H	Poftnina	plačana	v	gotovini	^	^
Slovenski
Cena Mn 9*-
Stev. 85
V Ljublfani, sobota 13. aprila 1940
Leto V
tavam
IZ nemšftih bojnih ladij zaprtih v zalivih Oslu in Trondlijem
Angleži so z minami zaprli Skagerrakf Kattegat ter 800 km moria od Bergena do Holandije Obsežne obrambne pr prave na Švedskem - Norvežani poročajo, da so potopili 26.000 tonsko nemško bojno ladjo flGneisenau" - Norveška vojska vstvarja obroč okoli Osla
Stockholm, 13. apr. o. United Press po-i.iča iz norveškega vira: Sedem nemških bojnih ladij, vse več ali manj poškodovane, je zaprtih v zalivu Oslo. Te ladje so priplule v Oslo včeraj dopoldne. Zdi se, da so zaman poskušale prodreti iz zaliva in so bile pri tem zadete.
Norvežani skušajo obdati prestolnico, kolero so zasedli Nemci, i železnim obročem. Vsak trenutek pričakujejo odločilne akcije okoli Osla.
0 položaju v Trondhjemu varujejo norveške oblasti najstrožjo tajnost. Tam je v zalivu zaprtih pet nemških bojnih ladij, med njimi neka križarka. Angleži so včeraj te ladje napadli z morja in z zraka Dva angleška rušilca sta včeraj križarila vzdolž zaliva Folden. Iz tega sklepajo, da so se Angleži izkrcali v tem predelu in bodo od tod skušali pro-rati od pristanišča Namsos po železnici proti Trondhjemu.
Vse ceste in železnice na vzhodu in severovzhodu Osla so pod nadzorstvom norveške obrambe, ki obdaja prestolnico v krogu (KI km. Norveška vojska se zbira v dolinah, ki drže proti prestolnici. Mobilizacija je raztegnjena tudi na ženske, ki bodo nadomestile moške v tovarnah in delavnicah.
Stockholm. 13. aprila. Reuter: »Alehanda« poroča, da se v Nansosu v Folden-ijordu zbirajo velike angleške pomorske sile in letalstvo. Foldenijord je 75 milj severno od Trondh-jema. Iz tega zbiranja se da sklepati, da se pripravlja pomembna akcija. List pravi, da so snoči pozno v Foldenfjordu opazili dve linijski ladji, štiri križarke in štiri rušilce, ki so pluli v omenjeni ijord v spremstvu velikega števila letal. Dva rušilca sta se vsidrala v Nansosu. Ni bilo opaziti nobene nemške edinice. Oči-vidno je, da Angleži lahko neovirano izvajajo svoje operacije.
Stockholmska radijska postaja je objavila tole sporočilo norveškega vrhovnega poveljstva: Nemci so zasedli Oslo in bližnjo okolico. Norveške čete drže črto severno in severovzhodno od Osla. Nemške vojne sile drže Kristjansand, Stavanger, Bergen in Trondheim ter kontrolirajo nekatere druge točke ob južni norveški obali, medtem ko je ostali del južne Norveške v rokah norveških čet. Norveške čete drže norveški sever razen Narvika, ki so ga zasedli Nemci. Poskus nemških motoriziranih oddelkov napredovati iz Narvika, je bil odbit.
Po poročilih iz pooblaščenega norveškega vira so se britanske čete izkrcale n anekem mestu blizu Narvika in skušajo priti v zvezo z norveškimi četami. Predsednik norveškega parlamenta Hambro je včeraj proglasil mobilizacijo 6. norveške divizije, da stopi v akcijo na železniški progi, ki veže Narvik s Švedsko.
London, 13. aprila, o. Že snoči je bilo objavljeno, da je bila potopljena najmodernejša in največja bojna ladja »Gneisenau« (26.000 ton). Danes pa poroča londonski radio, da je norveško vrhovno poveljstvo objavilo, da je bila ta bojna ladja potopljena od norveških obrežnih baterij.
London, 13. apr. o. Reuter: Angleške pomorske sile »o položile v Skagerraku. Kategattu, ob holandski, danski in norveški obaii mine, s katerimi je preprečen vsak prevoz iz nemškega vzhodnega morja na Norveško in v Severno morje. Pas min sega od Bergena pa do Zuiderskega jezera v Holandiji, to je 800 km daleč. To je največja minska zapora, ki je bila kdaj v zgodovini položena, skoraj še enkrat tolikšna, kakor je bila pregraja, ki so jo leta 1918. spomladi položili Anglež in Amerikanci med 0rkneyskiini otoki in norveško obalo. S položitvijo min so Angleži preprečili morsko zvezo med Nemčijo^ in Norveško in s tem preprečili pošiljanje ojačeni iz Nemčije na Norveško po morju.
London, 13. apr. o. Današnji londonski tisk obsežno razpravlja o dogodkih na evropskem severu in pravi, da ne sme biti nihče presenečen, če še ni bilo izdano uradno sporočilo o izkrcanju zavezniške vojske na Norveškem. Taka operacija zahteva resnih priprav, točnega poznavanja ozemlja in natančno razporeditev obrambnih postojank ter branilcev. Poslati čete in jih izkrcati brez take priprave, pomeni neuspeh, kar najbolj priča nemški primer. Angleška in francoska vlada popolnoma upoštevata pomen časa in bosta storili vse, da preprečita kakršno koli razširjenje oblasti nad Norveško.
Stockholm, 13. aprila. DNB: Na včerajšnji seji švedske vlade so sklenili izvesti vrsto izrednih ukrepov v švedskih obrežnih voda ter bo v zvezi s tem omejena plovba. Posebno velja to za vojne luke Goteborg, Stockholm in Kariskrona.
Varnostni ukrepi v Stockholmu so sedaj precej strožji kakor v začetku vojne. Vojska je zaprla vse dohode v mesto. Osebe, ki stanujejo v predmestjih se morajo legitmirati, kadar pridejo, ali kadar zapuščajo mesto. Vsi kraji, ki so v vojaškem oziru važni ali la so važni za preskrbo Stockholma, je zasedla vojska. Kar se tiče gospodarskih varnosti, je bilo odrejeno, da se avtomobilski promet zmanjša za 60%. Premog in koks je bil rekviriraa. Vse zaloge žita se morajo prijaviti.
London, 13. apr. o. Najnovejše jutranje vesti
pravijo, da Nemci niso dosedaj nikamor prodrli, ker so jim Norvežani vse zvezne poti uničili. Oslo je brez luči, vse železniške zveze in vsa pota v zaledje so uničena. Severovzhodno od Osla so hudi boji med Norvežuni in Nemci. Nemška letala pa so od Osla do švedske obale bombardirala več mest. V Narviku je več nemških ladij potopljenih. Tudi tu ne morejo nemške čete napredovati v notranjost.
Vojaški poveljnik v Narviku, ki je dal nalog, da pri prihodu nemških čet Norvežani ne smejo streljati, je bil aretiran. Norveške čete so razstrelile tunel na železniški progi za Narvikom in tako preprečile nadaljnje prodiranje nemških čet.
Angleško letalsko ministrstvo sporoča: Močni oddelki angleških bombnikov so izvedli danes vrsto oglednih poletov nad norveškimi in danskimi vodami, da bi napadli nemško mornarico, ki se vrača v domača oporišča. Kakor je bilo že sporočeno, je oddelek angleških letal prodrl v Kristjansanski fjord ter napadel nemške vojne ladje. Drugi oddelek, ki je letel v smeri proti severu, je srečal veliko število sovražnih lovskih letal. V spopadih so bila zbita štiri nemška lovska letala vrste Messerschmitt, misli pa se, da sta bili uničeni še dve drugi letali, veliko število pa poškodovanih. Angleške izgube znašajo 8 letal. Dve angleški letali sta se pri vrnitvi v oporišče spustili na morje.
Vesti 13. aprila
Anglija in Francija bosta zasegli vse dansko trgovsko brodovje
Newyork, 13. apr. o. V ameriških krogih napovedujejo, da bosta Anglija in Francija v kratkem zasegli vse dansko trgovsko brodovje zaradi dejstva, da je Danska zdaj pod oblastjo Nemčije in je torej ni mogoče smatrati več za nevtralno državo, tudi zaradi tega ne, ker se nemški zasedbi ni uprla. Danskih ladij je v angleških in francoskih lukah veliko. Dansko trgovsko ladjevje ima blizu 1,200.000 ton.
Danski konzulat v Newyorku je dal 705 danskim ladjam, ki so zdaj na morju, nalog, naj se zateko v nevtralna pristanišča.
Angleško poslaništvo v Washingtonu je ustavilo izdajo plovbnih dovoljenj za ladje, ki bi hotele pluti iz Amerike na Norveško, Švedsko, Finsko, Litvo, Estonsko in Letonsko, ker bi to blago utegnilo služiti Nemcem. Vse blago namenjeno za Dansko, bodo angleške pomorske oblasti smatrale odslej za tihotapsko.
London, 13. aprila Reuter: S pristojnega mesta poročajo, da je treba po nemški zasedbi Danske smatrati danske ladje tehnično kot sovražne ladje in da se jim ne more dovoliti svobodna plovba razen, če plovejo pod zastavo zavezniških držav. Vse danske ladje, ki bodo plule pod dansko zastavo, bodo zasežene, ter jih bodo izkoristili zavezniki. Postopek s temi danskimi ladjami bo enak s postopkom z nemškimi ladjami, giede
■M*
posadke in glede ladje in tovora. Toda z ozirom na razliko med nemškimi in danskimi ladjami ne bodo častniki in moštvo internirani, temveč bodo poklicani, da vrše službo na angleških in francoskih ladjah, ali pa da plovejo še naprej pod francosko ali angleško zastavo.
Nabiralni dan za kočevske Slovence!
Na Vnebohod, 2. maja, naj ne bo zavednega Slovenca in Jugoslovana, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost. — Geslo naj bo: Dal bom za kočevske Slovence po svojih močeh!
Zunanji minister Norveške, od Nemcev postavljene narodno-socialistične vlade, major Hoslof, je pobegi iz Osla na Švedsko od tam pa ee je vrnil z letalom v glavni stan norveške narodne vojske in bo sodeloval v boju proti Nemcem.
Estonski listi poročajo iz Moskve, da se je pri nedavnem obisku pri Molotovu nemški poslanik v Moskvi von Schulenburg pogajal za to, da bo odstopila Sovjetska Rusija Murmansk za oporišče bojnih ladij, ki jim je odrezan povratek v Nemčijo. Hkratu bi Nemčija porabila Murmansk za svoje nadaljnje operacije na severu Evrope.
Reuter poroča iz Moskve, da je bila včeraj daljša konferenca med Stalinom, admiralom Kuzne-covim, maršalom Vorošilovim in več generali. Govorili so o položaju Sovjetske Rusije na severu.
Včeraj je prispel v Bukarešto romunski veleposlanik v Belgradu Victor Cadere. Sprejet bo danes pri zunanjem ministru Gafencu, ki mu bo dal nadaljna navodila za njegovo delovanje.
Švedski ribiči, ki so šli včeraj na morje, pripovedujejo, da plava v raznih predelih ob švedski obali na tisoče trupel nemških vojakov, ki so izgubili življenje ob potopitvi raznih ladij.
Italijanski uradni krogi zanikujejo, da bi bila Italija mobilizirala pet letnikov.
Posadka nemškega parnika »Arucas« je svojo ladjo sama potopila, ker bi jo bili sicer zajeli Angleži, pravijo poročila nemških listov. Ladja je imela 3360 ton.
Včeraj se je v Milanu začel 21. mednarodni velesejem, ki se ga udeležujejo vee evopske države, med njimi tudi Jugoslavija.
Uradna iijava o brezpogojni nevtralnosti Jugoslavije tudi v bodoče
Izjavo je prinesel rimski »Giornale d Italija". V nfej naša vlada jasno poudarja, da ne bo od nikoga pustila kršiti jugoslovanske nevtralnost
Belgrad, 13. apr. o. Današnji belgrajski listi prinašajo izjavo, ki jo je vodilnemu italijanskemu dnevniku »Giornale dMtalia« dala visoka jugoslovanska vladna osebnost. Glavne točke te izjave so: Jugoslavija je glede dogodkov v severni .»/ropi mirna, ker nima razloga misliti, da bi ji vojskujoče sc države hotele vsiliti stališče, ki bi ne bilo v skladu z njeno nevtralnostjo. Ce bi pa do takih poskusov prišlo, bo jugoslovanska vlada takoj razpršila vse dvome o svojem stališča.
Noben vojskujoči se tabor nima povoda Jugoslaviji kaj očitati. Naši politični, gospodarski in kulturni odnošaji z Nemčijo se ne bodo spremenili in tudi se ne bodo spremenili naši odnošaji % Anglijo in Francijo. Naše trgovske zveze so določene po medsebojnih pogodbah, ki jih bo Jugoslavija zaradi svoje nevtralnosti v celoti izvajala. Kar pa je prostega na našem trgu, je na razpolage tudi Angliji in Franciji. Ni točno, da bi bila Nem-
čija izročila jugoslovanski vladi spomenieo z zahtevo im ustanovitvi nemške rečne policije na Donavi. Na jugoslovanskem delu Donave ni bilo nobenih neljubih dogodkov in jih ne bo, ker je jugoslovanska vlada o pravem času uredila vse potrebno. Zastopniki Nemčije v balkanskih državah so v zvezi z dogodki na spodnji Donavi zahtevali poroštva o strogem izvajanju nadzorstvenih ukrepov. Jugoslovanska vlada ne bo ob nobenem dogodku na Balkanu presenečena, ker računa z vsako možnostjo.
Ravnanje jugoslovanske vlade je v polnem soglasju z njeno nevtralnostjo in z obrambo jugoslovanskih koristi, ki so koristi mirn in obrambe tudi za ves Balkan. To njeno stališče je v polnem soglasja s stališčem, ki ga zastopa Italija.
Ta jugoslovanska uradna izjava je v italijanski javnosti vzbudila mogočen vtis ter žela splošno odobravanje.
London, 13. aprila, o. »Times« se danes bavi o položaju na Balkanu in pravi, da bosta morali Anglija in Francija začeti s praktično in skladno politiko v tem deln Evrope. Nemčija bi utegnila kake njune napačne korake izkoristiti, da bi ojačila svoj pritisk na Podo navje, z obljubami, z grožnjami in nazadnje z brezobzirnim napadom. Po sodbi lista, so vse te države prijazno razpoložene do zavezniške stvari, seveda v različnih stopnjah, toda nihče jih ne bo pregovoril, naj sodelujejo z zavezniki, s tem, da bo skušal omejiti njihovo trgovino z Nemčijo, če te države ne bodo prepričane, da bi Anglija in Francija naglo in uspešno podprli njihov odpor, bi se utegnile ukloniti celo nemški grožnji Poraz nad Nemci na Norveškem bo nanje naredil več vtisa kakor pa cele tone zlata in brošnr.
Stari norveški kralj Haakon je dal švedskemu listu »Sveuska Dagbladet« izjavo, v kateri pravi, da ni sezul škornjev od torka zjutraj, ko je zapustil Oslo in da od tedaj skoraj ni zatisnil očesa. Navzlic vsem nevarnostim ne bo zapustil svoje države. Kraljevo spremstvo je pripovedovalo, da so ob zadnjem nemškem napadu na kraljevo zavetišče padle v bližino hiše kjer je bil kralj, štiri poltonskc nemške letalske bombe.
Mali narodi nimajo pravice do svobodnega življenja, kadar ovirajo velike narode pri »zavarovanju njihovega obstanka«, pravi uradno glasilo sovjetske vlade »Izvestja«, ko pohvalno piše o nemški zasedbi Danske in napadu na Norveško. Ljubljanski komunistični akad. pa so te dni širili letak v katerem imenujejo Sovjetsko Rusijo »branik neodvisnosti malih narodov« ... Kdo ve kaj je našemu »cvetu naroda« obljubljeno, da more tako grešiti ne le proti svojemu ljudstvu, marveč celo proti zdravi pameti!
Nemci so včeraj izdali uradno poročilo, da so angleška letala bombardirala neko železniško postajo ob danski meji Angleži so to vest uradno zanikali, Nemci pa napovedujejo brezobziren odgovor e zraka. Iz tega sodijo, da ee Nemci zaradi neuspeha na Norveškem, pripravljajo na začetek brezobzirne letalske vojne proti Angliji in Franciji ter da iščejo za napade samo povoda.
Vsa uradna poročila za norveško ljudstvo bodo odslej dajale angleške radijske postaje, ker sta glavni norveški postaji v Oslu in Bergenu v nemškh rokah.
Angleški poslaniki iz balkanskih držav so se z zunanjim ministrom Halifaxom posvetovali tudi o ojačenju angleške kulturne in politične propagande v balkanskih državah, češ, da ta zelo zaostaja za nemško in italijansko . . Glavni neuspeh te propagande je v dejstvu, da jo vodijo ljudje, ki ee ne znajo vživeti v posebnosti in duševnost kakega naroda. Francoska propaganda se v teh državah na pr. naslanja na levičarje in komuniste, kar odbija zlasti katoliške narode, brez ozira na to, da komunisti s francoskimi sredstvi vodijo protifranco6ko propagando — za Nemčijo.
Predsednik Roosevelt bo od ameriškega senata zahteval takojšnjo odobritev novih kreditov za pospešitev ameriškega oboroževanja in obrambe.
Argentinski zunanji minister Cantillo, ki je pri Zvezi narodov vodil boj za izključitev Sovjetov, je izjavil, da Argentina ne prizna zasedbe Danske po Nemcih, ker v načelu ne priznava osvajanja tujih pokrajin s silo. Dejal je tudi, da bodo podoben korak 6torile vse ameriške države.
Snočnje francosko uradno vojno poročilo pravi, da je bilo precej topniškega streljanja med Vogezi in Renom.
V Madridu se je včeraj sestal narodni obrambni odbor in 6e posvetoval o morebitnih ukrepih, ki bi jih bila Španija prisiljena sprejeti.
Ogromna število prostovoljcev za norveško vojsko se je že priglasilo norveškemu poslaništvu v Parizu. Med prostovoljci je največ Dancev, Holandcev, Belgijcev in Švedov.
Vrhovni poveljnik francoske vojske na Bližnjem vzhodu general Weygand je včeraj odpotoval iz Pariza k svoji vojski. Predsednik vlade Reynaud mu je poslal brzojavko, v kateri pravi, da vlada in Francija popolnoma zaupata generalu in njegovi vojski v Siriji.
Nemška vojna mornarica je v kratkem spopadu izgubila desetino svojih najmodernejših ladij, pravijo turški listi, ko pišejo o pomorski bitki v severnih vodah.
Nemško časopisje hudo napada švedsko, češ da ni nevtralna, ker je izdala razne varnostne ukrepe, ki 60 seveda naperjeni proti Nemčiji. Dalje nemški listi zamerijo Švedom, da so pozaprli nekaj švedskih narodnih socialistov, ker se vlada boji, da ne bi ti možje hoteli imeti na Švedskem podobne vloge, kakor jo igra major Qui-sling na Norveškem. Tretja obtožba pa velja švedskemu tisku, ki 6i je drznil obsoditi nemško akcijo proti Danski in Norveški.
Danci v Londonu bodo jutri imeli slovesne molitve za osvoboditev svoje domovine.
Nemško poveljstvo na Norveškem hoče streti norveški odpor s tem, da je izdalo grožnjo, da bo vsak Norvežan, ki bi se boril proti zasedanju in nosil orožje, ustreljen. Ta oklep nasprotuje mednarodnemu pravu, po katerem ima vsakdo pravico braniti se proti napadalcem.
Nemško poveljstvo v Oslu je izdalo odredbo, da bodo mleko odslej dobivali samo otroci in bolniki. Kruh, sladkor in kava bo zdaj na karte, meso pa bodo 6meli jesti samo vsak tretji dan.
Danski guverner na Faroerskih otokih, je izdal razglas v katerem pozdravlja angleško akcijo, ki je e zasedbo obvarovala te otoke pred nemškim napadom. Angleški poveljnik na otokih pa je dal uradno izjavo, da bo Anglija vse Dance brez razlike smatrala za dobre prjatelje.
Prireditev Francoske komedije P Ljubljani ki bi morala biti nocoj ob 20 v ljubljanski operi, je preložena. Ekspresni vlak, s katerim bi francoski gostje morali priti danes ob 8 zjutraj v Ljubljano, pride šele ob 4 popoldne v Belgrad.
Pomladek Rdečega križa na škofijski gimnaziji v Št. Vidu bo uprizoril jutri ob 16 Ma»-sinovo dramo »Rdeči šikrlat«
Jutri ob V,11. Mi KINO UNION-U
matineja
Cene prostorom din 8‘- in 5’-. Predprodaja vstopnic pri Prosvet. zvezi, Miklošičeva 7/1.
MLADINSKI DNEVI
I. in II. DEL
Boj proti alkoholizmu?! - Da! Toda na
pravi način!
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 13. aprila.
Slovenci — žal samo nekateri — vodimo že vTsto let »sveto vojsko« proti našemu slovenskemu narodnemu »sovražniku St. 1«, kakor je po-ix>lnoma točno imenoval »Slovenec« ob letošnjem treznostnem tednu nesrečo našega naroda — alkoholizem.
Zakaj ta boj nikoM ni rodil pomembnejših uspehov?
Ker v teh časih govorimo in pišemo največ le o vojni, se bom tudi jaz v odgovoru poslužil vojaškega izraza: V boju proti alkoholizmu se Slovenci poslužujemo napačne taiktike.
Morda bo kdo, ki ga bodo naslednji dokazi zadeli, hud, vendar bo resničnemu boju proti alkoholu le v korist, če javno opozorim na naše, pristno slovenske nedoslednosti:
Vsakdo ve in prizna, da ima največji vpliv na mlade ljudi, na šolsko in izvenšolsko mladino, učiteljstvo.
Tega se zavedajo politične stranke in zato vpregajo zlepa in zgrda učiteljstvo v svoj voz. Vpliva učiteljstva na mladino se zavedajo vse organizacije in ga vabijo ali silijo k sodelovanju.
Tudi naše prosvetne oblasti vedo, da je od učiteljevih zmožnosti in lastnosti odvisna kaiko-vost vzgoje tisočev otrok, zato zahtevajo od kandidatov za ta poklic, da imajo posluh, lep glas, da znajo telovaditi itd. itd. Celo kmetovati bo, kot se sliši, moral znati vsak učitelj.
Nihče pa ne pride na dan z odločno zahtevo, naj se no bi dovolilo izvrševati učiteljskega poklica nikomur, ki je nagnjen k alkoholizma, kajti učitelj-pijanec ni vzgojitelj, temveč morilec izrojene mu mladine.
Vsi vemo, da posebno pri otrokih nič ne pomagajo besede, če niso okrepljene z zgledi. In sam moram opazovati kraje, kjer se vsa mladina zgublja v pijančevanju, ker je šolski upravitelj pijanec in navaja na pijančevanje ne le učitelj-
Zagreb, 13. apr. — Slovenskim književnikom, ki so prispeli v Zagreb včeraj popoldne ob 5.10,
: 0 hrvatski književniki priredili na postaji prisrčen sprejem. Na peronu so bili zbrani številni elani Društva hrvafskih književnikov na čelu s predsednikom dr. Ilijo Jakovljevičem, pridružili so se jim pa med drugim tudi predsednik in tajnik Slovenskega doma« v Zagrebu župnik Vekoslav Kastelic in mnogi odlični zagrebški meščani. — Dr. Jakovljevič je slovenskim književnikom izrekel prisrčno dobrodošlico, za katero se mu je v imenu gostov zahvalil prof. Koblar. Slovenske .^ajiževnike je nato pozdravil še univ. prof. Zarnik, nakar so gostje odšli v hotel »Esplanade*. Ko so se Ju nekoliko odpočili od potovanja, so se odpeljati z avtomobili na Mirogoj, kjer so položili Venec na grob Stjepana Radiča. Ob tej priliki je prof. Koblar spregovoril nekaj toplih besed v spomin velikega nrvatskega voditelja.
Zvečer ob 8 je bil v dvorani Malega gledališča recitacijski večer, ki se ga je udeležilo odlično hrvatsko kulturno občinstvo m visoki zastopniki javnega življenja. Podpredsednika vlade dr. Mačka je zastopal prof. čajkovac, bana dr. šu-bašiča pa načelnik prosvetnega oddelka na banovini g. Skorjak. Nadalje so bili navzočni glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič, zagrebški župan Mate Starčevič, predsednik zagrebškega Pen-kluba Livadič, upravnik hrvatskega Narodnega gledališča dr. Benešič, častno število hrvatskih književnikov, zastopniki raznih kulturnih društev m mnogo izbranega občinstva. Prostorna dvorana je bila nabito polna. Burno in navdušeno ploskanje se je razleglo po dvorani, ko sta skupno stopila na oder predsednika društev slovenskih in hrvatskih književnikov prof. Koblar in dr. Jakovljevič. V izbranih besedah je dr. Jakovljevič pozdravil slovenske književnike ter se jim zahvalil za obisk. Prav tako prisrčno mu je odgovoril prof. Koblar, ki je nato imel predavanje o sodobni slovenski književnosti	in	njenih	zastopnikih.
Nato se	je	pričel	recitacijski večer, ki ga	je,
burno pozdravljen, otvoril Oton Zupančič. Prvak slovenskih pesnikov je čital pesmi iz »Pisanic«, iz Orumenelih listov«, dalje »Belokranjsko deklico«. Skozi telefon«, »Obup«, »Rumeno reko«, »Uganke« itd. Za njim je pisatelj Finžgar čital uvodno poglavje svoje povesti »Prerokovana«. Nato so žl-tali odlomke	iz	svojih	del še Paivel Golia, dr. Anton Vodnik,	dr. Bratko Kreft, Edvard Kocbek	in
dr. Igo Gruden.
Po končanih recitacijah so zastopniki društva 'Narodni dom« slovenskim književnikom izročili krasen lovorjev venec s slovenskim trakom. Vse nastopajoče slovens&e književnike je občinstvo
sivo, temveč tudi šoli odrasle fante! Kako vlogo v boju proti alkoholizmu igra tak človek, je razumnemu Človeku jasno!
Hodim mnogo po deželi in iz izkušnje trdim, da tvorijo »krokarsko družbo« po vaških gostilnah predvsem ooi inteligeotit, od katerih je odvisna vzgoja naše mladine I Ali je čudno, če hoče domača mladina posnemati svoje »vzgojitelje«?!
Nadalje: za naše avtobuse in vlake veljajo predpisi, da je pijanim ljudem vožnja v njih prepovedana. Žal jih nihče ne izvaja. Nedeljo za nedeljo trpimo trezni potniki razgrajanje in neslanosti pijanih sopotnikov po avtobusih in vlakih. Toda nikogar ni, ki bi jih prijel v roke...
In še en primer naše nedoslednosti: mnoga podeželske zadružne itd. organizacije so preteklo zimo prosile na vse stmai, naj se jim omogoči zamenjava žganja itd. za živila, ki jih v dotičnih krajih primanjkuje, dočim je žganja in vina preveč. Nihče se ni zganil, da bi tako zamenjavo omogočil! Le obsojamo, če dajejo starši lačnim otrokom žganja namesto kruha.
Kaj hočem s tem reči? Da je uspeh ali neuspeh boja proti alkoholizmu odvisen od naših inteligentov (kajti ljudstvo, posebno pa mladina, posnema njihove zglede), še posebno pa od naših oblastev. Če bi naša oblastva tako odločno izključevala oziroma odstranjevala iz vrst svojih uslužbencev alkoholike, kot to izvajajo n. pr. vodstva nekaterih podjetij, bi dosegli lahko povsod isti uspeh: Vsakdo bi se zaradi kruha in ugleda bal napiti se in pijan razgrajati. Ljudem je potrebno privzgojiti zavest, da je pijanost enako nečastna, kakor n. pr. tatvina, in da je človek, ki pijančuje, manjvreden. Dokler pa vidijo slabe zglede predvsem v »boljših«	krogih, ta zavest v	ljudeh ne bo
i	pognala korenin.	Boj	proti alkoholu	je treba za-
!	četi z oblastvom	in	napraviti red	med javnimi
i	uslužbenci, predvsem	med onimi, ki	imajo v ro-
1 kah vzgojo ljudstva oziroma so mu »na očeh«.
sproti nagrajalo s toplimi aplavzi. Po recitac*}-
skem večeru je zagrebški župan Mate Starčevič povabil slovenske književnike na večerjo v hotel »Esplanade«, kjer je bilo izmenjanih več toplih napitnic.
Danes dopoldne so bili slovenski književniki sprejeti pri banu hrvatske banovine dr. Šubašiču.
Predsednik Društva slovenskih književnikov prof. France Koblar je dal zagrebškim listom daljšo izjavo, v kateri je orisal iskrene in prisrčne stike slovenske in hrvatske kulture v preteklosti, ki sta se vzajemno izpopolnjevali in oplojevali.
Slovenski književniki ostanejo v Zagrebu še
danes ves dan.
,(Hrvaški dnevnik" o ob S mu slovenskih književnikov
V svojem današnjem uvodniku pozdravlja »Hrvatski dnevnik« Hrvate iz Baranje in Bačke, ki pridejo v Zagreb na prireditev »Dan bačko-ba-ranjskih Hrvatov«. Takoj nato pa pozdravlja prihod slovenskih književnikov in pravi sledeče:
Istega dne so prišli tudi predstavniki slovenske književnosti v Zagreb. Naše zveze s Slovenci trajajo več kakor 1000 let. Naša zgodovina se je često prepletala, zlasti pa smo se morali skupaj braniti pred Franki, in v času kmečkih uporov, ko so se hrvaški in slovenski kmetje dvignili proti socialni krivici in v borbi za staro pravdo. Teh stikov je bilo mnogo tudi kasneje, posebej pa je bilo preteklo stoletje polno sodelovanja na kulturnem polju. Tako se tudi sedaj nudi prilika, da istočasno manifestiramo tudi trdno voljo, da branimo svojo narodno posest in da sodelujemo z bratskim narodom na vseh področjih, na katerih je to sodelovanje v obojno korist. In področje tega sodelovanja je zelo široko. Prav gotovo to sodelovanje ne bo ostalo samo na poprišču kulturnega dela, ker prav tako obstoje vsi pogoji za sodelovanje na gospodarskem polju in na drugih poljih javnega delovanja. Pri ocenjevanju odnosov med Slovenci in Hrvati je potrebna daljnovidnost. Pojavijo se lahko razmere, ko se nekomu zazdi, da se naši interesi križajo, če pa imamo pred očmi ne samo trenutne koristi temveč prav tako bližnjo in daljno bodočnost, pa bomo videli, da se naši interesi nikjer resno ne križajo.
Inž. Janezu in Alenčici Dolenc iz Črnomlja je v Ljubljani umrla hčerka Barbka. Naše skreno sožalje!
Ljubljana, 13. aprila.
Vremenski režim v pratiki znamenitih 40 mučenikov se bliža h koncu. Trajal bo še 7 dni. — Sprva so bili mučeniki z vremenom zelo nagajivi. Pošiljali so nam dež, sneg in mraz. Računali so ljudje, da bo čas od 10. marca tja do 20. aprila prav lep in ugoden, ker je bil 10. marec lep in sončen. Letos so nam to vremensko prerokovanje mučeniki temeljito prekrižali, Sele zadnje dneve je nastopilo lepše vreme, toda še vedno imamo vsak dan zjutraj jutranjo toploto pod ničlo. Druga leta ob tem času je bifo že prav vroče ter je termometer že zjutraj zlezel vedno nad ničlo. Davi n. pr. smo imeli na aerodromu celo 5 pod ničlo. Tildi drugod je bila na deželi jutranja temperatura pod ničlo. Tako nam javljajo iz Črnuč, da je bila tam jutranja temperatura ob 6 celo 6 pod ničlo. Jutranji mraz je zelo škodoval nejx>kriti solati. Drugače je nastopilo prav jasno in lepo vreme. Je še vedno vetrovno.
Avtonesreča pri Medvodah in druge nesreče
V splošno ljubljansko bolninico so včeraj do davi pripeljali mnogo ponesrečencev in poškodovancev.
Pri Medvodah je bil včeraj hud avtomobilski ka-rambol. Kot žrtvi tega karambola so pripeljali v ljubljansko bolnišnico Alojzija Sliplovška, sobosli-karja in njegovo ženo Marjo Stiplovikovo, oba stanujoča na Bledu. Mož si je pri nesreči zlomil levo nogo, žena je dobila hude notranje poškodbe. Podrobnosti te nesreče še niso znane.
Marija Medokova, posestnikova žena iz Dol. jezera pri Cerknici je padla in si zlomila desno nogo.
Mlinar Fran Fajfar, doma iz Drunovke, Stražišče pr iKranju je padel z lestve in si zlomil levo nogo.
Tiskarjevo ženo Boženo Kolmanovo je neznan avtomobilst povozil na Resljevi cesti. Obležala je nezavestna. Prepeljana jc bila z hudimi poškodbami v bolninico. Proti neusmiljenemu avtomobilistu, ki ni ustavil, marveč je drvel naprej, so uvedene kazenske poizvedbe.
Posestniku Francetu Brčonu iz Reke pri Trebe-ljevem je v gozdu padel hlod na levo roko in mu zmečkal dva prsta.
Služi/teljev sin Critljan Rado je posital žrtev surovega nogometa. Nasprotnik ga je udaril v hudi tekmi s pestjo tako silno po nosu, da je deček bil prisiljen iskati pomoč na kirurgičnem oddelku bolnišnice.
Kovač Janez Skubic iz Dolenje vasi pri Višnji gori je bil v neki gostilni včeraj napdaen od nekega divjaka iz Stare vasi pri Grosupljem. Ta človek ga je brez vsakega povoda kar na lepem udaril po glavi in mu z boksarjem prebil lobanjo.
Delavcu Peru Dediču je v Železnikih padel debel kamen na desno nogo mu io zdrobil.
Delavčev 6in Marjan Martelanc iz Cerknicc si je zlomil desno nogo.
Kuharica Olga Hrastarjeva v Ljubljani se je močno vsekala v desno nogo, ko je v kleti cepila drva.
Jože Mdrfnc, 5-letni delavčev sin iz Stepanje vasi je bil najden na neki poti na Golovcu z elom-l-jeno nogo.
Lesnemu delavcu Francetu Rožancu iz Begunj pri Cerknici je cinkularka odrezala palec desne roke.
Posestnikovega sina Vakitorja Sterleta iz Markovca, občine Staritrg pri Ložu je domači konj brcnil v nos in mu ga zmečkal.
Sodbe pred mariborskim sodiščem
Maribor, 12. aprila.
Kakor smo že poročali, so imeli danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča »vroč« dan. Razpisana je bila namreč cela vrsta razprav, od katerih smo v današnjem »Slovenskem domu« objavili nekaj najbolj zanimivih. Sodbe, ki jih je sodišče izreklo, so bile hude posebno za razvpite strahovalce Pohorja: Rudolfa Kuharja, Stanislava Dajčmana in viničarko Ano Fišinger iz Crete pri Framu. Kuhar in Dajčman sta lansko jesen in zimo izvršila na Pohorju celo vrsto vlomov in drznih tatvin. Vdirala sta v hiše, svinjake, kurnike, meso pa nosila domov. V Creti sta imela pri viničarki Fišingerjevi celo skladišče plena, katerega sta nameravala šele polagoma spraviti v denar, da ne bi vzbujala preveč suma. Kuhar je bil obsojen na 3 leta strogega zapora ter 3 leta izgube častnih pravic: Dajčman je dobil 2 leti in 6 mesecev strogega zapora; Fi-šingerjeva pa 8 mesecev strogega zapora ter dve leti izgube častnih pravic.
Bolj poceni je opravil pred sodniki znani slepar Stevan Vuksan iz Bjelovara, katerega so prignali na zatožno klop iz ječe. Mož je bil namreč že 9. februarja obsojen zaradi 21 velikih sleparij na 3 leta robije. Še preden so ga spravili v kaznilnico, da odsedi svojo kazen, je prišla na dan še nova, do tedaj neznana sleparija. V Ljubljani je namreč izvabil trgovcu Jakobu Dorjathu 5400 dinarjev vredno harmoniko. Vuksan se je danes spet znašel pred sodniki ter je dobil k svojim trem letom še en mesec robije, 3120 din globe ali nadaljnjih 52 dni ječe ter izgube državljanskih pravic za dobo 8 let.
i Iz policijske kronike
Policijska poročila. Policijska kronika danes zaznamuje malenkosti. Dnevnik je javil, da sta bili zadnji čas zopet ukradeni dve moški kolesi v vrednosti 1700 in 350 din. Prva tatvina je bila storjena pri Ljudski kuhinji v Streliški ulici, ko jo neznan tat odpeljal Francetu Lampiču omenjeno, skoraj novo kolo znamke »Wanderer«. — Drugo kolo je bilo staro. — Drzen je bil tat, ki je na prefrigan način znal odnesti iz voza tvrdko »Paketošped« zavoj manufakturnega blaga v vrednosti 2970 din, namenjen za trgovino Ivan Stro-janšek v Ljubljani. Zadnji čas je bilo pokradeno tudi več zlatnine, tako damski zlat prstan, zlata ovratna verižica, dalje drugje zopet zlatnina v skupni vrednosti 1500 din. Sumijo, da je te tatvine napravil neki moški, ki je po hišah beračil ter iskal priliko, da se je splazil v stanovanjc neke stranke v Staretovi ulici. — Oblasti zasledujejo nekega Jožeta Cirgoja, ki je bil obsojen od carinarnice v Dravogradu zaradi tihotapstva na točno 365 dni zapora, kakor pravi in poudarja uradno poročilo. Tihotapec Cirgoj jo pobegnil čez mejo v Nemčijo
Vsem stanovanjskim najemnikom v Sloveniji I
Društvo stanovanjskih najemnikov za Dravsko banovino v Ljubljani vabi ponovno še ostale stanovanjske najemnike za čimprejšnji pristop k društvu, ki je že v mnogih slučajih posredovalo v prid čia-nom.
čeravno je že razveseljivo število najemnikov včlanjeno, kar je dokaz, kako potrebna in koristna jc taka organizacija pri nas za posameznika-najemnika, le še niso vsi naši člani, tako iz mest kakor iz dežele.
Le, če bodo vsi v naši organizaciji, bree razlike 6tanu: trgovci, obrtniki, uradniki, uslužbenci, delavci itd., skratka prav vsi, ki so najemniki stanovanja, lokala ali delavnice, bo naš pokret in veliko delo, ki nas še čaka, uspešen.
Naše društvo si je nadelo težke naloge v prid najemnikom, zato je od slehernega tudi dolžnost, da podpre tako moralno kakor gmotno svojo arganiza-cjo in ji s tem omogoči izvedbo teh nalog.
Članarina je tako minimalna, da jo zmore danes vsakdo. Do konca tega leta znaša 9 din. Posebnih pristopnih tiskovin ni potrebno izpolniti. Vsakdo, ki pristopi, kupi na prvi pošti ček. položnico brez Številke za 0.25 din ter napiše ček. štev. 16.263 na ime lastnika čekov računa pa »Društvo stanovanj, najemnikov v Ljubljani, Ljubljana«, ter nakaže članarino d okonca t. L 9 din, t. j. 1 din mesečno Obenem naj napiše razločno ime in priimek ter točen naslov.
Ko prejme društvo od ček. urada sporočilo o vplačanem znesku, se vplačnika takoj vpiše v člansko knjigo ter je postal dotičnik član društva Na eno takih položnic vplača lahko tudi več članov ter naj 6e imena vplačnikov navedejo na hrbtni strani položnice.
Najemniki iz Ljubljane vplačajo lahko članarino osebno v pisarni društva Wolfova ulica št. 10-11 med 10 in 12 dopoldne vsak delavnik, kjer naj 6e tudi priglase radi event. informacij.
Ponovno vabimo vse najemnike brez razlike stanu, da se Se tekom tega meseca zanesljivo prigtaec k društvu.
Društvo stanovanjskih najemnikov t Ljubljani.
Tobačni upokojenci v ZZD
V četrtek, dne 11. aprila t. 1. se je vršil v nabito polnih prostorih I. del. konzumnega društva v Ljubljani I. redni občni zbor skupine upokojenih delavcev in delavk tobačne tovarne. Občnemu zboru jc prisostvovalo okoli 200 oseb.
Po poročilih članov starega odbora in izvolitvi novega, je povzel besedo zastopnik centrale ZZD g-Kralj France in v jedrnatem govoru izvajal, da se morajo tudi upokojeni delavci in delavke organizirati ter le tako lahko pridejo do zboljšanja svojega slabega gmotnega položaja. Poročal je tudi, kaj je cem-trala ZZD storila, da 6e tem najpotrebnejšim pomaga.
Občnemu zboru je bila na to predložena resolucija, ki je bila soglasno sprejeta.
Resolucija Ge glasi:
Na občnem zboru dne 11. aprila 1940 zbrani upokojenci tobačne tovarne v Ljubljani, organizirani v Zvezi združenih delavcev po stvarni ugotovitvi obupnega položaja upokojencev tobač. tovarne, zahtevamo soglasno, da merodajni činitelji tem upokojencem nudijo najhitreje svojo pomoč s tem, da se povišajo pokojnine ozir. draginjske doklade tobačnih upokojencev za 25 odstotkov.
Nadalje naj se za slučaj bolezni tobačnim upokojencem ukine prispevek po 11 din na dan za bolniško oskrbo, ker tudi druge stroke državnih upokojencev uživajo breaplačno oskrbo v državnih in banovkvskih bolnišnicah.
Glede znižane vožnje na železnici naij se tobačne upokojence izenači z aktivnimi delavci tobačne tovarne oziroma monopolskih ustanov.
Z ozirom na upravičenost naših zahtev pričakujemo, da se navedene skromne zahteve čimprej uresničijo.
E Helseys
Ubili so Finsko!
Prišla bi odjuga. Potem bi se zaičel toniti sneg in led. Čez napadalčevo pot bi se i a/.lile vodne ravnine, ki bi jih dejansko ne bilo mogoče prekoračiti.
Pravijo, da so ruske rezerve neizčrp-ljive. Neizčrpljive? Pojdite no! Ni vse v tem, da ebiraS tolpe z izdatno uborabo biča. Treba jih je oborožiti, dati jim častnike, jih •jrevažati.
Prava rdeča armada, lista, ki v resnici predstavlja organizirano vojaško rilo, Se zdaleč ne odgovarja številkam, ki se nanašajo «a celotno prebivalstvo sovjetskega cesarstva. In te trdne bataljone potrebuje Staln doma. Obdržati mora svoje go-spodstvo nad neskončnimi pokrajinami, : neti močne posadke v Ukrajini, na Kavkazu, v Sibiriji, povsod, da ne štejemo Estonije, Letonije in Poljske. Da seveda ne štejemo — Moskve.
Res je, da »e je Rušila na Finskem bHžata koncu svojih naporov. In zato je .mška spletka nastavila past, v katero so .-.e ujeli Mannerheuncvi junaki
Na teh obtečajmh bojiščih je človek ;ih!;o vid«', kaj je sovjetska armada vres-<	1 V niej je vladal največji nered: v isti
diviziji si dobil ob polku, oskrbljenim s
najmodernejšim orožjem, polk, la je imel najbolj zasUrelo opravo. VčasiJ* so Finci dobili pred sabo ljudi, ki 60 bili popolnoma oskrbljeni z vsem, ki so imeli toplo obleko, kožuhovinsaite čevlje ki podložene škornje. Drugič je pa sovražnik šklpetal z zobmi v zanemarjur a cunjah.
Nikjer ni sovjetsko poveljstvo kazalo kake doslednosti, ne drznosti ne vztrajnosti Edina njegova taktika je bila sila števila. Tolči, tolči, tctči, s podvojenim? udarci, s trmo živali, ne da bi gledal na žrtve.
Finci niso imeli pod orožjem niti 250 tisoč vojakov. Izgubili so 15 tisoč, 25 tisoč ali 30 tisoč pa je bilo ranjencev, ki jiih ni bilo mogoče najti. Razpolagali so še s 184 000 ljudmi, med njimi nekaj manj kakor 10.000 prostovoljcev, od tega kakih 7000 Švedov Njihov materijal je bil kaj boren. Ko sem obiskoval njihove črte, sem s težavo razumel, kje so dobivali silo za odpor.
Neki častnik mi je dejali
»Oh. oni tam nasproti imajo na razpolago vsega. Pa so kakor divji otroci. Ti prezapleteni stroji so zanje neudobne igrače.«
Videl sem taborišče rukih ujetnikov. Niso vedeli nič, niso razumeli nit, ne zakaj se vojskujejo, ne kaj se je zgodilo. Sistem potnih listov za gibanje po notranjosti Rusije, prepoved, da bi kdo iel čez
ozke meje svojega okrožja, uklepa vsakogar v nevarnosti. Novice se sploh ne morejo širiti. Zdi se, da je popolnoma prazno računati na vstajo tega ubogega ljudstva.
Toda rdiči oblastniki potrebujejo čet, da to lj j.lstvo drže v ječi. Stalin je v treh nusecih na Finst em potrošil skoraj vse, kar je brez prevelikega tveganja lahko pogrešil. In v trenutku, ko bi bil podlegel, so izpodmdknili Fincem zmago. Tisti, ki je v tej vojni izgubil se bo za poraz potolažil s tem, d< bo odnesel nagrado zaradi političnega slepomišenja, ki ga zgodovina ne bo pozabila.
*
Toda med tem je 150.000 Rusov mrtvih. Treba je, da je človek videl, kakor sem jih videl jaz te nesrečnike, prevrnjene v celih vrstah, vrsto nakopičeno na vrsti, ko jih je presenetila smrt in jih je mraz olrdil v gibih, ki so hkratu grozotni in smešni. Njihovi kožuhovinasti škornji brez podplata in brez peta 6o dajali njihovim nogam podobo tac pri divjih zvereh. Težko si verjel, da stojiš pred ljudmi, če se na bi sem pa tja pokazal obraz, spačen v strašni bolečini, če ne bi tu pa tam videl golo roko, ki moli iz 6nega, skrčena in trda
Stalin je pobijal Flr.ce. Pobil je desetkrat več Rusov, ki zakaj? Kakšen bes ob-
seda te pošasti, ki pošiljajo svojo mladino v klaviiice?
Vsi ti kosi bele pokrajine, ki sem jih imel pred očmi, so bili rdeči od krvi. Ranjencem so muzlično razpenjali bluze navzlic mrazu in obračali žepe. Med bankovci za tri rublje so ležale slike žena in otrok, omadeževane z drobci možganov.
In medtem, ko so ti ljudje padali, si je Stalin grel noge v svojem Kremlju. Kaj pa je 150.000 mrtvih? Neskončno rusiko ozemlje 6e bo povečalo za nekaj kvadratnih kilometrov. 150.000 mrtvih 2a zabavo, da bo zasijal srp in da bo zadonelo kladivo nad koncem opustošene Finske.
*
Toda vse diplomatsko slepomišenje in govoričenje ne bo nič spremenilo na eni resnici. Finsko je prisilila, naj odneha Švedska z moralnim zavezništvom Norveške. Finska vojska z Mannerheimom na čelu je hotela boj nadaljevati, ker je bila prepričana, da bo napadalec kmalu popustil. Ti državi, ki bi ju nezaslišano blagostanje moralo narediti močni, že dolga leta razjedajo socialistične vlade. Socialistična je švedska vlada, socialistična norveška. Celo finski eunanji minister Tanner je bil socialist.
Socializem pa je demagogija, zavajanje, nered, jalovljenje ljudstva, mehkužno
razoroževanje, politika lahkomiselnosti in nemarnosti. Švedski socialistični bogataši so tožili:
»Pomislite, gospod, če bodo Finci tepeni, bodo vdrli k nam. Toda ti ljudje delajo zastonj!« Kaj bo potem z našimi visokimi mezdami?«
»Pomislite, gospod, če bi 6e vojna nadaljevala, bosta Anglija in Francija nastopili. Nemčija bi šla za njima. Pri nas bi prišlo do velike bitke!
Pomislite gospod, treba je vendar, da bo vsaj en konec sveta ostal izven vojne, če za drugo ne, da bo ohranil plamenico miru. Če bi se sovražnosti na Finskem nadaljevale, bi to zanetilo vso Skandinavijo ,..«
Lahko }e videiti, kam vodijo ti ljudje svoje države. Debeli švedski bogataši že vpijejo o nevarnosti. Da, kmalu bomo slišali o Švedski. Sodili bomo drevo po sadovih, ki bodo naglo dozoreli..,
Kar pa se tiče Fnske, ki so ji švedi grozili, da ji bodo preprečili vso pomoč, celo v materijalu, ni samo rešila e veličastjem svoje časti. Ta mali narod ima od zdaj pravico ho^it* med največjimi v zgodovini.
KOinEC.
Lepo siavfe slovenske besede v hrvatski
prestolnici
Od tu in tam
V kratkem je treba pričakovati, da bo podpisana in uveljavljena nova uredba o zakonu za občinske volitve. Kakor poročajo zagrebški časopisi, je uredba zakona za občinske volitve na ozemlju hrvaške banovine že sestavljena in je bila
predložena kr. namestništvu v podpis. Prav lako potrjujejo hrvaški časopisi, da bodo na Hrvaškem pri občinskih volitvah glasovali volilci javno, medtem ko bo vsebovala uredba za občinske volitve v ostalih delih države tajno glasovanje. Kakšni razlogi so vodili hrvaške politike, da so se zavzeli za javno glasovanje, pa ni znano. Vsekakor morajo biti dani močni razlogi za to, ker so sicer Hrvatje pod prejšnjimi režimi stalno zavračali javno glasovanje kot kontrolirano glasovanje, ki nikoli ne pokaže ljudskega razpoloženja tako, kakršno v resnici je.
O ideoloških temeljih političnih gibanj piše obširno tednik »Napred«, katerega izdaja profesor dr. Mihajlo Ilič, ki je sodeloval pri sestavljanju sporazuma med Srbi in Hrvati. List pravi, da pade vsakemu v oči, da so hrvaške množice strnjene v eno enotno skupino, ki ima močno ideološko osnovo, medtem ko takega pojava v Srbiji ni. Zato pa je na Hrvatskem politična strnjenost, v Srbiji pa silna razcepljenost. Na Hrvaškem je kmeSra ideologija zbrala ljudi, v Srbijo pa je vse brez glave. List pravi nato, da bi bilo v Srbiji, kar se tiče politične orientacije množic, mnogo boljše, če bi se ljudje zbirali v političnih skupinah, ki bi imele trdnejše ideološke temelje. To bi bilo toliko bolj potrebno, ker ideologije niso omejene na določeno ozemlje, temveč se razširjajo čez zemljepisne meje. Tako bi danes, ko se nova ureditev države izvaja na temelju narodnostnih načel, take ideološko podprte stranke lahko svoje delovanje razširjale tudi čez meje narodnostnih banovin, ne da bi pri tem moglo nastati sporno vprašanje zaradi vmešavanja v posle druge banovine. List končno pravi, da je treba tako dejstvo ugotoviti in ga pribiti, ker so posledice pomanjkanja ideoloških temeljev srbskih strank preočividne in so rodile preveč slabe posledice.
V Zagrebu je neki neznanec ubil zvečer na prometni cesti odvetnika dr. Lenca. Dr. Lenac se je vračal proti svojemu stanovanju, ko se mu je na cesti pridružil neki neznanec in začel z njim govoriti. Ko sta pa prišla	do hiše, kjer je odvetnik
stanoval, pa je	neznanec	nenadoma	potegnil	sa-
mokres in oddal štiri strele, ki so vsi zadeli. Odvetnik se je zgrudil brez besede, morilec pa je jadrno pobegnil v stransko ulico. Na bližnjem oglu se je nahajal policaj, poleg tega pa je bilo na Iliči mnogo ljudi, ki so strele slišali in prihiteli na kraj nesreče. Našli so dr. Lenca v smrtnem boju. Prenesli so ga do bližnje bolnišnice, toda dr. Lenac	je bil med tem že	izdihnil.	Po
vseh okoliščinah	sklepajo,	da je imel	morilec	po-
magače, ker je izginil, ne da bi kdo kaj videl, kam je krenil. Dr. Lenac je bil j ugoslo vensko orientiran Hrvat, ki se je bavil s politiko in je nazadnje pripadal Ljotičevemu fašističnemu gibanju in je bil glavni voditelj te nepomembne politične organizacije v Zagrebu. Dogodek govori za to, da je v Zagrebu na delu družba, ki skuša spraviti s poti vse voditelje protihrvatskih političnih gibanj. V spominu so še drugi politični zločini, ki so bili izvršeni v Zagrebu pred nekaj meseči. Navzlic strogi preiskavi in navzlic razpisu nagrad pa se oblastem ni posrečilo prijeti morilcev, niti najti za njimi kakršno koli sled.
Pevski zbor ljubljanskih akademikov je po
dveh nad vse uspešnih koncertih v Sarajevu in v Btlgradu imel krasen koncert v Nišu. Povsod so bili naši akademiki sprejeti prisrčno. Posebno slovesen je bil sprejem v Nišu, kjer so se k sprejemu zbrali predstavniki oblasti in srbskih pevskih društev, ki so naglašali posebno veselje^ da sprejemajo drage goste iz Slovenije. Belgrajska kritika je koncert Akademskega pevskega zbora ocenila nad vse odlično. Spričo kakovosti, izvež-banosti in resnosti, s katero se zbor posveča slovenski pesmi, pa se zde človeku čudne opombe, ki jih je napisal na račun naših pevcev-akade-mikov neki sarajevski list (glasilo JNS seveda 1), katere je brez nadaljnjega ponatisnilo ljubljansko Jutro«. Zanimivo je tudi, aa imenovani ljubljanski list do tega trenutka ni priobčil prav nobenega poročila o potovanju in o uspehu Akademskega pevskega zbora, pač je bila prva vest ponatis nekritičnega in neresnega poročila sarajevskega lista »Jugoslovenska pošta«, ki je vreden političen bratec ljubljanskega »Jutra«.
Dva fovorna vlaka sta trčila na železniški progi od Vršca do Petrovgrada. En tovorni vlak je bil prazen, drugi pa poln. Nesreča je zahtevala tudi človeško žrtev in sicer je našel smrt neki zavirač, štiri železničarji pa so bili ranjeni. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker se je eden od vlakov zakasnil Gmotna škoda je silno velika, ker ste bili uničeni obe lokomotivi. Proga je razrita in bodo morali za nekaj dni prekiniti promet, dokler ne bo proga očiščena.
... Za ureditev proge od Karlovca proti Sloveniji se zavzemajo zagrebški časopisi. Tako na primer pišejo, da so ljudje videli, Kako se kamenite stene tik ob progi spet trgaio, odnosno pokajo in. s* je zaradi tega bati novin nesreč. Listi pravijo, da kažejo skale velike razpokline, ki vzbujajo grozo in strah pri človeku, ki to vidi. Listi pozivajo železniško upravo, naj na vsak način prepreči, da se tako strahotne nesreče, kakor je bila ona pri Ozlju, ne bodo več ponavljale.
Dve novi zadrugi so ustanovili hrvaški gasilci. Prva Zadruga je bila ustanovljena v Križevcih in ji načeljuje starešina hrvaškega gasilstva Stanko Žagar. Ta zadruga bo uredila posebno na-bavljalno zadrugo za nabavo gasilskega orodja. Tako bi se omogočilo, da bi gasilske čete prišle do cenejšega orodja in brizgaln, ker bi se izločilo posredovanje raznih zasebnih tvrdk. Druga zadruga pa naj bi dajala kredite gasilskim četam in gasilcem posameznikom. Tej zadrugi načeljuje Varaždinec Svoboda, podpredsednik pa je Stanko Žagar. Po načrtu Žagarja naj bi ti dve novi zadrugi omogočili, da bi se hrvaško gasilstvo na-gleje razvilo, da bi doseglo uspehe, kakor so jih dosegli slovenski gasilci.
»Železna mrzlica« je sedaj nevarnost, ki je kriva tudi mnogih zločinov. Vse se je sedaj vrglo na zbiranje starega železa. Ti zbiralci niso nič kaj obzirni in pobirajo vse kovinaste predmete, ki se dajo lejK) vnovčiti, že nekajkrat smo v listu poročali o zločinih, ki so jih ljudje pri zbiranju starega železa zagrešili. Tako spet poročajo iz Vukovarja, da so tam posebno cigani pridni zbiralci Pokradejo vse, kar jim pride pod roko. Oni dan so hoteli oropati na nekem dvorišču skladišče drugega neciganskega zbiralca starega železa. Ko pa jih je hotel lastnik prepoditi, ga je eden od ciganov naskočil in ga z dolgim kuhinjskim nožem usmrtil
Kako so ukradli Lenarčanom „elektriko"
Tatovi so odnesli vso gonilno fermenje iz elektrarne
Maribor, 12. aprila.
V trgu Št Lenart v Slovenskih goricah se je pripetila velika tatvina, ki je bila tem sitnejša, ker so tatovi odnesli 'tržanom tudi »elektriko« — pobrali so namreč v tamošnji elektrarni vse gonilne jermene ter s tem onemogočili pogon strojev. Lenarška elektrarna se nahaja na parni žagi jKiseatnika Maksa Sumana na Radehovi. Vlomilci — znaki kažejo, da so bili trije, so se prav velikopotezno spravili na svoj posel. Pripeljali so se namreč v Št. Lenart z avtomobilom. Z vitrihi so odprli vrata na žagi in strojnici elektrarne, ki ima le navadno ključavnico. Potem pa so s strojev pobrali jermenje. Odnesli so štiri velike gonilnike v skupni teži 58 kg ter vredne 11.800 dinarjev. Trije jermeni so bili iz gumija, največji
pa iz usnja. Ta je bil dolg 15 m, širok 16 cm
ter debel 1 cm. Narejen je iz rjavega usnja, prešit pa z belim jermenjem. Največji kavčukast gonilnik je bil 15 m dolg, 16 cm širok in 1 em debel. Drugi kavčukast gonilnik ima 8 m dolžine, 14 cm širine ter je 1 cm debel. Tretji pa je 9 m dolg, 8 cm širok in 8 mm debel. Plen je bil vlomilcem gotovo dobrodošel, saj se ta roba sedaj prav dobro proda, zato niso iskali ničesar drugega ter so takoj po storjenem vlomu spet odbrzeli na avtomobilu. Lenarški orožniki so prepričani, da je imel pri tem vlomu svoje prste vmes neki domačin, po poklicu mehanik, ki ima zelo kosmato vest ter je takoj po vlomu izginil. Sedaj ga iščejo, poleg njega pa še oba njegova tovariša, ki sta mu pomagala.
VrtiMiisko poročilo »Slovenskega doma«
Razne zanimivosti iz starih arhivov
Novi poklici — Strogi izpiti za obrtnike
Ljubljana, 13. aprila.
Ko je bil reporter še nedorasel deček, so prihajali v njegovo domovino na Notranjskem Rezijani, ki so zbirali staro železje in cunje. Rekli smo jim kratko »cunjarji«. Bili so pošteni ljudje. Imeli so vozičke na dveh velikih kolesih, kjer so imeli s seboj različno porcelanasto robo. Za staro železje in cunje so potem dajali porcelan. Živeli so skromno. Ko so nabrali gotovo množino starine, so to odpeljali naprej in jo vnovčili. Nikdo se pred vojno ni poslovno toliko ukvarjal s starim železjem, kakor prav sedaj v teh hudih in kritičnih časih. Nastal je nov poklic. Prvi poklic so zbiralci starega želez ja in starih cunj, ki hodijo od hišo do hiše, iz kraja v kraj. Ti nabirajo blago in ga potem oddajaja v Ljubljano raznim trgovcem, ki sedaj delajo prav čedne poslovne dobičke. Pravijo, da so Jesenice popolnoma zabarikadirane s starim železjem. Tja so bili pripeljani že ogromni vagoni železja vsake vrste. Ni čuda, da se je v kriminalistiki sedaj pojavil nov tip tatov, to je tatov, ki so se spravili na nepošteno pobiranje in prisvajanje starega železja. Celo železne križe na pokopališčih so začeli odnašati. Jasno je, da morajo biti trgovci s staro železnino sila previdni.
Na drugi strani so se pojavili nabiralci starih cunj in manufakturnih odpadkov. Ti stikajo povsod, pri krojačih in v podstrešjih ter tudi to blago dobro plačujejo. Zbirajo zlasti volno in volnene stvari. Tudi tu je torišče za dobre posle.
V podstrešjih, ki lih morajo po odredbi mestnega magistrata iz požarno-vamostnih razlogov v primeru zračnih bombnih napadov popolnoma izprazniti, je bilo izvedeno popolno čiščenje stare ropotije. Kaj so vse ljudje našli na podstrešjih? O tem pripovedujejo strokovnjaki in veščaki v starinarstvu prav zanimive zgodbe in dogodljaje. Našli so tu in tam stare, prav zanimive slike domačih umetnikov. Te so hitro pograbile gotove srake I
Tudi po raznih važnih uradih so začeli s sistematičnim pregledovanjem in škartiranjem starih spisov, ki segajo za 200 let nazaj. Kaj vse so na pr. našli na tehničnem oddelku banske uprave v Gledališki ulici? 0 tem bi tehko že sedaj napisali kolone dolge članke, ki bi najbrž zanimali drugače zaradi svetovnih dogodkov zelo razburkano našo javnost. Marsikaj človek spozna v teh starih, sila zaprašenih spisih in foliantih.
Na tehničnem oddelku posluje posebna komisija, ki pregleduje stari, zelo zaprašeni arhiv. Gospod Lajoš lepo sortira spise, na katerih leži debel prah, s političnih vidikov, gospod Jože pa razmotriva spise s stališča zgodovinsko-kultumo-tehničnega vidika. Ta pregledovalna komisija že posluje 14 dni in ima dela še za dober mesec. V podstrešju In drugod se nahajajo velikanski kupi starih spisov, ki segajo še v dobo pred Napoleonom in so nekateri stari najmanj po 200 let. Od sortiranih spisov, ki so določeni za univerzitetno knjižnico, so že doslej odpeljali štiri vozičke raznih kulturno-tehnično zanimivih listin. Odpeljali so samo dva vozička starih in lepo izdelanih raznih načrtov.
Našli so med drugim zanimive podatke, kako so gradili Gruberjev prekop. Dobili so podatke, kako je nastala velika Zaloška cesta. Dobili so najrazličnejše proračune in obračune glede del v Gruberjevem prekopu in pri regulaciji raznih drugih rek in potokov, kajti pod tako zvani »okrožni urad« v Ljubljani, ki je imel posebno stavbno direkcijo, so spadali tudi kraji na Koroškem. Dobili so dalje načrte glede zidave ku-pole šentlavške cerkve v Ljubljani. Dobili so se stari načrti glede zidanja prvih šol na Kranjskem. Našli so poročila o ureditvi in prelaganju raznih cest.
Zelo zanimivi so stari podatki o vremenskih prilikah, zlasti o velikih snežnih zametih jh> No-
Ukrep’ mariborske obč ne prot« beračenju
Mestno poglavarstvo je že ponovno opozarjalo mestno prebivalstvo, da naj beračenja v kakršni koli obliki ne jx>dpira, marveč naj prepusti podpiranje siromašnih oseb tistim činiteljem, ki so po zakonu za to poklicani in ki razpolagajo s potrebno kontrolo nad resnično potrebnimi in vrednimi prosilci. Kljub vsemu prizadevanju, da bi se vsaj omejilo, ako ne docela odpravilo, se je beračenje _ v zadnjem času nasprotno močno razpaslo. Najžalostnejše dejstvo pa je to, da se beračenje širi med mladino, ki se s tem navaja k dejomržnosti in kaznivim dejanjem. Na sled eo prišli celo sistematični organizaciji beračenja otrok, ki si dneve in ulice porazdelijo med seboj po določenem načrtu — vse pod nadzorstvom staršev seveda, ki otroke silijo k temu. Da bi se to zlo odpravilo, je mestna občina s sodelovanjem mestne policije podvzela vso potrebne ukrepe, vendar se mora na žalost ugotoviti, da so vsi ukrepi zaman, ker jih onemogoča mešščanstvo ne samo s tem, da z dajatvami daje potuho otrokom in drugim beračem, ampak da celo posega v delokrog varnostnih organov in se zgraža nad aretacijami beračev. Uspešna borba proti beračenju je mogoča le ob sodelovanju vse javnosti. Mestna občina mariborska bo za siromašne osebe, ki so si pridobile domovinstvo v Mariboru, poskrbela njihovo vzdrževanje iz svojih proračunskih sredstev, ostali berači pa bodo odpravljeni v njihove domovinske občine. Starši, ki pošiljajo otroke beračit, bodo občutno kaznovani, ker se vsak primer prijavi državnemu tožilstvu oziroma sodišču. Mestno prebivalstvo naj v borbi proti beračenju sodeluje s tem, da beračev ne podpira s kakršnimi koli dajatvami, marveč naj jih napoti na socialno politični oddelek mestnega poglavarstva ali izroči stražniku.
tranjskem. Prav poučni so dalje podatki o prometnih nesrečah, ki so se dogajale pred 100 in 120 leti. Ni jih bilo toliko ko sedaj.
Za vremenoslovca in tudi za gospodarstvo so važni podatki o stanju voda. Tako so našli stare spise, ki poročajo, da je bilo vodno stanje Save leta 1845 ^izredno nizko, tako da niso mogli po njej prevažati raznih tovorov na čolnih in splavih. Izredno nizka Sava pa je bila tudi leta 1835. Takrat so tako zvani navigacijski uradi v Litiji, Radečah in Krškem predlagali, da naj se hitro izvrže poglobitvena dela na gotovih ožinah in de-rinah Save, da se odstranijo brzine, da se izvede poglobitev Save v Rinkah, Belem Slapu in pri Prusniku. Pred železnico so bili za plovbo po Savi zelo važni navigacijski uradi, ki so imeli glavne sedeže v Litiji, Radečah in Krškem. Ti uradi so s svojimi nadzornimi organi skrbeli za red in pregled plovbe. Skrbeli so za vzdrževanje obsavskih poti, koder je vlekla živina čolne navzgor proti Zalogu. Vzdrževali so gotove postojanke in hleve, kjer so počivali čolnarji in krmili živino. Ta urad je končno okoli leta 1856 likvidiral. Javna poslopja urada so prodali. Ostali so še ob Savi spomeniki na te »dobre čolnarske čase«: podrti hlevi in razvaline raznih hiš, ki jih človek lahko opazi med vožnjo od Litije prod Zidanemu mostu in naprej.
V starih časih pred 100 leti so bili prav strogi mojstrski izpiti pred posebno komisijo. Ohranjeni so mnogi zapisniki, kako so razni obrtniki morali polagati izpite iz svoje stroke. Člani komisije so bili zelo strogi. Zanimiv je na pr spis, kako je polagal izpit za tesarskega mojstra znameniti Trnovčan Jurij Pajk. Kar štiri dni ga je komisija mučila in mu stavljala najrazličnejša vprašanja. Napraviti je moral tudi razne načrte za podstrešja in lesene mostove. J. Pajka hiša je še danes znamenita v Trnovem. 0 njem je lepo napisal zgodovinar pok. Vrhovnik. Komisiji so bili med drugimi prideljeni dobri Hradecky in neki Štedry, katerega usoda je pozneje vzbujala mnogo zanimanja. 8tedryja so na zagoneten način umorili in oropali. Zanimivi so dalje podatki, kako so zidali prisilno delavnico.
Za danes iz starih arhivov dovolj!
športne vesti
DRŽAVNO PRVENSTVO V TEKU OEZ DRN
IN 8TRN
Jutri dopoldne ob pol 10 bo na Stadionu start za tek čez dm in strn za državno prvenstvo. Proga je dolga 7Vi km in je izpeljana v dveh krogih, tako da bodo gledalci na Stadionu lahko dvakrat videli vse tekmovalce, ki bodo tekmovali za naslov državnega prvaka. Državno prvenstvo v teku čez drn in strn brani lanski prvak Jože Kotnik, član zagrebške Concordije; pokal ministra za telesno vzgojo CejoviČa pa tudi moštvo Concordije, ki je lani zmagalo. Za naslov prvaka v moštvih nastopajo štirje klubi, in sicer ASK Primorje, Iliriji, jeseniško Bratstvo in zagrebška Concordija. Concordija bo jmslala na jutrišnji tek kompletno ekipo svojih najboljših tekačev, to so: Kotnik, Srakar, brata Krajcer, Šindelar, Gales, Surbek in Brigljevič. Moštvo Concordije in njeni Člani so letos zapovrstjo osvojili vsa prvenstva na Hrvaškem. Celo več, moštvo Concordije je bilo edino moštvo, ki je lahko v vseh skupinah postavilo svoje tekmovalce. Kljub temu pa bodo naši tekači člani Primorja m Ilirije skušali doseči vse, da bodo zaenkrta dobremu moštvu Concordije iztrgali zmago. Kot tretje naše moštvo nastopa še SK Bratstvo z Jesenic, ki je letos prvič postavilo kompletno moštvo tekačev za državno prvenstvo.
Jutrišnje državno prvenstvo je hkrati tudi prvenstvo Slovenske atletske zveze.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen.
*
Za mednarodno nogometno tekmo med hr-vatsko in madžarsko reprezentanco, ki bo 2. maja v Budimpešti, pripravlja zagrebška nogometna podzveza jx>seben vlak iz Zagreba v Budimpešto. Vlak bo odšel m Zagreba 1. maja popoldne, izletniki oziroma podžigači, ki bodo pomagali svoji reprezentanci v boju na zelenem polju, pa se bodo vrnili naslednji dan zvečer. .Vožnja tja in nazaj bo veljala 220 din.
*
Pester nogometni spored v vseh krajih. Jutrišnji program naših nogometašev je obširen in pester. Zlasti zanimive bodo tekme za nogometno prvenstvo prvega razreda.
Spored v ljubljanski skupini je naslednji:
Ljubljana: igrišče Ljubljane ob 10 Mars : Hermes.
Ljubljana: igrišče Jadrana ob 15,15 Jadran : Reka.
Jesenice: Bratstvo : Disk.
Kranj: Kranj ; Svoboda.
V mariborski ki celjski skupini:
Maribor: igrišče Rapida, Rapid : Železničar.
Čakovec: igrišče ČSK, ČSK : Gradjaneki.
Celje: igrišče Celja, Celje : Amater.
Hrastnik: Hrastnik : Olimp.
Zanimiva srečanja so tudi v drugem razredu. Tekme bodo po naslednjem 6poredu:
Igrišče Mladike ob 10 dop.: Mladika : Korotan.
Igrašče Mladike ob 16.30: Adrija : Moste.
Igrišče Jadrana ob 10: Grafika : Slavija. e
Ljubljana : Jugoslavija
Naš ligaš je izrabil prost tenmin za jutri s tem, da je povabil v goste odličen zagrebški klub Jugoslavijo. Tekma se začne popoldne na igrišču Ljubljane ob 15.30, predtekma pa bo ob 14.
Krni	S u ° a .m 20 ^	Tempe- ratur«. » O		B3* c » S« I! 25 *	l tt C C >©c IT c	Veter (smer. |n kopi	Pada- vine	
		S n	13 a S X S				m/m	m 1
Ljubljana	161-	12-4	-0-2	64	4	NE,		
Mariboi	760T'	7-8	-4-0	30	6	0	—»	—
Zagreb	760-7	10-0	5-0	60	8	NE,			—
Belgrad	156-9	7-0	5-0	9(	10	NE	—*	—
Sarajevo	760-0	3-0	01>	9i	10	<	—	—
Vis	7547	7-0	2-0	80	10	NI,	—	dež
Spili	754-5	11-0	7-0	45	10	NE,			
Kumbor	752-5	11-0	9-0	70	10	NE.	—	dez
Rab	755-t	9-0	5-0	70	5	NNE.		—
OlOMtRIk	754*5	HM)	7-0	80	10	NNE,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost. Razmeroma zelo hladno un nestanovitno vreme. Najnižja temperatura na letališču —5.2° C.
Koledar
Danes, sobota, 13. aprila: Hermenegild.
Nedelja, 14. aprila: Justin.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčif, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva e. 20; mr. Murmayer R-, Sv. Petra e. 78.
Mestno idravniško dežurno službo bo opravljala v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Ple-teršnikova ul. 13-1, tel. 47-64.
Prosvetno društvo Trnovo ponovi v nedeljo 14. aprila ob 3 popoldne na odru društvenega doma Goemerjevo pravljično igro v petih dejanjih »Sneguljčica« Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu.
Album planinskih slik »Z naših gora« pripravlja Osrednje društvo SPD v Ljubljani. Vseboval bo 50 prvovrstnih posnetkov naših gora ter bo okras knjižnici vsakega planinca. Prednaročbu traja do 1. maja t. 1.; vsi oni, ki se zanimajo za lepo planinsko fotografijo, naj nemudoma naročijo III. album planinskih slik v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova e. 4-1.
Nastop violinskega virtuoza v veliki Filharmonični dvorani v ponedeljek, 15. L m., bo brez dvoma razveselil vse naše glasbene kroge in jih ta večer privabil v našo najboljšo koncertno dvorano. Robert Soetens je velik umetnik in njegove izvedbe nosijo pečat grandioznosti in plemenitosti, poleg tega pa še vso gibkost in lahnost, kar so lastnosti latinskega duha. V ponedeljek zvečer bo igral dela: Veracinija. Bacha, Cezarja Francka, Škerjanca, Slavinskega, Debussyja, Delmnova in Ravella. Opozarjamo, da bo začetek tokrat izjemoma ob H9 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice.
Praktični učiteljski izpiti «o bili jjred državnim izpitnim odborom od 4. do 12. t. m. v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učate-Iji-pripravniki (cel: Kuhar Mihaela, Lobe Jo-sipina, Borse Ljudmila, Iglič Jožefa, Jaklič Ivana, Koncilija Jožefa, Krištof Elizabeta, Mazi Gizela, Merčun Leopold, Pihavc Julijana. Reiter Henrik, Tomažič Amalija, Učakar Ernest, Zorko Karel; Avbelj Lidvina, Bohinc Roža, Kofalt Frančiška, Košak Miroslava, Mii-sar Ana. Novinec Ivana, Stropnik Karel.
Filozofsko društvo priredi drevi ob 6 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ovoje redno predavanje. Predaval bo g. univ. prof. dr. Evgen Spektorski o temi: Comie in Hegel. Pred predavanjem ob 17 redni letni občni zboT v filozofskem seminarju. Odbor.
članstvu Akademske zveze!
Dane« zvečer ob osmih bo govoril g. minister dr. Kulovec o temi »Katoliška skupnost In klerikalna skupnost«. Prosimo, da se predavanja polnoštevilno udeležite.	Akademska zveva.
V nedeljo vodstvo v Jakopičevem paviljonu. Ponovno opozarjamo na to, da bo v nedeljo, 13. t. m. tolmačil umetnine v jubilejni umetnostni razstavi akademski slikar g. Ivan Vavpotič. Vodstvo se začne ob 11. — DSLU
Mednarodni mladinski tabor v filmu.	V nedeljo, dne 14. t.	m. bo ob 10.30	v dvorani	kina Union matineja	filma	»Mladinski dnevi
v Ljubljani«, v katerem so prikazane slavnosti in prireditve, ki so se vršile ob priliki I. mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani. Vse odseke	opozarjamo zlasti na	drugi	del filma,	ki vsebuje	lahkoatletske in telovadne	tekme ter	glavni
nastop na Stadiona. Ker je ta film važen zgodovinski dokument naše organizacije, zato pozivamo članstvo ljubljanskih in bližnjih odsekov, da si ga polnoštevilno ogleda in si s tem obudi spomin na lepe dneve, ki jih je preživelo na prvem mladinskem taboru. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ki se dobe v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7/!., po 5 in 3 din.
Depniacijn ljubljanskih gospodarjev
predvsem s Kongresnega trga in okolice s predstavnikom Prvega društva hišnih posest-
»jiSe j® v^eraJ zglasilo pri župana dr. Ju-ru AdlešiČu ter mu predložila spomenico z zahtevo, naj spomenik kralju Aleksandru I. stoji na Kongresnem trgu. Spomenico so podpisali ljubljanski gospodarji z okolice Kongresnega trga in za ljubljanske hišne posestnike Prvo društvo hišnih posestnikov, ki ima nad 1700 članov.
Predstavniki madžarskih turističnih ustanov in organizacij, ki so si ogledali tudi Ljubljano, so ljubljanskemu županu dr. Juru AdlešiČu poslali naslednji brzojavni pozdrav: Pri povratku iz Jugoslavije si dovoljujem poslati vdane in prisrčne zahvale za Vašo toplo in prijateljsko gostoljubnost. — Sziezsenyi, min. svetnik.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE
DRAMA — začetek ob I zvečer:
Sobota, 13. aprila: »Astnodej«. Red A.
Nedelja, 14 aj>rila: »Neopravičena ura«, heven.
Ponedeljek, 15. aprila: zaprto (generalka).
Torek, 16 aj>rila: »Revizor«. Premiera. Premierski abonma.
OPERA — začetek ob I sveder:
Sobota, 13. aprila: Gostovanje Comedie Fran caise. Izven. Cene od 40 din navzdoL
Nedelja, 14. aprila, ob 15: »Ltzmpachle Vagabundu«« Izven. Znižane cene — Ob 20: »Frasrjtrita«. Izven. Goetovenje Zlate Gjungjenac.
, Ponc,1~' ?k 15 apnia ob 19: Prodava Materin-6.VCJ; aune, Priredi Krščansko žerako društvo.
*\K
• : !
■ :
Izjava francoskega ministrskega predsednika Ameriki:
Začela se je vojna na življenje in smrt
Francija in Anglija sta prva obrambna črta za Ameriko
Newyork, 12. aprila, o. Predsednik francoske vlade Reynaud je dal največjemu ameriškemu dnevniku »Newyork Timesu« izjavo, v kateri pravi, da je nemški napad na Skandinavijo postavil na kocko usodo V6eh nevtralnih držav. Ker so narodnosocialistični voditelji uvideli, da je edin-stvo med Anglijo in Francijo neuničljivo in njuna premoč v vseh sredstvih neizpodbitna, so prekršili svojo politko, ki je bila v tem, da se vojna ne sme razširiti. Usodni koraki, ki so jih Nemci storili, kažejo, da je gospodarska ofenziva zaveznikov uspešna in kolik je njen pomen v sedanjih časih.
Usoda Norveške in Danske je nagrada za poskus, da bi katera država do zadnjega ostala nevtralna med državami, ki brezobzirno napadejo, in med tistimi, ki hočejo narediti napadom konec.
Papeževa država
Večni Rim, prestolnica Italije, je obenem tudi prestolnica tisočletnega duhovnega kraljestva katoliške Cerkve, katere sedež je Vatikansko mesto, ki je bilo priznano kot neodvisna država po paktu z dne 11. februarja leta 1929. Takrat je italijanska vlada pripo-znala Cerkvi vse pravice do Vatikana.
S tem tako zgodovinskim paktom je bila ustanovljena najmanjša državica na svetu. Vatikansko mesto šteje komaj 1100 prebivalcev, ki so po večini italijanske narodnosti, ostali pa so švicarske, francoske, nemške, španske, južno-ameriške, potugulske in belgijske narodnosti, v zadnjem času pa je tam tudi nekaj italijanskih podanikov iz Abesinije. Vendar pa si moramo Vatikan predstavljati kot glavno mesto ogromne države, kajti sveta Stolica ima izven svojega ozemlja nad 400 milijonov vernih podanikov, raztresenih po vsem svetu.
Vatikansko mesto tvori baziliko sv. Petra in njen trg, vatikanske palače in vrtove, številne apostolske palače ter vila Castel Gan-ilolfo, počitniška rezidenca papežev.
Zgodovina
Obstoj bazilike sv. Petra sega okrog 16. stoletij v preteklost. Njen ustanovitelj je bil cesar Konstantin, ki jo je zgradil leta 313 po Kflstusu v zahvalo za pomoč, katere je bil deležen od strani kristjanov v vojni proti Maksenciju. Da bi čim bolj počastil simibol križa, ki mu je pomagal na milvijskem mostu (znan »In hoc signo vincesc), je zgradil veliko baziliko na istem mestu, kjer je bil mučen prvak apostolov in prvi papež. Novi božji liram je dobil ime Konstantina, po svojem ustanovitelju. Bazilika je kaj kmalu postala središče vsega krščanstva. Verniki iz vseh krajev so se zatekali k molitvi na grob prvega apostola im Kristusovega vikarija, ki je Dil pokopan na tistem mestu, kjer je bila še pred nedavnim zloglasna Neronova arena, v kateri so bile na ukaz te zbesnele zveri v človeški p^doibi, izvajane strahotne krutosti nad vernimi Gospodovimi nasledniki.
Papež Julij II. je leta 500 odobril načrt t*. porušitev že stare bazilike in zgradil na istem mestu novo svetišče, ki naj bi bilo tako po svojih dimenzijah, kakor tudi umetniških zakladih, skulpturi in arhitekturi največje in najbogatejše svetišče na svetu. Tako je Ma-derno zelo posrečeno izdelal fasado; Berninj je izdealiziral grandiozno stebrišče in papež Sikst V. je poklical k sebi Dominika Fontano, največjega arhitekta svoje dobe ter mu naročil, naj zgradi nove stavbe od apostolske knjižnice do pontifikalne palače, kakor tudi. nekaj drugih manjših del. Ta papež je tudi ukazal premestiti iz že prej imenovanega Neronovega cirkusa na mesto, kjer se nahaja še danes, egipčanski obelisk, katerega je dal prepeljati v Rim prvi cesar Avgust.
Uprava države
Vladar vatikanskega mestu je papež, njegovi sodelavci pa so kardinali sv. kolegija z državnim tajnikom kardinalom Maglionijem na čelu. Današnji sv. oče, Pij XII., je bil rojen v Rimu 2. marca 1. 1876, izvoljen je bil istega dne in meseca leta 1939, kronan pa deset dni pozneje.
Življenje Vatikana in njegovih državljanov je popolnoma organizirano. Mesto ima last-
Ves svet vidi, da je nemški napad v bistvu bolj napad proti nevtralcem kakor proti Angliji in Franciji. To mora vse nevtralne države, zlasti pa Ameriko, ki nevtralce vodi, pripraviti do tega, da bodo znova premislile svoj položaj. Anglija in Francija dejansko oblikujeta samo prvo črto obrambe za Združene države. Amerika bi doživela večje vznemirjenje, če bi Anglija in Francija ne uspeli in če bi njuno brodovje izginilo z morja v trenutku. Ne verjamem, da bi do te žaloigre moglo priti. Toda saj vidite, da stojimo pred sovražnikom, ki razpolaga z ogromnimi človeškimi silami in močnim vojnim materijalom. Vojna bi se mogla ustaviti samo tedaj, če bo Nemčija uvidela, da je zanjo nemogoče dobiti vojno. Začela se je vojna na življenje in smrt in ne bo je ustavilo nič, razen poraz ene ali druge strani.
- mesto Vatikan
no železniško jžostajo, ki razpolaga s posebnim pontifikalnim vlakom in vozovi za kardinale-legate, ki morajo potovati v tujino. Vatikansko mesto ima izredno močno radijsko oddajno postajo, ki prenaša po vsem svetu med zveste vernike sveto besedo najvišje^a Pastirja. Dalje ima še lastni poštni in brzojavni urad, električno in telefonsko centralo, gasilsko četo, delavnice, avtogaraže itd. itd.
Velika delavnost Pija XII.
Takoj po svoji izvolitvi za papeža je hotel Pij XII. malo državico nanovo organizirati, in je to nalogo zaupal komisiji, sestavljeni iz treh kardinalov: Canallija, Pizzardija in Ro-scija. Ta komisija, ki ji je predsedoval kardinal Canalli, je bila podprta od visokih civilnih funkcionarjev, med katerimi je bil tudi nečak Nj. Svetosti, markiz Karel Pacelli, drž. legalni svetnik. Civilni administraciji predseduje guverner Vatikanskega mesta, markiz Kamil Serafini.
Stiki s svetom
Sveta Stolica vzdržuje v skoraj vseh državah na svetu lastne diplomatične reprezentance v osebah apostolskih nuncijev, ki so akreditirani pri raznih vladah in imajo čim veleposlanikov. Po sklepu, sprejetem na dunajskem kongresu leta 1815, so bili upoštevani kot dekani pri diplomatičnih zborih v tisti državi, kjer so bili akreditirani.
S svoje strani pa so skoraj vse države na svetu (vse tiste, kjer ima Vatikan svoje nun-ciature) zastopane v Rimu pri sv. Stolici po svojih poslanikih in veleposlanikih, tako da je Rim edina prestolnica na svetu, v kateri sta dvojna diplomatična zbora tujih držav.
Znamenitosti Vatikana
V prostornih palačah Vatikana se nahajajo znameniti muzeji z neizčrpnimi zbirkami številnih redkosti, izredno bogata knjižnica in pinakoteka neprecenljive umetniške vrednosti, prav tako literarne in zgodovinske, po svojih, tu zbranih delih. To so: nova pinakoteka, ki jo je obnovil leta 1932 papež Pij XI., krščanski muzej, muzej Lapidario, skulpturni muzej Profano, gregorijanski muzej Etrusco, egipčanski muzej, muzej Chiaramonti, antični muzej, muzej modernega slikarstva, prostrane galerije, kjer so ohranjena znamenita dela slavnega Raffaela in neprekosljivi zakladi, katere so papežem darovali vsako stoletje suvereni in drugi državni poglavarji.
Obiskovalci si smejo ogledati tudi vso monumentalno stran Vatikana, med tem Sik-stinsko kapelo, ki jo je tako nedosegljivo poslikal Michelangelo, dvorane in iože Rafaelove in dvorane Borgie.
Danes je palača Vatikana največia na svetu in obsega nad 1000 prostorov, kapel, dvoran itd. Samo majhen del te ogromne palače je rezerviran za papeževo stanovanje.
Čeprav je del Vatikanskega mesta, je trg sv. Petra odprt vsemu ljudstvu, tako da more svobodno od vsakem času v baziliko. Tudi promet na njem urejuje rimska policija.
Nekaj čudovitega so vrtovi Večnega mesta, kjer se izlivajo eden v drugega stari, sred-s nji in novi vek Številni kipi in drugi simboli ' antike, vodometi, studenci, najčudovitejši vodnjaki in še mnogo, mnogo drugih posebnosti.
enemu mrtvih razbojnikov okoli vratu. Vrgel je vrv če* prečko in skupina vojakov je skušala truplo potegniti	navzgor. Na kake	pol
poti	pa se je vrv pretrgala in	truplo se je	skotalilo na glave	ra-
beljski družbi. Vojaki so se krohotali, pustili slab posel ter niso skušali nobenega več obesiti, dokler smo bili mi tam.
Morali smo ostati skoraj ves dan tam, dokler ni prišel drug vlak iz Queretara, najbližje postaje. Če ne bi bil amerikanski zlatokop, ki se je vozil z nami, imel s seboj košaro polno jedi in steklenic z vodo ter nas ne bi bil gostoljubno povabil, bi nam bila kaj trda predla.
Vrnil sem se v Chicago,	kjer sem tri	dni delal v pisarnah
United Pressa.
Od tam so me poslali v newyorško uredništvo, kjer sem imel spet tri dni posla. Spomladi lea 1917 so me pa preselili v Washington.
V Washingtonu so me nagnali na novo delovno področje, hočeš ali nočeš. Vojna je bila grozeče v vidu. V odločilni noči B. aprila 1917 sem pomagal pri poročanju dramatičnih prizorov v poslanski zbornici, ki je zasedala z senatom vred, ko je predsednik Wilson razglasil vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo.
Zavedal sem se, da sem	priča enega	najpomembnejših	tre-
nutkov v amerikanski zgodovini. Toda na nesrečo so moji vtisi iz tiste noči ostali zmedeni in nejasni.
Se zdaj vidim predsednika WiIsona, kako stopa na predsednikov prostor, ves bled in zdelan in še slišim grmeče odobravanje, ki ga je pozdravilo. Toda večino časa sem prebil v tiskovni sobi za časnikarsko tribuno in pomagal spravljati predsednikov govor v brzojavno obliko. Stotine listov t vsej državi so čakale na poročila in vsaka sekunda je štela.
Besedilo govora niso dali iz rok, dokler ni predsednik zapustil svoje palače. Potem so prepise izročili poročevalskim družbam.
Mi smo poslali Tonyja, našega najurnejšega in najspretnejšega fanta, da bi ujel prvi prepis za nas ter z njim na vrat na nos dirjal ▼ tiskovno sobo. Tam mu je Robert J. Bender, voditelj washington-skega urada Unidet Pressa. potegnil prepis iz rok. tega z besno naglico prebral do usodnih besedi o vojni napovedi. Zavpil je telegrafistom pol ducata adarnic. ki so jih takoj dali stotinam listom
naprej. Potem je raztrgal besedilo in dal vsakemu izmed nag po eno stran. Naglo smo jo preleteli, vrgli najvažnejše stavke in izreke na liste iz zapisnika ter jih dali Benderju. Prebral jih je, jih uredil po stopnji važnosti ter narekoval telegrafistu naslovne vrste.
Tisto noč so vnaprej najeti vodi vezali stotine listov v vseh delih države. Dobili so poročila takoj in vsi hkratu. Tako je naslov: »Predsednik Združenih držav napovedal Nemčiji vojno< v nekaj malo sekundah letel v stotine majhnih in velikih mest, v nekaj minutah za njim so prišle bistvene točke WiIsonove izjave. Medtem smo celotno besedilo govora oddajali po drugem vodu. Če bi izgubili samo nekaj malo sekund, bi jih ne bilo mogoče nadomestiti in najmanjše napake ne bi bilo moči popraviti.
Tisto noč smo delali v skrajni napetosti.
Nekega jutra me je okoli desetih poklical telefon. Nekdo me je kar naravnost vprašal:
»Hočete v Evropo?«
Odgovoril sem:
»Da.«
»Dobro, preskrbite si potni list in ujemite četrti vlak v New-York. Ob devetih boste tu in boste lahko o polnoči odpihali.«
0 polnoči sem odpihal iz Newyorka v London.
ZVONOVI IZ PEKLA.
Vozil sem se s starim ameriškim parnikom »Newyork«. Prvič v življenju sem bil na krovu čezoceanskega parnika in sem videl Atlantsko morje.
»Newyork« je bil na kljunu in na krmi oborožen z šestcolskimi topovi, katerim je stregla posadka pomorskega topništva. Nemške podmornice so vsak dan potapljale ladjo. Bili smo oboroženi za srečanje s takim podmorskim vragom.
Na krovu smo imeli samo kaka dva ducata potnikov, ki so potovali v Evropo zaradi vojnih poslov. Nekateri so prinesli s seboj lastno reševalno napravo. Dve noči pred Liverpoolom smo dobili zapoved, naj spimo oblečeni in pripravljeni za v čolne, če bi bili torpedirani, ali če bi trčili na mino.
Pred Ir9ko sem prvič prišel v dotik s svetovno vojno.
To niso piramide, marveč kupi zemlje, ki so jo izkopali Nemci pri delih za izpopolnitev Siegfriedov«
črte.
Kmalu po zori četrtega jutra smo blizu Queretara slišali škripajoč hrušč od »exploradorja«, potem pa klice, vpitje in pokanje strelov. Naš vlak se je takoj ustavil. Garcia in jaz sva pogledala skozi okno in videla moške, ki so divje skakali ter streljali. Začelo mi je slabiti v želodcu, zakaj vedel sem, da nas bodo razbojniki oropali in morda postrelili, če bodo zmagali.
Ogenj je trajal nekaj minut in se je polagoma potem odstranjeval. Z Garcijem in drugimi potniki sem šel naprej do >explora-dorja«. Stroj z živinskimi vozovi je ležal križem kražem v ozkem jarku. Razbojniki so poskusili vlak spraviti s tira s tem, da so na ovinku odstranili vijake na tirnicah. Ker pa je vlak zaradi klanca počasi vozil, je bil malo poškodovan.
Carranzovi vojaki so	hrabro	poskakali	iz voz, nasproti razbojnikom na drugi strani	jarka.	Potem so	obšli	griček, kjer so
razbojniki ležali na robu	jarka,	ter jih nagnali	v beg. Trinajst
mrtvih je ležalo tu in tam po tleh. Nekateri so se bili zvalili od proge v jarek. Ranjencev nisem videl. Očitno so jih bili kar na kraju samem pobili.
Čez nekaj časa so se	Carranzovi možje	vrnili	od preganjanja j
razbojnikov ter začeli trupla razbojnikov obešati na brzojavne drogov«. Vojak je splezal po drogu i vrvjo, katere zanka je ležala
Dresirane čebele
O dresiranih bolkah smo že slišali. Morda je kdo kje v kakem cirkusu dresirane bolhe tudi že sam videl Sedaj pa poročajo o dresiranih čebelah. Te dresir-ne čebele pa ne bodo nastopale v cirkusu, niti ne na ljubljanskem velesejmu, ampak bodo služile drugim resnejšim namenom. V čebelarskem zavodu v Moskvi so poskusili, da bi čebele privadili na določene rastline. Dajali so jim piti strup, v katerem so bili namešani vonji določenih cvetlic ali rastlin, da bi tako čebele pri nabiranju medu navadili na te rastline in na te cvetlice. Pravijo, r dogidmdiardgov Aetidxd umi umi umi um da se ie ta poskus na kratko razdaljo dobro posrečil. Ali pa bodo čebele tudi na daljše razdalje ubogale, to bo dokazala šele dolgotrajna preiskava. Te poskuse so izvedli zaradi tega. da bi bolj okrepili prašitev nekaterih koristnih rastlin.
*
Ulica, v kateri stanuje največ zdravnikov, je v Londonu, in se imenuje Harley St. Tu stanuje nič manj kot 550 zdravnikov.
Žrtev radiologije. V pariški bolnišnici Saint Antonie je umrl dr. Salomon, eden izmed najboljših francoskih radiologov in pionir medicinske radiologije. Pokojnik je učakal 58 let in je podlegel infekciji, ki jo je dobil ob proučevanju raka.
Besede pomenijo:
Vodoravno 1. Glasbeno delo, 5. Pošta, telegraf, telefon, 8. Domače moško ime, 9. Otok, kjer je bil Napoleon, 10. Izrastek na poljskem sadežu. 12. Veder, čist. 18. Umrli, ponularni ameriški senator, 17. Eden izmed voditeljev kmečkih uporov, 19. Rastlina 20. Reka, ki se izliva v Jadr. morje, 22. Skrajšano žensko ime, 23. Rimska boginja lova.
Navpično: 1. Ruska reka. 2. Gostija, 3. Ubegli trojanski princ, 4. Poljski sadež, 5. Ugrabljeno blago. 6 Kratica za jetiko, 7. Kazalni zaimek, 9. Drusi sklon prve številke, 11. Polotok v zasedenem ozemlju. 13. Tvornica čevljev. 14. Žuželka. 15. Gorovje v Ameriki. 16. Rimska boginja. 17. Obrtnik, IS. Kovina, 19. Osebni zaimek, 21. »Ima« v narečju.
ReSitev sobotne kriianke.
Vodoravno: 1. Gred, 5. Mikene 10. Kovno, 12. Aroma, 13. Laokon 15 Va, 16. A. c.. 17. Ta-roni, 19. Vice, 21. Anica. 23 Usad, 25. Ter, 26. Obir, 28. Tank 30. Kdefce. 32. Oaza, 34. Ekonom. 36 Ed, 37. In, 38. Parada 40. Kajak, 42 Edita, 44. Detail, 45. Molk.
Navpično: 2. Rk, 3. Eolci, 4. Dva, 5. Moka, 6. Kanon, 7. Er, 8. Novice, 8. Erna, 11. Notes, 14. Orada. 16. Avtor. 18. Nika, 20. Curek, 22. Arpad, 24. Atene, 27. Bdenje, 29. Nomad, 31. Čopka, 33. Zlato, 35. Orel, 37. Jad, 39. Dim, 41. At, 43. Al.
Čedna vera. V zalivu Folse ob Hoten-totsko - Holandskem gorovju v Južni Afriki kupujejo ta čas zemljišča. Verska ločina cete-ticiancev hoče tu zgraditi veliko naselbino za svoje_ pripadnike. Samo tisti ljudje lahko postanejo člani te ločine, ki prisežejo, da so prepričani o ploščatosti zemlje. Vsako drugačno trditev o obliki zemlje odklanjajo ceteticianci kot krivo vero. Možje se opirajo na sveto pismo in se ne dado pregovoriti, niti če jim navajaš kot dokaz za okroglost zemlje parnike, ki se prijavljajo na morju ali gore, ki so obzorju vidni le njih vrhovi. V ostalem pa se pripadniki te ločine vedejo popolnoma normalno. Še noben njen član ni imel nikoli opravka s policijo in sličnimi stvarmi.
Program radio L|ubl|ana
Sobota, 13. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih rvokov (plošče) — 12 S plošč dobite godbo pravo za veselje in zabavo — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 S plošč dobite godbo pravo za veselje in zabavo — 14 Poročila — 17 Otroška Mileva Boltar-Ukmarjeva, b) Kramljanje (dr. Romanova) — 17 50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Vincenco Dandolo m Avgust Marmon (Arseo Vense-lides, knjiž. (Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Starih znancev nove prigode: Groga Kozol v novi službi — Pester večer. Izvajajo člani Radijske igr. družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 13. aprila: Belgrad: 19.40 Užiški večer — Zagreb: 20 Opera — Belgr. kratkoval-na postaja:	19.40 Poročila v slovenščini —
Bratislava: 20.20 Pisan spored — Praga: 20 Opereta — Sofija: 20 OrL konc. — Beromiin-ster: 20.15 »Romeo in Julija« — Budimpešta: 22.10 Ciganski orkester — Bukarešta: 21.30 Zabavna glasba — Stockholm. Hiirby: 19.15 Harmonika — Trst-Milnn: 17.15 Nove ploščo — 21 Verdijeva opera »Ajda« —
Zb Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jože Kramarič. — Izdajatelj: in i Jože Sodja — Urednik: Mirk«) Javornik - Rokopisov ne vračamo, dom« izhaja vsak delavnik ob 12, Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din, llredniitvo: Kopitarjeva ulica b-Ill. Telefon št 4001 do 4005 Uprava: Kopitarjeva ulica 6.