Stav. 308 Trstu, v nedeljo 9. novembra 1919 Letnik XiVi Izhala vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica tv. Frančiška AsISke^a štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSiljajo ured-irffcvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsordj listi Edinosti — Tisk tiskarne Edt»o«. — Naročaiaa auša na xnewc L 3'—. pol leta L 18 — in celo leto L 36"—. — Teiefon uredništva in u^tve Sev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo r itrokosti ene kolone (72 mm}. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zarodov mm po £0 stot Mali oglasi po 10 ste*, beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase ppr^ema inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poJttJajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajaU v Trstu, uL sv. Fraoč>4ka As. 20L Is JugoslaviJe. Ministrski svet. BELGRAD, 6. V ponedeljek popoldne se je .-ršila v ministrstvu za zunanje stvari seja mi-dstrske-ga sveta. Razpravljalo se je o raznih vprašanjih notranje politike. Govori se, da je odla predmet posvetovanja med drugim tudi demobilizacija. BELGRAD, 6. Kakor se pripoveduje, so na *eji ministrskega sveta sklenili, da se že tekom tega meseca demobilizira drugi poziv ,arodne vojske. Kar se tiče prvega poziva, je verjetno, da bo odpuščen vsaj do konca tekočega leta. Za vstop Črnogorcev ▼ vlado. BELGRAD, 4. Razgovori s črnogorskimi poslanci glede njih vstopa v vlado trajajo dalje. Verjetno je, da vstopi v kabinet v imenu Črnogorcev gospod Spasoje Piletič. Odprava politične cenzure. BELGRAD, 7. Ministrski svet je sklenil, da se ohrani politična cenzura. Ceinzuri podvržena ostanejo samo še poročila vojaškega značaja. Zadušnica za padlo francosko vojaštvo. BELGRAD, 7. V ponedeljek ob pol devetih je bila v katoliški cerkvi zadušnica za padle francoske častnike in vojake. Svečanosti je prisostvoval dvorni maršal Damjanovič, dalje več ministrov z ministrskim predsednikom Davidovičem na čelu, predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič, predstavniki belgrajske občine, francoski, angleški in Čehoslovaški poslanik, zastopniki naše vojske in mornarice, francoski častniki, francoska kolonija, več članov narodnega predstavništva in mnogobrojno občinstvo. Na prirejeni mrtvaški oder so položili vence prestolonaslednika regenta, vlade, belgrajske občine, častniškega zbora, francoskih častnikov, frain-coskega poslanika in mnogih drugih korpo-racij. Cerkev je bila okrašena s francoskimi trobojnicami. Po končani zadušnici so or'šli udeležniki na pokopališče, kjer se je vršilo blagoslovljen je francoskih grobov. Nato je knel francoski poslanik govor, na katerega je o J govoril eden izmed naših generalov. Končno je francoski književnik Mayerhoffen deklamira! pesem Viktorja Hugoja > La Vic-toire-t. Izvoz iz Jugoslavije. BELGRAD, 6. Finančni minister je izdal na vse carinske urade naredbo, da se ne sme propuštati M&go preko meje, ako nima po trdila od devizne centrale, da je carina za vse blago plačana. Začasni načelnik belgrajske občine umrl. BELGRAD, 6. Umrl je 3. t. m. ob 9 v dr žavni bolnici g. Joka JankoviČ, ki je bil na poslednji seji belgradake občine izvoljen za začasnega načelnika. "Švicarsko zastopstvo v Belgradu. BELGRAD, 6. Iz Bero« se poroča: Švicarski zvezni svet odobrava kredit za ustanovitev upravništev v Belgradu, Varšavi in Prag in v Atenah. Prometne tarife. BELGRAD, 6. Ministrstvo za promet je izdalo nove tarife zu potnike in za blago. Zaludi neenakosti valute se bo držala tarifa na železnicah ob Drini, Savi in Donavi po kronah, v Srtbiji pa po dinarjih, a bo kljub temu mogoče dobivati direktne vojne liste za vse postaje v kraljestvu SHS. Protest proti določitvi najvišjih cen živilom. BELGRAD, 4. Včeraj je gospod Protič v svojem in v imeni dr. Korošca vložil na ministrskega predsednika protest proti maksimiranju življenskih potrebščin, kakor tudi proti uvedbi izvoznih pristojbin. Orijentski ekspres se ne preloži. BELGRAD, 6. Odločno se dementira vest, da namerava ententna misija preložiti oriient-sko ekspresno progo preko Dunaja in Bud* peste. Ljudsko prosvetno udruženje v Splitu. SPLIT, 6l Tu se je ob veliki udeležbi vršilo zborovanje kulturnih delavcev Splita. Društvo se imenuje * Ljudsko prosvetno udruženje« ter ne stremi za monopolom kake stranke ali gotovega razreda ljudi; svrha društva je e-dino kulturna vzgoja vseh slojev prebivalstva v SplHu in ostali pokrajini. Program obsega v prvi vrsti ustanavljanje analfabetskih tečajev in ljudskih knjižnic ter prirejanje predavanj. Proslava osvobofenja v Trogiru. SPLIT, 6. V proslavo prve obletnice narodnega osvofoojenja se je 2. t. m. v Trogiru priredila velika javna skupščina vseh jugoslovanskih društev v mestu. Nastopilo je več govornikov, ki so slavili obletnico narodnega osvobojen-ja ter poživljali narod, naj čuva narodno edinstvo. Po skupščini so se udeleženci strnili v izprevod in so korakali po mestu, navdušeno vzklikajoč Jugoslaviji ter kralju Petru in regentu Aleksandru. — Tudi v Supetru na otoku Braču se je vršila podobna slavnost. Vrnitev interniraneev. SPLIT, 7. V torek je dalmatinska deželna vlada dobila od poveljnika italijanske vojne ladje Puglia« obvestilo, da je italijanska okupacijska oblast dovolila povratek iz internacije tir. Desnicu tn dr. Cortellazu iz Zadra, Corubolu in Kataliniču iz Skradina, Rendiču, dr. Rajeviču in dr. Aniču iz Šibenika, Nova-koviču in Benkovca in dr. Avelinu iz Hvara. Omenjeni rodoljubi še niso dospeli iz Italije. Ameriška torpedovka v Krka. BAKAR, 6. Ameriška torpedovka Št. 171 je priplula v Krk. V luki jo je sprejelo hrvatsko meščanstvo z zastavami in ovacijami. Po odhodu torpedovke je dal italijanski poveljnik vodje hrvatskih meščanov zapreti. I Pribičevićev odgovor Paveliču. ZAGREB, 6. Torkova »Riječ SHS« prinaša izjave ministrstva za notranje posle Pribiče-viča, v kateri Pribičevič odgovarja na govor dr. Paveliča, katerega je imel ta na skupščini hrvatske zaednice. Minister Pribičevič dementira, da bi se bil v Pešti učil madžarskega jezika, in pravi, da madžarščine sploh ne zna. Tekom vojni ni nikdar kociferiral z madžarskimi politiki. O političnih izjavah dr. Paveliča ne bo govoril, ker so preplitke. Kar se tiče revolucije, je Pribičevič izjavil, da je naša narodna jugoslovanska država dovolj močna, da more obračunati z onimi, ki (bd zašli na ta pot. Kriza ▼ vladi SHS za Slovenijo« LJUBLJANA, 6. (Zakasnelo.) Podpredsednik deželne vlade za Slovenko dr. Žerjav in poverjenik za pravosodstvo dr. Ravnihar, člana Jugoslovanske demokratske stranke, ter poverjenik za socijalno skrbstvo g. Pre-peluh, član Jugoslovanske socijalnodemokrat-ske stranke, so podali svojo ostavko. Zastopnika Slovenske ljudske stranke v deželni vladi so ostali na svojem mestu. Včerajšnji ministrski svet se je bavil s tem vprašanjem. Premogarska stavka v Trbovljah končana. LJUBLJANA, 6. (Zakasnelo.) Stavkajoče delavstvo v Trbovljah je danes polnoštevilno nastopilo delo v vseh premogokopih. Obrat se vrši v polnem obsegu. V Hrastniku in Zagorju je večina delavcev že včeraj in predvčerajšnjim začela delati. Danes se oglasi deputacija trboveljskega delavstva pri predsedniku deželne vlade, da mu predloži prošnje delavstva glede aretiranih komunističnih agitatorjev. Špansko poslaništvo v Belgradu. CURIH, 6. Iz Pariza sc uradno potrjuje, da je španski kralj podpisal dekret, s katerim se ustanavljajo poslaništva v Varšavi, Belgradu in Pragi. Prehrana Reke. ŽENEVA, 6. Kakor peroča »Echo de Paris^ je admiral Millo odredi, da se kljub blokadi puste trije parniki z moko in žitom na Reko. Ta odredba je vzbudila veliko pozornost. IZ €ehqslcvaške. Neresnične vesti o mobilizaciji v Jugoslaviji. PRAGA, 6. Z ozirom na poročilo nekaterih nemških listov, da mobilizira Jugoslavija 10 letnikov in da je v reškem vprašanju stavila Italiji ultimatum, je izjavil v Pragi se nahajajoči jugoslovanski vojni minister Hadžič, poročevalcu »Večera«, da vest o mobilizaciji ni resnična; Jugoslavija bo storila vse, da se ogne konfliktu z Italijo. Jugoslavija ni mobilizirala nobenih letnikov, temveč se pripravlja na popolno demobilizacijo, da bo mogla preiti k mirovnemu delu. Ra^vnotako ni resnična vest o ultimatumu. (Včeraj smo objavili enako vest po agenciji Štefani, danes jo objavljamo po češkem viru.) Zrakoplovni promet. PRAGA, 5. »Tagblatt« javlja: Nova angleška zrakoplovna družba namerava ustanoviti nastopne prometne Črte: Pariz-Dunaj-BeJgrad, Hamburg-Praga-Dunaj-Milan, Ham* burg-Berolin-Lipsko-Dunaj. Promet na tej črti se otvori še v novembru. Iz Bolgarske. Aretacija Rad osla vovih pristašev« SOFIJA, 7. (S.) Vlada je dala aretirati v Sofiji najuglednejše osebe Radoslavove stranke. Uradni listi tolmačijo, da je vlada ukrenila te ukrepe zato, da se izkaže odgovornost onih oseb, ki so prisilili Bolgarijo, da je stopila v vojno. Med aretiranimi osebami so tudi Pontelič, bivši finančni minister, general Hadatelič, večina ministrov Radoslavcrvega kabineta ter mnogo poslancev, ki so spadali k tej stranki. Vlada prične z državami, v katerih se nahaja bivši car Ferdinand kot gost, in z nekaterimi generali pogajanja za izročitev. SOFIJA, 7. (S.) Vlada potrjtFje uradno vest o aretaciji Radoslavovih pristašev. Število aretiranih znaša baje okoli 200. Med generali, katerih izročitev se bo zahtevala, je tudi general Sarkov. Iz Poljske. Pogodba za dobavljanje vojnega materijala med Češkoslovaško in Poljsko. VARŠAVA, 9. (S.) Poljski tiskovni urad poroča: Vlada češkoslovaške republike je izjavila, da je pripravljena dobavljati poljski vladi vojni materijal iz Skodovih tovaren. Ta vest bo gotovo sprejeta z zadoščenjem s strani prebivalstva, ker je to znak, da želi poljska vlada prijateljsko rešitev vseh spornih vprašanj med Češkoslovaško in Poljsko. Padek imenovan za namestnika Paderev-skega. VARŠAVA, 8. (S.) Padek, bivši poljski poslanik v Pragi, je bil imenovan za poljskega delegata na mirovni konferenci na mesto Paderevskega, ki se povrne na Poljsko. Predsedstvo poljske delegacije prevzame Domov-sky. Stanislav Slivinski je bil imenovan za ministra prehrane. Paderevski se namerava posveti samo notranjemu delu. Slivinski je izjavil, da treba uvesti prosto trgovino s potrebnimi pridržki s strani vlade. IZ RUSIJE. Položaj v baltiških pokrajinah. CURIH, 6. Položaj v baltiških pokrajinah je zelo nejasen. Po vesteh iz Nizozemske so baje Nemci skrili v Uberniji blizu Schanleja dvajset vagonov municije, a 40 vagonov pri postaji Reduvilihki v istem času, ko 90 obljubljali lit vinski vladi, da se umaknejo a Litve. Razun tega so zgradili pri redu vili ški postaji letališče. Kuronsko prebivalstvo mora baje prenašati najhujša nasilja. Mnogo Letišev je bilo aretiranih in ubitih. Nemci so napadli Talsen in popolnoma uničili Kandau. Letiški zastopniki, ki so se povrnili iz Kopenhagena in Rige izjavljajo, da dobiva Bermond vojaštvo in municijo iz Nemčije, toda da je nemogoče, da bi Nemčija ne vedela o tem. Čete, ki vojujejo proti Litvi so večinoma nemške. Pangermanisti in. vojaške stranke bi hoteli vzpostaviti staro Rusijo. Oni so baje odgovorni za sedanjo vojno. Prebivalstvo je baje pripravljeno na boj do skrajnosti. Otroci in starci se udeležujejo bojev pri obrambi mesta. Judenič obkoljen. HELSINGFORS, 7. (S.) Podrobnejše vesti o položaju generala Judeniča pravijo, da je njegov položaj zelo ivritičen, ker je obkoljen na enem krilu in odzadaj. Predvideva se, da pride v par dneh do odločilnih dogodkov. Iz Madžarske. Pogajanja admirala Hortjja z voditelji političnih strank. CURIH, 7. {S.) Iz Frankfurta poročajo: »Frankfurter Zeitungi« poročajo z Dunaja: Vsled posredovanja ententnih zastopnikov v Budimpešti je stopil poveljnik državne vojske, admiral Horty, v pogajanja z voditelji političnih strank. Po teh pogajanjih je izjavil, da ne bo pomenil prihod državne vojske v Budimpešto vojaške diktature; vojska se podvrgava ukazom vlade, izvoljene od naroda. Admiral Horty je nadalje izjavil, da se vojska postavlja na stališče enakih državljanskih pravic in da bo preganjala boljševištvo brez usmiljenja in ne bo dovoljevala, da bi pripadniki vojske (nastopali proti enakopravnosti državljanov. Kirov^a konferenca. Vprašanje vzhodne Galicije. PARIZ, 7. Danes se je bavil vrhovni svet z vprašanjem usode vzhodne Galicije. Poljske zahteve glede priklopitve vzhodne Galicije Poljski je bila odklonjena. Angleška delegacija je predlagala, naj se poveri začasno Poljski samo mandat nad vzhodno Galicijo in naj se po 15 letih izvede ljudsko glasovanje, ki naj odloči o usodi vzhodne Galicije, in sicer ali naj postane samostojna država, ali naj se prklopi Poljski, Ukrajini ali pa Rusiji. Konferenca pošlje na lice mesta komisijo, ki bo proučila položaj in sestavila nov načrt za rešitev tega vprašanja. Jutri se bo vrhovni svet bavil z vprašanjem razpustitve konference. Italijanska in francoska delegacija ste proti razpustitvi, a angleška in ameriška za razpustitev. Bržkone se vz^me srednja pot, in sicer odgoditev, RniMFitAn vprašanje. PARIZ, 8. (S.) Vrhovni svet je pričel s pro učevamjem poročila amiraske preiskovalne komisije. Venizelos je prečital dolgo pojasni •lo, a nato je govoril general Burrorst. V po nedeljek se bo proučevanje nadaljevalo. Iz Amerika. Stavka v newyorškem pristanišču dokončana. WASHINGTON, 6. Stavka v newyorškem pristanišču ki je trajala mesec dni, je dokončana. Stala je natl 20 milijonov dolarjev in je ustavila ves promet v pristanišču, izvzemši kak prekooceanski parnik. Vsled stavke je segnila velika množina živil. Delavci so se povrnili na delo pod starimi pogoji. Parniki, ki se nahajajo v newyorŠkem pristanišču bodo kmalu odpluli. Edina ovira rednemu prome tu, ki je pa zelo velika, je pomankanje pre moga vsled rudarske stavke. Prekooceansiki parniki se morajo oskrbovati s premogom v Halifaxu. Wikoo proti pridržkom k mirovni pogodbi. WASHINGTON, 8. (S.) Predsednik Wilson je obvestil senatorja Hitchcoka, da namerava odstraniti vse pridržke k mirovni pogodbi, ki jih predlaga komisija za zunanje stvari. V slučaju neuspeha namerava odkloniti ratifikacijo s tozadevnimi pridržki in sestaviti novo besedilo. Ce ne pride do sporazuma, bo predsednik poskušal doseči kompromis z republikanskimi nasprotniki. . WASHINGTON, 7. (S.) Senat je odobril s 48 glasovi proti 40 predlog, ki določa, da morajo biti ameriški pridržki k mirovni pogodbi sprejeti vsaj od 3 drugih držav in je odklonil drug predlog, ki je določal, da bi morale sprejeti te pridržke vsaj 4 države. Tuji parniki ▼ ameriških lnkah brez premoga. NEW YORK, 7. (S.) Komisija za razdeljevanje premoga poroča, da je vsled rudarske tujih pamikov, ki se začasno nahajajo v ameriških lukah, s premogom. Ta -ukrep seveda ne velja za ameriške parnike, toda vsi drugi, kakršnekoli narodnosti, so primorani čakati konca stavke, da se lahko povrnejo v domovino. Tuji parniki, ki so zasidrani v raznih lukah in nimajo dovolj premoga za potovanje, ne morejo zaradi tega odpluti. WASHINGTON, 7. (S.) . Ker nI prišlo iz Washingtona še nobeno uradno navodilo glede razdeljevanja premoga, je newyorška pristaniška oblast dovolila, da se izda premog tujim ladjam. IsTjUngllja. Spomin nm padle vojake v AatflijL LONDON, 7. Kralj je itzdal na narod proglas, v katerem nalaga, da se ustavi v celi državi 11. L m., ob obletnici premirja, vsako javno delo v času, ko je bilo podpisano premirje. Vsak naj prekine svoje delo ali zabavo in naj posveti dve minuti spominu na padle junake. »Vojna lakoti«. LONDON, 6. Po listu »Times* se bodo »udeležili Štirje delegati posvetovanj društva '»Vojna lakoti«. Poročilo o posvetovanjih bodo zaupna. Vsega skupaj bo razpravam prisostvovalo 200 delegatov različnih narodov. Konferenca ne bo imela oficijalnega značaja, marveč se bodo delegati smatrali le kot zasebniki. Iz Nemčije. Smrt Huga Haascja. CURIH, 7. Danes zjutraj je podlegel poslanec Hugo Haase ranam, ki jih je dobil tekom atentata pred palačo državnega zbora. Vsi zdravniški poizkusi, da bi ga rešili, so se ponesrečili. Hugo Haase je bil rojen 1. 1863. Kot odvetnik v Kraljevcu je bil izvoljen za poslanca v državnem in pruskem zboru. Bil je vodja nemških radikalnih socijalistov. Ob izbruhu vojne je izjavil: »V tem nevarnem času ne smemo zapustiti domovine!« Ko je izbruhnila revolucija je bil član revolucionarne vlade kot vodja neodvisnih socijalistov. Ker pa se ni strinjal s Scheidemanom in Bbertom, je izstopil iz vlade in je bil od tedaj nekak posre-I dovalec med Scheidemannovci in komunisti. Dne 7. oktobra ga je ranil neki Voigt, ki je baje sedaj v norišnici. Betbmann-Hollweg o mirovnih ponudbah. NaUEN, 7. Na torkovi razpravi preiskovalnega odseka nemške narodne skupščine proti bivšemu državnemu kancelarju von Bethmann Hollwegu je le-«ta, zagovarjajoč se zaradi krivde na vojni, izjavil, da je bila Nemčija dne 12. decembra 1916, ko je sovražnim državam ponudila mir, pripravljena skleniti mir na nastopni podlagi: 1. Priznanje kraljestva Poljskega; 2. aneksija kurlandijskega in litvinskega ozemlja, ki bi v sporazumu s kraljevino Poljsko tvorilo od severa proti jugu se razprostirajočo strategično mejo proti Rusiji; 3. trgovinska pogodba z Rusijo, oziroma gospodarske prednosti; 4. jamstva v Belgiji, ki naj se po pogajanjih s kraljem Albertom kolikor mogoče določijo, eventuelno aneksija Liegea in gotovega pasa ozemlja; 5. izpraznitev zasedenih pokrajin na Francoskem izvzemši Longvvy in Briey ter izpraznitev Alzacije-Lorene po Francozih, nadalje vo>na odškodnina in kompenzacije; 6. vrnitev kolonij, izvzemši Kiaučau, Karoline in Maria-ne, eventuelno pridobitev države Kongo ali dela te države. 7. odškodnina za Nemce v inozemstvu; 8. združitev Luksemburške z •Nemčijo, ker je potrebna za primer pridobe t ve Brieyja in Longhyja. — Avstrija je sta-•vila te-le pogoje: 1. nedotakljivost monarhije; •2. malenkostna poprava meje z Rusijo; 3. strategična poprava meje proti Romuniji, na-•dalje Železna vrata itd.; 4. vzpostavitev kraljevine Snbije, pri čemer odstopi ta država gotova ozemlja Avstriji, Bolgariji in Albaniji, ■kar ostane, se gospodarsko združi z Avstrijo; 5. vzpostavitev Crnegore in poprava melje; 6. samostojnost Albanije pod avstrijskim 'protektoratom; 7. strategična poprava meje iz Italijo brez aneksij. — Bethmann Holhveg ile conditio sine qua non ter da je on smatral avstrijske pogoje za pretirane, zlasti ker so Rusi bili (zasedli velik del Galicije. Predsednik Zveze narodov. BEROLIN, 7. »Deutsche Allgemeine Zei-tung« javlja iz Bazla: Po ženevskih listih se namerava predsednik Wilson odreči predsed-nišfrvu Zvezi narodov in odstopiti svoje mesto 'belgijskemu ministru za zunanje posle Hy-mansu. Kakor dostavljajo listi, hoče predsednik Wilson s tem počastiti belgijsko kraljevsko dvojico, ki je imela na svojem potovanju v Ameriko namen, doseči premestitev sedeža Zveze narodov iz Ženeve a tri arhaično po!it>ko popolnoma Izprcmenilai. Z dosilej še nedoglednemi posledicami teži nad italijanski m ljudstvom cela vrsta zajnotiuiih ne nvn-no uživati mastno sinekuro. Ali bo ta privHVarana kasta rado-voljno privolila v agrarno reformo? Ves dosedanji birokratičnr ustroj se odločno upira vw?jM ustavni reformi, tte .r&zume novega aHsttčr.ih krogov, ki še vedavc ne morejo razfumeti sedanjega položaja. Vse to le tako globoko zarito v kanserviatfv-uost in o-iporno vsaki jveobnovi, da posiainej« c^pričo teh defstev vsa vpraSoi-Aa »reforem« 'u »mirnega p r en o vi jenja« Jktzoma, ako ne vsebuje-jo radikalnih sredstev, ki ne poznajo bontona >a finih rokavic. Nastaja tore] »nerazreši hri lema«, kakor ga je imenoval pred -kratkim »Secodo«-: aH reakcija ali revolucija? Reakcija pomeni polom ker vsebuje vse zlorabe in vz-dr^u'e sedarr* gorioziKčeno stanje, ki je ne vzdržljivo. Tore* revolucija? Se nam je v svežem 'sponvrui ra tem Lemln. Skala se odtnra«la od hriba in se k 7^akot;4ila nevzdržema navzdol. Ustavil je rt nihče več. Toda tak poinkars si iaJiko privošči sanio ogromno rusko telo, ki lahko k'kubure (it Vijuhuje tudi!) vsemu svetu. 1n ki bo vs4ali rte, a K 'je iKrftstii!-čenie socijalne pravilnosti a-K ne. Dejstvo je, dt Rusija preživiia svotovn»zgodovinske dneve, ćtf trpi neizmerno ne samo z;ase .ampak za ves srvet ki bo črpal iz te«a Korja nove dobrote in etični vradtoote. Vprašanje ie Je, ali Je Italija zmožna .'*re&tatt enako revolucijo, ki bi jo ipretvoriia ^ svjetsko repiil^Kko, flrakor zaftvteva to javno ita-liiaaska socialistična stranka, ki je razvita ko mti*tortični .program, brez-dvomno najmočnejša po» Stična skupina, 'ki Jzkie iz ee&w>)ega vcriridnegi bo*a. Kdonkntt pozna ssosoo^nrs^i U> orehrambert položaj I ta tč "e, bo to zanikat. Sovjetska Italiji Stran | »t DIN OST« št« t. Jt« V Trstu, dne 9. novembra 1919 >-a*na sebe, kot Rusija, ne more preživljati. En- t Na njegovu inicijativu aprovizacija je učitelji-tenta bi jo bfc.\.Iraia že iz strelu, da bi se ta po- , m^ dala dvostruki obrok hrane, a općinski je 2ar ne zanose* na sosednje dežele, in doživeia bi enako fcap;Maci-jo kot M d/arska Bele Kuna. Skala bi ^e od trgala in -x> \ zsr-cme sor-jali-stične trojice Turati?a-Trevesa~Mod»gBenija — ki je pa že danes izključena — bi savla-datt bo!j-ševiki-konnrni-sti: Serrati-Lazzari-Bofnbaoci. Toda revofaicije bi t®d» ti ne zr-n»?tavili. «a nJmi bi prišli druRl. 'ki jih danes Se ribje ne pozna, in taio bi drčala neizogibno v preTvsd in anarhijo: polocn bi bi* pop^-čfl- Kje je torej rešrev? AiU je dilema: reakcija a-H revcfoiciia — nerazrešliiv? Ali pa Je moc^ča še tretja pot? Katera? Jzz je ne poz rta m: so stvari, ki se ne dado kontrolirati, ki ti zbeAe iz rok kot jegulje, še preden s: si 81i dobro or;!-?duJ. misel zaman iš?e odgovora na tisoče vprašanj. Le eno lahko z gotovostjo trdim, da doživlja Italija kritične dneve in da v kratkem s'opi v novo dobo svojega obstoja. W S pa oblike -uuncs že nihče ae more določiti. Iz sKralnesa vzM »Postojna spi £e skoraj oti'o leto zimsko spanje« — pfše dcpisraik iz Po^to-n-e v nedeJ&ki številki VaiSessa J*sta. Dovoljeno n-aj uri bo pri-pcnušti, da to (Mo spanje ni spanje pravičnega, temveč span-je krivičnega. in to sp.Jije krivičnega v vs-ah zadevah ne spi st.no Postojna, temveč celo Notranjsko z II. Bistrico, Vipavo, Idrijo m IjOgatcem vred. Za danes en fam primer: ttopisnvarje v Časof»fsc. A'i se rwu res ta-k-o dobro godi. C.-?. nr?na nibee nikakesa vzroka javno se pritožiti p.oti kaki odredbi, truberi fi^'va^rri itd. javnih in drmgrh obbsti Ali ae pozadino »oči časopisja, ali se čntimo sužnji, da v&e trimo potrjr'mo, kar se vrši na našem tgc^poderskem in narodnem telesu. Ne greši le on?. rnte!:ges»oa. katera 4c včasih za prazen nič popada to'ie'ate papirja — proti svojim bratom političnim nasprotnikom — a sedaj nima papirčka, ma katerem bi branila čast in premoženre 6voje mi svodih sobralov. Stvarni in objektivni dopisi n. pr. o postopanni tega aJi onega javnega funkcijcnarjai — pisani brez strasti brc/ sovrašua — ne bedo zapadali cenzuri. Taki dopisi so r« jw> tako v rntere u prizadete javnosti, kakor v interesu oblasti In države same. Ne moretno «e eudiri, če novi javni fnnkcirnarii streljajo kozla za kozlom — ne pripisi:jemo tudi ieče, p« z dire&isio pr'to/bo na višjo oblast. Kc&kor b. bo:no potrpežljivi, tci&o boli bo p idak> po hrbtih. Ali to potrebno? Saj vendar živ5;no — ko-or se govori — v eni «uj:noJenK*fe int:en-.'h demokratičnih držav! Oo-s-podjse javni funV cin/narji bi se pa »norali odvaditi, videti v vs;-'.-em vencu hudodelca. špi-*onn. tnan.'vTed'ega čVveka in kai vem, kaj še vuT nič ne škodu i e. Tako n. pr. čurer hoče*, najrazličnejše pri to be zo*?er poste; rajnega c»\;ln:*ga komisarja Cav:!t5i'ra. Edtri pritožuje, da je sirovo posto-r • *T*tn-. drtr^i da cc ne oeira na upravičene pritožbe, da ce v1:.venske vioge zaviačtrjejo fer se daje prc-.'-iost t. ao pisanim *td. Nainbčutnejši in — hloin TriTf Jiinlupliitil je pa ovirain'e in za-i s'->e gravitirala proti t/'.r'-'.an*. Po voh t i ke nadeve, zavarovanje itd. itd. N? e'cit »n to — na^i kraji so deloma opi!Sto- "i, iniččvaki -111? je vnrna, imičure .vb premirfe trg.v.jia živoiarr, obrt spi — na7nwnete bi 3 ) da re ta z:di- v s\rho v škili informaci1"*? Važno u-"t- it;» prva se na nasled- nje ne odrao več. Kdor ?e taiko ffro6en, da po tednih čakan-a po 4kr>atrteTT 7nvrn:enht v s- r! o pope 'mtve dat (npc^/teva-joč stroške za laško sestavo preše^j) dobi potni Ust dobi ga za enkratno prekoračenje demsaTk.acHske črte m na-7,2'. za doHo 5—10 dni. Ko se vrne. mora potni list \Pod g'nbo 2S lir oddati tekom ur civilnemu komisarijatu. Če ie enkrat dobil, drmgtč ne debi več — z. komisar ne pczra ne cb,nov1jen'a ne podrijšan-'".! Citab" smo s^cer o neki odredbi. g'rv«om katove odpadajo pre?Šwre prehodnice (lasciat»a.«9are) ter dn Ima vsak ch^te! komisar pravico fzdejati neradne potne Hrte za. Inozemstvo. veljavne 1 leto, a menjć i Siihović. Iz\ estitelj je razložio, kako su uredjene plaće u Italiji te je naglrsio, da su talijanski učitelji zahtevali izjednačenje plača istarskih u£ilelja sa plaćama učitelja u kraljevini, više 100% skuparinskega doplatka. Ako do 10. novembra ne dobiju nikakvog povoljnog odgovora, stupaju sa onim danom u štrajk sve dok ne bude posve zadovoljeno za-hte^ma istarskog učiteljstva. Na moibu kol. M. Zlatića podao je na to koI. Licul izveštaj o radu društva »Narodna Prosveta« od god. 1914. do 1918. Iza kratke debate o tome, hoće li i -hrvatski učitelji stupiti u štrajk, predložio je kol. Bmobić resoluciju, koja bi već objavljena u »Edinost™- te na skupštini prihvaćena većinom glasova (5 učitelja glasovalo proti.) Nato se prešlo na raspravu o školskim knjigama. Referirao je o tome kol. Opašać. Spomenuvši, da je prof. dr. De Miclieli u Idriji izdaO slovensku čitanku za pučke škole, u kojoj je bezbroj pogrešaka, knli slovničkih, toli ortografskih, izrazio je bojazan, da ne bi i naše -čitanke, koje wna popraviti pro*. C:u-belllcb u Kastvu, imale istu sudbinu. Dao je kratak pregled o akciii knjižara I. Novaka u Pa-zmu koc? naklade Školskih knjiga u Bečti za tiskanje popravljenog izdanja dosadašujih hrvatskih čitanaka za pučke škole. Na pitanje kol. Međvedića, izjavljuju gg. nadzornici Zgrablić i Si^^jani, da oni sdiva-ćaju naš položaj te ne će imati ništa proti tome, ako se i nadalje upotrebljavaju dosa-danje čitanke. Neka se samo dotična štiva, što današnjem položaju ne odgovaraju te se-ćaju nu bivšu austro-agarsku monarhiju, precrtaju i nikad ne čitaju. Prelazeći na 4. točku »Izbor odbora-* predsednik Medvedić moli prisutne, da kod toga budu samo učitelji, a nipošto članovi ikojeg društva. Strankarske borbe moraju izginuti. Rad šora biti zsiedničJcL Predlaže, da se izabere odbor cd 10 lica. Iza živahne debate prihvaćen je jedmoglasno predlog kol. M. Zlatića, da se iz odbora ci?iju društava >\N. P.« i »H. Š.« izabere jedan sam odbor i taj odbor ima biti »Odbor za promicanje učiteljskih interesa«. Nakon toga se izabrao odbor ovako: Medvedić, Brnobić, Stihović, Opašić, gdja. Opašić, -gdjee. Jericijo, Mogorović, Leban, M. Trampuž i Legović. Kod 5. točke »Slučajnosti« čita 6e dopis učiteliakog društva u Trstu, donesen po kol. Vouku o sikupnrm radu hrvats':eg i slovenskog istarskog učiteljstva. Kol. Fakm predlaže, da odbor sam izmedju se' c izabere 2 delegata, koji će poći na skupštinu hrvatskih i slovenskih učitelja u Trstu. Predlog je jednoglasno prihvaćen. Skupština je isto tako jednoglasno prihvatila 4 predlc-ge kol. M. Zlatića, keji se imadu odmah predložiti oblastima t to predlog o plesu, o pušenju (se strane dece), o promenjivanju naših imena te o uporabi hrvatskog jezika u dopisivanju sa oblastima. Pošto je time bio dnevni red iscrpljen, a nitko se više ne javlja za reč, predsednik pozdravlja sve prisutne kao i zastupnike političke oblasti, te raspušta ckupštinu u 13'45. Na večer istog dana sastao se novoizabrani odbor na prvu sednicu te se konstituirao ovako: predsednik: I. Medvedi, Žareč, podpredsednik: L. Stihović, Lindar, tajnik: J. Bmobić, tajnikova zameni ca: M. Jericijo blagajnica: gdja. M. Opašić, odbornici: A. Opašić, B. Mogorović, M. Trampuž, Pazin, S. ieban, Beram, M. Legović, Trviž. Prosoeti In zntaol. (Dopis.) Ajdovščina, 4. nov. Ajdovščina se vzbuja k novemu življenju, in sicer to pot v znamenju dramatske umetnosti. Poče tek tega razvoja kaže posebnosti in bo gotovo zanimal tudi širše kroge. »Al' bo kal pognala seme, kdor ga seje, sam ne ve,« je moral biti občutek našega režiserja, g. Bralnika, ko je jel polagati pred dvema mesecema prve temeljne kamne našemu — le recimo brez obotavljanja — gledališču v Ajdovščini. Ni bila lahka naloga tn začeti je moral skromno, kajti danih je bilo tedaj za gledališče malo več nego dva elementa: on sam kot režiser — s svojo izrazito občinstvom, se poostručejo. Krmu to koristi, ne ! osebnostjo in odločno voljo, toda obenem zavem — državi najnanl! Gospoda na ta način se vestjo, da so težave velike — ter na drugi ne vz^tajo patrljoti!! strani prostrana dvorana (Bratinova), ki pa Za danes to; v kratkem kaj več o -s^an^ti je morala zopet vznikniti iz prahu in ruševin, krivičnih*! lzj]£itai o sKusštini učlteL'a u Pazina. U nedelju, dne 2. novembra 1919, u 9'30 ujutro, obdrfavala se u prostorijama hrvatske pjčke škole u Pazinu skupština članova društava »Narodna Prosveta« i »Hrvatska škola«, kojoj su prisustvovali i drugi učitelji, koji nisu još članovima tih društava. Usprkos ružnom vremenu bio je prisutan vrlo lepi broj učitelja, a pogotovo dobro bio je zastupan pulski kotar. Skupštinu je kratkim govorom otvorio predsednik kol. Medvedić. Pozdravivši sve prisutne, prispodobio je stanje istarskoga učiteljstva sa stanjem drugih činovnika te je naglasio, da su učitelju u pogledu plaća zapostavljeni ne samo državnim činovnicima, nego i posve skromnim — sudskim poslužnicima. Nakon toga uzeo je reč tajnik kol. Brnobić te je prisutnima razložio rad odbora od 26. septembra 1918. dalje. U koliko su mu prilike dopuštale, odbor je radio neumorno, te je kroz godi mi dana držao 14 sednica, što je ipak lepi, i ako ne preveliki broj. Odbor je povzročenih po lanjski eksploziji. Vse drugo: i-gralsko osobje, oder, oprema, kulise je bilo treba takorekoč ustvariti s skrbjo in trudom. Posrečilo se je tudi to. Preko enodejank in mladinske prireditve je dramatski krožek prispel do veledramatskega uprizarjanja in nam podal dne 1. in 2. t. m. staro, a ne še zastarelo veliko žaloigro »Mlinar in njegova hči«, primemo vsesvetskemu razpoloženju. Dosegel je s to uprizoritvijo popoln uspeh in ž njo daleč nadkrilil slične diletantske prireditve. Pripisujem bolj sposobnosti igralcev nego privlačni sili igre, da so znali pritegniti k uprizoritvi mase občinstva. Sicer je igra lepa in nikakor še pov6em zastarela. Verski motivi kot gibalne sile dejanja, če kje, imajo svojo upravičenost, v umetnosti in zato ni njena napaka, ampak prednost, če je — kako bi rekel — tako »duhovita«. Kar se tiče duhov, bi jo marsikdo rad potegnil z veselim gostilničarjem (g. Fajgljem) — takšnega gostilničarja težko da ste že kdaj videli na odru — toda preveč prepričevalne so besede in preresen je obraz grobokopa (g. Brajnika), tako da sledimo rajši njegovim mislim o duhovih. To je ravno moč umetnosti! Kar se tiče uprizoritve, je mnenje soglasno, da je bila izborna, takorekoč dovršena. ski častniki, ki so igro posetili. Nekateri igralci so nam pričarali naravnost iluzijo, da se nahajamo v kakem velikem mestnem gledališču. Posebno velja to o Marici (gdč. Anici Lokarjevi) m starem skopuškem Črnotu (g. Brasu}, ki sta takorekoč prelila vso svojo osebnost v tipa, ki sta ju podala. O njiju lahko rečem, da sta se že otresla diletantizma, v kolikor je razumeti pod diletantizmom lahkotno, brez prave poglobitve, truda in požrtvovalnosti izvajano uprizarjanje. Ta igra in njen uspeh značita vstop v gledališko sezono, ki je sedaj zagotovljena. Obetamo si od nje, da zajame in obseže izven Ajdovščine tudi širše kroge v Vipavski dolini, sodeč po zanimanju, ki je je že opazovati pri posameznih oddaljenejših posetnikih predstav. Želeti bi bilo to, ker zmisel za dramatiko znači več ali manj zmisel za življenje. Dramatika je cvet kulture in nje sadovi so mnogovrstni..... Kar se tiče organizacije, uspeva naše gledališče sedaj v c&liki »Dramatskega krožka«, ki vrši vse funkcije, igralske, tehnične in upravne. Smatram to obliko za primemo in sedaj edino mogočo, dasi priznavam, da posamezne člane silno obremenja. Sčasoma bo najbrž potrebna razdelitev dela. Zaenkrat bodi dramatski krožek gotov, da uživa vse naše simpatije in da smo z dušo pri igralcih in njih snovanju. Računa lahko na moralno in gmotno podporo vseh. Ako rabi nabav za gledališče, naj napravi tozadevno okrožnico in se zaupno obrne do domačega občinstva. Prispevamo radi. Da nam le ostane in se razvija naše gledališče! nastojao, da na svaki način ublaži materijal ou nevolju irčrtelja te je donekle to i po«tigao. Prav tako laskavo so se izražali tudi italijan- ŽMta aprcv!zac!]sKe Komisije za teden od 10. do 15. novembra 1919. Preščipne se ŠL 20 živilske izkaznice.) Testenine: 1 kg po 1*35 lir kg. Riž: 1 kg po 1*40 lir kg. Sladkor: 20 dkg po 4'70 lir kg. Kava: 10 dkg po 12'— lir kg. Lcsos: v posodah po okoli pol k z po 2*25 lir posoda na izkaznico. Po zahtevi, z ozirom na množino, ki se nahaja v skladišču, se dobi: 1 zavoj riževega zdroba po 80 stotink zavoj. Razun tega se bodo razdeljevala v razprodajal-nicah ^proviizacijske komisije, v prodajalnah delavske zadruge, občinske konsumne zadruge, zadruge državnih uradnikov, Julijanske zadruge, zadruge škedenjskih delavcev in konsumnega skladišča »Panatiche del L!oyd« vsak dan in poljubno proti predložitvi živilske izkaznice tudi naslednja živila: Cikorija po L 2'20 kg; ekstrakt holandske kave v zavojih po 60 g, po 50 stot. zavoj; kavin surogat »S. Giusto«, v zavojih po 200 g, po L 1*50 zavoj; leča po L 2'— kg; jajca po 60 stotink komad; slanina po L 8'40 kg; trebušnina (panceta) po L 8'40 kg; kis po L 1'40 1; kondenzirano sladko mleko marka »Mercurio« in marka »Nutrice« po L 2*90 posodica; kondenzirano nesladko mleko, marka »Colombo« v posodah po 1 kg po L 4*15; sveče po 28 stot. komad; milo v komadih po okoli 210 g po 80 stot. komad; poper in pi-menta v zrnju po L 12'— kg; kakao v prahu po L 14'— kg; kakao v zavojih po 50 g po 70 stotink zavoj; kakao v zavojih po 100 g po L 1*40 zavoj, severno - ameriška mast po L 10'40; muškatovi orehi po 20 stot. komad; belo milo »Marsiglia« v komadih po 50 dkg L 2*15 komad; soda po L 1"— kg. Samo na odmerek: prvovrstno Čisto oljčno olje, 10 d na osebo in teden po L 5*50 liter. Živila, ki se razdele pose trnkom ubožni-ških izkaznic: slakor, kava ter vsa živila, ki se morejo poljubno kopiti. Urnik razprodajalnic aprovizadfske komisije. Razprodajalnice aprovizacijske komisije tržaške občine so odprte občinstvu od 8—12 in od 14—17. Prodaja kraka sa iažaa«e Izkaznice. Tisti, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča in ki imajo začasne izkaznice za kruh (izkaznice za tujce), ne bodo mogli kupovati svojega odmerka kruha v vseh pekarnah, temveč samo pri pekih, ki sami pečejo kruh. S tem se opozarjajo tudi vsi razprodajalci kruha, da se odvzame pravica do nadaljne razprodaje kruka onim, ki bi se ne držali teh določil. Menjanje pekar en. Vsakemu posestniku krušne izkaznice je dovoljeno menjati pekarno. Zato pa mora oddati svojo tozadevno izkaznico v izbrani pekami; v interesu pekarja je, da poskrbi že istega dne za vpisanje novega odjemalca v lastno lista pri Uradu za Živilske izkaznice, v ulici della Valle 3, da more že nasednji dan dobiti odgovarjajočo množino kruha, oziroma moke. Izdajanje novih petrolejskih izkaznic. V tem tednu se bodo razdeljevale izkaznice št. 52 za nakup pol litra petroleja samo posestnikom sivo-vijo!časte petrolejske izkaznice (stanovanja brez plinske in električne razsvetljave) z natisnjeno petrolejko. Preščipne se štev. 18, ki se nahaja na levi strani nove petrolejske izkaznice, kjer je natisnjena petrolejka. Pri nakupu petroleja preščipnejo razprodajalci odgovarjajočo št. 8, ki je na desni strani nove petrolejske izkaznice. Petrolej se bo prodajal od 10. do 17. novembra t.l. Izkaznice se bodo kontrolirale v ulici Cassa di Rispannio it. 13 II. nadstr. do 18. novembra t. 1. Razprodajakem petroleja, ki bi iz kakršnegakoli vzroka ne prinesli izkaznic na kontrolni urad do 18. novembra, se kratko-malo odvzame pravica do nadaljne razprodaje petroleja. Razprodajalci se opozarjajo, naj ne upoštevajo izkaznic št. 52 z žigom zadruge državnih uradnikov, ker dobivajo člani te zadruge petrolej neposredno iz skladišča lastne zadruge. NB. Vse druge izkaznice št. 52 z žigom kakšne druge zadruge pa se morajo upoštevati. Kontrolni urad ne bo sprejemal neži-gosanih izkaznic. Izkaznice št. 51 so veljavne do 10. novembra; prodajalci morajo prinesti te izkaznice na kontrolni urad najkasneje do torka 11. t. m. Cene: za mesto 1'20 lir za liter; za predmestje m okolico 1*25 lir za liter. Vnovič se pozivajo vsi razprodajalci petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu v trgovini tablico s cenami petroleja. Domala vasi!. Seja političnega društva »Edinosti« se bo vršila v sredo. 12. t. m, ob 20 v Narodnem domu v Trstu. Vabljeni so vsi odborniki m po njih legitimirani gostfe. Radi sestave dnevnega reda prosim, da odseki tn posamezni odborniki pravočasno naznanijo s«.o:a poročila. — PredsodnUc. Za naše 'nternirance. Včeraj opoldne je geie-ra-kri civilni komisaT sprejel feredno številno od-poslanstvo žend, mater in drugih sorodnic naših inienrfrancev, Id so mu, vod:.ene po predsedniki: našega političnega drtišrva. predložile prošnjo za takojšnjo vrnitev vseh svojih dragih. Prišlo jih >e iz vseli strana zasedenega oeemija, vsakega stanu in vs-ake dobe; bolj zgovorni, kot k«aterakoti beseda, so bili n:\Lhova žalostna. «zTm:oena fica, njihovi in solze. Gen-era'ni civilni komisar, vidaro einien, je obljubil, da stori od svoje strani vse, da bo prošaija Pr"(;x>ročal je, naj se naizsnaaii^o še vsi ostafi primeri citemacii ki bi bi-H morda s&uča;no ostiii nezatani. Pod vtbkom topJih besedi — ki ne bi moglo, ne bi stneio biti, žensko odposian-stvo, ki o njem perečamo na drugem mestu, doseglo še mnogo višje števJCo, da *»so oblastva po dežciH raznim, ki bi si ga bile rade ureležite, odrekik potnih dovoifmj. Res je, pra stvar govor; santa mse m da so z druge strani -proti preštevitnemu n?stoipu bili izraženi gotovi pcmisčekr. Ptaša se 5e, >a-li ie u-mestno, ali je človeško, da se za^ra pot tistim, ki iščejo pomoči pri višjem obJasKu, ki torej kažejo, da hočejo priti do svojih pravic zakonitim po*om? Se nekoliko beseu ur. ium». Dobri je že v včerajšnji števiJki »Edinosti« izdaten €*'tgovoa\ Ali, da bi 5>ri niem kap izdal, tega ne pričaiktifemo, ker pozn«mo" tega~'pclFiTrTča. Vrrr*ar moramo še posebno podčrtati nekatera njegova oč'tr.n:a na na-sfov političnega vodstva tržaž&ih 5£o»vencev. Nataša, da delo s Čitalnicami, pevskimi »n telovadnimi društvi ne koristi skrbeti da je treba za v z so jo Ijodstval T? ljubi Bos:: ka.'ko netogo pa imaro bralna društva?! Obsoja pevska dniaštva, a b5i tso časi, ko *e bii prodfeedinik vrfed-oejja pevskega društva v Gonicr — da kriterija. No, trn res ni braz prograima in kriterifa; saj jih Je ame1 že — več. Njegov sedanH prorgram je ceio že toko star. k-cJr-kor je mmito Časa od nr-egove zadnje — poHtične Jcnpreobmitve. — Dr. Turna iz-reka tincK ostro sodbo o avstr+jskem socijalizmu, češ, da Je bH to ie socijafczem ogo;nemu soci-ialšzfrar! — Seda) je dospel dr. Tuma do programa. ki odlkJamc. vrsako siovmsko politično in so-cifa^no delovanje, kajti sedaj da :.e treba 'globoke vzgoje slovenskega ijaadsk>a 6+ver imore prit; na varno ie potom truda in dela tam zim a j na planem-, na velikem megdanu narodov. Kar zahteva jdr. Tim?o, -bi bUa — smrt. Na"5, ie tako zam'čljivo go\*ori o deiu našega pcfltfčrreiga vodstva — on. ki ni v ■resnici nikoli vodih ker ga- onesposobita »aa to n»ejgov nesrečipi temperament! Nai ie — naši možje bodo iabko ocgovaTjaH pred e«odovino naroda in svoro vie?itio za s\(ojo --brezerogramno« delo! — Se nefcai. Dr. Turna se je povz-oetf do go-rostasnosti s trditvijo, da smo Wižji ita^'amđcemu naciionairzmus nego pa sfevears&emu socfeiičtznju! SmeM^smo se, ker prihara od dr. Ttrme. Sta ga pač eopet potegnila za seboj njegov tempera momi in njegova zagrizenost. In nobeno čudo ne bi bii o, če bi bilo temu- tako (a ni!), aVo bi bHi vsi pristaši slovenske socijalne demokracije taki, kakršen je — dr. Turna! V ponk staršem v Istri, ki imajo deco obvezno pohajati šolo. DoznaAi tmo, da se v nekaterih krajah Istre, kjer še ni odprta hrvatska, oziroma slovenska šota, ki ie dosedaj obstojala, ampak samo rte tiranska, staršem nalaga jo gSobe od o-krajmti §o*skih obJastev. ker niso vrri^a?* svaie dece v italijansko šoto. Ker se po eakonu nabče ne more siliti, da bi pošiffal deco v šolo z drugim nego materinskimi učnim jezikom, in ker imamo od tuica jšnjilh centralmsh oblaste v obi-jubo in zagoftovHo. da bodo vse tvaše šote odprte, kakor smo jih imeli pred okupacijo, je vsaka globa redi obiskovanra šole nezakonita. Zato nai vsakdo, k?i prejme kacenski ad4ok, s katerim se mu nalaga denarna globa, vloži pritožbo (naslednje vsebine: »Proti odiokju št.....z dne----se pritožu- jem, ker je neuteme&en. Dolžan m pripra-vkjen sem vpisati otroka samo v takšno šoto, ki odgovarja predpisom zakona kakršna je že obstojala tn ee torej tudi mora zopet vzpostaviti v te! občini.« Rekivrz se ima vložiti takoj po prejem« in pri tistem obtastvu. te je twfe4o o^iok. Prošnje za podpore. Mestni magistrat javi;a: Prošnje za podpore iz ustanove »Ivan Marija Sa-cher«, določene revnbn osebam, ki staoVeto v vrdetekeni okraju, i« -prohtije z« .podpore ie Listano ve »Massinufcma se morajo v*ožiti do 24. \=embra pri Vili. odeteiku tukajšnjega Miapotrata, k+er se dobe tudi potrebni vzoid. Šolske podpore. Za Scsjsflto teto l^lO-IO^- ^ raz!pisane štiri podpore fe ustanove »Mazzo«*« po 200 lir vsaka in sicer se tpodeijte dve revnim gojencem občLTiskih tehniških zavodov in dve • .v-nim idijakom občr-nskfli HcejskMt gmuiazif; i-d čvel zadnjena-vodenih podpor se ena podeS .isjaMf, k. je ipristoten v tržaško občino in iz&vi,, J- > nem -uradu do 29. no\. t. J. Martinov večer. Kakor že objavljeno, priredi v soboto, 15. t. in., ženska podružnica. GMD v Narodnem domu Martinov večer, v prid bo-žčni-ce, ki jo, kakor vsako Jtliko dobiti "za samih 50 vin. — Vstopnina znaša 2 tfri za osebo. — Ker bo ta večer posloval' tudi birfet, prosimo vso naše ro.oi.ube, da nam kaj darujejo v ta m men. Dariia- v jest^iab hi pijači naj se pošljejo ffc. dr. Ribžrevi, ut. Vaidirivo lh IV. nadstr. Glasbeno-dramatlčni večer, ki ga je priredilo stioči naše RfedatoSče, le -skoraj mapo^iiJ dvorano viklj-ub sfabenuj -vrenTenu. Karakteristika tega večera je bila, da so izvajaJci in avtorji samš domačini. Izva+anČe je bHo v splošnem «ziado\oijivo^ O točkaiii sporeda izipregovorimo jutri obširneje. Sestanek zastopnikov slov. učit. društev zasedenega ozemlja, bo v nedetro, lf». t. im, v vr- dtiski sJO^nski §oir ob 11, takoj po hodaj vlaka bobinjs-ke železnice. Tovariši iz Goriške vzamejo voziri tistek do postaje Vrdela (Ouar-dielia). Za obed in morebitno prenočišče je preskrbljeno. Slovensko gledališče. Danes, v ineideJjo, sta dve predstavi. Popoldne točno ob 15*30 se pomovi zadnjič v sezoni, pri primijeri in reprizi kirsno uspe-Ja burka v treh dejan'ih »Nadzornik spalnih vozov«, ® -g. SHo v teži-nadzorn:*'« in Mezgcčevo v «>la virih ulcsrab. BisnVa n-t».'-i mn<^go zaibctve in obilo smeba. Zvečer točno ob 20. se kanovi Strindbergova pretres'1 iva draira v treh de'ssvih »Pelikan«, ki je »do/iv-efci p-^etrtkovi premijeri w?o!n usnetv. V večjih rfn.-^h nasto-pi'o g. SMova, g. Kralj, gdč. Orad'Sr r jeva. g. Terč-ič m gdč. Bizjakova. — Vstopnice r o v rred-pro:'aji pri gledališki blagaifr v veži Narodnega doma. Umrl je f*. t. m. v ljubljanski deželni bo!-n:*nci m «bM- 8. t. m. pokopan na Jfiabljans^em oel orv H-vitšfi ns-d-zornik f/nanr^ne straže FH1^. gr.> d VaientJ-n Maru^lč. Pokoivk, ki «"e re'f"i ^ . /indreža pri Gorici, '-e do^lga leta ffr-' ' Pr.imorskem ter je b;l *r vseh naših nrrr gih kot 1'ubezniv družabnik in v VFrkem . ''c-dHt odiločen naroc'n:?k »7efo pr^iTbJ om. a v ur; iii--krogih -kot o ix>gresa-!i, kakor a1' težko pogrešana tu. O-r- srnrog* ro'j. ŠtreM'evi našo najiskrenejše so?aKe, pokojniku pa trajen spomin! Hrvatskom učiteljstvu Istre. Sa -sprane c<'N>ra š-ak'e se ov»m putem ooziv na celokt»*>*^» hrv t-sko učitel:stvo Istre, da čim pre a J °.sni e 'o 15. prosinca t. g. pešaft-je dni^tveno^ :'trci gdM- Marij« Opašić u Pastmi čimr,™^}. Bn^iči =iu se prilike posve pnemen^e c*l tVm ^iama dru^tvenrb pravila' j>Naro<*ne Prosvete- i rHrvatsJce škole« do danas, odbor na sw;oi sedmer od icive 4. novembra t. g. rzivvvo: Cin-ntrrina obiju društava se HeAv-Mre. DffrritiATii učitelji olaća-iu 10 L. a privremeni 5 L god^nje. Dobrovoljni darovi primatu se fa »tiočću. a imena če se darovate^a d"ti «u »avn/^t ."t-tem n--viruu Apeliramo na priznato rcVm^e učie krut realist; ojegov reaSizem meji že na sovraštvo. Podati njegove osebe tako, da postanejo Ta-ziHndtfve, ie umetnost Ubranost igrama. fri. jo igra zahteva, je br\i skoro popetooma dose,'ena ako odštejemo e^užki-oio. Ta je nastopite kot sitno, nsrepiražel^no žcu-4će, nonsesto kot ženska, ki so io izkušnje 'm o-ercčje, v katerem ee*je po=taT?.Ta. sicer skloneie ki pa * wiso pokvaTfle. ampak ji !e še bolj poostrite pogled. EIšzo je »graCa ga.S^ovo. Zc po prvih ji Jenih t>esedb je za\el hla*! od odra in se cbJrfai do konca drame. Lz vsakega njenega stavka ie trepetal strah pred sponvnoen in bes .pred vesto, ki se je Izražala v smradu po ter balu :n smrečju, v 'iiba;i>:em se stoto (ki pa se je prehudo zibai) In v sinovem »vpitju. Ko je skrivala drva in ko jo te prestrašio trkanje, ie bila r^i višku. Njena interpretacija, od prestan"h očitan5. m razočaranj rKtTK>l zblaiz?ie?e matere, je bik- dobra, kajti vse Ifru&o hi bi* nerazumljiv ali pa pregrozen ch:i-tem. To ie tudf ubLoži'o končni prizor, ko skoči skoz: cAno, ne da bi se brigala za svoja otroka. Scene med materjo in sinom v 3. de?cji:'ai ie b3a dobra. adi bifa bi lafoko še boljša. Storvek: : Reci će kaj!«, bi moral vsebovati več prošnje, boli toaanfc človeka, ki se zave svoje srmčer gdč. Gradažarjeva in »eta g. Terčač. Vsi trii« dobri. Posebno dobro je i>gra* g. Kralj, ko ie naznasnšt, da geri v kuhinji. V naštevanju male-mih pregreh v prvem dejanj«, ie bii že kaj v eačetku pržpovedevartia pretem^e-ramenten, tako da nru ie zrrcsnkaJo viška. Isti po-•grešek smo zapazili pri gdč. Gradišer.evi v tretjem ceranrHJ- ko prinese materi kašo. Bo'est 4i ie ba\j prildadna, kot jeza. Prehod iz bolesti v umetno veselost je bil prenaigel. NekoKko prestane bo'esti b» moralo zveneti iz Gerd&ne rsrc ■v tem prizoru. V forutaiM sceni med EUzo in Aksefc'em je bii »et v «ro/»tjali prevpijoč. Besede so same po sebč že dovolj bratafrie. Smrt koncem drame je bHa sicer melo realistična, a ©vtetičmh 'lepot ji ni mankalo. — Inscenacija ddbra. Memoriranje — vendar enkrat — skoro brezihibno. Občmstvia. malo. Najbrže zaradi s?abega vremena. Zaradi tega in pa ker drama to zasluži, bi b?o do1>ro. da bi f»e to ticlo "uprizorilo še esi-Irrat za četrtkovo pnbl^ko. R. lirski družbi- vsaj ederi dva meseca prej kot se žele mieti, .ker >e nabava vsled nerednega promcui i;i visokih prevoziKki siino težavna. Za kravo naj se takoj 1006 Ur. Zaupniki se napi-oš a io. da nabirajo naročila čUaiarv>t z a l POHIŠTVO se proda v Racmanph ,v gostilni Amalije Kuret. 4317 Sii£BRN DENAR kupnje po najvišjih cenah urar uL Muzon št. 17, n. 2, pritličje. (4300 B@r2Ra Bs. Trst. dne 8. novembra 1919. Tečaji: tlć«draiiska banka 250— 255 Cosulich (Austroamericaiia) 475— 482 Dalraatia (Parobr. dr.) 200— 300 Gerolknich ^300— 1240 Lloyd 905— 620 Lussino 1425— 1475 Martkiolicb 340— 350 Navigazionc LiHera Triestina 1340— 1370 Oceania 400- - 420 Prem ud a 560— 580 Tiipcovicb 470— 480 Assicurazioni Generali * 16500—16750 Riunione Adriatica 3fi75— 3150 Ampelea 430— 440 Cement Dalmataa 275— 200 Cement Spalato ' 325— 335 Čistilnica pel-oleja 2000 — 2050 Čistilnica riža 265— 27^ Krka 355— 365 Tržaški Tramway 230— 236 Tržaška tvornica olja 875— 925 Švicarski i bioH- ŽENEVA, 7. Ilal. Ura 40825, nem. marka 15'35, avstr. krona nova 5'75, stara 5 225, angl. funt 23*10. fianc. frank 62, am. dolar 553. PIIOŠNJA. Svetemu pri|ateljn, bogatemu, na-obražentinra, resnemu veletržcu mirne nravi, prikupljive, mlade zunanjosti in dobrega sočutnega srca, kateri se radi obilice poslov za to dosecaj ni zanimal, se pa želi seznaniti v svrho ženitvo, sedaj vsled iz-premembe razmer, s pametno, dobrosrčno, skrbno gospodično v starosti do 28 let, želim dobiti ugledno, veselo, gospodinjstvu in i:govini va-jeno prijateljico družico, neoma-cieževane nrinulosti. Premoženja nc išče.ako ie, tem bolje. Priženi se tudi na imetje v inestu ali bKzu kolodvcra.Le resne ponudbe s siiko in točnimi pod?tki, oziroma z na-s aLi tudi od sorockiiske ali prijateljske treni prosim zaupno pod -Diskreino-Indn-strija- Ha ins. odd. EJinosti. 4310 VELIK DOHOD krasnih baržunastih in suk-Ticnih klobukov po jato nizkih cenah. — Sprejemajo se naročila in popravila. Novi modni salon, Corsa Garibaidi št. 28. 4311 12 velikih srebrnih gumbov se proda po ugodni ceni. Pojasnila v ins. odd. Edinosti. P 214 TržOBsHo-obrtna zsdrc* v k RiU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. VABILO n-a Milka Kovačič Vetko Katnik danes poročena Trat, 9. novembra 1919. POSESTVO v Postojni, oiastciječe iz hSe 5t. 201 in skoro 6 oralov zemljišča se proda. Ponudbe, najpozneje do nedelje ,16. t. m., ob 9 sprejema netar J. Kogej v Postojni. Prejšnjim ponudbam pristoja predkupna pravica pred poznejšimi. 3331 ki se bo vršil v sredo, 12. novembra 1919, v zadružnih prostorih v ul. Cesare Batiisti (ex Stadion) št. 21, I„ ob 20 z naslednjim dnevnim redom: L Poročilo nače!ništva. 2. Poročilo nadzomištva. 3. Porrjenje letnega računa. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Privoljenje nagrad načelništvu. 6. Siuč2-jncs3t.*) V TRSTU. 2. novembra 1919. TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA V TRSTU registrovana zadru-ga z neomejenim jamstvom. Fertoija Alojzij J. r. GradUar Matko 1. r. •) Oporne: § 37. Vsak zadružnik sme na občnem zboru staviti predlege, kateri niso na dnevnem reda, a jih mora naznaniti pismeno načelni-ništvu vsaj 5 dni pred občnim zborom. KROJAČNICA Avgust S tu! ar ul. S. Francesco d'Asisi š-tev. 34. 111. je edina dobroznana kro-iačnica v Trs-tu. 3367 ŽiVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Clica Y8§Ql al. fcwa. - lađua Dclni*Ka Ravnic« In rezerv ni zaklad K C. S!. 22-:,^.«03 Izvršbe kiiht&a isg feasas Sa aesj^lHičis toia ^i Uradne tra od ir. 14.30- IS G^^^odarstvo« ' OBREZOVANJE TRTE. Kaf.važneJ.še rpravilo v vdnograi-n }e pač obre-BOvanje. Od r:'«\iineg.a obrezoAXJnja trte je od-ti«dn prizidek. Trte se obrezujejo v jeseni vi: pondaidi. Jesenska režija ima prednost pred por^Tjdansko režijo v tem, da se rana v jeseni obrezane trte zaceH še prc-Jen nastopi ziiita, rr<'.Nem ko tepuNja pon •V;.Ji obrezana trta msiogo sokov, s tem da jo^e*. Kjer 5e ni ba-ti da bi ba>a po obrezujemo vedno kseni kejša m bolj g;K>- jetra -tria. tim p lahko pnScamo kar všd?tm> ze na rašči mfadik. č*im ^obejše }e Tožje. •em kraiše ie narežemo. Pri nfeki vzgrni trte dbrežemo trv^Vro na nencc aSi Šj>ei-on s 6—13 očesi. SieviŽo očes >e od >\T«tte in račče trte. Pri obre- zovar^u pa *e a vedno paziti na to, da se re-Je^o r^čfci m ;ena, dve očesi, necenl'eni pa satno e:K>. ker poženejo ^^ se?eća očesia% a vse osfaio m'3'JfC se očaran?. V dnr?em lehs* T?»%ščamo cep-Ifc-ntri očes-a, a v 4»et'em jo režemo tako vi-6 ?^'-eirrK) imeti, najbržje do 50 cm vi- Vo^Vi. Tudi je ne smemo se prepogni*« is\ si L ti v 7»rcd. ker »e ?e pr-orHtida. T<»rko pd kr.kor pri starHi trtah m o- ramo opravičiti redoo tudi .poletno režijo ali rrum-tianje. Gospodarske po4-efc^č»ne: Semena, umetna gno-jS !. trle. h&e. leoići. drevesa, rože, ;podarski stroj;, ži\itd. na i se «x?.roče p'ačaio vaj uvrsec >rej kot se žefe dcSiti, v u^radu Tržaške kniev Mv« dn^be, ul- Fafffio Fi'zi, 10. Kdor naročnikov krav ni še položž* 1000 naj to stori takoj, da nc bo prekasno. Gospodarski list. Kdor se želi naročiti, »n redno plačevati, prosšma da nam nadmeni. r-rinrc'vne za obrezovanje trt so trtne Škarje, s katerimi gre delo hitro fe-pod-rok. Po oureaovaniu bomo trte povezali in takoj eno^li in okopali. Sestanek kmetovalcev, ki se ie vršil mi mrlo ■ede'iio v ŠkednjHi, ie bfl prav dobro Obiskan. Kot eaopmk ie bH izvoren g. Sancin Ivan Dreiač, a fcor predsednik gospodarskega sveta g. Josip OMak, oba posestnika v Skednju. Po rrvoiiivi g<-kem pelin. Gospodarske potrebščine. Pgmladajiska semena trnoma »notia, sadma trče. bftie, kolci, roir " j. naj se naročijo ji pkčajo Tržaški kaie- \MA OC3LHS1 se računajo 00 IO stot. beseda Najraat-iša pristojbina L r—. I>ebc!e črke 20 stot beseda. Najmanjša prtsv vitrina L T--. ZAHVALA. Ob priliki izguibe našega ljubljenega soproga; očeta, tasta, gosp. flntons KuK&nls se najprisrčjneje eahvaljujemo vsem, ki so nam stali na strani v bolezni in ob smrti pokojnika. Posebej se zahvaljujemo Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu, Llovdovi deputaciji in vsemu ostalemu spremstvu. Trst, 9. novembra 1919. ŽALUJOČI OSTALL UČITELJICA angleščine podučuje otroke, odrasle in začetnike. Naslov pove ins. odd. Edinosti. TRIDESETLETEN marljiv delavec želi znanja v svrho ženitve s pošteno gospodično 24-30 let staro. Prijazne pismene ponuc4>e pod »Augusto« poštno ležeče ca glavni pošti. 3332 MLAD VDOVEC s 6talno službo želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo, brez otrok od 20-30 let staro, zmožno vsakega dela. Cenjene ponudbe s sliko na Opčine št. 212. 4320 ZASTOPNIKA za Gorico in okolico sprejme vzajemna za\aro valni ca v Ljubljani. Ponudbe na naslov: Drag. Starec, glavni zastopnik, Barko vije, Trst. 4321 MIRODILNICA, dobro urejena in na prometnem kraju, se proda takoj. Ul. Donadoni štev, 6. 4322 IŠČE se vratar pri Sv. Jakobu. Naslov pove ins. odd. Edinosti. P VELIKA LUČ, pripravna zrn dvorano, in lonec .ki drži 16 Ktrov, se proda. Ul. Car4>o-nara, Čarbola Zg. 168, pritličje. 4323 SOBA z dvema posteljama se odda v najem. Prednost imata dva poštena moža. Ul. Car-bonara, Ćanbola Zg. 168, priti. 4324 PKODA se črma moška suknja in obleka v dobrem stanju. Skorkija-Sv. Peter št. 186. 4325 j Stroj k šivanji ia vezanje pravi aeiiiški uzmi Seidel & Neumann in »Singer4 Gast & Gasser „ . . Tvrdka ustanovljen !. .p2tss- FRflHCESCO BEDiI&H popravljanja. Trs^ ^ Carapan le 19 C* Skupina „Viktor Parsaa priredi danes dopoldne od 10 do 13 MATINEE zvečer od 18 do 23 PLESNI VENČESC v dvorani Koos. društva pri Sv. Jakoba. V hotel« »KLANEC« t dobivajo skega olrnjfc — Prn^ji n^nižjih čanak. itev. 21 a* vina iz kopr-aa debelo po za mili in podfnns povzroča med mrSmi in podgan srni kugo, vsled k it- rc poginejo vse v najkrajšem času, ker ena dr bi bolezen i d druge Za vse dr«ee živali je „strup za m ši* b ez učinka in ne^ arnosti. Ena doza s p štnino vred 2 liri. Lekarna IVAN MED v Vipavi. Zaloge : Okrrjna lekarua v Sežani, G. Brelič-Antoaiazzo, G. Baccar-clch, lekarna v Postojni, lekarna k sv. Ciril j In Aletodu. — Ivan Lorčič v Pazinu.] Kdor želi posestva, hiše, vile, prodajalne itd. mu da pojasnila rclaSi JA»K0 mil MarlUoi Ferdinandova ulica 3, III. FRfcNZ MISLEI, Trsi ulica s« Klchale Stev, 26, Dobe se v akovrstni rnirou I iŠkl predmeti po nizkih cenah. Čopič', barve, f rnež, laneno olje, kisova kiselina in vse druge kiseline, voda „Acherina14 za peri o. ptiči besek, strup za uničevanje mi:i in podgan, mineralna voda, naita-talin, milo, sv-rče, ščett ud. itd. — TVCDKA — ^larfco Lsnfschrer v rstw, v I j Sto na 28 (bi&va o:, d e Fos.e) vogai ul Giorgio Ga attl. Zraven velike poŠte. — Telefon lb8. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični pred-nel!. Popravi a. — Delo soliJno. TH9 CCSTA & C. — Geaosa Podružnkd v Trižu, SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. — Telefon 14-65 B. PosiovocSja in raJoirJJc Sk?ar?i :?a : Jakin (Ancona), Bolo^na, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Neapolj, Milan, Paiermo, Rim, Spezia, Taranto. Trident, Trst, Benetke. Direktno uvažan]^: Mineralnega, maziluega olja, industrijalca oja, kitove^a olja, ianenega oij«, olja za volno, m^ziJnih masti, bombaževih odpadkov itd. Sta C ni esHrt0V3ie€. Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, industrijalcih pomožn'h zavodov I d., državnih železnic, postranskih želez«Jc, paropiovnih druzeb, avtom, podj ii|. ŽEULJARSliCA FOK€§-SS3^ TRST — Corso VLtt. £m. H!, štev. 4 — TRST Najboljši nakupovalni izvor obuvala za gospe, gospode in otroke. Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosljive trpežnosti. Postrežba točna. Stara In poznana tržaSka tvrdkr f MLEKARNA na Acquedottu št. 33 ima na prodaj 32 vrčev za mleko. 4326 VELIKA množina slovenskih pobožnih in dru- ' gih knjig se p-roda. Ul. Boccacio 2, V. levo. 4327 DVE bre>i kozi in en kozlliček se prodajo na Vrdeii, Tiimgnano 1521 jpv žel. postaji. 4328 ČEVLJARJI! Kopita za čevlje, ameriška, nova, praktična in elegantna, se prodajo po nizki ceni. Ul. Geppa 16, I., čevljarnica. 4329 OELHIOVAMI krojaški mojster, Alojz Kukanja, ul. Ralfcneria Št. 4, je odprl svojo delavnico in se priporoča slavnemu občinstvu za obilen obisk. 4330 DR2AVNI URADNIK išče sobo pri slovenski družini. Ponudbe pod »Uradnik« na ins. odd. Edinosti. 4315 KUPUJEM drva za knrjavo, sveža in suha, v velikih in malih množinah. Lastniki drv se naprošajo, da vloie resne sn stalne ponudbe. Za zagotovitve dobave drv se plačuje tudi anteclpatno. G. Angeli, Trst, ul. del Pešce št. 2. 4318 RADI selitve se prodaste dve dobri kozi, ameriške pasme (breje) in kozel za pleme, brez rog. Pošlje se tudi iz Trsta po vsaki ceni. Gregorič, Androna S. Fortunato 2, Trst. 4319 PRODA se dober štedilnik. Škorklja-Sv. Peter St. 186. 14303 JANKO ŽAGAR, Zvezna tiskarna Celje, ima na prodaj razne hiše, vile ia posestva. Po-arediiie naVio. ul. AcMfo št. II11!. nuflstr. Prvovrstni zavod za izvrševanje fotografienili slik — povečanj — slik na porcelanastih plošeaEi in slik za potne liste. Pozor! Govori se slovenski in srbsko-hrvatski. Stran IV. »EDINOST« Štev. 306», f V Trstu, dne 9. novembra 1919. Od nedelje do nedelje. Korupcija! Kaa ie korupcija? To je tatinska beseda. ki pomcnja nravstveno papačenost, podkupljivost. nič vrednost Kdo ni še čital in čud te besede? Posebno v času te vojne si eui o korupciji sleherni dan in po vseh deželah: pri vojaški in civF.ni upravi, sned častnaštvoro in uradništvGm, V poh'tičnem in državnem žavtenju. Malarja, je-ttika, tesar In razne drage težke botezai? razjedajo telesno življenje človeka; korupcija pa raa-feda duš&vno žSvtenie človeške družbe. •Tipičen primer delovanja korupcije vidimo ravnokar na Češkem O dogodku »overi poročilo fcz Prage v včerajšnjem izdanju tega ^sta. Poizkus si je upal do višin družbe in državne u-prave. Eden oddeinfh načelnikov v ministrstvu. Član vlade, ie hotel podkuipati na-jprei ministrovega tajnika, a potem še — pofTt&divši par mili-lonov — ministra za vnanje stvari samega, da t>i ga pridobil za neko umazano in smrdečo kup-čsjo iz netko inozemsko družbo....! Ko je prišel zapelji vec prvikrat k ministru, fa Beograda. jt» je pripovedoval: Pod Zemunom je bila pripravi jena- iad!:.a, da sjopelie tja Črez na driigi breg Save. Cakialo je mnogo potnikov. Na tore.gu poleg ladje je stal srbski vojak z u a-a ječim bodalom, da vzdržatie red in brani občinstvu. da ne bi navalilo na !ad:o. Med občinstvom je bil ttsdi neki gospod, očividno tujec. Nemec edi Aiadžar. ka ie hotel priti na ladio hitro in na labko. Segel je v žep, potegnil nekaj iz svo:e listnice in ponudi? vojaku. Ta pa ifc tak poizkus pod-Ssupovanja zavrnL! nekoi:.ko drugače, -nego minister v Pragi: zasukal je kopito puške in je jte prav neusmiljeno položil na hrbet drzne/a— P- tene v prsšb aftromaka...! Dober razveseljiv ?-!'.:.'k za bodočnost naroda s takrm poštenjem v svojih širokih pkšsteh. S tem oa n^čem trditi, da ne bi b:»lo tudi v Jis-sfoviji tudi Vodij. ki bi hoteli korump-nt«. oziroma. ki dostopni načrtom tistih, ki v >vo'n kor'st eele ne profpastn. Takih elementov je mnogo v Josaeiaviji So tu ostanku nemitva in maii^a-ronstva, stari častniki s svojr-mi habsbitr/au^kiini tradicijami, ki se jim pridružujejo elementi, zcu-b-liene ekzistence. ki bi hotežš dobro ži\etr cd nesreče države, na razvalinah najlepših UE«d osvobojenega nareda! Tudi to je korupcija! In še kako nevarna, kako peki en sko- zločin - k a! To morajo u-•važev:iti ti^ti. ki ne morejo razumeti izvestmh! pojavov v Jugoslaviji! iPc-knino Awtrijo je lird-i v prvi vrsti pogubila korupcija — in sicer korupcija pri naslavljanju 5juJi na ».-sVačneja mesta. Tu .niso cdlocs! * o-sebne kaSoorosti —• sposobnost "m čistost /na-6a'a —, a.mr»akrazni nrr-Toči vplivi, ^zveze«, bogatstvo, rorstvo. Posledica je bite, da so pri Ha- j iali na važna mesta nesposobni i« nevredni ijudjeL j Tak tip }e bil izai/nti avstrijski namestnik v j T-r-t.f. Znan mi je dogodek, ki ie 1>K zzlo značilen — da ne govorim o strokovni sposobnosti — za morabčno kakovost tega človeka. Namestnistvo &e v noki znant osebni aferi nekega državnega nameščenca izda-lo odlok — krivičen in nezakonit. Sledil -je seveda dolg, zapepran rekurz. naravnost porazen za — poznavanje zakcaia in pravičnost dot-ičnega referenta. Odvetnik, ki je šesta ^vil rekurz, je Se! nekega dne k namestniku po nekem drucem poslu. Razgovor 'je nanese* tudi ira ono afero, oziroma rekurz. In namestrak Je menil: »Gospod doktor, čestitati vam moram na tem rekurzu. zares kabinetno delol Temeljito ste porazili sestavitelja onega odloka!- Človek: bi mislil po teb besedah, da ye bil Cfcri odlok izdan brez sregove vednosti, ali v čnsu njegove odsotnosti Odvetnik je odšel na. io k enemu namost-mštven-h svetnikov radi nekega posla. Svetnik je vskl'knil: prav, da- ste prišli, ker ne bi hott-1. da bi mislil;, da- sem -jaz sestavil tisti ne-unr - odlok!« Odvetnik na to: -Tudi gospod namestnik mž je rav-nokar čestital i ta onem reknrzu. češ. d3 sem imenitno zde^ai doticnega referenta!*: Namcstiiškš svetnik te najprea debelo pogledat potem pa ie vsfolflonsl: *0 ti figura p.....saj tisti odlok ie konceplral — on sam!« Kaka razlSca med tem človekoan in njegovim prednikom, knezom Hohenlobe! Tega poslednjega so mnogi smatrali kot posebnem prisa-tel i In za-ščitir'ka Skn ertoevi Povsem zgrešeno je bilo tako mnenje. Bil je le bistroviden hi vesten dr-ža\rdk in pa pošten in odkrit javni funkdjonar. Ce si pri&ei k nicnru a kako prošnjo, si takoj vedel česa ti ie .pričakovati: aH je irti:ck -^da« in držal be<»edo; a^i ti je rekel naravnost -ne-; aH pa — če si aam bH na jasiiem — ie rakrf, da bo raamfiliai a ob&dntf da ne more ničesar. — SCaVo dr\t' » -in je bil -Fries-Skene! ""Ta je o1 /v«»e »n vsakemu. Ce so prišli iia^t k njemu v kaki srtveri. jre bitro obljubil: »To se ra-izr/.r.e. to f,e nara\ !io, to se mor«. zgoditi!c In če nj poteni drugi z nas-protno zahtevo v isti stvari »e bvo zopet »naravno Ln samoobsebi ra-*zw tv'Ivo.c Kar lb al je vsakogar s svojimi sladkimi besedami. Nikdar nisi ved-e4. pri čem da si. To -;e pravf. verjel si. ker so zktrstva zučUa. da nikdar ne dr/* besede! Tuidi to je bila avstrijska korupeja! HoteM so voditi vse za nos, a slednjič so iim vsi obrnili hrbet. Pa tudi v naši »družbi« je korupcije. Ime4 sem ;zn:vKa. Nekega dne je bil po opravilu (če se ne (motim) v Nr^brežfcri Zvečer ga ie sor>>ga nje-govz pričrAovafla na kolodvoru. In prišel je s svcmo — Indišco. Niti pogledala nista uboge žene. Sledila trna «e. ko sta šla roka v roki kot kaka zakonska dvorca. Na t-gu pred vojašnico pa se je on obrni! in pozval redarja, naj aretira »to žer skor. kt ca zasledtve in nadieguie Kako se je stvar '•"^• "r'a m oo'icHi ne vem. Zračeno družinsko žlvljenie! Ko'iko je takih sJučajev v »družbi«! Koliko g-obov pričakovane sreče!! Spričo teb ,oa so že simpatičneji tisti faittasti, kakršen ie bf. t!sti nrednik. o katerem sem govori 7ra 'njJČ in ki bi bi! hotel z balona strel'ati na IfcV/.-ane in pV-rti tako. da bi cenzor ne razu-jrxl! Ob spomkru tia te«r. človeka se sponriniam fiašega onferogi dra. Orecrr^ria. Ko sem mu nri-povedovt* o »načrtu« so urednik a, jo vskbk- nfi dr. Oregorin na svoj znani — kako bi rekel? — domače-kraški način: »Hudič, naši cenzorji so res neumni, ali taki osli vendar niso, da ne bi razumeli kar vsi dragi razumejo!« V Jn«£h časih živimo — nezadovoljnost in o-gorčenie je strašno. Kakor da storimo poieg soda s smodnikom, aikrazitom, bencinom in kakor se že imenujejo vse tiste peklenske nazsfcreJjfvie snovi, ki so bojno sredsitvo — modeme vojne! Srečni v teh čajsah tisti, ki ® flegmo sprejemaj o vse, kar prinaša zloba člov^eška^ Pozna? sem pravdana«, ki je skoro vse pravde — izrenubi! A to ga. ni ozlovolialo nimalo. Kako ie šlo? sem ga vprašal nekoč. Odgovoril' je: »Propadel sem. Pa nič ne de! Eno izgubim drugo dobim an tako se izravnava vse!« — Ali pa tisti TržaČan, ki ga- je nekdo hudo narmkaetil v pretepu. Prijatelji so izbijali eaie in ga dražili: »»No, kako je biLo?« »Nič hudega,« -je odgovoril, ^najprej je bil on na meni, potem pa sem bil jaz — pod njim!« Seveda ne bi jaz priporoča! našemu naroda, da W motril življenje in dogodke s takega flegmatič-nega stališča in da bi se zaidovoljeval s tem, da so najprej