstru za študij filozofije, Leonu Pompa za študij Drava, Rudolfu Kolariču za študij filozofije Vilimu Faj-digi za študij filozofije Antonu Umeku za študij tehnike, Mileni Uršič za študij filozofije v Aixu in Lavoslavu Vihru za študij tehnike v Parizu. Naša javnost bo ta plemeniti čin francoske vlade hvaležno pozdra vila. Francoska vlada troši vsako leto nad po! milijona frankov za študije naših dijakov na francoskih univerzah * Smrtna kosa. V najlepši moški dobi 52 let je umrl po daljši bolezni dne 7. t. m. g. Karo! Kovač, posestnik in gostilničar v Vuhredu. Rajni je bil član krajnega šolskega sveta ter svoi čas župan in načelnik vuhredske požarne brambe. Tudi v lovskih krogih je ime! ugledni mož mnogo prijateljev. — V ljubljanski bolnici je v četrtek po daljšem boiehanju umrl g. Fran C o p, uradnik Čekovnega urada v Beogradu. Pokopljejo ga v nedeljo ob 17. pri Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, preostalim naše iskre no sožalie! + Konjske dirke preložene. Kakor znano, bi se morale vršiti 17. t. m. na vojaškem vežbališču pri Dev. Mariji v Poliu velike konjske dirke, ki iih je nameravalo prirediti Kolo iahačev in vozačev. Ker pa so mnogi udeleženci izrazil; željo, da bi se dirke priredile jeseni, ko se vrnejo interesenti za konjski šport s počitnic in ko tudi vročine ne bo, je Kolo iahačev sklenilo preložiti dirke na jesen in sicer na prve dni oktobra, ko se bo vršila v Ljubljani pokrajinska razstava, združena z razstavo koni. S tem bo gotovo ustreženo vsem, ki sc zanimajo za konjski šport in ki bi se dirk ne mogli udeležiti, ker so večinoma na počitnicah izven Ljubliane. + Aeroklub v Sarajevu bo kupil svoje letalo. Sarajevski Aero-klub ie na svoji seji v torek zvečer sklenil, da priredi 4. septem bra letalski miting po zgledu ljubljanskega. Obenem bo izvoljen poseben odbor, ki bo v kratkem dobavil letalo v društvene svrhe sarajevskega Aerokluba. * Za veliko kemično razstavo v Zagrebu, k! se vrši od 10. do 31. julija jc za obiskoval ce kakor tudi za razstavljal« dovoljena polovična železniška vožnja v..vseh vlakih, izvzemši ekspresnih. Potniki naj- Dri odhodu kupijo celo karto, ki velja -za brezplačen povratek , ako s potrdilom razstavne uprave dokažejo, da so posetili razstavo. * Potni listi za celo Evropo. Na turističnem kongresu, ki se je v zadnjih dneh vršil na Dunaju, se je soglasno sklenilo, naj se vladam vseh evropskih držav predloži apel da odobre »evropski potni list«. S takim potnim listom bi se brez ovir in težkoč moglo potovati po vseh evropskih državah, kar bi v znatni meri pospeševalo razvoj turizma in tujskega prometa. + Zgradba mostu na prog) Ormož-Murska Sobota. Ljubljanska direkcija državnih železnic je razpisala ofertalno licitacijo za zgraditev mosta na železniški progi Ormož-Murska Sobota. Most se zgradi med postajama Veržej, Beltinci. Licitacija se bo vršila 4. avgusta. * Planincem! Osrednji odbor SPD v Ljub Uani sporoča vsem planincem, da so koče v vseh planinah Slovenije otvorjene, pota popravljena, markacije obnovljene, koče dobro oskrbovane, tako da se lahko napoti v planine vsak turist brez hrane. Nadalje dobi vsak planinec, ki ie že dve leti član SPD 3 kratno polovično vožnjo za vse ture. Za gorenjske ture vozijo ob sobotah in nedeljah in na dan pred prazniki in na praznike posebni turistovski vlaki, za katere plačaš samo polovično vozno ceno. Ker prihajajo le tos zlasti v Julijske Alpe in na Karavanke inozemski alpinisti, priporočamo vsem našim članom, da se drže točno hišnega reda po naših kočah. Le disciplina in točen Ted v vsem bo najboljše naše priporočilo tujim gostom za naše kraie. * Učitelj (ice) na otok Brač! Dodatno k zadnji informaciji: Vsak kolonist naj vzame s seboj 2 rjuhi, podzglavje, 2 brisači, odejo, krtačo osebno toaleto po principu najpotreb nejše in dobro voljo. Vzemite do možnosti kak instrument in ne pozabite fotografa v lastno korist. Prosim, da se vsak priglaše-nec udeleži sestanka v pondeljek 11. t, m. pri Mikliču ob 10. dop. da se spoznamo in podrobneje pomenimo! Do svidenja! SI. Mrovije, gl. učit. nov. F. S. * 10 letnica mature. Maturantinie ljubljan skega učiteljišča iz leta 1917 se sestanemo pod Rožnikom dne 16. julija 1927. ob 3. popoldne. Pridimo vse! 1046 * Vse elektromonterje s tem obveščamo, da se vrši v nedeljo 10. t. m. ob 10. dop. v restavraciji pri Levu sestanek radi društvenih zadev. Prosimo, da se ga v čim večjem številu udeležite. — Elektromonter-ji. 1043 KIIHC najboljše,najtrpoinejse mi o najcenejše NTovi modeli AGFA-fot°-aParatov so razstavljeni v paviljonu E 94 — 96. ianko Pogačnik. Ljubljana. Tavčarjeva 4 Prvovrstne novosti je zopet nabav la tvrdka M. Friedrich v Celovca in jih razstavila na veleseimu v paviljonu E 111. Sprejmejo se agilni zastopniki. + Kaznovana francoska vedeževalka v Va Ijevu. 2e nekaj dni je bivala v Valievu Francozinja Dupont, ter prorokovala bodočnost. Klijentov je imelo obilo. Ker je te dni napovedala novo prelivanje krvi, jo ie srez ko poglavarstvo obsodilo na 15 dni zapora, čeprav ima vedeževaka od notraniega ministra dovoljenje za izvrševanje svoiih ved v naši državi. * Brezmejna predrznost fašistov. V Šibe-nik .ie doplul te dni italijanski kuter »Alala«, na katerem je bilo tudi več oficirjev italijanske fašistične milice v črnih fašističnih srajcah. Sprehajali so se Po mestu celo fašističnim znakom. V prostorih šibeniške italijanske naselbine so imeli sestanek. Kakor "poročajo, ie neki fašistični oficir na tem sestanku rekel, da mati Italija ne bo pozabila ^neosvobojenega moria« in da bodo topovi italijanske vojne mornarice razjasnili tužno lice »italijanskega« Jadrana. Meščanstvo je bilo revoltirano vsled Drovokacij teh Italijanov. Ko so Italijani opazili neraz-položenje, so odplovili v Split, kier se baje še nahajajo, postali pa so baje precej rezervirani. V četrtek so skušali izkrcati motor brez carine, vendar pa se jim to ni posrečilo. Carinska oblast je motor zaplenila. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * Velika defravdaciia v Subotici. Železniška direkcija v Subotici je uvedla preiskavo, ker so kontrolni organi v blagajni subo-tiške kolodvorske postaje ugotovili primanjkljaj v znesku 70.000 Din. DiTekciia je zadevo prijavila policiji. Osumljen ie denav-dacije nek; odpuščeni uradnik, ki ie bil takoj aretiran. * Velik požar v Liki. Kakor iavijajo iz Ogulina, je v sredo v selu Salopek izbruhnil požar, ki je upepelil 50 hiš. Seljaktaja Šiptar ie topila maslo na odprtem ognjišču nad katerim se je sušil lan. Po nesreči se je maslo vnelo. Plamen ie objel tudi lan in v trenotku je bila v plamenu vsa lesena hišica, ki je biLa krita s slamo. Ogenj se je naglo širil in v najkrajšem času je gorelo nad. 50 poslopij. Na pomoč ie prihitelo gasilno društvo iz Ogulina, kateremu se je posrečilo rešiti vsaj ostali del vasi. Ker so prebivalci večinoma bili zaposleni na polju, se ni moglo rešiti niti pohištvo, niti orodje in drugi predmeti. * Smrt treh otrok v vodi. V Gievgjeliji, na južnem koncu naše države, so se te dni kopali trije otroci v Vardarju, ki ie tam posebno globok ia je že lani zahteval več žr- tev. Tudi nesrečni otročički so zabredli med valove, ki so jih odgnali s seboj. Vse mesto se je vznemirilo. Na konjih, bicikljih in v avtomobilih so hiteli reševalci iskat male utopljence, a doslej še ni bilo mogoče najti njihovih trupel. V lepo Jedilnice spada stoječa ura, katero Vam dobavlja kompletno ali samo verk. Omara v stilu pohištva: F. Čuden,1 Prešernova 1 * Iztreznjen samomorilec. V Osieku se je delavec Josip Weiss strahovito nalokal vira in v tem pijanem stanju zašel na neprostovoljni sprehod ob Dravi. Tu mu je menda padla v glavo misel, da je življenje brez ciljno, in se je pognal v vodo. Stražnik in nekateri pasanti, ki so videli prizor so se pogumno pognali za njim in ga precej dolgo lovili med valovi, končno pa le privlekli na suho. Hladna kopel je NVeissa precej strez< nila in mu tudi izprala želodec. Ko so ga spravili na Stanovanje, se je najpreje dobro prespal, nato pa se križal od presenečenja, kako ga je mogla pijanost tako brezumno pognati v vodo. * Napad na župnika pri pogrebu. Iz Ja-strebarskega poročajo: Ko ie pokopal nekega mrliča na pokopališču, je bil nenadoma napaden župnik Franjo Žega iz Dolnjega Oštrca. Napadla sta ga delavca Peter in Marko Gornik, ki sta bila pijana. Župnik je na njuno zahtevo moral ponovno blagosloviti grob njunih otrok za kar sta mu plačala 10 Din. Ko je župnik odhaial s pokopališča, sta pohitela za njim. ter zahtevala 5 dinarjev nazaj. Naslednjega dne so orožniki oba delavca aretirali. + Težka avtomobilska nesreča. Pri Omišu v Dalmaciji se je predvčerajšnjim pripetila težka avtomobilska nesreča, ki ie zahtevala človeško žrtev. Na nekem oainku se je avto, v katerem se je vozil geometer Pe-truželj, prevrnil ter pri tem udaril ob skalo na morskem bregu Geometru so polomljena rebra ter je zadobii težke notranje poškodbe. katerim je kmalu podlegel. Šofer je vsled pretresa možganov onemel. Redka riba ujeta pri Sušaku. Susaški ribiči so vjeli v sredo zvečer veliko redko ribo, ki jo tamkajšnje ljudstvo imenuje »riba bačva«. Težka je približno 150 kg, ime Pa je dobila po svoji obliki, ki ie podobna sodu (Hrvati pravijo sodu ibačva«). Ta riba, ki se redko kdaj vidi v Jadranu, živi v morskih globinah in sestoji v glavnem iz masti in olja, ki se uporablja za izdelovanje mila in sveč. Riba bačva priplava le redko na površino morja in se na solncu hitro raztopi. * Grozdje v Dalmaciji že zori. Kakor javljajo iz Splita, je radi silne vročine, ki vlada v Dalmaciji, dalmatinsko grozdje že zrelo in se že pojavlja na tržiščih. Cena mu je 40 dinarjev za kilogram. + Smrt radi neprevidnosti. V beograjski upravi mesta se je predvčerajšnjim pripetil tragičen dogodek. Policijski uradnik Milan Mitrovič ie ponoči vršil dežurno službo. Zaspan in utrujen je manipuliral z revolverjem, ki je bil last Kaline Kosttčeve, ki je nedavno ustrelila svojo sosedo, ženo ribiča Petroviča. V revolverju je bil še en naboj, kar Mitroviču ni bilo znano. Pri manipuliranju z orožjem se je revolver sprožil in krogla je Mitroviča zadela v srce. Izdihnil je kmalu nato. Nesrečni uradnik zapušča vdovo in eno nepreskrbljeno dete. * Skrivnosten zločin v Starem Bečeju. Lani v novembru je v Starem Bečeju na ta-jinstven način izginil bogati posestnik Mi-hajlo Sabo. Člani njegove obitelii so zatrjevali, da se je odpravil v Rusijo, toda orož ništvo je uporno dalje vodilo preiskavo. Te dni je po trudapolnem izsledovaniu res našlo truplo pokojnega Mihajia zakopanega na neki njivi, ki pripada k njegovemu posestvu Radi suma umora je orožništvo takoj aretiralo ženo pokojnega in njegovega sina. Obenem pa posebna komisija proučuje, kako je bil stari Mihailo ubit in odnešen na njivo. * Christoiov učni zavod vpisuje Ie še ta mesec na Domobranski cesti 7-1. 1044 * Izmed številnih priznanj o Žiki navajamo naslednje: Mesec dni redno uživam 2iko Reči moram, da se mnogo bolje počutim. 276 * Loterija Društva »Trgovska akademija«. Dr.e 30. oktobra 1927 nepreklicno se vrši žrebanje loterije Društva »Trgovska akademija« v Ljubljani. Ta loterija je gotovo' ena najugodnejših. To dokazuie že dejstvo, da je cena poedini srečki 10 Din. dočim je dobitkov 885 od 50 do 100.000 Din. Radi izredno ugodnih izgledov za velik dobitek pri malenkostni ceni srečke vlada med občinstvom tudi veliko zanimanje za to loterijo. Srečk je razposlanih že toliko, da jih ima društvo le- še malo število v zalogi. Kdor si želi preskrbeti STečke te loterije, naj jih Dobre lastnosti finega čistila za čevlje so te-le: Čistilo je mehko in se dobro razmaZe; daje čerijn takoj lep temen sijaj. — Usnje ostue voljno. In te lastnosti ima (NDIAN PASTA. zato nemudoma naroči pri -Društvu »Trgovska akademija* v Ljubljani. Obenem opozarjamo one, ki so srečke prevzeli, pa še niso nakazali kupnine, da to nemudoma store, ali pa srečke vrnejo, da jih moremo poslati drugim naročnikom. 1041 * Tvrdka »Kamenft« tovarna umetnega škrilja in elektrarna, družba 7. o. z. v Laškem je prešla v likvidacijo, ker ie prevzela podjetje tudi formalno z vsemi aktivi in pa-srvi Stavbna družba d. d. Beograd-Ljublja-na, ki je bila že sedaj skozi več let edina družabnica in taktična lastnica podjetja Stavbna družba d. d. bo vodila podjetje, ki se lejjo razvija, dalje v nezmanjšanem obsegu. Proizvodi tovarne, v prvi vrsti umetni azbestno-cementai Skrili znamke *Ka-menit« za pokrivanje streh, so razstavljeni v lastnem paviljonu na ljubljanskem velesejmu. 1045 * Napenjanje, bolečine v črevesu, bode nje v straneh, tesnoba v prsih, utripanje srca se hitro odpravijo s prirodno grenčico »Franz-Josei« zniža se pa tudi pritisk krvi na možgane, oči pljuča ali srce. Zdravniški izvidi zaznamujejo resnično presenetljive uspehe z vodo »Franz-Josef«. ki se dose-zajo pri ljudeh, ki mnogo sede. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah s špecerijskim blagom. * Olje za solnčenje Nigerol vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo. Steklenica Din 8.— Nudi Drogerija Sanitas, Ljubljana. Prešernova ulica 5. 1030 Docent dr. Iv. Matko ne ordinira od 10. julija, do 1. avgusta 1927. V soboto, nedeljo iti ponedeljek vsi na velesejem! Promenadni koncerti Po 8. zvečer Tstop na vinski prostor prost! Za otroke do 14. leta polovična vstopnina. tz Ljubljane Že pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali. u— Osebne vesti z ljubljanske podružnice poštne hranilnice. Uradnica Valerija Pii-velič je pomaknjena v 3. skupino II. kategorije, Milan Šporn in Nada Kristan pa sta imenovana za uradnika 4. skupine II. kategorije. Pripravnice Amalija Pečnik. Terezija Arhar, Vera Gruden, Albina Magajne, Marija Štefan, Modesta Vidmar. Albina Pipan in Avgusta Zupane so pomaknjene v 3. skupino III. kategorije in nastavljene za ra-čunovodin.ie. u— Osebna vest. Delegat ministra financ dr. Rupnik bo dali časa iz urada odsoten, ker ie odšel na poletni dopust. To obvestilo veljaj — da ne bo zamude in zamere — zlasti še onim, ki se v uradnih stvareh nanj obračajo s pismi, naslovljenimi zgolj na njegovo ime. u— Z ljubljanskega magistrata. Vladni komisar mesta Ljubljane sprejema stranke v poletnih mesecih samo ob četrtkih od 10. do 13. ure. Prošnje za službe in za stanovanja se naj vlagajo le pismeno Dri pred-sedstvenem tajništvu, oziroma pri tozadevnih referatih. u— Ljubljanskim posestnikom! Ob Linhartovi ulici se je zgradilo osem vil, še v letošnjem letu se pričakuje nadaljna dograditev treh do štirih vil. V sredini okoliša navedenih vil se nahaja velika jama, posledica pred več leti izkopanega peska. Zasipanje te jame ni nikomur mogoča, radi česar se hišni posestniki naprošajo, da bi svoj odvozni materiial kakršnekoli vrste dirigirali k zasipanju te jame. Prošnja je utemeljena iz zdravstvenega in olepševalnega ozi ra predmestja; v jami ima ležišče razna golazen, kače in nevarne muhe. u_ Ljablianska pošta, V bližnji bodočnosti izide brošura »Ljubljanska pošta«. Knjižica, ki jo je sestavil po raznih slovenskih in nemških virih poštni tajnik g. Fran Šem-rov, bo izvestno zanimala Ljubljančane, posebno pa še poštne uslužbence. Zgodovina ljubljanske pošte sega v 15. stoletje, ko je cesar Maksimiljan uvedel redno poštno zvezo od severa do juga svoje države s posebnimi sli. Takrat ni bilo čez Savo toliko mostov kot dandanes. Edini most čez Savo je bil v Kranju. Pri Črnučah in pri Sv. Jakobu je bil brod. Večkrat se je zgodilo, da bro-darja nista mogla voziti zaradi narasle reke, tedaj je moral poštni sel iz Ljubljane čez Kranj v Kamnik. Leta 1780 je imela Ljubljana samo enega pismonošo. Leta 1774 je bila pošta v Gradišču. Poslovala je tudi nekaj časa na Mestnem trgu, pozneje na Du najski cesti itd. Leta 1S25 se je ljubljanska pošta zadnjikrat selila v današnjo Šelenbur-govo ulico v Maličevo hišo, ki je danes last tvorničarja Ivana Bonača. V tei hiši je ostala do leta 1896, ko se je preselila v svojo sedanjo palačo. Je pa še cela kopica drugih zanimivosti, ki jih bodo čitateiii sami v brošurici našli. Knjižnica bo obsegala nekako 100 strani in se bo prodajala po 10 D:n. u— Oglejte si krasoto Ljubljane v foto-sli kan v izložbi tvrdke M. Tidar. Slike so po zmernih cenah na prodaj. 1048 u— Kopališče Tabor odprto vsako sredo in soboto od 8. do 19. (preko poldne) ter v nedeljo dopoldne od 7. do 12. ure. Vhod nasproti vojašnice. Cene: kadna kopei s perilom Din 9, brez perila Din 7, pršna s perilom Din 5.50, brez perila Dm 3^0. 1061 u— Policijske prijave. Policijski direkciji so bile včeraj prijavljene tri tatvine. Tatovi so se posebno spravili na ure. Ukradeni sta bili kar dve srebrni uri. Prijavljen ie dalje slučaj poneverbe. Nadaljne prijave so: telesna poškodba, kaljenje nočnega miru in nedostojno vedenje napram službujočemu stražniku. Dalje je prijavljen neki sladtfe-dar radi predpisov o prodaji sladoleda. Policiji je bilo končno predloženih S urijav pre stopka cestno-policijskega reda. ■uuimu Velika izbera raznega perila modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin. čipk itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri IGN. 2ARG1, Ljubljana, Sv. Petra cesta. ,—,»„»«,»«■—»■■■■■■■■■«■»■■»■»■»«»»■«■ u— Male in večje tatvine. Delavčeva žena Pavla Hajne iz Vodmata je nesla po Ket-te-Murnovi cesti 22 kg premoga, ki ga je nabrala na glavnem kolodvoru izpod tovornega voza. Ustavil jo je stražnik, pa mu je kratko odgovorila, da je šla na kolodvor po premog kakor druge ženske, -ki ga potem naprej prodajajo, dočim ga sama rabi doma. Bosanca Jovo In Suljo sta izmaknila vdovi Mariji Boncelj na Jernejevi cesti v Sp. Šiški 300 Din vredno uro. Franja Kresal prodaja na Vodnikovem trgu tik semenišča razne čipke. V sredo zjutraj je prišla k njej neka starejša ženska, ki se ie mnogo sukala okoli čipk ter končno ob ugodni priliki izmaknila Kresalovi torbico, v kateri je bile 1900 Din gotovine. Tatvino ie Kresalo-va opazila precej pozno, ko ie-tatica že davno izginila iz trga. Vobče se zadnii Čas pojavlja na trgu neka tujka, ki mora biti prav izurjena tatica, kajti pred dnevi je izmaknila branjevcu Pevcu tudi torbico, a takrat je imela tujka veliko smolo, kajti v torbici je bilo samo nekaj ključev. u— Med kopanjem okraden. Dijak Rado Pavlic se je včeraj kopal na desnem bregu Ljubljanice tik mestnega plavajočega kopališča. Ko se je proti večeru obiačil. je opazi', da mu {ie neznan uzmovič izmaknil 500 Din vredno srebrno uro. u— Aretirana tatica. Včeraj okrog 10. dopoldne je stražnik v Zvezdi prijel zelo elegantno oblečeno in lepo Štefico iz Boh. Beie Dekle je staro 17 let, a je povsem zreia za Begunje, kamor tudi sama računa. V torek ponoči je veseljačila in koketirala z čevljarskim jsomočnikom Alojzijem R. Po daljšem ponočevanju in popivanju po gostilnah v Šiški, je Štefica šla s čevljarskim pomočnikom v šišenski gozd v hrib nad -"Belle-vuem«. Tu sta padla v neki jarek. Pri tem je bila Štefica tako urna, da je Lojzetu izmaknila listnico z 1200 Din gotovine. Včeraj je Štefica veselo živela ter si nakunila novo obleko, dva para čevljev in štiri pare svilenih nogavic. Za zapor je torei izredno fino opremljena. [ Nedosegljiva 2 Eau de Cologne Chypre Bourjois - Pariš ] Iz Maribora a— Orjuna Maribor poziva svoje članstvo, da še udeleži danes dne 9. julija član-"kegs sestanka v mali dvorani Narodneg? doma ob 20. Dnevni red: Priprave in razgovori za nastop Orjune pri skupščinskih volitvah. Pridite vsi! 732 a— Promenadni koncert v parku se bo vršil danes zvečer ob 19. v prid skladu za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Mariboru. a— Koncertna prireditev v Rogaški Slatini se bo vršila danes dne 9. t. m. pod pro-tektoratom gospe Ruže dr. Markovičeve soproge ministra financ v prid sklada za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Mariboru. Iz prijaznosti so-deljujejo pri koncertu koncertna violnistka ga Fany Brandlova iz Maribora, pianistka gdč. Pipsi Gruberjeva iz Maribora in operni pevec g. Josip Rijavec. a_ Docent dr. Iv. Matkn ne ordinira od 10. julija do 1. avgusta. 731 a— Nesreča. Včerai popoldne je našel 26 1 etni posestniški sin JosiD Gomllšek pri Sv. Barbari pri Vurbergu pri okopavanju koruze na njivi neko cev. Odnesel jo je domov, kjer jo je hotel prepiliti. Pri tem pa je cev nenadoma eksplodirala in mu odtrgala na desni roki palec in poškodovala kazalec na levi roki pa odtrgala palec in kazalec. Tudi sicer je dobil težke poškodbe na prsih in obrazu, tako da zaenkrat popolnoma nič ne vidi. Bržkone gre za kaka staro mino, ki so io vojaki pri vežbanju pozabili na njivi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. a— Konj ga ie udaril. 36 letnega posestnika Antona Čučka iz Sv. Jurija v Slov. Goricah je udaril njegov koni tako močno, da mu je zlomil desno nogo pod kolenom in ga tudi sicer precej težko poškodoval. Čuček se zdravi v mariborski bolnici. Iz Celja e— Pevsko društvo »Oljka« priredi nocoj družabni večer v Gozdni restavraciji. Vstopnina je prosta. Vabljeni so vsi prijatelji petja. e— Smrtna kosa. Včerai je nenadoma preminula ga. Katarina Dornik. 65 letna vdo va po poštnem uradniku. Zadel jo je mrtvo-ud. N. v m. p.! e— Tatvina v cinkarni. Ze dalie časa so opažaii v cinkarni, da nekdo pridno krade cin. Tatu so zalotili v delavcu J., ki je hote! odnesti naenkrat celo ploščo cina. J. je tatvino priznal. Bi! je takoj izročen roki pravice. e— Razpisano je mesto višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v .Celju. Obenem se bo razpisalo tudi mesto, ki bo postalo prazno tekom tega razpisa, radi česar naj navedejo prosilci izrecno vsa mesta, ki bi postala prosta. e— Razglas prostih stanovanj. Stanovanjsko sodišče v Celju razglaša prosta stanovanja, za katera lahko prosijo edino le oni državni uslužbenci, ki so premeščeni v okoliš stanovanjskega sodišča v Celiti po službeni potrebi. Prijave se sprejemajo v pisarni stanovanjskega sodišča dnevno od 10. do 12.30. Ako se tekom osmih dni ne javi noben refiektant, bodo ta stanovanja na prosto razpolago hišnih posestnikov. Iz Kranja r— Občinstvo opozarjamo na današnji •okolski koncert, ki se vrii po stafetnem teku na vrtu in v dvorani Narodnega do« m«. Sodelujeta sok. orkester in tambura* ški zbor cEdinosti«. 1042 r— Sokol v Kranju vabi vse p. n. hišne posestnike, da v pozdrav zunanjim gostom ob priliki zleta GS2., dne 9. in 10. t. m. v Kranju okrase svoje hiše in okna z zasta« vami. Povorka gre ob 11. izpred Narod« nega doma mimo savske strug« pred Mest« no hišo. Iz Litije i— Učiteljska vest. Tukajšnji sreski prosvetni referent je dobil obvestilo, da je dodelilo prosvetno ministrstvo v Toplice pri Zagorju g. Viktorja Pergarja, v Za« gorje pa pride g. Oton Fink. Oba imeno« Tina sta te dni odslužila svoj vojaški rok. Službo nastopita s prihodnjim šolskim le« tom. j— škropljenje na glavnem trgu. Na giavnem trgu. ki tone v oblakih prahu, so popolnoma opustili škropljenje. Ne bo pač druge, rešitve, kakor da vsak hišni posest« flik škropi pred svojim pragom... Le s skupno pomočjo se - bomo rešili neprijetne poletne nadloge. i— Trgovci v boju s krošnjarji. Kro« šnjarji delajo trgovcem nevarno konku« renco. Nekatere predmete prodajajo ct* neje kakor stane trgovca pri nakupu na debelo. V zagorski dolini prodajajo kro« šnjarji krasna blaga za neverjetno nizko ceno. Trgovci pravijo, da je blago vtiho tapljeno preko meje. Poleg krošnjarjenja t blagom opravljajo nekateri krošnjarji ba je tudi komunistično propagando. Da bra« ni trgovstvo svoje interese, se je oglasila včeraj pri velikem županu deputacija sre» skega gremija. Obljubljeno ji je bilo, c£a bo merodajna oblast nastopila takoj proti vsakemu izmed krošnjarjev, ki ga bo za« tekla pri kakem navedenem konkretnem deliktu. " i— Pasja nadlega. Okoli Šmartna in po bližnjih vaseh potniku psi ne dajo miru. Komaj se prikažeš na cesti, že se zalete vate. Posebno jezo pa imajo na avtomo« bile. V teku par dni je prišlo pod kolesa avtomobila g. Rotarja troje takih ščenet. Zadnjič se je zaletel tak nadležnež tudi v avto g. STeškega tajnika Pleničarja. Seve« da je bil ta njegov skok drago plačan. Na šmarskem klancu je pa podrl precej velik pes gdč. Črnigojevo. ki se jc peljala iz službe. Pri padcu je dobila Črnigojeva po« škodbe na slavi, rokah in nogah. Razven tega ji je bila obleka uničena, a tudi kolo ie poškodovano. V tej zadevi bo pač tre« ba napraviti red. Pse. ki so za varstvo, na vrvico, s pasjo nadlego pa proč! i— Kopalna sezona. Ugodno vreme pri« vabi vsak dan več kopalcev v Savo. Ljub« Ijanski kopalci se pritožujejo, ker oddaja železniška uprava kopalne karte samo do Kresnic. Zadnje čase se jc pojavilo tudi več Ljubljančanov, ki so prišli do Litije po Savi s platnenimi čolni. Pravijo, da je taka tožnja nad vse prijetna in romantič« na. Ko se okopljejo, zložijo čoln v obliko nahrbtnika in se povrnejo z vlakom. Pred dnevi se je podala p«K>T«ajZagreb (Službeno iz LLAP). V svrho določitve podsavezne reprezentance proti Zagrebu, se vrši v nedeljo 10. t. m. ob 17. na igrišču ASK Primorja izbirni meeting v sledečih točkah: tek 100 m, met diska, tek 800 m, met kopja, tek 200 m, troskok, tek 400 m, tek 5000 m. Pozivajo se atleti: Močan, Janowskv, Podobnik, Zorga, Fur« lan, Arhar, Sketelj I., Cimperman, Petkov« šek, Korče, Perko S., Slamič H. (vsi ASK Primorje); Gaberšek, Rezek I., Habič, Pav« šič, Smersu, Verhov.ec L., Hladnik, Zore, Kalčič, Frolich (vsi SK Ilirija), da se za« nesljivo udeleže meetinga. Ako kdo ne bi nastopil, se bo kaznoval glasom pravil. Morebitne zadržke je javiti pismeno ali ustmeno teh. referentu M. Pevaleku, kavar« na Evropa. Vsi atleti, ki pridejo v poštev za reprezentanco, naj marljivo trenirajo, odgovornost za to nosijo klubi. Opozarja se, da jc glasom saveznega sklepa dvo« mateh Ljubljana : Zagreb izbirni meeting za dvomatch Jugoslavija : Poljska, ki sw vrši 30. in 31. t. m. Klubi naj gledajo, da bodo njihovi atleti, ki prihajajo v poštev za državno reprezentanco, v polnem tre« ningu. — Tehnični referent LLAP. SK Jadran. Danes ob 19.30 v Narodni kavarni sestanek sledečih gg.: Ahčan, Br« car, Podkrajnik, Pokom, Prežel M., Wei« bel. Pire, Klopčavcr, Somer, Špan, Logar S. Vsi imenovani se morajo sestanka brezpo« gojno in točno udeležiti. — Kapetan. ASK Primorje rez. : SK Svoboda. Da* nes, v soboto, ob 18.30 odigrata gornja kluba trening tekmo na igrišču ASK Pri« morje, Dunajska cesta. Članstvu in pri« jateljem obeh klubov prost vstop. ASK Primorje, nog. sekcija. Danes ra* di tekme s SK Svoboda naj bodo na igri« šču ob 18. sledeči igrači: Anžlovar, Vidic, Jurkas, Ivo, Sočan, Pišek II., Koradini, Jug II., Ravnikar, Slapar, Šenica, Bervar, Terček, Glavič, Zalar, Turell in Pečat — Za moštvo, ki odpotuje jutri v Celje, se« stanek ob 19. v garderobi. SK Svoboda, danes ob 18.30 trening z rezervo Primorja na igrišču Primorja. Šle« deči igrači naj nastopijo pri tej tekmi: Pa« pler, Koleša, Novak, Ban, Sušnik, Gaber« šek, Bagia. Toplišek, Kovač, Seme, Potrato, Jesenko, Breznik, Kavečič, Tosoti, Koza« mernik. Plavalna tekma na Bledu. Po LPP pre« povedana tekma na Bledu se vsled nenads no nastalih tehničnih zaprek odpoveduje. Plavalna sekcija SK Ilirija, priredi v nedeljo dne 10. t. m. ob 15. pred mestnim kopališčem na Ljubljanici vaterpolo tek« mo med A in B teamom. Verifikacija zadnjih prvenstvenih tet kem. Upravni odbor je na svoji včerajšnji seji verificiral prvenstveni tekmi Hašk : BSK s 4 : 3 in Hajduk : Sašk z 2 : 0, proti katerima sta BSK in Sašk vložila protest. Gospodarstvo Možnosti trgovinskih stikov med Jugoslavijo in Mehiko V sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je včeraj dopoldne predaval trgovinski ataše pri mehiškem poslaništvu v Rimu gosp. Salvador Prieto o možnosti poglobitve gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Mehiko. Gospod predavatelj je prišel v našo državo po nalogu mehiške vlade, da informira naše gospodarske kroge o gospodarstvu Mehike, kolikor pride v poštev za presojo možnosti neposrednih trgovinskih stikov med našo državo in Mehiko. Predavatelja je v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pozdravil zbornični tajnik gosp. dr. Pless. V svojih uvodnih besedah je omenil, da do 1. 1922. sploh nismo imeli z Mehiko nikakegi prometa, šele leta 1923. smo uvozili iz Mehike 23.000 kg industrijskih rastlin v vrednosti 431.000 Din. Leta 1924. smo uvozili le 5700 kg, in to morske trave, slame in drugih sirovin za pletenje in izdelavo ščetk ter pohištva. L- 1925. je uvoz zopet nekoliko oživel; uvozili smo predvsem asfalt in asfaltno smolo v vrednosti 379.000. V tem letu smo prvič izvažali v Mehiko, in sicer se je izvozilo 720.000 kg dalmatinskega cementa v vrednosti 342.000 Din. Gospod ataše je uvodoma orisal gospodarski razvoj Mehike, njene prirodne zaklade in glavne produkcijske panoge. Mehika je pretežno agrarna država z močno razvito industrijo. Poleg žita prideluje velike količine industrijskih rastlin (bombaž, lan, konopljo in druge sirovine za tekstilno industrijo, produkcijo ščetk, metel itd.), kavo, eksotični les (mahagoni), proizvaja pa tudi kovine in petrolej. Za uvoz v našo državo bi prišel v poštev v prvi vr9ti bombaž, dalje petrolej, asfalt, eksotični les, morska trava in ostale industrijske rastline, kakao, riž itd. Mnogo teh predmetov že danes uvažamo preko drugih držav. To nepotrebno posredništvo pa le podraži blago. V svrho poglobitve trgovinskih stikov bi bilo treba urediti zvezo med Jadranom in Mehiko. Mehika pa bi bila tudi važna kot izseljeniška država. Mnogo je tam neobdelane, zelo rodovitne zemlje, ki se lahko vzame v zakup ali pa se lahko kupi za nizko ceno. Glede doseljevanja Mehika ne dela nikakih ovir- !'o predavanju je gosp. ataše razdelil med poslušalce brošuro o gospodarstvu Mehike, kjer more vsak interesent dobiti potrebne podatke. Za informacije pa je mehiško poslaništvo v Rimu vsakemu interesentu rade-volje na razpolago. Zbornični tajnik dr. Pless se je v imenu Zbornice in navzočih poslušalcev zahvalil gosp. atašeju za lepo predavanje ter izrazil željo, naj bi njegov trud ne ostal brez pozitivnih uspehov. Navzoči trgovci in industrijci so se živo •inimali za blagovne vzorce, ki so bili razstavljeni v sredini dvorane. Pri tej priliki so mogli ugotoviti, da so cene nekaterim 6iro-vinam izredno nizke. Tako stane n. pr. me-hikanski mahagonijev les le okrog 6000 Din za kubični meter, dočim stane isto blago preko Hamburga 10.000—12.000 Din. = Poravnava Slovenske banke je stopila sedaj, kakor nam poročajo, v svoj definitivni štadij. Dne 4. t. m. se je vršil plenarni sestanek upnikov Slovenske banke, na katerem 6ta člana revizijske^ odbora gg. Pole in Premrou na podlagi izvršene podrobne revizije podala izčrpno poročilo o sedanjem imovinskem stanju Slovenske banke, predložila obenem podroben načrt za poravnavo upnikov in sanacijo Slovenske banke s posebnim ozirom na dosedaj v tem pogledu ukrenjene korake, ki naj omogočijo mirno izvedbo poravnave. Mali vlagatelji e terjatvami do največ 10.000 Din dobe na podlagi tega načrta polno izplačilo, ostali upniki s terjatvami preko 10.000 Din pa dobe 70 % terjatev. Plačila se bodo izvrševala predvidoma do najkasneje 31. julija 1928, Obresti od 1. julija 1926 dalje se ne računajo. Ta sanacijski načrt, ki je bil odobren na zadnjem občnem zboru delničarjev Slovenske banke, o katerem smo 6voj čas že poročali, je bil sedaj sprejet v polnem obsegu tudi od plenarnega sestanka upnikov. Upniki so soglasno izvolili gg. -ravnatelja Polca in Premroua za svoja generalna pooblaščenca.-Njima izroči banka vsa svoja dosedanja aktiva v svrho realizacije in porazdelitve upnikom v smislu poravnalnega načrta. Generalna pooblaščenca bosta pod stalnim nadzorstvom sosveta upnikov, v katerega so bili izvoljeni gg. Ivan Roger, ravnatelj zavarovalne družbe rcu nazareške družine: trije so bili h hniezu ie bilo zagotovljeno, da bo Irša nanj padla, če ne prej, pa ko bo očeta vzel ta ali oni (ne kolnem se ne, molim pa tudi nerad, pa bodi tako!). Primera z nazarensko družino bo mogoče koga bodla, v tolažbo povem, da je tudi med sibirsko taratajko in dirkalnim vozom dovoljena primera: in žemljam. rogljičkom in drugim stvarem, ki lete pekom iz rok, se tudi pravi kruh. čeprav so mu sorodne samo po moki. Živeli so iz dneva v noč. iz noči v dan. pa zopet, pa le, pa še in tako naprej, da se je obrnilo leto. ko je bilo treba z novega začeti. Ker nikakor niso marali, da bi jim kdo. posebno pa katera pomagala natepavati sok na sok, in je oče povedal, da se bo Janez ženil, kadar se bo njemu zdelo, je seveda sinu ostalo od fantovskega veselja samo, da je lahko spal v svislih in da jc v nedeljo šei z viržinko v cerkev. Če bi bi! Janez kaj vedel o Danteju, bi bil zapisal nad vrata domače hiše: »O vi. ki vstopite, vsak up pustite! Oče je še salainensko trden, silno drzno brodari po soku in išče gostega in dokler bo rezal malico dolgo do komolca, in debelo, da je v rokah ne prineseš na polje, je človeku dobro samemu biti. čeprav ie drugače p;-sano.« Sicer sta za ljubezen ali >štemanje-potrebna najmanj dva: tvorni in trpni, to velja za oba. Janezu pa se ni bilo treba bati, da bi radi njega ali zanj ka- tera šla v vodo, še zato ne, da bi se umila. Kje je neki Bahar kupil to klaf-tro?<- so se menila dekleta.« »Klaftra« ie bil seveda Janez. »I kje, po sebi je mero vzel. saj tudi sam stopa čez tri razore, ko gre čez njivo. Še dobro, da ie Janez tako dolgo hodil bos — malo se je že obrabi1 — in da so ga zgoraj pristrigovali. če ne bi bil tako dolg, da bi organist še na oltar ne videl s kora. če bi ta potega stal tam. kjer navadno stoji. Pravili so, da so se po Janezovem obrazu nekoč pasle koze in da- ima od takrat jamice po obrazu in brke redke in štrleče kot bi mu jih bil Bog na sto metrov s iičafajem nastrel.ial pod nos. Radi njih bi bil pred poljubi varen kot jež pred psom. še sedaj, ko se vse od kraja liže: takrat si pa poljubil samo svetin.nco in fajmoštru roko — za mesto seveda ne vem. In če bi se zgodilo, da bi prišel Janez k župniku radi okIice\ in bi si dal s poljubnim (poljub!) namenom opraviti krog njegove roke. ven:, da bi mu ne bilo dano veselje/prebivati 7 župnikom deset minut pod isto streho in zapustila bi ga še t-Ma.-ki bi jo že ririoravil do oklicev. Čas vrti se neprestano in v njem sc je zgodilo, da je pljučnica zadušila Janezovega očeta. Mati je kmalu začela nagovarjati sina, naj se oženi, ker sama B E N • H U R Ta najlepši velefilm vseh časov je dosegel sijajni uspeh pri vseh včerajšnjih predstav vah. — Krasni igralci. — ko-lojalna režija. — Očarujoče lepe scene v naravnih bai» vah. — Grandijozno je pri--kazana divja dirka na rim = skih vojnih vozovih *er stra; šno življenje galejašev na galejah. — V glavnih vlogah najlepši ljubavni par iz cek Amerike Romon Heimrre ia 8e?ty Bronson Predstave ob: pol 5., pol S in četrt na 10. Pomnoženi orkester pri vseh predstavah! ELITNI KiAKO KATICA Kongresni trg 9. Teleion št. 2124. lock. Pravcat račun je bil to. s števili in številkami in s saldom na koncu, k: ga je poslala materi in sestri umorjen-ca. In v tem računu se bere, da zahteva dična gospa Nelly zase stanovanje, v katerem sta doslej stanovali obe dami. drugič zahteva mobilije, ki jih je bil nakupil pokojni njen mož. In dalie pre-zentira stare pobotnice, glasom katerih je posodila svojemu možu 500<3 šilingov. in zahteva, da plačata te dolgove pokojnikova mati in sestra. Pred sodniki je govorila Nelly drugače. Izjavljala je, da se odpoveduje vsem pravicam na moževo premoženje. Takrat je bila stvar seveda druga. Takrat Nelly še ni vedela, da bo oproščena. In Grosavescova mati bo morala plačati Nelly se bo torei umor pošteno izplačal .. . čerjo na mizi in jo žurno pobral v svo-io sobo. Vso noč je prebil v strahu in zdvojenosti in za hip mu je prišla celo misel, da bi si končal življenje. Drugo iutro se ie odločil: plačal je račun, odšel na viak in se vrnil v Budimpešto kjer se je takoj javil na policiji. Lindbergh in ženska moda Američanke so tako navdušene nad oce» anskim junakom Lindberghom, da so za.-čele nosit; klobuke a la Lindbcrgh. Glas z neba Neki davčni uradnik v Budimpešti je poneveril zaupani mu denar in pobegnil. Dobro vedoč. da ga bodo najprej iskali v mestu, se je zatekel na deželo in izstopil v neki gostilni. Gostilničar je imel doma brezžično postajo, na kateri so njegovi gostje poslušali radio-koncerte. Nekega večera, ko je tat baš brezskrbno otepal opulent-no večerjo, so se v zvočniku oglasile najnovejše vesti iz madžarskega glavnega mesta in med njimi tudi vest o poneverbi denarja, ki jo ie zagrešil neki davčni uradnik. Ko je tat začul tajinstveni glas. ki je natančno popisal njegovo osebo, se je od groze skoro sesedel. Ostavil je ve- Odlikovanje za beg iz ujetništva Francoska viada je ustanovila novo svetinjo, s katero odlikuje beg iz ujetništva. Journal Officiel* je prinesel pni seznami odlikovanih. Med njimi so veterani iz 1. 1570.. legijonarji iz Sirije in Maroka, največ pa je seveda udeležencev svetovne vojne. Poincare je razdelil nagrade pri svečanem kosilu v vojnem ministrstvu dne 25. junija. Med Francozi je več tisoč ljudi, ki so skušali pobegniti iz nemškega vojnega ujetništva. Njih doživljaji so prav zanimivi, saj pričujejo o veliki vztrajnosti in odločnosti. Poročnik Lombard je pobegni! iz Ingolstadta. posebno dobro zavarovane trdnjave, kamor so zapirali take častnike, ki so jih že zasačili pri begu. Okna celic so zrla na ozko dvorišče. kjer je noč in dan hodil vojak. Lombard pa je nekje ukradel majhno i žago in več noči pilil debele železne I palice na oknu. Mimo fizičnega iruda i je bila potrebna neprestana pozornost. ! da ga ne opazi straža. Da lažje pride J skozi prežagano luknjo, se ie slekel in ' pobegnil v samih spodnjih hlačah. Straža je pričela kričati «Halt!». ko ;e že ; zlezel čez zid. Nato je sledilo drugo i dvorišče, kjer je stal vod vojakov. Lom-; bar-d je zlezel v scnci ob zidu do žičnih i zaprek, medtem ko so vojaki kričali in | streljali. Čeprav si je hudo ranil nogo, je vendar preplaval pod dežjem krogel 50 m širok, z vodo napolnjen jarek. Zdaj šele si je obvezal v grmovju nogo in zlezel naprej. Tovariši v zaporu so našteli nad 30 strelov, a noben ga ni zadel. Tri dni pozneje pa sc Lombarda vendarle ujeli. Ni še minilo 14 dni, ko je zopet pobegnil. To pot pa je imel srečo. Človek, ki si danes ogleda Ingolstadt. ; si ne more predstaviti, da bi lahko kak i človek ušel iz te trdnjave. A želja po : prostosti premaga vse zapreke. Posebno težko so se počutili v ujet-] ništvu letalci. Iz Ingolstadta sta pobeg-I nila pilota Pinsard in Menard. «Zdaj bo general Joffre veliko pridobi! !■■> je zasmehovalo rekel ujetnikom trdnjavski poveljnik. Odgovor je dobil 10 dni pozneje: tega dne je uničil Pinsard 'prvo nemško letalo, ki mu je sledilo, do konca vojne še 15! Zanima optične ppeuara mora človeka prijetno isnenadiii, ne pa prevara pri kakem nakupu življenjskih potrebščin. Da se temu izog.i kupujte oblačila vedno le pri tvrdki Drago SCHAVAB. Ljubljana. kjer je vsaka pr?.vara izključena. ne moreta vsemu kaj. Pa je začel Janez pri pni hiši v vasi in je šel v mislih po vseh, kjer so imeli dekleta, ter ugibal, katera mu je najbolj naklonjena, njemu je bilo vseeno. Pa kaj. ko še ni z nobeno govoril drugače kot oficielno. to je takole: fant gre na polje ali na travnik mimo njive, kjer delajo in vpraša: >-A zdajle pa boste?--, oni pa odgovore: ia!« Če te pa bila katera na polju sama, je vprašal: »A zdajle io pa boš." ali ga p3 boš*, kar je pac delala, in ora je rekla: -ja! Ker .ie bilo pa materinem nauku za ženitev dovolj, da ona reče: ja, je bil Janez mnenja, da stvar ne bo pretežka. Ko pa je v nekohko krajih poizkusil, je videl, da je Jo -ja« do;-ga pot. Nekje ie slišal, da je preneroden in predolg: takrat mu je prišlo na misel, da >-e je oče oženil samo, ker je vzel baš njegovo mater, ^cer bi bi! tudi ostal sam. kakor je sklenil ostati Janez. Najel je deklo, da je bilo -brojno stanje- zopet polno, in živeli so naprej, kot da očeta nikoli ni bilo. Iz dneva v dan se je peha! Janez leto za letom, ki so bila er.o kot drugo, samo staral se jc. — Sem in tja še kdo ve. kako je vse vrelo na pni ljubljanski velesejem: manj jih ve. da so se takrat vršile rokoborbe, ki se jih je udeleževal tudi neki zamorec, ki je stanoval v navadni gostilni. ker v hotelih nočejo mazati rjuh. Vse gre v Ljubljano,- si je mislil Janez, bom pa še jaz šel; saj še nisem bil tam od vojaških let. In je šei. Malo na desno in na levo. sicer pa naravnost, pa se je znašel sredi vrvenja na velesejmu. Kaj je videl, ve vsakdo, ki ie bil na velesejmu, koliko je pa sne-del in jpil. pa še sam ne ve. Dobro vino so točili, ne tako kot je v vasi, ki ga moraš podnevi piti, da vidiš, kaj piješ. Janez je pokusil to. pokusil ono in pozabil na vlak. Opolnoči, ko se je nehalo, jo je šele ubral v mesto iskat prenočišča; domov je nameraval zjutraj s prvim vlakom. Nesreča ga je prinesla v gostilno, v kateri je spal omenjeni zamorec. Vprašal je za posteljo in povedali so mu. da je zasedeno oziroma zaležano, vse. sa-rno v oni sobi. kjer spi zamorec, .ie prazna ena postelja, ker je nihče ni hotei. E, si je mislil Janez, malo nerodno je res spati z zamorcem v isti sobi. če ie res. kar so nam pravili o njih. ker pa bom zjutraj šel zgodaj naprej in drugod najbrž ne dobim postelje, naj bo! In je šel s hlapčetom v sobo. kjer je spal zamorec svoje črno spanje Trezen ie postal Janez, popolnoma trezen in če bi ga ne bMo fanta sram. hi io bil pobral iz sobe. Tako pa je ostal in fantu naročil, Naši onstran granic Fašizem na Krasu c. d. Na Primorskem, v začetku julija Ne prikrivajmo si resnice! NiMe ne more trditi, da ne bi italijanska šola že kazala svojih za narod pozuhnih učinkov. Otroci slovenskih staršev govore danes že tudi doma med seboj italijanski, zlasti pa o vseh stvareh, ld se tičalo Šole. in še tem boli. kjer so povsod posejani ljudje, ki se že iz kateregakoli v?roka izdajajo za naj-navdušeoejše Italijane, fašiste in zato tudi ob vsaki priliki priganjajo svoje in tuje otToke, iballe«, da govore italijanski. Po otrocili pa prihaja italijanščina tudi v družino. »Balilovska« organizacija in organizacija -malih Italijank«, fašistovski organizaciji šolskih otrok, ste že razpredeni po vsem Krasu in nastopate vselej in povsod, kjer to zahtevajo potrebe fašizma. Odras-Iejša moška mladina v že precej velikem številu sodeluje pfi savanguardistih«, mili-čenskih pripravnikih, a v kraški milični legiji so tri četrtine, če ne štiri petine naših ljudi. Kakor znano, šteje mili&ia legija okoli 2000 mož. Da so v fašističnih sindikatih na Krasu skoraj izključno naši ljudje, je umljivo samo po sebi, ker avtohtonih Italijanov na Krasu ni. Seveda je treba 'priznati, da danes naši ljudje, ko pridejo od fašistialih sestankov, ko odlože mlUčarsko puško in slečejo črno srajco, govore in tudi mislijo slovenski, da slovenski otroci govore po večini slovenski med seboj in z odraslimi, toda tako je danes; kako bo pa jutri. Opažati se more namreč, da se naši ljudje čim dalje, tem z manjšim odporom, s'tem večjo lahkerto prl-lagodujejo vsemu, kar jim naprtuie fašizem. Loteva se Jih nekaka tiha resignacl-ja. neka malomarnost, Češ, kaj se bom puntal saj drugi tudi delajo tako, pomoči nam itak ni od nikoder in nam Je tudi ni pričakovati. Žalostno Je, da se čuje danes brez izjeme vsepovsod tako zaključevanje in naj mi nihče ne oporeka, če trdim, da Je ravnS ta okolščina eden glavnih, če ne prvih vzrokov, da fašizem zlasti na Krasu, kjer je ljudstvo zaradi siromašnosti .svojih tal v veliki meri navezano na'pomoč od zgoraj, kar je danes seveda fašizem, pridobiva, dejanski pridobiva vedno več tal. Poročilo o posetu generala Mozzoniia v Sežani koncem pret. meseca pravi, da je ta poset »s svojo resno preprostostjo pokazal kar najjasneje čvrsto tvorbo kraške fašistične milice in ostalih kraških fašističnih organizacij, obenem pa tudi, kako se na Krasu Izvršuje z res fašističnim duhom in nesebično po višjih fašističnih instancah začrtani program, ki Je res namenjen blagostanju drugorodnega prebivalstva in mu je cilj, da novim državljanom Italije pokaže pravo bistvo tašfema. ki je absolutno samozatajevanje in brezpogojna udanost Vodji.« Pri sprejemu je »srčka« drugoroden ba-lila (šolski deček v unfionmi miličnika, s črno srajco in črnim fesom), mali Mahorčič, izročil conskemu m i ličnemu poveljniku šopek cvetja v imenu vseh kraških balilov. Komandant Mozzoni ga Je poboža in poljubil«, nato pa si Je podrobno dal poročati o omladinski organizaciji na Krasu. Zlasti dolgo je govoril komandant z dru-gorodci, --katere si je takoj pridobil s svojim gosposkim, pa dobrohotnim nastopom, iz katerega je razvidna vsa njegova iskrena prisrčaost.« Po končanem prestavljanju je general Mozzoni nagovori vse navzoče skupno In povdarial, da ga prav posebno veseli prisotnost drugnrodcev v tolikem številu. Dejal je potem: nam ni mogoče pridobiti takoj srca vsega drugorodnega prebivalstva, si moramo vendarle pridobiti njegovo spoštovanje s svojim iskenim, poštenim in kravič-nim delovanjem. Eno stvar pa moram po-vdariti, da vsaka iahna tendenca, čeiudt enakovrstna, tvori z ozirom na fašizem izdajstvo. Biti moramo granitna gruda, kompaktna, pokorni Vodjevim ukazom, kajti njega se služi ali pa izdaja. In če b! nekega dne, želimo, da bi bil oni dan daleč, zapel zvon zgodovine, mora biti Vodja gotov, da bodo vsi fašisti (seveda tudi »drugorodd«) pripravljeni pod svojimi prapori, da dosežejo tiste cilje, ki jih on določi!« Vodja sežanskega fašizma, Grazioli. je zagotavljal, da se bo na Krasu tudi še nadalje z vsemi močmi delalo na to. »da se ustvari ob meji domovine tak zanesljiv pas bajonetov, kakor ga hoče Duce.s naj pride ugasnit luč in kdaj naj ga pokliče; potem je zaspal. Ko je fant prišel ugasnit luč. mu je padla v oči velika razlika med belim in črnim in ni se mu zdelo prav. Ker črnega ni mogel umiti, je namazal belega z globinom po obrazu, da sta bila sopre-nočevalca enake barve. — Zjutraj priteče fant ves zasopljen v sobo, strese Janeza za rame in hiti: »Oce, tecite, če hočete dobiti vlak! Jaz sem pozabil na vas, ko imam toliko dela! Deset minut je še Časa! Brž!« Janez plane v hlače, skoči v čevlje, fant mu je že posadil klobuk na glavo, -,opif Pa obleka še po stopnicah in leti na kolodvor — umiti se je nameraval doma. Prišel je še pravočasno in kupil listek. Na vlak, ki je bil že pripravljen za odhod, je šel mimo ogledala. Ko je zagledal v njem črnega spaka, se je ustrasil, da bi se bil skoraj sesedel, nato pa je zarobantil: »Prekleti poba! Prepozno je prišel klicat, zdaj je pa še zamorca poklical mesto mene, ta vrag zmešani!« Z vožnjo seveda ni bilo nič, saj ni neumen Janez, da bi za zamorca plačeval, vlak pa tudi ni čakal, kdaj se Janez spozna. Domov je prišel Šele zvečer in odveč bi bilo praviti, da ni bil na nobenem velesejmu več. Samec je še, in če se je katera po vsem tem vanj zaljubila, ga lahko doW. p— V Rodiku na Krasu dobijo milični« ke. Občinski načelnik Lescovich jih hoče imeti, da bodo letoviščarji, katerih je baje okoli 300, varni in da jim bodo milični! vedno predstavljali sliko domovine... p— Postojna. Obmejni Postojni posve« čajo Italijani od prvega dne zasedbe da; lje posebno pozornost. V vsakem pogledu važna postojanka ob vzhodni granici. S Postojno so dobili Italijani lepo prospeva« joče mesto, katerega so se polastili z ra« dostjo, češ, tu »e naselimo in Postojno pre tvorimo v italijanski kraj, ki bo imponiral tujcu ob vstopu v Italijo. Barbarsko je njihovo postopanje z avtohtonim sloven skim prebivalstvom, ali le potom iztreb ljanja in uničevanja slovenskega življa je mogoče postaviti italijansko Postumio na mesto slovenske Postojne. Zagospodovali so kmalu v občinski upravi, pričeli so ko: misariti po denarnih zavodih in pomešali so se v institucije, kjer je bilo kaj premo ženja. Šole so italijanske. Fašistična orga nizacija deluje na vse strani v neprilog domačinov. Preganjanja in zaničevanja so pretrpeli Postojnčani, vendar pa so vztra« jali in se držali do zadnjega svojih na» prav, dokler jim niso fašisti vsega, kar so imeli, iztrgali iz rok. Italijane so bolela še zadnja slovenska društva. Zato so pcfskr« beli sedaj za razpust čitalnice, pevskega, tamburaškega, dramatičnega in telovadne« ga društva. Tako so Slovenci v Postojni končno brez svojih društev. Njihovo pre« moženje so zaplenili in to pride prav faši* stičnemu gledališču in drugim njihovim svrham. Po lepih prostorih slovenskih društev se razšopirijo črnosrajčniki. Prizi« va ni proti fašističnemu nasilstvu. Postojn« ski fašisti so pri fašistični vladi z lahkoto izposlovali razpust slovenskih društev. Torej, ako bi se Slovenci tudi pritožili, bi ne pomagalo nič, ker je vsa oblast fa« šistična. In še toliko manj, ker so visoki oblastniki poučeni, da so se skrivali po onih slovenskih društvih državi nevarni re vratni elementi! Sedaj je slovenstvo v ostojni vrženo ob tla, kmalu se bo mo« gJo govoriti slovensko le še ob domačem ognjišču. V razpustu slovenskih društev v Postojni pa tudi vidimo napoved za druga slovenska društva tu ali tam, da bodo mo« rala počasi izginiti. Fašistična organizacija hoče preskrbeti «drugorodcem» za izobra« zevanje in zabavo potom svojih načrtov. Slovenska društva so jim na poti, zato jih odstranijo. Prosveta med Slovenci se mora ubiti, potem bodo mehko orodje v trdih fašističnih rokah. V veliki preizkušnji živi naše ljudstvo v Primorju. Morda jo pre« stane navskrižno s fašistično mislijo o bo« dOČnosti? F, Dopisi GORJE. V nedeljo, dne 10. t. m. priredi Dovodom IlOOletnice sv. Cirila in Metoda gorjanska godba gasilskega društva no ma. Ši na trgu pred cerkvijo v Gorjah prome-nadni koncert, feier bo igrala godba slovanske himne in slovanske koračnice. Popoldne pa priredi gasilsko društvo v Gorjah na vrtu pred gostilno Kunsteli veliko vrtno veselico z naslednjim sporedom: t. Velik koncert društvene godbe (pomnožene na 30 mož), koračnice posfcočnice. vrtilnlce, itd. 2. Petje gorjanskih slavfikov, z notami ali brez not z daljšimi in krajšimi pav-zami. 3. Velik ples pod milim nebom. Mo-derni in navadni plesi z visokimi In nizkimi petami. 4. Šaljiva pošta zemeljske in zračne iz vseh svetovnih mest 5. Sultanova kavarna. 6. Budhova čajarna. 7. Aagelj-ske slaščičarne. S Lekarna pri »Dolgem življenju«. 9. Drogerija pri »Hitri smrti«. Vseh teh zabav in dobrot se lahko občinstvo posluži brez posebnih stroškov. Zato se cenjeno občinstvo vljudno vabi. da se ne dolgočasi doma, marveč nai pride na veselico staro in mlado kjer bo dobre volje itn dobro postrežemo! 1054 SODRAŽICA. V našem trgu se kaže vsestransko živahno gibanje. Zdaj nam ie znani tukajšnji .podjetnik naklonil redno avto-mobilno zvezo z Žlebičem in sicer k jutranjemu vlaku v Ljubljano In iz Kočevja, dopoldansko poštno avtomobil«) zvezo z Ribnico ter avtovočnio k večernemu vlaku ter od večernega vlaka ob 22.20 iz Ljubljane. Avtomoblfaa zveza Žiebič-Sodražica-Loški potok se pripravlja. — Pred kratkim so neznani pravcati velikomestmi uzmoviči (baje z avtom) obiskali uglednega trgovca I. B. iz Zamosteca ter mu pobrali iz železne blagajne večjo vsoto denarja, baje 60.000 Din. ter različno blago iz prodajalne. Za njimi ni nobenega sledu. To Je sedaj v kratkem že druga večja tatvina v ribniški dolini. Pozor pred takimi gosti i — V nedeljo ima naš Sokol svoj Javni nastop. So-kolstvu naklonjeno občinstvo naj nas pe-seti, ter nas na ta način pobodri k nadalj-nemu vtrainemu delovaniu. Obisk bomo ra-devolje vjnili. PODČETRTEK, Dne 12. junija je imelo Prosvetno društvo »Sotla« svoj letni občni zbor. Izvoljen je bil zopet stari odbor le z •malimi spremembami. Društvu sta darovala gospa TodoroviCeva, Ietoviščarka iz Beograda. 100 Din, In gospod Simenthal z Dunaja, ki je obenem tukajšnji hišni posestnik, 50 Din. Iskrena hvaJa! Želeti bi bilo tudi od drugih tukajšnjih premožnejših slojev. da jih posnemajo, ker se mora društvo radi izvršenega renoviranja kulis in vedno slabega obiska pri predstavah borit? z denarnimi težkočami. LJUTOMER. SakoLsko društvo Je dogradilo svoi dom ter urejuje sedaj veseljčni prostor in letno telovadišče. Dne 14 avgusta bo slovesno otvorilo vse prostore doma in letovišča s telovadnim nastopom in veliko ljudsko veselico. Opozarjamo bližnja društva na ta dan ter Jih vabimo, da se tega slavja udeleže s čim večjim številom članstva 1040 GOMILSKO. Tukajšnja obrtno nadaljevalna šola je v nedeljo pod vodstvom priljubljenega upravitelja g. Šege napravila izlet na Gorenjsko. Z vlakom so se peljali do postaje Dobrava. Odtod so se peš podali »kozi sotesko Vintgar na Bled. Le prehitro ie potekel čas na nebeško lepem Bledu. Ob 9. v ponedeljek so se odpeljali z vlakom do Ljubljane, lcjee so si ogledali mesto in velesejem in se nato z večernim vlakom v najboljšem razpoloženju vrnili domov v Savinjsko dolino, izleta se je udeležilo 6 spremljevalcev mojstrov in 40 vajencev. Naročila, in, vn, dopis*. tlcotoJi malih- oglasov, j t, podob* mu OgLasniodr euUk -Jutra-'jhubfcvtOs, PrtJtriun>ci-^.TiL st. 2ft)3. MaUoglasi Ust- pristojbin*, jt> vposbu ti obuvam, z naročUtm^su' ur st oglasu m. priobajo>. Ctkovtu, račun, posbu■- kra,-ailnic* fjubljanajt. 11841. JLcdL ■oglasi, bi- jlu-ii^o- u pom*LovaLn+ in- roajaL na, namtM ob&iLtloa-i vsaka. bw&dcu pcu~. -f/aj-manjši z/i+rak Vi* SVriAojbijia, za, šifro din,js iMuhjo, cLopteotranfO, uis oglasi* ir-yowk&g. 20875 Samo 15 Din dnevno prvovrstna hrana r gostilni otok »Vis», Židovska steza. 20846 Zastopstva runih predmetov sprejme dobro uvedena tvrdka, ki ima potnike po vsej Jugoslaviji. — Prednost imajo tvornice in poznane veletrgovine. Cenjene ponudbe opelati na: Agentura Aleksandri Jankijeviča, Zemun. 20626 Potnica ki je dobro vpeljani po Sloveniji in Hrvatski, želi primernega mesta. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna In poštena moč». 20838 Luksuzni avto Jestsedežnl, radi odhoda poceni prodam. — Najfinejša svetova* znamka z Jako majhno porabo bencina. — Ponudbe na poštni predal št. 283. 20908 Angleški - ruski nemški, slovenski, srbohr-vatski, obvezno ako potrebno r nekaj mesecih tudi italijanski ali francoski, korespondent eto. želi za. postaja kjerkoli Cenjene ponudbe na oglas, oddelek MSSfETM »Jutra, pod šifro »Jurist«. 22810 Le*j) industrijalci ki Sele uspetno trgovati v Italiji, inierirajo v strokovnem listu <11 Legno-Milano I Legnimi-Genovi«. — Poskutoo številko kakor tudi vse i n s e r 11 e preskrbi Pubblioiti G. Cehovin — Trleste, XX Settembre 65 Nislovnik lesnih tvrdk v Italiji stane 80 lir. 20580 45Ietni mož zdrav, trezen ln zanesljiv, s Hletnim dečkom, želi priti kot sodelavec t kavcijo ali družabnik k trgovini s premogom ln drvml v Sloveniji Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra.. 20916 Službo skladiščnika Inkasmta, sluge ali sliino išče reduciran bančni nastavljenem Cenjene ponudb« pod šifro »Vesten, na podružnico »Jutri, v Celju. 20938 i * nr*7 jvjr fjj s^ Mladeniča zdravega in krepkega, ki ima veselje do trgovine, sprejmem takoj kot vajon- ca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20849 u Podjetjem B maogo trgujejo • Hrvat. sto ali Srbijo, pisarnam, vrnslom trgovinam, špediei. jam itd. je na razpoligo prvovrsten srbohrvatski in madžarski korespondent. — Sprejme stalno službo aH pa prevzame dopisovanje tu-di na dom. Interesenti naj pošljejo ponudbe pod šifro »Uspeh dopjsi. na oglasni oddelek »Jutra«. 20986 Učenko za šivmje sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20925 Višjega natakarja strokovnjaka. gpoeOboega za prvovrstno kavarno, sprejmem. — Ponudtie s prilogo fotografije ln uverenjš — (jamčevina potrebna) — poslati na upravo hotela »Central«, Sarajevo.. 20805 Korespondent V srbohrvatskem in mld-žarskem Jeziku, 1.!te zaposlitve, event. tudi za nekaj ur na dan. Cenj. ponudbe pro*i pod »Odličen kore-spondjot, na oglasni oddelek »Jutra«. "0807 Urar. pomočnika popolnoma samostojnega, t venetno prakso, rtannjoče-ga v LJubljani, sprejmem takoj Ponudb« i priporočilom in navedbo zadaje službe na: F. čuden, orar. Ljubljim, Prešernovi ul. 1 20781 Mladenič • "postno Izobrazbo, lell kakršnokoli službo v trgo-Podjetju, gre tndl zi Mapca na gostilno. Igr« tudi na harmoniko. Ponud-*>« na Ogl. oddelok »Jutri« po« »Sin trgovci., 20879 Vzgojiteljico ozir. boljšo goepodično. ki imi v«»«lje do otrok, ta-VoJ sprejmem k S deklicam V starosti od 2—6 let. — Ponudbe, Se mogoče s sliko, katera h vrne, podati na pottnl pnisl Mrr. 58. CflU«. 20457 Služkinji ščete službo takoj za vie, ali V kakšno večjo kuhinjo. ozir. pralnico. — Mlel Asdrejčič, tu Mokro polj«, poIU St. Jernej, Dole&ko 20884 Izučen ključavničar in obenem izkušen kurjač dobrim spričevalom, želi pri. merao službo. Naslov v ogl oddelku «Jutra>. 20798 Trg. pomočnik ((Speoerist) išče kakršnokoli službo, event. gre tudi za dopisnika. Naslov v oglas oddelku »Jutra.. 20905 Vesten osmošolec sodi instrukcije iz vseh predmetov real. gimnazije nižješolcu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Nizek honorar 20». 20920 VritUM Sadjevec proda Oset v Mariboru 20739 Vino iz lastnih goric prodaja steklenicah po zmernih cenah A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 20881 Nemška detelja v košnj; naprodaj. Zelena jama 110. Sveže maline kupuje vsaki dan do 7. ure zvečer Lovro Rogelj, Vrhnika. 20904 Maline kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. 20911 Trapistovski sir po zelo znižani ceni (22 Din) priporoča in obvešča 6voje odjemalce »Zvijezda., mlekarsko podjetje, Jarkovac, Banat. 20862 Čoln s 4 vesli prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 20800 Hrastove podnice (belake) 3 vagone. 2.85 X 53, 2 vagoni 2.65 X 43, lepo blago, poceni napro-dij. — Naslov y oglasnem oddelku »Jutra.. 20795 Enodružinsko vilo visokopritlično, ali hišo vrtom kupim. Ponudbe navedbo cene in plačilnih pogojev ni oglaEni oddelek »Jutra, pod »Ljubljana 93. 20793 Trapistovski sir v hlebih od 8—20 kg težlne prodaja po Din IS kg sirarna Imeno, Podčetrtek. 20743 Krasen radioaparat štiriceven, radi selitve poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra. 20816 Portland cement pravi trboveljski prodaja tt. Fr. Stupica v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 1 20602 Kolo jtoldirkalno, novo, radi od-potovtnja ugodno naprodaj na Zaloški cesti 7. 20938 Damsko kolo dobro ohraajeno, poceni proda M. Prezelj, Gosposvetska cesta 16. 20928 Stropna svetiljka mijolika, lep«, ta petrolej aU elektriko, poceni naprodaj v Bohoričevi ulici 12/1. 20927 2 postelji dobro ohranjeni, 2 nočni omarici in 2 tapecirani vlogi prodam po nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 20908 Zapravljivček nor. radi selitve poceni naprodaj. Pismene ponudbena oriami oddelek »Jutra, pod •Zapravljivček.. 20569 Pohištvo spalne oprave in jedilnice, vse s trdega lesa. dobro blago, ima po nizki ceni v zalogi Franc Tomšič, stavbno m pohištveno mizarstvo. Kaletj, D. M. Polje. 20823 Omaro ra oblek e._ posteljo. 7 žim-tiic ln nočno omariro prodam Pod trančo štev. 2/ni — deeno. 20844 Koio dobro ohranjeno — znamke »Stucchi. Milano. z elektr razsvetljavo iu dvojno harfne koncert, citre proda Fortič. Slomškovi 1' 20936 Kufxim Lisičje ln vse druge k o 2 e od divjačin kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdra-vič, Ljubljana. Florijanska ulica št. 9. 47 Tovarniška okna in vrata kupim. Ponudbe navedbo velikosti in cene ni oglasni oddelek »Jutri, pod »Okna.. 20848 Gorenjsko narodno nošo moško in žensko kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Noša«. 20772 Živegs srebra kupim vsako množino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko «Hyd-rargyryum». 20520 Kopalno banjo manjšo, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20910 Železno posteljo zložljivo, kupim. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Postelja.- 20877 Pisalni stroj kupim. Ponudbe poslati ni oglasnj oddelek »Jutra, pod »Poceni 82». 20882 Žensko kolo dobro ohranjeno, kupim ta. koj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Kolo. 20902 Hiša z lepim zemljiščem, v mestu na Gorenjskem ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Ugodna cena 22». 20822 Hišo z gostilno v trgu ali večji vasi na prometni točka kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Prometna točka 56«. 20756 2 enonadstr. hiši prodam na Dolenjskem lepem in romatičnem kraju 3Ti fari, v bližini Toplic. Eni popolnomi nova, v kateri je dobro idoča trgovina, pripravna tudi za gostilno, druga ima veliko gospodarsko poslopje, kjer je irostor za mesarijo ln kraj >rez konkurence in kovač-nica. Zraven je vTt, 2 njivi in travnik. Vse to prodam »d ugodnimi pogoji b niz-u ceni. Plača se nekaj pri logodbi, drugo po dogovoru )opise na oglasni oddelek »Jutra, pod »Lep kraj.. 20807 Poslovne lokate najmanj S—i sobe na ulico, na dvorišču ali L nadetr., v centru Ljubljane Iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod Sitro »Center.. 20638 Pisarniško sobo visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavoj v Ljubljani, Gledališka nI. 8. 20559 Pekarna več let obstoječa , z vsem inventarjem naprodaj po zelo nizki ceni. — M Trdik. Banjaluki. 20799 Vttujem Gostilno ali trgovino tudi oboje skupno vzamem v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra, pod šifro »Promet 150. 20941 Stanovanje 1—2 sob in kuhinje išče mlad in miren zakonski par za tlkoj ali pozneje, najraje v mestu. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Stanovanje 6». 20706 Zračno sobo a separiranim vhodom in električno razsvetljavo išče boljši gospod v okraju Sv. Peter, vodmat ali Moste — za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Sv. Peter-Vodmat.. 20890 Stanovanje s 3 ali 4 sobami in vsemi pritlklinami išče mirna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »1. september ali preje«. 20917 za dijake 2 dijaka srednješolca sprejmem na stanovanje (posebna soba) in hrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 20610 Dva dijaka iz boljše hiše sprejme na dobro hrano in zdravo stanovanje boljša rodbini v Ljubljani. Naslov v oglis. oddelku »Jutri.. 20836-1 Sposobnost, Stalen zaslužek Sobi 444, Soba takoj. Samo resna udeležba. Soliden gospod, Šofer 20494, Šofer 90, Šiška 47, Točen, Takoj S2, Takoj prosi, Tihi sreia 16, Takoj stanovanje, Trgovina 1927, Tikoj 49. Trgovska hiša z mlinom, Dgodna prilika 7, Undenvood, Učite-gjica, Vroča ljubezen, Zaloga, Zanesljiv 55/56, Zanesljiv 1927, Zvestoba 30, Značaj in razumevanje, Železničar. Stev. 20.425, 478, 19061, 20.179. 19.896. 19881, 123, 1000, 500 Din, 444. Vdovec star 41 let, brea otrok, drž. vpokojenec, privatni uradnik, hišni in zemljiični posestnik s kompletnim krasnim pohištvom, se želi radi nepoznanja in nujnega gospodinjstva seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, mirnega značaja, pridno in skrbno gospodinjo ter srednje izobraženo. Resne ponudbe, če mogoče s sliko je poslati pod šifro »Redka prilika 5. na oglasni oddelek »Jutra.. 20745 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v bližini univerze oddam solidnemu gospodu s 15. julijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 20830 Opremljeno sobo oddam s 1. avgustom solidnemu gospodu. Naslov Oglsanem oddelku »Jutra 20818 Sobico Iščem z 10. julijem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, poj »Soliden«. 22810-a Prijazno sobo s souporabo kuhinje oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 20649 Sobo i elektr. razsvetljavo, blizu glavne pošte oddam takoj boljši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra. 20940 Gospodično sprejmem takoj kot sostanovalko na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 20907 Sobo lodpritlično takoj odda Jos. Kodeljevo štev. 260 20930 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam takoj solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20932 Sobo e posebnim vhodom iz stopnic, z dvema posteljama in lepim razgledom, odda takoj v Ljubljani Anton *Ma-ver, Ahacljeva 5. 20000 Sobo prazno ali opremljeno oddam blizu kolodvora. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra.. 20898 Lepo sobo popolnoma teparirano. zelo primerno tudi za pisarno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20894 Dt/pifi Nada Tri Tebi tem te bila. Kedaj svidenje? Mnogo Te poljublja vedno Tvoja m. 20934 Pohištvo, obleko itd. ugodno prodam danes in jutri dopoldan na Cankarjevem nabrežju štev. 7/II 20876 Radio aparat s pritlklinami za 950 Din proda Hešik. Sp. Šiška. 20891 Otroški voziček dobro ohnnjen. mprodaj v »P- toki, Medvedovi ulica it. 22. S0S87 Gostilno prevzamem v najem ali primeren lokal za vinotoč v prometnem kraju ljubljanske okolic«. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Gostilna ali lokal«. 20918 fUHHHHMJU Stanovanje na Brinju ob Dunajski c. s kuhinjo, 1 sobo, 2 kabinetoma, souporabo pralnice in kopalnice ter vrtom odda z avgustom Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta 12. 20775 Stanovanje obstoječe Iz kuhinje ta sobe iščem. Pismene ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Tudi predmestje 11». 20385 Stanovanje 1 ali 2 sob in kuhinje iščem za takoj aH pozneje. Pismene ponndbe m oglasni oddelek »Jutra, pod «711». •0984 Kamnik! Kadar se t duši pojavi vihar in čuvstvom razum ni več goepodir, naj čin obupen nebo opro.ti — saj dula Itak preveč trpi. 20870-a V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma- August ni razpolago, Auto 27, Avto, Akademik, Agi-len 11, A. K., Aparat. Au-gust 1, Banko 37. B. G.. Bukova drva, Bodočnost 7. Center, Ceno stanovanje, Dosmrtna gospodinja. Dobre moči. Daljnogled 70, Delavna 93, Družabnik, Dober in stalen. Dobra gospodinja 82, D. W., Foto, Gostilna 611. Gospodinja lf. Grlica 19715, Harlev 1927, Krepak, Kupim takoj. Križanke. Koračnica S 1. julijem. Lokal 874, Lepa priliki 26. Mirno. Mlida ljubezen. Marljiva 9. Mirna stranka 11. Mizsr I. Mirna familija, Majer 600. Mil 170O. Min. Najstrožja diskrecija. Nizek honorar, Osamljen 40, Opravi. Opica, Privatnik. Poštena 12, Petnajsti julij. Plemenitost, Plačilna natakarica. Prometni kraj. Posterisan. Priložnost 18, Plači takoj, Priktikintinji 829, Razvedrilo. Remington, Redka priložnost. Slovenki 22, Sreča in ljubezen, Sreči 1285, Starejši gospod vpokojen, s premoženjem v gotovini 600.000 Din, se želi seznaniti s starejšo gospodično ali vdovo brez otrok, s primernim premoženjem ali posestvom, radi ženitve. — Josip Dobaj, Ljubljana I. poštno ležeče št. 138. 20S23 Glasim Lep gramofon brez lijaka, z več ploščami poceni naprodaj. Poizve ss v trgovini J. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banka 20768 Pianino dobro ohranjen, vzamem v najem za 6 tednov. Naslov pod »V najem 6. na oglas, oddelek »Jutra.. 20811 Lakast čevelj gornji del, sem našel. Naslov najditelja v posredovalnici Mrak. 20588 Mladenič «R» dobro poznan, ki je odnesel pomotoma 4n« 7. junija t. 1. v hotelu Kontinental dežni plašč in telefoniral, da ga povrne, naj ga takoj odda v oglas, oddelku Jutra, sicer se ga preda policiji. 20937 Kdo se usmili sedemlotnega »dravegi dečka brez doma. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod »Sirota«. 20880 Množinske predmete iz lesa, razne, izdelujem po naročilu, event. kupim izum novega v veliki meri potrebnega lesnega predmeta. Ponudbe pod »Tovarna lesnih izdelkov št. 78. na ogL oddelek »Jutra«. 20878 Brivnica Cesta na gorenjsko železnico v nedeljo dopoldne odprta. 20S95 Pogubo vsaki družini jrtnašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige. Op. Josip Tičar: jivi Cena s poštnino vred Din 19-50 •aročila u knjigarno Tiskovne za-lrnge v Ljubljani. Moderna oprema pekarij za veliko ln maloobrtni obrat Parne krušne peči, elektr. krušne peči, mešalni in gnetilni ter pomožni strog. Stroji za izdelavo testenin (makaroni, vafeljni, oblati, keksi itd.) Stroji za slaščičarje parni in eksplozijski motorji od 2 do 100 HP. Iščemo spretne zastopnike i Emil Plemia Mischinen tt. Hotorenfabrik Wlen XVII, Wattga*M 7M6 J. O. Curwood: 9 Preganjana žena Roman. Iztegnil je roko in ona mu je skoro nevede podala svojo. Videla |e izpremembo v njegovem obličju, obžalovanje, bol in neko posebno jasnost, ki mu je iznenada zalila oči. »To je tisto, kar sem vam hotel pokazati,« je priznal, čuteč, kako ga presunja toplota njene roke. »Vse eno bi bilo, če bi govoril odkrito, mar ne? Preden ste prišli, sem imel samo eno željo in ta je bila, da bi končal svojo knjigo. Veliko dela sem si bil naložil za današnji dan. A vi ste mi ga pokvarili. Niste mi šli iz uma. To me je storilo zlega.« »In to je vse?« je šepnila, gledaje ga z napeto pozornostjo. »Tedai niste mislili — t »Tistega, kar je mislil Ouade?« je dejal, kakor bi jo z bičem udaril. »Ne. tega ne. Za Boga, vsaj te domneve menda nisem zbudil v vas?« »Tujka sem — in ljudje pravijo, da ženske ne hodijo same v Tete Jaune,« ie odgovorila negotovo. »Res je, da tre hodijo — vsa.i navadno ne. Zlasti ne ženske, kakršna ste vi. Sami ste, tujka ste in preveč lepi. Nočen, se vam laskati. Krasni ste, tega se gotovo sami zavedate. Dovoliti vam, da greste sami in brez varstva med tri ali štiri tisoč moških, kakršnih jc tam večina, bi bil zločin, in mimo tega, tiste ženske — .sestrice' — te bi vam šele pokazale. Ako bi imeli moža, brata alj očeta, ki bi vas pričakoval, bi bilo drugače. Toda rekli ste mi, da nimate nikogar. Izpremenili ste namere, ki sem jih imel s svojo knjigo. Bolj od nje me zanimate vi. Ali mi dovolite to zanimanje? Ali vam smem bitj prijatelj — če bi potrebovali prijatelja?« Aldousu sc je zdelo, da se ie nekam ponosno vzravnala. Za trenutek je bila videti večja. Žarka rdečica ji je preplavila obraz. Odtegnila mu je roko. A ko ga ie spet pogledala, je videl, da je minilo. »Da, to vam dovolim.« je odgovorila, »samo ponudbe vašega prijateljstva tic smem sprejeti. Že doslej ste storili same več, nego vam morem kdaj povrniti. Prijateljstvo pomeni prijaznost in če bi mi izkazovali prijaznosti, bi trpeli vaši načrti. Imejte na umu, da čim preje dovršite svojo knjigo.« »Če mislite, da potrebujete moje pomoči, lahko knjiga čaka.« »Tega vam niti povedala ne bi,« ga je naglo prekinila. »Skrajno neokusno je bilo od mene, da sem namignila, češ, lahko se zgodi, da bi potrebovala pomoči in ne bi mogla skrbeti sama zase. Toda na prijateljstvo Johna Aldousa bi bila ponosna.« »Seveda lahko sami skrbite 'zase, Ladygray,« je mirno rekel Aldous, gledaje ji v oči in govoreč kakor sam s seboj. *Baš to je vzrok, da ste tako čudno pali v moje življenje. To je tisto — nikakor pa ne vaša lepota. Lepe ženske sem videl že preje. A to so bile res samo ženske, krhka bitja, ki bi se bila zgrudila v vsaki najmanjši stiski. Zmerom sem mislil, da je med desettisoči žensk samo ena, ki se — ob izvestnih pogojih — ne bi zgrudila. Verujem, da ste vj ta izjema med desettisoči. Vi lahko greste v Tete Jaune sami. Vi lahko greste sami kamorkoli — in lahko sami skrbite zase.« Pogledal jo ie tako čudno, da je zadržala dih. Njena usta so se razklenila in obraz ji ie temno zardel. »Najbolj čudno v vsem pa ie to, da vas že davno poznam iz svojih prejšnjih predstav,« je dodal. »Živeli ste v njih in ste me vznemirjali. Nisem si vas mogel dobro predstaviti. Skoro nerazumljivo je, da naj bi vam bilo ime Jana — enako kakor Jani v .Pošteni igri'.« Ona je tiho vzdihnila. »Jana je bila bojazljiva,« ie vzkliknila, »bila je zla — pokvarjenega srca in misli!« »Bila ie krasna,« ie odgovoril Aldous, ne da bi izpremenil svoj mirni glas, »bila je krasna — toda pokvarjena. Trudil sem se, da bi ji naše! dušo, pa sem moral odnehati. vzlic temu ie bila še krasna. Moja krivda je bila, ne njena, da je bila brez duše. Morda bi bila zame vzor dovršene popolnosti, pa sem jo pokvaril. Zato, ker sem jo pokvaril, sem prodal pol milijona iztisov tiste knjige. Tega nisem storil nalašč. Rad bi ji bil dal dušo, da sem io mogel najti. Tako pa je šla svojo pot.« »In zdaj primerjati mene z — njo?« »Da,« je premišljeno rekel Aldous. »Vi ste Jana — le s to razliko, da imate tisto, česar njej nisem mogel dati. Jana iz .Poštene igre' je bila krasotica brez duše. Vi imate, česar ona ni imela. Morda me ne boste razumeli, a res je, da ste prišli dovršit to. kar sem jaz Ie deloma oblikoval.« . , Rdečica je nenadoma izginila z Janinega obraza. V njenih oc^n ie bilo nekaj skrivnostno nepreglednega. »Ce bi ne bili John Aldous, bi vas — ostavila tu na mestu,« je dejala. »Ker pa ste — da — zato vas hočem imeti za prijatelja.«' Iztegnila je roko. Spet je za trenutek čutil njeno toploto v svoji dlani. Sklonil se je k njej. Njene oči, venomer uprte v njegove plave lase, so spet zasledovale med njimi prerane začetke sivine. Premagana, toliko da ne s tesnobo v srcu, je že drugič čutila skrivnostno moč tega moža. Dvakrat ali trikrat sta zasopla, preden je Aldous dvignil glavo. Tisti mah pa je stopilo med njiju nekaj čudnega, dovršenega. Kaj je bilo prav za prav, si nista umela povedati. Ko so se njiju oči spet srečale, jima je bilo zapisano na obrazih. »Mislil sem, da bi nocoj večerjal v svoji kolibi,« je rekel Aldous in prekinil napetost trenutka. »Ali hočete biti moj gost, Ladygray?« »Mrs. Ottova...« je začela. »Takoj pojdem k njej in ji .povem, da ste sklenili večerjati z menoj jerebice,« ii je segel v besedo. »Dajte — dovolite mi, da vam raz-kažem notranjost svoje delavnice in svojega doma.« Tako govoreč io je povel v kočo — v edini večji prostor svoje koče. »Bodite tu kakor doma, dokler se ne vrnem, j elite?« je poprosil. »Ako vas veseli, lahko olupite nekaj krompirjev, čez deset minut bom spet tu.« Ne da bi čakal odgovora ali ugovora, je smuknil skozi vrata in krenil po stezi nazaj proti Ottovim. POlOm PaviSjon „F" 257-275! Velika izbira dvokoles motor ev, vsa-ovrstnih otroškin voz čkov, nadomestnih delov in oneumaiike po zelo 1 znižam ceni. Posebni oddelki za po-jolno nooravo, emajliranje, poniklia-nje, dvokoles, otroških <.oz'čkov, šivalnih strojev itd. Proda;a na obroke. Ceniki iranko, ,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles m otroških vozičkov. Liubtjana, Karlovška cesta 4t. 4 miBSIMIIlESMailBBHlIRaiUNIHI ptetitns stroj najpopolnejše konstrukcije za pisane vzorce. Stroje na S ključavnic preizkušamo stalno na Ljubljanskem velesejmu paviljon F. 221-223. Prepričajte se o njegovi dela-zmožnosti. CLAES & FLENTJE, G. m. b. H. Miihlhausen in Thiiringen. Ustanovljeno 18C9. lOfiO delaTcev L Mikuš Mestni trs štev. 15 Tvomica dežnikov, zaloga sprehajalnih "alic iTTft ira 6* 39 Analitetna znamka vozovnih poznavalcev. Generalno zastopstvo za Hrvaško, Slavoni o in Slovemio B« SI* Zastopstvo za iiubljansko obiast: Jugo Ulito 11 s. z. Vsem izletnikom « Rogaško Slatino se toplo priporoča Antonija Ri§avy najemnica krasno iežečega Aleksandrovega doma Prvovrstna kutvnia Pension — Resiaurant Bsm Priporočamo obiskovalcem velese ma in tudi drugim nakup raznovrstnih iKieniii blagajn varnih proti ognju in tatovom z najnovejšim univerzalnim signalnim aparatom. Kupci Ni prihranijo 50% carinskih stroškov ako lih kupijo v tr vami in ne naročajo »s iooiens^tifa FRANZ SCHELL, I. jug. tovarna blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Oglejte si razstavljene blagajne v paviljonu „F" 226 tr PREDVAJANJE praktičnih orgonizocilskih pripomočku za industrijske, trgovske, obrtne in druge obrate od 8. do 18. ure! IL »Organizator" Velese1 em paviljon E 95—97—99. = na velesejmu v Ljubljani. Paviljon „E" 53. »lfEliECIIi" je izredno učinkujoča voda proti ievma*:zmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran Dobite zopet v vsaki lekarni Skladišče za grosiste: ISIS d. d. Liubliana. vsak -vrstne kompletne (tudi ličane in tapecirane) na|finei&e izvršuje M. FAJFAR splošno kolarstvo, delavnica avto karoserij Ljubljana Trnovska ul. 25. - Cene konkurenčne! TOVARNIŠKO ZALCGO POHIŠTVA priporoča za nakup ! in vabi na ogled ANDREJ KREGAR ST. VID n. Ljubljano 5 nasproti kolodvora Vižmarje. 5 Zahtevajte cenik Razps. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predragi sin, brat, stric in svan, gospod Franc Čop uradnik Ček. urada v Beogradu dne 7. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 10. julija 1927 ob 5 uii popoldne iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubl jana - Beograd-Kor. Bela, 8. julija 1927. 71-91 a Žalujoči ostali. Ob oblemici smrti tbirurga primarija dr. Josipa Stojca 9. julija 1926. Čas' in slava Tvojemu pre-rano pretrganemu blag' delovanju' Zahvala. Zahvaljujemo se tem potom vsem gg. zastopnikom raznih oblastev, zastopnikom društev, požarni bramoi v Ptuju in č. duhovščini, ter mno-gobroinemu občinstvu, kateri ste našega umrlega nepozabnega očeta in moža Franca Fijan sodarskega mojstra in župana nt Bregu pri Ptu:u spremili na njegovi zadnji poti dne 1. julija t. 1. na pokopališče Ha.din. Posebno pa darovalcem krasnih vencev, pevcem in govornikom za poslovilne pesmi in govore. 79g3a Žalujoči ostali. Krajevni šolski odbor v Trbovljah odda potom pismene ofert. licitacije zgradbo meščanske šaie v Trbovljah in sicer: 1.) Zidaiska. težaška; kamnoseška, tesarska krovska dela, drenažiranje, kanalizacijo in kiejarska de a. Načrti m stavbeni nogoii so na vp-gled v občinski pisarni med uradnimi urami, kjer se tudi dobijo vsi nastavki proračunov proti odškodnini za celokupno delo Din 120 — Ponudbe je vložiti v zapečatenem zavitku najkasneje do 16. t m. ob 12. uri. Vsak ponudnik mora izjaviti, da so mu oogojt znani in da se istim nepreklicno pokori Krajevni šolski odbor. Trbovlje, dn? 4. ju;ija 1927. 738.' a "3BC3«C3«CDBC3«C3>C3CD10«CZ)aC3BCZ3iC310«CDB FRANC PALME, LiuMjflno-Celje je prevzel glavno zastopstvo In zaloge tovaren I I m ■ oicsioioacsaoaoac OIOIOIOIOIOIO. Sodna dražba. 7953 V ponedelek. dne 11. julija t. L, ob pol desetih dopoldne bode pri okra nem sodišču v Kamniku »odna dražoa 2em>jišč in hiše, ležeče pole,; farne cerkve na Sellh pri Kamniku. V hiši obstoja že dolgo vrsio let trgovina in gostilna, k e edina brez konkurence v celi fari. Podfeten in delaven trgovec ali go^timcar si z nakupom tega posestva ki bo zdraženo za okol Dir. 40.100, zagotovi lah