Naročnina
Dnevna l»daja
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno Z40 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala
celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. peJtt-vrsta mali oglasi po 1 SO In 2D,ve£JI oglasi nad 43 mm višino po Din 2-30, vclllU po 3 ln 4 Din, V uiednUkem delu vrstica po tO Din □ Pri vetjem p naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl alici št. «/IM Rokopisi se ne vračalo, nefranHlrana pisma se ne (»refemo/o ->■ Uredništva telefon štev. SO, upravnlitva štev. 32S
Političen list sza slovenski narod
Uprava /e vKopltar/evl u J. št. ti - Čekovni račun: C/ubl/ana štev. lo.eso ln 10.34» sca Inserate, Sara/evošt. 7563, Zagreb it. 39.0H, Vraga ln Dana/ U. 24.707
Ljuta borba med radikali za belsrajsko
občino.
Znamenit govor Lj. Davidoviča.
VSI PRIJATELJI SO NAS ZAPUSTILI. - V NAŠI DRŽAVI NI VEČ ZAKONA. - Z ,	RADIKALI NI MOGOČE SKUPAJ.
Belgrad, 13. avg. (Izv.) V Pašičevem imenu vršita obe radikalni skupini v Belgradu največjo agitacijo. I Maksimovičevci i Bobi-5evci hočejo biti najboljši Pašičevi pristaši. Danes se je vrnil iz Karlovih Vari glavni tajnik glavnega odbora radikalne stranke dr. Ivkovič, ki je bil poslan tjakaj, da izposluje pri Pašiču odobritev Bobičeve izključitve iz radikalne stranke. Takoj po njegovem prihodu ao spustili Maksimovičevi radikali v javnost vest, da je prinesel dr. Ivkovič od Pašiča pismo, v katerem odobrava izključitev Bo-biča ter njegovih pristašev iz radikalne stranke, in v katerem pozivajo belgrajski radikali, da glasujejo vsi složno za Maksimovičevo listo. To Pašičevo pismo se doslej ni objavilo. Pač pa je izdal ožji glavni odbor radikalne stranke naslednji komunike:
»Na seji ožjega glavnega odbora radikalne stranke, ki se je vršila danes zvečer, se je vzelo na znanje poročilo glavnega tajnika dr. Ivkoviča ob njegovem povratku iz Karlovih Vari o odličnem zdravstvenem stanju g. Pašiča in o njegovem razgovoru s Pašičem, ki je odobril vse sklepe ožjega glavnega odbora. Na seji je bilo prečitano pismo g. Pašiča, ki ga je poslal glavnemu odboru preko njegovega podpredsednika Ace Stanojeviča in ki ga je dr- Ivkovič prinesel s seboj. Sklenilo se je, da se to pismo objavi v glavnem organu stranke »Samoupravi« ter drugih radikalih listih.«
Navzlic temu komunikeju pa zatrjujejo Bobičevi radikali, da imajo tudi oni posebno Pašičevo pismo, v katerem odobrava Pašič vse sklepe Bobičeve skupine in v katerem poziva radikale, da podprejo pri volitvah Bo-biča. Obe radikalni grupi vršita velikansko agitacijo ter skušata vsaka zase pridobiti čimveč volivcev. Agitacija za predstoječe občinske volitve pa ni samo živabna od strani radikalov, ampak tudi od strani drugih strank, in to predvsem od strani demokratske stranke.
Za včeraj je sklicala demokratska stran-
ka v Belgradu volivni shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Na shodu je govoril tudi vodja DS Ljuba Davidovič, ki je ob tej priliki podal nekaj prav važnih političnih izjav. Poudaril je, da preživlja naša država same krize, gospodarsko, finančno in moralno krizo. Dočim pa postajajo posledice teh kriz vedno hujše, se nahaja predsednik vlade na agita-cijskem potovanju ter agitira od občine do občine, kakor kakšen poslednji strankin agita. tor. Govoreč o zunanji politiki je ugotovil^ da so razmere v državi težke, celo pretežke; da izgubljamo prijatelja za prijateljem in da smo doživeli žalostno ter bridko izkušnjo, ko nas je v zadnjem sporu z Bolgarijo pustila na cedilu naša najboljša zaveznica v težkih dneh — Francija, ki je stopila na bolgarsko stran. Kar se tiče Italije, je pribil Ljuba Davidovič, da hoče naša soseda onstran Jadranskega morja zamenjati vlogo Avstrije, kakor hoče Francija zamenjati vlogo Rusije.
Nato pa se je v svojem govoru dotaknil Ljuba Davidovič volivnega terorja, ki postaja ob predstoječib občinskih volitvah naravnost neznosen. Nikdar od prevrata sem ni bil v naši državi položaj tako težak in nikdar v naši upravi bolj lahkomiselnih ljudi. Ljuba Davidovič se pri tej svoji trditvi sklicuje na dejstvo, da govore tako radikali sami o radikalih. Predsednik vlade Uzunovič je bil opozorjen na nasilja, ki se izvršujejo in zato je on osebno odgovoren za teror. G. Uzunovič pa se skriva. Če se pa skriva samo pred Ra-dičem, potem se nas to ne tiče Če bi se pa nasilja nadaljevala, potem je v tej državi več kakor jasno, da ni več zakona.
Važne izjave je podal g. Ljuba Davidovič glede zbližanja med radikali in demokrati za morebiten vstop v vlado. G. Ljuba Davidovič je poudaril, da so bili sicer nekateri izmed odličnih demokratov, ki so v tej kombinaciji verovali, ali on, Ljuba Davidovič se ni nikdar prevaril in najboljši dokaz za to so nasilja nad odličnimi pristaši demokratske stranke.
BSamaža dr. Nincica.
Belgrad, 14. avgusta. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se monogo komentira besedilo note, ki je bila izročena bolgarskemu zunanjemu ministru Burovu. Toda ne samo v političnih krogih, ampak v vsej javnosti prevladuje mnenje, da je naš zunanji minister dr. Ninčič doživel pri celi zadevi občuten poraz. Nota je namreč tako prazna, da je nerazumljivo, kako se je moglo z njeno izročitvijo čakati celih 14 dni. Opozicija pripravlja zato obširno interpelacijo na zunanjega ministra, v kateri naj se ugotovi, kdo nosi krivdo za diplomatski poraz v zadnjem sporu z Bolgarijo.
Bled, 13. avgusta. (Od našega poročevalca'.) Nota, ki je bila predana Bolgariji te dni, I
vzbuja povsod občo pozornost. Med našo diplomacijo in v zunanjem ministrstvu vlada velika nervoznost radi napadov časopisja na dr. Ninčiča. Minister Ninčič, ki se je pripeljal semkaj, je odklanjal vsako pojasnilo kakor tudi objavo dobesednega leksta izročene note, dokler ne pride odgovor od bolgarske vlade. Dr. Ninčič je povabil na posvet danes tudi poslanika Bodrejo, grofa in grofico Asart, šefa kabineta zunanjega ministrstva dr. Vuk-čeviča in svetnika Fotiča. Popoldne je imel razgovore z dr. Kramerjem in dr. Žerjavom. Kasneje se je odzval povabilu italijanskega poslanika Bodrera na čajanko. Jutri bo dr. Ninčič zopet odpotoval nazaj v Belgrad.
Pred važno sejo vodstva HSS.
Zagreb, 13. avg. (Izv.) V sredo, dne 18. t m., se vrši seja vodstva HSS, ki se je udeleže vsi zastopniki ter poslanci Radičeve stranke. Čuje se, da se namerava na tej seji HSS pretresati vprašanje o razpustu Orjune. Kot povod naj bi služili nedavni krvavi dogodki v
Kaštelih. Po raznih izjavah moremo soditi, da se bo na tej seji vodstva razpravljalo še vprašanje o nadaljni politični taktiki, ki se po izvršenih občinskih volitvah v Srbiji utegne spremeniti ter o nekaterih interno organizato-ričnili vprašanjih v stranki.
Napredovanje HPS v Dalmaciji.
Split, 13. avg. (Izv.) V Dalmaciji so zapustili globok vtis sestanki in shodi, ki jih je držal v Šibeniku, Kaštelih in drugod poslanec SLS Franjo Z e b o t Ob tej priliki je prišlo v Dalmaciji do velikih manifestacij Slovencem
in Slovenski ljudski stranki. HPS pa vrši v Dalmaciji veliko agitacijo med ljudstvom in je na tem, da organizira po celi Dalmaciji mestne organizacije HPS.
Intervencija posi. Smodeja v zadevi protezne delavnice.
Belgrad, 13. avg. (Izv.) Minister za so-sialno politiko namerava vsjed sklepa ininl-»trskega sveta, da se mora proračun znižati 'a 10 odstotkov, ponovno reducirati delavce v pretežni delavnici v Ljubljani, kjer niso dosedaj itak dobili potrebnih pripomočkov in
1
kjer delo radi že enkrat izvedene redukcije zastaja. Ako se izvrši ponovna redukcija, izgubi delavnica ves svoj pomen. Zato je g. narodni poslanec S m odej protestiral pri ministru za socialno politiko proti nameravani novi redukciji in je dobi! odgovor, da se osebje ne bo reč reduciralo, pač pa da se bo štedilo Dri stroških za materija!.
Cook poziva k uposfavitvi dela v rudnikih.
London, 13. avg. (izv.) Ministrski predsednik Baldvvin se je vrnil v London in se bo posvetoval s tistimi člani kabineta, ki so med stavko stalno zasledovali pogajanja. Baldvvin je samo radi stavke med počitnicami ostal v državi ,ker hoče od časa do časa obiskati London in proučiti položaj. V ponedeljek zopet zboruje konferenca rudarskih delegatov, ki lahko prinese več jasnosti glede razpoloženja stavkujočih ali celo nove momente v razvoju stavke. Predsednik rudarske federacije Her-bert Smith in tajnik Cook sta obiskala vse revirje, ki so glasovali proti predlogu katoliških škofov in jih skušata pridobiti za kom-
promis, ki izključuje le vsako debato o podaljšanju delovnega časa. Cook je v svoji zadnji izjavi posebno povdaril veliko priznanje krščanski strokovni organizaciji, ki da se odkritosrčno in vztrajno trudi za častno rešitev spora. Cook upa, da organizacija svojih poizkusov ne bo opustila in vsekako nadaljevala akcijo za uspostavitev miru v premogovni industriji in za pravico premogarjev.
London, 13. avg. (Izv.) V svojem pozivu na rudarje svetuje Cook, naj resno premislijo položaj. S pametnimi predlogi je treba iskati rešitev za pogodbo, ki bi rudarjem omogočila, da zopet poprimejo za delo.
Mednarodna pogajanja industrijcev
v Parizu.
Pariz, 13. avg. (Izv.) Tu so sc pričela pogajanja francoske, belgijske, luksenburške in nemške težke industrije. Francosko industrijo zastopata Laurent in Lambert Ribot. Zastopniki ne nastopajo kot pooblaščenci samo gotovih strok, ampak kot zastopniki dežel sploh. Kolike važnosti so taka pogajanja označuje dejstvo, da je bilo mogoče skleniti zadnjo gospodarsko pogodbo med Nemčijo in Francijo šele potem, ko so se industrijci do-
govorili v Diisscldorfu. Sedaj naj bi se obravnavala vsa vprašanja produkcije in medsebojne izmenjave blaga. Konferenci se pripisuje tem večja važnost, ker je to prvi dejanski korak v smeri evropske gospodarske zveze. Pričakujejo, da bodo razgovori kmalu vodili do rezultatov. Vendar se pogodbe ne podpišejo takoj, ampak šele potem, ko bodo posamezne vlade dale svoje dovoljenje.
Mehikanski škofje zahtevajo revizijo
ustave.
Mehika, 13. avgusta. (Izv.) Nadškof Ru-zici Flores je izjavil pri svojem prihodu iz dežele Michoacan, da so tain umorili dva katoliška duhovnika in nad 30 katoliških la-jikov. V mestu Sahuayo je prišlo do pobojev med vojaki in katoličani. Pri tem je 50 oseb izgubilo življenje. V Irapuato so vojaki ubili 4 voditelje ljudstva.
Katoliški episkopat je izdal na mehikan-sko ljudstvo proglas, v katerem izjavlja, da katoliška cerkev odManja vso odgovornost za sedanji položaj v državi, da katoliška cerkev noče nič drugega kakor mirnim potom doseči izpremembo ustave tako, da bo cerkvi
zajamčena taka svoboda kakršno uživa v se-veroameriških Združenih državah. Proglas našteva vse člane ustave, ki omejujejo cerkveno svobodo in ugotavlja, da cerkev v takih razmerah sploh ne more in tudi noče več živeti. Vmešavanja svetnih oblasti v cerkvene zadeve mora biti konec. Če protestantov-ska duhovščina še vrši svoje funkcije, je to na eni strani znamenje, da protestantovska cerkev civilni oblasti dovoljuje vmešavanje, na drugi strani pa, da predsednik Calles sam krši ravno tisto ustavo, na katero se sklicuje ko preganja katolike.
Italijani proti soriškemu nadškofu.
Rim, 13. avg. (Izv.) Iz vladnih krogov se doznava, da je vlada sklenila odstaviti goriškega nadškofa dr. F. Sedeja. Zadnja beseda gre še Vatikanu. Kakor se čuje, se upira odstavitvi zlasti kardinal Gasparri, dočim je kardinal Lay napram zahtevam vlade popustlji-vejši.
Težave Nemčije pri vstopu v Društvo narodov.
Berlin, 13. avg. (Izv.) Državna vlada je imela po počitnicah prvo plenarno sejo. Zunanji minister Stresertiann je poročal o zunanjepolitičnem položaju Nemčije. Nemški poslanik v Parizu Hoesch je imel zadnji čas več pogajanj s francosko vlado radi zasedbe Porenja. V Nemčiji s sigurnostjo računajo, da se bo v jeseni izkazalo, da je treba francosko posadko v tej deželi zopet zmanjšati. Dalje je Stresemann govoril o vstopu Nemčije v Društvo narodov. Položaj se v tem pogledu ni poboljšal. Kandidati, ki zahtevajo stalna mesta, so ostali in po govoricah se jim pridružijo še novi. Nemško časopisje slika položaj zelo pesimistično. Nekateri zahtevajo, da nemška delegacija ne sme poprej odpotovati, dokler ne bo Nemčija dobila v Društvu vse, kar je zahtevala.
Gajda upokojen.
Praga, 13. avg. (Izv.) Pri ministrskem predsedniku Černyju sta se zglasila zastopnika socialnodemokratskega kluba in prosila predsednika za nadaljne podrobne podatke o aferah generala Gajde. Zastopnika Hampl in Tomašek sta po daljšem razgovoru izjavila, da se z odgovorom ministrskega predsednika zadovoljujeta.
Prafta, 13. avgusta. (Izv.) Zdravniški pregled v postopanju proti generalu Gajdi je končat t. General je upokojen. Ko! njegov naslednik v generalnem štabu se imenuje dosedanji poveljnik trnovske garnizije general Voitehovsky.
Češko-ogrski carinski provizorij.
Praga, 13. avg. (Izv.) Odkar je Češkoslovaška upostavila novi zakon o carinski tarifih, se je poostril spor z Ogrsko. Pogajanja za trgovinsko pogodbo niso napredovala. Zadnje dni se je položaj nekoliko /.boljšal. Sedaj je vlada o pogajanjih izdala komunike v katerem najprej uoolavlja, da se pogajanja, ki so se pričela 31. julija, nadaljujejo. Toda priprave za novo pogodilo se bodo zavlekle. Zato je Češkoslovaška na prošnjo madžarske vlade podaljšala dosedanje provizorno stanje do 31. avgusta. Prihodnja seja obeh delegacij za pogajanja bo 16. avgusta. Na tej seji se bo ugotovilo ali bo mogoče za dobo po 31. avgustu skleniti že definitivno pogodbo ali pa naj se sklene nov provizorij. Vendar olje delgaciji izražata že sedaj željo po definitivni ureditvi medsebojnih carinskih tarif.
SLAVNOSTI FAŠISTOVSKEGA NARAŠČAJA V TRSTU.
Trst, 13. avg. (Izv.) Danes popoldne se je vršila na glavnem trgu revija fašistovskega naraščaja »Ballila« ter -Piccole Italiane«, kateri je prisostvoval minister mornarice Ciallo, ki je prispel semkaj iz Tržiča. Med prepevanjem kraljeve himne je prišlo do incidenta, Hi je končal s tem, da so fašisti pretepli nekega radovednega gledalca.
ČEŠKI FAŠISTI TEPENI.
Praga, 13. avgusta. (Izv.) Včeraj se je vršilo v Julijskem pri Brnu zaupno zborovanje čeških fašistov, katerega se je udeležil tudi bivši urednik lista »Rude pravo< in poslanec Doležal. K zborovanju je prišlo tudi 200 komunistov, dočim je bilo fašistov zelo malo. Ko je vstopil v dvorano Doležal, so padli komunisti po njem in ga tolkli. Pretepi so se nadaljevali pozneje tudi po ulicah. Red je vpostavila šele policija.
EKSPLOZIJA. Rim, 13. avg. (Izv.) V Bari je nastala eksplozija v pirotehnični tovarni.
Angleški rudarski štrajk.
Zdaj je že več ko tri mesece, odkar traja angleški rudarski štrajk, in še ni izgleda, da ga bo kmalu konec. Nad en milijon delavcev štrajka; če pa prištejemo še njihove rodbine, potem lahko računamo, da je od tega štrajka prizadetih najmanj deset odstotkov angleškega prebivalstva. Za silen socialen boj gre torej tu, ki zato kidi tako močno pretresa vse gospodarsko življenje Anglije.
Ali bodo rudarji v tem boju zmagali? Po sedanjem stanju soditi, nimajo skoro nobenega izgleda, in kakor vse kaže, bi bili danes gotovo pripravljeni skleniti mir, ki so ga svoj čas odklonili in stopili v štrajk. Odločujočo vlogo v celem tem sporu igra pač kriza, v kateri se nahajajo danes angleški premogovniki, kriza, ki ima svoje vzroke v mnogih okolnostih: v zmanjšanem povpraševanju po angleškem premogu predvsem in pa v učinkih splošne svetovne gospodarske krize.
Ko so Francozi in Angleži zasedli nemško rursko ozemlje, takrat je seveda nastopila zoj angleško premogovnike visoka konjunktura, in takrat so delavci izrabili priliko in pognali mezde za 33 odstotkov kvišku. Ta dobra konjunktura pa seveda ni mogla dolgo trajati, in je bilo predvideti, da bo potem prišlo do velikega razračunjavanja med podjetniki in delavci. Da se to po mogočnosti prepreči, je vlada ustanovila premogovno komisijo in dovolila pri poteku mezdne pogodbe podporo za devet mesecev, upajoč, da bo v tem času stvar poravnana. Podpora je imela namen, da v tem prehodnem času vzdržuje delavske mezde nezmanjšane. Toda komisija je delala počasi; šele marca meseca je podala svoje poročilo, ki odklanja nacionalizacijo rudnikov in izraža doseči poravnavo med delodajavoi in delavci na ta način, da ostane delovni čas neizpremenjen, a da se ima izvesti revizija najnižjih mezd. Vlada je bila s tem poročilom zadovoljna, delodajavci so zahtevali podaljšanje delovnega časa, a rudarji so odklonili i to i vsako popuščanje v mezdnem vprašanju. Do sporazuma ni prišlo, generalni svet strokovnih organizacij se je postavil na stran delavcev, in tako je izbruhnil 1. maja generalni štrajk, ta največji socialno-politični dogodek v zgodovini Anglije.
Generalni svet delavskih zvez pa nikakor ni bil voljan iti z rudarji čez drn in strm. Pač jih je hotel podpirati v boju proti zmanjšanju plač, bil pa si je obenem tudi na jasnem, da je treba najpoprej reorganizirati industrijo in jo postaviti tako v položaj, da bo mogla spet plačevati stare mezde. Ker pa so rudarji odklanjali vsako koncesijo in vsak kompromis, je končno moralo priti do preloma med njimi in generalnim svetom. In tako se je generalni štrajk, kakor znano, potem prekinil in prepustilo se je rudarjem, da sami bijejo svoj boj dalje.
Razen njih je izprevidel pač vsakdo, da so naredili napako. Ugodni trenutek, ko so mogli doseči mir z izpremembo samo plače in pa daljšim prehodom, je bil zamujen. Obenem se je poostrilo tudi razpoloženje proti njim, simpatije do njih so se ohladile, in borbenost, združena z nepopustljivostjo, na nasprotni strani je narasla. Šef vlade Baldwin, preje kolikortoliko pomirljiv, je postal zdaj neizpravljiv in ofenziven. In tako je prišlo potem do zakona, ki povišuje delovni čas v rudokopih na osem ur, udarec na delavce, ki jim je krajši delovni čas še važnejši nego mezda.
Na podlagi podaljšanega delovnega časa so potem stavili rudarjem nove mezdne ponudbe, a ti so jih odbili in ostali na svojem stališču. Zdaj pa so nastopili kot posredo-vavci anglikanski škofje in predlagali: brezpogojno sprejetje poročila komisije, premirje, stare mezde s podporo skoz štiri mesece, med tem pogajanja, eventuelno razsodišče. Baldvvin je na to izjavil: Ne.
Zdaj so začeli izprevidevati tudi voditelji štrajka, da treba odnehati, in so priporočili rudarjem, naj se postavijo na stališče predloga škofov. Rudarji bodo to slednjič najbrže ttidi storili, toda prepozno je že. Takrat, po generalnem štrajku, bi bili imeli rudarji moralno podporo vlade in še več, ko bi bili sprejeli redukcijo mezd, v kar so zdaj pripravljeni. Zdaj pa je Baldvvin tako oddaljen od tega, da je celo napisal pismo na ameriško javnost, z namenom, da onemogoči tam nabiranje podpore za angleške rudarje. Danes se zahteva brezpogojno kapitulacija rudarjev ...
Tn vendar — škoda, ki jo je celi štrajk doslej povzročil angleškemu narodnemu gospodarstvu, znaša že več zlatih milijard, vse visoke peči so pogašene, angleške finance trpe, — cela Anglija je interesirana na prenehanju tega usodepolnega stanja, in tako je vseeno še upanje, da bodo rudarji iz tega boja izšli na vse zadnje vsaj s kako, četudi neznatno pridobitvijo.
ŽELEZNIŠK A~NEŠREČ A"
Monakovo, 13. avg. (Izv.) Danes ob 9.28 zjutraj je osebni vlak proti Monakoveem skočil s tira. Mrtvih je 12 oseb, 7 je težko, 20 pa lahko ranjenih. Ob treh popoldne je bila proga zopet popravljena.
Carigrad, 13. avg. (Izv.) Tamkajšnje inozemske trgovske zb^rnire so dobi!<» nalog, da ustavijo svoie delo.
Tako Hočemo!
(Glas iz trgovskih krogov.)
Proglas namenjen slovenskim pridobitnim krogom, ju našel v srcih industrijskega, trgovskega in obrtnega Sveta tako močan odmev, da je bila sodba soglasna: v njem so zabeležene naše zahteve, kot jih mora izpovedati vsak, kdor ne stoji pod diktaturo klike; v njem je markantno osvetljen naš položaj, je izrečena solidarna volja, da gremo na jasna pota, ki vodijo h konsolidaciji našega pridobitnega življenja.
Izdale so ga osebnosti, ki so nam porok,
da so med' nami izginili časi verolomstva, da hočejo naši pridobitni krogi z domačo grudo, iti v veliko tekmo našega občega narodnega gospodarstva, kjer bo enakovreden vsak, ki resno in častno misli, a ne samo trka stalno na svoja prsa: samo jaz in zopet jaz in nihče drugi!
Izražena je volja, da bi z mrzlično hitrostjo in mravljično pridnostjo zbornica sama z svojim aparatom, naslonjena na vsesplošno podporo, korakala od stopnje do stopnje k napredku in blagostanju, zlasti še, ko bo njeno delo oprto na isto mišljenje in nazore trgovskih, obrtnih in industrijskih prijateljev v vseh zbornicah naše države.
Povdaril je skupno prepričanje, da gospodarstvo ne rabi psovanja. Dejstva, da mora slovensko gospodarstvo hoditi lastna, samostojna pota, odgovarjajoča principom narodnega gospodarstva, a ne klikarstvu politične stranke, ne more spraviti z sveta nobeno psovanje župnikov, kaplanov, samostanov, cinično omalovaževanje priznanih gospodarskih delavcev, ki slučajno ne morejo podpirati SDSarske politike in zlorabe stanovskih organizacij, ko so se že v aprilu in maju diktirali izraziti politiki kot kandidati.
Volivni boj se je začel. Kakor kaže, bo oster. Razumljivo! Prehod v novo dobo bije vedno oster boj z dosedanjimi gospodarji, zlasti še, če jim je gotova ustanova zadnja rešilna bilka pred strankarskim poginom. A eno bo držalo tekom boja: Slovenski pridobitni svet pozna bolje od »Jutra« svoj položaj in naivno je vsako mišljenje, da bodo ravno ti svobodni poklici se uklonili diktatu, ali nasedali pisanju, namenjenemu — ulici!
Trgovci in SDS.
Občni zbor Zveze gremijev in dr. Kramarjeva obljuba o »pobotanju«.
V Kranju se je vršil nedavno občni zbor Zveze trgovskih gremijev. Ta občni zbor, ki je bil pravilno razpisan, je v najlepšem redu in rigoroznem upoštevanju pravil izvolil tudi novo zvezino vodstvo. Z ogromno večino so bili izvoljeni kandidati, ki slučajno niso po volji SDS. Delegati gremijev iz vse Slovenije, so namreč, volili po svojem prepričanju tiste, ki so jih smatrali za vodstvo najsposobnejše. Smola je pač, da ti ljudje niso vsi ravno politični pristaši SDS.
To je dejstvo.
In kaj je nato napravila SDS? Tista stranka, o kateri pravi dr. Kramer v »Jutru«, da bi se" bila pobotala z vsemi naprednjaki, ki so ji slovenski trgovci, njihovi gremiji in stanovske organizacije tako pri srcu — kaj je napravila? Kaj je napravila, ko je videla, da so dobili Zvčzo gremijev v roko »naprednjaki«, ki jih ima dr. Kramer tako rad?
Naročila je svojim pristašem, da vložijo proti volitvam protest in ljubljanski gerent, ki kot dr. Kramerjev tovariš iskreno želi miren napredek trgovskih gremijev, in sc zlasti veseli, da so zmagali »naprednjaki« in ne kaki klerikalci ali komunisti, ta gospod je SDSarskemu prizivu takoj ugodil in proglasil volitve za neveljavne. Kaj pravite ali ni to resnična ljubezen do »naprednih« trgovcev?
In kaj hoče SDS s takim početjem? Kaj hoče doseči s šikaniranjem Zveze gremijev? — Samo eno: vodstvo svojih političnih pristašev; Zvezo trgovskih gremijev hoče dobiti SDS popolnoma v svojo politično oblast. To ji je cilj, ki ga hoče doseči z vsemi sredstvi brez izbire — temu naj služi tudi naročen priziv proti volitvam.
In še nekaj bi SDS prav prišlo. Volitve v Zvezo gremijev naj bi se po želji te gospode razveljavile par tednov pred volitvami z Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. To bi bil »šlager« za »Jutro«. Zvezo gremijev izrablja SDS za politično špekulacijo in za svoje vo-livne manevre.
Ta jc najnovejši greh gospode okoli »Jutra- proti slovenskim trgovcem. Je še tako svež in tako eklatanten, da drugega ne potrebujemo. Tu se zrcali poniževanje stanovske organizacije, tu neizprosna mržnja do vseh, ki slepo ne klonijo hrbta pred bičevni-kom in naravnost blazen pohlep po komandi in zatiranju. Take ljudi je treba izločiti iz javnosti, predvsem pa iz stanovskih in gospodarskih organizacij, kjer mora vladati uvidevnost, mir, tovariško spoštovanje in medsebojno zaupanje. Odlok mestnega gerentstva v Ljubljani na smolo SDS ni končnovcljavcn,
na ^ na /. .mllm.nn nn.nn (n 3 - ] 11. .	I .	,
y 'tudvin puiui it nune v irfJOVSKO
zbornico.
Trgovci, obrtniki, industrije!!
V VSEH STVAREH, KI SE TIČEJO VOLITEV V ZBORNICO ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO, SI? OBRAČAJTE GLEDE INFORMACIJ NA PISARNO VOLIVNEGA ODBORA ZDRUŽENIH STANOVSKIH KANDIDATNIH LIST, TRGOVCEV, OBRTNIKOV IN INDUSTRIJCEV V SLOVENIJI, V KOLODVORSKI ULICI ŠT. 8. PREGLEJTE IMENIKE, IN NAM SPOROČITE EVENTUELNO KOREKTURE.	VOLIVNI ODBOR.
Dr. Kramerju v odgovor.
Dovolite g. doktor, da Vam na Vaš članek v »Jutru« z dne 13. t. m. v izpopolnitev Vaših izvajanj nekoliko osvežim spomin. To storim tem raje, ker Vas imam za moža poštenjaka, ki vedoma gotovo noče delati nikomur krivice. Vaša izvajanja gredo za tem, da je bilo pri pogajanjih za skupni nastop za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo govor, da se nikogar ne izključi od sodelovanja. To pa ni res. Ze g. Petovar, ki ga citiram kot svedoka, je ob koncu svoje misije izjavil in pozneje ste tudi Vi sami izjavili, da se pogajate samo in izključno s pristaši SLS. Nasprotno sem Vam jaz še izjavil, da je naš prvi pogoj, da pritegnemo k sodelovanju vse stranke. Ko sem Vam omenil vrline g. Jela-čina, ki je neopredeljen, in Vas opozoril na j slabe posledice, ako se izključi on in tudi druge j stranke, preko katerih ne moremo, ste rekli: i »Če Vam je g. Jelačin ljub, pa ga postavite v svoje vrste in vzemite v svoj kontigent«. Resnici na ljubo pa potrdim, da ste rekli, da boste morali bržčas med obrtniki nastaviti enega kandidata, ki zadnji čas sicer ni zvest Vaš pristaš. Pa tu je šlo le za eno osebo, ni bilo pa govora o kakih drugih strankah. Dalje zamolčite, da ste stavili kot pogoj tudi to, da Vam prepustimo ne le večine, ampak da se moramo obvezati, da volimo od vas no-miniranega predsednika zbornice, naravno, da ste nam ponudili enega podpredsednika, ne pa, kakor sem Vas razumel, večine v obrtnem odseku, dasi sem jaz povdarjal, da imamo tam največ naših volivcev. Moja zahteva pa je bila: večino, v obrtnem odseku, ker kakšen podpredsednik in obenem načelnik odseka pa bi bil, če bi ga imeli Vaši člani zbornice v oblasti.
Ni tudi res, da sem jaz na tak,:fe'z«dtat pristal,, ampak sem stavil zahtevo, da se na podlagi prvotne baze, pogajamo, četudi bi število kandidatov reducirali. in razpolovili., na razmerje 16 : 16
Res je, da se nisem tal^o hitro odzval Vašemu povabilu, ker šem se. moral razgo-varjati o poteku pogajanj z ostalimi' kompa-ciscenti. Dne 19. julija t. 1, to je v ponedeljek (ne v nedeljo popoldne) pa mi je Vaš sel prinesel pismo, kjer zahtevate odgovor do petka, 23. julija. Jaz sem se ravno odpravljal v Belgrad in sem selu dejal, da ne morem takoj odgovoriti, ker bom več časa odsoten in se ravno odpravljam na pot, pač pa bom to storil, ko se vrnem. Tega potem'nisem storil, ker-me je že čakalo Vaše drugo obvestilo, da niste več kompetentni pogajati se. Kako in kaj naj Vam še odgovarjam?
H koncu Vam kličem v spomin tudi še to: Ko sem Vas in g. Petovarja vprašal, če bodo Vaše strokovne organizacije s sklepi, ki jih Vi napravite, zadovoljne in sta odgovo-rila, da to, kar vodstvo SDS sklene, temu bodo gotovo njihovi volivci pritrdili. Pač pa ste, gospod doktor, izjavili, da se obrtnikov sicer boijte, ker bi se mogli jeziti, pa upate, da jih že pomirite. Ali je to izraz in volja strokovnih organizacij, ki jih g. doktor, tako povdarjate v svojem članku, ali pa je to volja SDS, to naj presodi javnost! Ljubljana, 13. avgusta 1926.
Ivan Ogrin.
Kar ie izgubljenega, je izgubljeno.
»Jutro«, oziroma g. dr. Kramer, pravi: »Izrecno sem poudaril, da bomo naprednjaki se prav gotovo med seboj domenili in nisem ! nikogar izključeval, tudi g. Jelačina ne.« Pa naprednjakom razen SDS je prišlo takoj na i misel, kako se je SDS »domenila« z dr. Ravni-harjem za ljubljanski mandat, kako' se je njuni »domenila« pri snovanju naprednega bloka, kako se je »domenila« z narodhimi socialisti in so se spomnili kritične seje celjskega občinskega sveta, ko se je narodnim socialistom odpovedal kredit... In SDS ni mislila na naprednjake. naprednjaki pa na njo ne! — »Kakor pač bodo določile stanovske organizacije« pravi »Jutro«. - A vse članstvo ve, da je vodstvo teh že v aprilu in maju diktiralo SDS-arske kandidate, kot jih je doiočilo tajništvo SDS! In »Jutro« piše: »SDS je stopila v pogajanja z SLS, da volitve v zbornico nekako j depolitizira...« — A ves svet ve, da je v svoji »naprednosti«, osovražena do skrajnosti v lastnih vrstfth, hotela na ta način skovati zase še zadnji politični kapital! Gospoda — vse ie izsrublienol
Še en glas o razmerah v trgovskem gremiju.
Maribor, 13. avgusta 1926.
Vaš Članek v predvčerajšnejm »Slovencu« o žalostnih razmerah v našem trgovskem gremiju je vzbudil med mariborskimi trgovci obče zanimanje. V kavarnah je šel list iz roke v roko. Po trafikah je bilo splošno povpraševanje za »Slovencem«-. Le večkrat prinesite ostru kritike o pa sevanju saraostalno-demokratske klike! S tem boste " dobri stvari-mnogo koristili. ■
Dovolite, da Vam tudi jaz napišem nekatere stvari kot dodatek k Vaši kritiki o trgovskem gremiju.
O samolastnem razpolaganju predsednika g. Weixla z lokali in stanovanji v palači Trgovskega gremija se mnogo govori. Jaz sem mnenja, da absolutno ne gre, da bi samo en trgovec, ki je slučajno predsednik gremija, imel pravioo, do tako velikih in obsežnih lokalov. Tam, kjer je imSJa lokale tvrdka »Elin«, bi se bil čisto lahko naselil kak drug trgovec. Saj so danes velikemu številu trgovcev v Mariboru odpovedani lokali. Ko so se oddali ti lokali, čemu se ni sklicalo zborovanje članov gremija, kakor predvidevajo v takih slučajih pravila? Odgovorite g. Weixlt In najemnina? V najbolj zakotni ulici nima noben trgovec ali obrtnik tako sijajnih lokalov in skladišč z več kot 10. edinicami po tako nizki ceni kot predsednik Trgovskega gremija prostore v hiši te korporacije. Nisem zaviden. Ali kar ni prav, pa ni prav. A dovolj bodi tega! Saj se bodo o tej stvari oglasili, še drugi trgovci.
Veliki križ imamo trgovci v Mariboru z ra* merami na glavni carinarnici in pri splošnem carinskem uradu. Zakaj je samo v Mariboru prišlo do takih žalostnih in za trgovce škodljivih odno-šajev? Nespretnost in nezmožnost predsedstva trgovskega gremija je tega največ kriva! Zakaj pa je v drugih mestih v tem oziru bolje? V Ljubljani ni tega kljubovalnega, zavlačeval nega in posredovalnega sistema, kakor pri nas. Če bi bilo predsedstvo gremija na višku, če bi se resno zavzemalo za člane, bi s smotrenimi in odločnimi intervencijami doseglo, da se razmere glede carine že davno odstranijo. Ali mi čujemo in čitamo, da se gosp. Vilko Weixl mnogo angažirajo pri agitaciji za Žerjav-Pivkovo SDS in govorijo na političnih shodih te stranke. Mislimo, da bi bilo mnogo bolj potrebno, da predsednik gremija intervenira na vse strani, da se razčistijo razmere pri carinam nicah.
Isto je glede železniško-tarif ne politike: Maribor nima nobenih ugodnosti glede železniških tarifov. Ptujčani, Celjani znajo mnogo bolj braniti svoje interese. Ali pa poglejmo Split. Trgovske korporacije tega mesta so znale izposlovati ugodnostne tarife. Ali imamo pri najem gremiju DredsfiHriiMi a«m/s to t« -j« „„ UžIS&I o >11^'
predsednika samo za to, da se angazfta°pri tični stranki, ki jo dandanes nihče'ne mai^Jttl morda zato, da odpoveduje strankami v''hiši tr. govskega gremija lokale in si jih dodeluje samemu sebi?
Takega predsednika mi ne potrebujemo.
Trgovec, ki je g. Weixlu gobro znan.
f&ele
A G. Korošec in zunanja politika. Izjavo dr. Korošca, ki jo je nedavno objavil tudi »Slovenec«, je g. Ninčiča in nekatere druge radikale tako razburila, da dr. Korošcu odrekajo sposobnost govoriti o zunanji politiki. O tej zadevi piše tudi »Hrvatski list«, iz katerega povzemamo sledeče misli: Nekateri belgrajski listi pišejo, kako se med nekaterimi radikalnimi poslanci g. Korošcu odreka pravica govoriti o zunanji oplitiki. češ, da je on ne razume. Če bi tako govoril dr. Ninčič, bi bilo razumljivo, če iz bojazni pred konkurenco ir pred kritiko njegovega zunanjepolitičnega vod-stva, ki ga dr. Korošec ne hvali, kakor ga n, pr. hvalita »Vreme« in »Samouprava«, odreka dr. Korošcu kompetenco podajati glede zunanje politike katerokoli izjavo. Nerazumljivo pa je, da hočejo radikalni p o s 1 a n ci, ki. so samo narodni zastopniki v parlamentu, odrekati pravico kritike naše zunanje politike narodnemu poslancu, kar spada vendar že po ustavi med pravice parlamenta. Nerazumljivo Pa je to početje, ker se odreka pravica kritike parlamentarcu, kakor je dr. Korošec, ki je skozi desetletja sodeloval v parlamentu velesile. brez katere sodelovanja se ni moglo v evropski politiki izvršiti nič odločilnega. »Hrvatski list« pravi ob zaključku, da je dr. Ko-roščeva kritika naše zunanje' politike dobra, še bolj pa, da je upravičena njegova zahteva po parlamentarni konferenci za vodstvo naše zunanje politike.
A Kaj bo ostalo še SDS? Ob volivni agitaciji za zbornico v Ljubljani piše zagrebški »Ob'or«, da bo po 22. septembru ostalo za SDS še Orjuna in Jugosokol. — Ker pa je tudi dr. Žerjav s svojima interpelacijama proti centralizmu zašel med separatiste in se tako zameril Ofjuni in ker so morali lijoriski sokol-ski zmagovalci nastopiti na dan protikortip-cijskega shoda v Ljubljani pred par ljudmi, bo SDS tudi v teh dveh organizacijah doživel« — cekin. Nekaj ji vsekako ostane — ».Tutrova kultura!
A Tofne informacije. Belgrajskn »Samouprava« prinaša malo Informacijo o slovenski turistiki. P0 njej »je bilo te dni na Triglavu truplo dr. Lubecn iz Maribora, ki je bil v mariborskih krogih- ugledna osebnost'. Take so namreč tudi drtifTe
informnetie 1* ^Imroniin in ^e ni čuditi, da je v tem listu in po njem ustvarjenem raneniu vse narobe.
Kaj se godi doma
Preganfanje slovenskih kulturnih ustanov v Italiji.
Takoj po razpustu »Učiteljske zvezec je policijsko oblastvo izvršilo celo vrsto hišnik preiskav pri uglednejših slovenskih učiteljih. Tako je prišla policija, preiskala stanovanje g. Križma-na, bivšega nadučitelja v Dornbergu, sedaj ravnatelja dr. Medveščkove pisarne v Gorici; nadalje stanovanje nadučitelja Urbančiča. Pri dornberškera nadučitelju g. Rojicu je izvršil preiskavo sam goriški policijski komisar, ki se je pripeljal v avtomobilu iz Gorice. V soboto popoldne so se pojavili karabinerji tudi pri učitelju g. Mermolji v Dobravljah in pri g. Paljku. šolskemu voditelju v Lokavou. Vzrok tem preiskavam utegne biti ta: Kot likvidator Zveze, slovenskih učiteljskih dru-tev v Italiji je bil imenovan šolski nadzornik Va-selli, Oblasti so namreč mnenja, da je bila Zveza tinancielno močna. Preiskave naj ugotove, koliko je kaj denarja in kje. Uspeh preiskav, ki imajo vrh tega namen prebivalstvo in učiteljstvo upla-5iti, je bil negativen, kajti Zveza žal ni imela nič denarja. Pač pa so zaplenili vse društvene spise in arhiv. Prenehala sta seveda tudi izhajati »Učiteljski list« in »Novi rodc, ki ju je izdajala Zveza. Ali bosta pod novim gospodarjem smela vnovič izhajati, je veliko vprašanje.
Zadnji čas so se vrgli italijanski oblastniki, kakor smo že poročali, na slovenska prosvetna društva s podvojeno silo, zlasti v oblasti tržaškega in (koprskega prefekta. Zdaj pa mislijo prijeti stvar bolj radikalno. Kakor izvemo, izide namreč v kratkem kr. ukaz o javnih prireditvah. Dovoljenje za znanstvene, kulturne, športne in sploh za vse javne prireditve, bo ij&dajal prefekt, ako gre za prireditve krajevnega značaja. Za prireditve širšega obsega bo smel dati dovoljenje le ministrski predsednik. Prošnjo bo treba vložiti najmanj en mesec prej. Odlok prepoveduje vse prireditve protidržavnega značaja. Ako dostavimo še, da bo v komisiji, ki bo pre/fektu stala ob strani, tudi glavni tajnik fašistovfske stranke, postane jasno, da se bodo vse slovenske prireditve smatrale za protidržavne in da jih bodo prefekti s to motivacijo enostavno prepovedali.
Kraljeve komisije, ki imajo nalog, da izvršijo revizijo odvetniških zbornic v smislu novega za-, kona o odvetniškem poklicu, so prekinile z delom. Komisije so končale z delom glede črtanja onih odvetnikov, ki nimajo stalnega bivališča v kraju, kjer so vpisani v zbornico, in onih, ki imajo javne službe. Okoli 15. septembra se komisije zopet se-atanejo in tedaj bodo pretresale vprašanje brisanja iz odvetniškega seznama odvetnikov, katerih politično udejstvovanje ni v skladu »z narodnimi interesi«. Zakon namreč določa, da se vsi taki odvetniki izključijo iz odvetniških zbornic. Radi te določbe je ob objavi zakona nastalo med odvetniki silno razburjene], ker se določba prav lahko uporr.bi proti vsakemu odvetniku, ki ni fašist. Razburjenje je bilo umljivo posebno med slovenskimi odvetniki na Primorskem. Neka rimska agencija •edaj sporoča, da bodo izključeni le oni odvetniki, katerih politično delovanje je pogubonosno za dr-Bovo. Takih odvetnikov pa menda v Italiji ni, ako Bodimo objektivno; drugo vprašanje pa je, ali bodo tudi fašisti tako sodili.
BBaiisgsisRisBOBHaBiaiangiBSHisaBB
Mladinske dan in blagoslovitev
Kmetski dan v Mariboru.
DAN NAŠEGA IZOBRAŽENSTVA.
Maribor, 13 avgusta.
Prvi dan Kmetskih dnevov je bil namenjen našemu katoliškemu izobraženstvu, naši duhovščini, našemu učiteljstvu in dijaštvu. Ob 10. uri dopoldne so se pričela zborovanja, in sicer se je vršil sestanek duhovnikov v seme-niški obednici, učiteljev v tajništvu na Koroški cesti, dijakov pa v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sestanku duhovnikov, ki se ga je udeležilo okoli 55 lavantinskih duhovnikov, so referirali g. A v š i č mesto g. prof. Bo-goviča o svojstvenosti kmetskega verstva, gospod župnik G o m i 1 j š e k o dušnem pastir-stvu na kmetski grudi in glavni tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani g. Z o r o duhovniku in kmetski mladini. Vsakemu referatu je sledila zelo živahna debata, ki je izzvenela v zahtevo: Rešimo naše ljudstvo alkohola in oteli ga bomo tudi verskega propada!
Tudi sestanek učiteljev je bil zelo dobro obiskan. Udeležilo se ga je okoli 50 učiteljev in učiteljic iz Štajerskega. Globoko zasnovan referat o psihologiji kmetskega otroka je mesto odsotnega g. Finka prebral profesor Prijatelj. Veliko zanimanje je vzbudilo aktualno predavanje g. dr. J e r a j a, ki je razvijal svoje misli o osnovni šoli na stanovski podlagi. Nato je še sledilo temeljito predavanje g. L u -ž a r j a.
Na dijaškem zborovanju v dvorani Zadružne oospodarske zveze pa so predavali g. dr. R o ž m a n, dr. Jože R a s a j in Jan Š e -d i v y. Popoldansko skupno zborovanje vsega našega izobraženstva je bilo jako dobro obiskano. Udeležilo se ga je nad 200 oseb. Predavali so g. dr. Puntar, g. prof. dr. Franc Sušnik, g. prof. Prijatelj in Jan Še-d i v y.
Na popoldanskem zborovanju so se sprejele tudi resolucije, v katerih se poudarjajo glavne misli referatov. Zvečer pa se je vršil v dvorani Zadružno gospodarske banke ob obilni udeležbi občinstva zabaven večer, ki ga je priredilo katoliško starešinstvo v Mariboru.
žtotomsiHlna vožnja Uipafec - Idrija
Samo nedelja in četrtek; odhod iz Idrije ob 7-30, pride v Logatec ob 9, odhaja iz Logatca ob 10-30, pride v Idrijo ob 12. — Za osebo stane 50 Din.
Seja mariborskega občinskega sveta.
Boj za upravo Mestne hranilnice končan.
Včeraj se je vršila izredna seja mariborskega občinskega sveta. Glavna točka dnevnega reda je bila: sprememba pravil Mestne hranilnice. Pred prehodom na dnevni red se prečita izjava občinskega svetnika g. Franceta, ki odlaga radi bolezni svoj mandat v občinskem svetu. Na njegovo mesto je poklican gosp. Ivan Lorbek, po poklicu nadspre-vodnik. Nato se je še na posebno interpelacijo razpravljalo o razmerah v mestnem gledališču. Navzlic temu, da so bila mnenja med občinskimi svetniki glede uprave gledališča različna, je vendar bilo soglasje v tem, da mora imeti občina odločilno besedo pri gledališču, ker tudi za njegov obstoj največ žrtvuje. S tem vprašanjem se bo še bavil prvi odsek. O spremembi pravil Mestne hranilnice pa se j obravnavalo v tajni seji. Pravila so se spremenila v soglasju s sedanjim upravnim odborom Mestne hranilnice, in sicer v tem smislu, da je zasigurana večina v upravnem odboru zastopnikom mestne občine. S tem se bo tudi preprečilo gospodarstvo posameznih strank nad Mestno hranilnico. S tem je končan boj za spremembo pravil tega nadvse važnega denarnega zavoda.
Odtrgalo mu |e nogo.
Včeraj, v petek dopoldne je pasel 11 letni pastir Prek "ranče, rudarjev sin v Trbovljah, krave posestnika Zupančiča pod Retjem. Igral se je z drugimi otroci na paši okoli žične železnice, po kateri se dovaža zemlja in pesek za v lomilce in naprej v jamo, kjer zasipajo z njim izrabljene rove. Žica visi v bližini lomilca precej nizko, tako da jo je lahko dosči. Dečko je plezal po nji. Pri tem ga je voziček, ki je pridrvel po žici, pritisnil ob njo s tako silo, da mu je noga samo še na koži visela. Dečka so prinesli v bolnico, kjer so mu nogo odrezali.
Strašna nesreča pri miatenju.
V Št. Petru pri Mariboru se je dogodila včeraj pri mlatenju žita strašna nesreča, katere žrtev je postala 18 letna mladenka Lizika Bo-hel. Bila je zaposlena pri mlatilnem stroju. Ker so se ji razpletli lasje, si jih je hotela popraviti. Pri tem jo je stroj zgrabil za kito ter potegnil glavo med zobovje. Uboga mladenka je bila na mestu mrtva.
K PLATNENI OBLEKI
KUPITE PLATNENO OBUTEV
Moški
bo v Ljubljani dne 15. avgusta.
SBBBBBBRE&BBSS&SIS&SBBRffinfIBRB
Glavni dobitek enodružinska hiša, vredna 50.000 Din; ti jo pa dobiš lahko za 18 Din, če kupiš srečko Društvenega doma v Trbovljah.
Drzen vlom v Litiji.
V	noči na petek 13. t. m. je bilo vlomljeno v prodajalno podružnice konzumnega društva za Slovenijo v Litiji. Drzni vlomilci so si vlomilsko orodje izposodili, to se pravi, ukradli od tesarja Andreja Paradiža, stanujočega pri Kaniničarju. Prebili so zid na mestu, kjer je vzidana kljuka za zapah vrat, ki drže v prodajalno od dvorišča. Da so vrata odprta, je prva opazila zjutraj dekla gosp. Gajška, vodje te podružnice, ki stanuje v prvem nadstropju v hiši, v kateri je podružnica. Orož-ništvo, ki je bilo takoj na mestu, ni pustilo nobenega še v lokal, ker pride iz Ljubljane detektiv s policijskim psom, da se morda na ta način dobi sled za zlikovci. Vlom je bil izvršen najbrže po tretji uri ponoči, ker so ob tej uri hoteli vlomiti v trgovino trgovke Elsnerjeve, ki pa je slišala ropot na žaluzijah, ter jih prepodila. Vlomilsko orodje so pustili na mestu vloma, kakor tudi en zavitek raznega, najbrže kje drugje ukradenega blaga, med tem en par moških čevljev. Mogočo je pa tudi, da iz trgovine niso ničesar odnesli, da so bili prepodeni. Vsekakor morajo biti vlomilci dobro znani v Litiji. Pripomnimo še, da je to že drugi vlom v to prodajalno; prvi se je zgodil pred 4 leti. Takrat so vlomilci pokradli za 85.000 dinarjev raznega blaga, pa jih niso mogli izslediti.
Težka nesreča.
V	četrtek ob 7. uri zvečer se je dogodila * tvornici »Splošne stavbene d. d. na Teznu pri Mariboru težka nesreča. Ključavničar Alojzij Klin
j iz Loke pri Št. Janžu je upravljal z žerjavom, ki , je dvigal železne plošče. Nenadoma se je taka 2 cm debela, 1 m dolga in 1 m široka plošča odtrgala ter padla na Klina. Zlomilo mu je na dveh mestih desno in na enem levo nogo, počila mu jo lobanja, zdrobljeno ima spodnjo čeljust in polomljenih več reber. Nezavestnega je prepeljal mariborski rešilni oddelek v bolnico, toda poškodbam bo najbrž podlegel.
' Materinski eta pri ^i.BJezerfki za blejski kot in Bohinj na sv. Roka dan 16. avg. na Bledu
se vrši tako-le:
Veliki Šmarin 15. avgusta popoldne ob 5. url na jezeru pete lavretanske litanije, nato spoved.
Ponedeljek IG. avgusta. Ob 7. uri pridiga za matere, govori prof. dr. Jerše; nato sv. maša i blagoslovom.
Ob 10. uri cerkveni govor kanonika stol. ! župnika dr. Toni. Klinarja; po govoru sv. ma-1 ša z blagoslovom. —Popoldne ob pol 1. uri slovesne pete lavretanske litanije. Prihod vlakov iz Bohinja na Bled ob (j. uri -10 minut zvečer; ob 8. uri 45 minut dopoldne, z Jesenic pa ob 9. uri 4(3 minut dopoldne.
Odhod v Bohinj ob 14. uri 40 minut popoldne, na Jesenice ob 13. uri 48 minut popoldne.
Pričakujemo obilne udeležbe, ker sv. Roka povsod praznujemo, ker je železniška zveza zelo primerna in je za prejem sv. zakramentov vso preskrbljeno. Svojo pobožnost bo lahko vsak opravil, ker je dovolj spovednikov prijavljenih.
Jeglič, škof:
IZ
4.
Slovenci so se naselili povsod širom Ame-rike, posebno po mestih in v krajih rudoko-pov. Pred leti so prihajali Slovenci neorgani-?vrani. Prihajali so mladeniči in dekleta in možje brez žena. O moj Bog, koliki so se izgubili za časnost in za večnost!
Sedaj je pa v tem o žiru mnogo bolje. Družine so tukaj: očetje, matere in otroci. Po vseh župnijah, od Newyorka do Calumeta in Pueble imajo večinoma svoje hiše, premnogi so si napravili premoženje.
Pošten Slovenec, ki živi v Milwaukeju, severno od Chicage ob Michiganskem jezeru, me je vozil z lastnim avtomobilom in mi je tole pripovedoval: >Moj oče so bili doma urar. Delal in popravljal je ure na cerkvenih stolpih. Ko sem bil 17 let star, sem z njegovo pomočjo sestavil prvo .stolpno uro. Znesek za njo so mi oče pustili in rekli: pojdi v Ameriko. Tukaj sem kmalu dobil delo. Ker nisem rad delal za druge, sem začel na svoje. Kupil sem si bicikel. Zaželel sem pa avtocikel in ko sem ga imel, se mi je porodila želja po avtomobilu in po laslni družini. Delal sem in varčeval. In sedaj? Imam pridno mlado žeuo, tri zdrave otroke, avtomobil, tri hiše in lepo trgovino. Držim pa vedno s cerkvijo in prav rad prispevam za razne cerkvene potrebe. Prepričan sem, da imam zato blagoslov božji. Imam brata, ki je bil ravno tako vzgojen, kakor Jaz, tudi on dela in se trudi; toda za
cerkev in za Boga ne mara, pa kljub trudu nima nič.«
V Pueblu mi je drug mož, doma iz Strug, pripovedoval tole: »Z menoj so bili v Pueblu tudi moja mati. Darežljivi so bili, pa so vse siromakom ra dali.' Ob njihovi smrti nisem ničesar imel, pa nisem bil na mater prav nič hud; še vesel sem, ker se jih ljudje hvaležno spominjajo. Kmalu sem si prihranil toliko, da sem kupil hišo in imel prodajalno. Toda pred štirimi ali petimi leti je prišla povodenj in mi je vse uničila. Nisem obupal. Zaupajoč v Boga sem z nova začel. In sedaj imam hišo, prodajalno ter prav dobro ženo s pridnimi otroci, ki sem jih priženil.«
Skoraj vsi naši gospodarji in delavci imajo avtomobile. Z njimi so mi prihaja!; nasproti. Okoli tovaren, kjer delajo, stoji podnevi polno avtomobilov. V nedeljah pa k sv. maši ne prihajajo peš, ampak se prav mogočno pripeljejo na avtomobilih.
O blagostanju prra tudi njihova nošnja. Moški so prav elegantno oblečeni. Žensko pa so popolnoma gosposko; stare mamice ne zaostajajo, pa imajo čedne amerikanske »vav-bicer na glavi.
Mnogi Slovenci vživajo veliko veljavo. Imamo tukaj dobre zdravnike, spretne odvetnike, priznane umetnike. O slikarju Gosarju sem že povedal. Očeta presega. Imamo pa tudi znamenitega pasarja za cerkvene predmete. Bil je v Samasovi livarni. Potem je napredoval po delavnicah v Nemčiji. Ko je pred 16. leti prišel v Ameriko, se. mu je s početka slabo godilo. Obupal ni. Sedaj ima v Newyor-ku svoio tovarno, zraven si je pa zadne časo
sezidal prav lično hišo in nas je v njej imenitno pogostil. Kot umetnika ga poznajo duhovniki in tudi škofje ameriški. V ravnokar posvečeni prekrasni stolnici v mestu St. Louis so svečniki na velikem oltarju od njega narejeni. Videl sem svečnike in umetno izdelano ograjo pri obhajilni mizi v neki angleški župniji, ki je kakih 60 milj severno od Newyorka. Mislim, da se piše Mertel. Poročen je pa že 15 let z ženo rojeno Prosenc, ki je bila zaposlena v naši Katoliški tiskarni. Prav srečna sta, živita v zakonski ljubezni in v strahu božjem.
Slovenci imajo tudi javne služIle. Chica-ški župan je Slovenec. Na visokem severu, okoli 60 milj nad Dulutom, sem na lote 1 na Slovenca, ki je državen šolski nadzornik. Sploh morem trditi, da so Slovenci povsod uvaže-vani.
Kaj pa vera in krščansko življenje? Sodeč po tem, kar sem videl, bi trdil, da je ' prav d.- bro in da ne zaostaja za onim pri nas. Naletel sem na prav mnego izredno odločnih katoliških mož in mladeničev, da ne govorim o ženah in dekletih.
Kamorkoli sem prišel, povsod so me spremili v cerkev, kjer sem imel pridigo in sem dal blagoslov. Cerkve so bile natlačeno polne, na moški strani samo možje in fantje. K službi božji vsi radi prihajajo. Svete zakramente prejemajo večinoma pogostokrat, posebno na prvi petek v mesecu.
V Jolietu sem imel prvi dan evharistične-ga kongresa pridigo in pontifikalno sv. mašo. K sv. obhajilu so pristopili skoro vsi moški in ženske, kar jih je bilo v cerkvi. Ves čas
sta dva duhovnika obhajala. Profesor Bogovič ; iz Maribora je bil ves znojen in tako utrujen, | kakor še nikdar.
Škof Gnidovec je povsod mnogo spove-doval, jaz pa le malo. V Sheboygamu sem bir-mal 160 otrok. K obhajilu so pristopili vsi j birmanci, vsi botri in vse botre. V Puebli sem govoril z dobrim možem, ki mi je pripovedoval tole: »Po jeziku spadam slovenski župniji, po prebivanju pa angleški. Pri obeli rad prispevam za cerkvene potrebe, kar ni i Bog obilno povrača. K sv. maši hodim v angleško cerkev. Kako sem se s početka čudil, ko sem videl, da hodi k sv. obhajilu kar vsa cerkev, tudi vsi možje in sicer vsako nedeljo. Kaj pa to? Pri nas doma pa zadostuje, ako gremo moški k sv. obhajilu o veliki noči, in morebiti še v adventu. Strašno me je bilo sram, ker sem ostal v klopi sam. Skorajžil sem se, pa hodim tudi jaz vsako nedeljo k sv. obhajilu. Ni mi žal, vesel sem iu prav zadovoljno živim i v svoji družini.-
Dobri Slovenci pošiljajo svoje otroke v I katoliške šole, izjem je le malo. Pouk je pa i po državnih postavah edino le v angleškem jeziku. Doma in med seboj govore otroci običajno 1 eangleško. Sedanji otroci razumejo še precej dobro slovensko, ker starši govore še slovensko. Nekateri so celo zavedni Slovenci. Toda prihodnji rod bo komaj kaj slovenskega razumel. Občevalni jezik bo in je že angleški, družine se bodo poamerikanile. Pa tudi drugače ne kaže. Vsaj so si vse dobile atne-rikansko državljanstvo in bodo tukaj v Ameriki ostale. Po preteku 20 do 30 let ue bo več treba slovenskih duhovnikov,,
\
Dnevne novice
k Poplave na Gorenjskem. Poslanec Du-San Sernec je predvčerajnjim pregledal poplavljene kraje v radovljiškem okraju, zlasti na Koroški beli in v vasi Moste, občina Brez-nica. Včeraj je poslanec posredoval pri direkciji voda.
•k Zopet komisija! Znano novo cesto, ki jo gradi država iz Št. llja do G. Cmureka, so letos že neštetokrat koinisijonirali. Prihajajo inženirji in visoki uradniki iz Belgrada, Ljubljane in Maribora. A delo stoji. Plazovi vršijo svoj posel nemoteno naprej. Cestne zveze so v obmejnih občinah pretrgane. In dne 12. avgusta je zopet prišla nova komisiji gledat to cesto. Gledala jo bo celih pet dni in nato bo odpotovala. Prišla bo zopet druga. Tokrat so prišli trije gospodje iz Belgrada, med njimi načelnik iz ministrstva zgradb, gradbeni direktor i7, Ljubljane, vodja gradbene sekcije v Mariboru in še več drugih. Ali niso te komisije samo zavlačevanje?
kr Orlovski izlet v Rim. Ministrstvo pro-svete je dovolilo izredne dopuste za učitelje. Veljajo od 30. avgusta do 10. septembra.
-A- Novi vagoni. Da je enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev še vedno samo na papirju in le v ustavi, dokazujejo novi vagoni, ki jih je naša država pred kratkim prejela na račun reparacij in ki imajo vsi označko SDŽ (Srbske državne železnice) v cirilici in v latinici. To se je zgodilo po naročilu naše države v letu 1926, v devetem letu zedinjenja! Potniki tudi pripovedujejo, da imajo naši konzulati v inozemstvu skoro redno atribut »srbski«, tako na primer v Nizzi. Kdaj se bo to nehalo?
k: Razstava konj na ljubljanskem velesej-mu 5. septembra 1926. Prijave za konjsko razstavo sprejema državna žrebčarna, Selo pri Ljubljani, odnosno premovalna komisija ob priliki premovanj. Iz prijavnice mora biti razvidno: 1. Popis konja (spol, pasma, barva, starost in poreklo: oče — mati), 2. lastnikovo ime in bivališče, ime vzreditelja 4. v katero skupino se konj priglaša. Razstava bo obsegala pet skupin: 1. kobile z žrebeti, 2. 2—-3 letne kobile, 3. 2 in 1 letne žrebice, 4. žrebce in 5. gospodarske konje, in to mrzlo- kakor toplokrvne pasme. Konje je prijaviti do najkasneje 28. avgusta. — Razstavni odbor.
k Konzularna akademija na Dunaju. Sredi oktobra se začne novo šolsko leto. To je znana šola za pripravo na diplomatsko, konzularno ali pa na gospodarsko karijero. V preteklem šolskem letu so jo obiskovali slušatelji ir 11 evropskih in 3 izvenevropskih držav. Pojasnila o sprejemu daje ravnateljstvo, Wien IX. Boltzmanngasse 16.
k Iz gozdarske službe. Pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani sta imenovana: bivši okrajni gozdar Pavel Vidrih za podgozdarja; oficijantinja Gabrijela Lindner za upravno uradnico.
k Izredna državna podpora za bivše prosvetne delavce odnosno njihove vdove. »Službene Novinec objavljajo zakone, ki jih je bila sklenila skupščina v svojem zadnjem zasedanju glede izrednega priznanja službenih let odnosno izrednemu povišanju pokojnine velikemu številu bivših srbskih učiteljev, duhovnikov, docentov, uradnikov itd. Med dragimi se priznava bivšemu istrskemu deželnemu in državnemu poslancu prof. Vekoslavu Spinčiču polna profesorska pokojnina.
k Učiteljske upokojitve. Upokojeni so: Joža Čulel; stalni učitelj v Bregu, okraj Ptuj; Franc Crnelc, šolski upravitelj v Artičah, okr. Brežice: Marija Pegan-Šusteršič, učiteljica v Sv. Juriju pri Grosuplju; Marija Magerl-Zink, učiteljica na Jesenicah.
k Upokojitve v srednješolski službi. Upokojeni so: Mihael Markič, profesor na I. gimnaziji v Ljubljani; Emerik Beran, profesor na moškem učiteljišču v Mariboru; Evgen Kame-nar, profesor na moški realni gimnaziji na Sušaku.
k Učiteljska imenovanja. Imenovani so: Za stalnega šolskega upravitelja v Letišali, okr. Celje, Bogomir Zdolšek, učitelj v Grižah; za stalno učiteljico Amalija Zdolšek-.Tezovšek, učiteljica v Grižah; za stalnega šolskega upravitelja v Sv. Petru v Sav. dolini Boža Mohor-čič, šolski upravitelj v Planini; za stalno učiteljico in začasno šolsko upraviteljico v Trnju, okraj D. Lendava, Marija Škerjanc-Zurc, učiteljica meščanske šole v Šoštanju; za stalnega šolskega upravitelja v Čadramu, okraj Konjice. Fran Brglez, šolski upravitelj v Slov. Bistrici; za stalnega šolskega upravitelja v Sv. Kunigundi na Pohorju Ernest Kompost, učitelj istotam; za stalnega šolskega upravitelja v Vitanju, okraj Celje, Tgnacij Kaffou, šolski upravitelj v št. Janžu pri Dravogradu; za stalno učiteljico v Crešnjevcu, okraj Maribor, Josipi-na Strigl-Klein, učiteljica v Keblju; za stalno učiteljico v Rad vanju, okraj Maribor, Irena Firn-Slemenšek. učiteljica v Olimlju; za stalno učiteljico v Reki, okraj Maribor, Olga Mi-klnvčič, učiteljica v Kapli; za stalnega učitelja TTT. deške osnovne šole v Maribora Ivan Womer, šolski upravitelj v Muti; za stalnega učitelja IV. deške osnovne šole v Maribora Ivan Jordan, učitelj v Radvanju; za stalnega Šolskega upravitelja v Lajtersbergu-Krčevini Fran Cvetko, okrajni šolski nadzornik v Murski Soboti; za stalno učiteljico Vekoslava Cvet-ko-Frauensfold. učiteljica v Vnčji vasi; za stilnega šolskega upravitelja evangeličanske šole
| v Strukovcih, okraj Murska Sobota, Karel Ba-: ko, učitelj ist tam; za stalnega šolskega upravitelja v Sv. Tomažu, okraj Ptuj, Fran Poplat-nik, učitelj istotam; za stalnega šolskega upravitelja v Sladki Gori, okraj Šmarje, Alojzij Pucelj, učitelj istotam.
*	Odlikovanje. Na internacionalni razstavi v Rimu je bil za svoj kroj in modele dne 6. avgusta imenovan članom jurija, to je zapriseženim izvedencem razstave za krojaško stroko z diplomo »Nomina a Membre de Giuri de Onore« in zlato medaljo s sliko italijanskega kralja in kraljice in veliko častno palmo, obenem tudi dobil naslov profesor kroja g. Feliks Potočnik, lastnik krojne šole, Ljubljana, Stari trg 19.
*	Elektrifikacija Št. Ilja. Podjetnik Kauf-man v Strassu pri špilju hoče dati električno silo iz svojega obrata na razpolago naši obmejni vasi Št. Ilj. Osnoval se je odbor pod vodstvom g. inž. Ehrlicha, kateri vodi pogajanja s podjetnikom.
■k Trgovinska pogodba t Avstrijo, katero je narodna skupščina sprejela meseca maja, še do danes ni ratificirana. Radi tega še obmejne legitimacije ne veljajo za eno leto, ampak samo 6 mesecev. Kdo neki zavlačuje ratifikacijo?
kr Vsa popravila so bila zastonj. Zadnja povodenj je zelo težko zadela znanega posestnika granitnega kamnoloma v Ribnici na Pohorju g. Lenarčiča. G. Lenarčič je zgradil pred leti ozkotirno železnico s postaje Brezno do kamnoloma v Ribnico, odkoder prevaža granit. Naprava železnice pa je stala visoke vsote in to že radi tega, ker je teren zelo težaven. Predzadnje neurje je g. Lenarčiču močno poškodovalo progo in jo je popravljalo 40 delavcev iz Hrvaške par tednov. Ravno v soboto pred zadnjim nalivom so bila popravila gotova in delavci so pili likof in se nato odpeljali. V noči od zadnje sobote na nedeljo so razdrli hudourniki to progo veliko bolj in na večih mestih nego je bila pred popravilom. G. Lenarčiča so oškodovala letošnja neurja za težke vsote.
k Gojenci častniško administrativne šole v Sloveniji. V Slovenijo so dospeli gojenci častniške administrativne šole v Belgradu pod vodstvom upravitelja majorja Markoviča. Ogledajo si vse važnejše kraje in zlasti industrijska središča. V Sloveniji ostanejo do 8. septembra.
•k Zavarovanje delavcev v državnih podjetji. Ministrstvo za socialno politiko zbira podatke o delavcih v državnih podjetjih, da more od finančnega ministrstva izterjati dolžne vsote za njihovo zavarovanje.
k Konferenca železniških ravnateljev. — Koncem tekočega meseca se bo vršila v Belgradu redna konferenca železniških ravnateljev. Posvetovali se bodo v prvi vrsti o ukrepih za zavarovanje železniških prog pred elementarnimi nezgodami in o novi železniški tarifi.
*	Mestni dečji ambulatorij v Zagrebu. Zagrebški listi objavljajo statistiko o delu mestnega dečjega ambulatorija v Zagrebu v mi-nolem letu. Konsultacij je bilo 18.891; dispanzer je obiskovalo 1406 otrok, od tega 1049 zakonskih in 357 nezakonskih; nadzoroval je ambulatorij 47 odstotkov zakonskih in 48 odstotkov nezakonskih otrok; doječim materam je razdelil ambulatorij 94.863 litrov mleka, ste-Ideničič za umetno hranjenje novorojencev pa 166.622, za 14.321 manj nego prejšnje leto. Umrljivost je med deco, ki je pod nadzorstvom ambulatorija, zelo majhna; vsega je umrlo lani 69 otrok, od tega 35 zakonskih in 34 nezakonskih; umrljivost med nezakonskimi otroci znaša 10 odstotkov, med zakonskimi pa samo 2.8 odstotka. — Razen mestnega dečjega ambulatorija deluje v Zagrebu od lanskega leta ambulatorij stroške vseučiliške klinike.
k Novi proračun prosvetnega ministrstva. Novi proračun prosvetnega ministrstva, ki je sedaj v pretresu v finančnem ministrstvu, izkazuje 1070,000.000 Din izdatkov. Lanski proračunski načrt je znašal 200 milijonov dinarjev več, a sta ga potem finančno ministrstvo in narodna skupščina znižala na 800 milijonov dinarjev.
k španska vojna mornarica v naših vodah. Meseca septembra obišče naše luke v Jadranskem morju del španske vojne mornarice. Ker je to prvi obisk španskega brodovja v naših vodah, bo sprejem posebno svečan.
k Nesrečen državni uradnik prosi dobre ljudi, da bi sprejeli katerega izmed njegovih dveh otrok: dveletna hčerka, štiriletni sinko, za svoja. Pripravljen je plačati mesečno odškodnino za vsakega po 150 Din. Ponudbe sprejema in pojasnila daje upravništvo našega lista. Vsled' nekega nesporazuma doslej v upravi ni bilo zadosti poskrbljeno za informacijo, zato prosim stranke, ki so se že oglasile, da oproste.
k Ljubezniv nočak je neki Ivan Bergant iz Torova pri Smledniku. Te dni je obiskal svojo teto Marijo Hubadovo v Selu. Odnesel jI je 96 Din gotovine, dalje veliko žensko ogrinjalo, spodnje obleke in raznega perila. Žena ima precej škode in bi se z ljubeznivim nečakom gotovo ne bi prav ljubeznivo pogledala, če bi se zopet zglasil pri njej.
k Za odkup hmelja in opija v naši državi sta se ponudili dve tvjdki: nemško-perzijska družba in švedska banka, ki je za to, da se
društvo
Novem u šved »nO- ,i u^OoiO VailšKO
i * Hrvatski turisti med nami. Za Jutri | 15. avgusta javlja hrvatsko planinsko društvo ! večji izlet svojih članov na Mojstrovko in sku-1 pine krog Kiižkih podov.
kr Tragična smrt somborškega župana. V Soinboru je izvršil samoumor župan dr. Gju-ričič s tem, da je skočil v vodnjak. Vzrok je neznan.
•k Sanatorij na Lovčenu. Ministrstvo za narodno zdravje namerava postaviti na Lovčenu sanatorij. Rod Njegušov bo preskrbe] potrebno zemljišče.
*	Tovarna za sladkor. V Starem Sivcu začno graditi veliko tovarno za sladkor. Delo bo vodil inženir Škodovih tovarn.
*	Ameriški novinarji v Zagrebu. Radi zadnje falsifikatorske afere v Zagrebu sta prispela v Zagreb po informacije dva ameriška časnikarja.
*	Telefonska proga Split—Zagreb. Svečana otvoritev telefonske proge Split—Zagreb se izvrši 22. avgusta. Otvoritvi bo prisostvoval tudi minister dr. Šuperina.
*	Porušene hiše v Rački. Rdeči križ sporoča, da je bilo v Bački vsled poolav porušenih 1203 hiše.
© Samo danes šc moreš pogledati prehodni naraščajski prapor ljubljanskega orlovskega okrožja v Jugoslovanski knjigarni. Je to res lepo delo izvršeno po originalni zamisli. Priznani umetniki ga hvalijo. V nedeljo popoldne ob 2 bo blagoslovljen v cerkvi sv. Jožefa (blagoslovi p. Ladislav, botrica ga Langusova, cerkveni govor govori dr. Rožman). Zmagovalni vrsti bo predan novi prapor ob pol štirih popoldne v Nušakovi vojašnici v Trnovem. Ne bo Ti žal, če si ogledaš prapor in res zadovoljen boš, če boš osebno prisoten slovesni pre-daji.
O Ogenj, ki ne užiga in ne sveti si, ako svoje prepričanje skrivaš v svojem srcu. Zato užigaj druge, razsvetljuj temo okrog sebe, pokaži se in pojdi v nedeljo v Trnovo na orlovsko prireditev.
O Upokojitve v ljubljanskem Narodnem gledališču. »Službene Novinec z dne 12. avgusta objavljajo ukaz o upokojitvah v ljubljanskem Narodnem gledališču; upokojeni so: Anton Cerar-Danilo, Nana Šest-Wintrova, Ludo-vika Rogozova, Rezika Thaler. Gabrijela Lum-bar, Anton Vovko, Marija Jelenc-Puhek .Milica Bahar, Pavla Kos-Srečnik in Marija Novak-Waldstein.
O Zidarsko orodje, nekaj novega in starega, je pozabil nekje v Trnovem ali Krakovem ubožen zidar-tujec lninoli ponedeljek, oziroma je isto dal nekomu spraviti. Kdor o tem kaj več ve, naj sporoči upravi našega lista.
O Uradnik v pokoju, zmožen slovenščine, nemščine, strojepisja, dober računar in blagajnik, išče primerne službe. Naslov se izve v upravi »Slovenca«.
O Sleparski kopalec v mestnem kopališču. Prišla je sezija kopanja in tudi ta prinaša vsako leto svojo posebno kroniko. Najhujše so seveda nesreče, ki prete kopalcem v vodi sami in vsaka sezija zahteva več ali manj žrtev. So pa še drage nesreče, ki ogrožajo-kopalce in sicer ne v vodi, marveč na suhem. Te nesreče povzročajo razni lopovi, ki se potikajo po obrežju in ki kopalcem kradejo iz žepov denarnice in drage predmete. Pripetilo pa se je že tudi, da so odnesli kopalcu vso obleko in perilo, tako da si je moral revež izposoditi za silo obleko pri sosednemu kmetu. Letos pa se je pojavil v mestnem kopališču slepar nove vrste. Med kopalce, posebno boljše seveda, se je vrinil mlad eleganten gospodič, vedno živahen in dobre volje, vljuden in zabaven, katerega so kmalu poznali skoro vsi kopalci pod imenom »Joško«. No in ta »Joško« se je seznanil med drugimi tudi z bogatim Belgrajča-nom, ki se je hodil tja kopat. Kmalu sta bila dobra prijatelja in zgovorni Joško je z vidno vnemo razlagal bogatemu tujcu zanimivosti našega mesta. Cez par dni pa je prišel ta elegantni Joško k Belgrajčanu na dom in ga je kar zaupno prosil, da naj mu hitro posodi za kratek čas par uric do popoldneva malenkost 1000 Din, ki jih nujno potrebuje za sklenitev neke večje lesne kupčije. Fant je nastopal jako samozavestno in je napravil seveda na Bel-grajčnna najboljši vtis. Brez pomisleka je segel mož v listnico in je izročil Joškotu tudi brez potrdila 1000 Din. Joško se je poslovil in obljubit, da se snidejo popoldne na Ljubljanici. Toda Joškota ni bilo več na Ljubijanioo — poskusil bo morda svojo srečo še kje drugje.
© Dva vlomilca, na videz znana, sta izvršila v zadnjem času, kakor javljajo številne ovadbe, posebno po štepanji vasi več gostilniških vlomov in tatvin. Odnesla sta vse, kar jima je pač prišlo pod roke in ni bilo pretežko ali preveliko. Jemala sta seveda predvsem denar in dragocenosti, prezirala pa tudi nista obleke in perila, cigaret, cigar in tobaka. Zalagala pa sta se tudi s kruhom in mesom ter drugimi živili. Sumijo, da imata lopova kako skrivališče v hribu, kjer si tudi kuhata, ali pa imata morda še celo kako njiju vredno gospodinjo. Podnevi ogledujeta po okolici, ponoči pa kradeta. Nevarna paglavca sta napravila že veliko škodo in vsi okoličani žele, da bi se kmalu zaletela kam na varno.
0 Pobegnil je od svojega gospodarja pekovskega mojstra Karla Bergerja v Bohinjski Bistrici vajenec Polde Janžekovič, doma iz Iiiu' ii-ne. Mojster je prvolno mislil, da jo je fant pobrisal k materi v Ljubljano, kar pa se
Je lska7alo za neresnično. Fant, o katerem Je znano, da je silno nemiren in nima nikjer obstanka, jo je popihal bržkone preko meje v Italijo.
© Tat v cerkvi. Žalostno je, ali resnično, da se v zadnjem času pri nas vedno pogosteje ponavljajo predrzne cerkvene tatvine. Cim večji pa je k nam prihod tujcev, tem večji je tudi naval predrznih lopovov, ki plenijo poleg zasebnih hiš in zavodov tudi naše cerkve. Ni dolgo tega, ka rsnio poročali o predrznih tatvinah v raznih ljubljanskih cerkvah in pa tudi po cerkvah po deželi. Včeraj pa je bila zopet prijavljena tatvina v cerkvi sv. Krištofa. Neznan lopov je odnesel z oltarja 3 m dolg in 7.0 cm širok oltarni prt, v katerem so bile umetno vezene 6 cm široke črte, vmes pa razne cvetice in zelenje. To je bilo ročno dele in je bil prt precej dragocen.
Maribor
□	Proglas združenih trgovcev, obrtnikov in industrijcev za volitve v Trgovsko zbornico, ki je bil objavljen v četrtkovem »Slovencu«, je bil med trgovci in obrtniki v Maribora sprejet z velikim odobravanjem. Tako je prav! Proč z SDS-arji, kateri so pokopali s svojim centralizlom in nesrečno gospodarske politiko blagostanje Slovenije, osobito trgovine in obrti! Nobeno zavijanje »Jutra« in »Tabora« ne pomaga. Nam trgovcem in obrtnikom so se že odprle oči. Čestitamo gg. Je-lačinu ml. in Ogrinu, da sta združila vse po-šteno-misleče naše tovariše v skupno fronto. — A. K.
□	Zanimivo odkritje. Po Mariboru se gcf-vori, da je prišlo glede imenovanja novega gerenta za okrajni zastop do notranjega spora v samostojno-Radičevi stranki. Sedanjega gerenta g. Antona Lipovška je predlagal g. minister Pucelj. Inteligenca pa je predlagala pi. satelja dr. Novačana. Nastalo je prerekanje, ari zmagal je vendarle g. Lipovšek, ker je bil na njegovi strani tudi g. veliki župan drč Pirk-majer.
□	Narast kluba SLS v mariborskem občinskem svetu. Občinski svetnik g. France, član narodnosocialistične stranke je radi bolezni odložil svoj mandat v občinskem svetu. Na njegovo mesto pride kot naslednik na kandidatni listi g. Ivan Lorbek, nadsprevodnik in •zaveden član SLS. Klub občinskih svetnikov SLS v Maribora šteje 16 članov.
□	Opozarjamo, da se dobijo vstopnice za današnjo gledališko predstavo v pisarni Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti.
□	»Jutrovci« se zopet zavzemajo za to, da bi se na trgu »Svobode« dovolilo zgraditi gostilniško verando. Opetovano smo že poudarjali, da je ta trg določen za prodajo sena in slame in da iz zdravstvenih raelogov nikakor ne kaže, da se zabarikadira tav trg z novo gostilniško verando. V gradu je vse polno malih obrtnikov. Ce se'napravi nova veranda. bi bili ti obrtniki in trgovci težko oškodovani, ker bi se zaprl pogled do njih lokalov. Mislimo, da občinski svet ne bo več dovoljeval takih nepotrebnih zgradb.
□	V znamenju avtonomije mestnega fi-zikata. Odkar je bila vrnjena mestnemu fizi-katu avtonomija, je prevzel ta tudi nadzorstvo nad babicami v mestu. Doslej so bile kaznovane že 6 ženskih oseb na globo po 1000 Din, 'ker so izvrševale porodniško pomoč, ne da bi imele za to važno opravilo zadostno usposobljenost.
□	Drava pri Fali zopet odprta za splave.
V četrtek zvečer so spustili skozi spustilnik preko aflskega jeza sedem splavov proti Mariboru in od tam so ti nadaljevali pot v Slavo nijo. Drava je torej toliko padla, da ni nobene nevarnosti za splavarje.
□	Preselitev vnovo občinsko hišo. Mestni fizikat, stavbni urad. mestno električno podjetje in nekateri višji mestni uradniki se bodo preselili v novo občinsko hišo v Frančiškanski ulici 15. septembra.
□	Odlikovanja. Z redom sv. Save IV. r. je odlikovan g. Hinko Druzovič, profesor na moškem učiteljišču, in z redom sv. Save V. r. Ivan Tomažič, šolski nadzornik v Mariboru, Anton Hren, šolski upravitelj v Studencih. Čestitamo!
□	Žena — pekovski pomočnik. Pri pekovski zadrugi je dne 12. avgusta položila Izpit za pekovskega pomočnika z izvrstnim uspehom gospa Šnuderl-Fluher od Sv. Jakoba v Slovenskih gr,ricah. Za Maribor je to prvi slučaj, pa tudi drugje se menda redko najdejo žen«ke z izpitom pekovskega pomočnika.
□	Iz Amerike se je povrnil v Maribor r. prof. Bogovič, ki se je udeležil evliarističnega kongresa v Chicagu.
□	Tatovi cvetic so se pojavili na pokopališču na Pobrežju. Zadnje čase so bili ukradeni z več grobov lonci s cveticami in palmami. Ker je pokopališče nezastraženo, imajo tatovi lahko delo.
□	Preselitev pekovske »adruge. Mariborska pekovska zadruga se je preselil,-; v nove poslovne prostore v hotelu Hallnvindl v Jurčičevi ulici.
□	Odvodnico si je presekal na levi nogi delavec Ivan Lešnik iz Studencev pri Mariboru. Rešilni oddelek ga je obvezal ter prepeljal v bolnico.
□	Prenapolnjenost mariborske bolnice. Mariborska bolnica je zasedena z bolniki do zadnje poslelje. Posebno kirurgični oddelek ,je tako prenapolnjen, da morajo ležati težje noškodovani bolniki po trije v dveh posteljah.
Jiahor jo delala ze ifasa *$tara mati.
bilo je pravilno.
„	Kuhala ie svoio kavo samo s
Pravimi Frandierimkaunin! pridatlk,,^.
m/tv|=|iiwmiui.
Ta je danes Se vedno tako fin kakor izvrsten pridatek K zrna H in žitni kavi ter bo to l"udi zmeraj ostat.
V mnogih posteljah ležita tudi po dva bolnika, Za veliko mariborsko oblast je mariborska bolnica daleko premajhna. Mnogo se je že govorilo o razširjenju, o nakupu sedanjega sa-natorija od države, kamor bi se premestil pn oddelek iz bolnice, sedaj pa je menda vse zaspalo. Mnogo se govori tudi o zidanju bolnice usmiljenih bratov v mariborski oblasti. Splošna zahteva je, naj se tako bolnico ne zida v Žalcu ali v Ljutomeru, ampak v Mariboru, kjer so na razpolago prvovrstni zdravniki.
□	Posredovalnica (borza) dela v Mariboru išče večje število šivilj za perilo in vajenk. Delo je v tovarni in za na dom. Plača tedenska in akordna. Reflektantinje naj se javijo osebno ali pismeno pri borzi dela, kjer se jim naznanijo podrobnejši podatki.
□	Zogdovinsko zanimivo popravilo. Mariborski umetnik g. Ivan Sojč je prevzel popravilo Marijinega kipa v podružni cerkvi pri Poljčanah. Kip je iz apnenca iz Vinice na Hrvaškem in je izvršen v poznogotskem slogu. Omenjena podružnica je zelo stara in je bil gotovo tudi Marijin kip izvršen pod vplivom Htudeniškega samostana.
□	Nekaj o mariborskih starih stolpih. V Mariboru še vidimo štiri dobro ohranjene stolpe, ki so še edini vidni znaki nekdanjega mestnega obzidja. Kdaj je dobil Maribor prvo oibzidje, ni znano. Pač pa se da še danes dognati, kje ravno so stali štirje stolpi v prvem obzidju. Jugovzhodni stolp iz prvega obzidja je še ohranjen in se ni mnogo spremenil. Vidimo ga na vrtu hiše v Židovski ulici št. 4. Spodnji os trnki jugozapadnega stolpa so bili še dobro vidni, dokler niso začeli graditi novega mostu. Severozapadni prvotni stolp je stal med hišama št. 22 Slovenske in št. 19 Gregorčičeve ulice. Ta stolp je podrl 1832 zidarski mojster Ant. Wagner. Preden so že omenjenega leta ta stolp razdrli, je imel tri nadstropja, bil je visok 11 m 36 cm, obseg je meril 25.28 m in zid je bil debel 1.26 m. Severovzhodni stolp je padel, ko je prepustil mesto trdnejši in obširnejši bastiji. Leta 1350 se je mariborsko mesto razširilo in dobilo novo obzidje z novimi stolpi. Zidovi novih stolpov merijo vsi po 1.89 m, zidovi starih pa le po 1.26 m. Zidovi so se morali ojačiti, ko so se uvedli topovi. Tak okrogel stolp izza dobe drugega obzidja vidimo ob Pristanu in se imenuje Tscheligijev stolp. Prvotno je bil ta stolp esnonadstropen, danes ima tri.
VrSnitea
katerimi najbolj slovita Gadova peč in Piroški vrh. Izrečena bodi s tem zahvala pokrajinskemu nad-zorništvu finančne kontrole v Ljubljani, ki je s to namestitvijo pokazalo, da se res ozira na gospodarske in prometne razmere našega kraja. Z ozirom na bližajočo se gradnjo kanala pa je bila ta premestitev kar nujna. Hvala torej nadzorništvu in ^sem faktorjem, ki so pripomogli k stvari!
Košnja otftvc se je že pričela. Na travnikih ob Krki in Savi, ki sta obe od zadnje nedelje naprej stopili preko bregov, je trava tako blatna, da bo komaj dobra za steljo, ne pa za krmljenje. — Koruze, ki je glavni pridelek na našem polju, vsled prevelikega dežja letos ne bo. Krompir je pa segnil v zemlji.
V Mraševem delo pri cerkvi lepo napreduje. Fantje od tam pa se odpravljajo v Kanado. Prihodnji leden jih odide več. Ostanite dobri in pošteni kot doslej in vrnite se zdravi!
Trbovlje
Tek na 5000 m se vrši v nedeljo ob 4. popoldne. Tekači so člani Vrhniškega orlovskega okrožja. Cilj je pred Rokodelskim domom, kjer se razdele darila in diplome tekmovalcem. Po tekmi se vrši prosta zabava na vrtu Rokodelskega doma s sodelovanjem godbe. Darila so razstavljena v izložbenem oknu Gospodarskega društva. Bronaste kipe prejmo trije najboljši tekači. Vseh tekmovalcev bo 30.
Avto je zlomil pretečeno sredo Turltovemu konju zadnjo nogo. Konj se je splašil pred avtom — dasi je le-ta zmerno vozil — ter udaril z nogo v avto. Konja je moral vzeti konjederec. Lastnica avtomobija je izplačala Turku 2000 Din odškodnine.
25 letnico svojega službovanja praznuje prihodnji mesec cerkvenik pri Sv. Trojici in sv. Lenartu, g. Janez Jerebic, splošno spoštovani in priljubljeni posestnik na gričku pod Sv. Trojico. Pred leti je obhajal 30 letnico kot neumoren cerkveni pevec. Jubilant, ki ima še danes zvočen tenor, je vršil svojo službo točno in vestno, zato mu kličemo ob tej priliki, naj ga Bog živi in ohrani tako zdravega in čilega še mnoga, mnoga leta v tako Izbor-nem zdravju kot doslej 1
Romanje na Sv. Goro pri Gorici se vrši, kakor smo že poročali, nepreklicno dne 29. t. m. Priglasiti se je možno le še do nedelje, dno 15. avg. t. 1.
Tržič
Obrtna Zveia za Tržič in okolico napravi v ponedeljek, to je na sv. Roka dan, izlet v Križe in obrtno zborovanje s sledečim sporedom: Ob 9. uri dopoldne sv. maša v farni cerkvi v Križali, po sv. maši v gostilni g. Aljančičeve zborovanje; razgovor o obrtništvu, obrtnem šolstvu in o prihodnjih volitvah za zbornico trgovine, obrti in industrije v Ljubljani. Vabljeni ste vsi obrtniki in trgovci, da se udeležite tega zborovanja!
Obrtna razstava. Še par dni nas loči od otvoritve obrtne razstave, ki se otvori v nedeljo, dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih »Naš Dom« v Tržiču. Ob priliki razstave se priredi tudi sreč-kanje; dobitki bodo krasni, večinoma vsi razstavni predmeti bodo dani za dobitke. Zatorej sezite po srečkah; vsaka srečka stane samo 5 Din, za katero lahko dobiš celo kompletno spalnico itd. številke, katere bodo izžrebane, se bodo objavile po časopisju, tako da bo lahko vsak vedel in bral. Turisti, kateri prihajate na planine, imate zelo ugodno priliko, da si ogledate razne izdelke različnih obrtnih panog ter podprete tukajšnje obrtništvo.
CerM/e ob Krizi
Finančna kontrola se je drie 2. t. m. preselila f» Kostanjevice k nam v Cerklje. Z namestitvijo oddeika v Cerkljah je prebivalstvu, ki še bavi l vinogradništvom, zelo ustreženo. Poudariti treba, da so Cerklje naravno središče vinskih goric, med
Zastopniki glavnega odbora bratovske skladnico odpotujejo v nedeljo, 15. t. m. v Belgrad k anketi za popravitev pomanjkljivega Zerjavovega pravilnika bratovskih skladnic. Rudarski starovpo-kojenci imajo veliko upanja, da se pravilnik, kot je bil popravljen, potrdi in se s takim tudi izboljša njihova kronska pokojnina.
Ponesrečil se je 16 letni rudar Guzej Lu-dovik, zaposlen kot zavirač pri Dukiču. Prišel je z roko med odbijače vozov in mu jo je pod ramo zmečkalo.
Krava je povrgla dvoje telet g. Jagru ali Parašuhu. Teleti sta oba močni in dobro razviti.
Prvi naraščajski dan v Celju. Orlovski naraščaj, cvet naše slovenske mladine, ima prvo svojo prireditev s tekmami v Celju. Tudi trboveljski vrli OrliČi bodo pohiteli na to naraščajsko vojsko, da še bolj navdušijo sebe in druge za vzvišeno orlovsko in katoliško idejo.
Hogašlca Slatina
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo
zdravilišča Rogaška Slatina proslav, dne 22. avgusta t. 1. 46. letnico svojega obstanka in požrtvovalnega nesebičnega dela z blagoslovom in razvitjem novega prekrasnega prapora. Prapor bo blagoslovil prevzv. g. dr. Andrej Karlin, škof mariborski. — Ob 9. uri bo sprejem gostov na kolodvoru, potem sv. maša pred zdraviliškim domom in slovesno blagoslovljenje nove zastave in zabijanje spominskih žebljev. Po blagoslovljenju zastave je dekoracija tovarišev, ki so že 40 in 25 let člani društva. Ob pol 14. uri je slavnosten banket v zdraviliški restavraciji; ob pol 16. uri javna vaja, po vaji velika tombola in po tomboli ljudska veselica. Pri vsej slovesnosti sodeluje godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom majorja g. dr. Jos. Čerina in iz posebne prijaznosti pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« z zborovodjem g. Z. Pre-lovcem. Udeleženci imajo pravico do polovične vožnje na vseh železnicah kraljevine SHS.
Tombola. Dne 15. avgusta t. 1. se vrši pred zdraviliškim domom velika^ tombola za dobrodelne namene župnije sv. Križa.
Obisk zdravilišča. Vkljub slabemu vrememi je narastlo letos število gostov na 5800. Vsi prostori so popolnoma zasedni, tako da gostje morajo spati po kopališčn'h kabinah.
Uradnik zdravlišča g. Novak je razrešen službe v nepopisno veselje njegovih demokratskih »prijateljev«, ki so bili pripravljeni žrtvovati ne vemo kaj, samo da g. Novak izgine iz Slatine. Eden izmed njih je tako zagrizen, da bi si svoj lastni rep odgriznil, če bi ga imel.
m m
Prihod g. kaplana. Po nestrpnem pričakovanju je naposled prišel novi kaplan g. A. Ostre. On- je prvi slovenski — ne prekmurski — kaplan v Beltincih. Kakor se sliši, je g. Ostre velik mladinoljub in mu je zlasti pri srcu orlovska mladina. To nas navdaja z upanjem, da se morda na njegovo inici-jativo tudi v Beltincih začne kat. prosvetno delo. Pri vsem njegovem delu tako neposredno kakor posredno dušnopastirskem mu želimo mnogo božjega blgoslova!
Obmejni madjarski list. Obmejni Madjari na madjarski strani so začeli izdajati v obmejnem mestecu Lenti madjarski list »Kerka čs vidčke«. List se ne bavi le s tamošnjimi razmerami, temveč posega tudi preko meje v Prekmurje. Zastopa strogo madjarsko stališče, vsled česar ga seveda od svoje strani odločno obsojamo. Kolikor bo potrebno o celi stvari še govoriti, storimo to drugič.
Sledovi poplave. Na mnogih krajih stoji voda še sedaj precej visoko, posebno tam, kamor je segel Črnec. Kjer pa je voda že odtekla, se kažejo precej žalostni sledovi. Največ škode je trpel krompir in tega bo letos prav malo.
1*rim.orsTko
Odlikovanje Gorice. Uradni list je priobčil ukaz, s katerim so mesto Gorica odlikuje za patri-otične zasluge z zlato svetinjo. Isto odlikovanje je prejela Mantčva za patriotične zasluge med risor-gimentom. Odlikovanje se je izvršilo o priliki praznovanja 10 letnice vhoda italijanskih čet v Gorico (8. VIII. 1916 — 8. VIII. 1926). Gorica je bila v praznični obleki kar 3 dni, Mestni komisar senator Bombig je razdelil meščanom zastave zastonj; tako je imela vsaka branjevka na trgu svojo zastavico. V nedeljo, dne 8. t. m. pa je ves božji dan deževalo in pihal je hud veter. Goričanke so videle v tem slabo znamenje za Gorico.
»Pucki Prijatelj«, glasilo istrskih kmetov, je do sedaj donašal tudi gospodarsko prilogo »Razumni gospodar«. List pa je bil radi te priloge nedavno zaplenjen; odgovorni urednik je bil pozvan, da vloži posebno prošnjo za priznanje kot glavnega urednika tudi »Razumnega gospodarja«. Razlaganje, da je »Razumni gospodar« samo priloga »Pučkega Prijatelja« in torej ne samostojen list, ni nič izdalo. Odgovorni urednik se je moral vdati in vložiti prošnjo. Državno pravdništvo je priznalo
r,. --.I*- ~~ —.......1—: 1— }» ,.,ln:l
g. cvruniva /.n UMHu,UMir^n uirutimn i»« miuHjL
Pučki prijatelj« je prinesel tudi -Razumnega go-soodaritt«. Razlika ie sedaj ta, da izhaja »Razumni
gospodar« kot samostojen list; čitatelji »Pučkega prijatelja« ga kljub teniu dobijo zastonj. Seveda je treba ekspedicijo napraviti posebej in jo tudi posebej plačati; denarce vtakne v žep pošta. Ali je res potrebno tako šikaniranje?
Smrdi po nemškem. »Popolo di Trieste« se te dni zelo intenzivno bavi s cerkvenimi vprašanji na Primorskem. Tudi o.obnovitvi oglejskega patri-arhata je izrekel svojo besedo. Patriarhat naj se obnovi, da tako zgine goriška nadškofija in z njo zadnji slovenski škof v Italiji; toda sedež patriar-hata mora biti v Trstu, dasi v Vidmu nekoliko drugače mislijo. Sicer se zdi to vprašanje »Popola« preobširno iu zato rajši podrobneje razpravlja o tržaških cerkvenih vprašanjih in sicer o razdelitvi Trsta v posamezne župnije. Mesto se deli: v mestne, predmestne in okoliške župnije. Mestne so naslednje: Sv. Just (18.149 vernikov), Jezuiti (S. Ma-ria maggiore, 17.071), Sv. Anton novi 65.829), Sv. Anton stari (Marija pomočnica, 15.261), Sv. .lakob (34.837), Sv. Vincenc (28.187) in bolnišnica (1.200). Predmestne se delijo: Siv. Ivan (14,190), Rojan (Sv. Mohor 17.354), Skedenj (Sv. Lovrenc, 10.607) in Barkovlje (Sv. Jernej 3.972). Okoliške so naslednje: Sv. Križ (1.300), Prosek (1.435), Kontovel (833), Opčina (3.735), Trebče (831), Bazovica (1709) in Katinara (3.972). Župnija Sv. Antona novega šteje torej 65.000 duš, pred vojno jih je štela celo 72.(X)0; številčno razmerje z drugimi župnijami torej ni pravo. S tem, da se je del vernikov pri-klopil Rojanu in Sv. Vincencu, se je število žup-ljanov Sv. Antona precej skrčilo, a je danes zopet naraslo na 65.000. Radi tega so na škofiji pričeli msiliti na ustanovitev nove župnije na Kjadinu, ki bo posvečena Materi božji milosti (B. V. delle Gra-zie); v ulici Rossetti se že gradi cerkev. Župnija se ustanovi tako, da se odcepi okoli 10.000 vernikov od Sv. Antona in okoli 8.000 od Sv. Vincenca. Še statistične podatke je moral »Popolo« na vsak način način zasoliti: .»Skoro eno stoletje sem ni imel ordinarijat prav srečne fantazije pri izbiranju imen raznih župnij. Sv. Just S. Maria Maggiore in Sv. Anton, ta imena bi že šla. Druge cerkve pa imajo vse prav malo harmonična imena: Sv. Jakob, Sv. Vincenc, Sv. Mohor, Sv. Lovrenc, Sv. Jernej. Zakaj bi nova cerkev na Kjadinu ne bila posvečena Božanski ljubezni (Divino Amore) mesto Materi božji milosti. Cerkev pri Starem sv. Antonu bi se prav lahko imenovala »Anunziata«. Škof Heber-stein ji je nadel sedanje ime (M. B. Pomočnice), ki smrdi po prestavi iz nemkega.«
Tržako žrelo. »Ubožica Julijska Benečija je bila od usode določena, da postane zemlja tujskih vpadov, kakor uboga Cbampagne v Franciji. Toda ista usoda je obdarila Julijsko Benečijo s potrebnimi želodčnimi sokovi, ki lahko izvršijo asimilacijo in prebavo vseh tujih elementov, ki so se nastanili na tej zemlji. Mi smo požrli, asimilirali, prebavili na tisoče tujcev. Ostanejo nam še dva ali trije tisoči. Dosti jih je, toda avtohtoni element ima še zdrave in nedotaknjene organe: asimilirali in požrli bomo tudi te ter napravili iz njih dobre Italijane.« To je zapisal »Popolo di Trieste«, ki je uradno glasilo fašistovske stranke in režima, dne 12. vgusta 1926. Naloga Trsta, o kateri prej list na dolgo in Široko razpravlja, je dobro opisana. Res, Trst je požrl na tisoče in tisoče naših ljudi, ki so se poitalijančili, oziroma pravzaprav le potržačili že v drugem kolenu, in je v narodnem pogledu morda več škodil Slovencem kakor koristil. A »Popolo« je pozabil napisati, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi se bil ta proces »asimiliranja tujcev« še nekaj let nadaljeval v predvojnih razmerah. Ali ne tožijo Italijani, ki prihajajo iz Italije, da ni Trst italijanski, da so italijanske le ulice in njegova zunanjost, da je miselnost Tržačanu vse prej kakor italijanska! Fašizem je sam to bridko skušali Danes je lahko pisati z naravnost živalsko naslado o žrtju Slovanov, ko se je vrglo 40 milijonov ljudi z vsem državnim aparatom na 600.000 Slovanov, ki imajo za seboj le še pravico. Sicer pa imajo besede »Popola« tudi svojo dobro stran: razpršile bodo gotovo vsako iluzijo onih, ki so imeli morda še kake dvome o namenih fašizma napram Slovanom v Italiji.
Kriza v tržaškem fašizmu. Predsednik tržaške pokrajinske fašistovske zveze je obsodil pisanje popoldanskega dnevnika »Sera« ter ga proglasil za protifašistovskega. Ravnatelja lista Pira Bielli-ja, ki je bil nekdaj urednik »Popola di Trieste«, je izključil iz stranke. »Sera« je postala v zadnjem času ultrafašistovska, a se je pričela silovito braniti proti »Popolu di Trieste«, ki jo je hotel požreti, da bi tako postni aktiven. »Sera« je bila proglašena za protifašistovsko v odsotnosti visokega komisarja Riccija, ki se je odpeljal v hidroplanu v Carraro radi družinskih zadev. Vse kaže, da bo imel visoki komisar veliko dela po povratku in da je kriza tržaškega fašizma večna. V Trstu pač ni podlage za fašizem.
Novo nfesto. Orlovska prireditev novomeškega okrožja, ki je bila preteklo nedeljo v Šmihelu pri Novem mestu in o kateri smo na kratko poročali že v včerajšnji številki našega lista, je sicer lepo uspela, vendar pa se vsled dežja popoldan ni mogla, kakor že omenjeno, razviti nn prostem. Prostor za javno telovadbo in prosto zabavo je bil na vrtu g. župnika tako skrbno pripravljen, da bi bilo res škoda, če bi bil tolik trud zastonj, zato pa — se bo prihodnjo nedeljo dne 15. avgusta na tem prostorni vršila javna telovadba in prosta zabava. Upajmo, da nam bo ta dan vreme bolj milo, zalo v nedeljo 15. avgusta vsi na popoldansko orlovsko prireditev v Šmiholu pri Novem mestu!
DobrAva pri Kropi. V ponedeljek, 16. avg. bodo odkrili na ondotnem župnijskem pokopališču spominsko ploščo vojnim žrtvam dobravske župnije v letih 1914—1918. Skupaj 35 oseb iz 9 vasi. Službe božje, ker je tam hkrati cerkven shod ob spominu sv. Roka, bodo ob 6., 8., 9., glavna ob 10. uri, nato odkritje spominske plošče. Na sporedu so žnlo-sttnke, nagovor bivšega vojnega kurata g. Bonača, deklamacija prigodntce pesnika dr. Joža Lavren-čičo, zadušno opravilo za pokojne žrtve. — Ljudje soglasno hvalijo lopo in solidno delo kamnoseške tvrdke Alojzija Vodnika iz Ljubljane.
Hiralnica v Murc(inrili. Glede otvoritve hiralnice v muretlnskem križniškem grndu »o uspela posojanja v toliko, da se ie zavezal križniški red, da bo vzdrževal on iz tasdiih stroškov zavod.
lliralnično društvo bo pa tudi podpiralo zavod « dnevnimi prispevki. Preureditev gradu v hiralnico pridno napreduje in bo zavod gotovo otvorjen septembra. Dne 29. avgusta bo priredilo hiralnič-no društvo pri Sv. Marjeti v gostilni Miki dobrodelno tombolo s prav dobrimi dobitki. Vsi prijatelji dobrodelnosti 90 vljudno vabljeni na to prireditev! Hiralnični odbor se obrača na usmiljena srca za milodare, prosvetne knjige, stare še ohranjene svete podobe itd. Milodari se naj blagovolijo nasloviti: Zupni urad Sv. Marjeta niže PtujJt, ali pa: J. Verbanjšek, Sv. Barbara v Halozah.
Poplava polja pri Sv, Martinu blizu Vurber-ga. Rodovitne njive in travniki ob Dravi pri Sve-tem Martinu so že več tednov popolnoma poplavljeni. Vsi pridelki so uničeni. Škoda je ogromna. Občina je zaprosila davčno oblast za odpis davkov, a glavarstvo za cenitev in podporo. Poplava je te kraje zadela tem huje, ker je več let zaporedoma toča uničila pridelke. Ljudje obupujejo. Davčna oblast pa še ljudi straši z neznosno visokimi predpisi dohodnin«. Kje je sedaj Radič, kje minister Pucelj, da se ne zmenita za bedo prebivalstva? Kaj pomaga, če so na' vladi, pa nič ne storijo!
llraslovčc. Tudi pri nas se je začelo s pripravami za zgradbo društvenega doma. Gdč. Frančiška Vaši s Polzele je podarila za društveni doift še en del parcele na svojem dvorišču pri zadrugi, za kar ji bodi tudi na tem mestu izrečena najprisrčnejša zalivala I Tako je sedaj dovolj prostora za zgradbo društvenega doma, ki bo kar podaljšanje dosedanje stavbe zadruge. V korist stavbe društvenega doma se priredi v nedeljo dne 26. septembri. 1926 velika tombola, na kar se že danes opozarjajo p. n. sosedna društva in se prosi, naj za t., dan ne pripravljajo prireditev.
Leskovec v Halozah pri Ptuju. Veliko škode nam je že letos napravil dež. Imeli smo že več nenavadnih povodnji, pa take, kakor 8. avgusta večer, še nikdar. Utrgal se je menda oblak ali pa več. Voda je kar kipela in napolnila celo dolino. Trgala je ceste, mostove, odnesla z njiv oves in buče, uničila koruzo, oblatila vso otavo, lako da za živino ne bo krme. V Leskovcu je udrla voda v kleti, trgovine, hiše in hleve. Odganjati so morali živino, nositi robo na dile. Deževalo je črez polnoč. Zemlja na gričih se je globoko razmočila ln začeli so se melji ali plazovi. Ni ga skoro posestnika, ki bi ne imel po več plazov. Plazovi so odnesli hleve, napolnili z zemljo hleve in kleti, na mnogih krajih zasuli na metre visoko ceste na Cvetlin in k Sv. Barbari. Najhujšo škodo imajo posestniki, katerim so se splazile gorice. Posestniku Josipu Topo-lovcu je cel kos gorice s 1000 trsi in 2000 koli odneslo daleč v dolino na sosedov travnik. V Halozah je letos veliko siromaštvo, ki pa vedno narašča. Lansko vino se je po nizki ceni prodajalo. Seno se je vsled deževja slabo spravilo, otavo je voda zasipala z blatom. Koruze ne bo nič. Krompir gnije. Vinogradni slabo kažejo in če se tudi kaj pridela, ni cene, ni kupcev! Dače so neznosne, ltubež na dnevnem redu I Od česa naj ubogi Haložan živi? Nujno prosimo naše poslance, naj se z vso silo zavzamejo za nas v Belgradu. 1. Naj se nemudoma popiše in oceni škoda. 2. Naj so takoj ustavijo ri»-bežni ter nadaljnje iztirjav&uje davkov. 3. Naj »e za tri leta odpišejo davki prizadetim posestnikom.
4.	Za ziino naj se oskrbi za Haloze potrebnih živil.
5.	Naj se skrbi za izvoz vina! Ako vlada nuna volje — kakor vidimo, jo nima— pomagati ljudstvu, naj odstopi, dokler še ne bo prepozno!
Slovenjgradec. Nedelja dne 1. avgusta je bila za Slovenjgradec praznik; blagoslovila se jo ta dan nova avtobrizgalna našega agilnega in (»žrtvoval nega gasilnega društva. Proslava se je pričela že na predvečer. V soboto zvečer je prispela prav dobra godba iz Trhenj. Gasilci so se v uniformah zbrali pred gasilnim domom. Ob pol 21. uri so v drevoredu, z lampijončki v rokah, z godbo na čelu odkorakali izpred doma po mestu te,r se ustavili pred stanovanjem ge. Adele Pirnatove, odvetnikove soproge, kumice novi avtobrizgalni. Godba je v čast kumici zaigrala dva komada, pevsko društvo pa ji je odpelo dve pesmi. Kumica se je pri oknu toplo zahvalila za godbeni točki in za lepo petje. Naslednje jutro je godba priredila budnico po vsem mestu. Ob 11. uri pa se je po končani službi božji izvršila blagoslovitev na naj-svečanejši način. G. kanonik Janežič iz Maribora je ob asistenci mestnega župnika g. Cižeka in župnika iz Starega trga g. Jurkota po kratkem lepem nagovoru blagoslovil brizgalno. Po izvršenem cerkvenem obredu je pristopila kumica ter s steklenico sekta krstila brizgalno s primernim nagovorom. Na glavnem trgu je priredila godba nato promenadni koncert. Popoldne se je z novo brizgalno vršila že prva vaja, ki je prav dobro izpadla. Po vaji pa se je pričela na obširnem lepem vrtu g. Lobeja veselica. Okoliška društva so se je udeležila skoro polnoštevilno, pa tudi <>d-daljenejša so poslala odposlance. Navzočih je bilo skoro 800 oseb. Slovenjgraške dame so z vso liu-beznjivostjo stregle v šotorih, ki so nudili vsega v izobilju; šotori so bili lepo in okusno okrašeni. Proti večeru so zablestele izmed drevja številno žarnice in lampijončki. Sploh: lepo je bilo. Temu primeren je tudi uspeh: vsa prireditev je loko v moralnem kakor tudi v materijelnem oziru uspela nad vse pričakovanje. Komu naj se za vse to za- 1 hvalimo: predvsem dragi kumici gospej Adeli Pir-natovi, ki ni samo kumovala brizgaltii, ampak ž© ves teden pred prireditvijo z izredno marljivostjo zbirala dobitke za sr?čolov; njenemu soprogu g. dr. Ferdu Pirnatu, ki je prispeval visok znesek
K CISTI OBLEKI
RABITE ČISTO OBUTEV
Moški	Ženski 65'
Otroški 49"-
tlida-.
4000 Din za brizgalno; g. kanoniku Janežiču, ki se je potrudil v Slovenjgradec, da je brizgalno blagoslovil; g. tovarnarju Pototschnigu, ki je poklonil vse za tapeciranje avtobrizgalne potrebno usnje brezplačno ter tudi dal na razpolago svoj avto, s katerim smo pripeljali g. kanonika semkaj; gg. aranžerjema cele prireditve bančnemu ravnatelju Skazi, ki je prevzel predsedstvo vese-ličnega odseka, in učitelju Kopaču, ki začasno vodi slovenjgraško gasilsko župo; slednjič se moramo zahvaliti vsem cenjenim damam, ki so stregle v šotorih ter s svojim trudom pripomogle društvu do tako lepega uspeha.
Socialni vesinik
Pil XI. o socialnem modernizmu.
V katoliških vrstah jc še vedno najti dobrih ljudi, ki vsako socialno gibanje in delo istovetijo z boljševizmom in ga smatrajo zato kot nezdružljivo s katoliškim stališčem. V tem so zelo sorodni libertinističnemu meščanstvu, ki istotako proglaša vsako socialno prizadevanje kot nepatriotično, državi nevarno početje. Kako lepo se od te strašljivosti odn. zavestne ali nezavestne sebičnosti razlikuje krepko socialno stališče, ki ga zavzemajo rimski papeži: Leon XIII., Pij X., Benedikt XV. in Pij XI.! Prav je, da osvežimo kratko vsaj besede, ki jih je o tem napisal v svoji nastopni cncikliki papež Pij XI. Pravi;
»Mnogo jih je, ki sicer priznavajo katoliški nauk o avtoriteti državljanske oblasti in pokorščini, katero ji dolgujemo, o pravicah in dolžnostih kmetskih in obrtnih delavcev, o razmerju med posameznimi državami, med državo, delodajalci in delojemalci, o razmerju med državo in cerkvijo, o predpravicah svete Stolice in papeža, o oblasti škofov in o pravicah našega Odrešenika samega nasproti posamezniku in narodom. In vendar ravnajo v svojih besedah, svojih spisih in vsem svojem obnašanju ravno tako, kakor da bi bili nauki in navodila, ki so jih papeži tolikokrat zastopali in posebno Leon XIII., Pij X. in Benedikt XV. vernikom zabičevali, izgubili svojo vrednost ali pa kakor da bi bili enostavno odpravljeni. Imamo tudi nravni, državnoprav-ni in socialni modernizem. , Ta modernizem obsojamo ravno tako kakor dogmatičnega.« (Ubi arcano.)
Dogmatični modernizem je v svojih pan-teističnih stremljenjih vpeljal katoličanstvo navidezno vsepovsod, dejansko ga je pa po-vsodi pregnal. Socialni modernizem se pa nasprotno giblje bolj v inteligenčni smeri in bi hotel ohraniti katoličanstvo v najstrožji, toda zgolj spekulativni neomadeževanosti. Izpoveduje sicer »Katoliški nauk«, preprečuje pa njegovo živo uporabo v običajih in uredbah, z eno besedo: v družabnem življenju. Navidez stoji na tleh nauka Leona XIII. o pravični plači, toda z vsakim, ki si hoče pravično plačo dejansko izvojevati, ravna kot z revolucijonarjem. Z okrožnico »Rerum No-varum« se priznava državi pravica, da delavca ščiti, toda tiste, ki se potegujejo za zakonodajo, ki naj zaščiti delo proti napadom in obotavljanju tistih, ki jim je to delavsko varstvo nadložno, proglašajo za oboževalce države ali državne socialiste. Tako imamo tod in tam voditelje podjetij, ki izjavljajo, da so pokorni sinovi cerkve, pri tem pa odklanjajo pogajanja z delavskimi zastopniki in jim odrekajo pravico do združevanja, ki jun jo cerkev in vse velike industrijske države izrecno priznavajo. Umevno je, da papeža vznemirja samo navidezna pokorščina, ki neprestani notranji odpor le nepopolno zakriva. Ako bi tako ravnanje med katoličani postalo splošno, bi moralo to vsa prizadevanja cerkve za odstranitev razrednega boja obrez-uspešiti. Saj ravno to ravnanje vedno znova zažiga razredni boj. Vsi, ki se jih to tiče, bi si morali dobro izprašati vest...
Benedikt XV. pravi v pismu na škofa v Bergamu (z dne 10. sept. 1920); »Naj nihče ne misli, da vprašanja, ki so neposredno gospodarskega značaja, ne spadajo v dušno pa-stirstvo. Kajti ravno ta vprašanja spravljajo dušni blagor mnogih v nevarnost. Delavci, ki se trudijo za dušno blaginjo ljudi, morajo smatrati za eno svojih najvažnejših dolžnosti, da se posvečajo študiju dela na socialnem po-prišču in z vsemi močmi pohite na pomoč tistim, ki delajo v naših socialnih organizacijah na tako zaslužen način. Z vnemo poučujoč vernike v predpisih krščanskega življenja in ščiteč jih pred krivimi obljubami socialistov, morajo istočasno delati tudi za Izboljšanje njihovih življcnskih razmer, ne da bi i seveda pri tem pozabili na opomin cerkve, da moramo vsi »tako iti skozi dobrine tega sveta, da pri tem ne izgubimo večnih«.
K BELI OBLEKI
KUPITE BELO OBUTEV
Moški
99*
Otroški
Ženski
49".
65'
liafu
Po svetu
Silna eksplozija na Ogrskem.
Budimpešta, 13. avg. (Izv.) V tovarni za m uničijo v Csepelu se je dogodila težka eksplozija. Vsled dosedaj se ne pojasnjenega vzroka, najbrže se je vnel smodnik, je zletelo več objektov v zrak. Prvotna poročila o žrtvah, ki jih je zahtevala nesreča, so bila zelo pretirana. Komisija je ugotovila, da ni bilo nikakih smrtnih žrtev. Tudi vojaki, ki so stražili smodnišnico, so še pravočasno mogli zbežati na signal o požaru. Ranjenih je bilo okrog 200 oseb, vendar večinoma le lahko ranjenih vsled drobcev stekla, ki so leteli po zraku. Poslopja sosednih municijskih tovarn so manj poškodovana, kot so poročale prve vesti. Veliko škode pa je napravila eii-splozija v sosednih krajih v Budafoku, So-roksi in Czilugteleku. V Soroksi ni skoro nobene hiše, katera ne bi bila poškodovana. Pri mnogih hišah je odneslo v zrak strehe. Cesle so povsod posute z drobci od stekla. Detonacija je bila tako močna, da so jo čutili tudi v Budimpešti. Soj ognja so videli 60 km na okoli.
Vlada jc uvedla veliko akcijo za pomoč ponesrečencem. Municijska tovarna v Csepelu je bila edina tovarna, ki je na Ogrskem glasom trianonske pogodbe smela obratovati. Ker jc sedaj začasno obrat ustavljen, je 1000 delavcev brezposelnih.
SILNA EKSPLOZIJA NA ŠVEDSKEM.
Kopenhagen, 13. avg. (Izv.) V severno-švedskem mestu Kiruna je eksplodiralo več skladišč za municijo. V okolici je pet hiš porušenih. Dve bančni in trgovski hiši sta zrušeni v prah. Pri gasilskem delu je enega gasilca ubilo in dva težko ranilo. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti vzrokov nesreče.
NEVIHTA NAD NEWYORKOM.
Newyork, 13. avg. (Izv.) V Newyorku in v Connecticutu je divjal silen orkan. Na mnogih krajih je strela naredila veliko škode. V podzemeljsko železnico je udrla voda. Potniki so se komaj rešili.
NESREČE.
London, 13. avg. (Izv.) Tekom slovesnosti na mostu pri Nedehirinalhi, se je vsled pre-obloženosti most podrl. 60 oseb je utonilo, istotoliko pa jih še pogrešajo. Reka je bila zelo narastla.
LETALSKA NESREČA.
Gallarate, 13. avg. (Izv.) Vojaško letalo se je med poletom poškodovalo in je pilot, hoteč si rešiti življenje, skočil iz letala. Umrl je pozneje vsled dobljenih poškodb.
Dobrovoijcil
Kdor se namerava udeležiti proslave odkritja spomenika v Medžidiji (Romunija) v spomin padlim dobrovoljcem v Dobrudži, naj to takoj javi: glavnemu odboru saveza dobrovoljaca v Belgradu Kraljice Natalije ul. 84-111. Javi naj ime in priimek, poklic in kraj, odkoder bi potoval. Obenem naj pošlje na isti naslov 120 Din za vožnjo po Donavi z oznako, da je ta denar namenjen samo za to. To velja za dobrovoljce, ki imajo »nve-renja«. Udeležba bo zelo omejena — 900 oseb —, ker ni bilo mogoče dobiti več ladij na razpolago. Potovanje in vse ostalo bo trajalo od 4. do 12. septembra, tako da bi morali odpotovati iz Slovenije saj 3. sept. Vožnja s parobrodom bi stala 120 Din za osebo od Belgrada do Črne vode (Rom) in nazaj, na železnici pa enočetrtinska. Hrana na ladji dnevno 70—90 Din.; ni p a obvezna, ker lahko vsak sain vzame seboj hrano. Rezervni častniki v pohodni obleki s škornji. Vzeti morajo seboj ešarpo (služb, pas) in vojna odlikovanja (srbska in zavezniška). Kdor misli potovati, naj se tedaj požuri. Vsak bo prejel tozadevno legitimacijo, seveda, če ni že število udeležencev doseženo, kar je lahko mogoče pri tako nizki številki. Obenem naj vsak javi še potom dopisnice ljublj. savezu, ako namerava iti. — Poslovodja.
Cerkveni vesžnik
Kriianska Moška Marijina družba obhaja jutri slovesno praznik Marijinega Vnebovzetja. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. uri. Pri zjutranjem sv. opravilu skupno sv. obhajilo.
Turistika
Izlet v Vrata. Za prijateliski sestanek " Aljaževe mdornu je odhod iz Ljubljane v soboto clnt 14. avgusta s popoldanskimi vlakom ob 14.30 (pol treh), prihod v Vrata ob 20 (osmi uri zvečer). V nedeljo se aranžirajo izleti.
Slovensko planinsko društvo je dobilo za svoje člane dovoljenje za enkratno polovično vožnjo pri skupnem izletu iz Ljubljane do Kranjske ?ore in nazaj. Skupni odhod danes v soboto ob 14.30, povratek v nedeljo z večernim vlakom
Knjige in revije
»Pjesmc Vječnog Roba«. Miho Jerinič (Sta-rac Mijo) pripravlja izdajo 750 pesmi pod tem naslovom. V ta namen zbira naročnike. Cena zbirki je 110 Din (s poštnino). Pisma in denar sprejema »Hrvatska štamparska zadruga« v Šibeniku.
Nasnanila
Oblastna zadruga slaščičarjev, mediearjev in izdelovalcev kandit v Ljubljani bo imela v pondeljek dne 16. t. m. točno ob 2. uri popoldne v hotelu >Štrukeljc svoj redni občni zbor.
SLIKA IZ ZADNJIH NEURIJ NA HRVATSKEM. Od strele poškodovana župna cerkev t Požegi,
Spori
FINALNE TEKME ZA POKAL KBAUA ALEKSANDRA.
Največja senzacija letošnje športne sezone bti gotovo nedeljska nogometna tekma, v kateri si bosta stala nasproti stara rivala Zagreb in Bel. grad. Zanimanje za to tekmo je tudi v Ljubljani
iTa,k7jUd v Z,ugrebu in Belgradu zelo veliko Udeležba izven Ljubljane obeta biti zelo številna!
-'Z ?agreba Pride veliko »drukerjev? Zagiebški igralci se bodo potrudili, da paralizirajo tehniko Belgrada z racionalno in hitro igro. Igra bo gotovo skoz in skoz napeta, in je popraševanje po vstopnicah že sedaj rekordno. Zato opozarjani vso športno javnost, da si preskrbi vstopnih v
merjena	** b° dnevna bIa«aJna Preobre-
KAKO JE PLAVALA EDERLOVA CEZ KANAL.
Letos se ji je namen posrečil. Vsako leto navadno ob tem času se jih zbere cel roi ob Kanalu, kandidatov in kandidatinj. Skušajo po-rovitiuspeh Webba, Burgessa, SuUivana, Tira-boschija m Totha. Webb je bil prvi, ki je Kanal preplaval, eta 1875., Tiraboschi je pa dosegel do-slej najkrajši čas, 16 ur in 23 minut.
Veliko je bilo lani začudenje angleških in ameriških športnih krogov, ko so zaznali za na-mero 19 letne Američanke Ederle, da hoče prepla-vati Kanal. Cel tucat svetovnih ženskih plavalnih rekordov se sicer glasi na njeno ime, a Kanal ie muhast in poln zahrbtnosU. n . 2. avgusta lani je prispela Ederlova na rtič Oris Nez. ob francoski obali. Tam je širina Kanala med obema obalama najmanjša, 33 do 34 ki lometrov. Doma v Ameriki je Ederle pridno tre^ nirala in je pred odhodom v Evropo v dokaz resnosti preplavala 34 km v sedmih urah! Bila je zelo samozavestna in je rekla, ne samo da bo preplavala Kanal, temveč tudi, da bo prekosila Tirabo-schijev rekord. Prvi dnevi po njenem prihodu so prinesli mraz in meglo, in njena ameriška trener-in Wol» sta ji svetovala, naj poskus odloži. Njiju nasvet je bi] prav umesten, to so pokazale ze prihodnje ure. Z njo vred sta namreč iia rtic Gns Nez prišla še dva druga, ki sta hotela na vsak načm še pred Ederlovo doseči veliki cilj: angleški polkovnik Freyberg in mlada Londončanka Jane Sion. Freyberg je šel 4. avgusta ob 8 zvečer v vodo m je plaval do drugega dne ob enajstih; pa je moral odnehati, 1 km pred angleško obalo! Ce bi tel prišel na obalo, bi bil najbrž zboljšal Tiraboschijev rekord. Par ur za Freybergom je startala tudi Sion, pa je morala na prav istem mestu stopiti na spremljevalno ladjo, popolnoma premrla in izmučena, premagana od premočnega protitoka.	*
Ederlova je čakala. 17. avgusta so se jim zdele razmere prav ugodne in so za prihodnji dan določili start Zgodaj zjutraj 18. avgusta je prišla Merle na rtič. Spremljevalna ladja je bila pripravljena, veliko časnikarjev in navdušenih Ame-rikancev je bilo na nji. Ederlova je stopila v mai čoln, ki jo je peljal do zadnjih skal, pa trenerja sta bila z njo. Na skalah je bilo veliko gledavcev, toplo so pozdravili hrabro deklico. Podala je roko uradnim osebam in je skočila v morje. Bilo je se-dom in deset minut. Mirno je plavala proti severo-zapadu, morje je bilo mirno, nebo jasno, vse je kazalo, da se bo poskus posrečil. Ob 12 je šel Bur-gess v vodo in je plaval par kilometrov z Ederlovo, nato Wolff ui za njim Harriscnova. Tako so s« 1 menjavali. Na spremljevalni ladji so imeli vtis, da se bo vse lepo končalo; vreme je bilo trajno zelo lepo, plavala je krasno, čisto sveža, tempo za tempom; na pol ure je brzojavljal aparat v London poročila, ki so bila čimdalje bolj zavestna.
3.45! Angleška obala se je pokazala, še 13 kilometrov! Spremljevalna ladja se je približala. Burgess je vprašal, kako je, in plavalka je odgovorila: -Izborilo se počutim in sem še popolnoma sveža.* Štirinajst minut nat0 je postala nenadoma nes gurna, tempo je postal neenakomeren. Hitro je skočil egiptski plavač Helniy — tudi eden od kandidatov — v morje in je pripeljal bledo Američanko na ladjo. Angleška obala je bila oddaljena še 10 km! Kaj je bilo? Nenadna slabost je zlomila odporno silo pogumne plavalke tik pred ciljem. Skoz zastor solz je gledala odmikajoče se angleško obrežje. Ob pol sedmih zvečer je bila mala ekspedicija spet v Boulogne ob francoski obali
Ravno, ko smo tole napisali, smo dobili poročilo, da se ji je letos posrečilo preplavati Kanal Izbralo si je isto progo: Gris Nez preko Kanala v Kingstovvn na angleški obali. Dosegla je čas 14 ur 39 minut. Ta čas je skoraj za dve uri boljši kot dosedanji Tirraboschijev rekord! Omenili smo že zgoraj, kako da je bila Ederlova že lani samozavestna in je rekla, da bo prekosila Tirabo-schija. In ga je! Ženska, 20letna deklica! 6 t. m ob 7. uri zjutraj je šla v vodo, zvečer ob 9. uri 39 minut je prispela na angleško obalo. Spremljala sta jo dva parnika, ki sta ji kazala pot in ji vozila hrano, na enem je bil njen trener Burgess. Ko se je bližala angleški obali, je bilo vreme deževno, valovanje morja zelo močno. Mornarji v Doveru so bili prepričani, da ne bo dosegla cilja. Ob obali jo je čakala velika množica, prižigali so luči, da so ji kazali pot.
Ederle je po rodu Nemka, šele starši njeni so se preselili v Ameriko. Rojena je v New Yorku.
Bcromo, da je preplaval Kanal kmalu za bderlovo tudi zgoraj omenjeni polkovnik Frev-berf_?T1Je dru^ Pa mso imeli sreče. Prvi je bil angleški zdravnik Bre\vster, ki je plaval od angleške do francoske obale. Po enajstih urah je vsled gosto megle namen opustil. Skupaj z njim je plavala ameriška učiteljica gdc Baratt, skoraj 2 metra visoka in nad 80 kgtežka plavalka 21 ur m 40 minut je bila v vodi, dobre tri kilometre je bila oddaljena od francoske obale, pa le ni zmogla; Kot led mrzla megla jo je premagala. Tretji je bil v zadnjem Sp. tednu omenjeni Norvežan Farstad, ki je po hsmih urah odnehal.
Do Ederlove jih je bilo pet, ki so preplavali Kanal. Prvi je bil Webb, leta 1875, porabil je 21 ur m 45 minut Drugi je bil leta 1911 Anglež Burgess, 23 ur 40 minut Leta 1923 so preplavali Kanal kar trije: Amerikanec Sullivan *>7 ur ^ mi-nut, Italijan Tirahoschi 16. ur 23 minut, Amerikanec Toth 16. ur 54 minut.
Orel
Udeležba na mladinskem dnevu. Pridejo na} poleg obojnega naraščaja tudi vsi vaditelji; povabite starše in drugo članstvo
S kosilom bomo mogli postreči edino tistim, ki se prijavijo pravočasno.
Polovična vožnja je dovoljena. V Ljubljani n« oddajte voznih listkov; shranite jih za nazaj Izkaznice dobite v Ljubljani.
SUfrtni tek dne 22. avgusta t. 1. Vsi odse-kovni načelniki, katerih odseki se udeleže teka, naj pridejo v pondeljek v Ljubljano ob 7 zvečer v Ljudski dom. To je zadnji in najbolj važni sestanek. Kdor ie zadržan, naj pošlje namestnika!
Gospodarstvo
Mlekarska razstava v Ljubljani.
Na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« v dnevih od 4. do 13. septembra t. 1. bo nastopila tudi naša mlekarska industrija. Bo to njen prvi nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji upeljal Švicar Ritz. Leta 1876. je bila namreč postavljena prva mlekarna v Sloveniji v Ravneh nad Bohinjsko Bistrico. Je dober omen, da praznujemo to petdesetletnico le strogo gospodarsko, kakor je bil to strogo gospodarski početek našega mlekarstva— s.prireditvijo <prve mlekarske razstave v Ljubljani in z ustanovitvijo prve državne mlekarske šole v Škofji Loki, dve či-njenici, ki bosta dali podnet in ustvarili pogoje za živahnejši in uspešnejši razvoj te panoge ne-le v slovenskih pokrajinah, marveč v vsej državi.
Program te mlekarske razstave, ki bo trajala ves čas celotne razstavne prireditve, je: 1. Ogled masla in sira vseh vrst, zvezan s premovanjem razstavljenih izdelkov. 2. Sejem za mlečne izdelke, to je razstava masla ln sira za prodajo brez predhodnega premo-vanja. 3. Sejem za mlekarske stroje, orodje ih potrebščine.
Redne oglede izdelkov s premovanjem ali brez premovanja je smatrati za najvažnejše činitelje napredka zadevne panoge. Le v tekmi z drugimi moraš pravilno preizkusiti svojo moč, le v tekmi s konkurenčnimi izdelki prav spoznati kakovost svojih proizvodov. Tekma na razstavah je šola prakse, šola iz življenja. Posečati to šolo z udeležbo na tekmi in s prisostvovanjem, odnosno precenjevanjem uspehov tekme je pri mlekarstvu dolžnost ne-le vsakega praktičnega mlekarja, marveč v enaki meri tudi dolžnost vsakega kmeta — producenta mleka in dolžnost vsakega trgovca, ki se bavi s prodajo mlečnih izdelkov. Če mlekarna odnosno mlekarski mojster ni .odnesel nobene nagrade na tekmi, ni to le njegova osebna krivda, marveč pri-četek krivde je v hlevu živinorejca, ki donaša mleko in zaključek krivde je pri trgovcu, ki kupuje tudi slabo blago, ako mu ga ponudijo le nekoliko cenejše. Za poset mlekarskih razstav bi morale mlekarne prav nalašč organizirati skupne izlete vseh članov — dobaviteljev mleka; naj se vsaki član osebno prepriča o razlikah v kakovosti izdelkov njihove in konkurenčnih mlekarn, — to ga bo vzpodbujalo k napredku in k izboljšanju pogojev za ^phftv« prvovrstnega mleka bolj nego najte--Mnoljitefšega predavanja.	'
Sejtnupo pri našem ljudstvu splošno udomačena ustanova. Izmed kmetijskih proizvodov se postavlja na semenj največ živina. Le sir in maslo sta bila na sejmih kot veletrgo-vinska industrija doslej neznana, medtem, ko se pripeljejo n. pr. na Holandskem kmetje na semenj s polnimi čolni sira in masla. Ni vzroka, da bi prastari običaj sejmov hoteli iz enega ali drugega Vzroka zatirati; so verjetno edina naša, res popolnoma nadstrankarska gospodarska ustanova, ki jo je treba smotre-no po obsegu (ne po številu) razširiti in kakovostno (po raznovrstnosti blaga) izpopolniti. Sejme za plemensko živino, združene s premovanjem v Švici in v drugih živinorejsko visoko razvitih deželah, posečajo kupci iz vsega sveta. Niso se tako razvili kar na mah, marveč z desetletji smotrenega dela, zato je
škoda, da je lanska govedorejska razstava s plemenskim sejmom v Ljubljani letos že opuščena, ko je vendar kmet neštetokrat prisiljen gnati svojo živino po večkrat na semenj, ne da bi takoj našel kupca. Čas razstave je primeren, čeprav bi bil koncem septembra aH začetkom oktobra še ugodnejši. V septembru do prve polovice novembra si krije sirar-ska veletrgovina svojq zimsko zalogo blaga, ker hudi mrazi pozneje onemogočijo prevoz sira na večje daljave. Na semenj lahko dostavi vsaka mlekarna vsako množino blaga, ne da bi bila prisiljena udeležiti se tekme na ogledu pod točko 1.
Sejem za mlekarske stroje in potrebščine bo letos le še manjšega obsega, toda upam na velik razmah v teku prihodnjih let. Je nekam naravno, osobito za sezijske sirarne v planinskih krajih, da v jeseni razprodajo svojo poletno produkcijo sira in si obenem nabavijo vse potrebščine za prihodnjo sezijo. Toda tudi vsem drugim mlekarnam je priporočati, da ne kuoujejo na temelju cenikov in potnikov le mačka v žaklju, marveč, da naj se na vsakoletnem sejmu nainrvo prepričajo na lastne oči o kakovosti blaga iz različnih tovarn. — Anton Pevc.
ZADRUŽNA MT/FK4RN\ V ČRNI PRI PREVALJAH.
Kmetijski odsek občinskega odbora na Črni pri Prevaljah je dne 8 t. m. priredji v dvorani gostilne Geršak zborovanje okoliških živinorejcev z namenom, da se ustanovi toli potrebna in žn dolgo zaželjena mlekarska, pašniška in živinorejska zadruga. Zborovanje se je udeležil od zveze slovenskih zadrug zadružni ravnatelj gosp. Janko Lesni čar iz Celja, kot zastopnik okrajnega glavarja pa okrajni kmetijski referent gosp Emeran S t o -klas iz Prevalj. Udeležba je biia povoljna, bila bi pa lahko še boljša, ako ne bi nekaterniki tavali v usodni zmoti, da se bode kmetijstvo izboljšalo in napredovalo z odsotnostjo od gospodarskih prireditev, ter nezanimanjem in kupico v roki! Okr. referent g. Emeran Štoklas je po otvoritvenem govoru predsednika kmetijskega odseka g. Doli-narja pozdravil vse navzoče v imenu g. glavarja, ter podal na tO vsestransko temeljit in izčrpan referat o kmetijskem zadružništvu, pašništvu, mlekarstvu in živinoreji. Po referatu se je razvila stvarna debata, v-katero so posegli malo da ne vsi navzoči, kar je najlepši dokaz vsestranskega zanimanja ža zadružništvo. Ker so mlekarstvo, pašništvo in živinoreja ozko zvezane kmetijske panoge, in bi se ž ustanovitvijo treh zadrug cepila sredstva in moči, se je na nasvet g. referenta ustanovila samo ena, krepka zadruga, pod imenom: »Mlekarska in pašniška zadruga v Črnic, r. z. z o. z. K novi zadru'gi je takoj pristopilo lepo število članov. Zadružna mlekarna, katera je neobhodno potrebna iz gospodarskih, zdravstvenih in higiehičnih ozirov v tem eminentno industrijskem kraju, bode opremljena z najmodernejšimi mlekarskimi stroji in pripravami ter prične obratovati še ta mesec. Delavci, kateri prispejo od napornega rudarskega dela iz jam, ter njihove rodbine bodo na ta način preskrbljeni s zdravim in okusnim mlekom, ki bode v vsakem odgovarjalo higieničnim prepisom. Na drugi strani pa dobijo živinorejci v zadrugi solidnega odjemalca, ki bo dan za dnevom in leto za letom lahko konzumiral vsako množino mleka. Mlekarna bo namreč takoj, kakor hitro se uredi in vpelje, počela izdelovati sir in surovo maslo za domače konzumente, pa tudi za izvoz. Zbiranje mleka od posameznih živinorejcev se je uredijo zelo praktično, in bode mogoče z malenkostnimi stroški dnevno dvakrat dobavljati mleko od naj-oddaljenejših kmetovalcev. Vse hvalevredno se je izkazala občina z znatnim prispevkom 20.000 Din in kakor čujemo, nameravajo občinski očetje nadalje podpirati zadrugo, tako, da se bode investirana glavnica dobro obrestovala Velik interes na ustanovitvi mlekarne ima samoumevno vodstvo rudnika, kateremu je mnogo ležeče na tem, da ostane delavstvo zdravo in dovoljno hranjeno. Z ustanovitvijo zadruge so vsi, katerim je beda delavstva, ter težek položaj slovenskega kmeta res pri srcu — zelo zadovoljni.
Reklama na pokrajinski razstavi. »Ljubljana v jeseni c. Reklamne deske tvrdk, ki razstavljajo na razstavi, so oproščene reklamnega davka, če izobesijo svoje reklame aa paviljonu, v katerem razstavljajo. Za reklamne deske tvrdk, ki ne razstavljajo, pa se plača samo ena desetina normalne takse, to je 15 Din za kvadrtni meter, če so to reklame nameščene v notranjosti razstavišča. Uprava Ljubljanskega velesejma opozarja tvrdke na to ugodnost. Odškodnina za namestitev reklamne deske je malenkostna in se dobe informacije v uradu velesejma. V okviru razstave bo prirejena cela vrsta specialnih razstav, ki bodo privabile veliko število interesentov za najrazličnejše stroke go- j spodarstva in športa. Zato bo ta vrsta reklame zelo : uspešna.
Zakon o občinskih podjetjih. Ministrski svet se bavi z načrtom zakona o občinskih podjetjih. Cilj zakona je urediti gospodarstvo in administracijo v občinskih podjetjih. Eskploatacija in uprava naj se postavita na zdrave noge, tako da bodo ta podjetja prinesla občinam primerne dohodke.
Fuzija dveh velikih tvornic za vžigalice. •>Drava« d. d v Osjeku in tvornica šibica d. d. v Novem Vrbasu sta se fuzionirali v eno podjetje, pod firmo »Dravac d. d.
Statistika našega počtno-avtomobilskega prometa za leto 1925. Po tej statistiki je bilo preteklo leto v obratu 150 poštnih avtomobilov, in sicer na progah v skupni dolžini od 200O km. Celokupni dohodki poštnega nrometa so znašali 9.667 067 Din, stroški pa 8,895.231 Din, tako da je čisti dohodek znašal 1,271.865 Din. Vsled finančnega uspeha poštnega avtomobilskega prometa v preteklem letu, se namerava ta promet letos izdatno povečati.
Zlate bilance v Avstriji. Dosedaj je objavilo 400 delniških družb svoje zlate bilance. Pričakuje se, da bo do konca t. 1. objavljenih najmanj 1000 zlatih bilanc.
Revizija carinske tarifo v Romuniji. Romunska vlada namerava v kratkem predložiti parlamentu novo carinsko tarifo.
Trgovska kademija v Mariboru? Po vesteh iz Zagreba je trgovski minister nedavno predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se dosedanje trgovske šole v Mariboru in Bitolju sprememe v trgovsko akademije.
Trgovina z elekti na Novosadski borzi. Novo-sadski borzi je bil nedavno dovoljen promet z efekti Ker namerava borza v kratkem pričeti s tem poslom, zato išče potom javnega razpisa dva borzna senzala za promet z efekti.
Znižanje obrestne mere za vloge v Avstriji. Vsled znižanja diskonta v Avstriij in vsled obilice denarja na trgu so avstrijski denarni zavodi znižali obrestno mero za navezane vloge od 5 na 4.5%.
Rorsza
Dne 18. avgusta 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4925—13.5325 (13.4925— 13.5325), Italija 187.32—188.52 (186.49-187.69, London 275.05—276.25 (275.037 —276.237), New-york 56.465-56.765 (56.467—56.767), Pariz 155.5 —157.5 (153.75—155.75), Praga 167.38—168.38 (167.38—168.38), Dunaj 7.9925- 8.0325 (7.9925— 8.0325), Curih 10.948—10.988 (10.948—10.988).
Curih Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72;35 (72.325), Berlin 123.155 (123.075), Italija 17
(16.95), London 25.145 (25.14375), Ne\vyork 517.37 (517.12), Pariz 14.165 (14.20), Praga 15.32 (15.317), Dunaj 73.1375 (73.0625), BukareSt 2.3675 (2.34), Sofija 3.7375 (3.74), Amsterdam 207.00 (207.575), Bruselj 14.15 (14.075).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.45—49. Kodanj 187.10-50, London 34.31-41, Milan 23.22—32, Newyork 706.15-70S.65, Žari/. 19.35-45. Varšava 77.50—78. Valute: dolarji 704, angleSki funt 34.26, francoski frank 19.82, lira 23.77, dinar 12.47 češkoslovaška krona 20.89.
Praga. Devize: Lira 110.92. Zagreb 59.48. Pariz 92.05, London 163.90, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 74.50—76, vojna odškodnina 293 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193 195, zaklj. 195, Ljublj. kreditna 175—195, Merkantilna 90 den., Praštediona 865—868, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165—175, Strojno 110 bi., Trbovlje 338— 346, Vevče 102 den., Stavbna 55-65, šešir 103.
Zagreb. 7% invest. posoj. 74.5—75, vojna odškodnina 293—294 (aranžma). 592—294 (kasa), Hrv. esk. 100—100.5, Kred. 101—102, Hipobanka 54.5—55, Jugobanka 91—92, Praštediona 865 870, Ljublj. kreditna 175—190, Slavenska 50—52, Srp-ska 130—131, Narodna 3900—4000, Eksploatacija 8—10, Šečerana 260 den., Narodna šumska 18 zaključek, Gutmann 197.5—205, Slavex 112-115, Slavonija 32—33, Trbovlje 311—343, Vevče 105 d.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 844.000, Zivno 700.000, Alpine 338.500, Greinitz 108.000, Kranjska industrijska 333.000, Trbovlje 427.000, Hrvat, esk. 139.000, Jugobanka 114.000, Hipobanka 69.000 Avstr. tvornice za dušik 214.000, Mundus 1,048.000' Slavonija 37.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske 30 mm, I., II., m. monte, od 16 cm napr., media 22, fco vag. naklad posl. 440 bi., deske 20 mm, 1., II., III., monte, od 14 cm napr., media 18, fco vag. nakl. post. 410 bi. smrekova drva, od 1 do 1.20 m dolga, obeljena, okroglice od 12 do 18 cm debele, preko 18 cm mora biti k'ano. fco vag. naklad, post. 16 den., hrastovi plohi (podnice), 52 mm. 2.80 m, fco vagon meja 1200 den. — O lina: Cllina surova: »A«, bela glina za 100 kg 70 bi., >B<, temno-zelena glina za 100 kg 60 bi., »C; svetlozelena glina za 100 kg, fco vag. Postojna 60 bi., glina, suha kot prah, v sodih: »Ac, bela glina Irikrat zmleta 110 bi., >B<, zelena glina, trikrat zmleta 100 bi., >C<, svellozelena glina, trikrat zmleta 100 bi., vse za 100 kg, nettoteža. fco post. Laze, v sodih 250 kg, brez ambalaže, sodi po 65 Din za komad. — žito in poljski pridelki: Pšenica nova, za avgust, fco naklad, post. 265 bi., pse-; niča bačka stara, fco naklad, post 295 bi., pšenica domača nova, fco naklad, post. 280 bi., koruza, fco vagon nakladalna postaja 180 blago, koruza, fco vag. Sisak 200 bi., koruza defektna, fco naklad, post. 140 bi., rž domača, fco naklad, post. 175 I bi., otrobi srednji, fco slov. post. 155 bi., oves novi. fco naklad, post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 200 bi., laneno seme, fco slav. nakl. post. 380 den., laneno seme. fco Bjelovar Podravi-na 370 den., krompir rani, fco vag. slov. postaja 95 bi. — Ekse-kutivni nakup: Bukova drva letošnje sečnje brez klad, ne nad 10% okroglic, ne pod 5 cm debeline, dobava promptna. fco v;ig naklad, post. 26 vag. 17.50—17.50, zaklj. 17.50.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 18. avgusta 1926.
Višina barometra 308'8m
Opazovanja		Barometer	Topiola v C'	Kel. »log« ' %	Velet ln brzino r m	Oblačnost 0—1<
krni	čas					
	7	764-8	13-1	94	mirno	9
L|ubl]an& (dvorec)	8 14	764-9 763-2	14-2 21-3	91 46	SSW 0-5 S 0-5	9 1
	21	764-2	17-3	66	NE 2	0
Maribor		764-3	16-0	86	mirno	2
Zagreb		764-2	16-0	87	W 3	3
Belgrad	8	763-5	16-0	78	NW 5	3
Sarajevo		764-6	13-0	82	mirno	9
Skopije		760-9	22-0	50	W 3	6
Dubrovnik		760-4	21-0	56	mirno	1
Praga	7	763-5	13-0	—	WNW 5	7
Vrsta padavin
v mm do 7«
V Ljubljani je
po megli 10-9
5-0 21-0 5*0
M
S
* a
I" ©
a
o ■O a
M
« *
M
o —
i
1-0
Dunajsko vremensko poročilo za 14. avgust: Večinoma povsod jasnejše in toplejše. Tendenca vremena ostane kljub temu še vedno izpremenljiva.
UNDERWOOD
pri Lud. Baraga, LJubljana
Selenburgova ul. 6/1. Telefon štev. 980.
UNDE3WOOD
Sven Elvestad:
17
Roman.
Toda lenoba in ravnodušnost Asbjorna Kraga je vplivala pomirjevalno na javno mišljenje. Razburjenje in razdraženost se je po malem polegla in leto-viščarsko življenje je dobilo spet svoje stare pravice. Mračno govorjenje, tiho, skrivnostno prišepetavanje se je umaknilo prisrčnemu smehu in ščebetanju na i vseh potih, in od morja so se oglašali spet neokretni veslaj i letoviščarjev.
Bravec se bo spomnil, da sem bil ono jutro, ko" se je pojavil Asbjorn Krag, prosil za drugo sobo. Čisto slučajno sem zapazil takrat, da je glas odmeval skozi stene kakor po telefonu, in tako me je stalno razburjalo dejstvo, da nisem mogel v sobi spregovoriti niti besede, ne da bi me slišali na levi ali na desni. Ker je pa bilo ta čas v hotelu samo malo sob praznih, mi je poiskala gospodinja tuko, ki se je nahajala malo minut poti od hotela na majhnem pomolu. Tam' sem stanoval v hišici čisto sam, vendar sem slej ko prej prihajal k jedi v hotel.
Dan po moji preselitvi me je vprašal detektiv:
»Ali se nič ne bojite, stanovati tako sami zase?«
»Ne,« sem odgovoril, »zakaj naj bi se bal?«
»Še so noči svetle,« je dejal Asbjorn Krag in se ozrl proti nebu, toda pozneje bodo prišle tudi temne noči.«
»Ne razumem vas.«
»Zaradi strahotnega dogodka vaši živci torej
nišo oslabeli?«
»Nc.«
»Prav je tako; vi ste ravno mož, ki mi lahko pomaga. Upam, da bodete nameknili se nekai dni.«
»Rad ostanem še nekaj dni,« sem rekel, »in mislim, da mi ne bo posebno težko, vam pomagati.«
»No, no?«
»Ker ne vidim, da bi sami sploh kaj delali.«
A6bj6rtl Krag se je nasmehnil in dejal nekaj, čemur sem se v tem trenutku začudil, na kar sem se pa pozneje spet spomnil. Odvrnil je namreč:
»Vendar pa morate pritrditi, da čas mineva.«
»S čim se prav za prav ukvarjate med dnevom?« sem vprašal.
»Pisma pišem,« je odvrnil. »Nekaj opravnikov v Oslo sem precej zaposlil -s svojimi naročili, naj po-zvedo o' tem in onem, in sedaj čakam — na nekaj, ikar se bo šele zgodilo.«
»Šele zgodilo?«
»Tako je.«
Pri tem pogovoru sem se ravno namenil, vrniti se v svojo hišico na pomolu; AsbjSrn Krag me je •spremil, kajti gojil je očitno zanimanje za to hišico. Med drugim je dejal, da ga spominja na majhne stražarnice pri svetilnikih, ker stoji tak& zunaj na pomolu.
Ko sva se približala neki hiši, je pokazal nanjo in menil:
»Sedaj vidite, kako samotno stanujete?«
»Da, gotovo stanujem samotno.«
»Tu je zadnja hiša, in od tu do vašega stanovanja je še več minut.«
»Gotovo — tako je.«
Detektiv je preudarno zmajal z glavo in šel
dalje.
Zapustil me je šele pred mojimi veznimi vrati. Predno se je poslovil, sem ga vprašal:
»Kaj sodite o domnevi, da bi bili cigani?«
»Razumeli bodete,« je odgovoril, >da se gozdar Blinde najbrž ni toliko ponižal, pozdraviti nekega cigana, ki ea ie slučajno srečal takrat ponoči.«
Presenečeno sem ga pogledal.
»Pozdraviti —?«
»Da, gotovo,« je nadaljeval in sedaj se je zdelo, da ga je resnično in istinito navdalo nekaj vneme. »Gozdarja Blindeja je zadel smrtni udarec, dočim je nekoga pozdravljal.«
»Kako morete trditi kaj takega?«
»Razne okoliščine kažejo na to popolnoma jasno. Ali se spominjate na klobuk? Ležal je nekaj korakov proč od trupla in bil popolnoma nepoškodovan, vkljubtemu da je zadel Blindeja smrtni udarec na teme. Ako bi bil imel v tem trenutku klobuk na glavi, bi se tudi na njem poznale sledi strašnega udarca; toda držal je klobuk v roki, pozdravljal je ravno.«
»Koga naj bi pozdravljal?«
»Morilca,« je odgovoril Asbjorn Krag, »in v istem trenutku je ta zamahnil.«
»Kar pripovedujete, me preseneča,« sem odgovoril po kratkem preudarku, toda zelo verjetno je, da imate prav.« .
»Imam prav. Z drugimi besedami: gozdar je morilca poznal; bil je eden izmed sovražnikov, o katerih je Blinde govoril, predno je takrat zvečer zapustil Gjaernaes.
Prvikrat sem mogel tako iz pogovora z Asb-jaernom Kragom spoznati, da se sploh peča z žalo-igro in da sklepa. Porabil sem priložnost in ga začel vneto izpraševati, ker sem mislil, da je postal nenadoma zgovoren. Tako sem ga vprašal, ali ni morda našel še drugih sledov, in ali si more misliti, kdo bi bil zločinec, ali vsaj, kakšnega stanu je bil.
Toda detektiv ni hotel pristati na ta vprašanja; izognil se je odgovoru in začel govoriti zopet o samoti moje hišice.
>Z Bogom/ sem dejal,
^Na svidenje,« je odgovoril, »grem v svojo sobo čakat.«
111=111=
<£> P1 t- "C ° O.
n 5- 2 o
f « o.
* P§ «"
a—_ e
C- JO. p^
P O B _
N \
I p 5 c a
co
K S
< -o
A W
t* 2
3 O
<*■ S" &
»
?roB n
tu O) £ £ O a- O
OO ... ^ ...
n ® 3 & a
Ei t> | O
8 | tn
a p
o o o x> o
H>
0
<
1 A
O K" O
E: "C
C 00,
•	o o ro 3 •-»pO
n c
3 _ S ' 5 S-
nc P
•	2 tr
?> 5 S
ju	£
JO. N	m
S p	5
p D
Ou OJ	<
c O C
n B'	—
B	»'
5. .	S
» I	JL-
po 3 K — o n P ."O
5 p. N H
= 111=111
K lahni obleki kupite platneno obutev.
Ponovno znižulemo cene.
v
Ženski v vseh barvah
Moški beli ali sivi
Din
Otroški beli
MALI

V«oka drobna vrstica Din l'SO al! vsaka beseda 50 par. Naj-»onjfc L Din. Oglati nad deyel vrstic se računajo Tise. Za odgovor znamko!

IVAN JAX in sin
— Ljubljana — Gojposvetska čuta it. 2
Najboljši iinlnl in pleiiln! stroji. Izborita kontrukcija In elegantna Izvriiter iz tovarne • Llncu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezn lačno. Posamezni deli. — tO letna laranclja Pisalni stroji Adler. — Kolesa Iz prvih tovarn ..Dlirkopp", .Stjrria", „Waf-fe.irid" In „Kayser".
Vajenca
(a trgov, vrtnarstvo takoj sprejme Matija Keše, Linhartova ulica 5, Ljubljana. - Hrana iu stanov, v hiSi.
šolske učenke
manjšib razredov, se sprejmejo na stanovanje z vso preskrbo kakor v zavodu. - Ponudbe na upravo lista pod •»Zanesljivo štev. 5474«.
E dobrimi referencami, 15£c službe. - Naslov v upravi lista pod: < Zanesljiv 5462«.
Dobra žen, moč
Prodajalka mešane stroke v Ljubljani bi rada spremenila mesto. Gre tudi na deželo. - Cenjene ponudbe pod: »Zanesljiva« na upravo »Slovenca:.
MLEKARNE!
Potrebujem dvakrat tedensko fino ČAJNO MASLO. - Ponudbe z navedbo najnižje cene na upravo »Slo-ivencaj pod šifro: .Maslo«.
Dva mlajša DIJAKA
gjrejmem na vso oskrbo, ena mesečno po 550 Tlin. i- Naslov v upravi St. 5491.
Strugarski pomočnik
ki bi bil porabljiv tudi kot mizar, vajen mizar, strojev, neomadežev. preteki., z najboljšimi spričevali — nad 28 let star. samec, ki bi bil zmožen voditi sčasoma samostojno lesno industrijo na deželi, se sprejme. llotičnik ima možnost in priliko priženiti se na dobro posestvo v ditičnom kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: «Po Stena moč« Stev. 5121.
Sprejme se DIJAK
sred. šol, v vso oskrbo. — Celovška cesta št. 37, Sp. Šiška — Ljubljana 7.
Franc JURČEC, klobučar v Krškem, sprejme
KLOBUČARSKEGA POMOČNIKA
dobr. delavca za pačne.
VAJENCA za mizarsko obrt, iz pošt. hiše, z vso oskrbo — sprejme Sajovic, Škofja ulica 13.
■SHHBMBSIHiSS
Inserirajte v
,Slovencu'!
■ MHMMMHHKS
IHItUBiniffl
Slaščičarski učenec
24 letni MLADENIČ ima veselje do slaščičarske obrti. Mojster, ki želi takega vajenca, naj piše na naslov: Josip TEIEŠ, Haulikova 12, Karlovac.
DVA DIJAKA
nižjih razredov, sprejme na hrano in stanovanje učiteljska družina sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5473
POTNIKE
dobro vpljane — sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošljejo na Oglasni zavod KOPITAR, Ljubljana, Čopova 21/IO pod šifro: »Vinska trgovina«.
Mlinar
zanesljiv, z dobrimi spričevali, sto sprejme takoj; event. tudi dam mlin v najem. - Mat. Kozomernik, Dobrova pri Ljubljani.
Restavracija,
dobro idoča, gostilna ali
klet se kupi ali vzame v najem. Potrebni kapital, osebna in točilna pravica na razpolago. — Ponudbe na upravo lista pod: »Zmožnost št. 20«.
Edino najboljši SivaJnI stroji in kolesa
za rodbino, obrt iu industrijo so le
JOS. PETELINCA
Najnižje eene! Grltlne, , Adler Tudi na obroke 1 LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večlotna garancija.
Bukova DRVA
SUHA, kupuje Družba »ILIRIJA« — Ljubljana, Kralja Petra trg Stev. 8,
V Knezovi ulici št. 32 s e
odda VEČ ZRAČNIH
mesečnih SOB
moder, opremljeuih, z elett trično razsvetljavo in po sebnim vhodom. — Poizve se istotam v pisarni gosp. Dan. Battelino, Ljubljana 7.
Nov ročni VOZIČEK
močan, po nizki ceni naprodaj. — Rožna dolina št. 2, cesta IX. 5472
VELEPOSESTVO
v Javorja, p. črna, radi starosti posestn. poceni naprodaj. Tri četrtine z gozdoin zaraščeno. Ivan Gutovnik, posestnik, Javorje, pošta črna. '487
HARMONIJ
dobro ohranjen, predvoj. materijal, 1,0 registrov, naprodaj. Več se izve pri Franc Ozimek, trg., Sela, Šumberk, p. Za-gradec na Dolenjskem.
Prodam
Stanovanje
•ddam v novi hiši: 2 do 3 sobe, pritikline, električna luč. lepa lega. Naslov v upravi ".sta pod štev. 5452.
Svarilo.
Ker se neki JOSKO GU-ZELI na podlagi potvor-jonih dokumentov izdaja za nameščenca našega podjetja in tudi poskuša za naš račun pod različnimi pretvezami kasirati razne zneske, opozarjamo javnost, da mu ne naseda, ker do-tični ni pri nas uslužben, in naj ga v slučaju zlorabe našega imena izroči oblastem.
F. HEINRIHAR
les. Indnstr., Škofja Loka.
osem A .-Ž.
PANJEV
na 9 okvirjev, pripravljeni za prevažanje, ter štiri močne ROJE za pleme, radi odhoda k vojakom. Cone zmerne, po dogovoru. Naslov na upavo »Slovenca« v Maribora pod: »Čebele«.
2
9/20, 11/30, in MOTORNO KOLO 2 in pol PH. s pre stavami, poceui naprodaj. - Pr. APARNIK, Kamnik.
Kupim rabljene
hrastove sode
od 50 do 150 1. — Pismene ponudbe pod šifro: »Vinski Stev. 5456«.
z 2 — 5 sobami, kuhinjo !n pritiklinami v Ljubljani ali bližnji okolici, iščem. - Ponudbe pod »Cisto« na upravo Slovenca^.	.',433
Salame
Ia, novo blago, popolno zrelo, kakor tudi mast in slanino, razpošiljam po pošti in po železnici. Cenik pošljem na zahtevo brezplačno. Iščem tudi ZASTOPNIKA (agenta). Milivoj Putnik, tovarna salam in suhomesnega blaga, BELA CRKVA — Banat.	5450
Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji
za šivilje, krojače In fev-liarle ter za vsak dom Preden si nabav, siro, oglejte si tc izrednostpr! tvrdki
L. BARA. GA
t.lubilana ielenburgovii ulica št. 6/1.
Brezplačen pouk 151. lami.
Teletou etev oso
PRODA SE
V TRBOVLJAH
ob glavni cesti pri trgu
Steklena strešna opeka
je zopef na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. t Ljubljani.
K
V Dalmatinski gostilni
v Maribora, Vetrinjska ulica 3
dobite pristno vino lo dobro brano po zmernih cenah
SCopaSffie hlaie,
otroške majce, mrežaste, modne srajc«, kravate, nogavic« v raznih barvah, dokolenice, palice, nahrbtnika, čipke, dišeče milo, potrebščine za krojaie, Šivilje in čevljarje. NajniSJ« cene!
IOSSP PETELINC, LJUBLJANA
OB VODI BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA
z vsem inventarjem in zemljo; zagn ima dobro vodno silo. opremljena je tudi s pogonom na elektriko. V bližini gozdov; dela sc največ za domačo prodajo lesa, ravno tako tudi za izvoz v Italijo. — Več se poizve pri lastniku g. Ivanu Orešnik, posestnik in zaloga piva, Trbovlje 67.
Volno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
POSETNIKOM MARIBORA SE PRIPOROČA OBISK
restavracije JiiJia Stief
ki nudi pod novim vodstvom zopet prvovrstna vina, izborno kuhinjo ter vzorno postrežbo. — Dnevno umetniški koncert.
G JURO VALJAK, lastnik.
Fosetnihom zagretega velesejma
nudimo priliko, da pogledajo naše bogato skladišče vsakovrstnih TKt na veliko. — Posebno opozarjamo na lastni proizvod franžn (resa), ki ga izdelujemo iz volne in SVlie v raznovrstnih vzorcih.
ŠANDOM POLLAK ! DRUG
Z. Z. Paviljon C. ZAGREB, OrašStovičeva 35
V soboto 14. avg. zvečer
se otvori na novo preurejena
Točila se bodo raznovrstna prvoredna in samo
pristna vina
Centralne v mar ne d. d."
Ljubljana — Spodnja Šiška

Ob priliki kmečkih dni v Mariboru priporočam vsakmu obiskovalcu, da si ogleda
VELIKO R
Ogled krasne razstave je brezplačen, ter nudi vsakemu prijeten spomin na lepe kmečke dneve V Mariboru,
Najlepša trgovina v Sloveniii Traovslti rinm u m sftriGt «*■»■■
i——__________—	------- ---n« — - — - - - vi w m um w	HBUP %t ■ (MM
Za Jugoslovansko tiskamo j Liubluai: Katol Cti.
tzdaJateli: dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Fran« Tenetflav,