Občina Ivanina Gorica Sokolska 3 129S Ivanina Gorica T 01 781 21 00 Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXVI november 2020 št. 6 Ambriis A Sobrače □db pn Serrtwdu Stirua & Aktualno dogajanje v občini. [■] Vabljeni na interrietfie strani: w w. i va ntna-^o r i ca. si k B OTemaf Temenica Višnj.i 000 D Muljava M ZAGftADEC Po tridesetih letih V teh dneh mineva 30 let od zgodovinske udeležbe Slovenk in Slovencev na plebiscitu, na katerem smo z veliko večino enotno izbrali pot v demokratično in samostojno državo Slovenijo. Dan slovesne razglasitve rezultatov plebiscita praznujemo kot dan samostojnosti in enotnosti. V letošnjih razmerah smo povabljeni, da tradicionalno prireditev ob državnem prazniku spremljamo tudi v naši občini, preko spleta. Demokratični procesi, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije, so se začeli že prej. Tako smo se letos spominjali tudi prvih demokratičnih volitev in prve slovenske vlade. Morda so aktualne razmere kar zasenčile spomin na te pomembne zgodovinske procese. V letu, ki se izteka, smo se spominjali tudi 25-letnice samostojne občine Ivančna Gorica, prav tako pa mineva 25 let od začetka izhajanja našega Klasja. Darilo, ki naznanja leto Josipa Jurčiča Dragi bralci in bralke. Navkljub razmeram tudi v uredništvu Klasja upamo, da boste letošnje praznike preživeli z obilico dobre volje. Iskreno vsem želimo zdravja in da bi se čim prej lahko vrnili v ustaljeno življenje. Upamo, da vam bo prihajajoče dni polepšalo tudi priloženo darilo tokratne številke Klasja. Letos je običajni Klasjev stenski koledar zamenjal občinski svečani koledar, ki naznanja, da bo leto 2021 leto Josipa Jurčiča. Naj bo srečno in zdravo! Matej Šteh, urednik Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica Članice Društva podeželskih žena Ivanjščice so izdelovale okraske za slovensko okrasitev božičnih dreves v Vatikanu. PR@ST Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spominčice Njij hn Zelja prh /itravju [I j krut i L' ¡MiM.-in.-i |linnJ;il ¡tll.L. * ■V jjLLpe pfLL/llikc l!l Brc ¿.TIG IKJVO Ill[<]3 DruSivc upokojenecv Jh .mina GnrJcu v, ' v . » ■, ■■..,♦■ t ;■ *-■>*. ■ i : * - *v • . i.'. , „ '-i' v- ■ ....-v:-; -; ■ ■ i! .V- ; • ' ' -r-,' v- , v r .. i V mm . M - " ' i. * t" * ■ f" 22 Krajevne skupnosti december 2020 številka 6 IlitttMi Spominjamo se jih Letošnji november je zaznamovala težka koronakriza in z njo povezani ukrep. Toda veterani vojne za Slovenijo, članice in člani območnega združenja Grosuplje se nismo predali. V okvirih, ki nam jih postavljajo zahtevne epidemiološke razmere, nadaljujemo s svojim delom. Žal nam zaradi nastalih razmer v mesecu novembru ni uspelo organizirati aktivnosti, ki bi se jih lahko udeležilo večje število članic in članov. Ravno ta mesec je namreč za-znamovan z nekaterimi, za veterane pomembnimi dnevi, kot so na primer dan Rudolfa Maistra, dan ustanovitve slovenske TO ter ne nazadnje dan spomina na mr-tve. Prav tako čakamo, da nam bodo razmere dovolile SREČNO IN ZDRAVO 2021 VSEM ČLANICAM IN ČLANOM TER VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI iN ENOTNOSTI ŽELIMO VAM TUDI LEPE PRAZNIČNE DNI OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPLJE napisom » SOBORCI V VOJNI - PRIJATELJI V MIRU - SPOMINJAMO SE VAS«. Zastavice smo izdelali sami iz biorazgradljivih ma-terialov ter tudi tako prispevali k ohranjanju narave za zanamce. To je namreč, ob ohranjanju in prenosu vrednot slovenske osamosvojitve na mlajše rodove, ena po-membnejših programskih usmeritev naše organizacije. Franci Zorko organizacijo že pripravljenega posveta na temo 30 let od ustanovitve Manevrske strukture NZ Slovenije. Na dan spomina na mrtve se spomnimo vseh svojih soborcev, padlih v vojni za Slovenijo in umrlih po vojni. Žal letos nismo mogli organizirati že tradicionalne komemoracije pri spominskem obeležju. Kljub temu pa smo ob strogem spoštovanju vseh protiko-ronskih ukrepov položili cvetje ob spominska obeležja v Grosuplju, Dobrepolju in Ivančni Gorici. Naši posamezni predstavniki pa so obiskali grobove umr-lih članov OZVVS v vseh treh občinah. Nanje so namesto sveč položili zastavice s tro-bojnico in logotipom združenja ter Z 5 A M Ivančna Gorica V$em svojim članicafii in članom ter njihov m družinam, občanom Občine Iva ne na Gorica, ter vsem ^ udeležencem v edinem prometu, želi vesele božične praznike ter A siečrni In uspešno novo leto 2021, na cestah pa želimo predvsem veliko vfič strpnosti, bUftl3 no$tl, snlirJrjriinsfi m va'no vožnjo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Ofičini Ivinjina Gonoi in delovnim organizacijam v naši Občini za uspešno sodelovanje in podporo v odhajajočem ietu. UO Z'SAmj\ Ivančna fic cs Vam želi Društvo invalidov Grosuplje Anica Perme, predsednica Naturoteka Plavica Zeliščna lekarna Jožeta Majesa Vam v oporo je v teh zahtevnih časih na voljo preko 1000 zeliščnih in ajurvedskih izdelkov vrhunske kvalitete, ter prijazen nasvet in topla beseda. Obiščite nas na: MULJAVA 22A, (CENTER BOMAX: dvorišče spodaj) JalffnvA PASTA 1 Delovni čas: od PON do PET od 8h do 14.30 Tel: 013201780 / mobilni: 040-725-240 E - mail: podpora@plavica.si www.plavica.si 10% POPUST ZA ENKRATNI NAKUP V NATUROTEKI PLAVICA _ A Sobrače ^Šentvi m december 2020 številka 6 Šolstvo 23 Prvi koronski vtisi Osnovne šole Stična Veseli december na OŠ Ferda Vesela Publikacija vtisov iz spomladanske karantene Sredi decembra 2020 smo tako globoko v drugem valu epidemije in tudi šolanja na daljavo, da se komaj še spomnimo, kako je bilo vse skupaj videti spomladi. Če se zdaj zdijo predavanja na daljavo, oddajanje nalog in virtualna srečanja z učenci, sodelavci in starši tako rekoč nekaj popolnoma samoumevnega, smo takrat resnično orali ledino nove dobe, drugačnega časa, predvsem pa situacij, ki jih nihče od nas ni poznal. Prvi val epidemije smo premagali. Bili smo ponosni in zelo veseli, ko smo se spet lahko srečali na šolskih hodnikih in v razredih. Ne nazadnje so se bližale tudi poletne počitnice, dnevi so postajali vse daljši in vsem se je prilegel čas oddiha, počitka, sprostitve. Tik pred slovesom od šolskega leta pa smo na Osnovni šoli Stična ob prebiranju oddanih spisov, pesmi, likovnih in drugih izdelkov iz časa karantene prišli do ideje, da bi te izbor teh vtisov ohranili v tiskani obliki. Tako smo oblikovali uredniški odbor v sestavi: ravnatelj Marjan Potokar, Anka Švi-gelj Koželj, Andreja Robek Perpar, Igor Rajner, Kristijan Rešetič, Ingrid Boljka Štaudohar in Dragica Šteh. Sestavili smo koncept publikacije in k sodelovanju povabili še ostale sodelavce in tudi starše. Skrbno smo pregledali material, ki se je zbiral v naših datotekah ob poučevanju na daljavo in izbrali spise, pesmi, stripe, ilustracije učencev. Zbrali smo tudi ilustracije, vtise, unikatna razmišljanja, osebne zgodbe delavcev šole - od ravnatelja, knjižničarjev, šolske svetovalne službe, učiteljic in učiteljev ter tehničnega kadra. Svoj pogled na ta nenavadni čas, v katerega smo padli tako rekoč čez noč pa so prispevali tudi starši. Izbor misli je prispeval predsednik sveta staršev OŠ Stična, Primož Šun-tajs, svojevrsten sprehod po krajih, kjer stojijo naše šole, pa so prispevali starši otrok posameznih podružnic. Tudi zato je publikacija Prvi koronski vtisi Osnovne šole Stična nekajedinstvenega. Skušali smo ujeti občutja, skrbi, stiske pa tudi spoznanja in drobne zmage prvega kroga poučevanja na daljavo, ko so Letošnje leto je za vse nas zelo nenavadno. Med drugim nam je prineslo tudi šolanje na daljavo. Še pred nekaj časa smo se spraševali, kaj bo letos z veselim decembrom in kakšni bodo božično-novoletni prazniki. Ampak čeprav je letošnji december malo drugačen, zato ni nič manj čaroben in iskriv. se zamenjali prostori, čas pa je ostal skupen. Hvaležni smo staršem, ki so nam prisluhnili in prispevali svoj delež v našo zbirko spominov. Ne na -zadnje pa smo odkrito ponosni na to, da nam je uspelo ohraniti dragocene utrinke, ki bodo čez čas, ko bo vse to za nami, bralcem odkrivali naše doživljanje. Ob koncu velja zapisati misel ravnatelja Marjana Potokarja, ki se ob sklepni misli v publikaciji dotika pomembnih besed in iztočnic naše Rastoče knjige. »Sodelujmo in prihodnost bo svetla, bodimo odgovorni, zaupanje, misli in besede naj bodo pozitivne in naj postanejo dejanja, postavljamo temelje prihodnosti, in letošnja misel - znanje je privilegij. Kakšen svet bi to bil, ko bi bilo vse to upoštevano! Vse predstavljajo naše pozitivno zavedanje in ponujajo rešitve za boljše življenje. V kolikor so v času krize navedene misli dobile priložnost za nov razmislek, morebiti celo širšega pogleda na svet, smo dobili novo priložnost za naš obstoj in nadaljnji razvoj kot človeške vrste. Sedanja kriza bi v tem primeru navkljub odrekanju vseeno prinesla veliko pozitivnega.« In če nadaljujem na začetku. Zdaj smo že globoko v drugem valu. Novi vtisi, zgodbe, pesmi, stripi že nastajajo. Povezujemo se na daljavo, iščemo možnosti in priložnosti za ohranjanje stikov, za spodbujanje ustvarjalnosti in novih pristopov k pridobivanju znanja, izkušenj in veščin. In ta zimski čas z dolgimi večeri je kot nalašč tudi za branje. Publikacija Prvi koronski vtisi Osnovne šole Stična vas čaka v šolski knjižnici, pa tudi v Knjižnici Ivančna Gorica. Kako je z izposojo v teh časih, pa gotovo že veste. Dragica Šteh Na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični je bilo decembra vedno veselo. S praznično vnemo smo izdelovali božično-novoletno dekoracijo in jo izobesili po celi šoli, v šolski avli smo postavili novoletno jelko, na dan sv. Miklavža se okrog nje zbrali in si ogledali slavnostni prižig luči. V nadaljevanju meseca smo praznično vzdušje s pripravami na dan dejavnosti 24. 12. še stopnjevali, dokler si po slavnostni proslavi in zabavnem programu na dan pred božičem nismo segli v roke in si zaželeli lepih praznikov. Včasih nas je obiskal celo kateri od dobrih mož in nas prijazno obdaril. Kako pa poteka december letos? Da smo si učenci in učitelji na OŠ Ferda Vesela na daljavo lažje pričarali prijetno praznično vzdušje veselega decembra, smo na šoli v mesecu novembru pripravili likovni natečaj Jaz sem snežak, jaz sem junak. Na natečaju je sodelovalo kar 67 učencev šole in izdelalo več kot 50 najrazličnejših in zelo izvirnih snežakov. Učenci so v sne-žaka prenesli svojo ustvarjalnost, otroško domišljijo, pozitivne misli in želje. Upamo, da bodo snežaki čim prej lahko krasili šolsko avlo, do takrat pa bodo ponosno razstavljeni na šolski spletni strani. Na šoli pa nismo pozabili niti na prvega dobrega moža, saj smo njegov prihod obeležili z dnevom dejavnosti, v okviru katerega so se učenci odpravili na pohod po bližnji okolici, na čisto svoj Miklavžev pohod, lahko pa so še prisluhnili legendi o tem dobrotniku. V duhu priprav na praznike nas je že na začetku meseca narava obdarila z obilico snega in pri pouku likovne umetnosti so nastale prav mojstrske slike zimske pokrajine z zračne perspektive. Kot vsa leta poprej se tudi letos pripravljamo na zadnji šolski dan v tem koledarskem letu, le da se tokrat naša slavnostna prireditev seli na splet. Nestrpno jo že pričakujemo. Prav tako nestrpno pa že odštevamo dni do božično-novole-tnih praznikov. učiteljici Barbara Drenik in Jana Crnkovič 24 Šolstvo december 2020 številka 6 OTttlMj Svetli žarki na »Jurčiču« v koronacasu Mineva drugi mesec, ko je Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica pusta in prazna, brez dijakov, brez mladostne razposajenosti in živahnosti. Delo na daljavo poteka vzorno, ni večjih pripomb ne staršev, ne dijakov in celo ne učiteljev. Kot ravnatelja me je bilo kar malo strah, kaj to zatišje pomeni. Zato smo med dijaki izvedli anonimno spletno anketo o delu na daljavo, o pogojih dela, primernosti organizacije, organizaciji pouka pri posameznih predmetih, pomanjkljivostih, željah in opombah dijakov ... Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Rezultati ankete so več kot samo spodbudni. Anketo je izpolnilo 214 od 261 dijakov, torej visokih 82 %, gimnazijci v večjem (87 %) deležu, ekonomisti malo manj vestno (65 %). Le 5 % (11 dijakov) je poročalo o pogostih težavah z internetom, a se nihče ni prijavil za izposojo mobilnega modema, ki jih imamo še na razpolago. Z drugo opremo dijaki nimajo težav, posodili smo jim 5 prenosnih računalnikov in 2 stacionarna računalnika ter nekaj spletnih kamer. Okoli 60 % dijakov bi raje imelo običajen pouk v šoli, sicer pa 63 % dijakom ustreza pouk na daljavo, le 6-8 % jih je zapisalo, da pouka na daljavo ne marajo oziroma da imajo odpor do njega. Več kot 65 % dijakov pogreša stike s sošolci. 67 % dijakov meni, da učitelji ustrezno izbirajo vrsto komunikacije, 88 % je zadovoljnih z njihovimi jasnimi navodili in 60 % z odlično razlago. Le da je nalog občasno preveč, jih meni 78 %. Ker na srednji šoli poteka tudi ocenjevanje znanja, večinoma ustno, občasno pa tudi druge oblike, smo dijake povprašali o samozadovoljstvu z ocenami. V oceni od 1 do 5 so svoje zadovoljstvo z doseženimi rezultati ocenili s 3,3, kar je spodbudno. Zanimivo je, da so pri »ocenjevanju« predmetov, s katerimi so najbolj zadovoljni pri pouku na daljavo, skoraj večinsko izbirali matematiko in naravoslovne predmete. Med pohvalami, ki so jih dijaki zapisali, izpostavljam le nekatere: Profesorji se nam res prilagajajo. Najbolj cenim predanost in zagnanost profesorjev. Profesorji delajo zelo lepe in čitljive zapiske, ki jih delijo z nami. Profesorji se trudijo z dobro razlago. Profesorji so razumevajoči in dostopni. Zelo lepe in spodbudne izjave. Je pa seveda tudi nekaj pripomb. Dijaki si včasih želijo manj obsežnih razlag nove snovi. Bojijo se, kaj bo, ko bodo prišli v šolo, da se ne bi pisna ocenjevanja skoncentrirala na prekratek čas. Včasih jim je odveč ustno ocenjevanje, raje bi imeli manj domačih nalog. Ker je naporno sedeti 7 ur za računalnikom, si želijo v dnevu kdaj kakšno uro manj. Vse to smo učitelji obravnavali in se bomo potrudili, da tudi tukaj najdemo skupni jezik, da se približamo željam dijakov. Anketa je torej pokazala, da svoje poslanstvo dobro opravljamo tudi v teh težkih in nenavadnih časih. Zato sem zelo ponosen na dijake in učitelje, ki skušajo s šolo na daljavo doseči kar največ, veselim se složnega sodelovanja profesorjev in dijakov. Prepričan sem, da bomo na ta način z minimalnimi primanjkljaji lahko nadaljevali delo »v živo«, v običajni šoli. Upam, da čim prej! Na šoli smo prepričani, da tudi starši, njih bomo anketirali še posebej, čedalje bolj spoznavajo kakovost naše šole, da je bližina šole prednost, ki veliko pomeni tudi v tem koronskem času. Delo in počutje dijakov v manjšem kolektivu, kjer se vsi poznamo, poteka »v živo« in tudi na daljavo veliko boljše kot v velikih kolektivih. Omejitveni ukrepi, ki jih bomo ob vrnitvi v šolo zagotovo morali sprejeti, pri nas ne predstavljajo nobene težave, saj je šolski prostor po velikosti celo dva do trikrat nad normativi (prevelik) za trenutno število dijakov. To je tudi velika prednost naše šole, ki je še kako pomembna tudi za letošnje devetošolce, ki že razmišljajo o vpisu na srednjo šolo v naslednjem šolskem letu. Spoštovani starši, drage devetošolke in devetošolci! Obveščamo vas, da bomo na naši šoli v šolskem letu 2021/2022 vpisovali: • 28 novincev za program ekonomski tehnik in • 84 novincev za program gimnazija (lani 56), torej en oddelek več kot doslej! Ministrstvo za šolstvo nam je končno prisluhnilo in nam je za naslednje leto 2021/22 dovolilo po skoraj desetih letih ob enem oddelku ekonomskega tehnika (26 novincev) spet razpisati 3 gimnazijske oddelke (84 novincev). Potrudimo se jih zapolniti. Zato iskreno vabimo vse devetošolce in njihove starše, da nas obiščejo, vsaj našo spletno stran www.ssjj.si, ko bo dovoljeno, pa tudi v živo, da nas spoznajo še bolje, da prepoznajo naše prednosti in kakovost, zaradi katerih se splača šolati doma. Ljubljana nam je dovolj blizu, da tudi nam na »Jurčiču« ne uide nič, kar se tam pomembnega dogodi, sicer pa imamo v odličnem naravnem okolju na robu Ivančne Gorice tik ob gozdu svoj mir, ki ga potrebujemo in tudi dobro izkoristimo za najboljše učne dosežke! Milan Jevnikar, ravnatelj SSJJ Učenje v času korone Prvi september je datum, ko že dolga leta prvič vstopajo v šole učenci in dijaki, ki začenjajo svoje šolanje v osnovni ali srednji šoli. Tako je bilo po posebni pomladi tudi letos - in vsi smo se veselili pouka in šole. Letos so na Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica prvič vstopili dijaki treh oddelkov programov gimnazija in ekonomski tehnik. Srečevali smo se pri učnih in razrednih urah, na hodnikih, v avli, med malico - in se spoznavali. V začetku so bili učenci, ki so čez noč postali dijaki, malce prestrašeni in nezaupljivi. A vse je potekalo, kot mora - le vsi smo bili drugačni: nosili smo maske in, kolikor se je dalo, pazili na razdaljo. Pa tudi na to smo se privadili, a se ni bilo treba za dolgo. Oddelek za oddelkom s(m)o odhajali v karanteno ali izolacijo. Običajni pouk se je z ukrepom vlade sredi oktobra zaključil. Začeli smo na daljavo - tako kot spomladi - z danes na jutri. A zdaj smo že vedeli več kot prej. Aplikacija ZOOM je trenutno verjetno ena najbolj koristnih in rabljenih. In kako je videti ura - videokonferenca? Zjutraj (poseben izziv je ob 8. uri - takrat vem, da bo vsaj polovica mojih dijakov še malce slabše videla in da bodo večinoma tiho) se prijavimo, pogledamo, ali smo vsi - in že lahko začnemo. A kako? Ko smo hodili zdoma v šolo, smo se prebudili, treba je bilo hiteti, priti pravočasno, srečali smo prijatelje - se nasmejali in razveselili. Zdaj pa rečemo dobro jutro računalniku oz. obrazom na zaslonu. 1. b med poukom slovenščine (foto: Kristina) In ura se začne - ker imajo dijaki izklopljene mikrofone (sicer bi bilo preveč šumov), govorim jaz; ko pa koga pokličem, traja kar nekaj časa, da se dijak vključi (no, velikokrat tudi ne sliši vprašanja). Vse traja mnogo dlje časa kot v šoli. In - nihče ne klepeta! Nobenega smeha, šal - ali pa redko. Vse se zdi precej brezosebno. Z ekrana zre, zeha, (tudi) pije in je 25 ali 30 obrazov, ki ne sedijo v učilnici, temveč doma. Ves dan. Tako gre ura za uro. Pri takšnem pouku manjka tisto, kar je poleg dobre razlage pravzaprav najpomembneje: utrjevanje, ponavljanje, spodbujanje, opozarjanje ... saj vemo - neposreden stik. Veliko je samostojnega dela, a vsi ga ne zmorejo enako. Ko pride na vrsto ocenjevanje znanja, se to najbolj pozna, a dijaki so dobro pripravljeni. Glede na to, da na ta način ne dobijo vsega tistega, kar jim lahko nudimo v šoli, je znanje dokaj dobro. Težko je najti pravo pot: preveč videokonferenc dijake utrudi (5 ali 6 na dan pomeni 5 do 6 ur sedenja za računalnikom samo dopoldne), obenem pa niso zadovoljni, če dobijo samo gradivo in naloge, ker jim seveda manjka razlaga. Veliko izzivov in težav moramo reševati s tovrstnim načinom šolanja in če je bilo v začetku novo in zanimivo, bi zdaj že radi, da bi bilo spet vse po starem. Gotovo šolanje na daljavo nima toliko pozitivnih strani, kot jih prikazuje ministrstvo. Vendar so naši dijaki odgovorni in delavni, sprejmejo vse zadolžitve, tako da se gotovo strinjamo, da jih je treba pohvaliti. Vse, kar manjka, pa bomo nadomestili v šoli, ko se spet srečamo! Vesna Celarc Z učenci OŠ Ferda Vesela na daljavo Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je v decembru 2020 učencem 6.a razreda na OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični predstavilo projekt »Različnost je zakon.« Rok Bratovž je projekt predstavil na enem izmed mnogih načinov komuniciranja preko računalnika. Predstavitvi poslanstva našega društva je prisluhnilo 18 učencev, razredničarka Sabina Rozina, informatik Izidor Gabrijel, pomočnica ravnateljice Jelka Rojec in ravnateljica Angelca Mohorič. Rok jim je najprej obrazložil, kakšna je razlika med paraplegiki in tetraplegiki, nato pa predstavil najpogostejše vzroke, ki so nam povzročili poškodbo hrbtenjače in s tem invalidnost. Več kot tretjino naših poškodb povzročijo prometne nesreče, sledijo jim različni padci z objektov in dreves, skoki v vodo, pri smučanju in operacijah hrbtenjače. Z zanimanjem so prisluhnili tudi Rokovi osebni zgodbi. V nadaljevanju je Rok predstavil tudi dejavnosti društva in življenje naših članov, ki se vključujejo v društvene aktivnosti. Na koncu pa je ostalo še nekaj časa za vprašanja. Na šoli so bili ob predavanju navdušeni, zato so Roka povabili, da se v aprilu pridruži predsedniku Zveze paraplegikov Slovenije Danetu Kaste-licu, ki vsako leto obišče učence devetih razredov. Program sofinancira Občina Ivančna Gorica in Agencija RS za varnost prometa. Jože Globokar A Sobrače ^Šentvi m december 2020 številka 6 Šolstvo 25 Iskrice žarijo tudi v koronakrizi Na Srednji šoli Josipa Jurčiča je izšla posebna številka Iskric, našega šolskega glasila. Ustvarjali smo jo na daljavo, saj pouka v tem času zaradi znanih razlogov seveda ni bilo. Članki se lotevajo različnih tem, vsi pa so odraz časa, v katerem letos živimo. Pri nastanku te številke so sodelovali tako dijaki kot učitelji in upamo, da bo tudi zaradi tega naletela še na večji odmev. V branje vam ponujamo nekaj odlomkov iz člankov naših dijakov, celotno številko pa si lahko ogledate na naši spletni strani: http:// ssjj.splet.arnes.si/files/2020/12/ Iskrice-2-za-tisk1.pdf. Slika z naslovnice, avtorica: Eva Rojec, december 2020 Pred prazniki, Zoja Peteh Potrošništvo je sodobno družbo povsem omrežilo, denar pa se vztrajno (predvsem na borzi) pov-zpenja onkraj ljudi samih. Če sem, kar imam ... in izgubim, kar imam ... kdo sploh sem? Še vedno gojim up, da je morda tale podivjana RNK darilo, za katero se še nismo odločili, kako bi jo uporabili. Včasih je požar edini, ki obnovi izčrpan gozd. Človeštvo je raslo, po pubertetniško preizkušalo meje nosilnosti okolja in izzivalo koherentno ravnovesje. Dovolj smo rastli, sedaj je čas, da odrastemo. Biti človek z veliko začetnico, Urška Strahinič Ko je meseca marca vse začelo delovati nekam čudno in so nam za mesec dni zaprli čisto vse, smo si govorili oziroma se tolažili, češ da bo epidemija pa le imela eno dobro stran - to, da se naučimo strpnosti, medsebojnega spošto- vanja, da se bomo vsi malo ustavili in se vprašali, kdo smo, kje smo, zakaj in kaj smo, to, da se bomo končno naučili ne zapravljati za nepotrebne stvari in začeli ceniti tudi najmanjše. Zmotno smo mislili, da nam bo korona pomagala znova vzpostaviti pristne medčloveške vezi, ki temeljijo na iskrenosti in prijateljstvu. Ker pa se vedno najdejo izjeme, so se tudi v tem času našli junaki, ki so vladnim ukrepom na veliko nasprotovali in se jih tudi niso držali. Veliko je ljudi, ki jim niso pri srcu vse vladne odločitve, vendar pri tem sploh ne gre za to. Gre za skrb do sočloveka. Nedolžni ljudje umirajo, v teh dneh se soočamo celo z rekordnimi številkami smrti - in to samo zato, ker se omenjeni posebneži ne držijo navodil in to pokaže samo eno - da so egoisti. Težko je ohraniti optimizem in dobro voljo, vendar se moramo vsi potruditi po svojih najboljših močeh, da bo kmalu prišel tisti boljši jutri. Tako bo tudi svet lepši in prijetnejši. Učenje in spanje, Jan Kušar Sedaj lahko spimo tudi kakšno uro dlje, sploh tiste dni, ko prvo uro nimamo videokonferenc. Seveda je spanec ključnega pomena za zdravo življenje, sploh dijakov, ki so zaradi šole pod stresom. Zgodi pa se nam včasih, da nas profesorji zjutraj presenetijo z videokonferenco ob 8. uri, mi pa še mirno spimo in dobimo neopravičeno uro. Spanje je naš zaveznik tudi pri premagovanju okužb, saj v primeru bolezni imunskega sistema potrebujemo počitek ter tudi - spanje. Ohranjanje optimizma, Ana Kav-šek Glavno je, da v tej situaciji, šolanju na daljavo, poiščemo tudi nekaj dobrih, pozitivnih stvari, ki smo se jih medtem naučili in se jih še vedno učimo. Pomembno je, da ostanemo potrpežljivi, sočutni drug do drugega in razumevajoči, saj takih razmer ni predvidel nihče. Samo z našim vedenjem in odnosom lahko uspešno prebrodimo tudi to, zelo nepredvidljivo situacijo, saj ne vemo, kdaj lahko še kaj podobnega pričakujemo. Dnevnik v karanteni, Jovana De-janovic Bodite odločni, življenje je prekratko, da bi upoštevali neumne komentarje omejenih ljudi. Ko se bo življenje končalo, boste vedeli, da je imelo smisel. Delajte, kar imate radi. Prepričana sem, da je na Zemlji še veliko ljudi, ki bodo razumeli, kdo te ima rad. Nikoli ne obupaj. Voščilnica, Taja Kastelic, 1.a Čebelica, Manca Kepa, 4.b To je le nekaj razmišljanj naših dijakov, napisali (in narisali) pa so še marsikaj zanimivega, kar so počeli v teh časih: od sodelovanja v nogometni reprezentanci, opravljanju pomembne funkcije v rokometnem klubu pa vse do recepta za okusno praznično pecivo in poleg ostalih likovnih del tudi za prav to priložnost ustvarjeno sliko za naslovnico. Seveda pa ne gre spregledati tudi drugih avtorjev - naših učiteljev, zato vas vabimo tudi k branju drugih prispevkov. Nedvomno s takim skupnim projektom dokazujemo, da smo skupaj močnejši in da tudi v teh težkih časih ob pouku na daljavo, ki večinoma zelo dobro poteka, lahko ustvarimo marsikaj, na kar smo lahko ponosni. Igor Gruden, urednik Zbornik ob 70-letnici šole Ob letošnji 70-letnici gimnazije smo na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica spet izdali priložnostno publikacijo, Zbornik. Urednik Igor Gruden, naš učitelj, je zasnoval zanj drugačen koncept od dosedanjih zbornikov, ki smo jih izdajali ob okroglih jubilejih od 20-letnice naprej. Urednik se je osredotočil predvsem na dogajanje zadnjih desetih let. V letošnjem Zborniku so v uvodu najprej nagovori urednika, ravnatelja in župana Dušana Strnada. Naj ob tem omenim, da je občina tudi finančno podprla izdajo knjige. Po kratkem zgodovinskem pregledu od začetkov naše šole do danes je besedo najprej dobilo sedem nekdanjih dija-kov, iz vsakega desetletja gimnazije eden, od najstarejših do tistih, ki so šolanje zaključili lansko leto. Sledijo spomini nekdanjih in sedanjih profesorjev ter dveh maturantov letošnje splošne in poklicne mature. Osrednji del predstavlja zanimiv statistični pogled na zadnje desetletje, o številu dijakov, delavcev, uspehih, dosežkih ... In nato še z bogatim slikovnim gradivom obogaten kronološki pregled vseh najvidnejših uspehov naših dijakov, prireditev in predstav, tudi ekskurzij. Zbornik je grafično uredil Darko Pandur, natisnila pa tiskarna Partner Graf d. o. o., Grosuplje, v nakladi 1200 izvodov. Prepričani smo, da bo Zbornik prijetno in zanimivo branje za vse tiste, ki so z našo šolo povezani bodisi kot nekdanji sodelavci, dijaki, starši dijakov ali pa jih preprosto zanimata dogajanje v naši občini in zgodovina. Že v marcu letošnjega leta smo načrtovali predstavitev Zbornika na javni prireditvi, okrogli mizi z nekaterimi ustvarjalci, a nam je ta dogodek epidemija koronavirusa preprečila. Čakali smo na jesen, a smo spet v epidemiji. Ob priložnosti, ko bomo imeli osrednjo prireditev ob 70-letnici, upamo, da vsaj naslednje leto, ki je proglašeno za Jurčičevo leto, bomo knjigo ponudili bralcem. "I," M* Ji>Hi|k* If j I VÜTI.'-Iin C.I1ÍTH-* Naslovnica Zbornika Ker vendarle želimo, da Zbornik pride do bralcev v jubilejnem letu 2020, smo se odločili, da ga bomo predstavili na virtualni predstavitvi v ponedeljek, 28. 12. 2020, ob 18. uri. V neposredni zvezi se bomo takrat lahko pogovarjali z ravnateljem, urednikom in nekaterimi drugimi ustvarjalci Zbornika. Povezava do video predstavitve Zbornika bo objavljena na spletni strani naše šole www.ssjj.si. Vljudno vabljeni! Ta dan bosta na spletni strani šole objavljena tudi predstavitveni video Zbornika in cel Zbornik v elektronski obliki. Oboje bo na spletni strani šole ostalo trajno. Naj bo ta video dogodek skromen prispevek naše šole v letošnjem s praznovanji zelo okrnjenem decembru. Z njim želimo vsem občanom občine Ivančna Gorica, vsem sodelavcem, nekdanjim in sedanjim dijakom in staršem polepšati prehod v novo leto z željo, da bi zdravstvena kriza čim prej minila in da bi se življenje v letu 2021 vrnilo v čim bolj normalne tirnice. SREČNO! Milan Jevnikar, ravnatelj SŠJJ GROŠ z vami tudi v karanteni Leto vztrajno drvi h koncu, prav tako pa se vztrajno vrstijo Groševi dogodki, ki so zaradi trenutne situacije preseljeni v spletni prostor. Tako smo že v mesecu novembru začeli z izobraževalnim projektom Učenje za življenje, ki se izvaja v sodelovanju s porta-lom Mojeznanje.si. V prvih srečanjih smo že spoznali osnove poslovnega bontona, spoznali trike za pisanje življenjepisa in nasvete za izboljšanje finančnega stanja ter se spopadli z izzivom premagovanja stresa, strahu ter tesnobe v času izolacije. Z mesecem januarjem se nadaljuje maraton predavanj, na sporedu bodo webinarji z naslovi: Samozavestna komunikacija in krepitev samozavesti, Nadaljevalni Excel ter Izpitno obdobje - Kako se pa vi učite? K prijavi vabimo vse, ki vas te tematike zanimajo in želite karantenske četrtke preživeti ob širitvi znanja za življenje. Poleg standardnih tedenskih webi-narjev smo se v začetku meseca virtualno družili na predavanju Monomit, ki ga je gostil naš aktivist David Tomažin. V sodelovanju z Mestno knjižnico Grosuplje bo v decembru luč sveta ugledala fotografska razstava z naslovom Uglaševa- nje tišine! Svoja dela, ki jih bo na ogled postavil Tadej Strah, si bo mogoče ogledati v Mestni knjižnici Ivančna Gorica, in sicer vse do sredine prihodnjega meseca. V tem radodarnem in veselem mesecu je na naši spletni strani potekal razpis za pridobitev enkratne štipendije za lokalne študente in dijake. Podeljenih je bilo 8 študentskih štipendij, v višini 250 evrov, in 7 dijaških štipendij, ki znašajo 150 evrov. Štipendije podeljuje ŠK GROŠ, pri projektu sodeluje Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Vsi ukrepi, ki nastajajo zaradi trenutne zdravstvene situacije, so nam preprečili izpeljavo nekaterih tradicionalnih projektov, kot so potepanje po božično okrašenih evropskih mestih ali pa zgolj nočni pohod na Magdalensko goro. Kljub temu vam želimo, da prihajajoče praznične dni preživite mirno, veselo in praznično, pa čeprav le v krogu svojih najbližjih. Novo leto pa naj bo zdravo, srečno ter polno uspehov in novih priložnosti. Srečno 2021! Idej za nove projekte nam tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo, zato vas lepo povabimo k spremljanju objav na naših sple- tnih Facebook in Instagram profilih ter spletni strani www. klub-gros.si, preko katere lahko pridete tudi do informacij o včlanitvi na daljavo. Uradne ure se selijo v elektronsko obliko, prevzem morebitnih tiskovin pa bo mogoč ob petkih v prostorih kluba na Industrijski 1g, Grosuplje. Ostanite zdravi in lepe praznike! Groševcu ni nikoli dolgčas! Tjaša Bregar, ŠK GROŠ 26 Kultura december 2020 številka 6 Hïcmoi KNJIŽNICA IVANČNA GORICA Knjižnica Ivančna Gorica Ul. II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica 01/78 78 121, 01/ 78 69 802, 051 236 436 sikivancna@gro.sik.si, www.gro.sik.si FB Knjižnica Ivančna Gorica Vodja knjižnice: Ksenija Medved 031 707 978 Biblos ZAČASNI OBRATOVALNI ČAS za vračilo in prevzem predhodno naročenega gradiva ali sprejem naročil po telefonu (01 7878 121, 01 7869 802, 051 236 436) je v ponedeljek in četrtek: od 11. do 18. ure, v torek, sredo, petek: od 9. do 15. ure, ob sobotah pa je knjižnica zaprta. KNJIŽNICA DELUJE SKLADNO z navodili NIJZ-ja in omogoča brezstični prevzem naročenega gradiva in izposojo gradiva po pošti. Vstop v prostore knjižnice ni mogoč. Knjige lahko naročite preko aplikacije CO-BISS+/Moja knjižnica (5 knjig na člansko izkaznico) ali pokličete po telefonu (3 knjige na člansko izkaznico). STORITVE NA DALJAVO V ZVEZI Z IZPOSOJO: Vabimo vas k izposoji e-knjig (BIBLOS), zvočnih knjig (AUDIBOOK) in uporabi e-virov (EBSCO HOST, PRESS READER). Povezave najdete na spletni strani www.gro. sik.si. Če vam bo v tem času potekla članarina, jo lahko poravnate v COBISS+/Moja knjižnica. Pod zavihkom Dolgovi, omejitve je gumb Spletno plačilo, preko katerega izberete način plačila. Na daljavo se lahko tudi vpišete, a prej preverite, če mogoče že niste član. OSTAJAMO BRANJU PRIJAZNA OBČINA, kar se je zgodilo po ponovni kandidaturi. Po treh letih od prejetja naziva Ministrstvo za kulturo, Skupnost občin in Združenje splošnih knjižnic po razpisanih kriterijih preverja aktivnosti občine na področju strateških dokumentov, infrastrukture in projektov, in sicer glede vsebin, ki spodbujajo branje. Prvič smo naziv prejeli v letu 2017 na kulturni praznik v Kranju, takrat smo za promotorja branja pridobili tudi župana Dušana Str-nada. Kot vemo, je prejete nazive kdaj težje pridobiti kot ohraniti, a ni bilo težko. V naši občini se na vseh nivojih dogaja toliko aktivnosti v zvezi z branjem, da čestitamo prav vsem, ki sodelujete intimno, v družini ali družbi. Vsaka družba, ki bere, je dokazano boljša, celo bolj zdrava in bogatejša. VSTOPAMO V JURČIČEVO LETO 2021 in na to se odzivamo s pripravo knjige. V Domoznanski zbirki bo izšel strip o Jurčičevem življenju, pripravljata ga dr. Mihael Glavan in ilustrator Damijan Stepančič. Kmalu bo pri Mohorjevi izšla tudi knjiga »Deseta dežela« naše sokrajanke Sabine Koželj Horvat. Jurčičeva misel bo spremljala mnoge dogodke po Sloveniji vse leto, na ministrstvu že pripravljajo tudi skupno spletno stran za vse, ki boste temu posvetili svoje dejavnosti, knjižnica je tudi pripravljena na sodelovanje s skupnostjo v čast našemu rojaku. Praznujmo skupaj. V ZVEZI S KNJIGAMI ZA DOMAČE BRANJE JE TU ODLIČNA NOVICA za vse, ki potrebujete dostop. Z založbo Genija so se v NUK-u dogovorili, da njihove izdaje, ki jih hranimo na portalu Digitalna knjižnica Slovenije ponujajo v prostem dostopu. Vsi uporabniki lahko brez omejitev v tem času berejo 80 knjižnih izdaj, večinoma klasična dela slovenske književnosti. Vabljeni k branju na www.dlib.si/sh/E6563E40. Seveda pa prej lahko preverite, če so proste pri nas in jih lahko prevzamete fizično. NUDIMO PODPORO UČITELJEM IN STARŠEM s pripravo gradiva na določeno tematiko. Gradivo naročite po telefonu dan prej in ga prevzamete brezstično po dogovoru. PODPIRAMO NOVO BRALNO SKUPINO ZA SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE, ki je pred kratkim zaživela na Muljavi. Vodi jo Majda Adamič, pri nas pa preverite, ali je knjiga prosta ter si jo rezervirajte. Kaj prebrati za določeno starostno skupino, lahko povprašate tudi knjižničarje. Prav tako velja za SLOMŠKOVE BRALCE IZ IVANČNE GORICE. Sedanji in bodoči mentorji naj se v zvezi z dostopnostjo zbirke obrnejo na Petro Volkar. ULIČNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA z naslovom »Ugla-ševanje tišine«, domačega mladega fotografa Tadeja Straha, ki smo jo postavili v okviru projekta »Srečava se v knjižnici«, bo na ogled do konca februarja. Več o avtorju in razstavi si preberite v daljšem prispevku. PRAVLJICE NA TV PROGRAMU »VAŠ KANAL« pripovedujejo tudi naše pravljičarke - Maruša Pušnik s kamišibajem in Petra Špehar kot pripovedovalka ljudskih pripovedi iz naše občine, med drugim bodo na sporedu 20. in 27. decembra ob 9.40. Primerno je za vse do 99. leta starosti in več. V pripravi so nove, zimsko-praznične zgodbe. Mesečno pravljico lahko naročite tudi po sms-u na 031 707 978. POGOVOR Z LOGOPEDOM - Z lutko Gingo do boljšega govora -- se je prvič na daljavo odvil 12. novembra. Načrtujemo še tri skupna predavanja, o datumih pa vas bomo obveščali na naši in Gingovi FB strani. Prvič se je prijavilo 55 staršev in mentorjev, učiteljev; sledite objavam. Lutko Gingo lahko kupite na daljavo preko spleta, prevzem pa poteka med drugim tudi v knjižnici. V OKVIRU BRALNIH KLUBOV se nam v času korone lahko pridruži kdorkoli, saj spletni prostor to omogoča. Potekajo prvi in tretji torek, dostop prosite na 031 707 978. V torek, 22. decembra, ob 18. uri, se srečamo v pogovoru o knjigi z naslovom Cesar Portugalije, prav tako v torek, 5. januarja, ob 17. uri pa bo potekal pogovor o knjigi Človek človeku virus. Odprli smo več teh prostih knjig na Biblosu in jih lahko berete na daljavo, vstop za izposojo je z našo izkaznico, branje pa tudi na mobitelu. Črke so prijetne in prijazne očesu, lahko si jih povečujete na vse možne načine. Če so knjige proste, jih seveda lahko tudi naročite in fizično prevzamete. BRALNA PRIPOROČILA TUDI ZA PRAZNIČNI ČAS objavljamo na portalu Dobreknjige.si. Imamo največ ogledov v slovenskem merilu, celo pred ljubljanskimi knjižnicami. Če vas zanimajo prav naša priporočila, jih najdete pod zavihkom Moderatorji, pod Ksenija Medved, Roman Rozina, od grosupeljskih kolegov pa pod Petra Kremžar in Rudi Podržaj. FB KNJIŽNICA IVANČNA GORICA je polno zaživela, tudi vas vabimo, da se nam pridružite, všečkate, da bomo v stiku. Objavljamo kratke napovedi, delimo članke s svoje spletne strani, objave na TV ekranih, YouTubu, seznanjamo vas s spremembami v času koronavirusa, ponujamo prostor za vaše objave, vprašanja. TEDEN SPLOŠNIH KNJIŽNIC v novembru smo praznovali pod geslom MOJA KNJIŽNICA POVEZUJE. Tudi če smo na distanci, se srečujemo pred vrati in vračamo knjige v karanteno, knjižnica povezuje najmanj bralca s pisateljevo mislijo. V istem duhu je zaživel naš projekt »SREČAVA SE V KNJIŽNICI«, izziv je, kako tudi v teh časih in doslej nanj dobro odgovarjamo. KLIČEMO VAM ZDRAVO IN NA SREČANJA V 2021. ZDMVO IN M SKfctfMjK V 20211 a u a m R V Ta veseli dan kulture nas povezuje in uči hvaležnosti V četrtek, 3. decembra 2020, je bil prazničen dan, saj smo se spominjali rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ta veseli dan kulture velja za dan odprtih vrat slovenske kulture. Če bi bilo trenutno dogajanje v svetu drugačno, bolj »normalno«, bi na ta dan kulturne ustanove po vsej Sloveniji brezplačno in na široko odprle svoja vrata obiskovalcem, v ivanški občini pa bi potekal lep kulturni dogodek. Letos se življenje odvija precej drugače, kot bi si kadarkoli lahko predstavljali, zato tudi praznovanje Tega veselega dneva kulture ni moglo biti tako, kot je bilo prejšnja leta. A možnosti za praznovanje, predvsem pa razlogi zanj, vsekakor obstajajo. Ta veseli dan kulture smo letos obeležili virtualno, narazen, a vendar skupaj. Občina Ivančna Gorica, ZKD občine Ivančna Gorica in JSKD OI Ivančna Gorica so v sodelovanju z društvi in posamezniki, ki na področju kulture delujejo v naši občini, pripravili video kulturno prireditev. Vabimo vas, da si jo sami ali v družbi svojih najbližjih ogledate na YouTube kanalu »TV Prijetno domače« ali preko spletne povezave zkd.prijetnodomace.si/video. Podarite si prijetno domač večer, obarvan s slovensko poezijo, odlično glasbo ter utrinki ustvarjalnosti, ki so jih letos ali v preteklih letih v fotografije in posnetke ujeli naši kulturniki. Kultura je pomemben del človekovega obstoja. Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da bi brez nje lahko živeli - brez zraka, hrane in vode pa pač ne -, je kultura nekakšna duševna hrana, zaradi katere je naše življenje bogatejše. Kultura je povsod okoli nas - v jeziku, naših običajih, različnih, pogosto umetniških dejavnostih. Kultura gradi in utrjuje vezi med ljudmi ter nas povezuje. Morda je kdo od nas prav v letošnjem letu, ki pred nas postavlja svojevrstne izzive in preizkušnje, ugotovil, koliko mu kultura v resnici pomeni in daje. Da je za kulturo, pa naj gre za dejavno soustvarjanje različnih dejavnosti ali za uživanje ob obisku raznih dogodkov, hvaležen. Nekaj, kar se nam je prej zdelo samoumevno, je zdaj postal zgolj spomin in želja. Kljub vsemu pa se ne smemo le vdajati pesimizmu in razmišljati, kaj vse nam je vzeto in česa nimamo. Veliko več je namreč stvari, ki jih še vedno imamo in nas lahko navdihujejo, veselijo, polnijo z optimizmom in nam dajejo zagon za naprej. Tudi v ustvarjanju ljubiteljske kulture, pa čeprav na daljavo. Najlepša hvala vsem kulturnim društvom in ustvarjalcem, ki delujete v naši občini, z nami delite svoje talente in nas bogatite. Hvala za vaš čas in trud, ki ju vlagate v to, da kultura po naših krajih živi in se razvija. Vztrajajmo v tem, kar delamo in se nam zdi prav. Vztrajajmo, čeprav nas okolica morda vedno ne podpira ali nam nasprotuje. Na koncu namreč ne bodo važni denar, slava ali hvala, temveč zavedanje, da smo delali dobro in bili človek za druge. Naj nas vse skupaj, tako ustvarjalce kot uporabnike kulture, v prazničnem decembru in v letu, ki prihaja, spremljajo zdravje, ustvarjalni nemir in želja po bogatenju našega lokalnega prostora. Želimo vam srečno novo leto 2021! V imenu organizatorjev zapisala Špela Zupančič Bomo lahko zapeli Sloveniji za 30. rojstni dan? V prazničnih decembrskih dneh še toliko bolj pogrešamo tradicionalne božično-novoletne koncerte in dogodke naših pevskih zborov in glasbenih skupin. Epidemija je močno zarezala v kulturno ustvarjanje, ki se je kot večina dejavnosti preselilo na splet. Seveda pa to ni niti približek tistemu, kar običajno kulturno ustvarjanje nudi ustvarjalcu in poslušalcu oz. gledalcu. Tako je letos umolknil tudi glas naših številnih pevskih zborov, ki že od pomladi naprej ne morejo delovati kot običajno. Epidemija je tako onemogočila tudi eno najbolj množičnih in tradicionalnih prireditev ljubiteljskih pevskih zborov, tradicionalni Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Če smo se lani, ob jubilejnem 50. Taboru skupaj s tisoči pevci in predsednikom Republike Slovenije s ponosom ozirali v preteklost in s še večjim optimizmom zrli v prihodnost, pa so se letos vsi načrti podrli, zelo hitro je postalo jasno, da bo 51. Tabor zelo težko izvedljiv. Junija so se razmere sicer umirile, a zbori so bili več mesecev prisiljeni počivati, poleg tega so prav za zborovsko dejavnost veljala stroga priporočila glede delovanja. Težko je bilo na tretjo junijsko nedeljo pogledati v nebo, pod katerim bi se morali zbirati slovenski pevci in pevke, a višja sila je bila močnejša od volje in tradicije. Ožji organizacijski odbor je napel vse napore, da bi se prireditev vendarle organizirala v jesenskem času. Žal se tudi to ni zgodilo in tudi ideja, da bi se domači zbori združili in zapeli na nekakšnem mini taboru, ni bila izvedljiva. Organizatorji že pogledujemo v prihodnost, se pa zavedamo, da se bo slovenska ljudska pesem v Šentvidu spet oglasila šele, ko bodo to omogočale epidemiološke razmere in ukrepi naše države. Če bi se to zgodilo prihodnje leto, ravno v dneh 30. rojstnega dne naše države Slovenije, bi bila to še toliko lepša in slovesnejša vrnitev šentviškega tabora. Matej Šteh A Sobrače ^Šentvi m december 2020 številka 6 Kultura 27 SREČAVA SE V KNJIŽNICI Tadej Strah: Uglasevanje tišine Na steklenih površinah (oknih) Knjižnice Ivančna Gorica so od sredine letošnjega decembra do konca februarja 2021 na ogled fotografije Tadeja Straha iz Šentvida pri Stični. Ulična razstava z naslovom Uglaševanje tišine bo gledalce popeljala v osrčje naših gora in v Skandinavijo. Tadej, kako se je začela vaša fotografska pot, kdo vas je navdušil za fotografijo? Fotografirati sem začel v osnovni šoli, pri krožku, kjer smo večinoma dokumentirali šolske prireditve, lotili pa smo se tudi drugih konceptov in tehnik. Ne spomnim se točno, kdo ali kaj me je prvič navdušilo za fotografijo, sumim pa, da je bila kriva radovednost :). Kje ste se naučili osnovnih zakonitosti, imate na tem področju vzornika? Tistih nekajtehničnih osnov sem dobil na šolskem foto krožku, nekaj sem se naučil iz knjig, še največ pa kar iz prakse. Kasneje sem veliko znanja našel na internetu, kjer sem se preko različnih kana- lov srečal z deli različnih avtorjev in počasi odkrival, kaj vse je mogoče s fotografijo, tako s tehničnega kot z umetniškega vidika. Večkrat sem kakšno tehniko, koncept, motiv ali pa način računalniške obdelave zasledil na internetu ter ga preizkusil tudi sam in kasneje uporabil v kombinaciji s čim drugim, unikatnim. Pri fotografiji nimam zgolj enega vzornika; ideje in motivacijo najdem bolj v posameznih fotografijah, pa naj bodo od enega ali drugega avtorja. Kdo in kdaj vam je kupil prvi fotoaparat? Prvi »taprav« fotoaparat (DSLR) smo kupili skupaj s starši, približno pred šestimi, sedmimi leti. Kasneje sem v zbirko dodal še nekaj opre- Na odprtju fotografske razstave, ki smo ga posneli v sodelovanju s televizijo Vaš kanal, so poleg avtorja, Tadeja Straha, sodelovali tudi župan Dušan Strnad, v. d. direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek, predstavnik Študentskega kluba Groš Samo Okorn in vodja ivanške knjižnice Ksenija Medved. Praznično vzdušje so pričarale odlične pevke Nina Pušlar, Polona Kopač Trontelj in Katarina Zorec. Župan je poudaril odlično sodelovanje občine in knjižnice, ki se kaže v številnih uspešnih skupnih projektih, in dodal, da je zelo pomembo, da vanje vključujejo tudi mlade. Med drugim je spomnil, da smo ta mesec spet prejeli naziv Branju prijazna občina in da vstopamo v Jurčičevo leto, ki ga bomo praznovali na nacionalni ravni. Projekt Srečava se v knjižnici je nadgradnja osnovnega poslanstva knjižnice, je med drugim dejala Roža Kek in dodala, da v knjižnici sicer dobro poznajo svoje ciljne skupine, a so jih še bolje spoznali z raziskavo, ki so jo naredili v prvi fazi projekta. Samo Okorn je povedal, da so se člani Groša razveselili, ko so s pomočjo občine v Ivančni Gorici dobili svoje prostore nad knjižnico, s katero so takoj našli skupni interes, in začeli sodelovati v projektu Srečava se v knjižnici. Ksenija Medved je ob razstavi povedala, da gre tudi v primeru fotografije za zapis, ki ga knjižnica hrani v zbirki, gre za zapis v času, včasih za več - umetnost. Naj omenimo, da je Ubald Trankoczy, umetniški fotograf in direktor fotografije, ki je sodeloval pri snemanju več kot 120 dokumentarnih in igranih filmov, dram in nadaljevank na RTV Slovenija, o fotografijah Tadeja Straha med drugim zapisal, da avtor prav gotovo ve, kaj je pravilna kompozicija in kako pomemben je pravi trenutek, ko spregovori svetloba. Bil je navdušen nad zrelostjo mlade osebe. Janja Ambrožič Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. www.eu-skladi.si ßtPUftlKA ¿LJÜVCNU* HUÜ&TRSTVO Z« GQ5PDDAR5KI PUJUtlJ *TEHUClM40 me, za večje projekte pa sem si opremo vseeno izposojal pri drugih (oz. si jo še zmeraj :)). Je pa prvi fotoaparat še vedno pri meni in je bil že velikokrat na terenu. V Knjižnici Ivančna Gorica boste prvič samostojno razstavili svoje fotografije. Kaj vsi tisti, ki jih bodo prišli pogledat, lahko pričakujejo? Vsi, ki bodo prišli pogledat fotografije na razstavi, lahko pričakujejo veliko močnih in jasnih barv ter igro svetlobe v pokrajini. Večina fotografij prikazuje gorske motive Slovenije in Skandinavije, na nekaterih pa se najdejo tudi človeške figure, ki pa so vedno prikazane majhne v primerjavi z njihovim okoljem in s tem nakazujejo na majhnost človeka in njegovih težav. Kaj vam osebno pomeni fotografiranje in fotografija? Kakšne motive izbirate? Fotografija je ena mojih ljubših pro-stočasnih dejavnosti, sajzdružuje veliko mojih ostalih zanimanj -tehnologijo, potovanje, svetlobo, fiziko ... Največ časa s fotoaparatom preživim zunaj, na svežem zraku, kjer je tudi nastalo največ mojih najljubših fotografij, pa naj gre za mestne, pokrajinske ali pa v zadnjem času športne motive. Tadej, ki je sicer študent fizike, je zelo duhovit in zgovoren sogovornik. Daljši intervju z njim si lahko preberete na naši spletni strani http://www.gro.sik.si. Ulična razstava na steklih Knjižnice Ivančna Gorica omogoča, da si fotografije lahko ogledate, ko imate čas in na varni razdalji. Vabljeni. Posnetek otvoritve so na televiziji Vaš kanal premierno predvajali v petek, 18. decembra 2020, ob 20.30. Poiščete ga lahko v arhivu televizije Vaš kanal, na FB strani Študentskega kluba Groš in FB strani Knjižnice Ivančna Gorica. Božične zvezde papirčkaric O, kakšno leto! Kot vsa društva smo tudi mi obmirovali. Bilo je malo priložnosti, da bi se družili, segli v roke, objeli in sproščeno poklepetali. Prav tako so bila vsa prireditve odpovedane, onemogočena so bila tudi naša večerna srečanja in potepanja. Končuje se to nenavadno težko leto, življenje pa vedno najde pot in tudi to preizkušnjo bomo premagali. »Papirčkarice« pa vse eno ne mirujemo, vsaka v svojem ustvarjalnem kotičku kaj ustvarja. Na povabilo članic KS Dob, da pomagamo, dopolnimo Miklavžev paket za naše starostnike. Seveda smo z veseljem priskočile na pomoč in izdelale prečudovite božične zvezde iz krep papirja. Tu je praznični čas, najbolj čaroben čas v letu, a letos bo drugače, to čarobnost si pričarajmo vsak v svojem domu. »Papirčkarice« pa vas vabimo, da si izdelate vsak svojo božično zvezdo, ki pa ne bo odvrgla svojih listov in cvetov, pa še na zalivanje lahko pozabite. Za lažjo izdelavo naj bo vam v pomoč spodnja navodila. Ob tej priložnosti pa člani KŠD Dob se vsem zahvaljujemo za vso podporo, želimo si, da bi uspešno sodelovali v duhu prijateljstva tudi v prihodnje. Vsem občanom pa želimo, da vam novi čas prinese vse in še več, predvsem pa miru, sreče, veselja in veliko zdravja. Božična zvezda iz krep papirja Potrebujemo: rdeč in zelen 180 g krep papir, cvetličarska žica, Mekol lepilo, ravnilo, škarje, svinčnik, eno ražnjič palčko. Navodila: rdeč papir narežemo na kvadratke treh velikosti. 6x6 cm = 3x, 7x7cm = 3, 8x8cm = 3. Zelen pa na velikosti 9x9cm = 5x. Žičko pa narežemo na dolžino 15 cm, in to 14 kosov. Vsak kvadratek prerežemo po diagonali in daljši stranici preložimo, pazimo na pravilno obračanje: resice so na gor, navzven, med predlogo priložimo še žico in zlepimo. Tako naredimo vse kvadratke rdeče iz zelene barve. Ko se posušijo, jih obrežemo, da dobimo cvetke in liste. Žičko pri rdečih listih ovijemo z rdečim trakom, zelene pa z zelenim trakom . Trak odrežemo 1 cm širok in 15 cm dolg. Dolžina pri krep papirju je vedno tista, kjer se trak razteguje. Sledijo popki: Iz ostankov naredimo 5 popkov, rdeče koščke papirja raztegnemo in oblikujemo kroglico v velikosti drobnega grahka, prekrijemo z zelenim malo večjim koškom papirja in od spodaj zavijemo kot bombon in ovijemo žičko, žičko ovijemo z zelenim trakom. Z olfa nožkom ali škarjami na vrhu popka naredimo zarezice v obliki križa, da se pokaže rdeč papir, videti je kot odprti popek. Zdaj pa še sestavimo: ražnjič paličico ovijemo z zelenim trakom na vrhu, najprej priložimo vse popke, pomažemo z lepilom in ovijemo z zelenim trakom, nadaljujemo z rdečimi listi manjše velikosti, potem srednje velikosti in nato še večje. Na koncu zelene liste vedno malo pomažemo z lepilom, preden dodamo nov list. Pazimo, da so lepo razporejeni, vsak list še malo popravimo. Tako je pred vami čisto vaša božična zvezda, pa SREČNO. Za KŠD Dob Renata Čebular Občina Ivančna Gorica se naprej »Branju prijazna občina« Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so v četrtek, 3. 12. 2020, že četrto leto zapored, podelili nazive Branju prijazna občina. Občina Ivančna Gorica se z nazivom Branju prijazna občina ponaša od leta 2017. Letos je kandidirala v skladu s pravili in pogoji poziva za podaljšanje naziva Branju prijazna občina. Šestčlanska komisija je na podlagi prispele vloge, Občini Ivančna Gorica podaljšala naziv BRANJU PRIJAZNA OBČINA še za naslednja tri leta, za obdobje od leta 2020 do 2023. Komisija je svojo odločitev na podlagi pregledane vloge utemeljila takole: »Občina Ivančna Gorica, ki knjižnično dejavnost financira nad slovenskim povprečjem, ima izdelan Lokalni program kulture za leto 2019 in 2020, v katerem posebej izpostavlja zagotavljanje kulturne infrastrukture in investicijo nove knjižnice. Na vsebinskem področju sodeluje pri projektu Jurčičeva pot, ki jo vsako leto nadgradijo z dodatnimi vsebinami. Projekt je nacionalnega značaja, pohoda pa se udeleži več kot tisoč ljudi, ki med potjo spoznavajo Jurčičeva dela. Občina je bila tudi uspešna tudi s pobudo vseslovenskega Jurčičevega leta 2021, k projektu pa se je pridružilo tudi Ministrstvo za kulturo. Občina Ivančna Gorica izkazuje znaten vsebinski in finančni vložek v področje knjige in branja, zato se ji naziv Branju prijazna občina podaljša za obdobje od leta 2020 do 2023.« Gasper Stopar Šport december 2020 številka 6 28 Zgodba o vztrajnosti, ki je ponudila uspeh 3e OTttmii Dolga in bogata zanimivih zgodb je pot rokometa v občini, ki se je začela na peščenih ali z lešem posutih igriščih, do težko pričakovanih asfaltnih podlagah, do današnje športne dvorane pri OŠ Stična, kjer je sedanji dom rokometašev občine Ivančna Gorica. Nastanek prvih občinskih rokometnih klubov je tesno povezan z ustanovitvijo Dolenjske rokometne lige, ki je bila ustanovljena leta 1960, na pobudo nekaterih posameznikov iz Stične, Grosuplja, Višnje Gore, Šentvida pri Stični, Ribnice in Iga. Tako so bili na ozemlju današnje občine Ivančna Gorice, na razdalji 15. kilometrov ustanovljeni trije klubi: TVD Partizan Stična (kasneje RK Gradišče), RK Polž Višnja Gora (kasneje ŠD Polž) in TVD Partizan Šentvid pri Stični, ki so prvo kolo v novoustanovljeni Dolenjski rokometni ligi odigrali 9. 10. 1960. Da je bil rokomet v teh krajih prisoten, je veliko pripomogla Gimnazija Stična. Dijaki naj bi se z rokometom, po nekaterih izjavah seznanili že leta 1955. Rokometne tekme so bile v naših krajih izjemno popularne in zelo obiskane. V tem času pa klubom ni uspel preboj v višnji tekmovalni rang. Nekajkrat so ekipe sicer postale prvaki Dolenjske lige, vendar je vsakokrat sledila reorganizacija lige ali pa ji je bila preprosto naknadno dodana končnica in z napredovanjem spet ni bilo nič. RK Gradišče je v kvalifikacijah, žal neuspešno, nastopil kar petkrat, V tem prvem obdobju je le ekipi ŠD Polž uspelo igrati v II. slovenski ligi, in sicer v sezoni 1988/89. Nato pa se je zgodilo nekaj izjemno pomembnega - združitev klubov iz Stične, Višnje Gore in Šentvida pri Stični. Rokometaši, ki so bili ponos naštetih krajev, so združili moči. Dejanje je bilo še toliko bolj predrzno, ker je rokometašem novi dom postala Dvorana šolskega centra Ivančna Gorica, v kraju, ki do takrat ni imel rokometne tradicije. Imel pa je pogoje, to je dvorano. Združitev se je zgodila 14. aprila 1990 in po tem letu rokomet v naši občini beleži skokovit napredek. Naj poudarim, da se je združitev zgodila precej pred ustanovitvijo občine Ivančne Gorice in tako smo že v začetku 90-ih let orali ledino pri povezovanju in sodelovanju naših bodočih »soobčanov«. Tako si ustanovitelji združenega rokometnega kluba za prvo veliko zmago štejemo že samo združitev v novonastali Rokometni klub SVIŠ Ivančna Gorica, ki ima v svojem Statutu zapisano, da nadaljuje tradicijo klubov ustanoviteljev. Prve črke "vpletenih" krajev so novemu klubu oblikovale posrečeno ime -SVIŠ - (Stična, Višnja Gora, Ivančna Gorica in Šentvid pri Stični). Po združitvi je RK SVIŠ takoj postal stabilen tretjeligaš z ambicijami po napredovanju, ki mu je nekajkrat za las spodletelo napredovanje. In tako je bilo vse do sezone 2002/2003. V tej sezoni je članska ekipa po- stala prvak 2. lige in se uvrstila v 1. B ligo. Že v naslednji sezoni (2003/2004) pa je ekipa osvojila 2. mesto v 1. B državni ligi in se uvrstila v 1. državno ligo. Sezono 2004/2005 je ekipa začela tekmovati v srednješolski dvorani in prav na »rojstni dan« 9. 10. 2004 je tu odigrala zadnjo prvenstveno tekmo, nato se je klub selil v novozgrajeno dvorano OŠ Stična. Iz 1. lige je RK SVIŠ po sezoni izpadel, a se je v 1. ligo še vračal in na ta način odgovoril tistim dvomljivcem, ki so ekipi po prvem neuspehu pripisovali propad. V prvi ligi je članska ekipa do zdaj nastopila 7x. Prvič, že v omenjeni sezoni 2004/2005 in zadnjič v sezoni 2018/2019. Ob tem je bila tudi 3x prvak 1. B lige. Še večje uspehe članska ekipa beleži v pokalnem tekmovanju. Saj je do zdaj med najboljšimi štirimi slovenskimi ekipami nastopila 3x. V sezoni 2013/2014 je nastopila celo v finalu. S tem dosežkom si je v naslednji sezoni izborila nastop v Super finalu, kjer je ekipa sicer izgubila proti Celju Pivovarni Laško, a pustila izvrsten in predvsem pozitiven vtis. RK SVIŠ se lahko pohvali z odličnim delom z mladimi ekipami. Tako so mladinci v letošnji sezoni že osmič med prvoligaši in sedmič v zadnjem desetletju. Od sezone 1996/97 naprej, ko je med mlajšimi starostnimi kategorijami uveden ligaški sistem tekmovanja, so se mlade ekipe RK SVIŠ kar 59x uvrstile v polfinalna tekmovanja. To pomeni med 16 najboljših slovenskih ekip. 16x pa so se uvrstile celo v finale, to pomeni med štiri najboljše slovenske ekipe, od tega v zadnjem desetletju 12x. Še več, v tem zadnjem desetletju so naše ekipe postale 4x državni prvak. Če se prepustimo statističnim podatkom zadnjega desetletja, je RK SVIŠ z dosežki mladih ekip na šestem mestu v državi, in sicer za RK Celje Piv. Laško, Gorenjem iz Velenja, Krko iz Novega mesta, Škofjeloško Urbanscape Loka in Trimom iz Trebnjega. Po imenih, predvsem sponzorjev, druščina, vredna izjemnega spoštovanja. Članska ekipa se zaradi kvalitetnega dela z mladimi, lahko znova in znova vrača med najboljše slovenske ekipe. Za kaj več sposobni nismo. Preprosto zato, ker je za redno nastopanje med najboljšimi treba imeti precej večja finančna sredstva. Teh nam žal, ne uspe zbrati in mladi igralci se po zaključku študija posvetijo iskanju zaposlitve in najpogosteje to pomeni, da v najboljših športnih letih zaključujejo športne poti. Članska ekipa, 27. 11. 1991. Stojijo z leve: Štefan Erjavec, Matej Vozel, Milan Strnad, Marjan Potokar, Milan Lampret, Gregor Sever in Boštjan Klemenčič. Čepijo: Andrej Markovič, Mitja Šparovec, Gregor Arko, Borut Potočnik, Simon Mihič in Miran Omahen. Polna dvorana OŠ Stična na tekmi članskih ekip v prvi ligi med domačim RK SVIŠ in RK Trimo Trebnje 8. 9. 2018 z zmago domače ekipe 24:19. Prioriteta tako ostaja vzgoja mladih, to pa je ne nazadnje pomemben kapital naše družbe oz. občine in po zaključku športne kariere igralci postajajo pomembni členi delovnih kolektivov kjerkoli že, s prepoznano delovno vnemo in odgovornostjo. Naj se dotaknem še nekaj zadnjih najvidnejših uspehov naših mladih igralcev in tudi trenerjev, zaradi česar verjamem, da se bo članska ekipa pojavljala med najboljšimi članskimi ekipami tudi v prihodnje, saj je to ne nazadnje izjemen magnet, ki privablja najmlajše k športnemu udejstvovanju. V ekipnem športu je ekipa pomembnejša od posameznika, pa vendar moram omeniti nekaj posameznikov kluba, ki potrjujejo izjemno kakovost strokovnega klubskega dela tudi v slovenskem prostoru. V sezoni 2018/2019 se je Simon Vidmar uvrstil v reprezentanco Slovenije generacije letnika 2002/03, s katero je sodeloval na Evropskih igrah mladih, ki so potekale v Azerbajdžanu. Bil je eden najvidnejših igralcev generacije, ki je osvojila 5. mesto. Pomočnik trenerja v tej reprezentanci je bil njegov klubski trener, Aleksander Polak. Aleksander pa je bil svetovalec že pri generaciji letnika 2000 v sezoni 2017/2018, ko je reprezentanca na Evropskih olimpijskih igrah mladih osvojila 2. mesto na Madžarskem. Že v sezoni 2012/13 je bil Marjan Potokar strokovni vodja reprezentance na Evropskih olimpijskih igrah mladih v Utrechtu, kjer je generacija letnika 1996 osvojila 1. mesto, sicer pa je trener najmlajših starostnih reprezentanc že od leta 2005 pa vse do danes. Reprezentančna pomočnika trenerja v mla- dih generacijah sta donedavna trenerja v RK SVIŠ Jaka Keše in Aljaž Pavlič. Prav vsi imenovani trenerji te vloge opravljajo tudi še v letošnji sezoni. Med najodmevnejšimi dosežki moram omeniti še Nika Pirnata, ki je bil v sezoni 2018/19 član mladinske reprezentance, to je ekipe do 21 let, ki je nastopila na Svetovnem prvenstvu v Španiji, kjer je reprezentanca osvojila 6. mesto. Od prve skupne sezone, torej od združitve, leta 1990 do danes je za člansko ekipo nastopilo 223 igralcev. V tekmovanju mladih pa je bilo za klub v tem obdobju registriranih 485 igralcev. Z dosežki smo zadovoljni še toliko bolj, ker klub deluje z domačim trenerskim kadrom. Priznanje pa si zaslužijo amaterski klubski delavci za odlično izvedene naloge sleherni vikend, od avgusta do junija. Vedno so v ozadju, skromni, a nadvse profesionalni. Delovanje kluba temelji na sodelovanju, odgovornosti in zaupanju, predvsem pa brez škodoželjnosti in to je še eden od ključev uspeha. Ob zaključku pretekle sezone 2019/2020 se je z rokometom ukvarjalo 235 igralcev vseh starosti, od mini rokometašev, ki pravzaprav še niso registrirani člani kluba in vse do veteranov. Vsi ti igralci s svojimi ekipami razveseljujejo zveste privržence tako z dosežki doma kot tudi na turnirjih v tujini. Delo je zastavljeno tako, da lahko optimistično pričakujemo, da se bo zgodovina uspešnih dosežkov še nadaljevala. Marjan Potokar A Sobrače ^Šentvi m december 2020 številka 6 Šport 29 Klemena Ferlina čaka nastop na rokometnem SP v Egiptu Naš nekdanji občan Klemen Ferlin dobiva v svetu svetovnega rokometa vse večjo veljavo. Letos se je v prvi sezoni v tujini lepo uveljavil, prav tako je postal eden stebrov močne, slovenske članske rokometne reprezentance. Zdaj igra v Nemčiji za HC Erlangen, ki trenutno v najmočnejši nacionalni ligi na svetu zaseda mesto na sredini lestvice, kar je odlično. Z reprezentanco ga čakajo številni izzivi, med drugim v začetku januarja dve kvalifikacijski tekmi z Nizozemsko za nastop na EP leta 2022 in takoj nato še SP v Egiptu, kjer imajo naši rokometaši visoke cilje. Priprave za pomembne nastope se začenjajo okrog novega leta. Klemen si je vzel čas tudi za bralce Klasja in odgovoril na naša vprašanja. Klemen, lepo pozdravljen! Povej nam, kako si se vživel v tujini, v novi ekipi, kakšno je življenje roko-metaša v Nemčiji, sploh v teh nenavadnih časih koronakrize? V Nemčiji sem se super vživel v novo okolje, igralci ter drugi v klubu so me lepo sprejeli. Na začetku nisem znal govoriti skoraj nič nemško tako, da smo večinoma govorili angleško. Zdaj znam že veliko več in se veliko stvari že dogovorimo v nemščini. V Nemčiji so zelo natančni in mora vse biti zapisano na papirju. Prva dva meseca sem zato poleg opravljanja treningov večinoma samo hodil do klubske pisarne, kjer so mi pomagali z izpolnjevanjem papirjev ter pošiljanjem pošte. V teh nenavadnih časih tudi rokome-taši večino prostega časa preživimo doma, kajti zelo je pomembno, da se kdo od nas ne okuži, saj bi potem morali vsi v karanteno. Kako si sam zadovoljen s svojimi predstavami za novi klub? S svojimi predstavami sem zadovoljen, tudi v klubu so, vendar sem mišljenja, da je vedno lahko še boljše. V Nemčiji je na tribunah po navadi veliko gledalcev. Kako je s tem zdaj, ali vaše tekme sploh lahko spremljajo gledalci in kako je igrati pred praznimi tribunami? Tekme v bundesligi zdajpotekajo brez gledalcev. Na začetku je bil res nenavaden občutek. Zgleda kot, da igraš prijateljsko tekmo, vendar smo se nekako navadili. Vsi že komaj čakamo, da minejo ti časi. Pred teboj so pomembne tekme z reprezentanco. Kot kaže, boš igral skupaj s svojima prijateljema in znancema iz mladosti, Stašem Skubetom in Miho Zarabcem. Šele zdaj pravzaprav vidimo, kakšne rokometaše so včasih imeli v Treb- njem. Ti veliko pomeni, da boš spet lahko z obema zaigral skupaj? Ja, veliko mi pomeni, da lahko igraš v reprezentanci z igralci, s katerimi si skupajodraščal. Zdajnimamo toliko stikov, ker smo vsi daleč narazen. Vendar mislim, da bomo to sedaj nadoknadili, saj bomo na pripravah in tekmovanju veliko časa skupaj. Kaj ti osebno meniš o vaših možnostih na SP v Egiptu? V primeru, da ne bo nobenih poškodb, da bo vzdušje v ekipi dobro in da boste dobro startali- je možna tudi kolajna? Na prvenstvu je veliko odvisno od dnevne forme igralcev. Na vsaki tekmi mora biti maksimalen pristop, kajti le tako lahko zmagaš tudi proti slabšemu nasprotniku. Če se nam bo vse "poklopilo", mislim, da bi se lahko borili za medaljo. Glede na to, da imate vratarji kar dolgo »življenjsko dobo«, nas boš verjetno še kar nekaj časa razveseljeval s svojimi obrambami. Se ti zdi, da Nemčija je obljubljena dežela za rokometaše in imaš namen tam še ostati nekaj let ali pa se želiš poskusiti še v kakem dru- Klemen uspešno nastopa na nemškem prvenstvu gem okolju oz. te bolj »vleče« proti domu? Igranje v nemški Bundesligi je res poseben občutek, čeprav brez gledalcev. Vse je na vrhunskem nivoju. Za zdaj me ne vleče nikamor, imam 3-letno pogodbo. Z veseljem pa bi jo podaljšal na kakih 5 let, ker sem se tu res našel. Tukaj mi praktično vse ustreza, tako glede rokometa kot življenja (seveda brez korone). Če bi vedel, da bo tako super, bi odšel že prej. Klemen, najlepša hvala za odgovore. Vsi ti seveda želimo veliko uspehov na klubski in reprezentančni ravni ter na drugih življenjskih področjih. Naše občane pa seveda vabim, da si vsaj preko ekranov pogledamo Klemenove tekme, še posebej tiste na SP v Egiptu, kjer bomo še posebej močno stiskali pesti. Srečno Klemen! Simon Bregar Slap Kosca - Tonetova smer III/IV 60 m Ena od mnogih naravnih znamenitosti Višnje Gore so slapovi Kosce, največji lehnjakovi slapovi pri nas. Nad izvirom potoka stoji skalna gmota, ki predstavlja izziv plezalcem. Nahaja se na zemljišču kmetije v lasti gospoda Toneta Ste-klačiča, ki je odobril uporabo stene v plezalne namene. Po odobritvi si je član Gorniške-ga kluba Limberk Silvo Vrho-vec ogledal lokacijo in določil smer plezanja. Skupaj z Janezom Mežanom sta večrazte-žajno smer v navezi očistila in prvenstveno preplezala. Poimenovala sta jo po gospodarju kmetije - Tonetova smer. Prvi raztežaj smeri se začne ob vznožju največje skalne gmote. Pleza se navpično po razu do hrasta, kjer je urejeno sidrišče in se raztežaj zaključi. V smeri sta plezalca za pomoč pri varovanju zabila in pustila štiri kline. Dobrodošla je tudi uporaba »metu- Drugi raztežaj se nadaljuje po prečenju travnatega grebena v levi smeri. Po njem se pride do naslednje skalne gmote. Pleza se po njeni zahodni strani, navpično po razu. Ta raztežaj sta opremila s tremi klini. Smer se tudi tokrat konča pri hrastu z urejenim varovališčem, kjer se poskrbi za svojo in soplezalčevo varnost. Dostop do stene je možen iz dveh izhodišč: 1. Gremo po Poti dveh slapov do izvira Kosce. Pri izviru se pov-zpnemo po strmem terenu naravnost navzgor do vznožja skalne gmote. Smer se začne pri hrastu, ki raste iz skale. Od parkirišča pri cerkvi sv. Tilna do vstopa v smer je približno ena ura hoje. 2. Iz Višnje Gore se peljemo v smeri Leskovec. Pri lovski koči zavijemo proti vasi Kamno Brdo. Približno 300 m naprej od lovskega strelišča se z glavne ceste spustimo v grapo ob skalnem razu, ki vodi do vznožja skale in začetka smeri. Od glavne ceste do vstopa v smer je približno petnajst minut spusta po strmem terenu. Nova smer je že prvi teden doživela prvo ponovitev v izvedbi dveh članov GK Limberk in čaka nove ponovitve. Plezanje je na lastno odgovornost in zahteva določeno stopnjo alpinističnega znanja ob uporabi ustrezne plezalne opreme. Magdalena Butkovič Sezona virusa in tudi uspehov Letošnje leto je bilo za motokrosiste AMD Šentvid pri Stični zelo nepredvidljivo, saj se je zaradi epidemije novega koronavirusa tekmovalna sezona dobesedno postavila na glavo. Na koncu je vendarle uspešno potekala izvedba državnega in pokalnega prvenstva. Dve dirki je uspešno organiziralo tudi naše društvo, ki se je kljub omejitvam odločilo za organizacijo dirk, za kar gre zahvala prizadevnim članom in članicam, sponzorjem in ostalim podpornikom motokrosa v našem kraju. Dirke so odpadale na mednarodnih prizoriščih in tiste za evropsko prvenstvo v mlajših kategorija niso uspeli nadomestiti. So pa k sreči našli recept za izvedbo dirke svetovnega prvenstva MXGP. Slovenija se letos lahko veseli novega naslova svetovnega prvaka Tima Gajserja, člani AMD Šentvid pri Stični pa zgodovinske uvrstite našega člana Jana Pancarja, ki je nastopal na svetovnem prvenstvu kategorije MX2 in sezono zaključil na zelo solidnem 20. mestu. Jan se lahko ponaša tudi z 8. mestom na posamezni dirki prvenstva. Žal se je koledar dirk prekrival z dirkami državnega prvenstva in smo ga doma lahko občudovali samo na treh dirkah. Dvakrat je zmagal, enkrat pa premoč priznal le Gajserju. V domačem prvenstvu smo člani AMD Šentvid letos dobili dva državna prvaka: Jaka Pe-klaj v razredu MX 85 in Gal Hauptman v MX 125. Oba bi se zagotovo uspešno potegovala za točke na mednarodni sceni, zlasti Peklaj si je obetal dobre nastope na evropskem prvenstvu, ki je kot že rečeno odpadlo. Žal mu tudi poškodbe niso prizanesle, a Jaka že pridno trenira na močnejšem motorju in se pripravlja za nastope v novi sezoni v kategoriji MX 125. Naštejmo še ostale uspehe na državnem prvenstvu: 6. mesto Nejc Kralj (MX 50, pokalno prvenstvo),16. mesto Jernej Dolinšek (MX 65), 2. mesto Žan Oven (MX 85), 13. mesto Rudi Petrič (MX 85), 7. mesto Rožle Pajk (MX 2), 5. mesto Jan Pancar, 11. mesto Rok Virant, 19. mesto Anže Svetek (MX Open), 3. mesto Ciril Podržaj, 8. mesto Rok Miklič (MX Veterani 40), 9. mesto Branko Virant, 10. mesto Igor Pancar (MX Veterani 50). V razvrstitvi društev je ekipa AMD Šentvid pri Stični zopet osvojila ekipni naslov državnih prvakov. Dejstvo, da društvo razpolaga z lastno progo ¿ Miki /Uit Ai Jaka Peklaj, letošnji državni prvak MX 85 in kapacitetami za organizacijo dirk, ima velik pomen tudi za razvoj in priljubljenost motokrosa v naši občini in okolici, zato je vse več mladih, ki se udeležujejo treningov in dirk. Zato je društvo dobro zastopano tudi na pokalnem prvenstvu Slovenije, kjer se kalijo tudi nekateri dobri tekmovalci. Tu velja izpostaviti letošnjega prvaka v kategoriji MXP2 R2 Žana Resnika. V isti kategoriji je bil Anže Svetek 11., Gašper Kastelic pa 15. V kategoriji MXP Open R2 sta bila najvišje uvrščena Klemen Pantar na 9. mestu in na 10. mestu Peter Šilc. Ostali rezultati na pokalnem prvenstvu: pokalni pr- Jan Pancar je letos pridno nabiral točke svetovnega prvenstva MX2 vak je postal tudi Žan Oven v MXR 85, v kategoriji MXP2 R1 je bil Ro-žle Pajk 9. in Jan Hribar 12. V MXP Open R1 je bil Rok Virant 2., med veterani pa Miklič na 5. in Podržaj na 11. mestu. Kljub zimi fantje ne mirujejo, saj je zdaj čas za vzdrževanje kondicije, zato kolo in tek prideta pogosto na spored. Ob nekoliko višjih temperaturah pa tudi motor. V društvu pa se že oziramo v prihajajočo sezono in nove športne prireditve na naši »Cukarci«, upamo, da s čim manj omejitvami zaradi epidemije. Matej Šteh Mehanika pri Kamnarju S 041 260 666 iti Šentvid pri Stični 30 Zahvale december 2020 številka 6 OTttlMj Težko pustil sem dolino, svet peljala me je pot, taval sem iz mesta v mesto, z dušo bolno vsepovsod. Zdaj, ko se lasje srebrijo, domotožje stiska me v meni želje se budijo, da na dom svoj vrnem se. V SPOMIN V prvih dneh meseca decembra, ko ima sonce le malo moči, se je končalo zemeljsko življenje našega dragega soseda in prijatelja JOŽETA RUTARJA, 11. 3. 1944 - 4. 12. 2020 do leta 2017 živečega v Bogi vasi. Jože, rojen v Tolminu, je v želji po boljšem življenju odšel na delo v Nemčijo, kjer sta si z ženo Mimi ustvarila družino. Leta 1985 sta si blizu ženinega rojstnega kraja kupila hiško, kjer naj bi živela po upokojitvi. Tako sta se leta 2004 misleč, da za stalno, preselila v Bogo vas, kjer sta živela le 13 let. Neznana želja ju je vodila nazaj v tujino, bliže svojima hčerama in vnukoma. Žal je Jože kmalu po odhodu iz Slovenije zbolel in na začetku letošnjega adventa za večno zaspal. Usoda mu je namenila, da bo počival v tuji zemlji, ki mu je tako postala zadnji dom. Spominjali se ga bomo kot dobrovoljnega, hvaležnega, ustrežljivega in prijaznega soseda. Sosedje zaselka Boga vas - Breg Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. V SPOMIN DARKO LAVRIČ 4. januarja bo minilo drugo leto, odkar si zaprl utrujene oči, zapustil svoje najdražje in odšel daleč, daleč v prerani grob. Vedno si z nami v srcih, mislih, dejanjih, pogovorih, svetovanjih in delu tvojih delovnih rok. Hvala vsem, ki ga obiskujete in se spominjate nanj. Pogrešamo te zelo močno. Vsi tvoji Slavček poje mi samo milo pesem žalostno on edini ve kako mi je hudo. V SPOMIN V teh zimskih dneh mineva pet let od slovesa našega dragega moža, očeta in dedija RUDIJA MIGLIČA iz Metnaja (1944-2015) Ni dneva ne večera brez spomina nate. Naši pogovori odslej potekajo ob grobu in molitvi zate in hčerko Sonjo. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob grobu. Prazen dan je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, brat, tast, stric, dedek in pradedek JOŽEF CEGLAR (18. 1. 1936 - 1. 11. 2020) iz Debeč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Zahvaljujemo se gospodu župniku Vinku Malovrhu za vse obiske na domu, župniku Marku Moharju za lepo opravljen obred slovesa. Hvala pevcem iz Šentvida za lepo odpete pesmi, cvetličarni Branka in pogrebni službi Perpar za skrbno organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Čeprav si odšla, si še vedno z nami. V naših mislih, v naših srcih, kjer boš za vedno ostala. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica JOŽEFA ERJAVEC Hrovatova mama iz Kriške vasi (1933-2020) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, sveče in darovane svete maše. Hvala tudi gospodu župniku Slavku Judežu za opravljeni obred ter pogrebni službi Perpar za organizacijo pogreba. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Ni se ti uspelo posloviti, moral čez noč od nas si iti... Morda že kmalu srečamo se spet, čez leto, dve, morda čez mnogo let ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil naš oče, dedek in pradedek ALOJZIJ MOSTAR (29. 4. 1932 - 27. 10. 2020) po domače Undrov Lojz iz Gorenje vasi Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in članom LD Ivančna Gorica za izrečena sožalja in darovano cvetje. Iskrena hvala osebju DSO Grosuplje za vso nego in skrb, ki jo je bil deležen v zadnjem letu svojega življenja. Zahvala tudi pogrebni službi Perpar za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu! Žalujoči vsi njegovi Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (K. Kuntner) ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 65. letu zapustil dragi mož, oče in dedek. Njegovo srce se je ustavilo v tujini med opravljanjem njemu ljubega poklica šoferja. Njegova volja in energija sta bili neskončni, še mnogo bi lahko postoril. Žal mu je to preprečila prezgodnja smrt. MARJAN POLJANEC Gabrovčec 25B, Krka 30. 9. 1956 - 18. 9. 2020 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom ter sodelavcem za vsa izrečena so-žalja, besede sočutja in tolažbe, darovano cvetje in sveče, prispevke za svete maše in cerkev. Posebna zahvala direktorju podjetja TRAIG, g. Kobalu ter vsem sodelavcem podjetja TRAIG za pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba, gospodu župniku za sočutno opravljen pogreb. Hvala trobentaču in Šentviškemu pevskemu zboru za lepo petje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo delo ostali živi in večni. Žalujoči žena Nada in sinova Sandi ter Dejan z družinama Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli . Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA Ob prehitri, nenadni in boleči izgubi našega sina, moža, očija, brata, nečaka, bratranca, vnuka in strica TADEJ LEKAN (1978 - 2020) iz Kuželjevca 13, Zagradec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste se poslovili od njega ali ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, darovane maše in prispevke za sveto cerkev. Posebna zahvala tudi Za-graškemu župniku, Sašu Kovaču za prečudovit obred in zadnje besede, pogrebnemu društvu Novak za vso organizacijo, pevcem za čudovite zapete poslovilne pesmi in odigrano Tišino. Še posebno pa se zahvaljujemo vsem sosedom vasi Ku-željevec za vso podporo in spodbudne besede ob naši izgubi. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki ste bili ob boleči izgubi z nami v mislih. Iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi A Sobrače m december 2020 številka 6 Siva 31 ZAHVALA V 94. letu se je tiho poslovila MARIJA LUKANČIČ, rojena Anžlovar - Mimi iz Ivančne Gorice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki ste se prišli poslovit, ter darovali cvetje in sveče. Hvala osebju Doma starejših občanov Grosuplje za nesebično skrb in pomoč ter podjetju Pogrebne storitve Janez Perpar s. p. za strokovnost in profesionalnost. Zahvaljujemo se župniku Jožetu Kastelicu za lepe misli, stkane v izbrane besede. Hvala vsem, ki ste se in se boste spomnili nanjo. Vsi njeni Pomlad na vrt bo tvoj prišla ln čakala, da prideš ti, 1 In sedla bo na rožna tla ' In jokala, ker te ni. ZAHVALA Življenjsko pot je sklenil in nas zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric DUŠAN ŠIVEC Iz Spodnje Drage 24. 4. 1962 - 4. 11. 2020 Ob njegovem odhodu v večnost se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter spodbudne besede, ki so nas tolažile v težkih dneh slovesa. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, župnikoma Juriju Zadniku ter monsignorju Jožetu Kastelicu in Pogrebnemu zavodu Perpar. Naše hvaležne misli pa naj dosežejo prav vse, ki ste ga v času življenja spoštovali in ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi Odšla je tja, kjer solze ne bolijo, odšla je tja, kjer misel ne živi. Odšla je tja, kjer sanje oživijo, odšla je tja in Tam je zdaj doma. ZAHVALA V 89. letu nas je tiho zapustila naša babi ALBINA OREL iz Zagradca Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, za sveče, za sv. maše in darove za cerkev. Hvala osebju DSO Grosuplje za nego, grosupeljskemu župniku za zadnji blagoslov, župniku g. Sašu Kovaču za molitev in pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali, ji prižgali svečko na grobu ali jo pospremili s toplo mislijo. Vsi njeni Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ko sijejo name. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči zgubi naše drage mame in babice MARIJE ANTONČIČ iz Ivančne Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso podporo in izrečena sožalja, zahvaljujemo se gospe Lavričevi in podjetju S.I.T. d. o. o. za darovano cvetje ter pogrebnemu zavodu Perpar. Še posebej bi se radi zahvalili osebju Doma starejših občanov Grosuplje za vso skrb, nego ter prijaznost v času njenega bivanja. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Brane in Breda z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, zaprle so se utrujene oči, le duša med nami še bedi! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tete ANE RUS iz Stične (23. 4. 1941 - 23. 10. 2020) Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje, svete maše in dober namen. Hvala župniku Branku Petauerju, Ani za petje, trobentaču in pogrebni službi Perpar za lep obred. Za vedno boš ostala v naših srcih! Žalujoči vsi njeni Slovo kratko, smrti ni, se srečamo nad zvezdami ZAHVALA V 96. letu je končala svojo zemeljsko pot naša draga teta JOŽEFA TURK (26. 4. 1925 - 12. 12. 2020) iz Ljubljane Zadnja leta je živela na rodnem domu v Hrastovem Dolu. Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 14. 12. 2020, v Šentvidu pri Stični. Topla zahvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje s poslovitvijo ter darovi za svete maše in dober namen. Vsi domači ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast FRANC SLAVKO MIKLAVČIČ, po domače Pristavski Franc z Oslice 9b. (29. 12. 1937-20. 11. 2020) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Domu za ostarele Grosuplje, Pogrebni službi Perpar, gasilcem z Muljave, župniku Dejanu s Krke, ključarju Janezu iz Leščevja ter drugim za izrečeno sožalje in pomoč pri pogrebnem obredu. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi CENIK OGLASOV IN POGOJI OGLAŠEVANJA V OBČINSKEM GLASILU KLASJE KOMERCIALNI OGLASI: VELIKOST OGLASA (glede na format časopisa A3) DIMENZIJA (širina x višina) CENA (EUR) brez DDV cela stran polovica strani četrtina strani osmina strani šestnajstina strani »vizitka« NASLOVNICA* 271 x 374 mm 271 x 184 mm 160 x 155 mm 106 x 150 ali 161 x 95 mm 106 x 70 ali 51 x 140 mm 51 mm x 35 mm 65 x 31 mm 440,66 276,33 144,46 106,03 61,05 31,51 63,02 * Oglasni prostor na naslovnici je omejen in je na razpolago do zakupa. 1. Za večkratno oglaševanje se naročniku prizna popust. Za prvo objavo velja osnovna cena, vsaka nadaljnja objava oglasa je cenejša za 5 % od osnovne cene, do največ 30 %. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30 % popust pri vsaki objavi. 2. Oglaševalec mora pred objavo posredovati podpisano in žigosano naročilnico, iz katere je razvidno število objav in dimenzije oglasa. Podlaga za izstavitev računa je naročilnica, v primeru naročila šest oz. več objav pa se sklene pogodba o oglaševanju. 3. Uredništvo si pridržuje pravico do prilagajanja dimenzij oglasov, ker včasih to zahteva tehnična izvedba postavitve člankov in oglasov v časopisu. 4. Izdelane oglase sprejemamo v digitalni obliki (PDF, JPG ...), bodisi po elektronski pošti ali na ostalih digitalnih nosilcih. 5. Informacije: (01) 781 21 30, urednistvo@klasje.net MALI OGLASI: Mali oglasi so brezplačni in so namenjeni le fizičnim osebam. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja malega oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika, če je to zaradi prostorske omejenosti potrebno. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavi oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti. ZAHVALE: Fizične osebe lahko objavijo zahvalo ob smrti svojcev, velikosti cca. 100 cm2. Zahvala lahko obsega največ 100 besed (cca. 600 znakov) + fotografija. Cena je 13,77 EUR + DDV. Zahvala se lahko odda in plača v sprejemni pisarni občine ali po elektronski pošti. Tehnični podatki: Naklada: 6.500 izvodov, časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Ivančna Gorica brezplačno Format: A3, prepognjen na A4, tisk: barvni, izid do 10 številk letno, rok za oddajo materialov po dogovoru. Ivančna Gorica, januar2020 december 2020 - številka 6 Ambrus ^aj-t Metnaj A Sobrače Temenica O praznovanju sv. Miklavža Miklavževanje je praznična šega cerkvenega koledarskega leta. Na Slovenskem ima dolgo in bogato tradicijo. Povezana je s praznovanjem godu sv. Nikolaja. p*?:/ , , f^j&totZ; Miklavževa razglednica iz leta 1902, ki je bila poslana v Novo mesto iz ukrajinskega Lviva. Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto (Posebne zbirke Boga Komelja). Sv. Nikolaj, ki mu pri nas pravimo Miklavž, je eden najbolj priljubljenih svetnikov. Okrog njega so se spletle številne med ljudmi zelo priljubljene legende, zato ga do danes po priljubljenosti nista spodrinila ne dedek Mraz ne Božiček. Posebej priljubljen je pri naših otrocih, saj jih za njihovo pridnost obdaruje, za nemarnost pa jih včasih prepusti kaznim njegovim spremljevalcem, parkljem. Miklavževanje je poleg božiča in velike noči na široko opisal Damjan J. Ovsec, pisec Velike knjige o praznikih iz leta 1993. Njegova knjiga poleg knjige Nika Kureta Praznično leto Slovencev iz 1989 in knjige Janeza Bogataja Slovenija praznuje iz 2011 predstavlja celovit oris tradicionalnih in sodobnih prazničnih šeg in navad na Slovenskem. Omenjene knjige bi morale biti sestavni del učnega gradiva v osnovnih šolah, saj so prazniki pomemben del našega vsakdanjika. Prav je, da jih znamo razumeti in ceniti. Z razumevanjem praznikov imamo v današnjih časih potrošništva in globalizacije nemalo težav, kar lahko opazimo praktično na vsakem koraku, in sicer v njihovem površinskem sprejemanju in v pretirani potrošnji med njimi. Miklavžev god praznujemo 6. decembra. V Cerkvi je od 11. stoletja dalje čaščen kot velik priprošnjik in čudodelnik. Njegovo ime izhaja iz latinskega imena Nicolaus, to pa iz grškega Nikolaos, ki pomeni zmaga ljudstva. Po legendi se je rodil v Grčiji v drugi polovici 3. stoletja. Za duhovnika ga je posvetil njegov stric, ki je bil škof. Nikolaj je bil sprva opat v samostanu, ki ga je zgradil njegov stric. Okoli leta 300 je postal škof v mestu Mira, danes Demre v Mali Aziji, kjer je 6. decembra okoli leta 345 - 351 tudi umrl. Po smrti je zelo kmalu postal priljubljen svetnik v vsejvzhodni cerkvi, še posebej v Rusiji, kjer je postal njen zavetnik. V 10. stoletju se je od tu njegovo čaščenje razširilo po Evropi, še posebej potem, ko so njegove relikvije iz Mire preselili v Bari v Apulijo, kjer so od leta 1086 shranjene in čaščene v tamkajšnji cerkvi sv. Nikolaja. Miklavžu je na Slovenskem posvečenih veliko cerkva, med drugimi tudi ljubljanska stolnica. Na območju naše občine je temu svetniku posvečena cerkev na Gradišču nad Stično. Razglednica z Miklavževimi pozdravi je bila leta 1937 poslana dečku Karlu v Trbovlje. Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto (Posebne zbirke Boga Komelja). palico, ki je zgoraj zavita in okrašena. V drugi roki drži knjigo, v kateri je z zlatimi črkami napisano, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali tisti manj pridni. Po izročilu mora imeti Miklavž še dolgo belo brado in na rokah bele rokavice. Miklavža spremljata dva angela v belih haljah, ki imata na hrbtih perutnice. Poleg angelov je obvezen spremljevalec Miklavža tudi parkelj v podobi peklenščka ali hudiča. Ta je ogrnjen z volčjimi, telečjimi in ovnovimi kožami. Na glavi ima volo-vske rogove. Nosi obrazno masko z dolgim rdečim jezikom. Opasan je z jermeni, v rokah pa drži verigo. Tako napravljeni liki so ponekod na Slovenskem hodili naokrog v sprevodu vse do druge svetovne vojne. V Ljubljani in v posameznih večjih krajih so bili v navadi tudi Miklavževi sejmi in plesi. V času med obema vojnama so bile zelo razširjene tudi Miklavževe razglednice, ki so jih prejemali zlasti otroci. Na njih je bil upodobljen svetnik v škofovski opravi, včasih skupaj s parkljem, lahko pa je bil na razglednici upodobljen tudi sam parkelj. Na zadnji strani razglednice pa je bilo napisano Miklavževo sporočilo. Po drugi svetovni vojni so bili sprevodi, plesi in sejmi ukinjeni. V šolah, podjetjih in na javnih prireditvah je Obisk Miklavža pred gasilskim domom v Dobu leta 1994. Fotografijo hrani družina Glavič iz Škofljega. Miklavža nadomestil Dedek mraz, toda po družinah Miklavž ni nikoli prenehal nositi otrokom daril. V začetku devetdesetih let 20. stoletja so Miklavževi sprevodi ponovno oživeli. Eden prvih tovrstnih v naši občini je bil Miklavžev sprevod v Dobu leta 1994, za kar so bili zaslužni pobudnik Matjaž Bregar iz Doba, v Miklavža oblečeni Jože Glavič in njegov bratranec Anton Glavič iz Škofljega kot furman. Dušan Štepec Jože Glavič kot Sveti Miklavž leta 1994 v Dobu. Fotografijo hrani družina Glavič s Škofljega. Razglednica z Miklavževim spremljevalcem parkljem, ki je bila leta 1930 poslana v Maribor. Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto (Posebne zbirke Boga Komelja). Dve Miklavževi legendi V našem ljudskem izročilu sta z Miklavžem čislani zlasti dve legendi. Prva govori o tem, kako je Miklavž rešil sramote revnega moža, ki je imel tri hčere. Na skrivaj jim je podaril tri zlate kepe ali tri mošnje z zlatom, da so jih lahko imele za doto. Od tod sedanja šega, da Miklavž otrokom ponoči prinaša darove v nastavljene posode. Tri zlate kepe so se v ljudskem izročilu spremenile v tri jabolka, zato sodijo jabolka, poleg orehov, med obvezne darove, ki jih ljudski dobrotnik prinaša pridnim otrokom v noči na 6. december. Druga legenda, ki je povezana s tem svetnikom, pa govori o tem, kako je nekoč pomiril vihar na morju, zato ga častijo mornarji, čolnarji in brodarji. Kot svojega zavetnika so ga častili ljubljanski čolnarji in brodarji, saj je zavetnik Ljubljane. Miklavž, ki obiskuje otroke, je navadno oblečen v mašniška oblačila. Čez dolg bel plašč (albo) ima oblečen mašni plašč (pluvial), Na glavi nosi mitro, v eni roki drži škofovsko Izžrebanci zadnje nagradne križanke: Ljudmila Hrovat (Šentvid), Frančiška Jere (Ivančna Gorica), Roman Jeras (Zagradec). Praktično nagrado prejmejo po pošti. Pravilni gesli tokratne križanke pošljite do 15. januarja 2021 po pošti na naslov uredništva ali na e-nalsov urednistvo@klasje.net.