AKTUALNO NAŠA TEMA ■o -r<"> iT str. 3 im ■in -t-■r- Zmagovalci RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI { VSAK CETRTEI Št. 42 / Leto 70 / Celje, 22. oktober 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak iO@WO 0 w u pi ULOGA Varčujmo tud i doma str. 31-36 -л WJ№&*se< Л: -, • ■ «A št' UiJ Morju prebežnikov ni videti konca Te dni se na primeru naše države kaže, kako nedorečena in neučinkovita je celostna evropska politika glede ravnanja s prebežniki in begunci, ki množično in nenadzorovano prehajajo meje. Tudi naša oblast daje vtis, da jo je ta reka ljudi presenetila kot zimsko službo prvi sneg. Naša novinarka je bila včeraj v Imenem, kjer se je na svoje oči prepričala, da je situacija res huda. str. 2, 30 GOSPODARSTVO Heineken uradno prevzel Pivovarno Laško str. 4 CELJE 60 let srednje zdravstvene šole str. EKOLOGIJA Zgornjesavinjčani na dveh bregovih str. 7 TURIZEM V pričakovanju pohodnikov in kolesarjev str. 8 Hrupno na odru in pod njim str. 14 ŠPORT Najbogatejšim pomagala portugalska sodnika str. 17 PORTRET Indijska slikarka v Celju str. 25 REPORTAŽA Foto: SHERPA Slastna jesen Celjskega sejma str. 27 2 AKTUALNO UVODNIK Dobri prijatelj \2 Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK Najprej so ljudje, ki potrebujejo pomoč. Noč. Več tisoč kilometrov južneje. V naselje, ki je zraslo iz smetišča, nepričakovano pride sto družin. Tamkajšnja skupnost jih sprejme. Ponudi jim tisto, kar potrebujejo. »Dali smo jim prostor in jim rekli, da bomo izboljševali njihovo stanje, da bomo pogledali, kakšne so njihove težave,« v intervjuju za spletni portal pripoveduje Pedro Opeka, tisti otrok slovenskih staršev iz Argentine, ki je bil, kot sam pravi, nekoč begunec, in tisti, ki ga zaznamuje intenzivno življenje z revnimi ljudmi, za katere dela. Z njimi je, kar jedo sami, pije, kar pijejo sami. Z njimi trpi, a jim vseeno po svojih močeh pomaga. Vsem - tistim, ki so živeli na tem smetišču že pred njegovim prihodom, in tistim, ki so prihajali potem, ko je kot misijonar začel urejati tamkajšnje razmere. Pedro Opeka >novoprišlekov< ni ocenjeval, ali so revni ali bogati. Ni potegnil bodeče žice, da bi naselje Akamasoa ločil pred njimi. V njih je videl predvsem ljudi. In zdaj, ko sami zgroženo gledamo reko beguncev, ki se zbira na naših južnih mejah, in se sprašujemo, koliko od teh jih bo naša severna soseda pripravljena sprejeti, nam spet polaga na srce, da ljudi, ki potrebujejo pomoč, ne moremo in ne smemo pustiti vnemar: »Zdaj jim je treba pomagati! Na takšen način, da bodo razumeli, da so naši bratje, da so ljudje kot mi. Ne moremo pustiti ljudi kar tako!« (citat iz prej omenjenega intervjuja). Pedro Opeka kot duhovnik sledi Jezusovemu sporočilu: »Karkoli ste storili enemu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« In s svojimi dejanji dokazuje, da počne natanko tako. Lahko smo kritični do predstavnikov Evropske unije, ki so se prepozno odzvali, ko so ob njenih mejah začeli pristajati prvi čolni. Lahko smo kritični do predstavnikov naših oblasti, da njihova komunikacija s sosedami ni ustrezna, ali se sprašujemo, kako je z uporabo pripadnikov vojske. Lahko utemeljujemo, da smo premajhna država, da bi jih bili možni sprejeti na tisoče. Vse to lahko počnemo. Ne moremo pa spregledati mokrih in lačnih ljudi na našem pragu. In iti mimo tega. Brez strahopetnih izjav o postavljanju ograje, brez občutka za sočloveka, brez postavljanja pogojev. Noč. Nekaj deset kilometrov južneje. Na naši južni meji se ustavi nekaj sto pre-bežnikov. Postavljene so barikade. Ne morejo naprej, tja, kamor so se namenili. Zebe jih. Mokri so, ker dežuje. In mi smo tisti, ki jih tam zadržujemo. Mokre, utrujene, lačne, prezeble. V strahu pred izgubo lastnega udobja, v pesti svoje večvrednosti. Najprej soljudje, ki potrebujejo pomoč. Šele potem so begunci ali prebežniki, katerih status bomo urejali. Zimski čas ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA EU ЕМШ ШШП Ш1Ш 9K1 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Ef If au ЛИ EU OHE] Misel tedna Življenje se meri po delih, ne po dnevih. (slovenski pregovor) V skupinah, ki so jih sprejemali v Celju, je bilo vidno, da je med begunci neprimerno več otrok kot v prvem begunskem valu. Drugi begunski val težko obvladljiv Na Celjskem ves čas na terenu vse razpoložljive policijske enote V nedeljo, 25. oktobra, bomo ob 3. uri zjutraj kazalce premaknili za eno uro nazaj in s tem prešli nazimskičas. Skozi Celje je od ponedeljka proti Avstriji odšlo že več tisoč beguncev. Civilna zaščita jih je nekaj začasno nastanila tudi v novem begunskem centru, ki bo do februarja v hali D Celjskega sejma. Stanje na terenu, predvsem na obmejnem območju, je kaotično, saj s sosednje Hrvaške nenapovedano prihajajo vedno nove skupine beguncev. Celjska policija je zato ob mejo poslala vse svoje razpoložljive enote iz Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Laškega in Rogaške Slatine, tudi s Koroške. Kot nam je dejal direktor policijske uprave Celje Jože Senica, policija na Celjskem za zdaj obvladuje situacijo, so pa ves čas v stiku z vojsko, ki bo glede na izčrpanost policije morala posredovati tudi nanašem območju. Pri tem se vsak dan potrjuje, da je policija resnično kadrovsko podhranjena. Vojaki naj bi policiji pomagali pri nadzoru, logistični podpori in tudi pri identifikacijskih postopkih, ki policistom vzamejo ogromno časa, ko se morajo ukvarjati z birokracijo. Evropska solidarnost Več kot očitno je drugi begunski val zelo pomešal štrene evropski politiki, ki govori Z močnejšim valom prebežnikov so se soočili tudi v občini Podčetrtek, kamor je ta teden prav tako nenapovedano prispelo več sto beguncev. »Na našem mejnem prehodu smo jih sprejeli in jim ponudili zdravstveno oskrbo. Potem je kar nekaj časa trajala saga, kje dobiti in kako organizirati avtobusne prevoze,« je razmere na slovensko--hrvaški meji v Obsotelju opisal župan Podčetrtka Peter Misja. Kot dodaja, na takšen val prebežnikov v občini niso bili pripravljeni, saj so bili obveščeni, da bodo migracijske poti šle drugje. »To, kar dela Hrvaška, zagotovo ni pošteno, zato bomo morali ukrepati. Ali bo prišla vojska na meje ali pa se bomo morali sami organizirati, da bomo naredili red ob meji,« je bil ogorčen župan Podčetrtka. o sprejemljivih številkah beguncev, ki jih lahko nekatere države dnevno sprejmejo. Da je begunski val »presegel vse obvladljive zmožnosti«, so potrdili tudi na vladi. »Slovenija je najmanjša država na balkanski migracijski poti in ima zato primerno omejene zmožnosti nadzora meje in oskrbe migrantov,« pojasnjujejo na vladi. Samo v ponedeljek je v Slovenijo prišlo približno osem tisoč beguncev, v Avstrijo jih je tega dne odšlo dva tisoč. Hrvaška naj bi čez mejo pošiljala begunce nenapovedano in neorganizirano, kar se kaže tudi na celjskem območju. Vse to je nesorazmerno breme za Slovenijo v primerjavi z ostalimi državami EU, opozarjajo na vladi in dodajajo, da je na preizkušnji predvsem evropska solidarnost. Včeraj smo bili tudi v Imenem. Prebežniki so bili videti izčrpani, rade volje so vzeli oblačila in hrano, ki so jim jo nudili prostovoljci. Hvaležni so bili za vsako pomoč, med njimi pa je izredno veliko število otrok. Nekateri posamezniki so tudi čistili za seboj. Tam za zdaj niso zabeležili nobenih izgredov, slaba volja se med prebežniki pojavi le takrat, ko se izbira posameznike, ki se bodo odpeljali naprej z avtobusom. Tam tudi načrtujejo postavitev začasnih toaletnih prostorov. Škofijska karitas Celje je začela ponovno zbirati humanitarno pomoč. Trenutno najbolj potrebujejo topla oblačila, higienske pripomočke, živila in igračke. Pomoč zbirajo v Mladinskem centru Celje in humanitarnem skladišču Vrbje med 7. in 15. uro. Stanje iz minuto v minuto drugačno To, o čemer razpravljajo politiki, na terenu najbolj občutijo policisti, številni prostovoljci humanitarnih organizacij in ostali člani civilne zaščite. Kako se stanje spreminja iz minute v minuto, kaže to, da nam je izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec v ponedeljek dejal, da naj bi civilna zaščita prostore hale D opremila do danes (četrtka), toda prvo skupino beguncev so morali sprejeti že v ponedeljek. Nekdanji Kajuhov dom v središču Celja zaenkrat »miruje«. To ne pomeni, da beguncev tam ne bo več. Če bo potreba, bodo vanj namestili predvsem družine z otroki. Na seznamu nastanitvenih centrov za begunce na Celjskem, ki ga je septembra objavilo notranje ministrstvo, že nekaj časa ni več lokacij v Velenju in Štorah. V primerjavi s septembrom je drugače tudi to, da begunce zdaj z avtobusi organizirano vozijo v Šentilj ali Gornjo Radgono, medtem ko so septembra pešačili do železniške postaje, od koder so proti Avstriji odšli z vlakom. »Večjih težav v času nastanitev beguncev v hali D ni, poskrbljeno je tudi za zdravniško pomoč, pomagajo tudi številni prostovoljci,« nam je dejal Boštjan Oprešnik iz Uprave RS za zaščito in reševanje. Prostovoljci Rdečega Križa, Škofijske karitas Celje in zavoda Socio ves čas dežurajo, po dva prostovoljca bolničarja iz ekip prve pomoči sedmih območnih združenj Rdečega križa iz celjske regije pa sta na voljo za oskrbo manjših ran in poškodb. Ambulantno vozilo z zdravniško ekipo je tudi ob hali, kjer je ves čas 12 policistov na voljo vsako dopoldne. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA NE PREZRITE Fotoreportaža stran 30 AKTUALNO 3 Za pošteno in pravično plačilo Svarila pred propadom slovenskega kmetijstva - Pri nas težji pogoji pridelave OB ROBU Na Krekovem trgu v Celju se je zbralo približno 500 kmetov iz cele Savinjske regije. Toliko se jih je zbralo le še na ulicah Ptuja. IVANA STAMEJCIC Cena domačega Odraščala sem na vasi in kljub temu, da doma nismo imeli kmetije, mi je iz teh časov ostal spoštljiv odnos do dela, ki ga je - ob tem, da je kmetu naklonjeno tudi vreme -treba vložiti v to, da na krožniku zadiši pečenka, da so zaboji v kleti napolnjeni s krompirjem ali z domačimi jabolki. Čeprav se sicer ne pritožujem, ko je treba v trgovini za kaj odšteti manj, kot sem pričakovala, mi letošnjo jesen vendarle ne gre v račun, da mi najboljši sosed ponuja 10-kilogramsko vrečo slovenskega krompirja za manj kot 2 evra, da v drugi trgovini le nekaj centov več stane kilogram svinjskega mesa, da je na litrski tetrapak embalaži polnomastnega mleka zapisana cena 55 centov. Halo??? Če so to cene v trgovini, koliko je za kilogram krompirja sploh prejel kmet? Le za krompir sem namreč prepričana, da je bil slovenski, saj za svinjsko meso in mleko porekla nisem preverjala. In če je bila pri cenah krompirja »podcenjenost« letos res več kot očitna, kmetje opozarjajo, da se škarje zapirajo tudi pri drugih pridelkih, le da tega potrošnik v trgovini še ne opazi. Odkupne cene preprosto ne krijejo več niti stroškov pridelave, kaj šele, da bi ob koncu meseca vsem, ki delajo na kmetiji, ostalo kaj zaslužka ali da bi lahko vlagali v razvoj. Ker naj bi skupna kmetijska politika zagotavljala kmetom primerno življenjsko raven in omogočala tudi razvoj kmetij, zdaj kmetje zahtevajo vzpostavitev pravičnih razmerij cen v verigi preskrbe s hrano in pošteno plačilo za svoje delo. Pričakujejo sklenitev dogovora o sodelovanju in krepitvi partnerstva v mlečni verigi in verigi prašičjega mesa, ki bo zagotovil spremenjena, do kmeta bolj pravična cenovna razmerja. Sicer, opozarjajo, bo sčasoma veliko kmetij propadlo, za druge se ne bodo našli prevzemniki, na tretjih spet bodo zmanjšali pridelavo in hrano pridelovali le zase ... V trgovinah bo vedno manj domače hrane in vprašanje je, kako dolgo bodo zdaj cenovno ugodni presežki iz uvoza res ostali za potrošnika poceni. Kot je bilo mogoče slišati tudi v soboto: slovenski kmet, tudi če mu bo kmetija propadla, ne bo lačen. Še vedno mu bo ostalo nekaj zemlje, na kateri si bo znal pridelati hrano. Kaj pa bo storil potrošnik, če bodo cene v trgovinah poletele proti nebu? Prav zaradi tega je čim večja stopnja prehranske preskrbe - v Sloveniji samooskrba s hrano že tako ali tako šepa in se zmanjšuje - še kako pomembna za vsako državo. Prav tako seveda tudi za vse državljane, ki terjajo pošteno in pravično plačilo za opravljeno delo. In ne vem, zakaj bi bili kmetje pri tem izjeme. Domače mora imeti svojo ceno. »Za našo skupno prihodnost gre. Za varno pre-hransko oskrbo, ki je država brez kmetov ne more zagotavljati. Tudi če bodo propadle naše kmetije, bomo kmetje še vedno pridelali toliko, da bomo imeli sami kaj jesti, medtem ko se bo to poznalo v trgovinah in vsem tistim, ki so pri oskrbi s hrano odvisni od tega, kaj najdejo na policah trgovcev,« so slovenski kmetje minulo soboto nagovarjali sodržavljane. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so namreč pripravili shode v osmih mestih, med njimi tudi v Celju, kjer se je na Krekovem trgu zbralo približno 500 ljudi. Shodi so bili namenjeni ozaveščanju potrošnikov, da s tem, ko izgublja slovensko kmetijstvo, izgubljajo tudi sami. »Propad kmetijstva bi namreč pomenil tudi propad sistema varne in zdrave prehranske preskrbe,« je zbrane v Celju nagovoril podpredsednik zbornice Marjan Gola-všek. Kmetje za svoje delo zahtevajo pošteno in pravično plačilo. Svoja pričakovanja so strnili v sedem zahtev: pošteno razmerje cen in uveljavitev poštenih praks v verigi prehranske preskrbe, zagotavljanje možnosti, da potrošnik lahko izbere živilo slovenskega izvora, ustavitev uvoza nizkocenovnih izdelkov oziroma presežkov pridelkov ter prevelike liberalizacije kmetijskega trga. Pričakujejo tudi vstop slovenskih dobaviteljev hrane v javne ustanove in ob tem tudi ustreznejše ukrepe v primerih naravnih nesreč ter učinkovitejši odziv Evro- pe in države na razmere v kmetijstvu. Sodu izbilo dno mleko Kot primer, kako slabo se država odziva na trenutne razmere v kmetijstvu, kmetje navajajo ukinitev mlečnih kvot. Čeprav se je zanjo vedelo vnaprej in je tudi Evropa v okviru enotne kmetijske politike zagotovila 350 milijonov evrov pomoči za blažitev težav mlekarjev, Sloveniji ni uspelo uveljaviti svojega posebnega položaja, ki ga opravičujejo težji pogoji pridelave. Tako je država pristala na aritmetično razdelitev te pomoči, ki slovenskim mlekarskim kmetijam prinaša približno 1,5 milijona evrov. Po oceni KGZS je padec odkupnih cen mleka, ki so od lanskega do letošnjega julija zdrsnile celo za 20,6 odstotka, ogrozil prihodnost približno 6 tisoč mlekarskih kmetij. Direktor Kmetijsko-gozdarskega za- voda Celje Stanko Jamnik ocenjuje, da jih je med njimi na območju Savinjske regije in Koroške skoraj četrtina, saj je pri nas vhlevljenih 28 tisoč krav mlekaric. »Najbolj ogrožene so hribovske oziroma gorske kmetije ter tiste kmetije, ki so se pred časom lotile večjih naložb,« še pravi in dodaja, da je tudi slednjih pri nas veliko, saj so samo v zavodu sodelovali pri pripravi približno sto investicijskih načrtov. Nagovor potrošnikom in politikom Ker odkupne cene za pridelke padajo že več mesecev zaporedoma, je KGZS s shodi za pošteno in pravično plačilo slovenskim kmetom nagovarjala potrošnike, naj kupujejo domače. Kot je poudaril Golavšek, se kmetje zavedajo, da potrošniki gledajo na vsak evro, a čeprav so domači pridelki malo dražji, sta znana njihov izvor in kakovost. »Zavedamo se, da smo vsi v težkem položaju, a če upoštevamo padec odkupnih cen, se sprašujem, kdo bi mirno prenašal, če bi mu plačo znižali za skoraj petino,« je še opozoril na to, da so kmetje tudi ob pomoči Evrope zadnja leta veliko vlagali v svoja gospodarstva. Zadolževali so se v veri, da bo cenovna politika stabilna, zdaj pa je treba posojila kljub porušenim cenovnim in dohodkovnim razmerjem vseeno vračati. »Če želimo v Sloveniji ohraniti prehransko preskrbo, potem pričakujemo odgovorno ravnanje vseh udeleženih v prehranski verigi,« ga je podprl Jamnik, ki je ob tem še opozoril, da so kmetje sicer njen pomemben del, a vse odgovornosti ne morejo prevzeti na svoja pleča. Zato tudi poziv politikom, naj od besed preidejo k dejanjem. Prav vse politične stranke so namreč dan pred napovedanimi shodi priča- kovanja kmetov podprla, a kaj, ko ti od besed nimajo prav veliko. »Za razliko od kmetov v drugih evropskih državah smo se mi odločili za mirne opozorilne shode - zlivanje mleka in gnojni- ce nikomur ne koristi. Zato upamo, da bodo naša dostojna opozorila slišali vsi, ki so jim namenjena,« je še poudaril Golavšek. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Poslušajo otroci pravljice? Slovensko kmetijstvo neposredno ustvari sicer le 2 odstotka bruto domačega proizvoda, a je njegov pomen zagotovo večji glede na to, da so na kmetijstvo vezane tudi druge dejavnosti. Precej denarja se namreč »obrne« tudi na račun nakupov kmetijske mehanizacije, semen, zaščitnih sredstev in gnojil, prezreti pa ne smemo niti vloge kmetijstva pri ohranjanju poseljenosti podeželja in s tem zagotavljanje boljših turističnih danosti. »Vzgojen sem bil tako, da mi delo na zemlji veliko pomeni, in v takšnem duhu vzgajam tudi svoje otroke,« je med drugim dejal Andrej Golež z Grobelnega, mlad prevzemnik kmetije, ki je bil pred 14 dnevi razglašen tudi za mladega kmeta leta 2015. »A vedno bolj se sprašujem, ali ravnam prav in ali mi ne bodo otroci očitali, da jim pripovedujem pravljice, ko jim govorim o življenju na kmetiji,« je opozoril, da je imel kot mlad prevzemnik velike cilje in željo po premiku na boljše. Zdaj se sprašuje, ali bo sploh lahko izpolnil svoje obveze, ki jih je sprejel ob vstopu v ukrep mladega prevzemnika, in zgradil nov hlev. Še več, sprašuje se, ali morda ne bi bilo bolje, če bi se odrekel delu na kmetiji in se kot izučen varilec zaposlil v enem od bližnjih podjetij. To je namreč iskan poklic, znanja na tem področju pa mu ne manjka, saj se je lani z inovativno predelavo cisterne potegoval tudi za naziv inovativnega kmeta leta. IS Opozorila ves čas Ob shodih kmetov se velik del javnosti sprašuje, ali je bilo v našem kmetijstvu zadnja leta res vse rožnato ali pa je odgovorne dotok evropskega denarja uspaval, da so bili tako dolgo tiho. »Opozarjali smo na problematiko hmelja, krompirja, zelenjave ... vedno, ko so se v kateri od teh dejavnosti zaostrili pogoji. V zadružni zvezi smo skušali uveljaviti zahteve, da bi se na evropski ravni ob odpravi mlečnih kvot upoštevali pogoji težje pridelave v Sloveniji. Kmetovanje pri nas je drugačno, težje, saj so kmetije manjše, in zlasti mlekarske so tudi v hribovitih območjih. A v Bruslju je na prvi frontni črti ekipa kmetijskega ministrstva. Po zdajšnjih shodih pričakujem, Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk da bo tudi kmetijska politika vendarle potegnila določene poteze. Za mlekarstvo se do leta 2020 napovedujejo ne- ugodni časi in zato zahtevamo spremembe, ki jih lahko uveljavi le ministrstvo,« pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, ki se ne strinja z nobenim od pomislekov javnosti, saj je prepričan, da so tako v KGZS kot v zadrugah ves čas opozarjali na posamezne težave, vendar ne s protesti. Kmetje pravijo, da nimajo več rezerv, da sta jim lanski žledolom in letos še napad podlubnikov načela gozd, ki velja za njihovo »banko«. Zadružništvo je v Sloveniji dobro organizirano, je morda v okviru zadrug kaj rezerv za premostitev težkih časov? Tudi v zadrugah rezerv ni več. Naš zadružni sistem je res med boljšimi v okviru vseh 28 članic Evropske unije, saj kar 80 odstotkov doma pridelane hrane kmetje prodajo preko zadrug. Pomembno je, da smo v zadružni lasti ohranili Deželno banko, saj zdaj vidimo, kako hude pogoje postavljajo nekatere tuje banke. Kmetje vse težje plačujejo kredite in tudi svoje obveznosti do zadrug. Te namreč delujejo po sistemu, da kmet med letom prevzema repromaterial, račune pa poravna, ko dobi plačan pridelek. Kmetje tudi te račune vedno težje plačujejo, saj odkupne cene ne pokrijejo stroškov pridelave. Mislim, da je to zelo velik alarm in če ne bo zdaj resnih ukrepov, se bodo hriboviti predeli podeželja začeli prazniti in zaraščati. Mislim, da je zadružni sistem opravil svojo vlogo, da se KGZS zelo trudi, a na potezi je resorno ministrstvo, da tisto, kar bi slovenski kmet potreboval, uveljavi v pogajanjih na evropski ravni. IS Foto: GrupA 4 GOSPODARSTVO Z novim lastnikom v nove čase Nizozemski Heineken tudi uradno prevzel Pivovarno Laško Pivovarski gigant Heineken je pred dnevi tudi uradno postal večinski, več kot 53-odstotni lastnik Pivovarne Laško, potem ko je pred tem Agencija za varstvo konkurence (AVK) dovolila prevzem. Za sredi novembra je sklicana skupščina Pivovarne Laško, na kateri bodo delničarji glasovali o spremembi statuta družbe, ki bo omogočil tudi spremembe v sestavi uprave ter nove člane nadzornega sveta. Pogodbo o prodaji večinskega lastniškega deleža je konzorcij prodajalcev, ki ga je Pivovarna Laško ustanovila lani, s Heinekenom pod- pisal sredi aprila lani. V skladu s prodajno pogodbo je Heineken nakazal 119 milijonov evrov kupnine, ob tem je bilo 53,43 odstotka delnic prenesenih na novega lastnika. Po besedah predsednika uprave Pivovarne Laško Dušana Zorka, ki bo na tem položaju ostal tudi po prevzemu, imata obe pivovarni veliko skupnega: bogato tradicijo, močne blagovne znamke, skupne vrednote in posluh za okolje. Zato je ob novem večinskem lastniku optimist, ko gre za prihodnost Pivovarne Laško in Pivovarne Union. Ob tem Zorko še posebej poudarja, da se z menjavo lastništva tudi ureja dolg Pivovarne Laško do bank upnic. Heineken je namreč Pivovarni Laško zagotovil 140 milijonov evrov in Pivovarni Union 44 milijonov evrov za poplačilo dolgov bankam upnicam. Ob tem se je Heineken zavezal, da bo obdržal ključni blagovni imeni Laško in Union ter tudi proizvodnjo v Laškem in Ljubljani. Heineken v nadzornem svetu in upravi S spremembo lastništva v Pivovarni Laško bo drugačna tudi sestava uprave. Ta bo odslej se- demčlanska, kar bodo delničarji z glasovanjem o spremembah statuta potrdili na skupščini 12. novembra. Obstoječim članom uprave, Dušanu Zorku, Mirjam Hočevar, Mateju Osetu in Marjeti Zevnik, se bodo pridružili še trije predstavniki Hei-nekena: Martin Hayes, ki bo član uprave za finance, Rumen Kolev za marketing in Sasha Makarenko, ki bo član uprave za prodajo. Na skupščini bodo delničarji glasovali tudi o novih štirih članih nadzornega sveta, potem ko so lani kot predstavniki kapitala odstopili Goran Brankovič, Peter Groznik, Jože Bajuk in Janez Škrubej. Zamenjali jih bodo predstavniki Heinekena, ki so zaposleni v tem podjetju ali v njegovih hčerinskih družbah: Marta Natalija Bulhak, Lucas Antonius van Haastrecht, Dimitar Alexiev Dimi-trov in Markus Alfred Liebl. ROBERT GORJANC Heineken je v torek sporočil tudi namero za odkup vseh preostalih delnic Pivovarne Laško. Ponudbo bo objavil najkasneje v tridesetih dneh. Dosežek - milijon proizvedenih popolnoma avtomatskih kavnih aparatov - je vodstvo podjetja BSH Hišni aparati obeležilo skupaj z zaposlenimi v proizvodni hali nazarske tovarne. Kava za sladokusce V tovarni v Nazarjah izdelali že milijon avtomatskih kavnih aparatov - Donacijo namenili lokalnemu Rdečemu križu in Karitas Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je eno redkih, ki tudi v času zaostrenih gospodarskih razmer piše zgodbo o uspehu. Tovarna v Nazarjah je največji zaposlovalec v Zgornji Savinjski dolini, delo in socialno varnost nudi več kot 1.100 zaposlenim. Poleg tega je podjetje usmerjeno predvsem v razvoj. V zadnjih letih je postalo specialist za razvoj in proizvodnjo avtomatskih kavnih aparatov. Čeprav poslovno okolje v Sloveniji razvojnim podjetjem ni najbolj naklonjeno, za zdaj proizvodnja ostaja v Nazarjah. V sedmih letih so v tovarni v Nazarjah proizvedli milijon popolnoma avtomatskih kavnih aparatov. V tem času so v razvojni in proizvodni program kavnih avtomatov vložili več kot 35 milijonov evrov, na oddelku pa je trenutno v Sloveniji zaposlenih skoraj 300 ljudi, od tega 50 na področju inovacij. Na leto v Nazarjah izdelajo 250 tisoč kavnih avtomatov. Družba je sicer znana po tem, da veliko vlaga v razvoj novih tehnološko dovršenih izdelkov, vendar tudi tam niso imuni na razmere na svetovnem trgu, pravi direktor tovarne Mitja Petrin. V zadnjem letu je zaradi zaostrenih razmer med Ukrajino in Rusijo prodaja na ruskem tržišču, ki poleg nemškega predstavlja največji prodajni trg, padla za 30 odstotkov. »Kljub temu nam je uspelo na drugih tržiščih zapolniti ta izpad in poslovni rezultati ostajajo na ravni lanskega leta.« Prihodnost so konkurenčni izdelki V tem letu v Nazarjah predvidevajo približno osem do devet milijonov evrov prihodkov, izdelali pa bodo 6,9 milijonov izdelkov. 30 odstotkov celotnega prometa v Nazarjah ustvarijo z razvojem, s proizvodnjo in prodajo kavnih avtomatov. Čeprav poslovno okolje v Sloveniji razvojnim podjetjem ni najbolj naklonjeno, vodstvo podjetja zatrjuje, da proizvodnja za zdaj ostaja v Sloveniji. Je pa Petrin nekoliko bolj previden pri napovedi novih zaposlitev. »V >nizki< sezoni je zaposlenih približno 1.100, v >visoki< 1.300 delavcev,« je pojasnil direktor tovarne, ki pravi, da je trenutno glavna skrb poiskati za nazarsko tovarno pravo strukturo izdelkov in ob tem zagotoviti delo trenutno zaposlenim. »Seveda to ne pomeni, da bo struktura zaposlenih ostala enaka. Naš cilj so namreč konkurenčni izdelki, saj bomo le tako lahko na trgu ostali in obstali,« dodaja. Celotno skupino sicer sestavlja 43 tovarn v 13 državah, ki zaposlujejo več kot 53 tisoč ljudi, letno pa ustvari enajst milijard evrov prihodka. Uspehe je treba deliti Podjetje že vsa leta zelo dobro sodeluje z lokalno skupnostjo, kar je na praznovanju ob sedemmestni številki proizvedenih kavnih avtomatov povedal tudi nazarski župan Matej Pečovnik. Da ni ostalo zgolj pri besedah, je vodstvo podjetja BSH in nazarske tovarne človekoljubnima organizacijama, Območnemu združenju Rdečega križa Zgornje Savinjske doline in Župnijski karitas Mozirje Šmihel, predalo ček v vrednosti deset tisoč evrov. Ana Kladnik in župnik Sadi Koren, predstavnika, ki sta v imenu organizacij prevzela donacijo, sta zatrdila, da bodo denar namenili tistim, ki ga zares potrebujejo. Ob tem bodo delali složno, z roko v roki, tako da bo pomoč dosegla čim širši krog ljudi. LEA KOMERIČKI Foto: LK Več gostov, več nočitev V Thermani in Rimskih termah ni večjega upada ruskih turistov V zdraviliščih in termalnih centrih v Laškem in Rimskih Toplicah so v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani imeli več turistov, tako po številu nočitev kot dnevnih obiskovalcev, in s tem tudi prihodke. Med tujimi turisti prevladujejo Italijani in Avstrijci, še vedno so številni tudi ruski gostje. V Thermani Laško je bilo za štiri odstotke več nočitev, za toliko tudi število dnevnih obiskovalcev. Rekordno število nočitev so dosegli v avgustu, več kot 20 tisoč, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na ravni celotnega podjetja domači gostje zavzemajo 56-od-stotni delež, in sicer predvsem na račun zdravstvenih napotnic, tuji pa 44-odstotni delež. Drugače je v hotelu Thermana park Laško, kjer je bilo tujih gostov več kot tri četrtine, med njimi največ iz Italije, Avstrije in nekdanjih jugoslovanskih republik. Poleti so jih v večjem številu prvič obiskali izraelski gostje. V Thermani Laško so v prvih osmih mesecih za pet odstotkov povečali prihodke v primerjavi s preteklim letom. V Rimskih termah so v okviru medicinskega centra nedavno odprli tudi referenčni center za hrbtenico. »Zaradi velikega povečanja števila bolnikov, ki imajo v današnjem sodobnem času težave s hrbtenico, in posledično zaradi velikega bremena za družbo je ustanovitev takšnega referenčnega centra v slovenskem prostoru več kot nujna,« je povedala Evelin Krajnc, vodja prodaje v Rimskih termah. V prihodnjem obdobju v Rimskih termah računajo, da bodo tudi na novo zaposlovali, predvsem naj bi bili iskani fizioterapevti. In ustvarili več prihodkov, za približno osem odstotkov, tudi z gosti iz tujine. V Rimskih termah je bilo v prvih devetih mesecih za dva odstotka več nočitev, ustvarjenih prihodkov za sedem odstotkov. V strukturi gostov, kar zadeva nočitve, prevladujejo tujci, teh je dobra polovica, med njimi je bilo največ Italijanov in Avstrijcev. Skupno je v devetih mesecih Rimske terme obiskalo 30 tisoč turistov. Rusi še prihajajo V obeh termalnih centrih tudi niso zaznali pretiranega padca števila ruskih gostov zaradi krize in sankcij proti Ruski federaciji. Kot so povedali v Thermani Laško, imajo iz Rusije za štiri odstotke manj gostov, v Rimskih termah približno toliko kot lani. Na celotnem slovenskem trgu naj bi število ruskih gostov upadlo za 30 odstotkov. Kot napovedujejo, bodo v obeh termalnih centrih imeli dobro zasedenost tudi med krompirjevimi počitnicami. ROBERT GORJANC J POGLED! jUBJ^S vsak četrtek ob 12.15 radiocelje 95.1 | 95.9 1100.31 90.6 MHz GOSPODARSTVO 5 Naš izziv so lastne rešitve Intervju z Dragom Pintarjem, direktorjem podjetja Uniforest Podjetje Uniforest iz Do-briše vasi pri Petrovčah, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo gozdarske mehanizacije, je pred dnevi v Lat-kovi vasi odprlo nove proizvodne prostore na 2.300 kvadratnih metrih površin in tako podvojilo obseg poslovnih prostorov na tem mestu. Drago Pintar, direktor in lastnik Unifore-sta, vrednost naložbe, ki jo je podjetje polovično financiralo z lastnim denarjem, ocenjuje na milijon evrov. »Z novima halama se bodo povečale naše prostorske zmogljivosti za različne poslovne dejavnosti, pri čemer se bodo izboljšali tudi pogoji dela. Prva hala bo namenjena varjenju, delno tudi preoblikovanju pločevine. Druga bo namenjena širitvi skladišč, saj lahko le s takšnim velikim in funkcionalno opremljenim skladiščem kupcem zagotavljamo najkrajše dobavne roke, kar je eden naših pomembnejših poslovnih ciljev. Dobili bomo tudi bolj ustrezne površine za montažo, dokončno ureditev novih prostorov načrtujemo do konca leta. Po novem letu bomo iz Dobriše vasi, tam bo ostalo še nekaj skladišč, v Latkovo vas preselili tudi upravni del podjetja. Delovanje na dveh mestih je dražje in manj učinkovito, na ta način izgubljamo precej časa. Ali bodo novim proizvodnim prostorom sledile tudi nove zaposlitve? Zaposlovali smo ob koncu prejšnjega in na začetku tega leta. Naš princip je vitka proizvodnja. Zaposlujemo takrat, ko se poveča število naročil in potrebujemo več sodelavcev. V Uniforestu je trenutno 54 zaposlenih. Vaše podjetje deluje že 23 let. Kateri so bili glavni mejniki v razvoju? Prelomno za naše podjetje je bilo leto 1999, ko smo prvič razstavljali v Parizu na sejmu Sima, kar je pomenilo internacionalizacijo pri poslovanju. Potem je sledil prav tako uspešen nastop na sejmu v Hannovru leta 2000. Na njem smo dosegli preboj tudi izven Evrope. Leta 2007 smo se odločili za razvoj profesionalnih gozdarskih strojev. Leto kasneje smo investirali v nove prostore v Latkovi vasi pri Preboldu, kamor smo preselili proizvodnjo. Zelo pomembno je bilo tudi leto 2010, ko smo izdelali novo serijo gozdarskih vitlov. K projektu smo povabili zelo priznanega industrijskega oblikovalca. Do takrat je namreč veljalo prepričanje, da gozdarski stroj lahko pro- Kot pravi direktor Drago Pintar, se v podjetju Uniforest pri proizvodnji gozdarskih strojev osredotočajo predvsem na lastne rešitve. jektira strojni inženir - projektant. V Uniforestu imamo takšne strokovnjake, vendar je oblikovanje nekaj drugega. Opažamo, da imajo tudi pri kmetijski mehanizaciji, bodisi doma bodisi v tujini, oblikovalci vedno pomembnejšo vlogo. Bili smo med prvimi v Sloveniji, ki smo se v tej panogi spogledovali z oblikovanjem. VOC bo še čistil celjske ceste Podjetje VOC Celje bo še naprej skrbelo za vzdrževanje državnih cest v Savinjski regiji. Z Direkcijo za infrastrukturo je podpisalo sedemletno koncesijsko pogodbo. Že marca je dobilo tudi koncesijo za vzdrževanje koroških cest. VOC bo v Savinjski regiji skrbel za 744 kilometrov državnih cest. »Koncesija obsega celotno letno vzdrževanje, kjer so glave aktivnosti krpanje poškodb, nastalih zaradi zime, skrb za prometno signalizacijo, urejanje bankin, strojno krpanje ter pomoč pri elementarnih dogodkih, kjer je treba takoj urediti poškodovane ceste. Ob tem je koncesija še za celotno zimsko vzdrževanje cest,« je pojasnil vodja vzdrževanja v podjetju Bogdan Kočevar. Postopki za izbiro koncesionarja v Savinjski regiji so zaradi pritožb drugega ponudnika trajali skoraj tri leta, medtem je Direkcija za infrastrukturo VOC-u začasno podaljševala preteklo koncesijo. Sedemletna pogodba, ki so jo zdaj vendarle podpisali, pomeni pomemben korak v poslovni sanaciji podjetja, ki jo je po skorajšnjem stečaju v letu 2012 začelo podjetje Ahac NG. LK Kot mejnike ste omenili tudi nastope na mednarodnih sejmih. Kako pomembni so za uspešno poslovanje vašega podjetja? Običajno se pojavljamo na strokovnih gozdarskih sejmih, kjer gre za prikaz mehanizacije pri delu. Pred kratkim smo se udeležili pomembnega sejma Avstrofo-ma, ki je vsaka štiri leta: za ta sejem je veliko zanimanje in tam so bili kupci iz celega sveta - Korejci, Japonci, Južnoameričani, ves svet. Novembra se bomo znova udeležili sejma v Hannovru in Čilu. Na obeh bomo predstavili novosti iz svojega proizvodnega programa. Kakšna je konkurenca v vaši panogi? V Sloveniji smo trije, štirje močni proizvajalci gozdarskih vitlov, cepilcev in drugih strojev. Največja konkurenca so nemški in avstrijski proizvajalci, medtem ko kakšnega globalnega koncerna, ki bi deloval v tej dejavnosti, ni. Slovenski proizvajalci imamo torej v tej panogi kar opazno vlogo. Kakšna je struktura vaše prodaje? Kolikšen delež predstavlja izvoz in v katere države največ izvažate? Izvozimo približno tri četrtine proizvodnje, ostalo je domača prodaja. V tujini največ prodamo v Nemčiji, Avstriji, Švici in Franciji, a kupce imamo po celem svetu. Kolikšen je letni promet podjetja Uniforest? V Latkovi vasi delujeta dve naši podjetji, Uniforest in Pan tim (ki je registrano za trgovino, storitve in proizvodnjo gozdarske opreme, op.p.). Za ustanovitev še enega podjetja smo se odločili leta 2007, in sicer zaradi prednosti, ki jih takšna oblika organizacije prinaša. Skupen promet obeh podjetij je lani znašal 15,5 milijona evrov. Ali se vam je prodaja po katastrofalnem žledu bistveno povečala? Lani se nam je obseg prodaje v Sloveniji zaradi žleda podvojil. Še posebej se je povečal na začetku leta, kasneje je prodaja ponovno upadla. Zdaj smo s prodajo spet v okvirih kot v zadnjih letih. Kako pomembno je za vaše podjetje, da stalno vlagate v razvoj, tehnološko posodabljate proizvodnjo, ste inovativni? Največji poudarek dajemo prav razvoju. Od dobička je v razvoj treba vlagati vsaj tri odstotke, mi zagotovo enkrat več. V Uniforestu imamo izdelan načrt razvoja, katere izdelke želimo razvijati, kakšne novosti uvajati, naš poslovni izziv so predvsem lastne rešitve. Od odprtju prostorov smo predstavili nov rezalno--cepilni stroj, ki smo ga razvijali tri leta in je zdaj zrel za proizvodnjo. Kupcem ga bomo dobavili leta 2016. Kako ocenjujete trenutni položaj gozdarsko-lesne panoge pri nas? Vsi pomembni strokovnjaki in odločevalci s stanjem, v katerem je naša država le izvoznica hlodovine, niso zadovoljni. Menim, da bi lahko tisto, kar deluje v srednji Evropi, v Avstriji in Nemčiji, delovalo tudi v Sloveniji. Razmišljanje o ustanovitvi državnega podjetja, ki bo upravljajo z gozdovi in lesom, je zgrešeno. Zakaj? To ni odločitev na podlagi poglobljene analize stanja in poslovnega modela, ker takšne utemeljene analize še nisem zasledil. To je popolnoma politična odločitev. Kaj bi rekli o poslovnem okolju o pri nas? Veliko se govori, da bi to moralo biti bolj prijazno do podjetij, da bi moralo biti manj administrativnih ovir ... Jih v vašem podjetju občutite? Upam, da se v Sloveniji čim več ljudi zaveda, da denarja ni, zato se je treba predvsem osredotočiti na obvladovanje stroškov. Ne samo v podjetjih, tako mora ravnati tudi država. Sam imam z javno upravo dobre izkušnje, ljudje, ki so v njej zaposleni, delajo dobro, učinka pa ni na tistih področjih, kjer odloča politika. ROBERT GORJANC Foto: Foto Rojnik Bo Aerov obrat končno dobil najemnika? Še vedno ni jasno, ali bo katero od podjetij, ki so se v preteklih mesecih potegovala za najem Aerovega obrata v Šempetru, tega tudi zares najelo. Kot je znano, je v prvem zbiranju ponudb, ki ga je objavila stečajna upraviteljica Alenka Gril, ponudbe za najem obrata poslalo pet domačih in tujih podjetij. Grilova se je odločila za nemško družbo AMC, ki je ponudila kar 50 tisoč evrov mesečne najemnine, kar je 20 tisočakov več od pričakovane vsote. Vendar Nemci pogodbe o najemu niso podpisali. Ob temeljitem pregledu obrata v Šempetru so ugotovili, da eden od dveh strojev, pomembnih za proizvodnjo, ni več del opreme, ki jo je v najem oddajala stečajna upraviteljica. Stroj je bil v lasti Hete, bivšega Hypo leasinga, ki pa ga je, skupaj z vsemi svojimi terjatvami do Aera, prodala podjetju, ki je povezano z direktorjem radeške papirnice Igorjem Rakušo. Rakuša je predsednik upniškega odbora Aera, radeška papirnica je tudi eno od podjetij, ki je oddalo ponudbo za najem obrata v Šempetru. Ker se je prodaja stroja zgodila potem, ko so podjetja že oddala ponudbe za najem, je Grilova vseh pet ponudnikov pozvala, naj glede na spremenjene okoliščine dopolnijo svoje ponudbe. Odzvala sta se le dva, vendar Grilova ne želi povedati, katera. Kot je dejala, rok za podpis pogodbe poteče jutri, 23. oktobra. Jutri naj bi bilo torej znano, kdo bo najemnik in morda v prihodnosti tudi tudi novi lastnik obrata v Šempetru. JI POHIŠTVO OD IDEJE DO IZVEDBE! -10% popust NA IZDELAVO KOPALNIC, KUHINJ IN POHIŠTVA PO MERI KUPON JE VNOVČLJIV DO 30.11.2015 OB PREDLOŽITVI KARTICE ZAUPANJA. KUPON PRINESITE S SEBOJ. KOPALNICE NOVOST V PROGRAMU (аошиаш) KUPON Varuhinjo presunile osebne stiske ljudi Večjih pripomb občanov glede dela celjske mestne občine ni bilo Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer s sodelavkami v Celju Delovni obisk Vlaste Nussdorfer v Celju, kjer se je sestala s 15 prijavljenim pobudniki za pogovor, je bil že deseti, jubilejni obisk varuha za človekove pravice v Celju, odkar od leta 1995 deluje ta ustanova. S poslovanjem izven sedeža se skuša varuh človekovih pravic približati ljudem, ki ocenjujejo, da so jim kršene pravice in da jim lahko varuh pomaga. Ob takšnem delovnem obisku se varuh sestane tudi z županom oziroma občinskim vodstvom. V občini je še aktualna vedno tristo prosilcev čaka večji, je varuhinja še lahko stanovanjska problematika, na stanovanje. Tudi odziv slišala v pogovoru s podžu-prihaja tudi do deložacij, še na odpis dolgov bi lahko bil panjo Darjo Turk in z direk- Šola kot iztočnica življenja Srednja zdravstvena šola Celje ob 60-letnici obstoja in 10-letnici vselitve v novo stavbo - Radio Bacil oddajal kot Radio 60, tematska številka glasila Virus v celoti posvečena vrednotam »Znanje je ključ vrat do prihodnosti, ampak skoznje lahko stopite kot zrele osebnosti ali pa se na pragu teh vrat spotaknete,« je med drugim mladim na srce položil predsednik države Borut Pahor. CELJE - Ob poslovanju v občini varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer v pogovorih z občani ni zaznala večjih pripomb na računa dela oziroma nedela Mestne občine Celje. Kot je poudarila, so se je zelo dotaknile osebne stiske ljudi v razmerah gospodarske krize, visoke nezaposlenosti, pomanjkanja in tudi revščine. Kot je povedala varuhinja, je dobila vtis, da so ljudje na splošno zadovoljni z delovanjem občine, da poskuša biti ljudem prijazna, da ni večjih problemov v zdravstvu in šolstvu, da dobro deluje javna kuhinja ... Poplavna varnost ni več tista težava, ki bi preveč skrbela ljudi v Celju. Tudi na račun pravosodja ni bilo večjih pripomb, kar je bil sicer primer v preteklem letu. Ostajajo težave na področju okolja. »Te se sicer rešujejo, a mora težave rešiti tudi država. Ministrica za okolje in prostor je obljubila sprotno reševanje zadev, čeprav denarja ni dovolj. Vendar varuh vedno opozarja, da mora biti zdravje ljudi pred kapitalom,« je poudarila Vlasta Nussdorfer. CELJE - V Srednji zdravstveni šoli Celje so že celo lansko šolsko leto obujali spomine na svojih 60 let, letošnjega 12. septembra pa so k temu jubileju dodali še obeležitev 10-letnice, odkar so se dijaki in učitelji vselili v novo šolo. Praznovanje se je končalo na slavnostni akademiji v ponedeljek, ko je med drugim predsednik države Borut Pahor mladim zaželel, naj odrastejo v ustvarjalne osebnosti, kajti njim pripada prihodnost, ki za nikogar ne bo lahka. Srednjo zdravstveno šolo v tem šolskem letu obiskuje 1.060 dijakov v 36 oddelkih, pri čemer se za poklice zdravstvene nege in kozmetičnega tehnika izobražuje še 200 odraslih. Kot je poudarila ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec, se že vsa leta vsi zaposleni trudijo, da bi bila šola za mlade odlična iztočnica za nadaljnjo poklicno pot, kar dokazuje tudi to, da se je kar nekaj bivših dijakov vanjo vrnilo v vlogi učiteljev. Sicer pa je šola vsa leta rasla tako po številu vpisanih dijakov kot po številu izobraževalnih programov. Zanimanje mladih zanje je tolikšno, da se v šoli tudi vsa zadnja leta, ko v večini drugih sprednjih šol močno upada vpis, srečujejo s tem, da ga morajo celo omejevati. Ob jubilejih so dijaki pripravili razstavo o razvoju šole in na panojih na šolskih hodnikih zbrali vrsto zanimivega gradiva, v šoli so izdali jubilejni zbornik, že celo lansko šolsko leto pa so veliko časa namenjali pripravam na praznovanje. Vrednote tudi na slavnostni akademiji Rdeča nit priprav na praznovanje so bile - vrednote. Dijaki so za vsak mesec izbrali po eno in tako ustvarjali tematske likovne in literarne izdelke, razpravljali v okviru razrednih ur in po šolskem radiu, ki se je zaradi jubileja iz Radia Bacil preimenoval v Radio 60, ter na koncu šolskega leta izdali tematsko številko glasila Virus. Razmišljanja o sočutju, poštenju, iskrenosti, tradiciji, vedrini, varovanju zdravja in okolja, strokovnosti ... so mlade povezala, zagotovo pa jih bodo spremljala tudi na njihovi poklicni poti. Kot sta poudarila tako predse- dnik države Borut Pahor kot tudi celjski župan Bojan Šrot, ima šola, ki izobražuje za poklice v zdravstvu, dvojno nalogo. Njen pomen ni le v tem, da dijakom da veliko torico občinske uprave Tino Kramer. Obenem je varuhinja lahko ugotovila, da se je občina dobro odzvala na prvi begunski val v Celju, a meni da zbirni center v srednji ekonomski šoli verjetno ni najbolj primeren. Žalostno občutenje drugorazrednosti Ko gre za Celje, je za varuhinjo zaskrbljujoče, da se v zadnjih letih kažejo posledice stečajev in brezposelnosti pri osebnih stiskah ljudi. Zato je tudi obisk v Celju znova razkril, kako globoke so lahko stiske ljudi v razmerah gospodarske krize, če ljudje živijo v pomanjkanju in revščini. »To so zgodbe, ki se zarežejo v dušo, ki zelo bremenijo, ker gre za ljudi, ki včasih ne vidijo izhoda. Zgodbe, ki sporočajo, da lahko kupiš skoraj vse, če imaš denar, če ga nimaš, pa se počutiš drugorazrednega, so žalostne, to je težko sporočilo,« je Nussdorferjeva nizala vtise iz pogovorov z občani. Med konkretnimi primeri, ki so jo presunili, je navedla občanko, ki predlaga, da bi tudi revnejši, zaradi sramu, ker nimajo denarja na računu, bili deležni posebne obravnave v bankah, kot jo imajo tudi bogatejši. Od svojcev voznikov je slišala, kako morajo ti delati občutno več od zakonsko določenega delovnega časa, a si tega ne upajo prijaviti inšpekciji, ker se bojijo, da bi ostali brez službe in dohodka. Prav tako se je lahko še enkrat prepričala, kako težko je priti do brezplačne pravne pomoči . strokovnega znanja, temveč tudi v tem, da jih spodbudi k razmišljanju in temu, da odrastejo v zdravstveno osebje, ki ni le strokovno odlično usposobljeno, ampak zna tudi povsem človeško prisluhniti posamezniku in ga potolažiti, ko je zaradi svoje bolezni še kako ranljiv. Šola je tudi naša ... Čeprav je delovanje srednjih šol v pristojnosti države, je župan Bojan Šrot poudaril, da jih lokalna skupnost vseeno jemlje za svoje, kar še posebej velja za srednjo zdravstveno šolo. Tudi zato, ker se je pred približno desetletjem mestna občina morala kar precej potruditi, da je zagotovila prostorske pogoje Pritožbe na račun zavoda za zaposlovanje Podobnim zgodbam osebnih stisk zaradi pomanjkanja, nemoči in poteptanega dostojanstva je v svoji skupini, v kateri se je pogovarjala z občani, zaznala tudi namestnica varuhinje Kornelija Marzel: »Zmeraj sem mislila, da je Maribor najhujši primer socialnih stisk, ko gre za brezposelnost in revščino, vendar so se zgodbe, ki smo jih slišali v Celju, mariborskim razmeram zelo približale,« je povedala Mar-zelova. Ob tem je poudarila, da je prisluhnila dvema pritožbama, ki sta se nanašali na ravnanje uslužbencev zavoda za zaposlovanje in ukrepe, ki jih izvajajo. Gre sicer tudi za sistemske odklone, ki jih v uradu varuhinje tudi že sami ugotavljajo, a je ravnanje s strankami zelo pereče vprašanje. »Smo javni uslužbenci, zato imamo veliko odgovornost in obveznost, da z ljudmi ravnamo na primeren način, še posebej s tistimi, ki so ranjeni in prizadeti. Občanka, ki je prijavljena na zavodu, je povedala, da je eno leto niso niti poklicali. Potem se lahko upravičeno vprašamo, ali takšne službe potrebujemo oziroma zakaj jih sploh imamo,« je povedala Kornelija Marzel. Ob tem je dodala, da so v svojem poročilu vladi in državnem zboru priporočili, naj preverijo učinkovitost služb zavoda za zaposlovanje in ukrepov aktivne politike zaposlovanja. ROBERT GORJANC, foto: RG za novo šolo. Srednja zdravstvena šola, ki se je prej dolga leta stiskala v utesnjenih prostorih stavbe neposredno ob bolnišnici, je namreč želela ostati v njeni bližini. »Kar precej težav je bilo, da smo zagotovili zemljišče za gradnjo, porušiti je bilo treba nekaj hiš,« je spomnil župan Šrot in dodal, da je vesel, ker je Celju uspelo, čeprav šolsko ministrstvo svojih obveznosti do občine še do danes ni poravnalo. ... prihodnost pa vaša Prihodnost, ki ne bo lahka za nikogar, namreč pripada mladim, je med drugim poudaril predsednik države Borut Pahor in ob tem dodal, da je prav, da jim pri oblikovanju ustvarjalne osebnosti pomaga tudi šola. Po njegovih besedah letošnji celjski sla-vljenki to dobro uspeva, saj v njej poučujejo učitelji, ki ne hodijo v razrede samo zato, da bi predavali snov, temveč si vzamejo čas tudi za pogovor in mlade spodbujajo k razmišljanju. »Prihodnost pripada ustvarjalnim osebnostim, ki so pogumne, ino-vativne, raziskovalne, ki se zavedajo, da je treba veliko porazov, da lahko zmagaš. Zato - čeprav je znanje zelo pomembno - šola ni samo pouk, ampak je tudi mesto, kjer >nastajajo< ustvarjalni ljudje,« je še dejal predsednik Pahor. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Na slavnostni akademiji so se med drugim tudi zahvalili dolgoletni ravnateljici Mariji Marolt (desno), ki je vodenje šole prevzela leta 1991 in že takrat postavila gradnjo nove šole za svoj glavni cilj. Izpolniti ji ga je uspelo leta 2005, zadnjič pa je kot ravnateljica prišla v šolo 7. marca 2010. V imenu šole so se ji zahvalile (z leve): Smilja Pevec, Katja Pogelšek Žilavec in Zdenka Mencigar Kladnik. Tako so, na zgornjesavinjskem odlagališču v Podhomu, kopičili komunalne odpadke več kot tri desetletja. Iz občin Mozirje in Rečica ob Savinji so jih vozili v Podhom dve desetletji, iz ostalih več. Prvi dve sanacije nočeta plačati. Na dveh bregovih V občinah Zgornje Savinjske doline si že vrsto let prizadevajo za rešitev problema financiranja zapiranja nekdanjega skupnega odlagališča komunalnih odpadkov v Podhomu. Gre za odlagališče odpadkov na meji med občinama Gornji Grad in Ljubno, kjer so odlagali zgornjesa-vinjske odpadke vse od leta 1976. Dve občini pri stroških zapiranja ne želita sodelovati. Bodo nesoglasja uspeli rešiti na današnjem sestanku? Iz občin Mozirje in Rečica ob Savinji so pozneje, po dveh desetletjih, začeli smeti voziti na odlagališče v Bukovžlak. V Podhomu so preostale občine prenehale odlagati smeti šele pred petimi leti. Za prvi del sanacije odlagališča Podhom in financiranje po ključu zagotovljene proračunske porabe so občine sklenile pogodbo že leta 1996. Začelo se je zapiranje odlagališča Podhom, za kar je bila večina zapiralnih del opravljena predlani. Odlagališče so prekrili z navoženo zemljino, ki so jo nato pokrili s travo. Občine potrebujejo še odločbo o zaprtju odlagališča, za kar je treba priložiti finančno jamstvo za obratovanje zaprtega odlagališča. V Podhomu je namreč še vedno treba opravljati opazovanje, obratovalna in vzdrževalna dela. Tako ima dolgoletno odlagališče še vedno status odlagališča v zapiranju, ki bo pridobilo status zaprtega šele potem, ko bo izdana odločba o zaprtju. Občine se za financiranje zapiranja nikakor ne uspejo dogovoriti. »Lahko rečem, da smo v večini, ki so odlagališče Podhom uporabljale enotni, da ga moramo zapirati in vzdrževati po deležih odloženega materiala. Žal v vseh občinah ne menijo tako,« odgovarja župan Ljubnega Franjo Naraločnik. O tem so govorili tudi na zadnji seji občinskega sveta, kjer je bila omenjena celo možnost tožbe. Naraloč-nik kljub vsemu verjame, da bodo občine končno uspele skleniti dogovor. Od sedmih občin zapiranja odlagališča nočejo sofinancirati v Mozirju in na Rečici ob Savinji. Mozirje bi moralo za prvih dvajset let odlaganja svojih odpadkov prispevati 5.400 evrov in Rečica ob Savinji 3.100, kar za občini nista visoka zneska (občinam Nazarje, Ljubno in Gornji Grad je za tri desetletja odlaganja odmerjenih po 5.900 evrov, Lučam 3.400 in Solčavi 1.100 evrov). Izračun so pripravili po številu prebivalstva v tem obdobju in po številu let odlaganja komunalnih odpadkov. Nesoglasja glede financiranja zapiranja ter še o čem, bodo skušali rešiti na današnjem sestanku. Sklicuje ga Komunala Gornji Grad, ki se je pred koncem lanskega leta upravljanju odlagališča Podhom odpovedala. Vzrok odpovedi je bilo to, da vse občine svojih finančnih obveznosti niso poravnavale. Zato so zaenkrat upravljavec občine same. Tema današnjega sestanka bo tako tudi to, kdo bo v bodoče upravljavec odlagališča v zapiranju. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT Četrt stoletja partnerstva med Celjem in Singnom CELJE - V Narodnem domu je mestna občina pripravila prireditev ob 25-letnici sodelovanja Celja z nemškim mestom Singen. Mesti povezujejo številne uradne vezi med ustanovami in pristno prijateljstvo med posamezniki. Dobro sodelovanje sta mesti uradno potrdili s podpisom listine o partnerstvu leta 1989 v Singnu in leta 1990 v Celju. Od podpisa listine je torej minilo že četrt stoletja. »Verjetno so še bolj kot ta uradna listina pomembne vezi, ki so se stkale v vseh teh letih na različnih področjih - kultura, šport ... Lani smo praznovali 25-letnico sodelovanja Komornega moškega zbora Celje z moškim zborom iz Singna, 20 let sodelovanja Šolskega centra Celje s podobno šolo v partnerskem nemškem mestu. Letos praznujemo tudi 20-letnico sodelovanja organizacij Rdečega križa v obeh mestih,« je o pomenu in dosežkih sodelovanja med mestoma povedala Barbara Bošnjak, vodja kabineta celjskega župana Bojana Šrota. Na prireditvi v Narodnem domu so kulturni program sooblikovali tisti ustvarjalci, ki so v teh letih tudi sicer veliko sodelovali v partnerskih projektih: Plesni forum Celje, celjski moški komorni zbor, šansonjerka Jana Kvas. Kot gosta sta nastopila dijaka, pianista iz Singna, prejemnika številnih nagrad za umetniško delovanje. Na prireditvi sta spregovorila tudi župana in predsednika organizacij Rdečega križa obeh mest. V delegaciji iz Singna, ki se je v Celju mudila minuli konec tedna, so bili tudi svetniki in drugi prijatelji Celja. RG Energetsko učinkovita prenova Celjskega doma CELJE - Mestna občina je kot partnerka v projektu Energetska učinkovitost kulturne dediščine (EE Culture) predstavila projekt Akcijski načrt za uvajanje ukrepov energetske učinkovitosti na podlagi energetskih pregledov za Celjski dom. Ta je sofinanciran s programom čezmej-nega sodelovanje Slovenija-Hrvaška. Poleg celjske občine v projektu sodelujejo še Mestna občina Velenje, Zavod Kssena Velenje, Krapinsko-zagorska županija in Regionalna energetska agencija severozahodne Hrvatske - Regea kot vodilni partner. Obstoječe energetsko in gradbeno stanje kaže na nujnost in upravičenost energetske obnove te stavbe. Njeno stanje ni v skladu s sodobnimi standardi in potrebami niti ni več primerno za kakovostno izvajanje različnih dejavnosti. Akcijski načrt predstavlja različne možnosti energetske prenove. Ugotovitve o obstoječem energetskem in gradbenem stanju so bile sprejete na osnovi razširjenega energetskega pregleda Celjskega doma in na osnovi projektne dokumentacije, ki je del akcijskega načrta za uvajanje ukrepov energetske učinkovitosti. Mestna občina bo v tem programskem obdobju tudi kandidirala za razpise za pridobivanje evropskih sredstev. NT V celjski občini so v teh dneh predstavili akcijski načrt energetske prenove Celjskega doma. Kraljevi sadež zdaj tudi v Sloveniji Mangostinov sok vsebuje več kot 40 * antioksidantov CELJE - V zadnjem obdobju se vedno več govori o pozitivnih zdravstvenih učinkih tako imenovanega kraljevega sadeža. Mangostin, kot ga imenujejo, je sadež iz Indonezije. Njegov sok izjemno izboljša počutje, blaži obolenja oziroma jih preprečuje. Gre za nov naravni dodatek brez dodanih konzervansov ali sladkorjev. Številne študije so pokazale učinkovitost soka iz tega sadeža, ki ima škrlatno vijolično lupino in belo kremasto sredico. Velika prednost takšnega dodatka naj bi bilo predvsem to, da vsebuje več kot 40 antioksidantov. Zanje je znano, da upočasnijo staranje celic in s tem celega organizma, zmanjšujejo pojav kroničnih bolezni in upočasnijo nastajanje srč-no-žilnih bolezni ter preprečujejo raka. »Želeli smo ljudem ponuditi nekaj, za kar obstajajo trdni dokazi, da gre za naravni izdelek. Zato so za nami številne študije, podkrepljene tudi z analizami v strokovnih krogih. Veseli nas predvsem to, da so ljudje s pitjem tega soka sami videli, da jim pomaga. Tako imamo primere, ko je v času uživanja tega soka niso imeli več luskavice, izboljšalo se je stanje sladkornim bolnikom, a tudi bolnikom, ki so imeli za raka. Ženske poročajo o odpravi težav v obdobju menopavze, mnogi tudi o izboljšanju prebavnih težav,« pravi Miran Blatnik, ki je v Celju te dni z Dragom Mlakarjem odprl tudi poslovno enoto, kjer je možno o tem čudežnem sadežu dobiti vse informacije. Predvsem to, da je sadež bogat z antioksidanti, je dokaz, da lahko zdravju samo koristi. Blatnik še navaja, da ne gre za nobeno zdravilo, ampak za dokazano preventivo na dolgi rok. Dnevno priporočljiv odmerek za uživanje je 30 mililitrov, najboljše ga je uživati zjutraj. Pri ljudeh, ki imajo že katero bolezen, pa priporočajo dve steklenički, torej 60 mililitrov na dan. SŠol, foto: SHERPA Mangostin je tudi blag antidepresiv in analgetik ter tako pomaga tudi pri premagovanju stresa. Povečuje tudi senzibilnost receptorjev za inzulin, zato se ob uživanju soka iz tega sadeža zmanjša potreba po inzulinu. Vedno bolj ga ljudje uporabljajo tudi pri dietah, saj je priporočljiv tudi pri hujšanju. Ob odprtju poslovne enote Xan-Max v Stanetovi ulici v Celju sta Miran Blatnik (prvi z leve) in Drago Mlakar (četrti z leve) v knežje mesto povabila tudi poslovne partnerje s Tajske, ki se že več let ukvarjajo s pripravo soka iz mangostina. S Tajske prihaja tudi izraz kraljevi sadež, saj ga redno uživa tudi tamkajšnja kraljeva družina. V pričakovanju pohodnikov in kolesarjev Na borzi Natour Alps na Golteh so se tujim turističnim delavcem predstavili tudi ponudniki aktivnih počitnic iz Saša regije Zgornja Savinjska in Šaleška dolina sta po mnenju ponudnikov turističnih programov zelo primerni za vse ljubitelje aktivnih počitnic, le da sta premalo prepoznavni. Zato so minuli konec tedna na Golteh pripravili turistično borzo Natour Alps. Gre za dogodek, na katerem so ponudniki ne samo iz obeh dolin, temveč tudi iz drugih delov Slovenije, predstavnikom tujih turističnih agencij skušali čim bolj privlačno predstaviti vse, kar nudijo na področju aktivnega oddiha v naravi. Gostitelj letošnje, že devete borze je bila Savinjsko--šaleška območna razvojna agencija. Dogajanje na Gol-teh je pripravila Tina Gerk-man, sodelavka pri projektu regionalne destinacijske organizacije (RDO). Po njenem mnenju je borza priložnost za predstavitev destinacije in ponudnikov ter za sklepanje poslov s partnerji iz tujine, z agencijami, ki lahko k nam pripeljejo večje in manjše skupine turistov. Na Golte je tako prispelo 25 partnerjev iz tujine in približno toliko ponudnikov iz Slovenije, od tega jih je bila približno tretjina iz Saša regije. Na borzi Natour Alps so se predstavili tudi številni ponudniki aktivnega oddiha v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Tina Gerkman: »Želim, da bi bile občine še bolj naklonjene delovanju RDO in da bi imeli vsaj primerljivi proračun, kot ga imajo nekatere konkurenčne destinacije, če gledamo število nočitev.« Na kratkih vnaprej dogovorjenih sestankih so tako udeleženci v petek izmenjali informacije, se udeležili osrednje konference, kjer so predstavili nekaj primerov dobre prakse in se nato v soboto družili na dveh študijskih turah po obeh dolinah. Ena je bila zastavljena adrenalinsko, druga je ponujala odkrivanje zanimivosti z vsemi čutili, od vonjanja do okušanja. Takšna neformalna druženja so običajno še pomembnejša za kasnejše uspešno sklenjene posle. Skupna promocija in podpora okolja Gerkmanova, ki ima večletne izkušnje v turizmu, saj ga je prej sooblikovala v doli- ni Soče, meni, da imata tako Savinjska kot Šaleška dolina možnosti za razvoj aktivnega turizma, v primerjavi z dolino Soče pa tam vlagajo precej več sredstev v promocijske aktivnosti in so že dlje prisotni na turističnem zemljevidu. »Gostje iščejo alternative že znanih točk, zato je to priložnost za naše območje. Povsod je lepo, treba je le najti dodano vrednost. To pomeni delo vseh v destinaciji, od občin do ponudnikov,« pravi Gerk-manova. Med tistimi, ki pozdravljajo aktivno delovanje RDO, je tudi Jure Kolenc iz kampa Menina, ki meni, da sta nujni večja povezanost ponudnikov v Zgornji Savinjski dolini in večja podpora okolja, v katerem delujejo, da bo promocija uspešnejša. »Savinjska dolina ni prepoznavna. Če vprašate v Celju, vam bodo med rekami, primernimi za rafting, našteli vse, razen Savinje. Vsi drugi posli so bili v dolini doslej več vredni kot turizem. O njem so govorili župani le za nekaj političnih točk, potem so pozabili na resno poslovno obnašanje,« je kritičen Kolenc, ki občinam zameri predvsem to, da še niso zagotovile osnovnega, kar potrebujejo za ak- tivni turizem, to so označene kolesarske in pohodne poti. »To je osnova, kot so vilice in nož ob zrezku, a se o tem politizira in razpravlja nenormalno dolgo.« Neprijazni do gorskih kolesarjev Da so včasih želje in cilji eno, realnost pa drugo, je priznal tudi Marko Lenarčič iz Združenja za pohodništvo in kolesarjenje Slovenije. Šte- Dobra priložnost Nekatere udeležence borze Natour Alps z našega območja smo vprašali, kako so zadovoljni s takšnimi možnostmi promocije in kaj pričakujejo od sodelovanje. Aleš Krivec iz podjetja Naturavantura, ki ima kamp Naturplac na Ljubnem: »Smo najmanjše podjetje med velikimi ponudniki in smo hoteli biti zraven, da pokažemo čare, ki jih ima naš kamp. V dolini prej ni bilo govora o tovrstni ponudbi, vsi so bili usmerjeni na apartmaje in hotele, borza pa daje poudarek prav poho-dništvu, kjer se najdemo tudi mi s svojo ponudbo. Na pogovorih so tuji predstavniki povedali, kaj želijo in iščejo, mi pa smo jih skušali pritegniti z nečim novim. Zato so tudi prišli, saj je lepe narave in zanimivosti povsod veliko.« Mitja Škrabl, vodja marketinga in prodaje na Golteh: »Aktivni turizem je ena od naših možnosti, ki jih želimo bolj izpostaviti v nezimskih mesecih. Veseli nas, da so bili tuji turistični delavci navdušeni tudi spoznavajo deželo. Da je tudi med ponudniki storitev zanimanje za tovrstne goste, pove podatek, da je v minulih letih 90 hotelov in apartmajev prejelo posebne znake za specializirane namestitve za pohodnike in kolesarje. »Od teh se jih je 30 odločilo za širšo promocijo in združeni skušamo vsako leto obiskati čim več tujih sejmov, pripraviti internetne predstavitve, pripravljamo pa tudi posebno aplikacijo, kjer bodo predstavljene naše poti,« pravi Lenarčič. Cilj je pripeljati k nam čim več po-hodnikov in kolesarjev. TATJANA CVIRN Foto: GrupA vilo turistov, ki jih navdušuje aktiven dopust, narašča, kljub temu pa smo v Sloveniji zelo omejili možnost gorskega kolesarjenja. »Stvari se premikajo,« pravi Lenarčič, »saj je direktorat za turizem sestavil posebno komisijo, ki naj bi še letos rešila ta problem.« Kolesarskih poti je sicer pri nas zelo malo, turisti se lahko vozijo predvsem po lokalnih cestah, ki niso preveč prometne, in tako nad našim objektom. Nekateri menijo, da lahko pripeljejo poslovne skupine, drugi avtobusne, tretji imajo v mislih družine. Želimo goste, ki bodo aktivno preživljali dopust. Pri tem moramo oblikovati širšo ponudbo, saj vemo, da za tujce enourna razdalja ali več ne predstavlja problema.« Matej Jugovar, komercialist iz podjetja Unitur (Terme Zreče in Rogla): »Ponujamo pakete pohodništva in kolesarjenja za tuje goste, ki lahko s tem tudi bolje spoznajo Slovenijo. Poleg ponudbe za klasične wellness goste imamo tudi program za tiste, ki bi radi aktivne počitnice. Na borzi sem se pogovarjal Marko Lenarčič: »Glavni problem je, kako tujcem prikazati, po čem smo v Sloveniji boljši ali drugačni od Tirolske ali Dolomitov. Prednost je, da lahko pri nas doživijo oboje na majhnem območju in za nameček okusijo še našo obliko Azurne obale.« s Čehi, Poljaki, z Belgijci in Nizozemci in vsi so bili presenečeni, da združujemo dva tako različna centra.« Nina Plesnik iz Hotela Ple-snik v Logarski dolini: »Veseli smo, da smo kot regija dobili priložnost za predstavitev na takšnem dogodku, saj je borza specializirana za pohodništvo in kolesarjenje, za kar imamo odlične možnosti. Naši gostje iščejo predvsem naravo in aktivnosti v njej, za kar ima naša dolina veliko priložnost. Povezovanje je pri tem bistveno. Kar nam manjka, je več promocije v tujini, pri čemer se trudimo vsi, tako hotel kot dolina.« Jure Kolenc: »V turizmu manjka strategij in podpore. Tistega, ki se odloči za to dejavnost, čaka veliko težav. Tudi promocija v tujini je preslaba in nismo prepoznavni. Na sejmu ti s prstom na zemljevidu zna vsak pokazati Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko, ne zna pa najti Slovenije.« Za razliko od lani vinogradnikom letos do zadnjega obilnega deževja seveda ni bilo treba obupovati. Na fotografiji vinogradi pri Bučah. Specialistka za vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik ostaja delno optimistična. Ponekod že pijejo mlado vino Specialistka za vinarstvo o bolj harmoničnem in bolj pitnem vinu - Kaj bo po deževju s posebnimi kakovostmi? Po letošnji trgatvi strokovnjaki na področju vinarstva že ugotavljajo odlično kakovost vina. Tisti, ki so grozdje trgali v začetku septembra, imajo namreč po enem mesecu na domači mizi že mlado vino. Zaskrbljeni so lahko le tisti, ki so v vinogradih pustili grozdje za trgatve posebnih kakovosti in jih je presenetilo močno deževje. Za razliko od lani vinogradnikom letos do zadnjega obilnega deževja seveda ni bilo treba obupovati. Vinska trta je zacvetela že konec maja in večjih težav z rastlinskimi boleznimi ni bilo. Zato so lahko vinogradniki trto ohranili zdravo, čeprav se je ponekod pojavil oidij, to je pepelasta plesen. Kljub temu večjih težav ni bilo. Poleg tega so se v času trgatve pojavljale vsiljive žuželke, a večje škode niso naredile. Jesen je bila dolgo suha, zato so lahko vinogradniki pravočasno pridelek spravili v vinske kleti. Zrelost grozdja je nad dolgoletnim povprečjem in se po času dozorelosti uvr- šča med najzgodnejša leta. Letos je dozorelost grozdja v primerjavi z lani prehitela kar za štirinajst dni. Za najzgodnejšim letnikom 2003 je zaostala le za slab teden. Razmere podrobno spremljajo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor, ki je pristojen za področja vinogradništva, vinarstva in sadjarstva tudi na našem območju. »To je izjemno izhodišče za dobro kakovost vina,« poudarja specialistka za vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik, ki je doma v okolici vinogradniškega Šmarja pri Jelšah. »Lahko so pridelali odlično deželno vino, katerega količina je večja. Prav tako je bilo mogoče letos pridelati vrhunsko vino, kjer so količine manjše,« dodaja. Po količinski plati je letošnje leto običajno. Specialistka za vinarstvo ugotavlja, da so letošnja mlada vina sijočih sortno značilnih barv, v vonju prepoznavna in izjemno dišav-na. »V okusu so vina prijetno polna, bogata, harmonična in predvsem pitna,« je zadovoljna Tadeja Vodovnik Plevnik. »V primerjavi z lani je stopnja kisline nižja, kar vpliva na večjo harmoničnost in pitnost vina,« dodaja specialistka. Pozne trgatve Večino grozdja so iz vinogradov pobrali. In kaj bo po močnem deževju z vini posebnih kakovosti? Gre za grozdje, ki je med močnim deževjem ostalo v vinogradih in je bilo namenjeno za Napovedi trgatve za vina posebne kakovosti so delno optimistične. vina posebne kakovosti, kot so predikatna vina, izbor, jagodni izbor in ledena vina. Vinogradniki, ki so pustili v vinogradu seveda najbolj zdravo grozdje, so se zavestno odločili za tveganje. Obilno deževje jim povzroča skrbi, saj dež slabo vpliva na sestavine vina, med katerimi je sladkor. Najprimernejša sorta za pridelavo vin poznih trgatev je laški rizling, zato je v vinogradih ostalo predvsem to grozdje. »Ima dokaj debelo kožico, vendar je lahko ob takšnem močnem deževju ranjena in jo začne napadati gniloba. Kolikor se pojavlja gniloba, je žlahtna gniloba botritis. Težava je, ker dež slabo vpliva na ostale sestavine za vino, med katerimi je sladkor. »Če bo sledil vsaj dober teden suhega vremena z močnim vetrom, ki bi to grozdje posušil, potem lahko tudi iz tega grozdja pričakujemo najboljše,« je delno optimistična specialistka za vinarstvo. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT Letno kopališče Celje najboljše V akciji Naj kopališče 2015 je Letno kopališče Celje v kategoriji letnih kopališč zasedlo laskavo prvo mesto in tako prehitelo dolgoletnega prejemnika prvega mesta Kopališča Laguna v Ljubljani. V družbi ZPO Celje, ki zadnja leta uspešno upravlja s celjskim letnim kopališčem, so bili priznanja in zmage zelo veseli. Kot je pojasnila vodja gospodarjenja pri ZPO Maja Voglar, je ta zmaga dokaz, da jim uspeva na kopališču, zgrajenim z delovnimi akcijami Celjanov, in sicer pred več kot 50 leti, ohranjati takšno kopališko okolje, ki iz leta v leto privablja več obiskovalcev. Izpolnjevanje vseh zakonsko predpisanih zahtev in ureditve izvajanja kopališke dejavnosti je za mestno kopališče v primerjavi z mlajšimi in s tehnološko modernejšimi kopališči velik zalogaj. »Zakonske zahteve na tem področju se iz leta v leto zaostrujejo in silijo lastnike k vsaj delni nadomestitvi in modernizaciji kopališč ali celo v gradnjo popolnoma novih kopaliških kompleksov,« je še povedala Voglarjeva. Ob tem je dodala, da bo letošnji uspeh v prihodnjih sezonah težko ponoviti, a da se bodo trudili, da se bodo obiskovalci na mestnem kopališču počutili dobro. LK Bo gradilo podjetje Gic gradnje? ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini so za gradnjo varovanih stanovanj dobili ponudbo slatinskega gradbenega podjetja Gic Gradnje. Če bodo pogajanja uspela, bi lahko pogodbo obe strani podpisali že konec letošnjega leta. Občina je na javnem razpisu iskala zasebnega partnerja, ki bi se lotil velike naložbe na območju Lorgerjeve domačije. Gradnja varovanih stanovanj bi bila za Šmarje pri Jelšah prvi projekt po načelu javno-zasebnega partnerstva in ena največjih naložb, vredna skoraj šest milijonov evrov. Vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Zlatka Pilko je pojasnila, da je bila ponudba popolna in skladna z zahtevami razpisa. Občina se bo s ponudnikom pogovorila o ponudbi, nato naj bi sledila priprava pogodbe, ki bi jo lahko po napovedih sogovornice podpisali v začetku decembra. Po časovnem načrtu naj bi bil prvi del, gre za 37 od skupno 87 stanovanj, dokončan v letih 2017 ali 2018. TS Radeče z evropskim denarjem do čistilne naprave RADEČE - Z občinami Litija, Šmartno pri Litiji in Zagorje je Občina Radeče vključena v evropski projekt odvajanja in čiščenja projekta odpadnih voda na srednji Savi. V Radečah so v okviru evropskega kohezijskega projekta, ki je v zaključni fazi, zgradili centralno čistilno napravo, katere zmogljivost je 3 tisoč populacijskih enot. Gre za gradnjo klasične pretočne biološke čistilne naprave z aerobno stabilizacijo blata. »V Radečah bomo tako po četrt stoletja, odkar so se začela razmišljanja o čistilni napravi, le dobili to, kar nujno potrebujemo - urejeno čiščenje odpadnih fekalnih voda,« je povedal Tomaž Režun, ki se je v Litiji z župani ostalih občin udeležil predstavitve zaključka projekta. Skupna vrednost projekta je 27 milijonov evrov, od tega je evropski kohezijski sklad prispeval 22 milijonov evrov. Samo naložba v občini Radeče je vredna približno 1,2 milijona evrov, pri čemer je 900 tisoč evrov evropskega denarja, ostalo je bil prispevek radeške občine. Rg Številni so se preizkusili v spretnostni vožnji na mokrem cestišču. Pravilna reakcija lahko v primeru nenadnih spremenjenih razmer reši življenje. Tako zabavno, da je v Obrnjeni na glavo in s »pijanimi očali« spo- znavali pasti vožnje NA KRATKO Za pomoč ob zastoju srca ROGAŠKA SLATINA - Občina je v letošnjem letu priskrbela in na javna mesta namestila pet defibrilatorjev. Zdaj je na območju občine skupno že sedem takšnih naprav, ki so namenjene nudenju pomoči ob nenadnem zastoju srca. Poleg defibrilatorjev na pošti in policijski postaji so zdaj omenjene naprave nameščene še pri športni dvorani Rogaška Slatina in pri dvorani Balinček, pri turističnoinformacijskem centru ter pri gasilskih domih Kostrivnica in Sv. Florijan. O uporabi defibrilatorja bodo po občini organizirana izobraževanja, ki jih bo vodil zdravstveni tehnik Velimir Krklec, reševalec v Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah. TS Rožle za otroke VELENJE - Prenovljena Vila Rožle v Sončnem parku je od minulega četrtka tudi uradno namenjena velenjskim otrokom. Mestni občini je namreč kot partnerki v projektnem predlogu EE Culture na razpisu operativnega programa čezmej-nega sodelovanja Slovenija-Hrvaška v prejšnjem finančnem obdobju uspelo pridobiti sofinanciranje Evropskega sklada za regionalni razvoj. Tako je za prenovo Vile Rožle v Sončnem parku, ki je varovan kot vrtno-arhitekturna dediščina, Evropa prispevala malo manj kot 270 tisoč evrov, država približno 30 tisočakov, mestna občina pa razliko do 315 tisoč evrov, kolikor je znašala skupna vrednost naložbe. Z energetsko obnovo vile so v mestu pridobili kakovostno energetsko obnovljeno stavbo, v kateri je približno 330 kvadratnih metrov skupne notranje površine v dveh etažah z mansardo. K vili so dozidali še nadstrešnico, ki bo omogočala izvedbo zunanjih aktivnosti. Sicer pa so bili obnove najbolj veseli v Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, ki je prevzela Vilo Rožle v upravljanje in bo imela v njej še boljše pogoje za delo in ustvarjanje otrok. IS zvočne slike kulture л m ЈЕШ m>ß ff* u VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 ratlin CG I j C VRANSKO - Avto-moto zveza Slovenije je minulo soboto v Centru varne vožnje na Vranskem pripravila vsakoletno prireditev Dan odprtih vrat, na kateri je predstavila pester nabor svojih aktivnosti in storitev, članske ugodnosti in skrb za varno mobilnost in tudi športne panoge. Je pa to hkrati tudi priložnost, ko lahko obiskovalci skozi lastno izkustvo doživijo težo pomena varnosti v cestnem prometu. Obiskovalci so lahko spoznali trike za ustrezno pripravljenost jeklenega konjička, obnovili znanje nudenja prve pomoči in se preizkusili na poligonu varne vožnje. Obiskovalci so bili prav priložnosti za trening spretnostne vožnje najbolj veseli. Večina je bila šokirana, kako hitro lahko pride do neobvladovanja vozila in kako pomembne so kakovostne pnevmatike, ki predstavljajo edini stik z voziščem. Da bi obiskovalci resnično razumeli in doje- li, da varnostni pas rešuje življenja, so jih uslužbenci v posebnem simulatorju obrnili na glavo. In za potrditev, da alkohol resnično zmanjša voznikove spretnosti, so si nekateri nadeli »pijana očala«. Bencinski navdušenci pa so bili najbolj navdušeni nad predstavitvijo športnih motociklov in gokartov. Kako je biti voznik, pa so na posebnem poligonu z električnimi vozili preizkusili tudi najmlajši. LK, foto: Žare Modlic Velika pridobitev tudi za Guzeja ŠENTJUR - Prostovoljni gasilci so imeli na Prevorju izjemno slabe pogoje za delovanje. Z novo stavbo je kraj pridobil tudi primerne prostore za delovanje društev in središče medgeneracijskega druženja na vseh ravneh. Kot je bilo večkrat mogoče slišati na slovesnosti ob odprtju, je pridobitev izjemnega pomena za vse krajane in pomeni veliko dodano vrednost kakovosti življenja na tem območju. Večnamenska stavba ima 458 kvadratnih metrov uporabne površine. Od tega približno dve tretjini zavzemajo prostori, namenjeni kulturnim dejavnostim. Tako bo poleg obstoječih prostorov v V programu ob odprtju so sodelovali učenci POŠ Prevorje, citrarka Jasmina Levičar in Ljudski pevci s Prevorja. tamkajšnji podružnični šoli kraj bogatejši še za razstavni prostor, dvorano, vadbeni prostor za posamezne sekcije, informacijsko pisarno in vso podporno infrastrukturo. Preostali del prostorov so namenili delovanju društev in krajevni skupnosti. Najbolj se primernih prostorov za svoje delo veselijo člani Prostovoljnega gasilskega društva Prevorje. Občina Šentjur je bila s to investicijo uspešna na osmem javnem pozivu regionalnega razvojnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov in iz tega naslova pridobila skoraj 444 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Preostalih 15 odstotkov upravičenih stroškov je iz proračuna zagotovila Občina Šentjur. Celotna vrednost objekta znaša 680 tisoč evrov. Na ta način bodo prispevali k razvoju turizma in ohranjanja poseljenosti podeželja. Kulturno in turistično ponudbo na Prevorju sicer gradijo predvsem na zapuščini razbojnika Guzeja. StO Ciljajo na inkubator ROGATEC - Javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin v občinski lasti, ki se je končalo sredi tega meseca, je bilo spet neuspešno. Občina bo odslej iz prodaje izvzela nekdanje prostore občinske uprave, kjer bo skušala urediti podjetniški inkubator. Dva poslovna objekta in en stanovanjski ter nezazidano stavbno zemljišče tako še nimajo novih lastnikov. Občina je med drugim prodajala prostore, kjer je bila do leta 2011 občinska uprava, vendar bo zdaj to stavbo izvzela. Po besedah rogaškega župana Martina Mikoliča bo v omenjenih prostorih skušala urediti podjetniški inkubator, če bo za ta namen na razpisu pridobila denar Evropske unije. Nepremičnine bo občina zdaj prodajala s pomočjo nepremičninskega posrednika. Tai lahko ceno nepremičnin v skladu z zakonodajo zniža za 15 odstotkov. TS novi tednik radiocelje Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d.o.o. RAZPIS ZA KOMERCIALISTA Si kreativen/-na, vztrajen/-na in iznajdljiv/-a? Verjameš vase in v svoje sposobnosti trženja? Imaš izkušnje na področju medijev in vsaj 6. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri? V medijski hiši Novi tednik in Radio Celje iščemo sodelavca oziroma sodelavko, ki zna prepričati in prodati. Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 30. oktobra na naslovu agencija@nt-rc.si ali na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis za komercialista«. VSI NAŠI MOJSTRI 11 RAZMIŠLJATE O PlllüNOVI, 1ШШШ j AVVTDVT ALI ODLIČNI STORITVI? Jw Preberite aktualno -ponudbo Ivi si -privoščite najboljše! Po nova okna in vrata v Steklo dom TOVfll STEKIO Dom 5TD profil Številne prednosti Gealanovih novih oken: 1. Izjemna toplotna izolacija (veliko boljša od zahtev najstrožjih norm) - Gealanovi profili imajo koeficient prehodnosti toplote 0,92 W/m2K. 2. Izjemna zvočna izolacija - okna iz Gealanovih profilov s sodobnim izolacijskim steklom zmanjšuje raven hrupa od 8- do 10-krat, kar je več kot dovolj za večino zahtev. 3. Estetski videz. 4. Enostavno vzdrževanje. 5. Izjemna zrakopropustnost in vodotesnost. 6. Odlična zračnost. »V podjetju se trudimo odgovoriti tudi na najbolj specifična vprašanja kupcev in jih rešiti. Obdržati želimo visoko kakovost pri proizvodnji in montaži. Držimo se dogovorjenih rokov dobave in s tem ohranjamo zaupanje strank. Proizvodnja nam omogoča, da lahko naredimo skoraj vse zahtevne oblike in funkcije oken in vrat. Naši strokovnjaki opravijo vse, od temeljite izmere, strokovnega svetovanja, izdelave ponudbe, demontaže, montaže in odvoza vaših starih oken in vrat. Vabimo vas, da nas obiščete v razstavnem salonu v Celju, na Mariborski cesti 44 (nasproti vojašnice), ali se dogovorite za obisk našega strokovnjaka (na telefonski številki 059/116-801 ali 070/136-478).« Tovarna oken in vrat Steklo dom, ki že od leta 2009 uspešno gradi svojo mrežo na Hrvaškem, je letos junija odprla dva nova prodajno--razstavna salona tudi pri nas, in sicer v Ljubljani in Celju. Kot napovedujejo v podjetju, bo njihov naslednji cilj osvajanje avstrijskega trga. V podjetju se dobro zavedajo, da je njihovo dobro začrtano poslanstvo ključ do uspeha. Dobri poslovni odnosi do dobaviteljev, vlaganje v razvoj podjetja (stroje, opremo, zaposlene ...) in reševanje kupčevih problemov predstavljajo njihovo glavno konkurenčno prednost. Podatek, da je več kot 70 odstotkov zaposlenih v podjetju že od prvega dne, je zgovoren dokaz, da so na delovnem mestu zadovoljni in da imajo možnost lastnega razvoja. Z Gealanom in podjetjem G-U, ki sta svetovno znana proizvajalca PVC- in ALU-materia-la, so v podjetju uspeli doseči le najboljše nabavne pogoje. Opremljeni so s sodobno proizvodnjo linijo znamke Eluma-tec. To sta dva od dejavnikov, ki vplivata, da lahko na trgu ponudijo izjemno kakovost oken in vrat po konkurenčni ceni. Trudijo se, da presežejo pričakovanja kupcev Okna in vrata, stene in senčila ter tudi ostalo stavbno pohištvo so vrhunske kakovosti z izvrstno toplotno izolacijo, ki je popolnoma okolju prijazna in ne potrebuje dodatnih vlaganj v vzdrževanje. Kot pravijo v podjetju, sta kakovost in življenjska doba PVC--materiala v zadnjih 50 letih precej napredovali. Povečali so se tudi obstojnost (življenjska doba), enostavnost uporabe in vzdrževanje. V podjetju zagotavljajo, da obstajajo številne prednosti stavbnega pohištva, narejenega iz umetnih materialov, hkrati pa je cena zmerna in tako je tudi razmerje med ceno in kakovostjo najboljše. BSTRDüPPLflSIIIlfl PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uiiuuii.strojeplastika.sL I PflMrdjšeMrftons.p Ponikva lib. Ponikva TEL.: Ml 693394 PRODШ IN SERI/IS TMKTORIEI/ ASFALT KOVAČ □.□.□., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI ASFALTK +386 3 7491 031 +3B6 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET 4- SMLjflCl R.VK ЕШСА Tel:. 011 m 014 i J Gm/mbrviekf, WO Celje iljskiservisflikca.. DELOVNI ČAJ: fxm. - pet.: oil do-Murt;mir.: od, t. dr 19. une site specific«, saj je vezana na uprizoritev na hodnikih in stopniščih Gimnazije Celje - Center, ki so tako zaživeli v povsem drugačni luči,« je pojasnil Gregor Deleja. So pa mladi gladališki ustvarjalci pripravili tudi različico, primerno za klasičen gledališki oder, ki omogoča gostovanje predstave izven matične hiše. LK, foto: arhiv GCC razširili. Tako so lahko v čarobnem svetu lutk uživali tudi odrasli, kar je redkost v celjski kulturni ponudbi. »Tudi lutkovne predstave skrivajo marsikakšno sporočilo. Poleg tega vsak v sebi skriva delček otroka, hkrati pa vsi v sebi nosimo tudi delček lutkarskega znanja, ki se ga nevede poslužujemo v vsakodnevnem življenju,« je prepričan Damir Kolarić iz Kulturnega društva Smeško. V petek so se lahko malo večji ljubitelji lutk smejali komediji Ne reži kuri peruti v izvedbi lutkovne skupine Mokre tačke iz Mokronoga. »Gre za lutkovno limonado z veliko sladkorja. Gledalca po kurji »lojtri« pospremi, da skozi vratca kurnika opazuje živahno življenje domače perjadi, oplemenitene s pametnimi telefoni, povezane v in-ternetna socialna omrežja in reklamne oglase. V predstavi smo tako spoznali matere, gospodinje, ljubice, karieristke, skratka superkure. Seveda brez petelina tudi ni šlo,« je vsebino predstave strnil Kolarić. Brezplačno kulturno dopoldne Otroci so si lahko v soboto dopoldne popolnoma brezplačno ogledali kar tri predstave. Najprej so člani lutkovnega gledališča iz Kranja odigrali predstavo Kužek in muca, prirejeno po znani pravljici Karla Čapka. Temu je sledil prvi slovenski stand up za otroke Princeska Jokica v izvedbi Burekte-atra iz Velenja. Dveurni program je zaključila lutkovna skupina Lučka iz Trbovelj s predstavo o deževniku Maksiju. Vse te predstave so si lahko otroci in njihovi spremljevalci ogledali povsem brezplačno. »Kulturnih prireditev za najmlajše je sicer precej, a so večinoma plačljive. Mi pa želimo delček kulture ponuditi vsem,« je odločitev o prostem vstopu komentiral Damir Kolarić. Čeprav je z denarjem vedno težko, pravi, da bo tudi peti lutkovni maraton dostopen vsem. LK, foto: SHERPA Have Fun Club je nastal na pobudo profesorice Karen Polimac Do-bovišek leta 1995. V preteklih dvajsetih letih se lahko pohvali z vrsto odmevnih predstav ter s številnimi nastopi doma in na tujem. S prejšnjim projektom, dramatizacijo Fitzgeraldovega dela The Diamond as Big as the Ritz, pa so z več kot 50 uprizoritvami v Sloveniji in Grčiji podrli vse rekorde in poželi odlične kritike. Petkovi premieri sta že v soboto in nedeljo sledili prvi domači ponovitvi, zdaj pa se predstava odpravlja na prvi niz gostovanj po Sloveniji. Osrednji dogodek ob 20. obletnici Have Fun Cluba bo sicer 20. novembra v Celjskem domu, ko bodo nekdanji člani gledališke skupine pripravili posebno predstavo z odlomki preteklih desetih produkcij in jubilejni zbornik. Priporočamo Ne le otroci. Nad prvim otroškim stand upom v Sloveniji so bili navdušeni tudi odrasli. Princeska Jokica je stoječa improvizirana komična pravljica za otroke, kjer se srečajo klovn - igra ga Kajetan Čop - in veliko lutk. Lutke za vse Četrti Smeškov lutkovni maraton navdušil staro in mlado Praznovanje mladinske ustvarjalnosti Zavod za ustvarjalni razvoj mladih in Muzej novejše zgodovine Celje vabita ta petek ob 13. uri na odprtje razstave nagrajenih likovnih del in na podelitev priznanj nagrajencem 20. jubilejnega mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda. Častni pokrovitelj dogodka, ki ga je podprla Mestna občina Celje, je predsednik republike Borut Pahor. Svečanost bo obeležila več obletnic, in sicer 25 let zavoda za ustvarjalni razvoj mladih, 20 let mednarodnega razpisa za mlade in revije Likovni svet, 15 let Društva za razvoj kulture Celja in Mednarodne grafične delavnice na temo Arhitekture Celja. Gonilna sila zavoda za ustvarjalni razvoj mladih je že vse od začetka Mihailo Lišanin, ki je leta 1995 ustanovil revijo Likovni svet in začel tudi razpis za likovna dela mladih Slovenije. Že naslednje leto sta tako revija kot razpis postala mednarodna. V dosedanjih letih je na razpisu sodelovalo 130 tisoč mladih iz 110 držav, s čimer se je razpis uvrstil med tri največje v Evropi in med deset največjih v svetu. Po zaslugi Lišanina je knežje mesto dobilo tudi prvo stalno galerijo za likovna dela mladih v Sloveniji. Zaradi nerazumevanja okolja je ustanovitelj galerijo po 12 letih delovanja zaprl, poslanstvo galerista mladih pa nadaljuje kot organizator razstav v svetovnih likovnih metropolah. TS 16 KRONIKA Obtoženi se radi pogajajo, seveda za nižjo kazen Okrožno državno tožilstvo v Celju dosega nadpovprečne rezultate - Končno se je tudi kadrovsko okrepilo Ko obtoženi enkrat krivdo prizna in po končanih pogajanjih in dorečeni višini kazi podpiše s tožilcem tako imenovani sporazum, priznanja krivde ne more več preklicati. Sodišče nato priznanje krivde lahko zavrne, a se to ne dogaja pogosto ali se sploh ne. Kadar obtoženčevo priznanje krivde sprejme, sodišče razpiše le še narok za izrek kazenske sankcije in sodnik ali sodnica obtožencu izrečeta sodbo. Kazni pa ne more zvišati, lahko jo le zniža ali potrdi. Tudi odvetnik obtoženega se nato na takšno sodbo ne more pritožiti na primer zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Celjski okrožni državni tožilci »slovijo« po tem, da dosežejo več sporazumov o priznanju krivde storilcev kaznivih dejanj kot njihovi kolegi z ostalih tožilstev po Sloveniji. Usmeritve o tem -da lahko storilec dobi tudi do tretjino nižjo kazen, če krivdo prizna in na podlagi tega s tožilci sklene sporazum - je leta 2012 izdalo Vrhovno državno tožilstvo RS. Od takrat so celjski tožilci pravzaprav najboljši pogajalci. A ne za vsako ceno. Priznanje krivde v praksi pravzaprav pomeni, da se sodišče izogne rednemu dokaznem postopku. Na naroku, zatem ko obtoženi podpiše sporazum o tem, da se je po-kesal za svoje dejanje in ga priznal, sodnik sicer pregleda dokaze in obtoženemu izreče kazensko sankcijo. Če priznanja ni, pa sledi sodni postopek, ki se lahko vleče leta in leta. Ob koncu leta, ko sodišče potegne črto pod svojim delom in izda statistiko o hitro končanih postopkih, je treba vedeti, da si sodišče s tem lasti zaslugo tožilcev, ki že pred izrekom kazenske sankcije opravijo glavnino dela in zberejo vse dokaze, na podlagi katerih obtoženi krivdo prizna. Tako hitri postopki zmanjšajo tudi stroške, ki bi sicer nastali zaradi maratonskih sojenj. Visoka stopnja obsodilnosti »Lani je bilo 61 takšnih pogajanj, z obtoženimi smo podpisali 40 sporazumov o priznanju krivde. Na predo-bravnavnih narokih je krivdo priznalo še 552 obtoženih oseb, kar je zelo visoka številka,« pravi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl. Kaznovalna politika gre tudi v smer, da je treba čim več zadev rešiti na alternativen način, torej tudi s poravnavo ali z odloženim pregonom. Tudi na tem področju dela je celjsko tožilstvo kljub kadrovskim težavam, ki so ga pestile do letos, skoraj nadpovprečno uspešno. Pozitivno za celjske tožilce je tudi, da dosegajo kar 92-odstotno obsodilnost v primerih, ki jih na sodišču zastopajo. Kazenske zadeve, kjer obtoženi Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl krivde ne priznajo in za katere se mora začeti sodni postopek, namreč za tožilce sicer predstavljajo trd oreh, a ga očitno - glede na dobre rezultate - več kot uspešno strejo z dobrimi dokazi. Ti so namreč za obsodilno sodbo ključnega pomena. »Takoj priznam« Možnost sporazumov o priznanju krivde in s tem nekoliko nižja kazen sta se najbolj obrestovali predvsem prekup- čevalcem z mamili, storilcem težjih kaznivih dejanj in tudi povratnikom, ki imajo na vesti že več primerov nečednega početja. Za te praviloma tožilci na sodišču predlagajo izrek skupne kazni, in sicer glede na ostale primere, v katerih so se obtoženi znašli. Pogajanja se izplačajo tudi tistim, ki so obtoženi v zadevah, ki jih sodni mlini meljejo že desetletje. Kazen v tako starih primerih ne doseže več svojega namena, kot bi ga takoj po kaznivem dejanju, zato se obtoženi z veseljem poslužujejo možnosti priznanja krivde in pogajanj za nižjo kazen. V praksi se dogaja, da marsikateri osumljenec že na policiji v predkazenskem postopku izrazi željo, da bi se pogajal za nižjo kazen in krivdo priznal. Ta del je pravzaprav neuradno pogajanje, saj morajo - ko pride njegova ovadba na tožilsko mizo - tožilci vseeno zbrati dokaze in preučiti, ali pogajanja sploh pridejo v poštev. Tožilci namreč vedno niso »dobrosrčni«. Kadar gre za najhujša kazniva dejanja, kjer sta na kocko postavljena življenje ali varnost družine in prometa, ni nujno, da tožilec pristane na pogajanje. Zakon o kazenskem postopku mu namreč daje to možnost, ki ni nujna. Tudi v Celju so tožilci odklonili pogajanja z nekaterimi obtoženimi, predvsem iz razloga, ker so obtoženi pričakovali nižjo kazen od tiste, ki bi jo lahko tožilci na podlagi priznanja obtoženčeve krivde predlagali. Direktorji poplačajo dolgove Takšni kaznovalni politiki so v zadnjih letih hvaležni tudi storilci manjših premoženjskih kaznivih dejanj. V žargonu gre za tako imenovano bagatelo. V ta sklop spada premoženjska kriminaliteta, kjer ni povzročena večja škoda od 500 evrov. To tožilci rešujejo predvsem s poravnavanjem ali z odloženim pregonom. Storilci se tako oškodovancu v prvi meri opravičijo, poplačajo storjeno škodo ali opravijo družbeno koristno delo. Odloženega pregona se tožilci pogosto poslužujejo v primerih, kjer bi morale na zatožno klop sesti pravne osebe, torej direktorji ali lastniki podjetij, ki jim očitajo kazniva dejanja, kot so kršitve temeljnih pravic delavcev. V zadnjem letu se kaže skokovit porast teh kaznivih dejanj. Odloženi pregon pomeni, da tožilci dajo takšnim obtoženim časovni rok, v katerem morajo škodo poplačati, če je ne, tožilci pregon nadaljujejo. »Podobno je tudi pri poslovnih goljufijah in blažjih oblikah zlorab položaja v gospodarski dejavnosti,« pojasnjuje Žaberl. Znano je, da so večje primere s področja gospodarskega kriminala prevzeli tožilci specializiranega državnega tožilstva, ki ima sedež v Ljubljani. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (SHERPA) Zaradi silovitega požara je tudi opeka s strehe dobesedno letela po zraku, kar je prav tako predstavljajo nevarnost, ne samo za gasilce, ampak tudi za ljudi, ki so sredi noči na ulici opazovali, kaj se dogaja. Nekateri stanovalci so takole noč preživeli na ulici in nemo spremljali delo gasilcev. Vzrok požara v Cankarjevi v ■ se ni znan Je šlo za napako na električni ali dimniški napeljavi? Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine požara poslovno-stanovanjskega objekta v Cankarjevi ulici 4 v središču Celja. Ogenj je na podstrešju objekta izbruhnil v noči na minuli petek. Kako resno je bilo, kaže podatek, da so morali iz te in iz okoliških stanovanjskih stavb evakuirati kar 60 ljudi. Požar je več ur gasilo približno 80 poklicnih in prostovoljnih gasilcev, ki so dan kasneje opravljali še požarno stražo, da ne bi zatlelo še enkrat. Neuradni podatki sicer kažejo, da naj ne bi šlo za požig, obstaja pa možnost, da je zagorelo zaradi malomarnosti ali napake na električni oziroma dimniški napeljavi. Stanovalce, ki so ob izbruhu že spali, so budili policisti tudi s pozivi po zvočniku in jim zvonili na vratih. Gasilci so odstranili tudi dve osebni vozili, da ju požar ne bi poškodoval, rešili pa so tudi mačka, ki je bil ujet v enem od stanovanj. »Gašenje je bilo zahtevno, ker gre za staro stavbo in ker so v neposredni bližini še ostale stavbe s številnimi stanovanji,« je povedal direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Gasilci so sicer bili previdni pri gašenju, da voda bivalnih enot ne bi poškodovala, a je še prehitro reči, kakšne dolgoročne posledice sta požar in gašenje pustila na objektu in kaj vse to pomeni za lastnike in najemnike stanovanj. Je pa v Cankarjevi ulici pred leti že gorelo, in sicer leta 1978. Takrat je ogenj dodobra uničil sosednjo stavbo, v Cankarjevi dve. Začasno preseljeni Precej poškodovana so tri stanovanja najemnikov občinskega podjetja Nepremič- nine Celje. Za nadomestno bivališče je zaprosila samo ena družina, ki so ji ponudili bivalno enoto v Kovinarski ulici 13. Stanovanja so bila ob požaru tako poškodovana, da v njih ni mogoče več bivati in kot je povedal Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje, je njihova odgovornost, da tem najemnikom zagotovijo nadomestno bivališče. Kot je še povedal direktor Brvar, imajo za takšne primere v Nepremičninah Celje na voljo 49 bivalnih enot, trenutno je prostih okrog pet enot. Družina, ki je zaprosila za nadomestno bivališče, naj bi se v nadomestno stanovanje preselila danes, po požaru so začasno živeli v domu na Jožefovem hribu. Ena najemniška družina je re- šitev našla pri sorodnikih, en najemnik, ki je bil v času požara odsoten, se ni oglasil ali izkazal interesa po dodatnem bivališču (v njegovo stanovanje so ob požaru zato tudi morali vdreti). »Ključna je varnost bivanja v takšni stavbi. Pred samo sanacijo bo nujno treba preveriti statičnost stavbe, to pa bo trajalo kar nekaj časa. V naših stanovanjih zagotovo ne bo mogoče živeti vsaj nekaj mesecev, po vsej verjetnosti do pomladi«, je povedal Primož Brvar. Kolikšna je škoda v stanovanjih, Brvar zaenkrat še ne more oceniti, jasno je, da investicija ne bo majhna, saj bo potrebna celovita sanacija objekta. SŠol, RG, foto: GrupA ŠPORT 17 ■i ■ ■ I__^ ■ w ■ ■ Branko Tamše: »Po vseh NaiDoaateisim morala težavahsmodržaiiobijubo ■ ^^ ^ J ^ииии ■■■ ^^ ■ ■ in proti megazvezdnikom g ■ ■ pustili srce na igrišču. pomagati Portugalca nj—vseboij Tamšetovi rokometaši navdušili Zlatorog V napadalnih akcijah je bil Šime Ivić neusmiljen. Razmerje v kazenskih minutah (18:6) je usodno poseglo v razplet tekme petega kroga lige prvakov med Celjem Pivovarno Laško in Paris St. Germainom (PSG). V zelo dobro obiskanem Zlatorogu, žal ne polnem, so levjesrčni Celjani izgubili s Parižani z 32:30. Presenetljivo dobro so se upirali zvezdniški zasedbi, oba polčasa so izgubili zgolj za gol. Sodila sta Portugalca Santos in Fonseca, ki sta razburila več kot štiri tisoč gledalcev. Enostavno sta morala pomagati trenutno najbogatejšemu klubu na planetu. »Če bi moji fantje nosili na dresih napis Zagreb, bi se zaključilo drugače,« trener Branko Tamše ni zadrževal občutkov. Dan, ki ga ne bo? Celjski strateg je bil popolnoma iskren. »Žal mi je, kajti niso nam dovolili, da se borimo na vso moč. Bilo je veliko sankcij, nekaj upravičenih, nekaj povsem neupravičenih. Na drugi strani bogati Parižani niso bili nežni v marsikaterem dvoboju. Po vseh težavah smo držali obljubo in proti megazvezdnikom pustili srce na igrišču. Nekateri novinci vse bolj jemljejo zalet. Čakam na dan, ko bom lahko s celotno ekipo opravil nekaj treningov in da bomo odpravili določene pomanjkljivosti. Veliko pi ...rij, oprostite izrazu, se nas je lotilo,« je zaključil temperamentni Tamše. Zelo, zelo blizu V nedeljskem popoldnevu je kapetan pivovarjev Luka Žvižej dosegel pet golov: »Imena na nasprotni strani so nas zelo motivirala. Sami sebi smo dokazali, da je s pravim pristopom vse možno.« Ob odsotnosti Mihe Zarabca je za prijetno osvežitev v sredini celjskega napada poskrbel Lucijan Fižuleto in celo dvakrat premagal Omeyerja: »Zelo blizu smo bili. Vse smo dali od sebe. Škoda, bila je lepa tekma. Morda sodnika ... A tu ne moremo nič. Zmanjkalo nam je tudi nekaj sreče, vse ostalo je bilo super.« Tamše je »Fišu« ponudil lepo minutažo. »Moram priznati, da sem dovolj igral. Hvaležen sem trenerju za zaupanje. Vesel sem, ker se mi je dvignila samozavest. Upam, da se bo tako nadaljevalo.« Odlično v Celju Najbolj učinkovita sta bila Nikola Karabatić pri gostih z devetimi in pri domačih Šime Ivić z osmimi goli. Celjska ekipa je po uvodni zmagi nad Bešiktašem nato klonila proti Zagrebu, Wisli, Flensburgu in PSG, sinoči pa je gostovala v Kielu. »Preveč golov prejemamo in zato smo imeli težave do zadnjih minut. O razlogih, zakaj sem pred leti hitro zapustil Celje, ne bom govoril. Morda bo mnoge presenetilo dejstvo, da sem se takrat v Zlatorogu odlično počutil. V sedanji celjski ekipi sta igralec ali dva, ki bi ju rad videl tudi v našem moštvu,« je bil spo- štljiv Zvonimir Noka Serda-rušić, sedaj pri PSG, prej pa tudi pri Celju in Kielu. Znova Holstebro Rokometaši Gorenja niso imeli sreče pri žrebu parov 3. kroga pokala EHF. Za tekmece so namreč dobili igralce danskega Holstebroja, s katerimi so se pomerili že v prejšnji sezoni. Velenjčani so bili sicer tedaj v skupnem seštevku uspešnejši z 59:57, toda v torek bi jim na Dunaju lahko žreb - bili so nosilci -namenil lažjega nasprotnika. Holstebro trenutno na lestvici zaseda deveto mesto v danskem prvenstvu. Po zaključku minule sezone je ostal brez bratov Daamgard. Prvi obračun bo 21. novembra v Rdeči dvorani, povratni pa teden dni kasneje na severu Evrope. Zmagovalec se bo uvrstil v skupinski del pokala EHF. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA NA KRATKO Že favoritinja v Riu? Pariz: Judoistka celjskega Z'dežele Sankakuja Tina Tr-stenjak je v kategoriji do 63 kg znova zmagala na tekmi za grand slam. Aktualna svetovna prvakinja je v polfinalu premagala Nemko Trajdos, v finalu pa še Nizozemko Franssen z juko in upravičila status vodilne tekmovalke na svetu. Za prvo mesto je dobila pet tisoč dolarjev. Peta sta bila Ana Velenšek in Roki Drakšič. Kljub remiju prve Postojna: Celjske kegljav-ke so prekinile svoj dolgi niz zmag. V 6. krogu 1. slovenske lige sicer proti Proteusu niso izgubile, zmagale pa tudi ne. Bile so boljše v posamičnih dvobojih, ki so jih dobile Nada Savič, Barbara Fidel, Saša Črep in Anja Koz-mus, toda slabše v setih in končnem seštevku kegljev. Končalo se je z izidom 4:4. Na lestvici Celjanke ostajajo na vrhu z 11 točkami, Triglav jih ima 10. Iz Šentjurja v Katar Doha: Na svetovnem prvenstvu v atletiki za invalide, ki bo do 31. oktobra, bosta nastopila dva Slovenca. Henrik Plank bo tekmoval v metu diska, Jana Führer pa v skoku v daljino. Oba sta člana Atletskega kluba Šentjur. Z njima sta tudi trenerja Luka Cmok in Rok Novak. (DŠ) Srebro in bron Celje je gostilo 23. svetovno prvenstvo v kettlebellu. Poleg Top-fita sta bila organizatorja Mednarodna federacija kettlebell športa (International gira sport federation) in Športno društvo iz Kijeva, ki predstavlja ukrajinsko šolo kettlebella. Ruska različica ima več članic in bo svetovno prvenstvo priredila v Dublinu. Tam bo vsaj deset slovenskih predstavnikov, ki pa so pritrdili splošnemu mnenju, da je bilo v Celju po zaslugi Olene Semenove (že nekaj let živi tukaj) vse odlično izvedeno. V tekmovalnem delu sta se izkazali dve domači predstavnici. V potegu oziroma izmikanju (snatch) je bila v kategoriji do 60 kilogramov Nastasja Stesl tretja, Nastja Kuzmin pa v kategoriji do 70 kg druga. Med sedmimi reprezentancami je bila najuspešnejša Ukrajina pred Belo-rusijo, Italijo, Španijo, Slovenijo, Izraelom in Portugalsko. DŠ Foto: GrupA Celjski hitrostni drsalci na zagrebškem ledu Urlep z evropsko normo Celjski hitrostni drsalci so se s tekme Alpe Jadran v Zagrebu vrnili z osmimi odličji in doseženo normo za evropsko člansko prvenstvo. Spodbudni rezultati so sad uspešnega pripravljalnega obdobja, v katerem so se tekmovalci poleti udeležili priprav v Budimpešti in Bormiu. Bor Luka Urlep je v hrvaški prestolnici razdaljo 500 metrov prvič predrsal hitreje od 47 sekund, s čimer je izpolnil normo Mednarodne drsalne zveze in se bo januarja udeležil evropskega članskega prvenstva v Sočiju. Urlep in Klarisa Sluga pa sta le za malenkost zgrešila nacionalno normo za mladinsko svetovno prvenstvo, vendar ju do konca leta čaka še šest tekmovanj in s tem dovolj novih priložnosti. V Zagrebu je bil Urlep prvi med mladinci B, Nik Pogorevc Petelin pa med mladinci G. Druge so bile Klarisa Sluga med mladinkami B, Urša Erjavec (D) in Dina Špan (F), tretji pa Lovro Zgoznik (C). Bronasti odličji sta v štafetnih preizkušnjah dodala Ina Les in Urlep. DŠ Foto: DK CELJE Kettlebell oziroma po rusko girja je železna utež, podobna topovski krogi z ročajem. Njena teža se giblje od štirih do 32 kilogramov, preskoki med težo so po štiri kilograme. Disciplina ne zahteva zgolj eksplozivnosti in moči, marveč tudi vzdržljivost, saj se šteje število pravilnih ponovitev. 18 ŠPORT Odlična zelenica in že osmi poraz Za razliko od prejšnje sezone so vsi tekmeci naenkrat zelo močni V 14. krogu 1. slovenske lige so nogometaši Celja doživeli že osmi poraz in ostajajo na repu razpredelnice. Na svojem štadionu so morali priznati premoč Mariborčanom, ki so slavili s 3:1. Velenjski Rudar je gostoval v Krškem, kjer se je tekma zaključila brez golov. Gostitelji so zapravili enajstmetrovko, na srečo Celjanov - Krčani so jim najbližje na lestvici - je bil vratar Radan uspešnejši od Urbanča. Za trenutni položaj NK Celje naj bi bili najbolj odgovorni člani upravnega odbora. Trije so, predsednik UO Stevan Đorđević ter Rafael Brance in Breda Obrez Preskar. Slednja bržkone nimata poglavitne vloge pri poslovanju in (ne)uspešno- sti kluba. Luknje po tveganju V Areni Petrol je 2.000 obiskovalcev videlo štiri gole. Zelenica je zdaj odlično pripravljena, gostom je omogočila, da so uveljavili svojo kakovost. V domači vrsti sta bila najboljša Marko Pajač, ki je že po eni uri zahteval menjavo, in kapetan Blaž Vrhovec, ki je govoril o do- Nemočen je bil vratar Matic Kotnik po strelu Agima Ibraimija, čeprav je bil sprožen s 35 metrov. godkih po prejetem golu: »Po zaostanku smo več tvegali in logično se je pojavilo več lukenj v naši obrambi. Že drugič v tej sezoni je v Areni Petrol tekmo prelomil izjemen gol. Pri 1:2 smo bili prehitro kaznovani. Če si zadnji na lestvici, je seveda stanje zaskrbljujoče. Komaj čakamo na nove točke.« Za-čelja se grofje nikakor ne zmorejo znebiti: »V soboto se je pokazalo veliko pozitivnih stvari na naši strani. Naporen urnik je pred nami. Upam, da se bomo uspeli spočiti.« Včeraj so gostovali pri Olimpiji, povratna tekma četrtfinala pokala NZS bo v sredo. Dvignjene glave V soboto je bil trener Celja Iztok Kapušin pogumen in je svoje fante poslal proti gostujoči obrambi, kar se sicer ni obrestovalo, tudi zaradi spretne »štoperske naveze« Mertelj - Filipovič. »Naš načrt je bil, da z agresivno igro presenetimo nasprotnike. Menim, da nam je to v precejšnji meri uspelo, predvsem v 1. polčasu. Tudi v nadaljevanju smo želeli vztrajati pri začrtanem, a nas je popolnoma presekal evrogol Ibraimija. Kmalu smo prejeli še drugi zadetek. Prevladala je kakovost Maribora. Svojim fantom nimam česa očitati, tako kot proti Gorici so prikazali pravi obraz. Z dvignjenimi glavami lahko nadaljujemo prvenstvo.« Izhod iz krize? V 22 dneh bodo Celjani odigrali šest tekem: Maribor, trikrat Olimpija, Zavrč, Domžale. »Skušali bomo zdržati, regeneracija bo zelo pomembna. V napadu želimo biti kreativni, a nam še ne uspeva,« je zaključil Kapušin. Maribor le ni pravo merilo, posebej ne v sedanji celjski situaciji. Zdi se, da je igralski kader z zadnjimi okrepitvami pridobil, da se vidijo obrisi, ki bi lahko pomenili izhod iz krize. Obramba bo uspešnejša z vrnitvijo Tadeja Vidmajer-ja, hitronogi Pajač bi lahko Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 1410 2 GORICA 14 9 1 DOMŽALE 14 7 4 MARIBOR 14 7 4 ZAVRČ 14 6 4 RUDAR 14 3 6 KRKA 14 3 5 LUKA KOPER 14 3 3 KRŠKO 14 2 4 CELJE 14 1 5 2 38: 9 32 4 26:22 28 3 22:10 25 3 26:15 25 4 16:14 22 5 13:16 15 6 11:22 14 8 18:25 12 8 6:25 10 8 9:27 8 Celje (4-2-3-1): Kotnik -Travner, Krajcer, Klemen-čič, Kous - Vrhovec, Miškić - Pajač, Ahmedi, Sousa - Ali. Igrali so še Spremo, Đurkovič, Firer. že v Zavrču unovčil asistence Valona Ahmedija. Po izjemnem strelu mimo Han-danoviča pa je samozavest zrasla Enisu Đurkoviču. Najbolj zaskrbljen je igrišče zapuščal Sebastjan Gobec, zdaj športni direktor. Njemu nikoli ni bilo vseeno za usodo NK Celje. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Panorama KOŠARKA 1. SL, 1. krog: Rogaška -Lastovka 83:68; Fon 20, Rebec 11; Miškovič 20, Portorož - Zlatorog 66:70; Hodžič 15; Jeftić 20, Jurak 15, Helios Suns - Elektra 134:48; Robertson 25; Đurica 12, Hasić 9. 2. SL, 1. krog: Terme Oli-mia - Sežana 80:72; Cerkovnik 18, Štruc 10; Furlan 20. 1. SL (ž), 1. krog: Athlete Celje - Triglav 78:44; Dojkić 18, Potočnik 14; Zdolšek 8. Jadranska liga, 6. krog: Zadar - Tajfun 73:67; Paša-lić 16; Ponjavić 13, Čebular 9. Vrstni red: Budućnost 11, Crvena zvezda, Union Olim-pija, Cedevita, Mega Leks 10, Igokea, Skopje, Metalac 9, Partizan, Sutjeska, Zadar, Cibona, Tajfun, Krka 8. Jadranska liga (ž), 2. krog: Kvarner - Athlete Celje 86:59; Tomljenović 21; Dojkić 16, Gwashavanhu 11. Vrstni red: Budućnost 4, Kvarner, Čelik, Trešnjevka, Athlete 2. NOGOMET 1. SL, 14. krog: Celje - Maribor 1:3 (0:0); Đurković (70); Ibraimi (50), Tavares (53-11 m), Sallalich (72), Krško - Rudar 0:0, Koper -Olimpija 1:2 (0:1), Zavrč -Gorica 1:2 (0:2). 3. SL - vzhod, 9. krog: Šampion - Radlje 2:2 (1:0), Dobrovce - Dravinja 5:1 (3:0), Mons Claudius - Fuži-nar 3:1 (0:1), Videm - Šmarje 2:1 (0:1), Šmartno - Podvinci 3:0 (2:0). Vrstni red: Maribor B, Brežice, Videm 20, Šampion 17, Šmarje 15, Fu-žinar, Mons Claudius 13, Lenart 12, Šmartno 11, Dobrov-ce, Dravinja 9, Dravograd 8, Radlje 7, Podvinci 3. ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - PSG 30:32 (15:16); Ivić 8, Janc, Žvižej 5; N. Karaba-tić 9. Vrstni red: Veszprem 9, PSG 8, Kiel, Flensburg, Zagreb 6, Wisla 3, Celje 2, Bešiktaš 0. 1. SL, 7. krog: Gorenje - Trimo 42:22 (23:13); Medved, Šoštarič 5; Sušin 6. Vrstni red: Celje 14, Gorenje, Ormož 12, Koper 10, Krka 9, Ribnica 8, Maribor, Loka 7, Trimo 6, Slovenj Gradec, Dobova, Izola 3, Sevnica 2, Slovan 1. 1. SL (ž), 4. krog: Zelene doline Žalec - Ajdovščina 26:31 (12:17), Celje Celjske mesnine - Branik 35:21 (19:15), Koper - Velenje 28:25 (15:14). Vrstni red: Krim Mercator 9, Zagorje 7, Ajdovščina, Ljubljana 6, Celje 5, Velenje 4, Krka 3, Branik, Žalec, Koper, Jadran 2, Brežice 0. (MiK) Športni koledar Četrtek, 22. 10. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 3. krog, Celje: Athlete - Čelik (18). Petek, 23. 10. MALI NOGOMET 1. SFL, 6. krog: Maribor - Dobovec Pivovarna Kozel (20). KOŠARKA 1. SL, 2. krog, Laško: Zla-torog - Hopsi (19). Jadranska liga, 7. krog, Celje: Tajfun - Mega Leks (21). Sobota, 24. 10. Jutri polzelska »invazija« na Laško NOGOMET 1. SL, 15. krog, Velenje: Rudar - Luka Koper, Zavrč - Celje (17). 3. SL - vzhod, 10. krog: Dravinja - Mons Claudius, Lenart - Šmartno (15.30), Radlje - Šmarje (16). KOŠARKA 1. SL, 2. krog, Šoštanj: Elektra - Šenčur (20). 2. SL, 2. krog: ECE Celje - Branik, Kolpa Črnomelj -Terme Olimia (19). 1. SL (ž), 2. krog: Grosuplje - Athlete Celje (17.30). ROKOMET 1. SL, 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Dobova (18), Slovenj Gradec - Gorenje (19). 1. SL (ž), 5. krog: Velenje -Zelene doline Žalec, Zagorje - Celje Celjske mesnine (19). Nedelja, 25. 10. NOGOMET 3. SL - vzhod, 10. krog: Šampion - Maribor B (16). V uvodnem krogu 1. slovenske lige za košarkarje so zmagali Slatinčani in Laščani. Šoštanjčani so izjemno visoko izgubili, Polzelani so pri Škofjeločanih gostovali včeraj zvečer. Rogaška je novinko v prvoligaški druščini Lastovko iz Domžal premagala s 83:68. Vodi jo Konjičan Miloš Šporar. V Rogaški Slatini ni imel rešitve, da bi preprečil slavje gostiteljev, ki jih je že na prvi tekmi sezone pozdravila polna dvorana navijačev. Brez pretresov Slatinčani so ob polčasu vodili za 17 točk, na koncu pa zasluženo zmagali za 15. Potek tekme so imeli ves čas pod nadzorom. Miha Fon, novinec v slatinski zasedbi, je dosegel 20 točk, drugi novinec, Matic Rebec, jih je vpisal 11. »Po dogovoru smo odigrali dobro obrambo. Razen uvodnih petih minut drugega polčasa in zadnjih treh minut tekme smo odigrali zelo solidno in zasluženo zmagali. Po eni strani naši igri manjka še veliko, po drugi strani pa je zdaj pred nami tritedenski premor, ki ga bomo skušali kar-seda dobro izkoristiti,« je po zmagi dejal Damjan Novakovič. Rogaška bo naslednjo tekmo odigrala šele 7. novembra, ko bo gostila Elektro. Šokanten rezultat Šoštanjčani si bodo tekmo 1. kroga nove sezone zagotovo za vedno zapomnili. A nikakor ne po dobri igri, temveč po sila visokem porazu. Na gostovanju v Domžalah jih je domači Helios Suns premagal s kar 134:48. Gostitelji so zmagali za 86 točk! Kot smo že zapisali, bo Elektri v novi sezoni težko. Finančne težave so naredile svoje in obstanek med prvoligaško druščino je, vsaj trenutno, zelo oddaljen. V Domžalah je imel trener Duško Maličevič na voljo le člane kadetske in mladinske ekipe. »To je bila igra mačke z mišjo. Fantom nimam česa očitati. Pravih članov imamo že tako malo, tokrat pa smo zaradi poškodb in bolezni odigrali še brez Jana Kosija in Urbana Bukoviča. Naslednji teden pričakujem dve okrepitvi. Vemo, katere tekme moramo dobiti. Priložnost za uspeh bomo iskali proti enakovrednim tekmecem,« je jasno povedal Maličevič. Elektro v soboto čaka domača tekma s Šenčurjem. Najbližje presenečenju Če so Slatinčani in Domžalčani brez težav prišli do prve zmage, pa so bili najbližje presenečenju Portorožani. Pred svojimi gledalci so pričakali laški Zlatorog, ki pa je uspel zmagati s 70:66. V laškem taboru s predstavo niso bili zadovoljni, saj je bila slaba. Trener Predrag Milović jo je pokomentiral z naslednjimi besedami: »Moja ekipa je tekmo začela v močnem krču, medtem ko je Portorož igral sproščeno in inteligentno. Kaznoval je vsako našo napako. Ko je naš krč popustil, smo tekmo z nekaj sreče, a zasluženo dobili. Naša igra v prvem polčasu je bila dokaj dobra, zadnjih 15 minut pa je primernih za veliko grajo in čim hitrejšo pozabo. Pred nami je še veliko dela.« Laščani bodo jutri gostili Hopse. Kot je že v navadi, lahko pričakujemo pravo »invazijo« Polzelanov na Laško. Do zdaj jim je še vedno uspelo preglasiti domače občinstvo v dvorani Tri lilije. Prvič bo proti bivšemu klubu Zlatorogu zaigral Frano Ma-rasović, sive lase pa bo matičnemu klubu znova skušal povzročiti Polzelan na delu v Laškem Miha Vašl. MITJA KNEZ ŠPORT 19 Šoštanjski Klobučar pri županu OB ROBU V Topolšici in kasneje Šoštanju so že pred desetletji igrali zelo dobro odbojko. Moški so bili pred enajstimi leti celo državni prvaki. Med odbojkarji je bil svoj čas tudi Darko Menih, kasneje še v vlogi trenerja. Šoštanjski župan je družno z večino občanov z navdušenjem spremljal odlične nastope slovenske moške odbojkarske reprezentance na evropskem prvenstvu v Bolgariji. V izbrani vrsti je bil tudi Šoštanjčan Jan Klobučar. Menih mu je pripravil sprejem v občini, »špalir« so pripravili otroci iz Vrtca Šoštanj, nato so Janu zaploskali in zapeli. Župan je Klobučarju izročil vrednostni bon v višini tisoč evrov, podžupan Viki Drev pa grb Občine Šoštanj. »Hvala za lep sprejem. V Šoštanju sem preživel lepo otroštvo. Svetujem vam, da se ukvarjajte s športom. Čim manj bodite pred televizijo in računalnikom,« je član evropske podprvakinje nekaj besed namenil otrokom. DŠ Foto: Občina ŠOŠTANJ Možgani iz Velenja, strupen servis iz Šoštanja Jan Klobučar in Darko Menih Kako se v teh dneh, čeprav v tedniku, izogniti slovenskemu športnemu fenomenu, tokrat odbojkarskemu? Sila težko. Srebrna medalja zlatega leska na evropskem prvenstvu je pač storila svoje. Odbojkarski zanesenjak Darko Menih je v vlogi šo-štanjskega župana sprejel Jana Klobučarja tik pred njegovim poletom v Frankfurt. Klobučar se je osnovnih veščin odbojkarske igre naučil v Šoštanju, potem pa ga zgodaj zapustil. Za selektorja Andreo Gianija je bil as iz rokava; Klobučarjev neugoden začetni udarec, takoimeno-vani float servis, je čestokrat nasprotnikom onemogočil ugodno pripravo napada. Član začetne zasedbe pa je bil Velenjčan Dejan Vin-čič. Podajalec, torej organizator igre. Tisti, ki se mora odločiti, kdo izmed četverice soigralcev bo zaključil akcijo. In mu mora vsekakor podati tako, da bo zanj najbolj primerno in - če je možno - najbolj neugodno za tekmečev blok. Vodstvo Občine Velenje je načrtovalo sprejem zanj, žal pa je zmanjkalo časa. Čestitali so mu v Novi Gori- DEAN ŠUSTER ci, kjer si je med igranjem za Salonit ustvaril družino. »Mama in brat sta v Velenju, to je še vedno moje mesto. Ob prvi priložnosti, čez mesec ali dva, se bom oglasil,« je obljubil za organizatorja igre z 202 centimetroma zelo visoki Vinčič. Dejan, možgani naše selekcije, je poletel v Francijo, kjer je zamenjal klub. Prej je igral še na Poljskem in v Turčiji. Za razliko od Klobučarja je Vinčič pustil pečat tudi na Celjskem. Dobri poznavalci odbojke se zagotovo spomnijo, kako je pred enajstimi leti klub Šoštanj Topolšica šokiral slovensko sceno. Pod vodstvom Bruna Najdiča je postal državni prvak! To se je zgodilo le nekaj dni pred slavjem celj- skih rokometašev v Flens-burgu in je ostalo - malce preveč - v senci evropskega podviga. Med šampioni iz Šoštanja je bil tedaj tudi 17-letni Dejan Vinčič. Njegovi soigralci pa Dejan Fujs, Denis Pomer, Robert Sovi-nek, Andrej Tot, Zoran Pa-vič, Rok Satler, Alen Djord-jevič, Marko Pokleka, David Sevčnikar, Sandi Primožič in Uroš Duplišak. Sledilo je drugo mesto, pa tretje in -izstop iz prve lige. Klub naj bi slavil »abrahama«, a ga ne zmore... Precej podobno je bilo s celjsko žensko odbojko. Državne prvakinje iz leta 1994 niso bile več dolgo na vrhunski ravni. Olga Tolmačova, Suzana Živkovič, Simona Kovačič, Branka Koprivica, Špela Krebs, Biljana Šikman, Tanja Kibirjeva, Barbara Ki-slinger, Regina Terbuc, Iris Ristič, Polona Pihler in Erna Adžovič; njihova pota so se zavoljo pomanjkanja financ morala raziti. »Vroče srce, a hladna glava,« je stavek, ki ga dobro poznate. Najbrž ga je največkrat izrekel odbojkarski fanatik Viki Krevsel. Vselej pride prav. Dobile domači derbi, želijo še skalp Čelika letna Zala Friškovec ni dosegla koša, nakar je proti Triglavu zadela vse Za Celjankami so v novi tekmovalni sezoni že tri tekme, a le ena zmaga, saj so v uvodnih dveh tekmah Jadranske lige doživele dva poraza, v prvem krogu domačega prvenstva pa zabeležile zmago. V mednarodni regionalni sta bila uspešnejša Budućnost in Kvarner, doma je padel Triglav. Trener Damir Grgič ima v uvodu sezone zaradi številnih poškodb velike skrbi. Na spisku poškodovanih igralk so se znašle Marica Gajić, Zala Lešek, Annamaria Pre-zelj in Larisa Ocvirk. Po domačem porazu v 1. krogu Jadranske lige proti Budućnosti so Celjanke nepričakovano izgubile tudi na Reki. Psihološki padec Potem ko je Budućnost v uvodnem krogu v Celju pokazala svojo moč in potrdi- la, da odločno cilja na prvo mesto, smo pričakovali, da bodo Celjanke do prve zmage prišle na drugi tekmi. A v njihovih glavah se je nepričakovano zasidrala psihološka blokada in prav nič jim ni steklo. Na Reki je Athlete klonil kar za 27 točk (86:59). Ker iz skupinskega dela Jadranske lige v nadaljevanje tekmovanja izmed petih ekip vodijo le prva tri mesta, se je celjski zasedbi že pošteno zalomilo. V nadaljevanju bo treba tako doma kot v gosteh premagati zagrebško Trešnjevko. Obenem je težko pričakovati, da bi Kvarner v Celju padel za več kot 27 točk. Mnogi predvidevajo, da bosta ekipi ob koncu morebiti izenačeni po zmagah. Celjankam bi vsekakor šlo na roko, če bi Trešnjevka in Kvarner na medsebojnih tekmah po enkrat zmagala. Bolnišnica v središču mesta Celjske košarkarice bi lahko velik posel opravile že danes, če bi v 3. krogu proti Čeliku pripravile presenečenje. Naloga bo zelo težka. Zeničanke imajo nekaj odličnih posameznic, zato lahko danes v dvorani Gimnazije Celje - Center pričakujemo izjemno borbo. Izmed poškodovanih igralk naj bi zobe po lažjem pretresu možganov stisnila Marica Gajić (na treningu je vanjo trčila Milina Mišeljić, ki si je zlomila nos), vprašljiv je nastop Annamarie Prezelj, ki si je na Reki zvila gleženj. Zala Lešek vsaj štiri mesece ne bo igrala, saj mora na operacijo rame, Larisa Ocvirk pa ima težave s stopalom. Sredi oktobra +34 Po slabšem rezultatskem štartu v sezono so Celjanke Proti Budućnosti in Kvarnerju 16-štiri mete za tri točke. na najboljši možen način odgovorile v prvem krogu domačega prvenstva. S kar 78:44 so v domači dvorani premagale Triglav iz Kranja. Strateg iz Trbovelj Damir Grgič je uspel na hitro omiliti krč ekipe. Tako je Athlete »odpihnil« tradicionalnega nasprotnika v finalih tako državnega kot pokalnega prvenstva. Kranj-čankam v Celju nikakor ni stekel met, gostiteljice pa so bile zelo razpoložene. »Vesel sem reakcije igralk in njihovega pristopa ter osredotočenosti na tekmi. To je dokaz, da delamo in razmišljamo v pravi smeri. Posledica vsega tega je bila razlika. Zdaj smo osredotočeni na Čelik. Gre za izvrstno ekipo in obeta se nam nova zahtevna tekma. Vsi skupaj si želimo, da bi imeli v naši dvorani bučno vzdušje. Zato vabim vse ljubitelje košarke, da se nam pridružijo,« eno od rešitev nakazuje Gr-gič. Po današnjem obračunu s Čelikom (18.00) bo mlada celjska zasedba v soboto gostovala v Grosupljem. Tam so pred sezono jasno napovedali skok na vrh, saj so se pošteno okrepili. V celjskem taboru se na to ne bodo ozirali. MITJA KNEZ Foto: SHERPA < dvorana GOLOVEC CILJE > www. kksentjur. net petek, 23.1G.OÖ21.0G Mega Leks i SREDA, 28.10. Ob 19.00 ÜEZ Nymburk EHUD шш mojekarte.si ■Ш9 SiUiPAJ \т ODLICNAEKIPA 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC MOTORNA VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo od letnika 2000 kupim. Telefon 041 708-497. Š 140 STROJI PRODAM POSEST ČELNI nakladalec Olga Meglič 8 prodam za 650 EUR. Telefon 031 532-444. 2415 PRODAM ŠENTJUR, Bezovje. Starejšo domačijo na krasni, sončni legi, velikost 11.500 m2, EI 2015-317-224-9109, prodamo. Telefon 051 367-720, 031 671-243. 2229 ŠEMPETER. Prodam takoj vseljivo hišo, energetska izkaznica C. V račun vzamem stanovanje. Telefon 041 643-431, 031 493-944. 2232 VSE IZ IN0XA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si VIKEND hišo, primerno za stalno bivanje, v bližini Mozirja, prodam ali oddam. Telefon 070 777-281. p GRADBENO parcelo, od 550 do 600 m2, v Šmarjeti, Škofja vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5412-322, 051 873-056. 2368 NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9/b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, za 68.500 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-22791. Telefon 041 708-198. n ŽALEC, Kasaze. Prodava stavbno zemljišče, 2.263 m2 in gozdno zemljišče, 3.904 m2, v k. o. Kasaze, skupaj za 29.900 EUR. Telefon 041 708-198. n ODDAM ШШШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ZAZIDLJIVO parcelo na Dobrovi, 870 m2, prodamo za 55.000 EUR. Telefon 041 620-904. 2448 LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, Laško), grajeno med leti 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo; zemljišče pod stavbo 50 m2, gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika. Skupna cena 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198.n CELJE, Šentjungert. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Šentjungert 23, 83,40 m2 neto tlorisne površine, z odprtim balkonom, kurilnico in garažo, zidanico s kletjo 16,60 m2 neto tlorisne površine, 973 m2 pozidanega in 19.296 m2 kmetijskega ter gozdnega zemljišča. V hiši obnovljeno ogrevanje na bioma-so. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena 77.000 EUR. Telefon 041 708-198. n V CENTRU Celja (Savinova 7, Rimljanka) oddam ali prodam opremljen, klimatiziran lokal, 43 m2, z vodo, primeren za pisarno ali trgovino. Najemnina samo 150 EUR. Informacije: 041 450-465 ali mail: info@thedreams.ch. 2361 STANOVANJE PRODAM ŠENTJUR. Prodam dvosobno stanovanje v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe (Na Lipico 1, Šentjur), 40,40 m2, s kletjo oz. shrambo 3,0 m2 in odprtim balkonom 5,00 m2, za 39.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-16226915. Telefon 041 708-198. n VELENJE. Prodava petsobno stanovanje, delno opremljeno, v IV. nadstropju večstanovanjskega bloka na Cesti talcev 18, zgrajenega 1975, 92,20 m2, s kletjo oz. shrambo 1,4 m2 in odprtim balkonom 8,10 m2, za 74.0 00 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-150-13618791. Telefon 041 708-198. n ШШШ astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJE ŠTORE. Prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanj-ske stavbe (Cesta na Svetino 5, Štore), 73,90 m2, s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, skupaj za 43.000 EUR. Možna ločena prodaja; stanovanje za 36.000 EUR, garaža za 7.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-9475. Telefon 041 708-198. n KUPIM STANOVANJE, Celje, Savinjska dolina, potrebno obnove ali obnovljeno, kupim. Nujno! Telefon 051 346-499. 2410 V CELJU kupim stanovanje, 50 do 55 m2, zaželena okolica Dolgega polja, Otoka ali Trubarjeve ulice. Telefon 051 360014. 2462 ODDAM OPREMLJENO sobo za eno osebo in stanovanje za dve osebi oddam. Telefon 041 650-737. 2386 STANOVANJE v Celju, Hudinja, 54 m2, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 051 666-973. 2403 ENOSOBNO stanovanje v hiši s posebnim vhodom oddam v Mozirju - Ljubija. Telefon 070 777-281. p DVOSOBNO, novo opremljeno stanovanje v zasebni hiši z lastnim vhodom, lokacija 5 km od avtoceste, smer Dramlje, oddam vključno z ogrevanjem za 300 EUR. Telefon 041 473-283 . 24 6 0 AKUSTIKA MENJAM KROMATIČNO harmoniko, 120-basno, zamenjam za 8 metrov bukovih drv, okolica Laškega. Telefon 041 766-216. 2372 PRODAM V večnost je odšla naša NIKA ŠILC cenjena profesorica matematike na I. gimnaziji (1954 - 1990) Visoko strokovno in z veliko ljubeznijo je številne generacije mladih popeljala v svet matematike. Ohranili jo bomo v spoštljivem in hvaležnem spominu. Pogreb bo v petek, 23. oktobra 2015, ob 15. uri na starem pokopališču v Novem mestu. Ravnatelj in kolektiv I. gimnazije v Celju Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) Zahvala Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedija FRIDERIKA ČAVŠA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za tople stiske rok in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste molili zanj, pevcem v cerkvi in gospodu župniku Planinšku za lepo opravljen obred. Žalujoči domači PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 524-147. 2400 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p BIKCA simentalca, starega 9 tednov, prodam. Telefon 5771-927. 2379 PRAŠIČE od 30 do 200 kg, ter brejo mladico, krmljene z domačo hrano, prodamo. Možna dostava. Telefon 031 311-476. p ZAJCE nemške orjake, dva samca in eno samico, stare 5 mesecev, so čistokrvni, ugodno prodam. Telefon 031 880-878. 2412 TELICO simentalko, težko 210 kg, prodam. Telefon 051 267-685. 2435 PRAŠIČA za zakol, težkega 130 kg, domača hrana, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 7810-536. 2437 DVA prašiča, 130 kg, kravo za zakol in bikca, 180 kg, prodam. Telefon 031 249-801. Š 166 BIKCA, čb, starega 6 mesecev in poni kobilo v petem letu, jahalno in teličko simentalko, staro 4 mesece, prodam. Telefon 041 794-328. 2458 n I T 1 1 1 I I 1 l 1 Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: VT Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in vse trgovine Tuš po Sloveniji. novi tednik www.novitednik.comtednik@nt-rc.si Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1 x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si simfer Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Oh, kako je hiša prazna, odkar tebe ni v njej, prej tako prijazna, zdaj otožna mi stoji. Ostalo je cvetje, ki zate cveti, in svečka, ki ob tvoji sliki gori. V SPOMIN 24. oktobra je minilo leto dni, kar j e ugasnilo življ enj e moj ega dragega moža FRICIJA GABERŠKA Zahvaljujem se vsem, ki mu prižigate sveče in se ga spominjate z lepimi mislimi. Žalujoča žena Efka Gaberšek Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz? Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? ZAHVALA ob izgubi drage mame ROZALIJE FIDLER z Ljubečne (11. 8. 1921 - 11. 10. 2015) V sredo, 13. oktobra 2015, smo se poslovili od naše mame Rozija na njenem zadnjem počivališču v Voj-niku. Ob tem bi se radi zahvalili duhovniku za srčno opravljen cerkveni obred, pevcem, organistu Alešu in Franciju Ofentavšku za poslovilne besede. Hvala pogrebni službi Raj za lep pogreb. Radi bi se zahvalili vsem in vsakemu posebej, ki ste nam izrekli besede sožalja in tolažbe, darovali cvetje, sveče in za maše. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, bili del njenega življenja in jo tudi pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni, ki mamo Rozi neizmerno pogrešamo. KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCE simentalce, od 150 do 180 kg (julij, avgust) prodam, možnost dostave. Telefon 041 818-894, Šentjur. 2454 TELIČKA, rjave pasme, stara 10 dni, prodam. Telefon 041 223-798. 2449 ŠTIRI prašiče za zakol, težke 100 do 160 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. Telefon 041 996-166. 2457 TELIČKE simentalke, stare 10 in 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 2453 PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, prodam. Telefon 041 708-978. 2452 TELIČKE simentalke, 270 kg, pašne, prodam. Telefon 031 423-297. 2453 PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 100 do 250 kg, cena 1,8 EUR/kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 634-641. Š 172 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 762-0 44. 24 6 6 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 070 946-635. l 243 KRAVO simentalko za zakol in kravo z mlekom prodam. Telefon 041 794-301. n PUJSKE, težke 20 do 25 kg, prodam. Telefon 051 353-105. 2470 PRODAM ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, ome, babice in sestre ALBINE ŠRAML iz Spodnje Rečice52, Laško (25. 2. 1932 - 1. 10. 2015) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za vso nudeno pomoč, znancem, Thermani Laško, ZB KS Rečica za darovane sveče, svete maše, izraze sožalja in spremstvo na njenizadnji poti. Hvala dekanu Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, praporščakom, Matjažu Piklu za besede slovesa in Marku za zaigrano žalostinko. Prisrčna hvala pevcem iz Šmiklavža za lopo odpete pesmi. Žalujoči vsi njeni .i. _ ш Minilo je reto žalosti, kar sveče ti v pozerav gorijo. Ni ure, dnzvv in noči, povsod si z nami v srcu ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je prazninz, ki zelo boli. v SP OM iie 24. oktabra bo minilo eno leto, kar nas je zapustil draki mož, ata, brat, tast in stari ata ALOJZ GROSEK iz Hotunja pri Ponilm (91 5. 1943 - 24. OO. 2014i Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo. TELIČKO, do 150 kg, brez številke, kupim. Kličite zvečer, telefon 070 612-705, 5461-605. 2440 HRUŠKE za ozimnico, neškropljene, po 1 EUR in zimski bio česen po 7 EUR/kg, prodam. Telefon 041 822-093. 2358 SUHO seno in otavo v kockah ugodno prodam. Telefon (03) 542-1162, do 9. ure. 2369 SENO in otavo v kockah ter oves prodam. Telefon 041 372-051. 2382 SILAŽNE bale, večjo količino, 1 kos/18 EUR, prodam. Telefon 041 697-819. 2404 KORUZO, ječmen, nad eno tono cena 0,18 EUR, prodam. Telefon 041 291-053. 2409 OLUŠČENO in neoluščeno piro in moko prodam. Telefon 051 233-559. 2411 JEČMEN, 500 kg (letošnji) prodamo. Telefon 041 759-704. 2414 SLAMO v kockah prodam. Telefon 051 _ 267-685. 2436 PŠENICO, piro, oluščeno ali neoluščeno, prodam. Telefon 041 759-681. 2434 JABOLKA za ozimnico, sorte jonatan in carjevič, prodamo. Cena po dogovoru. Franc Zajc, telefon 031 384-429. 2450 JABOLKA, domača, za stiskanje ali lepa, obrana za ozimnico, ugodno prodam. Telefon 031 747-930 . 2461 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041 420 111 Al DA d.o.o„ Prekopa 3, Vransko KONJSKI gnoj, možna dostava, prodam. Telefon 041 515-761. 24 6 3 KRMNI krompir in luščeno koruzo prodam. Telefon 041 663-137. 1719 SENO v kockah, cena 2 EUR, okolica Prebolda, prodam. Telefon 051 318-022. 2469 OSTALO PRODATv KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p KRAVO za zakol ali dopitanje kupim. Telefon 031 743-351. 24 53 M therm an a Udko 05ПГЕ0РATSKA-K1 ROPRAKTIČN A AMBU1ANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - :>R. OSTEOPAT1JH, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 www.centerzdravja.net; e-pošta: verslnlnandrej@gmall.com Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega JURIJA NAPRETA iz Zgornje Rečice pri Laškem (24. 1. 1942 - 30. 9. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnilom, sosadom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, zi svete maSe, izrazili pisna in ustna sožalja ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Prazen dom in dvorišče, naše oko zuman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnü je tvoj glas, boleana in samota sta pri n ar. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine s.iš, a v srcih naših še ziviš. ZAHVALA Ob boleVi izgubi dragega moSa, očeta, tasta, starega očrta in dedija FRANCA PLANKA i z J avoaja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in maše. Hvala gospodu Marku za lepo opravljen obred in sveto mašo, cer-evcem ter pogrebnima službama Žalujka in Zagajšek. Zahvala tudi sodelavcem podjetja Voc Celje, I I ОГпшјНп Gradnje Kladnik. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, ga imeli Вддвд^јјЗВВЕјзау tako velikem številu pospremili I lag|jreg ovi zadnji poti. jfalujoči vsi njegovi BRZOPARILNIKE Alfe prodam. Telefon 030 929-205. 189 5 DRVA, suha, suh rezan les, smreka, bor, debelina, 8,5 in 2,5 cm, prodam. Telefon (03) 5798-718. 2366 HLODOVINO za drva, z dostavo (pol gabra, pol bukve), celjsko območje, prodam. Telefon 041 472-380. 2364 BUKOVA drva, 12 m, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 818-372. Š170 SPOMLADANSKEGA kozla srnaste pasme, brez rogov, masažni pas, malo rabljen in medicinsko odejo s kristali, skoraj novo, prodam. Telefon 5716-516. 2442 ŠTIRI zimske gume na jeklenih platiščih, velikost 205-55- R16 (2* Continental Contact, letnik 42/2013 in 2* Firestone Winterhawk, letnik 27/2011), malo vožene (približno 10.000 km), za 160 EUR in štiri letne gume Pirelli, velikost 205 55 R16 (letnik 14/2011), še uporabne, prodam vse štiri skupaj za 40 EUR. Telefon 041 222-532. 2459 BUKOVA drva, 200 EUR/klaftra, prodam. Telefon 041 232-594. 2447 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p BRIKETE za kurjavo iz energetske rastline miskantus, lastna pridelava, prodam. Kmetija Zorko, Babno pri Celju, telefon 041 741-02 8 . 2 4 4 5 SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 559-820. 2464 SENO v kockah, 1,6 EUR/kocka ter suhe hrastove plohe po 350 EUR/m3, prodam. Telefon 040 827-587. 2464 radiocelje 53-letni moški s svojo hišo išče žensko za skupno življenje. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČA ZA OBA. 2441 Zenitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si ZAPOSLITEV IŠČEM delo: čiščenje na domu. Telefon 040 412-452. 2413 TERENSKEGA komercialista za trženje in dobavo craft piva in brezalkoholnih pijač na HORECA področju išče Edicom, d. o. o., Prijateljeva 12, Šentjur. Prednost imajo kandidati z delujočim s. p. Obvezne izkušnje in odlično poznavanje HORECA kanala v Sloveniji. Ponudbe z življenjepisom pošljite na naslov: info@edicom.si. n iTAeO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačeo rdpeljemo. Miladin Goli-jsn, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 46 5-2t 4. n ZOSOJILA za zaposle ne in usokojence! Izplačilo gotovine tale oj. Posmjilo lehko vralate s po ložnicami (tudi zs osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. e., Mariborsia cesta i6, Celje, telefon 0ri 226-t00, 051 886t600. n s6 es2 vnta, 15 minut od železniške postaje oddam za majhno pomor pri obdelb vrha. Telefon 040 7S9r298. 2S39 IŠČEM pošteno in vesisn žensko za občv sno čiščenje in pospravljanje manjšega stsnovanja. Cena eo dogovoru. Telefon j4Z 7Š3-929. 2467 eRADITEUI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem ,eči is bojleije za uentra--ne o.revenje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.2468 22 VODNIK St. 42, 22. oktober 2015 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 22. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 23. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. WHAT DO YOU MEAN - JUSTIN BIEBER (5) 2. FIGHT SONG - RACHEL PLATTEN (6) 3. LOCKED AWAY - R.CITY (4) 4. WRITING'S ON THE WALL - SAM SMITH (2) 5. TODAY'S THE DAY - PINK (3) 6. HERE FOR YOU - KYGO & ELLA HENDERSON (4) 7. HIGHER PLACE - DIMITRI VEGAS & LIKE MIKE FEAT. NE-YO (1) 8. ZERO - CHRIS BROWN (3) 9. DEMONS - JAMES MORRISON (2) 10. HANDS OF LOVE - MILEY CYRUS (1) DOMAČA LESTVICA 1. PIKNIK - SIDDHARTA (5) 2. SLADOLED Z VESOLJEM, PROSIM - NINA PUŠLAR (6) 3. KONEC TEDNA - MANOUCHE (2) 4. DOBER DAN - ALYA (4) 5. NA POLJU ZLJOMLJENIH BESED -DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (3) 6. OD TEBE STRAN - KLEMEN BUNDERLA (3) 7. PRAVE TIPKE - 6PACK ČUKUR (2) 8. GOSPA MAGISTER - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE (5) 9. NAJLJUBŠA NAPAKA - ANJA RUPEL (1) 10. TAKI LJUDJE - ANDREJ ŠIFRER & TINA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TAKE THIS CHANCE - ANASTACIA RUNNIN' (LOSE IT ALL) - NAUGHTY BOY FEAT. BEYONCE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: STARA DOBRA - JAN PLESTENJAK DOM - PATETICO Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 24. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 25. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Amadeo Dolenc,11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 26. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- Po slovensko s Katrco 1. Fantje z vseh vetrov: Si rekla, da ne smem 2. Azalea: Vaška lepotica 3. Srčni muzikanti: Gospodar njenega srca 4. Ans. Simona Legnarja: Ne odhajaj 5. Spev: Zapleši z mano mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Amadeo Dolenc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slove4n-ske gorice) TOREK, 27. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 28. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) KINO Spored od 22. 10. do 28. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ed Sheeran: Jumpers for Goalposts - koncert četrtek: 19.30 Everest - drama četrtek, petek: 20.10 od sobote do srede: 14.10, 20.10 Everest - drama, 3D četrtek: 17.40 od petka do srede: 17.40, 21.15 Hotel Transilvanija 2 - animirani od četrtka do srede: 20.25 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. četrtek, petek: 16.30, 18.30 od sobote do srede: 12.30, 14.30, 16.30, 18.30 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. 3D četrtek: 15.20, 17.10 petek: 15.30, 17.30, 19.25 od sobote do srede: 11.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.25 Jem in Hologrami - muzikal četrtek, petek: 16.25, 18.50 od sobote do srede: 13.00, 16.25, 18.50 Kuhar na robu - komedija, drama od četrtka do srede: 16.40, 21.00 Legenda - triler, kriminalka od četrtka do srede: 15.20, 20.50 Marsovec - akcijski. znanstvena fantastika od četrtka do srede: 15.30, 20.05 Marsovec - akcijski. znanstvena fantastika, 3D od četrtka do srede: 18.00 Minioni - animirani, sinh od sobote do srede: 12.10 Mun: Varuh lune - animirani od sobote do srede: 11.50 Pan: Potovanje v deželo Nije -fantazijski od sobote do srede: 13.15 Pan: Potovanje v deželo Nije - fantazijski, 3D od četrtka do srede: 15.45 Pot do slave - drama od sobote do srede: 14.00 Ribbit - animirani četrtek, petek: 15.50 od sobote do srede: 12.00, 13.50, 15.50 Utrip ljubezni - komedija četrtek, petek: 18.10 od sobote do srede: 13.45, 18.10 Idila - grozljivka petek, sobota: 22.45 Črna maša - kriminalni, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.15,20.40 petek, sobota: 18.15, 20.40, 22.15 Škrlatni vrh - romantični četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 21.10 petek, sobota: 18.40, 21.10, 22.30 IIICirO|M»l ČETRTEK 19.00 Dvoboj stoletja - biografska drama PETEK 18.00 Kako sem našel Felo Ku-tija - dokumentarni 20.30 Dvoboj stoletja - biografska drama SOBOTA 18.00 Dvoboj stoletja - biografska drama 20.30 Kako sem našel Felo Ku-tija - dokumentarni NEDELJA 17.30 Kako sem našel Felo Ku-tija - dokumentarni 20.00 Dvoboj stoletja - biografska drama PONEDELJEK 19.00 Dvoboj stoletja - biografska drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Utrip ljubezni - mladinski hip hop film 18.15 Medved Bamsi in mesto tatov - animirani, sinh. 20.00 Prihajamo v miru - dokumentarni 20.30 Mag - najboljša zgodba Paula Coelha - biografska dra- OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 22. IN 29. OKTOBROM PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 26. oktober, OBDOBJE ob 17.30 Finančna pismenost starejših Predava Dragana Tomaševič SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 28. oktober, Jesenska počitniška delavn' ob 10. uri Mentorica jj^ada Mlina SREDA, 28. oktober, ob 17. uri ČETRTE! 29. oktobe ob 17. uri Po JIŽK počitniška delavnic orica je Nada Mlina •DELEK GLASBA FILM anja serjem Dominikom I 2015 ancejem NE Z branjem do z SPREGLEJTE Bliža se zakljUček bralne značke za odrasle Zaključna Prireditev bo 3. decembra 2015. iskih predava lahko danes sploh NE Cikermozoi _ SPREGLEJTE še kaj počnemo Predava mag. Tatjana Rozman Več informacij na www.knjiznica-celje.si SOBOTA 18.00 Popoln dan - drama 18.15 Medved Bamsi in mesto tatov - animirani, sinh. 19.30 Prihajamo v miru - dokumentarni 20.00 Utrip ljubezni - mladinski hip hop film NEDELJA 16.00 Legenda o Sarili - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.00 Utrip ljubezni - mladinski hip hop film 19.00 Prihajamo v miru - dokumentarni 20.00 Popoln dan - drama PONEDELJEK 20.00 Nerazumen človek - mi- steriozna drama PRIREDITVE ČETRTEK, 22. 10. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Naj odnesem domov predstavitev slikanice avtorice Tanje Jelenko v izvedbi dijakov Šolskega centra Celje 11.00 Pri Vodnem stolpu Celje Odkritje spominske plošče ob 500-letnici Slovenskega kmečkega upora 19.30 Glasbena šola Velenje Martin Belič, flavta in Vojko Vešligaj, kitara abonma klasika in izven PETEK, 23. 10. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura s Tanjo 19.00 Galerija Kvartirne hiša Celje_ Red Queen odprtje slikarske razstave indijske umetnice Sharmile Mohandes 19.00 Dom kulture Velenje Moč resnice gostje večera: Vlasta Nussdorfer, Miha Kramli 19.30 Narodni dom Celje Johannes Brahms: Liebeslieder Walzer sezona cikla Vesperae Musicae; ob 19.00 pogovor z umetniki 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Janez Remškar: Prekletstvo zelenih štumfov mladinska komedija v izvedbi KUD Zarja Trnovlje 13.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Etno oblačila in plesi mojega naroda odprtje razstave in podelitev priznanj nagrajencem jubilejnega mednarodnega razpisa revije Likovni svet avtorjev do 20 let 18.00 Knjižnica Velenje Pisatelj in pesnik Lev Detela pogovor bo vodil Borut Korun 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Lidija Koceli: Moj glas, moja pot premiera monokomedije 21.00 Barago bar Term Olimia Podčetrtek Koncert z Jasmino in Matejo ob citrah SOBOTA, 24. 10. 10.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejski mozaik oživitev muzejske ulice obrtnikov in muzejske lekarne; prisotne vse obrtne mojstrice in mojstri 10.00 Pred vhodom v Muzej novejše zgodovine Celje Sprehod s Pelikanom -od muzeja do ateljeja skupaj z Josipom Pelikanom se boste sprehodili do Razlagove ulice, kjer se boste lahko fotografirali 10.00 in 17.00 SLG Celje_ Julia Donaldson, Milan Dekleva: Zverjasec Lutkovno gledališče Ljubljana; abonmajček dopoldanski in popoldanski, izven 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 19.00 Kulturni dom Vojnik Arclinski fantje koncert in predstavitev zgoščenke 19.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju Koncert ob 40. obletnici delovanja z gosti gosti: KD Zvon iz Podčetrtka XX ma VODNIK 23 BiSr Četrtek, 5. 11. 2015, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec VIKEND, OGNJENI MUZIKANTI in VS SONUS 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Ivan Cankar: Slike po dolini Šentflorjanski komična farsa v izvedbi Gledališkega društva Cuker teater Portorož; Novačanova gledališka srečanja 19.30 Kulturni dom Polzela Tone Partljič: Micika in Aldo socialna komedija v izvedbi Mojce Partljič in Renata Jenčka 20.00 Zadružni dom Ponikva Vokalna skupina ZaPet koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Lidija Koceli: Moj glas, moja pot monokomedija 21.00 Barago bar Term Olimia Podčetrtek Trio Mladi korenjaki koncert NEDELJA, 25. 10. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 15.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju Prijatli, zapojmo, naj pesem doni v Pristavi 17.00 Kulturni dom Liboje Namišljeni zdravnik komedija v izvedbi amaterskega gledališča Vrba Vrbje 17.00 Dom krajanov Šmartno v Rožni dolini Prevare komedija v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas 17.00 Dom kulture Velenje Vse zastonj komedija; Koroški deželni teater «S 18.00 Dom sv. Jožefa Celje Srečanje in pogovor z misijonarjem Pedrom Opeko PONEDELJEK, 26. 10. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici pogovorov: Metka Klevišar dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Finančna pismenost starejših predava: Dragana Tomaševič v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Srebrni naboj narave predstavitev knjige avtorja Dr. Howarda W. Fisherja TOREK, 27. 10. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Verbič 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom od 5. leta; pripovedovala bo Romana Bonno 19.19 Knjižnica Velenje Dejavniki tveganja za zdravje predavala bo Urška Kladnik, dr. med. 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Slovenska literatura od A do Ž Špas teater; komedija za SREDA, 28. 10. 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic najljubši televiziji vedeževanje in astrologija 090 77 77 >> ; Ш.1 POKLICIH ZDAJ IN milJTE SVOJO PRIHODNOST d.o.o;, 2,19 €/mln namenjena otrokom od 3. leta; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Celjska kulturnica Pogovor z Bojanom Ekselenskim 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 19.19 Knjižnica Velenje Alkimistične skrivnosti predavanje bo vodila Vida Gostečnik Komemoracije ob dnevu spomina na mrtve PETEK, 23. 10. 10.00 IV. osnovna šola Celje - knjižnica 11.00 Pri spomeniku pri OŠ Hudinja 11.00 Ob spominski plošči OŠ Frana Krajnca Polule 12.00 Na Lipi pri OŠ - pri spominski plošči 13.00 Spomenik pri kulturnem domu v Šmartnem v Rožni dolini 13.30 Jedilnica OŠ Podčetrtek kratek kulturni program učenk in učencev OŠ Podčetrtek 16.00 Kompole - pri spomeniku 16.00 Gasilski dom Babno 16.00 Pri spominski plošči gasilskega doma Trnovlje sodelujejo: recitatorji KUD Zarja Trnovlje in učenci OŠ Ljubečna 17.00 Pri spomeniku v Škofji vasi sodelujejo: recitatorji KD bratov Dobrotinšek Škofja vas in učenci OŠ Ljubečna 18.00 Pri spominski plošči pri Domu krajanov Ljubečna sodelujejo učenci Osnovne šole Ljubečna 17.30 Vila Mojca Velenje Buče, buče ... otroška kavarna; ustvarjamo z bučami, kot so to delali že naši dedki in babice SOBOTA, 24. 10. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 9.00 do 13.00 Dvorana Centra Nova Velenje 6. Numifil srečanje in sejem filatelistov, numizmatikov 10.00 Branibor club Celje_ Otroške ustvarjalne delavnice NEDELJA, 25. 10. 15.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Podčetrtek Bučarijada in sejem dotik narave ponudba lokalnih pridelkov in izdelkov, dobrote iz buč, zabavne igre za otroke... PONEDELJEK, 26. 10. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, kuharske delavnice, družabne in športne igre 14.00 Celjski mladinski center Predstavitev EU-programov za nevladne organizacije in delavnica priprave projektov za razpis predstavitev organizira info točka Evropske unije Europe Direct Savinjska TOREK, 27. 10. Zakupite minute in se tževalkami pogovarjajte ceneje Društva vabijo ČETRTEK, 22. 10. 15.00 Mozirski gaj Mozirje Prireditev ob trgatvi potomke najstarejše vinske trte 16.00 Celjski mladinski center MCC uči: Obvladovanje stroškov v nevladnih organizacijah delavnico vodi: Tadej Lebič PETEK, 23. 10. 10.00 Razvojni center informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec 1. zmenek z zdravjem v okviru projekta Zdravju prijazno delovno okolje za zdrave, aktivne in motivirane pisarniške delavce 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice 15.00 do 18.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Krompirjeve počitnice otroške športne urice SREDA, 28. 10. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Jesenske počitnice v knjižnici ustvarjalne delavnice 17.00 Prostori društva Hospic Celje_ Uvodni seminar pred začetkom usposabljanja prostovoljcev v Slovenskem društvu Hospic Koncert za abonma narod no-zabavne glasbe in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TlC-u ŽALEC. *** Še je čas, da si zagotovite stalen sedež za 5 nepozabnih večerov ob narodno-zabavni glasbi z nakupom abonmajske vstopnice. Cena abonmaja 50 EUR. Upokojencem podarimo poseben popust. *** ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si Dobrodelne prireditve PETEK, 23. 10. 11.40 Športna dvorana Gimnazije Celje - Center Tradicionalni dobrodelni koncert dijakov GCC in Interact kluba Celje zbrana sredstva bodo namenjena triletni Loti in sedemletni Zali, ki se spopadata s cerebralno paralizo Razstave Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: zvočna instalacija Gašperja Piana Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, do nadaljnjega Celjska kulturnica: samostojna razstava fotografij Katje Bidovec Odsevi ulic v ženskih očeh, do 30. 10. Likovni salon Celje: samostojna razstava Borisa Oblišarja, do 15. 11. Pokrajinski muzej Celje: razstava Vse stvari štejejo (v majhnih količinah), do 31. 12. Avla doma sv. Jožefa Celje: slikarska razstava Življenja ne moremo zaobjeti Davida Hol-zingerja iz Avstrije, do preklica Celjski mladinski center: umetniška instalacija Andreje Pogačar Lovska soba, do 24. 10. Srednja zdravstvena šola Celje: razstava ob 60-letnici Srednje zdravstvene šole Celje, do 30. 10. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev, do 31. 10. Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava portreti Biserke Sijarić, do 10. 11. Galerija Kulturnega centra Laško: fotografska razstava Hermana Čatra, do 4. 12. Grad Podsreda, galerijski prostori: razstava steklenih mojstrovin Razkošje v steklu -Design studio Gry, do 31. 12. Dom kulture Slovenske Konjice: umetniška razstava slik, fotografij in kipov avtorjev, ki ustvarjajo na območju Hranic z naslovom Hraniceana 2015, do 26. 10. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti 070444422 Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Za vsakogar nekaj. Prizor iz prve slovenske gorske knjižnice na Golteh. Knjižnico na Golteh radi obiščejo tudi najmlajši bralci. V gorah s knjigo v roki Prva slovenska gorska knjižnica je nastala na Golteh - Še vedno je daleč najbolj založena V tem mesecu so odprli najvišjo slovensko knjižnico, in sicer v planinskem domu na Snežniku, to je na 1.790 metrih nadmorske višine. Doslej je imela višinski rekord prva gorska knjižnica v Sloveniji, ki deluje na Golteh. Ustanovljena je bila pred sedmimi leti na kar 1.410 metrih nadmorske višine kot prva in doslej edina slovenska gorska knjižnica. Na Golteh ostaja tudi daleč najbolj založena. Za knjižnico na Snežniku, ki premore dvajset knjig, je poskrbela knjižnica iz Ilirske Bistrice. Odprla je prav tako knjižnico v bližnjem planinskem domu na Sviščakih, na 1242 metrih nadmorske višine, kjer je še sto petdeset knjig. V prvi slo- venski gorski knjižnici na Golteh premorejo kar tisoč enot knjižničnega gradiva. Na Golteh je nastala v sodelovanju med Osrednjo knjižnico Mozirje, Knjižnico Velenje in podjetjem Golte, od koder so dali pobudo. Gorska knjižnica na Golteh ima status »izposojevali-šča« osrednje mozirske knjižnice. Ta ima kar sedem krajevnih enot v vsej Zgornji Savinjski dolini. Širjenje bralne kulture »Poslanstvo knjižnice je širjenje bralne kulture. To želimo izpolnjevati v širšem prostoru,« je povedala direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek. Gorska knjižnica Osrednje knjižnice Mozirje je v avli hotela na Golteh. »Izposoja gradiva je v prostem dostopu, kar pomeni, da si ga lahko bralci sami izposojajo,« je pojasnila direktorica. Gradivo lahko prebirajo v knjižničnem prostoru, v drugih hotelskih prostorih ali ga celo odnesejo domov, tako da postane njihova last. Med knjigami je poleg leposlovja različno strokovno gradivo na temo Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Podjetje Golte poskrbi tudi za dnevno časopisje in revije. »Moram reči, da je knjižnica med našimi obiskovalci zelo dobro sprejeta. Obiskovalci so presenečeni, da je tam tako veliko knjig,« opaža direktor podjetja Golte Ernest Kovač. To je seveda knjižnica, kjer članari- ne ni treba plačati. Uporabljajo jo tako starejši kot najmlajši, saj so na voljo tudi otroške knjige. Knjige so dostopne vsakomur, zato statistike števila obiskovalcev ne vodijo. »Skoraj vsaj gost, ki obišče hotel, se sprehodi še po knjižnici in pregleda tamkajšnje knjige,« opažajo direktor in njegovi sodelavci. Ko gosti knjižnico opazijo, je ta zanje presenečenje, zato preživijo nekateri v njej veliko časa. Tudi ko je slabo vreme. Vsi obiskovalci Golt seveda ne razumejo slovensko, zato so zanje na voljo še knjige v hrvaškem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Tudi kakšen časopis ali revijo v tujem jeziku si je mogoče izposoditi. Radi berejo Za dodatno knjižnično gradivo prve slovenske gorske knjižnice na Golteh so v zadnjem času delno poskrbeli tudi člani zgornjesavinjske knjižnice v dolini. Prostovoljno seveda. Direktorica knjižnice v Mozirju je povedala, da se je spet nabralo kar nekaj knjig, ki so jih prinesli njihovi člani in jih bodo v prihodnjih tednih dodali v knjižnici na Golteh. Bralna kultura v Zgornji Savinjski dolini je seveda zelo razvita. V tej dolini so med prvimi v Sloveniji uvedli bralno značko za odrasle, saj se je tam pojavila že pred enajstimi leti. Poleg tega imajo kar tri knjižnične bralne klube. Poleg Gornjega Grada in Nazarij je bil lani ustanovljen še bralni klub na Rečici ob Savinji. Posamezniki tako zaradi širjenja bralne kulture prinašajo v knjižnico različne knjige, ki jih sami ne potrebujejo več. BRANE JERANKO Foto: arhiv OKM Šola nekoč in danes stran 28-29 Zgodbe s Celjskega -Št. 42 22. 10. 2015- Živalski svet: lovski pomočniki stran 43 PORTRET Ko ženska ranljivost preide na platno Indijska slikarka na ustvarjalnem oddihu v Celju opozarja na zatiranje žensk po svetu V celjskem starem mestnem jedru že nekaj tednov ustvarja indijska umetnica Sharmila Mohandas. Deževni dnevi so jo navdali s svojo govorico, tako da na platno nanaša precej bolj hladne barve kot v vroči državi, od koder prihaja. Kot nekajkrat doslej ta avantgardna ustvarjalka v svojih delih v ospredje postavlja žensko silhueto. Skozi linije ženskega telesa izraža svoj družbeno kritični pogled. Slednjega bo občinstvu razkrila na razstavi, ki bo v Kvartirni hiši na ogled do 15. novembra. Indijska slikarka je v knežje mesto prišla na povabilo Katarine Karlovšek, ki se med drugim ukvarja z indijsko filmsko produkcijo. »Indija je popolnoma drug svet kot Slovenija. Tamkajšnja kultura je nekaj popolnoma drugačnega, kot smo vajeni pri nas. Državi sta si tako različni, da se pogosto vprašam, če sta obe res na enem planetu. Zato se mi zdi prav, da imamo občasno tudi stik s tako oddaljenimi in drugačnimi dražljaji,« je dejala Karlovškova. Slikarka ali igralka Sharmila Mohandas prihaja iz mesta Madras, iz industrijskega in poslovnega središča južne Indije. Za našo državico, natančneje za Bled, je slišala, še preden jo je pot zanesla k nam. Podrobnejše podatke je poiskala na spletu, ker pa je prepotovala že dobršen košček sveta, se ji Slovenija ni zdela nekaj oddaljenega, nedosegljivega. Slabost je le ta, da k nam ni neposrednih letalskih povezav, pove v smehu in v popolni angleščini. Obiskovala je študij umetnosti, že prej pa je kot majhna deklica vedno slikala in risala potrete. Tudi med poukom v šoli so na straneh »Stanovanje, kjer bivam, je veliko in lahko bi slikala tam, vendar je veliko lažje v slikarskem ateljeju, ki mi ga je odstopil Narcis Kantardžić. Tako se lahko osredotočim na ustvarjanje in ne na to, kam bo kanila barva,« pravi slikarka iz Madrasa. učbenikov nastajali različni obrazi in izrazi. Slikanje je bilo zanjo nekaj povsem naravnega, nekaj, čemur je bila močno naklonjena. Med njenimi zanimanji je slikarstvu konkurirala le še igra. Kalupe je pustila doma Svoj ustvarjalni kotiček je našla v ateljeju slikarja Narcisa Kantard-žića, kjer so nastala dela, popolnoma drugačna od tistih, pod katera se je podpisovala doslej. Koncepta slik, ki so nastale v Sloveniji, ni načrtovala, enostavno se je prepustila svežim vplivom, novi državi in novim izkušnjam. Kot da bi miselne kalupe pustila doma. Želela je le doživeti, kaj bo nastalo. »Bila sem že v državah s hladnejšim podnebjem, vendar menim, da me je tokrat prav »Sodelovanje z drugimi ustvarjalci je dobrodošlo. V pogovorih, druženjih ali opazovanju njihovih del dobiš nekaj več. To zagotovo vpliva na mojo ustvarjalnost, na pretok idej.« vreme navdihnilo za uporabo določenih barv. Medtem ko doma uporabljam veliko zelene, rdeče in oranžne, so tokrat odtenki precej bolj hladni,« je dejala. Ker pa je galerija Narcisa Kantardžića v Umetniški četrti, so jo pri ustvarjanju spodbujali tudi nekateri lokalni ustvarjalci. Poleg Narcisa še promotor sodobne umetnosti Matija Plevnik, kiparka Bojana Križanec, fotograf Tomaž Črnej in še mnogi drugi. Želim biti sama Hiter pregled platen odkriva ženska telesa v najrazličnejših zornih kotih. Kurator razstave Aleš Stopar je zapisal, da so nekatera telesa ponazorjena zgolj z nekaj shematičnimi linijami, nekatera so realistično upodobljena, nekatera diskretna, druga spet neposredna, vsa pa krhka in ranljiva. Dela, ki jih je ustvarila, svoj skupni imenovalec razkrivajo pod naslovom Želim biti sama. Naslov ne pomeni, da želi biti izolirana ali osamljena. Gre za to, da želi misliti, kar hoče. In početi, kar hoče, kadar hoče in kakor hoče. Ženska telesa pa daje v ospredje, saj slika to, kar pozna, in to, kar lahko občuti. »Ljudje so enaki povsod po svetu, če le imaš priložnost, da jih spoznaš. Različni smo si le glede na jezik, ki ga govorimo. Razen tega je človek pač človek. Celjani so morda sicer nekoliko radovedni, saj sem najbrž med redkimi Indijkami v mestu. Zato me opazujejo in se sprašujejo, kdo sem.« O zatiranju žensk Kot je dejala, s svojim ustvarjanjem med drugim opozarja na zatiranje žensk. A ne le v deželi tisočerih nasprotij, temveč povsod po svetu. »Tudi če se o tem ne govori naglas in če imamo polna usta ženskih pravic in feminizma, ljudje pri sebi vedo, kaj se dogaja okoli njih. Gre za zatiranje nežnejšega spola, ker moški tako hočejo. Krive pa so ženske, ki v takšnem duhu vzgajajo svoje sinove.« Da bi se položaj spremenil, bi morale svoje ravnanje spremeniti prav ženske same, poudarja sogovornica. Nenazadnje pa želimo v svetu, ki mu vladajo moški, po prepričanju Sharmile tudi ženske same včasih škodovati ostalim ženskam, da jim ne bi šlo prelepo. In tudi temu indijska slikarka nastavlja ogledalo s pomočjo svojih minimalističnih del. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Doslej je razstavljala v Združenih državah Amerike, v mestih, kot sta New York in New Haven, a tudi v New Delhiju, Mumbaju in drugod po Indiji. Po razstavi v Kvartirni hiši bo Sharmila Mohandas več časa namenila spoznavanju naše države. Sharmila Mohandas je s seboj prinesla pet slik, deset pa jih je izdelala v času bivanja v Sloveniji. Že pred prihodom je predvidevala, da bodo slike, nastale pri nas, drugačne od tistih, ki jih je ustvarila v svoji domovini. Njena domneva se je potrdila. V Sloveniji je dala prednost hladnim barvam, ki jih sicer ne uporablja pogosto. 26 INTERVJU Pomembna je vsebina, ne število komitentov Poslovalnica Hranilnice Lon v Celju letos praznuje 15 let delovanja »Res je, da je trenutno nad bančnim prostorom v Sloveniji veliko črnih oblakov, res je tudi, da je 18 bank na tako majhnem prostoru občutno preveč. Vendar verjamem, da se bo v naslednjih letih zgodilo veliko pozitivnega. Pač moramo biti potrpežljivi. Bančni sektor je v krizo vstopil zadnji, zato bo kot zadnji iz nje tudi izstopil,« pravi vodja celjske poslovalnice Hranilnice Lon Janez Leskovšek. »Hranilnica Lon je v stoodstotni lasti slovenskega kapitala - gospodarskih družb in fizičnih oseb. Mislim, da je to naša velika prednost, še zlasti v času, ko vse več slovenskih bank prehaja v tuje roke.« Celjani so Hranilnico Lon najprej spoznali kot tisto finančno ustanovo, ki ima zelo nizke provizije pri plačevanju računov za elektriko, vodo in druge »gospodinjske izdatke«. Vrste pred blagajnami v njenih poslovnih prostorih pred petnajstimi leti na Glavnem trgu v Celju so bile dolge, danes so dolge zaradi drugih finančnih storitev. Hranilnica Lon je namreč v zadnjih letih utrdila sloves ene najugodnejših finančnih ustanov, saj je v času, ko se je na slovenski bančni sektor spustilo veliko temnih senc, delala vse, da bi svojim strankam zagotovila varnost njihovih vlog. K prepoznavnosti Hranilnice Lon, ki je nastala v Kranju in kjer je še vedno njen sedež, je veliko prispevala tudi njena celjska podružnica. Že vse od ustanovitve, to je petnajst let, jo vodi Janez Leskovšek. Ko so podružnico odprli na Glavnem trgu, sta bila v njej zaposlena le dva. Danes, ko ima podružnica svoje prostore v stari palači na Krekovem trgu, kamor se je preselila leta 2006, jih v celjskem delu Hranilnice Lon dela pet. Malo, vendar dovolj, da obvladujejo vsa področja, pravi Janez Leskovšek. Katere storitve danes v Hranilnici Lon ponujate svojim strankam, fizičnim osebam in podjetjem? Lon ostaja vseslovenska hranilnica, ki uspešno posluje, krepi svojo prepoznavnost na trgu in se zaveda, kako pomembni so trdni temelji poslovanja. V nasprotju z večino bank v slovenskem prostoru ne krči poslovne mreže, temveč jo širi. Lani smo se razširili tudi na območje Koroške, kjer smo enote odprli v Slovenj Gradcu, na Ravnah in v Rušah. Med za- »Naša hranilnica gradi na zaupanju in glede na rast, ki smo jo dosegli v zadnjih letih, nam slovenski varčevalci zaupajo.« dnjimi poslovalnicami smo odprli tudi enoto v Domžalah. Svetla lisa je ostalo le še Pomurje. Povsod, kjer smo, ponujamo prav vse storitve, od kreditiranja do financiranja energetskih prenov manjših ali večjih objektov. Na območju celjske regije ima Hranilnica Lon za zdaj le poslovalnico v Celju. Bo tako tudi ostalo? Če bo obseg našega poslovanj rasel, bo hranilnica zagotovo kakšno enoto odprla še kje drugje v regiji. Kakšno mesto ima v tej široki mreži poslovalnic celjski del Hranilnice Lon? Z velikim ponosom lahko rečem, da smo že vsa leta ena najbolj pomembnih in prepoznavnih poslovalnic hranilnice Lon. V preteklih letih smo imeli največji obseg in rast poslovanja pri fizičnih osebah. Zdaj povečujemo obseg poslovanja na pravnih osebah, celo za 40 odstotkov na letni ravni. Ravno na segmentu pravnih oseb se Celjani vse več poslužujejo naših storitev, saj so nas prepoznali kot cenovno ugodnega in strokovno kakovostnega ponudnika bančnih storitev. Katere storitve so tiste, s katerimi trenutno vabite ali želite privabiti čim več strank? Že nekaj časa v sodelovanju s SID banko ponujamo zelo ugodno financiranje energetske obnove domov. Ravno zaradi tega ugodnega financiranja - ljudem bi namreč radi povedali, da je pomembna vsebina ponudbe - si želimo, da bi se vse več ljudi začelo zavedati, kako so vlaganja danes pomembna za jutrišnje prihranke. Dejstvo je, da se jim bo to, kar bodo porabili danes, zelo hitro povrnilo. Ponujamo tudi ugodna posojila za prenovo stanovanjskih hiš. Kako je v vaši hranilnici s stanovanjskimi posojili? V zadnjem času je pri nas ravno na račun te vrste posojil mogoče slišati največ pripomb, češ da so na voljo v zelo omejenem obsegu. V naši hranilnici ponujamo ugodna posojila za gradnjo, nakup ali prenovo vseh vrst nepremičnin in kot ugotavljamo, se povpraševanje po stanovanjskih posojilih povečuje. Posebno ugodne pogoje najema posojila smo pripravili za mlade družine. Dejstvo je in to je tudi naša prednost pred konkurenco, da smo se sposobni prilagoditi prav vsakemu povpraševanju. To ne velja samo za stanovanjska posojila, ampak tudi za ostala, zlasti tista, ki jih želijo najeti podjetja. Vsakogar, ki pride k nam, namreč obravnavamo individualno. Pogovorimo se o njegovih načrtih in željah, potem pa skupaj iščemo najbolj ugodne rešitve. Kako kot bančnik gledate na trenutne razmere v gospodarstvu celjske regije? Lani se je gospodarstvo celjske regije spet dvignilo, če se bodo v Sloveniji res zgodile strukturne reforme, se bo, v to sem prepričan, rast nadaljevala. Vendar je res, da tudi celjska regija potrebuje strateške vlagatelje. »Za našo hranilnico je pomembna vsaka stranka. Popolnoma vseeno nam je, ali gre za posameznika ali za večje podjetje - vsakemu se posvetimo z veliko pozornostjo.« Do zdaj kakšnih posebno velikih vlaganj še ni bilo. Vendar moram poudariti, da je v regiji veliko dobrih podjetij, velikih in malih, ki so se v preteklih letih uspešno prestrukturirala in so uspešna ne samo na domačem trgu, ampak tudi na tujih. Kako gledate na povezovanje Banke Celje z Abanko? Vsekakor je to svojevrsten šok, ki se ga, se mi zdi, gospodarstvo na Celjskem še ne zaveda. Škoda, da v upravi združene banke ne bo nobenega celjskega bančnika. V zadnjem času je bilo mogoče slišati kar nekaj kritik, da Hranilnica Lon v Kranju gradi nove razkošne prostore. Po vseh letih delovanja je najbrž gradnja poslovnih prostorov nujna. Da, hranilnica v Kranju res gradi večjo poslovno stavbo. Prostori, kjer je zdaj, so res neprimerni za delo, potrebujemo večjo stavbo, da bomo lahko rasli tudi v naslednjih dvajsetih ali tridesetih letih. Imeli bomo sodoben objekt v štirih etažah, ki naj bi ga predvidoma končali sredi prihodnjega leta. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Janez Leskovšek je doma iz Dobja. Kot pravi, se mu ni težko vsak dan voziti na delo v Celje. Pred zaposlitvijo v Hranilnici Lon je delal v podjetju STC v Celju. Je oče dveh otrok. V prostem času je aktiven član domačega gasilskega društva. Tudi to najbrž veliko pove, da ni samo bančnik, ampak je tudi človek, ki je v prostem času pripravljen narediti vse, da pomaga sokrajanom v stiski. REPORTAŽA 27 Na 1. festivalu olj in sirov smo bili prisotni tudi mi. Radovedne obiskovalce smo z veseljem nagradili in jim ponudili paket dobrega branja. Dolgo so Celjani čakali in končno dočakali. Najslajši modri tovornjaček na sončni strani Alp. Kuharska mojstra sta pokazala, da nista spretna zgolj s kuhalnico v roki. Tudi krpa se jima dobro prileže v dlan. In ko se je modri tovornjaček, ki v sebi skriva veliko dobrega, lesketal, se je pred njim naredila vrsta tistih, ki so želeli poskusiti tisto, kar skriva v svoji notranjosti. Slastna jesen Celjskega sejma Nov projekt družbe Celjski sejem za dodatno popestritev življenja v knežjem mestu Dogajanje na sejmišču sta budno spremljala tudi prva moža družbe Celjski sejem, predsednik upravnega odbora Franc Pangerl in novi izvršni direktor Robert Otorepec. Celjsko sejmišče je v soboto gostilo ljubitelje odličnih sirov in olj, a tudi drugih kulinaričnih dobrot iz celotne Slovenije. Celjski sejem je namreč predstavil nov projekt sobot na sejmišču, s katerim želi ljubiteljem vsega dobrega ponuditi dodatne dogodke za aktivno preživljanje prostega časa, zabavo in nakupe. Družba Celjski sejem je v jesen vstopila z novo sejemsko ponudbo. Gre za niz kulinarično obarvanih sejemskih sobot. Prvi v nizu je bil sobotni festival olj in sirov, na katerem se je predstavilo 38 ponudnikov iz vse Sloveniji in tudi Italije. Obiskovalci so lahko izbirali med različnimi vrstami hladno stiskanih olj, pastami iz njih in njihovimi ostalimi stranskimi produkti. Poskusiti je bilo mogoče bučno in orehovo olje, bučnice, različne namaze iz bučnih semen, bučna semena z dodatki, kruh in pecivo. Veliko je bilo zanimanja za olje iz grozdnih pešk ter lešnikovo, laneno, sezamovo in gorčično olje, pa tudi za olje črne ku-mine, eko svetlinovo in eko šipkovo olje. Obiskovalci so z veseljem poskusili tudi bio konopljino olje in konopljin čaj ter ostale izdelke iz industrijske konoplje. Ves čas je bila gneča pri stojnici italijanskega gosta, ki je ponujal sveže olive, suhe paradižnike, različne priloge na osnovi oliv in vložnine. Okus dobrih domačih olj se več kot odlično zlije z vonjem in okusom domačih sirov. Tudi ponudba mlečnih izdelkov iz kravjega, kozjega in ovčjega mleka je bila precejšnja. Vsakdo je lahko ustvaril svojo najljubšo kombinacijo zdrave domače hrane. »Fer« grižljaji Za posebno kulinarično izkušnjo sta poskrbela mlada, kreativna, sodobna in uspešna kuharska mojstra Mitja Horvat in Janez Karlin. S prefinjeno kulinarično ponudbo želita ljudem približati slovenske tradicionalne jedi in jim dodati pridih svežine ter sodobnosti. Poseben je tudi način plačila, vsak namreč plača toliko, kolikor oceni, da je jed vredna. Ima pa projekt Ferfud - »fini« grižljaji po »fer« ceni - tudi dobrodelno plat. Vsi, ki so si privoščili svežo kulinarično izkušnjo po »fer« ceni, so s tem podprli projekt Botrstvo v Sloveniji. Vsesplošno zadovoljstvo S tokratnim sobotnim druženjem so bili zadovoljni vsi. Organizatorji zato, ker so uspeli predstaviti in ponuditi nekaj novega, razstavljavci in obiskovalci pa so ponujeno dobro sprejeli. Ponudniki domačih dobrot so se razveselili priložnosti za predstavitev, predvsem pa je tovrsten način prodaje precej bolj učinkovit kot nagovor s trgovskih polic. Dodatne ponudbe »vikend« dogodkov so bili veseli tudi tisti, ki jim je vse skupaj namenjeno. LEA KOMERICKI Foto: SHERPA Naslednje sobotno druženje na celjskem sejmišču bo 21. novembra. Tematika bo času primerna - vina, pršut in salame. Najslajši bo decembrski festival. 5. in 19. decembra bo namreč na celjskem sejmišču praznik sladkih dobrot. Slastnim mlečnim dobrotam se je bilo težko upreti. Ljubitelji domačih sirov so resnično imeli kaj pokušati. Dobrote iz kravjega, kozjega in ovčjega mleka niso nikogar pustile ravnodušnega. Razumljivo so se gostje najraje zadrževali tam, kjer so razstavljavci ponudili okusne degustacije. 28 ŠOLA DANES IN JUTRI Zaradi računalnikov nismo nič bolj pametni O uporabi računalnikov v šoli sta sp mag. Boštjan Štrajhar in ravnatelj I V globalnem smislu zahodnega sveta se je nihalo ob vprašanju računalnik v šolo da ali ne morda že nekoliko uneslo. Vseeno pa se finski otroci na primer s prihodnjim letom ne bodo več učili pisane abecede. Nič več ne bodo pisali, ampak samo še tipkali. O prednostih in nevarnostih računalnikov v šoli smo se pogovarjali z ravnateljem waldorfske šole, ki v svojem pedagoškem pristopu izrazito poudarja izkušenjsko učenje in razvoj motoričnih veščin, ter z ravnateljem osnovne šole, ki je v projektu Inovativna pedagogika 1:1 dve leti redno uporabljala tablič-ne računalnike pri pouku. »Računalnik nikakor ne pripomore k uspehu v šoli. Obratno - še poslabša ga,« pogovor odločno začne mag. Boštjan Štrajhar iz waldorfske šole Savinja. Do takšnega zaključka je prišel tudi v svojem magistrskem delu na temo vpliva moderne tehnologije v prvem triletju osnovne šole. »Pred osmimi leti so se mi zaradi takšnega stališča mnogi malo posmihali. To isto stališče je waldorfska pedagogika zagovarjala že v 90. letih, ko se je uporaba osebnih računalnikov bolj razmahnila. Takrat so v eni od ljubljanskih osnovnih šol vsem otrokom nabavili tablične računalnike. Danes Mag. Boštjan Štrajhar: »Dokazano je, da v moderni dobi zaradi širše uporabe komunikacijske tehnologije inteligenčni količnik pri ljudeh v povprečju pada.« da ne zagovarja stališča, da bi se morali računalnikom v šoli, če že ne kar v življenju, popolnoma odpovedati. A kdaj je pravi čas, da se otroci z njimi seznanijo, ni vprašanje s črno-belim »Brez mobilnih telefonov si danes ne znamo predstavljati življenja. Ampak mi smo odraščali v dobi, ko jih ni bilo. Današnji generaciji otrok in mladine so telefoni vzeli poligon razvojnih veščin. Danes je otrok v vsakem trenutku nadzorovan. Samo poglejmo aplikacijo eAsistent. Starši takoj dobijo iz šole vse informacije o uspehih in spodrsljajih svojih otrok. Kje je tu zaupanje, kje je pristna živa komunikacija?« jih ukinjajo.« Kot nadaljuje Štrajhar, je previdnost pri delu z otroki nujna. Tisto, kar z njimi počnemo pri štirih, se bo v vsej svoji razsežnosti namreč pokazalo pri 14. Posledice so vidne čez deset let. Če je novo in moderno, še ne pomeni, da je tudi dobro. Uporaba računalnikov nas danes v veliki meri vzgaja zgolj v dobre potrošnike. Kapitalizem ne potrebuje in si ne želi kritično mislečih in samostojnih posameznikov. »Računalniki v nobenem pogledu ne podpirajo razvoja možganov. To je preprosto droga. Zakaj na primer ne daste otroku kozarca vina po kosilu in cigarete tu in tam? En deciliter in ena cigareta mu vendar ne bosta zelo škodila. Pri računalnikih na primer nismo tako dosledni, češ, saj jih otrok ne uporablja veliko. Ampak tudi malo mu zgolj škodi. Otrok se nam zdi bister, ker obvlada zaslon na dotik. Pri tem pozabljamo na delovne navade, na kritično in svobodno razmišljanje, na zdravo samozavest, da se je treba pobrati vsakič, ko padeš ...« Nobenega razloga za hitenje Kot opaža Štrajhar, se je prvi val navdušenja nad tehnologijo v šolstvu že nekoliko polegel, pritisk potrošniških lobijev je popustil. Ob tem seve- odgovorom. »Vi in jaz sva odraščala brez računalnikov in pametnih telefonov. Danes jih uporabljava vsakodnevno, nobenih težav nisva imela z osnovami, normalno delujeva in nisva za to potrebovala nobenega >hudega< tečaja,« je nazoren Štrajhar. Tudi pomislek, da se današnji otroci pripravljajo na drugačne poklice, ga ne omaje. »Dokazano je, da so med informatiki in programerji uspešnejši in bolj kreativni tisti, ki so začeli kasneje. Ohranili so namreč bolj odprt pogled in širok ustvarjalni pristop.« Tudi v šolah, ki niso zelo računalniško napredne, učitelji tu in tam zahtevajo takšne ali drugačne powerpoint prezentacije. Tudi to se mu zdi ne- »Pametni telefon je računalnik v žepu in v bistvu nam služi za izogibanje samemu sebi. Niti sekunde več nismo sposobni biti v tišini s samim seboj. Na najbolj pomembno vprašanje - kdo sem jaz - ne iščemo odgovora. Kdo sem jaz? Sem zgolj potrošnik?« smiselno preusmerjanje energije s tistega, kar je zares pomembno. »Kaj človeka bolj pritegne - mrtva črka na zaslonu ali nazorna in živa beseda? Ali je bolje razvijati retoriko, veščino nastopanja in izpostavljenosti pred drugimi ali je bolj pomembno dobro obvladati powerpoint program? Velikokrat predavam v javnih šolah in običajno me vprašajo, če potrebujem projektor. Moj odgovor je negativen. Česar jim ne morem povedati in predati z živo besedo, jim tudi s projekcijo ne bom mogel. In nenazadnje; s čim bo mlad človek naredil vtis na bodočega delodajalca? S tem, da bo znal narediti lep rob okrog svojega >slajda< zagotovo ne.« Ne kaj, ampak kako in zakaj govori maček Tom Kljub vsemu se v življenju in pri delu danes računalnikom pač ne moremo izogniti. Boštjan Štrajhar se strinja, da se morajo otroci tega enkrat vendarle naučiti. »Za otroke pri sedmih letih je povsem samoumevno, da obstajata Miklavž ali kateri drugi dobri mož. Približno leto pozneje pridejo sami do drugačnih zaključkov. To je tudi čas, ko otroci pri nas začnejo sami, ne da bi jih spodbujali, odrasle vikati. In pride čas, kot začno tudi sami iskati informacije o računalnikih. Nobene potrebe ni, da bi iz strahu ta čas prehitevali. Iz strahu se namreč nikoli ne rodi nič dobrega. Mene so otroci začeli o tem spraševati v petem razredu. Tudi zaradi govorečega mačka Toma in podobnih aplikacij. In sem jim pozornost speljal na vprašanje, kako te stvari sploh delujejo. Kaj pomeni programski jezik, katere komponente računalnik sploh ima in čemu služijo? Če tehnologijo uporabljajo, je prav, da jo tudi razumejo. In v zadnjem triletju osnovne šole je kar pravi čas za to,« zaključi Štrajhar. »Luža, blato v njej in nekaj kamenčkov okrog nje bodo dali otroku neizmerno več kot še tako dobra računalniška igrica. Gre namreč za resničen svet, ki ga otrok ustvarja in spreminja s svojo domišljijo. Ampak starši morajo sprejeti, da bo umazan in da bo izpostavljen >nevarnosti<. Raje ga prepuščajo tehnologiji, ne da bi se zavedali, kakšna nevarnost so za razvijajoče možgane računalniki.« Jože »Nimam svojih majhnih otrok, imam pa prekrasne nečake in tako imam tudi svoje mnenje: mislim, da vsaj toliko časa, kot so otroci za računalnikom, naj se tudi podijo okoli, plezajo po drevesih, igrajo z žogo, skratka se gibljejo... Sicer se pa malo zamislimo tudi ob tem, kar veliko uporabljajo tudi otroci.«(Ob tem je pripel povezavo na posnetek o vplivu elektromagnetnega sevanja na možgane. Na Youtubu ga najdete, če vtipkate vpliv EM<.) Manja »Naš štiriletnik ne uporablja telefona ali tablice. Ima svoj računalnik iz kartona. Skupaj si pogledamo kakšen posnetek z Youtuba o gasilcih, kakšno ustvarjalno oddajo za navdih in risanko, ki je na sporedu za dobro jutro in lahko noč. Vedno gledamo skupaj, sploh oddaje, da sproti pokomentira-mo tisoč in eno vprašanje.« Maks »Vnukje na obisku pri babici« ŠOLA DANES IN JUTRI 29 iregovorila ravnatelj waldorfske šole DŠ Hruševec Šentjur Robert Gajšek Jelka »Med tednom je računalnik na voljo samo za šolsko delo. Ob 21. uri izklopimo internet za vse naprave, ki jih imajo otroci (računalnik in pametni telefoni). Mlajši v 2. razredu ga uporablja samo za reševanje nalog na spletni strani Moja matematika. Zvečer starejši dekleti pri-neseta telefone v kuhinjo. Ob koncu tedna lahko mlajši omejeno igra igrice na tablici. Risanke lahko gleda od 18. do 19. ure med tednom, v soboto in nedeljo pa zjutraj.« Klepet s Facebooka Na vprašanje, kako urejajo družinsko sobivanje z digitalno tehnologijo, smo povprašali tudi starše na Facebooku. Vsaj tisti, ki so se odzvali, se strinjajo, da so pravila pomembna ... Nika »Tian je v tretjem razredu in veliko uporabljajo računalnik. Prav domače naloge obstajajo, ko morajo slike natisniti in na otroških iskalnikih poiskati nekaj na določeno temo. Sem bila zelo presenečena, ker predpostavljajo, da so vsi otroci vešči ravnanja z računalnikom. Vse drugo je pri nas dosegljivo in se uporablja, če ima čas, ni prepovedi... A veliko časa nima.« (Tian šolo obiskuje v Nemčiji, op. p.) Bi na avtocesto poslali voznike brez izpita? V osnovni šoli Hruševec so do uporabe tehnologije v šoli odprti. Poleg sodelovanja v projektu Inova-tivne pedagogike dosegajo lepe rezultate na tekmovanjih iz robotike, otroci uspešno snemajo kratke filme in podobno. Ravnatelj Robert Gajšek je prepričan, da bi z zatiskanjem oči pred izzivi sodobne družbe delali medvedjo uslugo tako otrokom kot sebi. »To je del šolskega učnega načrta. Poglejmo vzporednico s prometom. Glede na to, da imamo na voljo ceste, avtoceste in različna vozila, ali bi imeli raje samouke ali šolane voznike? Sem prepričan, da slednje. Danes imamo na voljo svetovni splet, različne naprave - od računalnikov, tablic in pametnih telefonov. Kaj zdaj, bomo pustili, da se otroci na tem področju vzgajajo sami ali naj kaj ukrenemo?« Marsikdo od staršev danes ni vešč uporabe komunikacijskih tehnologij. Da so otroci na tako pomembnem in spolzkem področju brez vodstva in nadzora, je izjemno nevarno. Prav zato se jim zdi nujno, da šola na tem področju zavzame aktivno vlogo. Tako kot imajo etiko v predmetniku, se ta seli v virtualni svet kot netetika. Tudi tam se je treba znati obnašati, treba je razumeti, kaj se dogaja, in se naučiti pravilnega komuniciranja. »Bom spet uporabil primer iz prometa. Policijska statistika govori, da je bilo lani mrtvih 13 kolesarjev, 200 je bilo težje in tisoč lažje poškodovanih. Mislim, da ni šole v Sloveniji, ki bi rekla, da to ni njen problem in da se s kolesarskim Robert Gajšek: »Saj smo se naučili že pri vzgoji. Represivna je bila slaba, permisiv-na prav tako. Treba je po zdravi pameti krmariti med skrajnostmi.« vajo otroci na spletu občasno tudi domače naloge. V okviru projekta pa so imeli samo učenci osmih in devetih razredov ves čas na voljo svojo tablico. Končna analiza je pokazala, da se veliko raje kot iz učbenika, delovnega zvezka ali z učnega lista učijo preko elektronskih medijev. Pozitivne učinke so opažali na številnih področjih. Poleg kompetenc na področju informacij-sko-komunikacijske tehnologije so razvijali kreativno in kritično mi- »Vsako napravo lahko uporabljate tako ali drugače. Nož lahko imate za rezanje kruha ali z njim ubijete človeka. Atomska energija je lahko elektrarna ali bomba in vse vmes. Prav tako lahko pametni telefon uporabljate za iskanje koristnih informacij ali z njim nadlegujete sošolca. Vedno je levo in desno. Naša naloga je, da otroke naučimo zadeve pravilno uporabljati.« izpitom ne bo ukvarjala. Ko govorimo o internetu, statistika ni tako jasna, a je področje vsaj tako, če ne še bolj nevarno,« je prepričan Gajšek. Z igro se učijo raje in hitreje Otroci zadnjih dveh razredov so v projektu dobili tablične računalnike za stalno osebno rabo. Eden najpogostejših pomislekov je bil, da se bodo kar naprej igrali ter da jih bo pri tem težko omejevati in nadzirati. Gajšek meni, da tudi igranja igric ne smemo nekritično pribijati na tnalo. »Tudi igre - če imajo seveda primerno vsebino - lahko imajo svoje mesto v vzgojno-izobraževalnem procesu. Temu rečemo igrifikacija in kot kažejo raziskave, so otroci do istih ciljev preko igre prišli hitreje in lažje kot po klasični poti.« Sicer pa se uporaba tehnologije v šoli deli na dva dela. Določene vsebine, predvsem na področju matematike in slovenščine, so že zdaj na voljo vsem učencem v državi. Tako dobi- šljenje. »Ko prebereš informacijo v učbeniku, to velja za resnico. Ko pa najdeš informacijo na spletu, jo je treba prevrednotiti, preveriti, nato pa nastopiti, predstaviti in zagovarjati. Vsi vemo, da je na spletu tudi cel kup neumnosti in neresnic. Pri tem se je dobro obneslo skupinsko delo, proti pričakovanjem bolje kot v dvojicah. V procesu učenja so bili otroci aktivni udeleženci in ne zgolj pasivni sprejemniki,« je povedal Gajšek. »Otrok, ki ni imel nikoli stika s tehnologijo, se bo tako kot ob učenju vožnje s kolesom na začetku verjetno potolkel. Sem zagovornik stališča, da moramo spodbujati njegov razvoj na vseh področjih - tako v športu in motoriki, pri pridobivanju znanja kot uporabi tehnologije. Gre za celosten pristop in ni dobro česarkoli zanemarjati.« A najprej svinčnik! Tudi on se strinja, da za računalnik v prvem razredu ni nobene potrebe, kaj šele, da bi v nižjih razredih od staršev delo z njim zahtevali. O tem, da je za razvoj otroških možganov, vzpostavljanje sinaps oziroma povezav nujno gibanje, razvijanje motoričnih spretnosti in čim bolj spodbudno zunanje okolje, vsako leto znova predava tudi staršem na roditeljskih sestankih. A kot dodaja, je vse to bistvenega pomena predvsem v predšolski dobi. »Nad uporabo tehnologije morajo bdeti starši. Če so leni in se jim ne da ukvarjati z otrokom, če se jim ne ljubi iti na sprehod, se z njim igrati, mu brati, namesto tega pa mu dajo tablico, da je mir, jo bo otrok pač uporabljal po svoje. In v resnici opažam, da otroci ob prihodu v šolo ne znajo držati svinčnika, ne znajo uporabljati pribora, in ko včasih gledam družine za mizo, se čudim, da jim mama še prežveči ne. Z devetletko smo naredili nekaj napak. Razpolovili smo likovne ure, tehnike in gospodinjstva je komaj še kaj. Po drugi strani pa je predvsem po zaslugi projektov več športa, vsaj eno uro na dan. Ampak ko govorimo o razvoju možganov, je v trenutku, ko pride otrok v šolo, ključno obdobje že zamujeno. Z otrokom se je pač treba ukvarjati, se z njim gibati in ga spodbujati. Ne moremo ga pustiti, da raste kot grmovje,« še doda Gajšek. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA »Zjutraj gledam otroke pred poukom. Eni se učijo, drugi berejo, tretji brskajo po telefonih. Roko na srce, tudi otroci iz socialno ogroženih družin imajo danes dobre telefone, to jim omogočajo razni paketi. Vprašanje pa je, kaj delajo s temi telefoni. Lahko rečemo, da to ni naš problem, da se nas ne tiče in da kot šola zagovarjamo tradicijo ali kaj vem kaj. Tudi noj ima podobno strategijo.« 30 FOTOREPORTAŽA LL IPIIIH flips; i iL Čakanje jih ubija. Prevoz pa pomeni še en korak do cilja. Pogovori o enomesečni poti do J^'ivenije. Kam od tu naprej? snično v boljši svet? Podobe drugega begunskega vala Varčevalni izlet v preteklost Zadnjaleta se zdi, da je varčevanje postalo naša stalnica. K temu so nas po eni strani prisilile razmere, v katerih je treba z denarjem ravnati po pameti, saj ga je vedno premalo. Po drugi strani so marsikoga k bolj preudarnemu ravnanju z vsemi dobrinami, ki nas obdajajo, spodbudila opozorila naravovaaszvenikov, daje prav, da nekaj naravnih bogastev in lepor prihranimo svojrm otrokom. Nenazadnje pa k varčnosti prispevajo tudi vedno višja cene vseh do brSn okoli nas. Sicer pa družinski varčevalni progvami niso nekaj, kar bi izumili šele prrd dvatkim. Ženvkor sž sr moraii zrajei s precejmanj sredstvi kot dtanvs, ždveV so bolj skromno, povezani z naravo. Znati so koristno updraVitj marsikatero stvar, ki jo danes zavržemo, sami ro izdelali ali pzlčtlali use Vsto, po kar danes hodimo v rrgovjnr. Zatoje morda korak k bojj vvrčnrmu tn okvljsko orvaščjnamu življenju že kratek izlet v preteklost, razmrsjek o čem, kako so živeli nekoč. Saj ne, da bi morali vse staro potezni. iz vaftalina, a kakšen recept naših babic in mam ni za odmvt. Če samv pomisltmo, kaj vse so znale skuhati in speči, kako so znali poskrbrtt za ovlmnito, za vedno svežo zelenjavo z domačega vrta, zajajca iz kokošnjaka.t. Ob tem so še kaj zašile ali spjetleza otroke, ki so v gozdu nabirali bžzovnire ali kostanj. Možje pa so sami in s pomočjo prijateijav marsikaZ narediii pri hiši. Mardkje so ohraniti vse ee navade, drugjejlhponovno obujajo, saj so ugotrviii, der je vse, kar je narejeno domk, ne le cenejše, temveč tudi bolj okusno inzdravot Skrb za racionalno ravnanjezenergentt in naravnimi virl par nam tudi povaii ieze p od kožo - če ne zaradi drugega, že zaradi vre višjih cen oskrbe z njtml Zato bo morda koristen tudi kateri od nasvetov, ki smo jih zbrali na teh etranrh pekoje o varoevanju. Ker smo menda Slrvenci Ve sicer znani po svoji ezrčmtsti, velja le še brezplačno opozorilo: tudrpri tem ni dobro pretiravati, enako kot ne pri nobeni drugi stveri. A ro verjetno že veste. TC, foto: arhiv NT (GrupA) Smo prava izbira za vas c MtREi Za manj denarja si lahko privoščite več, saj smo vse potrošniške kredite naredili ugodnejše in bolj dostopne! 15 LET HRANILNICE LON VfELHJ Ob praznovanju obletnice smo za vas pripravili posebne ugodnosti, obiščite nas in jih izkoristite. Odločite sp za Hranilnim LON! PE Celje, Krekov trg 7 t: 03 62 05130 wwwlrnii ^ HRANILNICA LON Znižajte stroške ogrevanja za z Gealanovimi okni in vrati Znano je, da z ogreva- večevalce gospodinjskih njem le nadomeščvmo to -ploto, ki uhaje iz stavb. Ogrevanje proslorov ni nič drugege kot kompenzira-ttje toplotnih izgub v okolico, ki v nakih gospodinjstvih predstaelja približno 70 odstotkov celotne porabe energije. Med največje toplotne izgubarje in po- stroško z sodijo tudi okna in vrata, skj skozi steklo in spiranje uhaja največ toplote. Ker smo večino ča-sz zdoma in zato ne moremo pravilno prezračevati stanovanja ali hikz, je Gealan razvil odlično rešitev, ki privarčuje do 40 odstotkov energije. 40 odstotkov Glavna prednosti teh okrn in vrat sta prav izjemna toplotna izolacija in nadzorovano prezračevanje oken z nvmestitvijo sistema Geockj kl zagolavja izmenjano zraka brez izgube energije tudi takrat, ke nismo doma. Hkrati onemogoča razvoj plesni in glivic v stanovanju. 83™. VGRADNE ТОУППЛП Oleen in VRflT EniTCKio Domm D S.TA L_ P VC OKNA ZA MAKSIMALNO VARČEVANJE PRIMEREN^ TROSLOJNO ZVOČNA +Toplotno izoliran +Fleksibilen +Tesni +lnovativen +Privla£en dizain ' VRHUNSKO NEMŠKO OKOVJE 5 LET BUMIMIE DOSTOPEN V RAZNIH " LESNIH VARČEVANJE ENERGIJE "ID izajn ^^^В^ДгшШДП Razvoj sistema z najboljšimi lastnostmi toplotne A0, izolacije ni naključje, ampak rezultat ciljnega P t--.-dela razvoja. Rezultati govorijo sami zase. jj /v Številni izračuni kažejo izvrstne vrednosti G ^^^ toplotne izolacije. INOVATIVNl SISTEM DELA S SREDNJIM TESNILOM Novi GEALAN sistem S9000 združuje kot kombiniran sistem vgradne globine 83 mm ter lastnosti in prednosti srednjega in naslonskega tesnila. Velika vgradna globina 6 komornega okvirja in krila, kot tudi trije tesnilni prostori, so izvrstna garancija za toDlotno izoladio. Takšna okna izDolniuieio tudi naivečia oričakovania. JESENSKA AKCIJA . - trislojno steklo za ceno dvoslojnega - dodatni 10-odstotni popust za okna v akrilu - pri nakupu oken v beli barvi vam komarnike innotranje poličke podarimo Akcija velja do 30. 11. 2015. Najdete nas na Mariborski 44, v Celju. Tel.: 059/116-801 ali 070/136-478 Iiiiiiiii stpklndnm si Kamen na kamen palača, evro na evro ... V gospodinjstvih do velikih prihrankov že z le malce spremenjenimi navadami Če v stanovanju znižamo temperaturo za 1 stopinjo Celzija, to na letni ravni pomeni prihranek približno pol soda kurilnega olja oziroma enega kubičnega metra drv. »Izgubo« toplote v stanovanju lahko preprečimo še na nekaj dokaj preprostih načinov - poskrbimo, na primer, da radiatorjev ne prekrivajo gosto tkane do tal segajoče zavese, in na steno za njimi namestimo plošče z alufolijo, ki odbija toploto v prostor. (Foto: arhiv NT, GrupA) Vedno več je ljudi, ki jih ob pregledovanju položnic iz meseca v mesec bolj boli glava. Prepogosto pozabljamo, da nam znesek na položnici za elektriko »nabijajo« stari in energijsko potratni gospodinjski aparati, da (pre)drago plačujemo vodo, ki izteka v kanalizacijo, medtem ko si ščetkamo zobe, ali tisto, ki curlja iz pokvarjenega straniščnega izplakovalni-ka ... Družinski proračun bodo v naslednjih mesecih še dodatno obremenili stroški za ogrevanje, zato je prav začetek ogrevalne sezone čas, ko je bolje pregledati nekaj nasvetov o tem, kako zmanjšati stroške, kot za odpravljanje tovrstnega glavobola seči po aspirinu. Goro uporabnih nasvetov, ki jih sicer bolj ali manj že poznamo, a nanje prepogosto pozabljamo, lahko vsak najde na spletni strani www.pozitivnaenergija.si. Na njej lahko tudi aktivira spletno aplikacijo Porabi-manj in si sam izračuna letne prihranke pri ogrevanju, uporabi energetsko varčnejših gospodinjskih aparatov, računalnikov, televizijskih sprejemnikov in svetil, tudi pri prevozu z varčnejšim avtomobilom. Če ob siceršnji nameri varčevanja razmišljamo še malo bolj »zeleno«, hitro ugotovimo, da se nam bosta obrestovala nakup energijsko učinkovitejših gospodinjskih aparatov ali naložba v energetsko obnovo stanovanja, v katerem živimo. Čeprav bodo začetni stroški relativno visoki, bo kasnejše plačevanje mesečnih položnic prav blagodejno vplivalo na načeto denarnico. Ogrevanje Prav ogrevanje v hladnem delu leta predstavlja za vsako gospodinjstvo velik strošek. V Sloveniji traja ogrevalna sezona približno pol leta in stroške, ki jih imamo v tem času, lahko najbolj učinkovito znižamo z izbiro cenovno najustreznejšega in energetsko najbolj učinkovitega sistema ogrevanja. Stroške ogrevanja lahko celo več kot prepolovimo in ob tem poskrbimo tudi za manjše izpuste ogljikovega dioksida v zrak z naložbo v ogrevalni sistem s toplotno črpalko ali če nam toploto dajejo sončne celice ali drugi obnovljivi viri energije. Ker je za kaj takšnega konec oktobra že pozno, je pametno razmisliti o tem, da stroške lahko zmanjšamo tudi s pravilno naravnano temperaturo, ki naj bi v bivalnih prostorih znašala od 19 do 22 stopinj Celzija ter v spalnici od 15 do 18 stopinj. Vsaka stopinja nad dvajsetico poveča porabo energije za 6 odstotkov, zato je vložek v termostatske naprave več kot upravičen. Po podatkih iz Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije smo Slovenci dokaj zmrzljivi, saj se temperatura v času kurilne sezone v naših domovih najpogosteje giblje od 21 do 22 stopinj Celzija. Večina gospodinjstev je kot vrsto regulacije ogrevalnega sistema leta 2011 uporabljala samo termostatski radiatorski ventil ali sobni termostat z nastavljanjem temperature, le 29 odstotkov jih je v tem času na vse svoje radiatorje že namestilo termostatske ventile. IVANA STAMEJČIČ Split- toplotne črpalke Uporabite energijo iz zraka za ogrevanje in hlajenje ■ večmilijonkrat dokazana tehnologija za novogradnje in modernizacijo ■ pozimi ogrevati, poleti hladiti ■ regulacija prijazna do uporabnika ■ prostorsko varčen dizajn, znotraj in zunaj ■ ogrevanje do -20°C zunanje temperature Dovolite, da vam svetujemo! Weishaupt d.o.o. Teharje 1, 3000 Celje tel. (03)425 7250, info@weishaupt.si, www.weishaupt.si Najbolj učinkovito: - ogrevanje - prezračevanje prostora V • I • v v • - susenje poljščin, vrtnin in sadja - izsuševanje vlažnih delovnih in bivalnih prostorov BfimefelDmligfntS in your home ZRAČNI SONČNI KOLEKTOR dovaja svež topel zrak v vaš prostor in ga ogreva ter skrbi za zdravo klimo in s tem za kakovost bivalnega ali delovnega okolja. Kolektorje je mogoče naročiti v različnih dimenzijah in barvah, tako da se prilagajajo vašemu domu ali poslovnemu prostoru. SolAir d.o.o. Zagrad 12f PE Teharska cesta 9 SI-3000 Celje info@sol-air.eu www.sol-air.eu Tel. : 059-191-916 Mob. : 040-648-724 Sistem brez vzdrževalnih in obratovalnih stroškov za 25 let! VARČEVANJE 33 ELEKTRO KLIMA ELEKTRO KLIMA STAGOJ d.o.o. Višnja vas 15C, 3212 Vojnik Telefon: 03 781 22 61 E-pošta: info@klima-stagoj.si Zakaj ^izbrgtigg reva n j e jtoplotnolčrpalko? ZRAK JE NEIZČRPEN VIR ENERGIJE. Izkoristite ga s toplotnimi črpalkami Daikin Altherma. POZOR! NaUkotemperaturnocrpolko nniiinAlthermolonto _ fflK» priložnost! Primernost za vse vrste ogrevalnih sistemov (talno, radiatorsko, plinska peč), PRIHRANEK - nižji stroški ogrevanja, izjemna energijska učinkovitost, skrb za okolje (dvakratni izkoristek obnovljivih virov energije, nizka raven izpustov C02), dostopnost ■ V, ЈФ*. Hlajenje in zamrzovanje Hladilnik in zamrzovalnik sta nepogrešljiva gospodinjska pripomočka, ki morata biti stalno priključena na električno energijo, hkrati pa sodita med največje potrošnike elektrike v gospodinjstvu. Delež porabljene energije za delovanje hladilnih in zamrzovalnih aparatov v gospodinjstvih je v povprečju skoraj tretjinski. Ob nakupu novega aparata zato še toliko bolj pozorno poglejmo, kako varčen je, podatki pa kažejo, da 15 ali več let stari aparati porabijo tudi do trikrat več energije kot novi. Sicer pa lahko porabo elektrike tako pri hladilniku kot pri zamrzovalniku zmanjšamo s tem, da vrata odpiramo res za kratek čas in da poskrbimo, da je temperatura njune notranjosti optimalno nastavljena. V hladilniku naj znaša približno pet stopinj Celzija, v zamrzovalniku pa -18 stopinj. Prihranimo lahko tudi z rednim odmrzovanjem zamrzovalnika in zamrzovalnega dela hladilnika, saj že petmilimetrska plast ledu poveča porabo energije za 30 odstotkov. Temperaturo v hladilniku najlažje izmerimo, tako da položimo termometer v skodelico z vodo, ki jo postavimo v sredino hladilnika. Hladilnik je tudi najprimernejše mesto za odmrzovanje hrane iz zamrzovalnika. Tako v hladilniku »ustvarjamo« mraz brez trošenja energije, te pa tudi ne porabimo ob morebitnem odmrzovanju hrane v mikrovalovni pečici. (Foto: arhiv NT, SHERPA) Izbirajmo kuhalno posodo iz materialov, ki omogočajo dobro toplotno prevodnost in enakomerno porazdelitev toplote. Če pripravljamo le skodelico čaja zase, ne zavrimo po nepotrebnem kar celega litra vode. Če bi vsi Evropejci zavreli le vodo, ki jo potrebujejo, in bi se vsak dan izognili litru nepotrebne vrele vode, bi prihranjena energija zadoščala za napajanje tretjine evropskih cestnih svetilk. (Foto: arhiv NT, SHERPA) Kuhanje Kot kažejo rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije, smo Slovenci v kuhinji kar precej vestni. Tako so pred tremi leti v kar 88 odstotkih gospodinjstev pri kuhi uporabljali pokrovke na loncih in kozicah, kar pri povprečni porabi pomeni četrtinski prihranek energije. Še več, do 70 odstotkov manjšo porabo prinaša upo- raba soparnika ali ekonom lonca, na računu (za elektriko ali plin) pa se pozna tudi to, če kuhamo v posodi, ki je približno enako velika kot grelna površina. Če kuhamo na električnem štedilniku, izključimo ploščo nekaj minut, preden je jed pripravljena, saj je v plošči še dovolj toplote, da hrano primerno skuha. Podobno velja tudi za kuhanje na plinskem štedilniku, če hrano pripravljamo v litoželezni posodi. Ko voda zavre, zmanjšajmo moč kuhalne plošče ali plinskega gorilnika toliko, da voda še vedno vre. Pri peki pečico izklopimo približno deset minut pred koncem pečenja, saj je v njej dovolj toplega zraka, da se jed speče do konca. IS Nekaj resnic o ogrevanju, ki jih niste vedeli OKOLJU PRIJAZNO-POTRJENO S STRANI AVSTRIJSKEGA MINISTRSTVA ZA OKOLJE RZ PELLETS - PELETI S CERTIFIKATOM KLASA A1 - RZ FELETI - MADE IN AUSTRIA V Evropi in Sloveniji je veliko vrst ogrevalnih sistemov in na žalost še vedno prevladujejo takšni na fosilna goriva, ki so odvisni od nihanja cen na svetovnih borzah. Dolgoročno je torej ogrevalni sistem na fosilna goriva lahko zelo drag, saj nikoli ne vemo, kako se bodo dvignile ali spustile cene ener-gentov, kot sta olje ali plin. Problem pri olju je poleg relativno visoke cene tudi onesnaževanje, ki ga povzroča. Najnovejše znanstvene raziskave in analize neodvisne inštitucije v letu 2015 so pokazale, da je najugodnejši sistem gretja za območje Republike Slovenije les. Če hočemo torej prihraniti, prste stran od olja. Les je slovenski nacionalni interes Zaradi velike površine gozdov, ki pokrivajo Slovenijo, in tudi zaradi lanskega katastrofalnega žleda imamo v Sloveniji prekomerne količine lesa, ki ga je treba uporabiti. Kotli na biomaso Valher uporabljajo kot energent pelete, olje ali polena. Varjeni kotli na pe-lete delujejo popolnoma avtomatsko in so veliko bolj priročni kot klasični kotli na drva. Dosegajo tudi izkoristke približno 91 do 94 odstotkov in so v primerjavi s konkurenco iz tujine ugodnejši ter zagotavljajo slovenska delovna mesta. Avtomatska in praktična rešitev Prednost peletnega kotla pred klasičnim na drva predstavljata višji izkoristek in avtomatski način delovanja. Pri klasičnem kotlu moramo kurišče vsak dan napolniti z drvmi in vsak dan zakuriti ogenj. Pri pe-letnem kotlu pa napolnimo zalogovnik s peleti enkrat na 14 dni in sistem potem avtomatsko deluje. Po polžu gredo leseni peleti do gorilnika, ki jih počasi in enakomerno spreminja v pepel. Ogrevanje na pelete je avtomatsko, udobno in hkrati Avtor: Miha Vake, univ. dipl. med. kom. varčno, saj lahko z računalniško kontrolo določate količino porabljenih peletov glede na potrebe. Predelava kotla Kaj narediti, ko imamo kotel na drva, ki nam še vedno dobro deluje? Podjetje Valher iz Selnice ob Dravi je izdelalo idealno rešitev. Pe-letni set GP, ki je namenjen predelavi obstoječega varjenega kotla na drva v kotel na drva in pelete. Set GP vsebuje elektroniko za krmiljenje peletov, polža za transport peletov, peletni gorilnik in ZA NAROČILA PELETOV POKLIČITE: +386 (0) 31 611 722 www.BIOMASA-KOSTANJ.si BRIKETI, DRVA, SEKANCI IN PELETI Kostanj, d o.o . Zaloška Gorica 9. 3301 Petravčc Slovenija I * borna so i kostanji zalogovnik za pelete. Za rešitev Valher GP se torej odločajo gospodinjstva, ki želijo svoj obstoječi kotel na drva nadgraditi v hibridni kotel, kjer bodo lahko kurili tako drva kot tudi pelete. Odličen set Valher GP je na voljo v moči 25 kW in 35 kW. Montažo pa vam bo ob doplačilu uredil strokovnjak. Tako boste lahko z majhno nadgradnjo kurilnice pridobili udobje, ki ga ponujajo peleti. Vsake toliko časa boste zalogovnik napolnili z lesenimi peleti, ki bodo potem samodejno greli vaše domovanje. VARČEVANJE 35 Razsvetljava Najmanj oziroma prav nič nas ne stane, če imamo v stanovanju ves čas ugasnje-na svetila. A ker tako seveda ne gre, je dobro vedeti že to, da prašne žarnice prepuščajo manj svetlobe in zato v enem prostoru prižgemo več svetil. Znesek na položnici tako vsaj malo skopni ob dosledni skrbi za čistočo, sicer pa ob skrbnem ugašanju luči v prostorih, kjer ne potrebujemo svetlobe, lahko veliko prihranimo. Izračun kaže, da dosledno ugašanje treh luči vselej, ko jih ne potrebujemo, lahko letno prinese 36 evrov prihranka. Zamenjava navadnih žarnic v svetilih, ki so prižgana dlje časa, z varčnimi sijalkami ali led diodami ter namestitev senzorjev gibanja in redno ugašanje luči, ko jih ne potrebujemo, lahko račun za elektriko zmanjšajo še za pet ali več odstotkov. Ne spreglejte! Ne sušite brisač ali perila na radiatorjih. Izpred radiatorjev umaknite zavese in pohištvo. Imejte zavese in žaluzije ponoči zagrnjene, saj preprečujejo odtok hladnega zraka. Zjutraj jih odgrnite. Pred vsako sezono naj sistem ogrevanja pregleda strokovnjak. Neustrezno vzdrževan sistem povzroča izgube energije. Ponoči znižajte temperaturo v prostorih. Zapirajte klet, garažo, podstrešje in zunanja vrata, da preprečite prepih in uhajanje toplote. Stropni ventilatorji enakomerno razporejajo toploto po prostoru. Uporabljajte termostat, ki dopušča programiranje. Tako si boste zagotovili enostavno in pravočasno vključevanje in ugašanje grelnih enot, pravilna uporaba lahko prinese do petino prihranka pri letnih stroških ogrevanja. Primerno znižajte temperaturo v prostorih, ko odidete od doma. Poraba energije za ponovno ogrevanje prostorov bo manjša, kot če temperature ne bi znižali. Za prhanje porabite manj tople vode kot za kopanje. Izklopite grelec vode, kadar vas dlje časa ni doma. Če pokadite 16 cigaret na dan, na teden zapravite 20 evrov, na mesec 84, na leto 1.022 evrov. Če boste kadili še 15 let, boste v dim pognali več kot 15 tisoč evrov! Pomivanje V gospodinjstvu je vsak dan treba pomiti goro umazane posode. Je varčnejše ročno pomivanje ali se bolje obnese pomivalni stroj? Primerjava kaže, da lahko pri ročnem pomivanju porabimo do štirikrat več vode in električne energije za njeno segrevanje, kot če imamo sodoben pomivalni stroj. Če je družina številčnejša in je zato tudi umazane posode več, seveda ne smemo prezreti tudi časa, ki ga porabimo ob pomivalnem koritu. Pomivalni stroj vključimo šele, ko je Če bi vsa gospodinjstva v Evropi uporabljala sodobne pomivalne stroje - pri porabi vode 25 l in porabi energije 1 kWh - bi prihranili toliko energije, kot je dnevno proi-zvedeta dve jedrski elektrarni. primerno poln, in če uporabimo kakovostno čistilo, lahko posodo dobro pomije že krajši program pri nižji temperaturi. Izračun kaže, da se nakup pomivalnega stroja v družinskem proračunu »poplača« že v približno dveh letih. Če vztrajamo pri ročnem pomivanju posode, skrbno ravnajmo z vodo. Ne porabljajmo je po nepotrebnem in pipo zapirajmo vsakič, ko vode ne potrebujemo. Takole po starem bi bilo najceneje ... (Foto: arhiv NT, SHERPA) Pranje Podobno kot sta velika porabnika energije hladilnik in zamrzovalnik, tudi delovanje pralnega in sušilnega stroja zahteva kar precej elektrike, saj povprečje porabe kaže, da v slovenskih gospodinjstvih znaša njun delež desetino zneska na računu. Ker se pranju perila ne moremo izogniti, je najbolj varčno, če pralni in sušilni stroj uporabljamo v času nižje tarife (med tednom od 22. do 6. ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo ali na praznik). Optimalna uporaba pralnega stroja narekuje, da boben povsem napolnimo. Kadar imamo perila manj, uporabimo program za polovično naložen boben, kar prihrani S pretirano uporabo detergentov pralni stroj dela težje in porablja več energije, poskrbimo tudi, da na grelniku ne nastaja vodni kamen. Za to lahko uporabimo različne kemične pripravke, lahko pa tudi kar kis ali fino mleto kuhinjsko sol, ki se dobro obneseta tudi namesto mehčalca za perilo. do 25 odstotkov energije. Porabo zmanjšamo tudi s pranjem pri nižjih temperaturah, saj pralni stroj porabi kar 90 odstotkov energije za ogrevanje vode. Če zmanjšamo temperaturo s 40 na 30 stopinj, porabo elektrike zmanjšamo za tretjino, pri pranju na 60 namesto na 90 stopinjah pa jo kar prepolovimo. Če perilo posušimo na svežem zraku, prihranimo 4 odstotke zneska na računu za elektriko. A v vseh gospo- dinjstvih to ni mogoče. Po podatkih Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije je sušilni stroj leta 2012 uporabljalo malo več kot petina slovenskih gospodinjstev. Pri nakupu novega pralnega ali sušilnega stroja se večina odloči za energijsko učinkovitega iz razreda A ali višje, saj je bilo pred tremi leti v slovenskih gospodinjstvih takšnih iz razreda B ali še manj učinkovitih le približno 15 odstotkov. IS NE MEČITE DENARJA SKOZI OKNA, RAJE GA VLOŽITE VANJE Podjetje Rajmax, d.o.o., z večletnim uspešnim delovanjem velja za sinonim kakovosti in celovitosti storitev proizvodnje in montaže PVC in ALU stavbnega pohištva. Dobro ime podjetja temelji na nenehnem prilagajanju potrebam trga, širjenju ponudbe in grajenju zaupanja strank. • V ponudbi oken Rajmax po kakovosti najbolj izstopata vrhunska modela EcoPasiv TROCAL 88+ in EcoPasiv 88+ AluClip, ki premoreta izjemno vgradno globino in posebno troslojno zasteklitev. Z izjemno trdnostjo, trajnostjo in odlično toplotno izolacijo predstavljata popoln kompromis med ugodno ceno in vrhunskimi izolacijskimi lastnostmi. Oba modela ustrezata vedno višjim zahtevam trga po energetsko varčnejših oknih, saj se pri podjetju Rajmax zavedajo nujnosti gospodarnega upravljanja z energijo. Pri Rajmaxu za pravi izkoristek vrhunskega okna priporočajo montažo na osnovi energetsko varčnih RAL-smernic, ki jo odlikuje učinkovitejša zatesnitev med okenskim okvirom in okensko odprtino. Obiščite podjetje Rajmax in naredite pravi korak v smeri kakovostnega in energijsko varčnega nakupa oken in vrat, ki sega daleč v prihodnost. Odločite se za zunanjo estetiko in stabilnost, notranjo toploto, mir in varnost. Odločite se za Rajmax okna in vrata in izberite »PRIJETNO TOPLINO BIVANJA«. m#draTOčKA ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA Združujemo najboljše. NASE STRANKE DOBIJO NAJVEČ! *DRUŽINSKI BONUS POPUST TAKOJ *A|MA)t pvc okna, vhodna vrata, garažna vrata in senčila www.rajmax.si o Varčna vožnja ohrani debelejšo denarnico Prevelika hitrost, preveč prtljage in napačna uporaba klime jo hitro stanjšajo Če se te dni vozite naokoli z avtomobilom, na katerem imajo pnevmatike za 0,5 bara manj tlaka od predpisanega, se njihova uporabna doba zmanjša kar za 20 odstotkov. Pri tlaku, ki je za polovico nižji od predpisanega, je poraba goriva kar za 40 odstotkov višja. To sta samo dva primera, kako bi lahko ljudje z rednim preverjanjem tlaka v pnevmatikah privarčevali pri gorivu in stroških za pnevmatike. A to še ni vse. Več goriva ste poleti najbrž porabili ne zaradi daljših voženj, ampak zaradi odprtih oken zaradi neznosne vročine. Toda odprta okna pomenijo tudi večji zračni upor in s tem večjo porabo goriva. Velik udarec za denarnico predstavljata tudi prehitra in neenakomerna vožnja, pravi Vojko Safran, izkušen inštruktor varne vožnje pri AMZS Centru varne vožnje Vransko: »Kadar zaženemo avto, je treba čim prej speljati in ne avtomobila >zagrevati< na mestu, kot je to veljalo nekoč. Med delovanjem avtomobila, ki stoji, se porablja nepotrebna energija in se segreva samo motor. Kadar takoj speljemo, se segrejejo tudi ostali deli vozila, kar je pravilno. Treba je tudi čim prej doseči primerno in ustrezno hitrost, nato jo enakomerno vzdrževati med vožnjo.« Tako je nasvet o primerni varnostni razdalji učinkovit tudi pri varčevanju in ni samo preventivni nasvet za varno vožnjo brez nesreč. Enakomerna vožnja namreč pomeni manj pospeševanja, manj menjav prestav in manjšo porabo goriva. Zato vozila pri mestni vožnji, kjer je treba večkrat zniževati, nato pospeševati hitrost, porabijo več goriva kot vozila na daljši poti, kjer na avtocesti vozniki vzdržujejo enakomerno hitrost vožnje. Enostavno razloženo: pri speljevanju je treba čim prej prestaviti v drugo prestavo. Nekateri pri gorivu »šparajo« tudi tako, da pri hitrosti 50 km/h vozijo že v četrti ali peti prestavi. Stran z odvečno prtljago »Če se voznik ustavi in čaka dlje od 30 sekund, naj motor ugasne,« dodaja Safran in sve- tuje še nekaj, na kar predvsem v času počitnic marsikdo pozabi. »Večje stroške prinašajo tudi več prtljage, nosilci za kolesa ali strešni prtljažniki na avtomobilih. Zračni upor narašča s kvadratom hitrosti,« še pojasni sogovornik. To pomeni, da če podvojiš hitrost, je zračni upor štirikrat večji. In če je večji zračni upor, smo spet pri povečani porabi goriva. Samo primer: zaradi sto kilogramov dodatne prtljage je poraba goriva večja za 0,3 litra na 100 kilometrov. Svoje naredi tudi klimatska naprava. Napačno je mišljenje, da je treba klimatsko napravo najprej vklopiti in nato počakati, da se avto ohladi, ter Hrana ni za v smeti Vsako vozilo je treba tudi dobro »podmazati«. »Pri izbiri olj pride prav nasvet, da so motorna olja z nizko viskoznostjo bolj primerna in zmanjšajo porabo goriva do 5 odstotkov,« pravi inštruktor varne vožnje pri AMZS Vojko Safran. se šele nato odpeljati, saj bo to povečalo porabo goriva. Avto je treba prezračiti, sesti vanj, se odpeljati in šele nato vklopiti klimo. In še to: med vožnjo po klancu navzdol avtomobila ne bi smeli nikoli voziti v prostem teku. Takrat namreč avto potrebuje največ goriva, saj mora motor poganjati sam sebe. Pri klancu navzgor je treba čim manj pritiskati na sklopko in čim bolj izkoristiti vztrajnostno silo premikajočega se vozila. Pametna vožnja se torej obrestuje v denarnici. Nikoli ob tem ne smemo pozabiti na osnovo vsake vožnje: varnost. SŠol Foto: arhiv NT (GrupA) Se iz svojega otroštva še spomnite »šnit«, ki jih je mama pripravila iz starega kruha, tako da je rezine potopila v mešanico jajc in mleka ter jih ocvrla? Malo sladkorja smo posuli po vrhu in slastna večerja je bila nared. Danes se tega spomnijo le redki, tako kot še kopice drugih »trikov«, kako porabiti stare zaloge hrane, da je ne bi zavrgli. Še bolj pametno je, da se že v trgovino odpravite z načrtom in ne kupujete brezglavo. Le tako ne boste metali v smeti vsega tistega, kar vam ne uspe pravočasno pojesti. Letno naj bi med odpadki končalo okrog 80 kilogramov hrane na prebivalca. Kaj storiti, da boste prihranili pri nakupu hrane, ki je eden večjih stroškov v vsakem družinskem proračunu? Načrtujte svoje obroke, saj tako ne boste kupili nepotrebne hrane, ki ji bo kasneje potekel rok Če imate možnost, pridelujte sami zelenjavo na vrtu. Tako boste poskrbeli za samooskrbo, pa še nov konjiček boste imeli. in jo boste morali zavreči. Marsikaj lahko kupite neposredno pri proizvajalcih. Hrana je zato cenejša in veste, od kod prihaja. Lokalni izdelki so tudi bolj zdravi in boljše kakovosti, pa še cenejši. Nekateri izdelki prepotujejo v povprečju preko 1900 kilometrov, preden pridejo na vašo mizo in niso več sveži, da ne omenjamo, koliko energentov so morali porabiti za to pot. Kuhajte sami, saj je v restavracijah vse dražje. Ponovno odkrijte recepte naših babic. Sami lahko tudi spečete kruh, pecivo, pripravite marmelado in vloženo sadje ali zelenjavo. Ostankov ne zavrzite, raje pripravite iz njih nove jedi: polpete, solate ... TC, foto: arhiv NT (GrupA) Še vedno zagreti varčevalci Zveza potrošnikov Slovenije je na svojem portalu ugotavljala, kako varčujejo njegovi bralci. Ugotovila je, da so najpopularnejši še vedno varčevalni računi, saj omogočajo pregled nad privarčevanimi sredstvi, če je treba, pa jih lahko varčevalci takoj uporabijo. Vprašalnik je izpolnilo nekaj več kot 600 bralcev, kar 70 odstotkov teh jih varčuje. Četrtina hrani denar na vezanem depozitu, petina pa bankam ne zaupa in denar raje hrani doma v gotovini. Tretjina bralcev zmore varčevati tudi za dodatek k pokojnini, med dolgoročnimi varčevalnimi produkti pa so najbolj pogosto omenjeni vzajemni skladi in delnice. Čeprav so obrestne mere, ki jih varčevalcem v zadnjih letih ponujajo banke, nizke, se slovenski potrošniki še Kako uspešno varčevati? ZPS predlaga, da ocenite, koliko lahko privarčujete in potem naj vam varčevanje preide v navado. Denarja, ki ga ne potrebujete za tekoče izdatke, nikoli ne hranite na svojem bančnem računu. Postavite si varčevalne cilje. Pred izbiro načina varčevanja preverite njegove lastnosti in morebitna tveganja. vedno uvrščajo med tiste, ki so v EU najbolj zagreti za varčevanje. Polovica med anketiranimi bi si želela varčevati še več, če bi jim dohodki to dopuščali, saj niso zadovoljni z višino zbranih prihrankov. Dobrim trem četrtinam bi privarčevana sredstva omogočila, da še nekaj mesecev poravnavajo nujne stroške, če bi ugasnil vir rednih dohodkov, petnajstim odstotkom pa le en mesec ali še manj. Kot pojasnjujejo v ZPS, so le redki odgovorili, da jim zaradi dovolj velikih dohodkov ni treba varčevati (vsak deseti). Večina tistih, ki ne varčujejo, pa si varčevanja zaradi majhnih dohodkov preprosto ne more privoščiti. Vsak tretji potrošnik je povedal, da ne varčuje zato, ker je družinski proračun obremenjen z odplačevanjem kredita. TC ШШ Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.a„ Slovenska 27, 1000 Ljubljana. PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Odkritje groba H erm .ana Potočnika Noordung a (1892-1929) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje V virih, ki opisujejo Potočnikov življenjepis, je navedeno, da njegov grob ne obstaja več. Ta podatek izvira iz pisma Hermanove svakinje Ilse Potočnik Jasper, napisanega 27. novembra 1969 dr. Avgustu Mundi v Ljubljano. Dr. Munda je bil sorodnik Hermanovega strica v Slovenj Gradcu. Iz pisma Hermanove svakinje Ilse Potočnik Jasper: » ... Ko sem nekega dne hotela obiskati grob, ga ni več bilo mogoče najti. Niso me obvestili, da je za nadaljnjih deset let treba plačati, in so ga kratko malo dodelili drugemu. Moj protest seveda ni nič koristil...« Zgodilo se je seveda to, da so leta 1967 novi najemniki groba pri kamnoseku naročili nagrobno ploščo, ki jo je ta zabetoniral na osnovno nagrobno ploščo, na kateri je bilo vklesano Potočnikovo ime. S tem je bila sled za Po-točnikovom grobom v resnici zabrisana. V virih, ki opisujejo Potočnikov življenjepis, je prišlo do interpretacije zapisa Jasperjeve - Potočnikov grob je bil prekopan. Domnevam, da je ta formulacija vsakogar odvrnila od nadaljnjega iskanja njegovega groba. Ker že od nekdaj ne verjamem vsega, kar je v knjigah objavljeno, sem se 22. avgusta 2012 odpravil na Dunaj, da bi preveril dejansko stanje. Oglasil sem se v uradu evangeličanskega pokopališča (Zentralfriedhof, Tor 3 - Evangelischer Friedhof, Simmerin-ger Haupt-strasse 242), ki je v okviru osrednjega pokopališča Simmering. Ganjena ob najdbi Po posredovanih podatkih o pokojniku je uradnik kmalu našel vpis v evidenčno knjigo pokopov in mi poiskal datum Potočnikovega pogreba: 30. avgust 1929. Pri tem podatku je zapisana tudi parcela pokopa. V registru grobnih MSBS rt umov ti Dekorativna mešanica sot • «, _ Subs!«! iS prekrivanje^...... . 'НВЦ V Iti. ^ . - - —_ i^S^»'^?».-'./,'! fte -- . - ] A ■ / „d / IZ NARAVE V » № * zfl RASTLINE] 1Л? ... V ZDRAVE / OPTIMALNI SUBSTRAT ZA UREDITEV GROBOV # аЈшјА www.kamra.si parcel je bil na strani vpisa Potočnikovega groba ves vnos prelepljen z listom s podatki o aktualnih najemnikih in pokopih, ki so sledili po pokopu Hermana Potočnika. Nalepljen list je uradnik upognil in odmaknil, tako da je bilo ugotovljeno, da so Potočnikovi posmrtni ostanki še vedno v grobu. Uradnik mi je posredoval podatke o natančni lokaciji groba: sektor 12, šesta vrsta, grob številka 36, Familie Rosenberger. Precej vznemirjen sem se s prijateljico napotil tja. Kljub natančnim podatkom je trajalo kar precej časa, da sva prišla do prave lokacije. Presenečenje je bilo veliko, saj sva ugotovila, da je Herman Potočnik resnično pokopan v tem grobu. Ob najdbi sva bila ganjena. Po zagotovilih uradnika ekshumacija Potočnikovih posmrtnih ostankov po predaji groba novim najemnikom leta 1967 ni bila opravljena. Nagrobni pokrov je iz betona. Na obeh vogalih, levem in desgamiBSliffi nagrobniku rastegJimBih ffl dajeta grobu moPQdQVlffl vertikalen pou^EnEglH ni sta bili že pred ureditvijo groba oziroma sta bili načrtovani ob gradnji, saj sta vogala groba ob nagrobniku temu posebej prilagojena. Venček in svečka 31. oktobra 2012 sem znova obiskal pokopališče in v upravi pokopališča še enkrat preveril podatke o Potočnikovem grobu. Iz Maribora sem prinesel venček s slovensko tribarvnico. Na traku je bil dvojezični napis: »V tem grobu počiva tudi Herman Potočnik Noordung (1892-1929), pionir vesoljske tehnike.« Njemu v spomin je na grobu po več kot petinštiridesetih letih znova zagorela svečka. Simbolno sem s tridimenzionalnimi črkami na zgornji rob nagrobne plošče še priložnostno zapisal njegov psevdonim: Noordung. 5. junija 2013 sem naslovil pismo na dr. Markusa Pinterja, direktorja centralnega pokopališča na Dunaju (Friedhöfe Wien GmbH). Opisal sem mu zgodbo »izbrisa« Potočnikovega imena z nagrobnika in izrazil tudi željo, da se tako pomembni osebnosti postavi kenotaf v neposredni bližini pokopa, prav tako sem izrazil željo, da bi se ga uvrstilo na seznam pomembnih osebnosti, pokopanih na tem pokopališču. Pismu sem priložil številne priloge, ki dokazujejo Potočnikov pomen v zgodovini teorije vesoljske tehnike. Priporočilo, ki tudi spodbuja primerno rešitev nastale situacije, je napisal mariborski župan dr. Andrej Fištravec. Obeležje in vodnik Nekaj dni zatem me je dr. Pinter poklical, potrdil moje odkritje in obljubil vso podporo pri postavitvi obeležja. Obvezal se je tudi, da bo vso dokumentacijo predal v nadaljnjo obravnavo upravi evangeličanskega pokopališča. Po obisku direktorice Pogrebnega podjetja Maribor mag. Lidije Pliberšek v začetku oktobra pri dr. Markusu Pinterju mi je le-ta nekaj dni zatem posredoval pismo dr. Michaela Wolfa, predsednika odbora evangeličanskega dela pokopališča. Med drugim je zapisal: »Včeraj sem z upraviteljem Weissom zadevo groba 12/36 Hermann Potočnik Noordung prediskutiral in vam lahko sporočim naslednje ter obenem prosim za posredovanje Primožu Premzlu, čigar naslova žal nimam. Zadevni grob je, kot vam je že znano, oddan v nadaljnjo uporabo in ga zato za postavitev ali pri- Grob Hermana Potočnika na Dunaju. trditev spominskega obeležja ne moremo koristiti. Vendar pa je grob levo od omenjenega grobnega mesta s št. 35, ki je opremljen z nagrobnim pokrovom in nagrobnikom, še prost in na razpolago. To pomeni, da je na ta nagrobnik mogoče pritrditi spominsko obeležje. Prav tako smo pripravljeni v naš vodnik po pokopališču h grobovom pomembnih osebnosti vstaviti vložni list (formata DIN 4). Zelo bi nam pomagalo, če bi nam lahko najbolj nepogrešljive informacije, ki so na voljo, če seveda so, s slikami na strani DIN 4 poslali v povzetku. Prav tako smo pripravljeni to informacijo objaviti tudi na naši spletni strani v zvezi z grobooi pomembnih osebnosti...« PRIMOŽ PREMZL Nadaljevanje prihodnjič... P0D02IVITE NEKDANJO SLAVO CELJA IN SE DRUŽITEV DVORANI BARBARE CELJSKE. NAVDUŠITE POSLOVNE PARTNERJE IN LETO ZAKLJUČITE 2 GROFOVSKIM SPREHODOM SKOZI ČAS. 38 MLADI ZA MLADE Stoji učilna zidana, pod njo je stara jablana ... Učenci OŠ Frana Roša so prikazali ročno obiranje hmelja in hmeljarski »likof«. Ko dnevi kulturne dediščine stopijo med zidove šole, v srečanju vseh generacij začutimo svojo domovino in njeno preteklost. Čeprav je naša država majhna, ima bogato in raznoliko kulturno izročilo. S pomočjo projektnih dni se šege in navade slovenskega ljudskega izročila prenašajo tudi na nas, mlade generacije. V soboto, 3. oktobra, smo učenci Osnovne šole Frana Roša preživeli drugačno dopoldne. Vključeni v projekt Dediščina gre v šole smo se posvetili prikazu, doživljanju in spoznavanju najrazličnejših tradicionalnih slovenskih praznikov. Skoraj vsaka učilnica je učencem in staršem ponudila svoj in nov pogled na različne ljudske običaje ob praznovanjih. V prvem razredu so spoznali tetko Jesen in izdelali strašila ter grozdje. V para-lelkah drugega razreda se je plesalo, saj so učenci in starši spoznavali različne folklorne plese. Učenci tretjega razreda so staršem predstavili praznovanje rojstnega dne nekoč in danes. Četrtošolci so ustvarjali iz ličkanja, petošolci pa so izdelovali voščilnice in plesali. Tudi v višjih razredih je bilo zelo pestro. Pri šestošolcih smo si lahko ogledali plakate o ljudskih običajih. Če nas je mikalo, da bi se preizkusili v ličkanju koruze, smo se lahko ustavili pri sedmošolcih. V osmem razredu so odigrali poroko in prikazali godovanje, devetošolci pa smo posneli filmček o miklavževanju. Prikazali smo ročno obiranje hmelja, nato pa pravi hmeljarski »likof«. Pozdravit nas je prišla hmeljarska princesa. S starši smo se preizkusili v peki piškotov in parkljev. Ob koncu dneva nas je obiskal Miklavž in nam razdelil pečene dobrote. ŠPELA LIPOVŠEK, 9. a Zaplešimo skupaj - zaplešimo sotiš Praznovanja so vedno spremljali dobra hrana, pijača, glasba in ples. Učenci paralelk šestega razreda smo spoznali sotiš, ki sodi med prekmurske plese. S štajeri-šem, mrkevco, špancir polko in pajerišem ga uvršamo med goričke plese. Ti so, če jih primerjamo s prekmurskimi, bolj hitri, malo trdi, pri njih je mogoče čutiti vpliv madžarske kulture. Osnovnih korakov, ki jih plešemo v paru dvakrat v levo in dvakrat v desno smer, smo se začeli učiti septembra letos. Dva najboljša para sta naučila plesati tudi učence devetih razredov, pri čemer jim je priskočila na pomoč tudi učiteljica. Poskusno smo plesali na ploščadi pred šolo. S plesom smo se predstavili na uvodni prireditvi, v delavnici, ki je sledila, pa smo ga naučili plesati tudi starše. V učilnici za gospodinjstvo smo skuhali čaj iz melise, ki raste na zeliščnih gredicah naše šole. Pokusi-li smo ga skupaj s starši in priklical jim je okus in vonj lepih preteklih časov. TJAŠA PERČIČ, 6. a Ličkanje V košarah je bilo zelo veliko koruze. Sedmošolci smo jo ličkali, učenci četrtega razreda pa so iz suhih listov izdelovali razne zapestnice. Delavnice se je udeležilo zelo veliko staršev in starih staršev. Moja babica nam je povedala, kako se lička: potrgaš vse liste razen treh, da lahko skupaj zve-žeš po dve koruzi in ju obesiš na late v kozolcu ... Ko smo zluščili vso koruzo in pospravili ličkovino, smo lahko šli pogledat še v druge razrede, katere praznike prikazujejo. Dan mi je bil zares všeč, saj je minil drugače kot ostali dnevi pouka. Še kdaj bi ga ponovila. MAJA KRESNIK -DOBERŠEK, 7.a Ljubezen je zelena - obisk francoskega pisatelja Francoski pisatelj in prevajalec Bernard Friot je v sredo, 7. oktobra, obiskal I. gimnazijo v Celju. Prijetna literarna delavnica je bila izvedena na pobudo Francoskega inštituta v Sloveniji, v imenu katerega se je delavnice udeležila atašejka za sodelovanje na področju francoskega jezika Mireille Dechelette, pridružila pa se je mag. Simona Cajhen, višja svetovalka za francoščino iz Zavoda RS za šolstvo, s katerim francoski inštitut na področju šolstva tesno sodeluje. Srečanje je bilo v šolski knjižnici, kjer so se dijaki s pisateljem pogovarjali o njegovem delu in literarnem ustvarjanju nasploh, seveda v francoščini. Ob prebiranju zgodb Bernarda Friota pri pouku francoščine se je dijakom porodilo kar nekaj vprašanj, ki so jih avtorju na delavnici lahko tudi zastavili. Pisatelj je pojasnil, da rad piše kratke zgodbe predvsem zato, ker je dobro kratko zgodbo težko napisati. Želel je, da bi se branje prikupilo otrokom, ki ne marajo brati. Nekatere zgodbe so tudi absurdne in jih včasih zapiše zato, ker lepo zvenijo. Dijakom je predstavil literarno Bernard Friot med dijaki I. gimnazije v Celju ustvarjanje kot izziv, ki ga je vredno sprejeti. Dijaki so ta izziv sprejeli in se v literarnem ustvarjanju tudi sami preizkusili. Dobili so nalogo, pri kateri so morali napisati kratko besedilo, v katerem so morali sedemkrat uporabiti poljubno barvo. Svoje zgodbe so nato tudi prebrali. Urh Ferlež in Eva Djakovič iz 3. e-razreda sta napisala tole kratko zgodbo: On va dans la föret verte. Tu portes une jupe verte, je porte un maillot blanc. On ramasse des oronges vertes. Puis on va dans un pre tres vert. On tombe amoureux et on se ro-ule dans l'herbe verte. Et mon maillot blanc devient vert. Et il reste vert parce que notre lave--linge ne marche pas. Conclusion: L'amour est vert! Prevod: Greva v zeleni gozd. Ti nosiš zeleno krilo, jaz nosim belo majico. Nabirava zelene mušnice. Potem greva na močno zelen travnik. Zaljubiva se in se valjava po zeleni travi. In moja bela majica postane zelena. In ostane zelena, ker najin pralni stroj ne dela. Torej: ljubezen je zelena! TADEJ POČIVAVŠEK, 3.c I. gimnazija v Celju Odkrivali so preteklost mesta Knežje mesto Celje, ki je kar tretje največje mesto v Sloveniji, ima izredno bogato zgodovino in je prav zaradi tega zelo zanimivo za odkrivanje ter spoznavanje znamenitosti. Z učenci Osnovne šole Frana Kranjca Celje te skrivnosti vsako leto pridno odkrivamo in spoznavamo še tiste najbolj skrite podrobnosti mesta. S projektom Unesco dan - Moje mesto skrivnosti šepeta, s katerim želimo ohranjati kulturno dediščino domačega kraja, smo se letos vključili tudi v Dneve evropske kulturne dediščine v Sloveniji ter s tem svoj projekt predstavili tudi širši množici. V torek, 29. septembra, so tako učenci s svojimi učiteljicami in z zunanjimi sodelavci odkrivali skrivnosti o preteklosti našega mesta. Pouk se je iz šolskih klopi preselil na ulice celjskega mestnega jedra. Da je bil dan še zanimivejši, smo vključili tudi nekatere druge ustanove, kot so muzeji, knjižnice, arhivi ... in njihove strokovnjake. Utrinki učencev Vsak razred je odkrival svoj del mesta in na koncu so se v šolo vrnili z veliko novih spoznanj. Utrinke tega dne, ki ga imajo učenci zelo radi, so nam takole opisali. Benjamin S. in Jasmina D. Č., 4. razred: »Spoznali smo mesto v preteklosti, ogledali smo si mestno obzidje iz časa Celjskih grofov. Spoznali smo imena stolpov in izvedeli, da so obzidje gradili kar dve leti. Mesto je bilo v tistih časih velikokrat požgano, zato so organizirali mestne straže in imeli velike čebre z vodo. Vsi so bili najbolj ponosni na troj- no kraljico Barbaro Celjsko in so se ji globoko klanjali, ko je prišla na obisk. Spoznali smo tudi življenje vitezov in izdelali viteške ščite, kar nam je bilo zelo všeč. Ob koncu smo opravili tudi >povitezitev<.« Kaja R., 8. razred: »Najprej smo se odpravili v lapidarij, kjer smo izvedeli veliko o izkopaninah našega mesta. Nato nas je vodička popeljala po mestu in nas poučila o stvareh, ki jih nismo poznali. Delo smo nadaljevali v parku, kjer smo se lotili risanja motivov. Celoten dan je bil vsem zelo všeč in vsi smo se strinjali, da je bil zelo poučen.« Laura R., 3. razred: »Ogledali smo si Stari grad. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli na Friderikov stolp, kjer smo imeli predstavitev njegove zgodovine. S Friderikovega stolpa je bil lep razgled na Celje. Izvedeli smo veliko novega o gradu.« Neja B., 7. razred: »Ogledali smo si stare hiše in del mestnega obzidja. Nato smo se odpravili v Zgodovinski arhiv Celje, kjer smo izdelali svoje cehovske listine. Slednje smo napisali s peresom in črnilom. Na koncu smo jih sami zapečatili s pomočjo pečatnega voska in pečatnika. Sledil je ogled arhivskih prostorov, kjer smo med drugim videli tudi staro redovalnico. V njej so bile napisane same enice. Kasneje smo izvedeli, da je v preteklosti bila enica najboljša ocena, petica pa najslabša. Bilo je zelo poučno in zanimivo.« Nace E., 5. razred: »Že na začetku smo se razdelili v skupine in z delovnimi listi in načrtom mesta prehajali od točke do točke. Točke v mestu smo iskali sami, učitelji so bili le spremljevalci. Iskane točke so bile razporejene po vsem mestu. Poiskali smo knjižnico, Vodni stolp, gledališče in še druge točke. Vseh skupaj je bilo kar 12. Pri vsaki točki smo morali opraviti kakšno nalogo in jo zapisati na delovni list. Ob koncu smo obiskali še knjižnico, kjer nam je knjižničarka Dragica predstavila, kaj je to varna točka.« KLAVDIJA KRBAVAC BRALCI POROČEVALCI 39 Župan Janko Kos, Romana Jurhar, Tilka Breznik, Pavlina Glušič, Karolina Ferme in Nataša Gaber Sivka. Sprejem za državne prvakinje Ženska ekipa strelk Društva upokojencev Vrbje (Pavlina Glušič, Karolina Ferme, Romana Jurhar, Tilka Breznik) je na državnem prvenstvu upokojencev v streljanju z zračno puško osvojila naslov državnih prvakinj, njena članica Karolina Ferme pa je s 170 krogi postala državna prvakinja posamezno. Ta naslov je Karolina osvojila letos že tretjič. Ob tem visokem dosežku strelk iz Vrbja je župan Občine Žalec Janko Kos pripravil zanje sprejem, ki se ga je udeležila tudi Nataša Gaber Sivka, vodja urada za negospodarske javne službe. Župan Kos je strelkam čestital in jim izročil praktična darila ter obljubil, da bodo v najkrajšem času prejele novo zračno puško. Za sprejem se je zahvalila Pavlina Glušič, ki je tudi predsednica Društva upokojencev Vrbje. Zanimivo je tudi to, da je ta ženska ekipa do sedaj sodelovala kar trinajstkrat na državnih prvenstvih, od tega je šestkrat osvojila naslov državnih prvakinj, štirikrat bila druga in trikrat tretja. Takšnega primera v Sloveniji ni. TT Z leve: Štefka in Ivan Bornšek ter Tone Topolšek Nagradili najlepše Letos se je Olepševalno-turistično društvo Stranice odločilo, da bo izbralo najlepšo hišo - dom in kmetijo. Komisija, ki je imela zelo težko delo, se je odločila za hišo družine Štefke in Ivana Bornška iz Spodnjih Stranic, med kmetijami pa je izbrala turistično kmetijo Vilme in Toneta Topolška iz Križevca. Nagrajenci so se postavili ravno pred moj fotoaparat in tako vam lahko pokažemo in povemo, kdo so ti pridni, prizadevni domačini, ki skrbijo, da je naš kraj zelo lepo urejen. Čestitamo jim. Da nismo kar tako, naj se še pohvalim z delom našega društva, saj prvo soboto v juliju organiziramo Furmanske dneve, kjer sodelujejo zaselki Stranic z okrašenimi vozovi (letos jih je bilo sedem) ter veliko število prevoznikov, tako tovornjaki, priklopniki, avtobusi, kombiji, veliko je traktoristov, a tudi gasilci sodelujejo. Tudi konjenica je v sprevodu, v okrašeni čudovito ohranjeni kočiji pa se pripelje sam župan s soprogo. FANIKA KLOKOČOVNIK Zlato in bronasto priznanje ter zlata medalja Tekmovalna ekipa v kategoriji razstava omizij in filiranje, ki je osvojila zlato priznanje in zlato medaljo: dijakinji Nena Zupanc in Katarina Kumer - Pika Nogavička, učiteljica - mentorica Simona Pompe in učiteljica Jolanda Balant Letos je bil v Novi Gorici 62. Gostinsko-turistični zbor Slovenije. Gre za tradicionalno prireditev, kjer se v znanju in spretnostih s področja gastronomije in turizma pomerijo vsi najboljši s tega področja, tako dijaki kot tudi tisti, ki že leta delujejo profesionalno. Gastronomija in turizem sta področji, ki vsako leto prinašata na trg nove smernice in zahteve. In prav to tekmovanje je tisto, na katerem se vsak trudi, da pokaže svoje znanje in dokaže, da stopa v korak s časom, spremlja novosti in je v samem vrhu uspešnosti. Tudi dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje so se letos udeležili tega tekmovanja. Tekmovali so na področju strežbe in kuharstva. Na področju strežbe so tekmovali v kategoriji A (razstava omizij in filiranje). Gre za zelo zahtevno kategorijo, saj v njej ne tekmujejo le dijaki, ampak tudi zaposleni v slovenskem hotelirstvu. Dijakinje so opravile izvrstno delo, saj so s pisanim pogrinjkom na temo čarobnega kosila za otroke od šestega leta s Piko Nogavičko v Storilkovih gastronomskih kreacijah uspele pričarati lep, sodoben pogrinjek, ki je lahko ideja za mnoga otroška praznovanja. V svojo predstavitev so vpletle igrivost in drugačnost, in sicer v mejah pravil, ki jih narekuje stroka na področju strežbe. Pogrinjek je požel veliko zanimanje obiskovalcev in zdelo se je, da so prepoznali nove smernice drugačnosti in vabljivosti, saj so pogri-njek pogosto fotografirali. Tudi pri filiranju kuhane postrvi so dijakinje svoje delo opravile strokovno in dokazale, da so v koraku s časom in na zelo dobri poti na področju gastronomije. Med vsemi tekmovalci na tem področju so osvojile največ točk, 96,50, in prejele zlato medaljo za osvojeno prvo mesto na razstavi omizij in filiranje ter zlato priznanje za sodelovanje na razstavi. Pod mentorstvom učiteljice Simone Pompe sta tekmovali dijakinji Nena Zupanc in Katarina Kumer. Pri nastajanju pogrinjka so sodelovali še drugi dijaki: Katarina Skorn-šek, Marjetka Bolha, Vanja Podbevšek, Špela Korenjak, Jaka Melanšek, Adriano Pu-šnik, Anja Melanšek, Nina Lapajne, Ronaldo Plečko. Urejali so jedilno karto, izdelovali animacijske pripomočke, pekli piškote in izdelali sladek namizni aranžma. Glede animacije sta bili v veliko pomoč učiteljici Jolanda Balant in Irena Herlah. SP S področja kuharstva so dijaki prejeli bronasto priznanje za sodelovanje na tekmovanju dijakov v kuhanju. Tekmovali so Jure Dretnik, Žiga Grofelnik in Boštjan Volk, njihova mentorja sta bila učitelja Marijana Novak in Janez Jevšnik. Tekmovalna ekipa velenjske šole za storitvene dejavnosti je zbrala 86,53 točke, kar pomeni, da si je delila peto mesto. Tekmovalci so dobili »magic box«, v katerem sta bili dve vrsti mesa, dve vrsti zelenjave in eno škrobno živilo. Iz vseh sestavin so morali zapisati recepturo za svojo glavno jed in prilogo za dve osebi, pripraviti »mise en place« ter pripraviti jed iz načrtovanih živil. RAD IMAM ZELENO. ODLOŽIM V RUMENO. Odpadno embalažo Tetra Pak® odloži v rumeni zabojnik ali rumeno vrečo. 4 koraki pravilnega ravnanja z odpadno embalažo Tetra Pak: ^^ ' Stisnjena odpadna embalaža Tetra Pak zavzame do 20-krat manj prostora kot embalaža, ki je ne zložimo! ' S pravilnim ločevanjem omogočimo reciklažo odpadne embalaže Tetra Pak. Iz nje nastanejo novi izdelki iz papirja, kartona in plastike, kot so kartonska embalaža za jajca, papirnate vrečke, papirnate brisače, toaletni papir, fascikli, lepenka in drugi. ' S pravilnim ločevanjem skrbimo za gozdove in ohranjamo naravo. ' V slovenskih vrtcih in šolah že devet let poteka projekt Eko-paket o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo Tetra Pak. Več: www.eko-paket.si,www.ekosola.si. ^RA/V^ KS novi tednik 40 BRALCI POROČEVALCI Srečanje prostovoljcev s Celjskega Tradicionalno letno srečanje prostovoljcev v programu Starejši za starejše s Celjskega je bilo v začetku oktobra v Vojniku. V ospredju srečanja je bilo izobraževanje, pri čemer je bila to tudi priložnost za sproščeno druženje in izmenjavo izkušenj. Po pozdravu regijske koordinatorice programa Ivanke Tofant so Marjana Iršič, Barbara Ramšak in Petrina Rosina, strokovnjakinje iz centra za krepitev zdravja, ki deluje v celjskem zdravstvenem domu, spregovorile o staranju in dejavnikih tveganja s poudarkom na prehrani in telesni dejavnosti. Napotki za zdravje so bili koristni za prostovoljce, seveda pa jih bodo lahko uporabili tudi ob obiskih starejših sokrajanov. Samo lani so prostovoljci s Celjskega opravili približno devet tisoč obiskov. Anka Osterman, vodja projekta pri ZDUS, jim je izrekla priznanje za opravljeno delo in ob tem poudarila pereč problem: »Premalo podpo- re dobivamo za svoje delo. Samo priznanja niso dovolj -treba je zagotoviti pogoje za delo.« Njen poziv je podprl predsednik DU Vojnik Ivan Robačer: »Družba bo morala več prispevati, saj je potreb tistih, ki potrebujejo pomoč, vedno več.« Med tistimi, ki tudi z dejanji podpirajo projekt Starejši za starejše, izstopa Občina Štore. Župan Miran Jurkošek je zato v svojem nagovoru poudaril odlično sodelovanje s prostovoljci. Lepih besed je bilo mogoče slišati še več. Predsednik celjske pokrajinske zveze društev upokojencev Silvo Malgaj je prostovoljce označil za ambasadorje, ki prinašajo starejšim veselje in pomoč. Podpredsednica ZDUS Vera Pečnik je v pozdravnem sporočilu zapisala, da so srčnost, pogum in pridne roke njihov prepoznavni znak, podžupan Vojnika Viki Štokojnik pa je poudaril, da starejše v družinah in družbi še vedno potrebujejo. Lepe misli in besede so zbranim prostovoljcem go- dile, a niso pozabili, zakaj so se zbrali. Ob zvokih ansambla Prijatelji in pesmi moškega zbora iz Vojnika so prisluhnili še direktorju slovenske banke hrane Ale-nu Novitu ter Mojci Stopar iz društva Spominčica Šen- tjur in Alenki Vodončnik iz Centra za pomoč obolelim z demenco (projekt je zaživel v Celju), ki sta spregovorili o vse bolj perečem problemu številnih starostnikov, to je o demenci. MBP Praznovanje stotega rojstnega dne Marije Vodišek Stoletnica Marija V Domu Lipa Štore živi tudi Marija Vodišek, ki je 10. decembra lani praznovala stoti rojstni dan. Takrat smo se na praznovanju zbrali sorodniki in stanovalci doma. Odločitev, da bo pristala v domu, je bila Marijina, ker je spoznala, da je sorodnikom doma v breme. V domu je z oskrbo zadovoljna in vesela je, da jo sorodniki obiščejo vsak dan. Marija je bila rojena v vasi Paneče v družini šestih otrok. Njen oče se je po prvi svetovni vojni vrnil iz ujetništva, ko je bila Marija stara štiri leta. Življenje na odmaknjeni kmetiji je bilo težko, zlasti za šolarko Marijo, ki je hodila v šolo v oddaljeno Hanino. Visoko je morala gaziti sneg. Kljub temu ima od tam najlepše spomine. Še zdaj zna marsikatero pesem, ki jo zapoje ob spremljavi stanovalcev, ki se vsakodnevno družijo ob delu v delovni terapiji. Spretno jo zapoje in ob delu da pobudo petja še ostalim stanovalcem. Leta 1941 se je poročila s Karlom in v srečnem zakonu rodila tri dekleta: Dragico, Maco in Vesno. Do otrok je bila stroga in znala jim je pomagati pri učenju. Vsa tri dekleta so se izšolala, kar je Marijino največje zadovoljstvo. Pa ni bila stroga samo do svojih deklet, ampak je učila še sorodnike in sosede in še danes se teti Mariji za to zahvaljujejo. Leta 1945 se je Marija z družino preselila v Celje. Zaposlila se je v tovarni Emo in tam tudi uspešno napredovala. Po dolgi in hudi bolezni ji je leta 1984 umrl mož. Od tedaj je živela sama. Sorodniki in hčere so jo redno obiskovali. Dom je znala polepšati z gobelini, ki jih je izvezla sama. Rada pokaže svoje izdelke, ki jih je včasih znala narediti, vendar zdaj ne more več vesti, ker zelo slabo vidi. Tudi sliši slabo, vendar se po prostorih doma giblje s pomočjo sester in sorodnikov. Marija ne kaže svojih let, čeprav je na nitki življenja nabrala že sto let. Je energična, zvedava in polna ljubezni do vseh dobrih ljudi. Ljubezen je tisto, kar jo drži pokonci. Takšna je bila vse življenje in takšna je še zdaj. Doma se je dokaj hitro navadila in ga je sprejela za svojega, še posebej ob pomoči stanovalcev in sostanovalke Marice, ki ji je postala zvesta prijateljica. Vera, upanje in ljubezen so gmotna sila stoletnice Marije. Skromnost in čista vest sta njen moto za življenje. Mi pa ji želimo, da bi takšna ostala še veliko zadovoljnih let. ZDENKA STOPAR Nepozaben večer z Eldo Viler Vokalna skupina Amantes, ki jo sestavlja sedem profesoric Šolskega centra Celje in deluje pod vodstvom profesorice glasbe na Gimnaziji Lava Metke Jagodič Pogačar, je 23. septembra nastopila na literarnem večeru Knjižnice Bežigrad v Ljubljani. S svojim petjem so pospremile predstavitev knjige Trdoživa Kozjanka avtorja Er-nesta Jazbinška. Obiskovalce, ki na Literar-nicah niso navajeni na pesem in glasbo, je čakalo še eno presenečenje - pevkam se je ob pesmi Nora misel pridružila starosta slo- venske popevke Elda Viler, ki je navdušila s svojim bogatim vokalom in interpretacijo. Večer se je končal s prijetnim druženjem ob klavirju, kjer so znanim slovenskim melodijam pritegnili vsi navzoči. Za klavirske spremljave so profesorice tokrat izbrale bivšega dijaka Gimnazije Lava Žigo Jordana Kozjaka iz Šempetra, trenutno študenta tretjega letnika Fakultete za strojništvo, ki je z veseljem sodeloval. METKA JAGODIČ POGAČAR, umetniška vodja VS Amantes Skupina Amantes z Eldo Viler in Ernestom Jazbinškom Najboljše tri ekipe na državno Na gasilskem tekmovanju Savinjsko-Šaleške regije, katerega organizator je bila Gasilska zveza Žalec, je nastopilo 43 ekip. Tekmovanje za pionirje in pionirke je bilo v Športnem centru v Žalcu, za mladince in mladinke pa na Polzeli. Pionirji in pionirke v starosti od 6 do 11 let so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti 400 metrov z ovirami in vaji razvrščanja, mladinke in mladinci od 12 do 16 let pa v vaji z ovirami, vaji razvrščanja ter štafeti 40o metrov z ovirami. Vrstni red pionirke: prva je bila ekipa iz Andraža nad Polzelo, druga iz Mozirja, in tretja iz Kaplje vasi. Med pionirji so bile prve tri ekipe: Lokovica I., Rečica ob Savinji in Drešinja vas. Pri mladinkah je bila najboljša ekipa pGd Braslovče, druga iz Andraža nad Polzelo in tretja Gaberk. Med mladinci je slavila ekipa PGD Andraž nad Polzelo, druga je bila Lokovica in tretja Drešinja vas. Državno prvenstvo bo prihodnje leto, na njem pa bodo nastopile po tri ekipe z regijskega tekmovanja. Tt BRALCI POROČEVALCI 41 O hrani za dober spomin V sklopu aktivnosti ob mednarodnem dnevu alzhei-merjeve bolezni smo imeli v Pegazovem domu 29. septembra poučno predavanje Marije Merljak o prehrani. Članice lokalnega Društva Gaja so s stanovalci izvedle delavnico priprave zdravih jedi na temo hrane za možgane, ki je bila na predavanju razstavljena. Gospa Merljak je na začetku predstavila odo vodi, ki je moramo imeti v telesu dovolj, da hranilne snovi potujejo do celic in so te sposobne ustvarjati energijo. »Če so naše celice v nenehnem dinamičnem ravnovesju, dobro delujejo. Tedaj se odlično počutimo in smo zdravi. Samo uravnotežena prehrana nudi polnost vseh snovi in lahko zagotovi telesno ravnovesje. Povedala je, da je svinjina zdrava, govedina najbolj prebavljiva, da si moramo privoščiti tudi divjačino, jagenjčka. Jajca so zelo hranljiva živila, od katerih ne bomo imeli povišanega holesterola, prav tako ne od mlečnih maščob. Svetovala je kakovostna hladno stiskana Na razstavi kar 182 sort sadja Planinci na Kosovem Konec julija smo se planinci PD Ptuj napotili na Kosovo, da bi osvojili nekaj dvatisočakov. Spoznali smo lepo deželo in ljudi, ki še vedno niso pozabili Slovenije, saj so mnogi preživeli pri nas svoja najlepša leta. V mestih smo videli živahno promenado, kjer se ljudje dolgo v noč sprehajajo - morda tudi zaradi tega, ker je bilo podnevi zelo vroče in se je življenje začelo šele ponoči. Doživeli smo tudi prijetno presenečenje, saj je vodnik Izidor organiziral srečanje z našim veleposlanikom na Kosovem. Njegova ekscelenca Miljan Majhen nas je prijazno povabil na obisk in tega povabila smo bili zelo veseli, saj si je vzel čas, nas poslušal in povedal marsikaj zanimivega o življenju na Kosovem in o ljudeh, s katerimi smo imeli nekoč skupno domovino. MARIJA KRAČUN olja. Razmerje med maščobni-mi kislinami omega 6 in omega 3 mora biti 4:1. Svetovala je pestro prehrano, lokalno pridelano, sezonsko in čim bolj živih barv. Čim temnejša in intenzivneje obarvana je zelenjava, tem več ima karo-tenoidnih snovi proti raku. Košarico za dober spomin sestavljajo oreščki, semena, suhe slive, datlji, jabolka, hruške, rozine, jagodičevje, jajca, pršut, sirotka, prosena kaša, sezam. Če je zagotovljena stalna in popolna oskrba živčnega tkiva z vitalnimi snovmi, doživljamo občutek sreče, zadovoljstva in nimamo težav s spominom. Članice Društva Gaja so pod vodstvom Cvetke Kora-žija pripravile mnogo zanimivih jedi: bučne polpete, puranje zvitke z ohrovtom, razne namaze, palačinke z borovničevim nadevom ... In vse to smo po predavanju degustirali. Merljakova poudarja tudi, da je smeh pol zdravja, čemur z veseljem pritrjujemo. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Škropljenje sadovnjakov po obiranju Bakterija (Erwinia amylovora)-hrušev ožig M.Jv. Jablanov škrlup Občina Polzela in Kulturno društvo Andraž nad Polzelo sta v dvorani Kulturnega doma Andraž pripravila zanimivo sadjarsko razstavo različnih starih sort sadja, sadnih jedi in pijač, starega orodja za pridelavo sadja, vse pa so okrasili z likovnimi deli 26 likovnih amaterjev s Polzele in iz Andraža in z risbicami učencev POŠ in vrtca Andraž nad Polzelo na temo sadja. Dobrodošlico na sadjarskem prazniku je izrekel predsednik KD Andraž Vili Pižorn, nato pa še župan Občine Polzela Jože Kužnik. O Milošu Levstiku in o razstavi je govoril Konrad Brunšek in poudaril, da je Levstik kot nadučitelj 1902. leta v Andražu mnogo naredil za razvoj sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva. Po njegovi zaslugi se je kraj zelo spremenil, saj so v 15 letih zrasli številni sadovnjaki, viri pa poročajo tudi, da so iz Andraža vsako leto odpeljali po več vagonov namiznega sadja. Tokrat so razstavljali 182 starih sort sadja, jih označili, nekaj sort jabolk pa tudi ne, saj niso vedeli katere sorte so. Zbrane so nato pozdravili predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Cveto Zupančič, v imenu Zadružne zveze Slovenije Sonja Anadoli in predsednik državnega sveta Mitja Bervar, ki je razstavo tudi odprl. Otvoritev razstave sta popestrila Andraški oktet in Vaški godci iz Andraža. TT I / Dumm; A Jablanov škrlup-močna okužba Škropljenje opravimo s pripravkom Cuprablau Z v odmerku 2 kg/ha (škropimo po spravilu pridelka). Prgblau Z zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis), ki prezimi v obliki askospor v odpadnem listju, z uporabo pa bistveno zmanjšamo potencial glive za prihodnje leto. CuprablapZ pospešuje olesenitev lesa, odpadanje listja, s tem zmanjšuje možnost zimske pozebe, ki lahko poveča napad jablanovega raka (Nectria galligena). Cuprablau Z uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti (Taphrina deformans) in rožičavosti češpelj (Taphrina pruni). Breskve in češplje poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem. Hkrati pripravek .Cuprabfou Z zatira tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Jablanov rak radiocelje www.cinkarna.si Kontaktni številki: 051 367 008 / 031 504 512 42 VRTNARIMO ш pnzVnik x/rtn{\>r1te> Jesen na oknu Pred dnevi sem zamenjala poletno okensko zasaditev, ki je bila po rahlem razočaranju v minulih dveh letih letos spet v znamenju br-šljank. Te so tako »ziher«. Skoraj jih ne moreš premalo zalivati, ker izhajajo iz skorajda puščavskih razmer, a tudi preveliko vlage jim na dolgi rok ne škoduje. Če jim tu in tam še potrgam cvetje, ki začne deloma veneti, se zahvalijo z bujnejšim cvetenjem. Toda skoraj sedem mesecev iste zasaditve na oknu sem se naveličala. In ker je že prav pošteno »pritisnila« jesenska meglica, je bil kot na dlani izgovor, da je napočil čas za zasaditev nekaj bolj letnemu času primernega. Jesensko-zimski izbor je po svoje nov in hkrati star. Nov v smislu, da imam letos sploh prvič jesensko-zimsko zasaditev, in star, ker sem uporabila mačehe. Vedno sem imela strahovit odpor do njih. Ne vem, kdo in kdaj mi je vcepil, da so to rože izključno za na grob, zato sem se jih do letos izogibala v velikem krogu. Zadnjič pa me je vrtnarka prepričala, da jim s tako opredelitvijo delam hudo krivico, in v strašni zadregi sem privolila v nakup. Po eno na korito, družbo jim bosta delali hojhera in še ena rastlinica, katere ime sem pozabila. Zdaj zasaditev izgleda prav luštno. Zato so me včeraj sosedje opazovali z določeno mero prizanesljivosti, ko sem no-vonasajena korita jemala z oken in nekaj počela z njimi. Saj veste, kako to gre. Najprej malo »zamigeta« ena zavesa. Potem pri drugi hiši opaziš, da ima soseda strašno veliko opravka z brisanjem prahu s svoje notranje okenske police. Če se nenadejano obrneš še k tretji hiši, dobesedno ujameš soseda, kako strmi vate. Ne nujno v tem vrstnem redu. Kakorkoli, upoštevala sem nasvet iz prejšnje številke Novega tednika, da je treba med ta nasad potikati čebulice spomladanskih rožic, ki bodo pregnale dolgčas iz že nekaj mesecev stare zasaditve. Med tem početjem sem opazila, da se je zemlja v nekaterih koritih že tudi precej posedla, zato sem dodatno še nasula substrat. In vrnila korita na staro mesto. Zdaj bo na vrsti nekaj mesecev čakanja, da bodo mini narcise, hijacinte in krokosi pogledali ven. Do takrat pa bo kar nekajkrat »zamigala« tudi moja zavesa in bo izginil prah tudi z moje notranje okenske police. Pri izbiri suhega, polsuhega ali svežega aranžmaja bodite pozorni na barvno ujemanje z nasadom. Polepšajmo s cvetjem V Vrtnarstvu Naglič na Ljubečni ponujajo širok izbor mačeh in drugih primernih rastlin grob Naglič, ki je pustila takratno službo, kar se je izkazalo za pravilno odločitev. Zadeve se je lotila bolj iz nuje, a se je kasneje izkazalo, da je bila poteza pravilna. Vrtnarstva se je lotila, kot sama pravi, amatersko. Takrat še tudi ni bilo tako pestre ponudbe materialov in sadik, kot so na voljo danes. »Rastlinjaki so bili narejeni iz železja, ki se je našlo okrog hiše,« dopolnjuje njeno pripoved sin Aljoša, ki je vrtnarstvo prevzel pred petimi leti. »Potaknjence sem takrat delala iz >domačih oken<, najbolj so se prodajale bršljanke,« se spominja mama Danica, ki se je vrtnarjenja učila sproti - v praksi. »Tudi na napakah,« se nasmeje in doda, da so vsak zaslužek sproti vlagali v širjenje vrtnarije. Danes drugače kot nekoč Aljoša Naglič pravi, da se je recesija v tej panogi začela ka- V dneh pred prvim novembrom bolj kot sicer usmerjamo pozornost na grobove, kjer so pokopani naši bližnji. Možnosti, kako polepšati marmor ali kamen, je več. Večina klasičnih in tudi kar nekaj žarnih grobov ima vsaj nekaj površine namenjene sezonski zasaditvi. »Jesenski čas je običajno rezerviran za mačehe vseh vrst in barv, ki jih lahko kombiniramo s trajnicami, kot so hojhere, trave, resje, sedum ali nageljčki. Ko izbiramo rastline za grob, upoštevajmo velikost parcele. Če je večja, lahko posadimo hojhero, ki zahteva nekoliko več prostora in se razraste, pri manjših parcelah pa raje posadimo mah, reso ali manjše trave,« svetuje Aljoša Naglič. Substrat, ki ga izberemo, naj bo kakovosten. Jeseni namreč rastlin ob sajenju ne gnojimo. A nikakor tudi pozimi ne smemo pozabiti na zalivanje, zlasti še, ko je zima suha. Uporabimo lubje Med zasaditvami in marmorjem radi posujemo pesek. Naglič odsvetuje izbiro belega, ker se hitro umaže: »Barvast pesek je bolj obstojen. Skrbi- Primer, kako razporediti rastline ob zasaditvi groba Setveni koledar ^ Čas za presajanje je od 31. oktobra od 11. ure naprej. 22. ČE korenina 23. PE plod do 13. ure, od 14. ure cvet 24. SO cvet 25. NE 26. PO 27. TO plod; polna Luna ob 13. uri 28. SR plod mo le, da ga nadomestimo, ko se stari posede.« Nekoliko drugačno pravilo velja pri izbiri sekancev ali lubja. Tam svetuje uporabo naravnega lubja, ki ga posujemo med posajenimi rastlinami. »Lubje je bolj naravno in ne pušča barve kot pobarvani sekanci. Obenem zadržuje vlago in ščiti zemljo, da je ob nalivih ne odnaša na pesek.« Iz majhnega zraste veliko V Vrtnarstvu Naglič delajo z rastlinami in ljudmi že skoraj 35 let. Začela je mama Danica Aljoša Naglič vam bo svetoval, kako pravilno poskrbeti za jesenski nasad doma ali na pokopališču. Danica Naglič še vedno najde čas in priložnost za delo z ljudmi in rastlinami. zati v letih 2010 in 2011: »Ljudje so začeli zmanjševati obseg zasaditev okrog hiše, tako na okenskih policah in balkonih kot na gredah. Znebili so se vsakega drugega korita, grede so občutno zmanjšali ali jih celo povsem nadomestili s travo. Svoje je naredila tudi gradnja novih, modernejših hiš, ki predvideva minimali-zem tudi pri zasaditvah. Takšnih ogromnih balkonov, kot so se gradili včasih, danes ni več.« Zato so pri Nagličevih usmerjeni v zagotavljanje čim bolj kakovostnih rastlin in uporabnih nasvetov za kupce. V teh dneh boste pri njih našli vse vrste mačeh, trajnic, lonč-ne krizanteme, rezane krizan-teme in drugo cvetje ter suhe, polsuhe in sveže aranžmaje. Kupite lahko okrasni pesek, sveče, substrat in vse drugo, kar potrebujete za grob ali za zamenjavo nasada v domačih koritih in posodah. MRL, foto: GrupA Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel: 01/754 07 43. mačehe I krizanteme lončne krizanteme ■ jesensko resje nasadi za grobove ■ okrasni pesek za grobove zemlja za grobove www.naglic.co Na voljo pestra izbira aranžmajev za 1. november. Pravilno zalivanje Pravilno zalivanje grobov je eden ključnih dejavnikov za uspešno in zdravo rast rastlin. Vsakodnevno zalivanje po »malem« ni dobro, saj rastline tako ne poženejo korenin v globino. Najbolje je, da zalivamo zjutraj, ko so rastline še sveže in spočite, saj bodo takrat lažje sprejele vodo in hranila. Zemljo najprej le narahlo omočimo, da se omehča, potem pa še nekajkrat dolijemo vodo, da se le-ta napoji v globino. Nato dovolimo, da se zemlja osuši, rastline porabijo vso vodo in izkoristijo še lastne zaloge. Ponovno zalivamo takrat, ko rastline spremenijo barvo listov in ko rahlo ovenijo. Posebej pozorni moramo biti pri rastlinah, ki ne prenašajo suše. Še posebej pomembno je, da zimzelene rastline, kot so mačehe, resje in druge, zalivamo tudi pozimi, če je sušno obdobje. Prav tako v suhi in mrzli zimi poskrbimo za zaščito rastlin. Zalivajmo torej redkeje in takrat temeljito in rastline nam bodo hvaležne. Vrtnarstvo Naglič, Kurirska pot 1, 3202 Ljubečna ŽIVALSKI SVET 43 PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE Mama je ena sama ... Lovski pomočniki Brak jazbečarji in beagli vzreditelja Martina Kebliča V sončnem jesenskem dopoldnevu nas je pozdravila rjavo-črna glasno lajajoča gmota, v kateri smo komaj ločili, kje se začne in kje konča kateri od sedmih pasjih mladičev. Kar drug čez drugega so plezali in seveda vsi želeli na prosto. Nič manj neučakane niso bili tri dame v sosednjih pesjakih: njihova mama Cola, njena postavna že odrasla hči Čara in Cita, ki ne sodi v družino brak jazbečarjev, temveč med beagle. Martin Keblič iz Malih Dol je vzreditelj teh dveh lovskih pasem in zanju se je odločil predvsem zato, ker je tudi sam lovec, in sicer član Lovske družine Grmada. Obe pasmi sodita med goniče, vendar sta si precej različni, pravi vzreditelj, ki se očitno bolj navdušuje nad brak jazbečarji. Beagli so namreč manj poslušni in bolj svojeglavi, imajo veliko energije in so zelo radovedni, tako eni kot drugi pa so družabni in prijazni do otrok. Odlične na tekmovanjih Kebliča, ki je ostal na domačiji staršev, so že od otroštva obdajale različne živali. Tudi pse je imel različnih pasem, od nemških ovčarjev do rotvajlerjev, ko pa je šel v lovske vode, se je odločil za pasmo, ki je najbolj primerna v ta namen, to je brak jazbečar. Psi te pasme so poslušni, umirjeni, zvesti gospodarju, delavni, odporni in zelo čisti. »Ko pozimi lovimo, pes ne pride nazaj ves umazan tako kot drugi,« pravi Keblič. S svojimi psič-kami se je udeležil že različnih tekmovanj v okviru Lo- Prikupni mladički pasme brak jazbečar zrastejo v zveste spremljevalce in pomočnike lovcev. vskega kinološkega društva Celje in Cola je dosegla vrsto odličnih uvrstitev, medtem ko je bila Čara ocenjena kot prva tako po delu kot po svoji lepoti. Keblič pravi, da je točno takšna, kakršna mora biti predstavnica te pasme. Na teh tekmovanjih se morajo lovski psi izkazati v drugačnih veščinah kot predstavniki športnih pasem: ne smejo se ustrašiti, ko puška poči, morajo najti divjad in jo določen čas preganjati ter se nato vrniti h gospodarju, morajo iti po krvni sledi od tam, kjer je bila žival obstre-ljena, in do tja, kjer leži ... Veliko prostora Na domačiji v Malih Do-lah, ki je obdana s travniki in z gozdovi, imajo psi veliko prostora za igro in »trening« svojih lovskih sposobnosti. Vsak dan se namreč lahko do sitega naužijejo prostosti. Zato je Martin Keblič tudi odločen, ko beseda nanese na to, kateri psi so ubogi: »To so tisti v blokih, ki nimajo dovolj gibanja. Pes ima lovski nagon in ga mora sproščati. Jaz svoje pse spustim in jih več kot uro ni nazaj, dokler se ne utrudijo in se vrnejo. Zdrava divjad jim tako zbeži in je ne morejo uloviti.« »Beagli so sicer zelo dobri lovski psi, samo čakati jih je treba kar naprej. Enkrat sem bil s Cito na lovu - vsi psi so že prišli nazaj, ona pa je še kar tavala okrog. Lovci so šli na malico in jaz sem jo še vedno čakal. Vmes je prišla preverit, če sem še tam, in šla nato še en krog.« V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. Martin Keblič s Čaro, ki sodi med najlepše brak jazbečarke pri nas. Pozimi, ko zapade sneg, jim domovanje preseli v bolj zaprt prostor, sicer pa pravi, da pes ne sme biti na toplem, da menja dlako. Invalidni mladiček Mladički so bili v času našega obiska še doma ob mami, so pa že bili pripravljeni na odhod k drugim lastnikom. »Ustna reklama je dovolj učinkovita, saj vsi vedo, da so to kakovostni, delavni psi, in nisem imel težav z oddajo,« pravi Keblič, ki bo obdržal le enega, tistega, ki je invalid in ne more dobro hoditi. Pravi, da si je zadnjo taco verjetno po nesreči poškodoval ob rojstvu. Veterinar mu bo skušal pomagati z operacijo. Vzreditelj pravi, da se ni mogel odločiti za usmrtitev, njegova otroka pa sta se medtem navezala na psa in ga rada »pocrtljata«. Sicer pa je do sedmega leta pes primeren za lov, potem si zasluži upokojitev, pravi vzreditelj, ki starejših ne daje od doma, saj bi preveč trpeli zaradi spremembe. Še en dokaz, da se s tem ne ukvarja zaradi zaslužka, saj pravi, da ga v tem poslu ni. Prepričan je, da bi vsak lovec moral imeti psa, razen tistih, ki so »šminkerji«, kot jim sami pravi. »Za psa je treba skrbeti, z njim lepo ravnati in ga imeti rad, pa ti vse vrne,« je prepričan. Sam še ni videl lovca, ki bi grdo delal s svojim psom, pa čeprav člani zelene bratovščine med ljudmi niso vselej dobro zapisani. TATJANA CVIRN Foto: GrupA veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentj ur.si Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net DELO NA TERENU! novo! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! 44 BUKVARNA / PISMA BRALCEV Tanja Tuma: Češnje, bele in rdeče. Roman o spravi. Za most med Slovenci Češnje, bele in rdeče, literarni prvenec Tanje Tuma, nosi podnaslov roman o spravi. Tematika, ki je v slovenskem vsakdanjiku predvsem predmet strankarskih političnih manipulacij, žur-nalizma in publicistike, v katerih boleče usode posameznikov izgubljajo svojo izvorno vlogo in status, v slovenski literaturi začuda (še) ni našla domicila; kolikor je takšne literature, se zdi, da spravno problematiko obravnava in vrednoti bolj ali manj z vidika ideologije, usodo posameznika kot takega, ki se je znašel v travmatičnih medvojnih ali povojnih okoliščinah, pa jemlje bolj ko ne zgolj za zgodbeno vezivo, s katerim ilustrira svojo izvorno ten-denčnost. Zato takšnim literarnim umotvorom manjka literarne polnokrvnosti. Avtorica v ospredje svoje pripovedi, katere glavnina se dogaja v letih 1943-1949, postavi Valerijo Batič, postavno, pogumno, iznajdljivo in do fašizma sovražno nastrojeno mlado žensko iz Brkinov, ki se po spletu okoliščin najprej znajde v okupirani Ljubljani, nato pa med partizani na terenu in na osvobojenem ozemlju. V njen življenjski ris vstopijo še druge Brkinke, ki so bodisi ostale doma bodisi so se v preteklosti preselile v Ljubljano in se prepletle z Valerijino usodo, prav tako kot ugledna ljubljanska meščanska družina, iz katere se moški predstavnik priključi belogardističnemu gibanju in mora zaradi tega po vojni, da bi si rešil golo življenje, zbežati (za vedno) iz domovine. Opisovanje dogajanja med drugo svetovno vojno in po njej izhaja iz nazorov in občutij posameznikov in posameznic, ki so sledili preživetveni logiki in hkrati svojim srčnim odločitvam, ki niso bile vezane na svetovnonazorsko, temveč na osebno, človeško prepričanje. Pestra galerija likov v romanu ponuja oprijemljivo predstavo o medvojnem in povojnem času, predvsem o vsakdanjih rečeh, nad katerimi je ves čas visela vseprisotna grožnja kazni in trpljenja za dejanja in celo glasno izrečene misli. Roman v nadaljevanju sledi Valerijini usodi arhivarke, ki pristane v vrhnjem delu komunistične hierarhije, njenemu možu, likvidatorju v Kočevskem Rogu, obema Va-lerijinima otrokoma, posvojenemu sinu Tinetu in hčeri Ani. Ko na smrtni postelji v času slovenske osamosvojitve O avtorici: Tanja Tuma (1964) je diplomirala iz angleščine in francoščine in študirala še nemščino. Njena službena pot je povezana z založništvom in s knjigotrštvom. Po nekaj letih dela v Cankarjevi založbi je ustanovila lastno založbo, v kateri je zaposlena še danes - Založbo Tuma, ki je izdala vrsto pomembnih knjižnih del. Na pisateljsko pot se je podala šele pred nekaj leti. Leta 2013 je v angleščini izdala odmeven zgodovinski roman Winds of Dalmatia, in sicer kot Amazonov samizdat v tiskani in elektronski obliki. Valerija izda svojo življenjsko skrivnost otrokoma, med njima zazeva brezno: med hčerjo likvidatorja in sinom belogardista, ki sta v nevednosti rasla skupaj kot krvna brat in sestra, se zamaje trden most, ki ju je združeval, in sicer njunima različnima temperamentoma in življenjskim odločitvam navkljub. Človeka v zrelih, že jesenskih letih morata opraviti revizijo svojega življenja, še posebej Tine, ki je po spoznanju ostal brez tal pod nogami in se skuša vzpostaviti tako, da poišče še živega očeta v Argentini, prek katerega naj bi se dokopal do resnice svojega življenja. Oče sinu prizna, da je bilo domobranstvo napaka: »Nikoli ne sme Slovenec proti Slovencu.« Prav tako meni, da so bili napaka tudi komunisti: »Če ne bi zmagali, bi to tudi ostali.« Zaključi z univerzalnim sklepom: »Zgodovina in ideologija sta nekaj abstraktnega, napake pa dejansko plačujemo ljudje.« Tine in Ana znova vzpostavita medsebojni most, ki je kot metafora moto h knjigi in kliče sodobnega Slovenca in Slovenko, naj ga vzpostavita tudi med seboj. Izredno berljivo napisan roman z morda malo preveč melodramatičnimi preobrati bo bralca ali navdušil ali odvrnil, nedvoumno pa je, da Tanja Tuma s svojim romanom med slovenske sodobnike oziroma sodobnice pošilja sporočilo, ki ga velja sprejeti z odprtimi rokami in srcem: modreci se ne prepirajo, prijatelji gradijo, rodovi rastejo v drevesa. Toplo priporočam vsem generacijam slovenskih bralcev. MARIJAN PUŠAVEC ALBUM S CELJSKEGA Učenci OŠ Vinska Gora pri Velenju okoli leta 1955 Na fotografiji, ki je nastala pred nekdanjim periščem pri cerkvi sv. Janeza Krstnika na Vinski Gori, sedi tretja z leve v prvi vrsti učenka Ana Osetič, kasneje učiteljica na Vinski Gori (1965-2000) in mama lastnika objavljene fotografije. Ob učencih je takratni učitelj in upravnik šole Mirko Lešnik (1928-1998). Slednji je v času vodenja šole med drugim ustanovil ljudsko knjižnico in postavil čebelnjak, da so se lahko učenci učili čebelarjenja. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic oziroma 4 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Uporabljena vira: Vinska Gora skozi čas, 1985, str. 13; Vinska Gora, 1987, str. 46 Prispevek: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Zahvala Gasilci pomagajo tudi živalim Društvo proti mučenju živali Celje se iz srca zahvaljuje gasilcem Poklicne gasilske enote Celje za hiter odziv pri pomoči - reševanju živali v sodelovanju z našimi člani. Brez njihove pomoči bi veliko živali, ujetih v pasti in na nevarnih območjih, umrlo. Hvala, ker vam je mar za drobcena živalska bitja! Društvo proti mučenju živali Celje Modri telefon Vdovski dodatek Bralka ima pravico do svoje ali do pokojnine pokojnega moža. Ker je moževa nekoliko višja, prejema njegovo. Slišala je, da naj bi ji pripadal tudi vdovski dodatek. Prosi za pojasnilo. Ana Kojadin iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odgovarja: »Če imata vdova ali vdovec poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživata pokojnino po lastni izbiri. Takšni vdovi ali vdovcu se lahko, če je to ugodneje, poleg lastne predčasne, starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov vdovske pokojnine, pri čemer ta del ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Meja za izplačilo dela vdovske pokojnine v letu 2015 tako znaša 90,00 evra. A to ni edina omejitev, veljavna za izplačilo dela vdovske pokojnine. Z zakonom je omejena tudi višina skupnega izplačila lastne in dela vdovske pokojnine. Ta ne sme presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Meja skupnega izplačila lastne in dela vdovske pokojnine v letu 2015 znaša 1.761,45 evra. Če lastna pokojnina presega navedeno zgornjo mejo, upravičencu dela vdovske pokojnine ni mogoče izplačevati. Če ima bralka v konkretnem primeru dodatna vprašanja, ji svetujemo, naj se obrne na najbližjo območno enoto Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.« BRANE JERANKO NAMIG ZA IZLET 45 Vinske poti so primerne tudi za kolesarje in pohodnike Vsak je pozvonil pri zvonu s svojo željo. Jeruzalem s ptičje perspektive Jeruzalem privablja romarje in turiste iz vsega sveta med svoje terasaste gorice. Po prleškem vinskem raju V Jeruzalemu menda zvon želja izpolni vse želje, še zlasti tiste, povezane z vinom - Ostale pa, ko se spet vrnete To soboto, 24. oktobra, bo od 12. do 18. ure pred Vinoteko Jeruzalem de-gustacija tamkajšnjih vin in lokalne kulinari-ke. Znan je tudi pohod z baklami od Ljutomera do cerkve Žalostne Matere božje na Jeruzalemu na štefanovo, 26. decembra. Ob odhodu iz enega tamkajšnjih gostišč nas je s sveže pečenim kostanjem presenetil gospod, ki nam je navrgel še nekaj uporabnih nasvetov o pravilni peki te jesenske specialitete. Srce nas vleče tja, kjer se počutimo dobro, sprejeto in dobrodošlo. Mene vedno znova vleče med čudovite prle-ške griče, med vijugaste terasaste gorice, polne vinskih trsov, ki vsako leto znova obljubljajo vrhunsko kapljico. Minulo sobotno dopoldne ni bilo treba veliko prepričevanja, da se je naša četica spravila v avto in se odpeljala proti Prlekiji. Naši že vedo, da so tam med pojočimi klopotci, dobro uro vožnje iz Celja, doma nezamenljiva smetanova gobova juha, meso iz >tünke< in neizčrpno veliko novih možnosti pohajanja ali obiskov katere od znamenitosti. Tokrat smo se namenili v Jeruzalem, ki po hebrejsko pomeni mesto miru, gre pa za vas z nekaj hišami in nekaj deset prebivalci. Ime Vinska cesta Jeruzalem pa nosi širše območje okrog te vasi. Kraj je dobil ime po sliki Žalostne Matere božje, ki je na glavnem oltarju romarske cerkvice v vasi. Žal gre za kopijo, saj so prvotno sliko ukradli. Tisto prvo sliko naj bi prinesli križarji in romarji iz Jeruzalema v Sveti deželi v začetku 13. stoletja. Na mestu, kjer je zdaj v cerkvi glavni oltar, je nekoč stal molitveni stolp za priprošnje in zaobljube križarjev in romarjev, ki so hodili v Sveto deželo. V 13. stoletju so na tem mestu križarji nemškega viteškega reda zgradili kapelico, ker je stolp postal premajhen. Današnjo cerkev sta dala zgraditi zakonca, ki sta se v 17. stoletju pri Žalostni Materi božji zaobljubila za njeno gradnjo, če bosta preživela kugo. V srednjem veku je ozemlje današnjega Jeruzalema Friderik Ptujski dal v posest nemškemu viteškemu redu. Na stropu nad glavnim oltarjem je še vedno njegov križ, cerkev pa je v lasti križniškega duhovnega reda. Ko smo si ogledali cerkev, je bil čas za okrepčilo. Priložnosti, Oltarna slika v cerkvi je mistična. Na njej so trije obrazi, Marijinega in Jezusovega opazimo takoj, tretji se skriva v Marijini ruti. Motiv trojnosti se ponovi pri Marijini roki, z dvema drži Jezusa okrog vratu, tretja je položena na njegovi nogi. Tretjič se ta motiv ponovi pri Jezusovih nogah. kje se odžejati in napolniti malho, je izjemno veliko. Hrana je domača, kakovostna, pripravljena na pristen prleški način. Z veliko smetane, odličnega mesa in okusne zelenjave. In zraven sodi seveda prvovrstna bela ali rdeča kapljica domačega vina, v teh dneh vam natočijo tudi že mlado vino. Tudi otroci dobijo na mizo domač jabolčni sok sadežev iz tamkajšnjih prikupnih vinogradov. A Prlekija ni bogata zgolj z vinsko trto. Zato smo popoldansko potepanje nadaljevali ob spoznavanju tistih osebnosti, ki so pustile pomemben pečat tudi na drugih družbenih področjih. V Radomerščaku smo si ogledali rojstno hišo jezikoslovca dr. Franca Miklošiča, v Cerovcu pa prvi dom pesnika Stanka Vraza. Iz teh krajev prihajajo tudi filmski ustvarjalec Karel Grossmann, skladatelj Slavko Osterc in akademski slikar Ante Tr-stenjak. Otroci so si z zanimanjem in zadnjimi atomi moči ogledali še staro kmečko orodje in stroje v Cubru. Naš družinski izlet smo zaokrožili še z enim postankom pri cerkvi Jeruzalemske Žalostne Matere božje. Tam je namreč zvon želja. Pravijo, da izpolni vse želje, že zlasti tiste, ki so povezane z vinom. Vse ostale pa naj bi izpolnil, ko se spet vrnemo v ta kraj. MRL, foto: arhiv LTO Prlekija, Ljutomer in MRL 46 RAZVEDRILO Namesto s ptičje z linearne perspektive Sprehajalce ob ribniku Vrbje je te dni na tamkajšnjem opazovalnem stolpu pričakalo zanimivo obvestilo. Opazovalnica je zaradi prenove in čiščenja do nadaljnjega zaprta za obiskovalce. Skrbnik, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, pa v času del obiskovalce vabi, da »favno in floro opazujejo tudi z linearne perspektive, ki je prav tako zanimiva«. Čudni zvoki Odkar imamo v uredništvu nov tiskalnik, se od tem, kjer je postavljen, ves čas slišijo čudni zvoki, kot da težko melje in potem izpljune natisnjen tekst. Ko je trajalo kar nekaj časa, da so se pojavile zahvale in osmrtnice, smo se ustrašili, da bo treba napisati še eno: »V cvetu mladosti nas je po komaj dobrem tednu zapustil naš dragi tiskalnik ...« ANEKDOTE Niccolo Paganini (1782-1840), italijanski violinski virtuoz in skladatelj, je na nekem koncertu igral samo na eno struno. Po koncertu je poiskal kočijo, da bi ga odpeljala domov. Kočijaž, ki je prepoznal slavnega violinista, mu je rekel: »Za Paganinija 20 lir!« »Zakaj tako veliko?« se je začudil Paganini. »Zato, ker sem tudi sam moral toliko plačati za vstopnico za vaš koncert, na katerem ste igrali samo po eni struni.« »Dobro,« je rekel violinist. »Plačal vam bom pod pogojem, da me odpeljete samo po enem kolesu!« novi tednik Spraševali smo vas, kaj so za nagrado prejele zmagovalke nagradnega potopisnega natečaja. Pravilen odgovor se glasi: kovčke. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Zdenke Dobrave iz Celja, ki ji bomo poslali brisačo Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V tem Novem tedniku vam ponujamo nekaj nasvetov za cenejše življenje. Kako se imenuje priloga? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 27. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili brisačo NT&RC. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Razlika 1. Moški ima v kopalnici šest stvari: ščetko, zobno pasto, kremo za britje, britvice, milo in brisačo. Povprečno število predmetov, ki jih ima v kopalnici ženska, je 337. Moški ne zna poimenovati niti 20 od teh 337 predmetov. Razlika 2. Žensko skrbi prihodnost, dokler ne najde moža. Moških nikoli ne skrbi prihodnost - dokler ne najdejo žene. Razlika 3. Moški se zjutraj zbudi enako lep, kot je prejšnji večer šel spat. Ženske se ponoči nekako pokvarijo. Dieta Začel sem dieto. Nehal sem kaditi in piti, omejil sem seks, začel sem se ukvarjati s športom. V štirinajstih dneh sem izgubil - dva tedna. Dvojno Mož pride pijan domov in žena začne nanj kričati: »Spet si mrtvo pijan!« »Nehaj, dovolj sem že kaznovan, ker te vidim dvojno!« Dobrega srca V fitnesu zazvoni mobitel. »Halo?« »Dragi, ali si v fitnesu?« vpraša ženski glas. »Da. Kaj želiš?« »Hotela sem ti reči, da se je tista jakna pocenila na 500 evrov. Jo lahko kupim?« »Seveda!« »Ti si super. A se spomniš, kako drag se nama je zdel tisti dopust na Havajih? No, pocenili so ga na 5 tisoč evrov. Kaj praviš, bi vplačala?« »Lahko, vplačaj,« je zamrmral mož. »No, bom uredila. Če si že tako dobro razpoložen, ravno stojim pred avtosalonom Mercedesa. Se spomniš tistega modela razreda S? Zdaj stane samo še 50 tisoč evrov! Ga kar kupim?« »Samo če je srebrne kovinske barve.« »Ravno takega imajo. Danes si pa res zlat,« reče žena in prekine zvezo. Možakar v fitnesu nato pokaže telefon in zakliče: »Fantje, čigav je ta mobitel?« Pravljice Sneguljčica je živela s sedmimi moškimi. Trnuljčica je končala s prvim, ki je prišel mimo. Janko in Metka sta ušla čarovnici, ki ju je hotela pojesti. Pepelka je ponoči zbežala od doma, da bi šla na zabavo. Ostržek je bil lažnivec, Robin Hood pa lopov. Tarzan je hodil okrog napol gol in se pogovarjal z opicami. Te pravljice so nam pripovedovali, ko smo bili majhni, in potem se čudijo, kakšna čudna generacija smo ... 9 4 5 7 7 4 2 3 6 9 6 1 8 9 3 1 5 3 2 6 4 7 4 8 7 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV f Pisk Šment! Moj jekleni konjiček je spet zapiskal! Vsakič, ko spusti ta beden zvok, se na računalniku še kaj izpiše. In takrat sploh ne preberem, kaj konkretno je spet šlo rakom živižgat, ampak se mi pred očmi začnejo vrtet znaki za evro. Ker vsak takšen pisk pomeni približno sto evrov. Po »tamalem«. Tako je moje navdušenje nad modernimi računalniško neverjetno podprtimi avtomobili začelo plahneti kmalu zatem, ko smo se s težavo poslovili od moje stare corse, ki ni spuščala takšnih zvokov, ki samo parajo denarnico, ampak je pač takrat, ko ni več šlo naprej, samo obstala. Takrat si vedel, da je »ziher nekaj crknilo«, in si pač pustil svoj »pleh« od-vleči na kakšen servis. In to želim poudariti - ni piskalo tudi za vse tisto, kar bi morda še nekaj časa delalo. Ker pri corsi zagotovo bi. Pri tej mali zverinici zdaj pa tisti pisk človeku ne pusti, da bi imel mirno vest. Ker ne veš, če ni res tako hudo, da bo za naslednjim ovinkom odpovedala poslušnost. Priznam, enkrat pa sem pisk pogrešala. To je bilo še v časih mojega temnordečega »jugeca«. S skupino kolegov smo se z dvema avtomobiloma iz štajerske metropole odpravljali na piknik v en kraj tam malo za Laškim. Po Sloveniki smo se naganjali z obema avtoma in se brezmejno veselili veselih uric, ki so se nam obetale. In v tistem trenutku je na enem od klancev še na oni strani predorov moj južnjaški lepotec v hipu nehal deliti veseljaško vzdušje z mladimi dušami. »Crknil« je. Zagrabila me je panika. Kaj zdaj? Sredi te ceste? Avto je imel še ravno toliko »brzine«, da smo zmogli pripeljati do odstavnega pasu. Na srečo sem malo pred tem prehitela prijatelje v drugem avtu, ki so se po našem nenadnem postanku ustavili pred nami in prišli na pomoč. Voznik drugega avtomobila je bil prepričan, da bomo »jugeca« že »zrihtali« nekje malo bolj na varnem. Pre-metali smo oba avta, našli malo debelejšo vrv, mojega lepotca privezali na tisti drugi avto in se tako odpeljali do bencinske postaje v Tepanju. Seveda nisem iz avtomobilskega »foha«. Niti približno. Ampak nek drobcen glasek mi je ves čas pripovedoval, da bo to najbrž posledica tiste moje ignorance plovca, ki na armaturni plošči kaže raven bencina. Nekam čudno je že več kot teden vztrajal na točno določenem mestu in se kljub vsakodnevni vožnji ni premikal navzdol. Takrat sem lebdela v neki blaženosti, da sem očitno tankala bolj kakovosten bencin in ga pač nisem toliko pokurila. Ko smo se pripeljali do Te-panja, je moj rešitelj najbrž že prebral moje misli, ker je zapeljal točno do ročke za bencin. Skrušeno in molče sem napolnila rezervoar in temnordeč lepotec je spet zapredel kot mucek. V avtu se je slišal bučni »jeeeeee«, vrnila se je dobra volja in tudi »žur« se je potem nadaljeval, kot se šika. Pokvarjen plovec sem potem kmalu vendarle zamenjala na servisu. Zato mi tista učna ura na avtocesti še vedno ne da miru. Nauk zgodbe izpred dvajsetih let je, da ne ignoriraj piska, pa če ti gre še tako na živce. Saj ne, da vsakič »skočim« do servisa, ampak le takrat, ko piska za kakšne »prave« zadeve, in ne zaradi padanja ravni bencina. To pa ne. Ko piska v mojem avtu, »piskam možu«. In da bi se rešil »piskanja«, avto zapelje, kamor je treba. Jaz pa vseeno še malo »zapiskam«, ko odvežem mošnjiček. PISKAJOČA MODROSTI Ne reci ženski, da je lepa, reci ji, da je drugačna od drugih, in odprla ti bo vsa vrata. (Jules Renard) REŠITEV SUDOKU 174 4 5 2 6 3 1 7 8 9 8 3 6 5 7 9 4 1 2 1 9 7 2 8 4 6 3 5 2 7 3 8 4 6 9 5 1 9 4 8 1 5 3 2 6 7 5 6 1 7 9 2 3 4 8 3 2 4 9 1 8 5 7 6 7 8 9 4 6 5 1 2 3 6 1 5 3 2 7 8 9 4 V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka KrižadKe ugahKe PREBIVALEC CANKOVE ZOBNIŠKA PRESTAVA V MENJALNIKU (ANG.) POKRAJINA V JUŽNI AFRIKI NEKDANJA IZRAELSKA POLI-TIČARKA (GOLDA) PRIPADNICE MESTO V MON- MESTO GOLSKIH NOMADSKIH PLEMEN FRANCIJI MREŽA (ANG.) GLAVNO MESTO LOMBARDIJE ODHOD (PUBL.) ZAPOGNJENI DEL ČESA Moram ti priznati, da imam motnjo nihanja razpoloženja,... NERADO-DARNOST AMERIŠKI IGRALEC (KEVIN) ŠVEDSKI TOVORNJAK KOLIČINA, KVANTITETA REKA V UKRAJINI NEIMENOVANA OSEBA PRTIČEK (POG.) 22 10 NIZEK ŽENSKI GLAS GRAFIČNA TEHNIKA HER-CEGOVEC KANADSKI PEVEC YOUNG INFEKCIJSKA BOLEZEN VARNOSTNI SVET VILI RESNIK PODOBE, KI SMEŠIJO DOL. ČLOV. LASTNOSTI NICHOLAS RAY FRANCOSKA ŠANSON-JERKA PIAF Povsod z vami KNJIGA STARE ZAVEZE NAJMOČNEJŠA IGRALNA KARTA IBSENOVA DRAMA LJUDSTVO V LAOSU ŽENSKA, KI KRADE EGIPČANSKI FARAON TARZANOVA OPICA TONE PARTLJIČ MOZO-LJAVOST GOZDNA ČISTINA JUTRANJA ZARJA BANKOVEC ZA STO ENOT VODILNOST, NAPREDNOST NOČNI SESALEC VLADAR, MONARH ANG. IGRAL. HOLM TONSKI NAČIN RADIO-TELEVIZIJA DELO POD-LOŽNIKOV PTIČJA SAMICA Če mama ne bi delala PODROČJE, KJER IMA OBLAST EMIR IZNAJDBA MAJHNA ČRKA ANDRAŽ VEHOVAR IZDELOVALEC OSTREŠIJ PRIPRAVA ZA SEJANJE PODPOHOR-SKO MESTO OSEL (EKSPR.) 18 STARI OČE SUHA REČNA STRUGA 20 17 AM. IGRALEC (ROBERT) OTOK V IRSKEM MORJU TALISOVA PIJAČA PRIPOVEDNI PESNIK NOTRANJA NAPETOST PULOVER Z OVRATNIKOM ŠVICARSKI KRAJ PRI PRAKANTON ŠKOFJI LOKI VOZILO Z ENIM SEDEŽEM LUTKAR MAJARON KDOR SVARI ŽITO (PUBL.) SLOVENSKE ŽELEZNICE 14 Nagradni razpis 1. nagrada: bon za pedikuro v Centru znanja in zdravja Avrora v Celju in bon za pico v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku 2. nagrada: bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 27. oktobra 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 41 Vodoravno: EDDIE, MIRA, MONGOLIZEM, AHIL, ATAŠE, NENA, POKER, URARKA, NI, ET, VZKLIK, ALYSSA, RAKA, MBA, TURJAK, GRATIS, ZAHTEVA, ROMUL, CUNA, LADA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 PRVA SLOVENSKA REVIJA s kombinacijskimi KRIŽANKAMI Ona: Prijetna avantura se bo začela spreminjati v resnejšo zvezo, kar vam bo vsekakor ugajalo. Partner vam bo predlagal spremembo v odnosu, vi pa se boste morali odločiti. On: Preko prijatelja boste spoznali prijetno neznanko, ki vam bo že od začetka pošteno pihala na srce. Na začetku boste sicer malce previdni, vendar vam bodo kaj hitro popustile zavore... UPI, ANALI, KLINE, NAGANO, USTKA, VAN, TROTOAR, LEO, MINI, MEGAN FOX, AC, PAV, IS, ASA, URAN, TIP, BN, OMIZNIK, LIDER, GETO, IZA, ČOLNAR, KONJEREJKA, ANEKS, DEAN. Geslo: TV in filmski igralki Izid žrebanja 1. nagrado, bon za pedikuro v Centru znanja in zdravja Avrora v Celju in knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Franc Presečnik iz Celja. 2. nagrado, bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Rudolf Kirhmajer iz Rimskih Toplic. 3. nagrado, bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Metka Šoštarič iz Štor. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Spoznali boste, da ni ravno nujno, da vedno obvelja prav vaša beseda. To vas bo sicer v začetku deloma razjezilo, toda hitro boste spoznali, da je tudi druga možnost za vas karseda ugodna. Mogoče celo bolj . On: Poskusite realno oceniti svoje trenutno razmerje. Če boste živeli v sanjskem svetu, vas bodo ponovno opeharili. Odpravite se v družbo in si poiščite primerno osebo, ki vas bo znala razvedriti - tako ali drugače . DVOJČICA ffl Ona: Obeta se vam prav prijeten teden, ki se bo prevesil v še prijetnejši konec tedna, seveda v dvoje. In takrat se boste spomnili, da ste takšno priložnost nekoč že imeli, a je niste izkoristili. Ne ponovite napake. On: Neka oseba vam neprestano izkazuje naklonjenost, vendar bodite previdni, kajti na podlagi prvih vtisov še ni treba delati korakov, ki vas lahko pripeljejo v precej nezavidljivo situacijo. Previdnost je mati modrosti. Ona: Izpolnile se vam bodo vse ljubezenske želje, a kljub temu ne boste pretirano zadovoljni. In kaj sploh hočete od življenja in ljudi okoli sebe? Pazite, da se vam prevelike želje ne bodo maščevale. On: Človek potrebuje svoje skrivnosti, zato se nikar preveč ne vtikajte v prijateljeve zasebne zadeve, sicer boste zašli v velike težave. Star pregovor pravi, da je najprej treba pomesti pred lastnim pragom. Ona: Poslovni uspeh vam bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da se vam zdi pomembna predvsem ekonomska varnost, medtem ko za ostalo menite, da boste že še poskrbeli. Pazite, da vas ne bo preveč zaneslo . On: Lahko si obetate pomoč partnerke, saj so njeni interesi v veliki meri vezani na vaš uspeh. Delo bo sicer potekalo precej počasi, vendar se vam niti preveč ne mudi. DEVICA Ona: Sklenili boste zavezništvo z osebo, ki vam lahko pomaga na mnogih področjih, ki so sicer vaša šibka točka. Torej se vam obeta izredno ploden teden, katerega poudarek bo predvsem na poslovnem aspektu. On: Kritično obdobje v ljubezni je sicer za vami, vendar nikar ponovno ne rinite z glavo skozi zid. Treba bo kar nekaj časa, da si boste uredili ljubezensko življenje. TEHTNICA И Ona: Če še niste popolnoma oddani, se pripravite na temeljito osvajanje osebe, ki vas že dlje opazuje. Je že res, da ni prav nič posebnega, vendar ima vsakdo drugačen okus. Brez skrbi - ne boste razočarani. On: Ne bodite tako nezaupljivi in poskusite še enkrat, čeprav vam je prvi poskus popolnoma spodletel. Tokrat bo drugače, saj boste upoštevali tudi tiste parametre, ki so vam zadnjič pošteno nagajali. ШШШ Ona: Uspevale vam bodo tudi tiste reči, pri katerih ste bili do zdaj popolnoma neuspešni. Izkoristite priložnost, ki se vam ponuja. S partnerjem boste imeli manjši prepir, ki se bo končal na kar prijeten način. On: Namesto da čakate, da vam sreča sama pade v naročje, bi bilo dobro, da storite nekaj, da jo zadržite vsaj takrat, ko jo imate. Vendar se te svoje sreče vse premalo zavedate in prav zato se vam lahko hitro pripeti, da jo boste izgubili. STRELEC ^ Ona: Nekatere vrednote vašega življenja so se v zadnjem času začele spreminjati na slabše, kar bi bilo potrebno korigirati. Pojdite na prijetno zabavo, kjer se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste spoznali novo ljubezen. On: Vaši interesi se bodo križali z interesi nekoga, ki vam že dlje ne pusti mirno spati, zdaj pa se bosta končno spoznala tudi osebno. Presenečenje bo obojestransko, za kaj več pa bo pokazal čas. KOZOROG Ona: Izlet vam bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki vam bo dala nove moči za doseganje ciljev. Posebej ugodno se vam bo pisalo prav na ljubezenskem področju, saj se vam obeta nekaj, česar se boste še dolgo spominjali. On: Spozabili ste se pri osebi, ki si tega ne zasluži, zato bi bilo zelo dobro, če bi se potrudili in popravili storjeno napako. Ta oseba vam sicer ni zamerila, vendar ste ji vzbudili senco sumničenja. VODNAR Ona: S prijateljico se boste zapletli v prijeten klepet, ki vam bo izdal presenetljivo novico o vašem nekdanjem partnerju. Naj vas ta novica nikar ne spravi iz tira, ampak raje trezno razmislite o svojih možnostih. On: Delo, ki se ga boste oprijeli, bo zahtevalo celega človeka in popolnoma proste roke, zato raje vse še enkrat premislite. In nikar se ne spuščajte v celotno zadevo brez predhodnega načrta, saj vam lahko to zmanjša možnosti za uspeh. Ona: Nepričakovan obisk vam bo prinesel izredne novice, ki vam bodo v bližnji prihodnosti pomagale pri osvajalskih pohodih. Vendar se nikar ne spuščajte v divje avanture, ker lahko zaidete v velike težave. On: Imeli boste odlično priložnost za nekaj, kar že dolgo načrtujete. To velja še posebej za vaše ljubezensko življenje, kjer že predolgo odlašate s potezo, ki vam lahko zagotovi prav lepo prihodnost. 2 9 6 KUHANJE 4 16 8 21 19 POD VLAHI 3 7 5 URIN 13 11 15 12 48 RUMENA STRAN Iz preteklosti v prihodnost Jubileji so priložnost, ko zvečine skrbno obujamo spomine na preteklost, a dijaki in učitelji Srednje zdravstvene šole Celje so se ob svoji 60-letnici in 10-letnici vselitve v novo šolsko stavbo ob tem zazrli še v prihodnost. Ta bo za vse svetlejša, če bomo v vsakdanjem hitrem tempu življenja imeli pred očmi in v srcih tudi vrednote, na katere vse preradi pozabljamo. In tudi zato so dijaki svoja razmišljanja o njih vpletli v celoten kulturni program. IS, foto: SHERPA Proslavljanje šolskega jubileja je dobro izkoristil celjski župan Bojan Šrot, ki so mu mimogrede izmerili še krvni tlak. Bi sklepali, da je bil ob tako prijetnem dogodku v mejah normale, vprašanje pa je, kaj bi aparat pokazal med kakšno še posebej burno sejo mestnega sveta ... Zbrane v telo' ve Borut Pahor, prihodnosti larnih gostov Zač nici šole je nagovoril tudi predsednik drža-ki se je posebej posvetil mladim in njihovi el pa je že tako, da ni pozdravil le protoko-prvi vrsti, pač pa tudi nastopajoče dijake. Izjemen kulturni program, ki je sooblikoval slavnostno akademijo, so pripravili dijaki sami. Preplet glasbenih točk, med katerimi so izstopali odlični tolkalci, z govorjeno besedo in s plesom je na koncu zaokrožil še skupen nastop s skupino Nude. Zakaj že? Že zato, ker je nekdanji nudovec Nino Šloser (na sliki v prvi vrsti skrajno levo) zdaj del približno 90-članskega šolskega kolektiva. Vse za umetnost Celje v teh dneh gosti indijsko slikarko Sharmilo Mohandas, ki je Knežje mesto obiskala na povabilo Katarine Karlovšek, lastnice RTA agencije. Karlovškova, ki je k nam med drugim pripeljala indijsko filmsko produkcijo, skuša Slovencem približati tudi širšo indijsko ustvarjalnost. Navdušila se je nad slikarko iz mesta Madras, plod njunega sodelovanja pa je med drugim razstava v Galeriji Kvartirna hiša. Je podobnost med Katarino in žensko, upodobljeno na sliki, zgolj naključje? TS, foto: SHERPA Poslikani dežniki v dober namen Vseh 130 poslikanih dežnikov, ki so jih članice Lions kluba Celje Mozaik razstavile na mestni zvezdi, je v soboto dopoldne našlo nove lastnike. Pisani dežniki, ki so jih ustvarili številni celjski umetniki, članice kluba ter dijaki umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center, bodo tako marsikomu vsaj malo polepšali in popestrili turoben deževen dan. Festival dežnikov so celjske lionese pripravile zato, da bi z izkupičkom prodaje unikatnih dežnikov in s prostovoljnimi prispevki pomagale pri šolanju psa terapevta za pomoč avtističnima dvojčkoma. IS, foto: GrupA Še zadnji popravki kar na mestni zvezdi in v prodajo so romali še trije pisani dežniki. Za popestritev dogajanja v ožjem mestnem središču pa so poskrbeli plesalci Plesnega teatra Igen, Top fit aerobic teama in orientalska plesna skupina Balem.