DOMOLJUB Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Priloga „Slovenous Izhaja vsak prvi in tretji četrtek meneča. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; tO Ur. za pol leta. Naročniki „8lovenca" ya dobivajo santonj. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo: Uredniku „DOMOLJUBA" Ljubljana Trnovo-, naročnina in inserati pa opramistvu v semeniHklh ulicah st. 'i. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tir,ha enkrat; l'i kr., če se tiska dvakrat, in 15 kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje. fctev. 4. V Ljubljani, 10. avgusta 1888. Imetnik I. Kaj je novega po svetu? V Avstriji se je v zadnjem času dvakrat v čudni svetlobi pokazal nemški Gradec. Napravili so namreč vojaki tako Sum no odhodnico generalu Kuhnu, da seje zdelo, kakor bi hoteli nekako rogoviliti. Pravijo, da neki tudi zato ne pride presvetli cesar k vojaškim vajam na Spodnje Štajersko. Drugi rogovileži so bili nemški brezverski učitelji, ki so prišli skupaj in mnogo govorili zoper versko šolo, za katero se trudijo pošteni katoliški poslanci. Žalostno znamenje, v kakem duhu da se vzgajajo učitelji na sedanjih pripravnicah. — Na Ogerskem so liberalni judovski listi zadnji čas zelo napadali prvaka ogerskih škofov, kardinala Simorja. In zakaj? Zato, ker neče katoliške cerkve izročiti na milost in nemilost brezvercem in pa zato, ker dovoljuje, da se njegovim vernikom Slovakom in Nemcem oznanjuje božja beseda v domačem, razumljivem jeziku. To so res strašni grehi v očeh napuhnenih in samopridnih brezvercev. — Na Nemškem še vedno ugibajo o cesarjevi poti na Rusko in sedaj govore, da pride na jesen nemški cesar na Dunaj in odtod se bo podal v Rim. — Lahom je mnogo na tem, da Viljem II. obišče kralja v Rimu, ker mislijo, da cesar s tem potrdi obstoječe razmere med kraljem in papežem. Sv. oče bi seveda raji imeli, ko bi ga ne bilo v Rim, toda branili se ne bodo sprejeti ga, ker le katoliških vladarjev, ki so v verskih rečeh njih podložni, bi v Rimu ne mogli sprejeti, ko bi tam kralja obiskali. Sploh pa na Laškem vlada kruta pest (Jrispi-jeva, ki je vedno kričal: prostost; a sedaj se katoličani ne smejo skoraj ganiti. Tako so imeli v Neapolu mestne volitve; vlada je vse storila, da bi zmagala s svojimi kimovci, toda ko je videla med volitvijo, da ne bo šlo, so meni nič tebi nič ustavili volitve. — Nič bolje se no godi katoličanom na Francoskem. V zadnjih dneh so francoski listi spletli silne laži zoper redovnike šolske brate, ki uče mladino po zasebnih šolal); očitali so jim, da pohujšujejo sebi izročeno mladino, to pa iz tega namena, da bi jih ložje pregnali iz šol, ker vedo, da toliko časa niso še popolnoma na vrhu, dokler nimajo mladine v svojih rokah. Kako da skrbe gosposke za katoličane, kaže nam ta-Ie dogodek: V mestu St. Etienne na Francoskem je ukazal nedavno župan farnemu župniku, da mora cerkev zapreti, ker je streha v slabem stanu in bi se znala podreti. Kdo pa je temu kriv? Že 10 let prosijo cerkveni predstojniki, da bi mestni očetje popravili streho pri cerkvi, kar so po postavi dolžni storiti; toda namestu cerkev popraviti, jo pa ukažejo zapreti in se nič ne menijo, kje da bo 17 tisoč katoliških vernikov opravljalo službo božjo. — Na Balkanu še vedno vse visi. Ko bi biio verjeti poročilom časnikov, bi bil moral Ferdinand, knez bolgarski, že davno zapustiti to deželo, kajti dan na dan beremo, da se dolgo ne more obdržati. — Srbski kralj Miian je prišel na Goren jsko na Bled. 4 Dobro bi bilo, ko bi bil šol na otok v cerkev in bi bil pozvonil z božjepotnim zvoncem, zvedel bi bil gotovo, da bo s takim vladanjem pač težko kedaj osrečil svojo podložne, saj, kdor svoje hiše ne more prav vladati, kako bo tak dobro vladal celo deželo. — Na Ruskem so nedavno praznovali dovetsto-letnico, odkar so Rusi sprejeli krščansko vero. (iotovo se je tega praznika veselil vsak kristijan, posebno mi Slovani, ker so Rusi naši bratje po govorici; toda prav i/, srca se bomo katoliški Slovenci z Rusi I veselili onega praznika, ko bode razkol zatrt, ko se bodo Rusi povrnili v katoliško cerkev, od katere jih jo ločila tuja grška zvijačnost in v katero jim branijo sedaj lo posvetni oziri. Takrat bomo katoliški Slovani praznovali vseslovanski praznik. Za to velik«) dela sedanji sv. oče; č.iije so, da zopet pripravlja pastirsko pismo, katero razpošlje vzhodnim škofom, da pripravi most, na katerem naj seobjaniete vzhodna in rimska cerkev! Kaj je novega po Slovenskem? Iz Zaloga. Dne ?. 1.111. zvečer okoli it. ure navstal je v Zalogu pri Cerkljah ogenj. Vnelo se je gospodarsko poslopje, posestnika „Primažovca", od koder se je ogenj hipoma na sosedna poslopja razširil. Pogorela so štirim gospodarjem deloma vsa poslopja. Najhuje vendar prizadet je posestnik „Primažovec", kojemu je zgorelo tudi 8 živin in sicer 2 konja in (5 goved. Na pomoč so prišli Cerkljanci, ki so kolikor toliko s svojo brizgalnico ogenj omejili. — Pogorelci bili so zavarovani, toda le za male zneske. Ljudstvo je jako oplašeno, ker je sedaj že v tretje tekoma jednega leta v tej vasi gorelo. Vzrok ognja ni znan, vendar sumijo nekega hudobneža, ki je že preje marsikedaj pretil s požarom. Iz Mengša. Svečano smo Mengšani praznovali dno 2!». julija slavnost štiridesetletnice presvetlega cesarja. Na soboto večer je bil ves Mengeš razsvetljen in domača godba, 40 mož, je korakala po trgu ter naznanjevala veseli dan. Drugi dan je bilo ob Pod lipo. Pravdarske škarje. Hrastarjev Janez, posestnik v neki vasi tam gori na meji, ki deli Slovence od Nemcev, se je zaplel v nesrečno pravdo. Nakopal mu je to pravdo sosed njegov, ki si je hotel prilastiti nekaj sežnjev zemlje, katero je naš Janez doslej mirno užival. Janezu to nikakor ni šlo v glavo, kako da bi se mogel kdo tega polastiti, kar je bilo od nekdaj njegovo. Toda odlok sodnije je prišel in po njem odstopiti bi imel Janez imenovano zemljišče svojemu sosedu. Zelo pa je Janeza to jezilo; ni mu bilo ravno toliko zaradi tistih pet pedi zemlje, toda tega ni hotel, da bi ga ravno sosed užugal. Pritožil se jo torej na višjo sodnijo. Pravda vlekla se jo tedaj na dalje. Neizmerno pa je Janeza skrbelo, koliko denarja bode treba šteti, ako zopet ta pot izgubi 10. uri slovesno opravilo, katero je izvršil prečast. gosp. domač nadžupnik. Popoludne po odpetih lita-nijah zbere se ljudstvo na trgu mengeškem, kjer po odpeti cesarski himni domač kapelan gosp. A. K ob I ar z zgovorno besedo pojasni poslušalcem pomen današnje slavnosti. Kakor trdno stoji'- tu nad nami skalnate kamniške planine, rekel je gosp. govornik ob koncu, tako trdno stoji vedno naša zvestoba in udauost na strani našega ljubljenega vladarja. Potem so učenci in učenke deklatnovale, od-raščene je zabavala priljubljena tombola, na večer je spretno zažigal umetni ogenj gosp. Mih. Stare. Rilo je navzoče tudi mnogo gospode od sosednih krajev. Uotovo ostane vsem, posebno pa Mcngšanom, ta dan v živem spominu še pozna leta. — Omeniti mi je tudi našega letnega šolskega sporočila, v katerem je spisal g. Ant. Koblar lep sestavek: „Na razvalinah mengeškega grada", ki bo gotovo razven učenjakov-zgodovinarjev zanimal posebno tudi Men- pravdo. In ta skrb se mu je še toliko bolj potrdila, ko je zvedel, da ima njegov sosed v mestu najetega doktorja. Marsikatero noč ni mogol spati, kajti misel na nesrečni izid pravde ga je preganjala, kakor divja pošast in mu grenila življenje. Slednjič tudi sam sklone poiskati si zagovornika. Poda se v ta namen v mesto. Svetovali so mu nekega advokata po imenu dr. Sladkasmola; kajti znano je bilo o tem možu, da je jako zvit in zveden in da je že pridobil mnogo pravd, o katerih se je sploh mislilo, da so že izgubljene. Janez mu razloži na dolgo in široko svojo zadevo, seveda pri tem neusmiljeno zabavlja na svojega soseda-tožnika in na njegovega zastopnika, nekega „dr. Oderiga" po imenu, kako da more tako krivično pravdo prevzeti. J)a, prav imate," pravi dr. Sladkasmola, „res ga ni z lepo najti takega ničvrednega človeka, kakor ta zakotni pravdar, toda verjemite mi, Janez, doktor Oderiga je pri vsem tem popolnoma neveden, on ne razume gšane in njih sosede, ker jim pripoveduje, kako da je bilo nekdaj na mengeškem gradu, ki je sedaj gola podrtina. Iz Kamenika, 6 avgusta. Znano je, da v Ljubljani pripravljajo že dlje časa potrebne stvari za vodovod, po katerem bodo napeljali dobro pitno vodo v mesto. Pa Kamenčani bodemo Ljubljančane prehiteli, kajti že se je pričelo delo, po katerem bode tudi naše prijazno mestece prav dobro oskrbljeno z zdravo vodo izpod sneženih naših planin. Napeljali bodo to vodo po železnih covoh skozi celo mesto, in kdor bo hotel, imel jo bode celo lahko v svojej hiši. Da bode to velika dobrota za celo mesto, je gotovo. — V tukajšnjih toplicah ni letos toliko tujcev, kakor jih je bilo prejšnja leta; krivo je gotovo to, ker letos ni nobene nalezljivo bolezni v južnih krajih in okoli »Trsta", odkoder največ gospode sem prihaja na svoje poletno razvedrilo. Sicer pa, kadar dobimo jedenkrat železnico, potem upamo, da bode v Kameniku vse bolj živahno. Iz okolice kameniške, 0. avgusta. Letina v naši okolici obeta nam letos biti srednja. Prva košnja sena in detelje bila je sicer prav dobra, toda druga košnja otave ne obeta biti taka. Strneno žito je bilo tudi mnogo slabeji od lani, kajti naželo se jo mnogo manj, kakor druga dobra leta, toda slame je manj in spomladi bode klaja gotovo zopet draga. Oves in proso dobro kažeta in isto tako tudi krompir in sočivje. — Tu v okolici razširjajo se vedno bolj med kmetovalci stroji, s katerimi mlatijo in slamo režejo, kar prav jasno kaže, da napredujemo. Tudi živinoreja je vedno bolj živahna, le žalibog, da sedaj živina nima več tiste ceno, kakor jo je imela. Konec preteklega meseca plačevala so | ničesa in še misliti ni, da bi on kako pravdo dobil. Jaz ga ne maram tega človeka in studi se mi vže njegova senca, kajti oderuh je on v resnici, popolnoma vreden svojega imena. Prav je tedaj, Janez, da ste prišli k meni, prepričali se boste, kako bo-deva midva ugnala vašega nasprotnika in pa njegovega doktorja!" Tako je govoril doktor Sladkasmola Janezu in še huje zabavljal čez doktorja Oderiga, nego Janez sam. „No," si misli Janez: »To pa to, tacega zagovornika mi jo bilo treba!" Skoro je že mislil, da ima tožbo dobljeno, zato rad poseže precej globoko v svoj žep in plača zastopnika za „dober svet". Bilo je vže proti večeru. Janez, ki je imel veliko opravkov po mestu, jel je misliti, da bi bilo treba, iti domu. Da bi se nekoliko okrepčal za dolgo pot, stopi še v bližnjo gostilno, vsede se za mizo in pokliče pol litra „boljšega". Ko so ozre nekoliko po sobi, ugleda med drugimi gosti tudi svojega doktorja, se tu okrog teleta po II do 14 kr. stari funt; to so pač zlati časi za mesarje! Kaj pa žito? — pšenica V — Naši posestniki pravijo, da je sedaj pod nič, in smemo jim pritrditi — kajti tako nizke cene res že z lepa ni imel ta glavni pridelek naše strani. — Vrli »Domoljub" se tu okrog prav dobro razširja ; v jedni sami, ne ravno veliki fari kameniške okolice ima nad dvajset naročnikov. Vsaj pa smo takega lista tudi že srčno zaželeli, ki bi nam za majhne denarje veliko dobrega in koristnega povedal. Iz Šmihela pri Hrenovicah, začetka avgusta. O hudih urah veliko slišimo to poletje. Tudi pri nas smo čutili 1. avgusta, koliko škode se napravi in strahu vžije v malo trenutkih. Pogubonosni oblaki zbirali so se ta dan nad vasjo. Okoli tretje ure po-poludne peljeta dva delavca težak voz sena domu. Za streljaj sta še od domače hiše, ko strela udari v bližnje jagnje. Konja popadeta na tla, mož, ki je držal voz, se nezavesten sesede, vozniku ni bilo hudega. Čez malo časa se spravijo vsi zopet na noge. Par minut vozita naprej in drugič trešči v bolj oddaljeni hrast, in še nista privozila na dvorišče, že tretjič udari. Ko se ozreta na kraj, kjer je švigal blisk, zagledata sredi vasi valiti sa gosti dim. K sreči je ponehala sapa. Ljudje zapazivši ogenj od vseh strani hite na kraj požara. Trem posestnikom zgorela so vsa gospodarska poslopja, veliko sena, 6 prašičev in ena hiša. Enemu posestniku pogorel je hlev, ki se je tiščal popolnoma hiše. Da se je hiša rešila, brauil je največ vmesni zid (Feuermauer). Za male svote so vsi trije zavarovani. Z Dobrne. Zlato sv. mašo prevzvišenega gosp. knezoškofa so vsled naročila slavnostnega odbora mariborskega verniki po škofiji praznovali vzlasti s sedečega pri mizi tam v kotu v družbi s tovarišem. Iz radovednosti pogleda še jeden hip v oni kot — in samega začudenja ne more verovali, je-li resnica, ali le sanje — da vidi tam pri mizi v družbi doktorja Sladlfosmolo, svojega zastopnika, in dr. Oderiga, ki bo zagovarjal soseda. Gleda in posluša, kako se prijazno pogovarjata, veselo smejata in dobro imata. No, to je bila pretežka uganjka za glavo Hrastar-jevega Janeza. Misli si, kako je dr. Sladkasmola zabavljal čez dr. Oderiga, ko je bil zjutraj pri njem ; menil je: to sta si najhujša sovražnika v mestu, sedaj sta si pa tako dobra. Kaj bo pač z mojo pravdo? Kar pomenila se bodeta med seboj in midva s sosedom bodeva plačevala, da bo groza. — To stvar potoži gostilničarju: »Oudni možje, ti pravdarski doktorji; zjutraj rohnel je moj zagovornik nad dr. Oderigom, kakor nad največjim sovražnikom, ko ga ni bilo zraven, zdaj pa skupaj vince pijeta in se veselita, kakor najboljša prijatelja." Gostilničar 4* tem, da se je v sredo zvečer po vseh cerkva]' zvonilo skoz eno uro. Razven tega se kristijani po raznih krajih svoje veselje razodevali še tako, da so žgali krese. Tudi v našej občini. Tik topliško dolinice se jo na vrhu Jevnišek-Valentačevom po „večnej luči" oglasil topič. To jo pozornost topličarjov in sosedov obrnilo na tamošuji svetel „križ" in na migljajoče .zvezde". Za hišo-zdravilnico je pa na griču Božnikovem široko-švigajoči platnen kresni temo podil skoz celo uro, zraven se je ves čas razlegal glas pokajočih topičev. Sledeče jutro so v farnej cerkvi sv. mašo služili prečast. msgr. Bensa, papeževi protonotarij in kanonik iz Gorice. A vele-čast. gosp. dekan Gajšek so kot ovokrajni župnik osebno v Mariboru čestitali v imenu svojih farnikov, doma so pa v nedeljo imeli slovesno službo božjo, po istej zapela se je pesem-zahvalnica. Iz Maribora. Izredni praznik bil je dne 2. avgusta. Prevzv. gospod knezoškof so slovesno obhajali oOletnico svoje duhovniške časti in službe. V predvečer igrala jim je podoknico vojaška godba. Drugi dan so slavljenec popevali sv. mašo. Navzoči bili so med ostalimi nadškof dr. Eder iz Salcburga, knezoškofa dr. Missia iz Ljubljane in dr. Kahn iz Celovca, potem gospodje raznovrstnih stanov in vse polno drugega ljudstva. Duhovnikov bilo je čez 130. Po-poludne se je pri mizi okoli zlatomašnika zbrala čedna vrsta Častilcev. Svetli cesar so jim pa po telegrafu naznanili svojo veselje zavoljo danešnje | svečanosti ter želeli, naj bi jih ljubi Bog ohranil še mnoga leta, da bi mogli vspešno delovati tudi za naprej v svojem težavnem poklicu kakor .duhovnik, državljan in cerkveni predstojnik". Duhovniki domačo škofije so najmlajšemu zlatomašniku za vezilo omislili krasen kelih in masne bukve. Menihi-trapisti v Rajhenburgu so poslali škofjo palico, drugi častilci zopet kaj druzega. Dal Bog. naj bi verniki dobili čez deset let novo izredno priložnost, da bi se zbirali okoli svojega duhovnega poglavarja ob času njegove dijamantne sv. maše! Od Celja. Šest občin fare vitanjske je knezo-škofu-zlatomašniku v Mariboru poslalo skupno pismo kot vezilo. Podobno so povodom petindvajsetletnice škofovanja dne 15. januvarija letos storili farani pri sv. Martinu v Rožni-dolini. — I)a prcvzvišeni gospod na vsaki dopis naglo in ljubeznjivo odgovorijo. to je itak znano. Z Dobrne. Med gosti-topličarji biva g. Rosen-berg z Ogerskega. Ta jo s pomočjo šolskih prijateljev dne 4. avgusta priredil zabavo v topliškej dvorani. Skupilo se je čistih 70 gld. 40 kr. Ves znesek je blagi dobrotnik daroval v podporo ubožnim učencem tukajšnje šolo, naj bi se jim nakupile knjige in drugi učni pripomočki. Bog plačaj! Cerkev in šola. Suženjstvo pa sv. Cerkev. Bog je hotel, ko je vsivaril človeka, da naj bo kralj in gospodar vsem živalim ua suhem, v vodi pa, star, častitljiv mož, vzame v roke škarje, ki so jih mati potrebovali pri šivanji, in reče: .Oče, pravdarski advokati so kakor te-le škarje. V pravdarskih stvareh so ostri, kakor ti dve rezali, in zijajo ter se zaganjajo jeden nad druzega, kakor bi se hoteli končati" potem urno škarje zapre, ter pristavi: .vendar pa sami sebi ne store najmanjše škode, kakor vidite ti dve rezali. Toda gorje onemu," — in pri tem zopet škarje odpre ter vtakne prst med rezali — .kateri v te škarje pride, naj pravdo dobi ali izgubi, cel iz njih ne pride." Janez si je te zlate besede vzel k srcu, plačal račun in odšel domu. Pravdo pustil je sosedu, s prepričanjem, da bo po smrti zanj šest črevljev zemlje na globoko prav dovolj. Odslej bil je zopet srečen in miren in za prazen nič se ni več tožil nikoli. in pod nebom, nikakor pa ne bitjem sebi jednakim. Vsak človek naj bi bil prost, ne pa suženj koga druzega. Zato tudi v sv. pismu ne nahajamo iz po-četka nikjer izraza .sužnjik"; še le pravični Noe je greh svojega sina s to besedo kaznoval, rekoč: .Proklet bodi Kanaan (sin Kamov), suženj bodi sužnjih svojih bratov". (1. Mojzesove bukve, 0, 25.) Greh nam je torej donesel suženjstvo, ne pa zakon narave in, žal Bog, celo še do danes so nahaja veliko sužnjikov. Katoliška cerkev jo sicer mnogo storila za oproščenje sužnjev: a le počasi je v K v r e p i ponehalo nečloveško kupčevanje z ljudmi. Posebno jo bilo suženjstvo razširjeno v Ameriki. Misijonarji so ueustrašeno branili in zagovarjali Človeško pravico bednih sužnjev, pa pohlepni Evropejci, zlasti Španjci, bili so najgrozovitejši ž njimi, ko so jih pošiljali v svoje naselbine. Nad 30 milijonov sužnjev izvozili so Evropejci v Ameriko v zadnjih 300 letih. Cerkev se je najprvo zoperstavila tej surovosti; tako papež Pavel III. 1.1537, Urban VIII. 1.1639 in BenediktXIV. I. 1741. Slednjič so tudi svetna oblastva spoznala svojo krivico. L. 1833 je angleška zbornica potrdila postavo o oproščenji sužnjev. Vendar ta in druge postave niso zatrle suženjstva. Znano je, da se je 1. 1861 zaradi suženjstva pričela huda vojska med severnimi in južnimi deželami Zjedinjenih držav v severni Ameriki. V južni Ameriki pa bilo je ostalo suženjstvo do današnjih dni. So le letos jo te sužnje na prigovarjanje papeževo oprostil brazilij anski cesar z državno postavo, katero je potrdil povodom zlate maše sv. očeta. Leon XIII. je v zahvalo poslal okrožnico brazilijanskim škofom, ki so se s cesarjem vred potogovali za oproščenje sužnjev. V Afriki pa se do sedaj za oproščenje sužnjev ni moglo veliko doseči. Vendar upajmo, da se bode zadeva sužnjev tudi v tem črnem delu sveta kmalu na bolje obrnila. Papež Leon XIII. in kartagenski nadškof v Afriki, kardinal Lavigerie, prijela sta za zastavo, pod katero kličeta k vojski zoper suženjstvo. Kakor so nekdaj križarji, navdušujoč se za oproščenje sv. dežele iz rok krvoločnega Turka, klicali: ,.Hog hoče!" tako kliče sedaj kardinal Lavigerie vsemu človeštvu, zlasti pa oblastnikom: „Cloveške pravice zahtevajo, človeška čast ukazuje, da se suženjstvu konec stori!" Po ukazu sv. očeta potuje kardinal Lavigerie po Evropi, kjer oblastnike nagovarja, naj ves svoj vpliv v to obrnejo, da se bode nečloveško suženjstvo odpravilo. Kakor prejšnji mesoc v Parizu in drugod po Francoskem, tako potuje kardinal Lavigerie ta mesec po Angleškem, koder ima navduševalne govore zoper suženjstvo ter nabira pripomočkov za odkup sužnjikov. Daj Bog njegovim naporom obilo vspeha, kajti strašno mora biti po Afriki. Po kardinalovih poročilih proda se na leto v Afriki do 400.000 sužnjev. In vse te nalove ali pokradejo nečloveški kupci — največkrat Evropejci. Staro ali mlado, možko ali žensko, vse pride prav. — Učimo pa se iz tega, da je sv. cerkev najboljša braniteljica človeške prostosti. Zato jo spoštujmo in ljubimo ter poslušajmo jo v otroški udanosti. Šolski bratje. V 2. št. tega lista povedali smo, da se na Dunaji in Predarlskem trudijo goreči katoliški možje osnovati katoliška semenišča za učitelje na ljudskih šolah. Danes pa moramo nazjianiti še imenitnejšo novico za katoliško šolstvo v Avstriji. Šolski bratje, katerih ustanovitelj Janez Krstnik de la Salle je bil letos od sv. očeta Leona XIII. blaženim prištet, nameravajo napraviti v Strebersdorfu blizo Dunaja ob severo-zapadui železnici poseben samostan, novicijat za Avstrijske pokrajino, v kateri bodo vsprejemali in vzgojevali mladeniče, ki so hočejo posvetiti redovnemu ali samostanskemu življenju, pa učiteljskemu stanu. Šolske brate imamo sicer že sedaj v dveh hišah na Dunaji: vodijo namreč cesarsko deško sirotišnico in oskrbujejo veliko ljudsko šolo v dunajskem predmestji, Fiinfhaus imenovanem. Ali v novicijat in učit so se morali hoditi v tuje kraje, zlasti v Belgijo in na Francosko, kjer je ta red že precej razširjen. Sedaj pa bodemo dobili na domačih tleh novicijat in učilnioo, za ta red kupili so šolski bratje lepo posestvo, napravili velik samostan in v kratkem bo gotova prav lepa cerkev v gotskem slogu. Upajmo, da bode ta nova cvetka sv. cerkve obrodila mnogo sadu za katoliško šolstvo v Avstriji in če morda ne precej, pa pozneje tudi med Slovenci! Katoliška cerkev v Srbiji. V Belem (iradu je bil 15. julija slovesno vložen podstavni kamen za novo katoliško cerkev. To jo za srbske katoličane jako imeniten dogodek. V Belem Gradu stanuje namreč do 0000 katoličanov, največ Hrvatov, zatem Cehov, Nemcev in Madjarov. Očitna potreba je torej, da imajo svojo cerkev, ker do sedaj je le avstrijski konzul imel majhno katoliško kapelico za-se in za oudotne katoličane. Kupljena je sedaj posebna hiša za avstro-ogerskega poslanca. Na konci vrta te hiše pa se zida cerkev, ki bode torej pod avstro-ogerskim varstvom. Ne bode ravno velika, pa vendar dostojna. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji: Poč Martin, kurat v Šturiji, dobil je faro Vače; Dolinar Franc, kapelan v Borovnici, gre za farnega oskrbnika v Planino; Hromeč Janez, kapelan v Kočevji, v Borovnico; Arko Mihael, kapelan v llrenovicab, kot kurat v Šturije; Možina Janez iz Starega Trga pri Ložu v Hrenovice; Bevc Janez iz Blok v Stari Trg pri Ložu; Mali Anton iz Spodnje Idrije na Bloke; Zupančič Janez iz Cerkelj v Spodnjo Idrijo; Krek Franc iz KoSane v Cirknico; S ter na d Janez iz Trnovega v Košano; Zalokar Jožef iz Cirknice v Trnovo; Kos Jožef iz Fare pri Kostelu v Toplice; Šušteršič Franc iz Smlednika v Šmartno pri Litiji; Kramarič Jožef iz Stare Cerkve (Mitterdorf) v Hinje. — Na novo so nastavljeni: Krainer Anton, sem. duh., kot kapelan in Kozlerjev benef. v Kočevji; Gabrič Anton, sem. duh., kot II. kapelan v Semič; Cebašek Janez, novomašnik, kot kapelan v Poljanah nad Loko; Nemanič Janez, novomašnik, v Fari pri Kostelu; Miiller Janez, sem. duhovnik, v Smledniku; Hribar Franc, novomašnik, naBrezovci; Slak Matija, novomašnik, v Stari Cerkvi (Mitterdorf). C. g. Gašpar Majar, kapelan v Hinjah, je vsprejet v red oo. Frančiškanov kranjsko-hrvatske provincije. — Vmeščen je bil dne 0. avgusta župnik g Jos. Škofic na župnijo Zaplano pri Vrhniki — Umrl je 1.1, m. v Novem Mestu ' g. Janez Jelenec, ki je v pokoji živel v domačem kraji. 9. t. m. pa je umrl v Polomu na Kočevskem tamošnji župnik gosp. Jožef Zalokar. — Petindvajsetletni««) so praznovali letos 1. avgusta v semenišču ljubljanskem naslednji preč. gg.: Jožef Belar, župnik v Hotedršici; Henrik Dejak, ekspozit naVrhpolji; Fr. Dolinar, župnik v Horjulu; Jožef Gerčar, župnik pri sv. Trojici; Jakob Gross, župnik v Zagorji; Karol Klinar, ekspozit pri Novi Štifti; Friderik Križnar, kanonik in župnik stolne cerkve sv. Nikolaja; dr. Janez Kulavic, kanonik in vodja semeniški; Jernej Zupančič, umirovljeni duhovni pomočnik v Litiji. — V semenišče ljubljansko so sprejeli tile gospodje: 1" senilni k Aleksij i/. Poljan, Le-vičnik Alfonz iz Planine, Gestnik Anion iz ('lemšenika, !>arec Alojzij iz Preserja pri Kamniku, Rihar Štefan iz Polhovega Gradca, Benkovit-uif> n, „ Oves, „ Ajda, „ Proso. „ Koruza, „ Krompir, „ LeSft, „ Orali, Fižol, M:islo, Mast, Špeli svez, kgr. «1 kr 0 01 4 22 ;i 4(0 2 (10 4 41 on r, ur. IS — Kili 1 74 04 Speli povojen, kgr . Surovo maslo, .lajee, jcilno ,, Mleko, liter. . . . Govejo meso. kgr. . Telečjo „ „ Svinjsko ,. „ Koštrunovo „ „ Pišanoc..... Golob ..... Seno. 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ nitr. „ mehka, „ ur. -I 7o) 1)0 8' 56 40 BO —1 34 - 30' - 15; 1| 78 1 <»<>' (i, 40 4 15 Zahvala. (d Konec minolega meseca udarila je strela v mojo hišo ter provzročila požar, kateri je isto popolnoma uničil. 0. kr. priv. zavarovalnica „A VSTKI J-SKI PHOEMX» na Dunaji. pri katerej je bilo pol ištvo zavarovano, cenila je škodo nemudoma ter mi precejšnjo zavarovalno svoto takoj, ne da bi bila kaj odtrgala, po glavnem zastopniku gospodu Po rh n v o ti v Ljubljani izplačala. Priporočam omenjeno zavarovalnico vsa-komu ter se tem potom isti toplo zahvaljujem. VRH pri Ž IRK II, meseca julija 1888. Jera Žust. Prihodnja številka . DOMOLJUBA" izide dno 6. septembra. Šolske knjige: (i kr. Ili 10 25 25 HO Mali katekizem v vprašanjih in odgovorili Mali katekizem .......... /upun, Krščanski nauk za prvence. Mehko vezana 12 kr., trdo vezana...... Kratki katekizem v vprašanjih in odgovorih za ljudske Šole ljubljanske škofije Trdo vezana Zupan, Cerkveni obredi. Drugi popravljeni natis. Mehko vezana 20, trdo vezana .... Keršanski-katoliški nauk. V pol platnu . . Keršanski nauk v vprašanjih in odgovorili. V pol platnu............ Veliki kr "ekizem za ljudske šole. V pol platnu 30 Lesar, zgodbe svet« katoliške cerkve ... 40 Sveti listi, berila in evangeliji za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. V platnu............40 Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze za ljudske Sole. V pol platnu......50 Razinijer-/.umer, Abecednik za slovenske ljudske Sole V pol platnu.......20 k r. Začetnica in prvo berilo za ljudske Sole. V pol platnu.............24 » Drugo berilo in slovnica za slovenske ljudske Sole. V pol platnu.........35 » Tretje berilo za občne ljudske Sole. V pol platnu četrto berilo za občne ljudske in nadaljevalne Sole. V pol platnu ... ..... Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki V pol platnu . 40 00 50 20 ki 42 Navod k naučenju italianskega jezika za slovenske ljudske šole I. del V pol platnu Navod k naučenju italianskega jezika za slovenske ljudske šole II. del. V pol platnu . Perva nemška slovnica za ljudske šole. V pol platnu.............24 Druga nemška slovnica za slovenske ljudsko Sole. V pol platnu...........hi; Tretja nemška slovnica. V pol platnu . . . 30 Perva računica za slovenske ljudske šole . . 8 kr. Druga računica za slovenske ljudske Sole . . 12 Tretja računica za slovenske ljudske šole . . 13 Ceterta računica za slovenske ljudske Sole. V pol platnu............... Peta računica za jedno-, dvo- in trirazredne ljudske Sole. V pol platnu......20 Svete pesmi za šolarje..... Foerster, Pesmaričica po številkah za nežno mladino Šolskih pesmi. Prva 10 kr. 15 » 15 » 20 » 20 » 20 . 80 » Majcen, Šolske pesmi. Prva stopnja — Šolske pesmi. Druga stopnja Nedvecl. Slavček. Zbirka šolskih stopnja....... — Slavček. Zbirka šolskih pesmi.' Druga stopnja Slavcek. Zbirka Šolskih pesmi. Tretja stopnja _ Preskrbljujemo tudi drugo, tukaj ne naznanjene šolske knjige v raznih jezikih, kakor: v nemškem, hrvaškem, laškem itd. Katoliška Bukvama v Ljubljani stolni trir štev. 6. zdajatelj: M. Kolar. Odgovorni urednik: A. Kalan. Katoliška Tiskarna"