1951. Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/U. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806! tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo urednišlvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi s.e plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. Tržaški Slovenci se zahvaljujemo Sovjetski zvezi za njeno odločnost pri obrambi Svobodnega tržaškega ozemlja. >J 'BNOV1JENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 117 Ini -------------------------------------- TU ST SOBOTA, IO. >1 A U C A 1051. CENA 20 LIR Ij Josi k Josif pisale! Ij in li Stritar . Molo-ree zs ov. Združene države nasprotujejo dostopni razorožitvi štirih velesil STO naj dobi guvernerja in statut ter naj odidejo okupacijske čete, zahteva sovjetski delegat - Zahodne velesile odklanjajo razpravljanje o razorožitvi Nemčije - Iz bojazni pred gospodarsko krizo so ameriški finančniki proti razorožitvi in mirovnim dogovorom med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami ^ ^ TfARiz — V ponedeljek se je začel v palači Rosa sestanek - Cestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, katerega naloga da določi dnevni red za kasnejši sestanek štirih zunanjih mi-trov. Ta sestanek predstavnikov štirih velesil je kot znano kvinte:e z Nemčijo in odstranitev draro<'U®aciiskih sil iz Nemčije, 3) ajkov00^3311]® položaja v Europi takojšnji pristop k zmanj-'eljal!?]3 oboroženih sil štirih ve-oncerf ' .Ta svoj predlog je pred- • 20.3i n‘k SZ utemeljil v daljšem • Moj-p0ry- iskeg> redlog zahodnih velesil, ka-;inuhflega i® zagovarjal namestnik ifonia . 3ke§a zunanjega ministra vi®s, pa predvideva: 1) pre-°tritev vzrokov sedanje méd- ----s>rodne napetosti v Evropi ter j-gJ®dstev za zagovitev dejan-1 in trajnega zboljšanja dotaja med ištirimi ve'esi-irni1 > 2) zaključitev mirovne aSodbe z Avstrijo in 3) ,,Prasania, ki zadevajo vzpo-bodiavitev enotnosti Nemčije, rve» Pripr.ava. mirovne pogodbe , ..,,^«15°. 'ri3 hevni re.i zahodnih velesil 'tl-.l3 v t0r®k zagovarjala tudi ibeatneriški delegat Jessup ter ./deoski predstavnik Parodi, onj^Na vsa podtikanja in napade ,cu. strani zahodnih treh delega-<^r°miko odgovoril s c , ‘dtm govorom, polnim neiz-a uri argumentov. Pred- vsem je poudaril, da je za mir in mednarodno varnost največjega pomena izvajanje potsdamskih dogovorov in prepre-čenje nemškega militarizma. Pet let je že minulo, od kar so velesile prevzele v vprašanju Nemčije jasne obveznosti, toda do danes jih še niso izvedle. Ce imajo zahodne velesile v resnici interes, da se izognejo nevarnosti nove vojne ter da utrdijo mir, imajo najlepšo priliko, da vključijo v dnevni red konference štirih vprašanje znišanja oboroženih sil štirih velesil. Po njihovem odnosu do tega sovjetskega pred- loga bo mogoče presojati če imajo v resnici namen, izboljšati položaj v Evropi ter zboljšati svoje odnošaje do ZSSR. Angleški delegat Davies je v svojem odgovoru Gromiku skušal dokazovati, da zahodne velesile nimajo in ne morejo imeti napadalnih namenov. S tem je hotel prevaliti vso krivdo za mednarodno napetost na Sov-je’tsko zvezo. Toda pri vsem tem se je spretno izognil vprašanju ponovne oborožitve Nemčije, za katero je sovjetski delegat dokazal, da pade odgovornost na zahodne velesile, ki jo podpirajo. Največje zaprepaščenje med ostalimi tremi delegati je v sredo povzročil predlog sovjetskega predstavnika, naj se v dnevni red bodoče konference štirih ministrov vključi tudi vprašanje uveljavitve mirov- ne pogodbe z Italijo, predvsem, kar se tiče vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja. Gromiko je poudaril, da ni mogoče pristati na sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, dokler zahodne velesile, posebno ZDA in Velika Britanija, niso izpolnile določb italijanske mirovne pogodbe. ZSSR je vedno pripravljena pogajati se o avstrijski pogodbi, toda le pod pogojem da se obenem obravnava in reši tudi tržaško vprašanje. Mirovne določbe glede Trsta se niso izvedle Nasprotno! Zahodne velesile so izpremenile Trst v anglo-ameriško vojaško bazo. Kako naj bo spričo tega SZ gotova, da ne bodo na isti način kršene tudi določbe avstrijske pogodbe in ne bodo zahodne velesile tudi Avstrijo spremenile v vojaško bazo proti Sovjetski zve- Divjanje besnih fašistov nad prebivalstvom cone B Teroristične škvadre napadajo potnike v avtobusih - Neko žensko so do nagega slekli n i trgu v Bujah ter ji ostrigli lase, ker dela v Trstu - Grozilni napisi proti komunistom v piranskih javnih lokalih Titofašistični teror v coni B se je zlasti zadnje dni zelo poostril. To zaostritev je pač pripisati političnim dogodkom na zapadu, predvsem, pa dozorevanju nesramnega barantanja s Tržaškim ozemljem. V kratkem pojdeta De Gasperi in Sforza v London, kjer se bosta razgovar-jala tudi o tržaškem vprašanju. Na namig svojih gospodarjev iz onstran Atlantika je Sforza v zadnjem času «pozabil» na znano tristransko noto in bi se zadovoljil le s etničnim pasom, pripravljen pa bi bil prepustiti slovensko podeželje cone A Titu. Anglo-ameriške čete pa naj bi po Sforzovih željah zasedle tudi obalna Istrska mesta Koper, Izolo, Piran in Novi grad, iz katerih bi se seveda umaknila Titova vojska. Soditi je, da je pri formulaciji barantanja s Tržaškim ozemljem prišlo do neljubega spo- RN J. I RIDGWAYEVA OFENZIVA SE JE USTAVILA ùko'i STC ovair tani Ameriški razbojniki “M uporabljajo strupene pline pref Gre ____________________ 10.31! M1>1 . ltor j® bilo predvidevati, ti n: toliko poudarjana Ridg- na (?Teva ofenziva po nekaj te-; 'n popolnoma ustavila. Na edaf fronti so korejska ljudska ojska in kitajski prostovoljci '.°Kiraii ameriške napadalce, 'l so se morali omejti le na >afruljne akcije. M r Nekoliko živahneje je postalo sle/ torek zjutraj. Ze ob zori je sliereriako topništvo odprlo o->®nj v vsej dolžini srednje zaščito topovskega gnia in številnih zračnih sil jn '^poskusil6 štiri ameriške di- ■>' lo ■kT,Je in mnogo južnokorej-k *11 <^ruSii1 najemniških enot ptko nun a Z 1 m«a 30 dosega svojega name- nVki k 3 °.1 ukkolili ljudske s r tanijo prestolnico Seul. na reki Han. Toda jih 7 9dpor ljudske vojske p0SkVrže nazaj. S kasnejšim Us asom je sicer napadalcem tod ° ifriti Preko reke Han, st a. 50 bili blokirani po oble,, J.evanju z možnarji in tale b. P) korejski in kitajski vojaki je 1 z napadom. Uspelo jim /ske a8ozditi se v južnokorej-ArnM*0*0^6 na vzbodu mesta Sin„ 0Ils ^er zapoditi v beg Snianrijeve čete. 15 l iete]8 Silovito zgražanje je na-'i , 1X) a h°vica, da Američani u-3 lud. ifjo na korejski fronti , 1 sfrupene pline, kateri so ro* lit ljudske sile, ii 3 tu j0 prestoli i liso ^ srednje-vzhodni fronti pa začeli z po mednarodnih konvencijah najstrožje prepovedani. Ameriška letala so pri obstreljevanju položajev na reki Han, jugovzhodno od Seula, odvrgla več bombo, od katerih je bila ena polnjena s strupenim plinom. En kitajski in en korejski vojak, ki sta bila v bližini, sta kazala vse znake zastrupljenja. O novih grozovitih pokoljih prihajajo novice iz Koreje. Samo v provincah Hvanhe in Kanvon je bilo v dveh mesecih pobitih 170.000 nedolžnih ljudi, mož, žena in otrok. PARIS — Po štirih brezuspešnih poskusih sestaviti novo francosko vlado je dobil bivši predsednik vlade Queuil-le mandat, da poskuša dobiti v parlamentu za to potrebno večino. razuma med predstavniki rimske in beograjske vlade. Tito se je čutil nekako «užaljenega», zato je dvignil glavo ’ter vnovič pokazal, da «se ne boji nikogar». Zato so tudi njegovi zvesti oprode v coni B povečali teror nad tamkajšnjim prebivalstvom. V Piranu so titovski priganjači izdelali in javno izobesili seznam «nezaželenih» ljudi (reci kominformistov ali njih simpatizerjev). Ob vhodu v mestno gledališče Tartini, kakor tudi v kavarni Ljudskega doma so izobesili napis «Za kominformiste ni mesta, ne v gledališču in ne v kavarni!» Omenjene napise straži neki Bartoli, ki mu po domače pravijo «Campanaro». V soboto 3. t. m. so titofašistični pretepači Mario Babič, Fragiacomo Silvano in Lan-gher Mario nasilno izgnali iz kavarne nekega Braica, bivšega partizana, kateri po fašističnem mnenju «ni vreden, da vstopi v kavarno». V zadnjih desetih dneh so titofašisti organizirali vrsto sestankov pod geslom: «Tovarne delavcem». Na tramvajske vozove, v tovarni mila «Salvetti» in drugod pa so medtem nalepili lepake z napisi: «Zahtevamo izgon kominformistov prodno se izročijo tovarne delavcem». Pri lepljenju teh lepakov se je posebno odlikoval neki Juriševič Giusto, bivši miličnik. Tudi v Bujah so v ponedeljek vnovič podivjali fašistični razbojniki. Napadli so potnike nekega avtobusa, ki je vozil proti Trstu. Izpodili so jih iz njega ter nato s palicami razpršili; ženskam pa so celo lase strigli. Vse to divjanje pobesnelih histerikov pa se je odigravalo ob navzočnosti miličnikov, ki so se med tem nad vse prisrčno smejali. Malo za tem histeričnim izbruhom se je nadebudna titovska drhal «znesla» nad neko Viktorijo Jakuc, ki že dalj ča- Prihodnjo nedeljo mednarodno zborovanje miru Tvsl »e sme pestati bo j n o pel/e i m jp «svi ali si o v s .. Nadina nove Kitajske že-1 vašemu drugemu kongre-Su najboljšega uspeha, Vam Pa velikega zadoščenja v . 0rbi za mir, demokracijo ,n svobodo. ceprav nam ni mogoče °siati svoje delegacije na aš kongres, smo trdno pre-Pričani, da se bo prijatelj-v° in solidarnost med na-* vedno bolj utrjevalo in azvijalo v skupni stvari rambe miru v svetu. Centralni komite kitajske mladinske federa- cije - lični Zveza nove demokra-e mladine Kitajske Tržaški odbor miru priredi v nedeljo, 18 t. m. v Kinu ob morju veliko mednarodno manifestacijo proti «Berthouarto-vemu planu» po katerem naj bi se vse vzhodno alpsko področje od Innsbrucka do Trsta spremenilo v sprednjo bojno črto. Za to zborovanje bodo prišli v Trst predstavniki odborov miru iz Celovca, Innsbrucka, Salzburga, Gorice, Vidma, Bel-luna, Trenta in Bolzana, kakor tudi en član italijanskega parlamenta. Med zastopniki Koroške bo tudi slovenski predstavnik partizanov miru. Zborovanje v Kinu ob morju bo trajalo od 8.30 dc 13. ure. MOSKVA — V nedeljo se je začelo zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR. Predloženi proračun v višini 451 milijard rubljev predvideva tudi velikanska gradbena dela kot so električne velecentrale, kanalizacije in pogozdovanje. V vojne namene je predlagano le 20 procentov vseh izdatkov. Centralni komite Zveze !e-linske komunistične mladine ZSSR pošilja drugemu kongresu Zveze komunistične mladine STO prisrčne pozdrave ter mu želi uspehov pri delu. Prepričani smo, da bo Vaš kongres prispeval k nadaljnjemu oja-Cenju borbe tržaške demokratične mladine za mir, za demokracijo ter za življenjske koristi delovne mladine, živel mir po vsem svetu! Centralni komite Zveze leninske komunistične mladine ZSSR sa dela v Trstu. Ko se je omenjena pripeljala z avtobusom na bujski trg, je morala izstopiti, nakar so se naročeni teroristi «lotili akcije». Strgali so ji vso obleko s telesa, jo zasramovali eden izmed njih jo je urezal z nožem po licu. Naposled pa so ji ostrigli še lase ter ji ukradli torbico, ki jo je imela pri sebi. Tudi obsodba elektricista Deliseja, ki so ga svojčas oz-novski agenti ugrabili v bližini demarkacijske črte in od tam odpeljali v koperske zapore, spada v vrsto akcij poostrene gonje proti italijanskim prebivalcem come B. Omenjenega delavca je titofašistično vojaško sodišče obsodilo na 42 mesecev prisilnega dela, ne da bi imelo za to najmanjši pogoj ali razlog. Obsodbo je utemeljilo s svojstveno montažno obtožbo «radi vohunstva». zi? Pogodba z Italijo predvideva za STO uveljavitev statuta, prihod guvernerja, odhod okupacijskih čet. Toda ok srednješolcev >tlr J in< Zastopnik štuuemov na S venskin srednjih šolah je fx kazal težko borbo, ki jo mladi komunisti spričo reakc, narnega režima, ki so ga uve v slovenske šole belo-ga-rdis^ ni profesorji, ki so po letu pribežali iz Jugoslavije. KIL vsem oviram pa je mladim munistom na srednjih šolah spelo, da so izvedli akcije pobiranje podpisov proti atoSo, ski bombi, proti iztovarjaPsi orožja v naši luki, stavko š® . darnosti z delavci in druge. IWV, večja ovira pri razvoju mlakar ske komunistične organizad je pritisk belogardističnih f titovskih profesorjev, kakor L' di titovskega Dijaškega dol^ Poleg naše organizacije obsCj^ ja titovska s sedežem v DiL^ škem domu ter belog-ardistič^ ki se sestaja pod vodstvom \a katerih profesorjev celo v in kjer ima glavno besedo pf duhovnik. Glede bodočih na) dijaške komunistične organi-*1'« cije je govornik nakazal f,e trebo, da se ustanovi politiko tečaj ter da se poveča in rafihi ri borba proti titof-ašistom Izj belogardistom. Predvsem treba v ZKM še povečati zafaj manje za vprašanja naših di) kov ter jih uvajati v konkret^ delo na kulturnem in dru£ poljih. V imenu komunističc srednješolcev je njihov pr^' stavnik obljubil, da bodo v l)i'i doče še globlje prodrli v dilhr ške vrste zlasti pa bodo post* najboljši partizani miru. Kulturno in prosvetno delo med mladino ok EC riq im vali nesrečnemu stanovskemu tovarišu Semcu znatno vsoto denarja, s katero so mu v veliki meri priskočili na pomoč. Delavska solidarnost ne pozna meja v težki uri . . Prizadeti družini naše iskreno sožalje. Povratniki iz Jugoslavije zahtevajo povrnitev škode TURJAK — Preteklo soboto je bilo zborovanje delavcev-povratnikov iz Jugoslavije, t. j. tistih delavcev, ki so se bili leta 1947 preselili iz svoje rojstne grude v Jugoslavijo, a so bili na sramoten način ogoljufani od titofašističnih kolovodij, zaradi česar so bili prisiljeni povrniti se na svoje domove. (In teh ni malo. V samem Turjaku živi danes 137 povratnikov). Namen tega zborovanja je bil preučiti vprašanja, ki stoje že toliko časa nerešena pred njimi Znano je, da so jim titovski banditi poropali najrazličnejše stvari, zlasti šivalne stroje, kolesa, radijske aparate, pohištvo in dr. Zato danes ti nesrečneži upravičeno zahtevajo, naj italijanska vlada zahteva po diplomatski poti primerno odškodnino. Poleg že navedenega pa so titovski priganjači izsilili od nesrečnih delavcev tudi takoi-menovano «državno posojilo», ki je v gotovih primerih doseglo visoke vsote težko prislu-ženega denarja. Tudi zato se morajo- italijanske diplomatske in konzularne oblasti resneje pozanimati! Titovska vlada je dolžna posoškim delavcem povrniti vso škodo, ki so jo ti utrpeli za časa preseljevanja in poznejšega preganjanja v Jugoslaviji! Zborovalci so sklenili, da bodo predložili italijanski vladi poseben memorandum, v katerem bodo predočili vse svoje zahteve. Obenem! pa so najostreje obsodili nesramno barantanje med obema vladama in utrjevanje vojaške in politične osi Rim-Beograd. TRZIC — Medtem, ko je v adjedelnicah vrsta čuvarjev, ki neprestano pazijo, da bi delavci ne nalepili kakih lepakov, ali pa da nebi izobesili tovarniškega stenčasa, primanjkuje čuvajev, ki bi pazili na material. Pretekli teden je neznanec odnesel iz oddelka za pomorsko mehaniko približno 20 kg brona ki stane okrog 1000 lir kg. Povsem jasno je, da take tatvine ne koristijo ladjedelnicam. Tov. Aleksej Gerlanc se je dotaknil kulturnega in prosvetnega dela med mladino. Dočim je na podeželju -razveseljivo sodelovanje mladine v prosvetnih društvih, je treba za mesto ugotoviti, da sodeluje mladina v premajhnem številu. Glavna teža prosvetnega dela pada na starejše tovariše. Zato je dolžnost Zveze komunistične mladine, da posveti kulturnemu delovanju svojih čla-I nov največjo pažnjo. To je tem ! bolj važno, ker se titovci prav pod krinko kulture skušajo vriniti med tržaško, zlasti še slovensko ljudstvo. Zlasti dijaki in visokošolci bi morali aktivno delovati v prosvetnih društvih, kjer bi mogli tudi predavati. Cas je že, da mladina zagrabi z vso vnemo vodstvo in delo v naših kulturnih organizacijah, ker bi moralo slovensko prosvetno življenje v mestu popolnoma odmreti, ko ne bo več dosedanjih požrtvovalnih starejših tovarišev v prosvetnih društvih. Tudi s kulturnim delom bomo mnogo do. prinesli k borbi za delavske pravice ter k stvari miru. Burno pozdravljen od vseh prisotnih je spregovoril tudi generalni sekretar Komunistične partije STO tov. Vidali. Povedal je, da je imel na kongresu Madžarske delavske partije v Budimpešti priliko govoriti z raznimi zastopniki drugih bratskih partij. Vsi predstavniki, s katerimi je prišel v stik, posebno pa še delegati Boljševi-ške partije SZ, so se zelo zanimali za razmere in za borbo komunistov in demokratov na našem Ozemlju. Dobro so jim znane naše težke borbe proti anglo-ameriškemu imperializmu in njegovim agentom. Zato je danes še posebno važno, da komunistična mladina vedno bolj širi svoje vrste in ojačuje borbo za mir, za svoje pravice in za demokracijo. V ZKM se vzgajajo nòvi kadri za bodoče vodstvo naše Partije. Vsakogar pri nas zelo- zanima . je nadaljeval tov. Vidali — kako žive v ljudskih demokracijah, da li imajo tudi oni takšne gospodarske težave kot pri nas. Da, tudi na Madžarskem so težave; toda te težave so prav obratne kot pri nas in v kapitalističnih deželah sploh, kjer vlada brezposelnost in be- da. Na Madžarskem pa, sprotno, .manjka vsaj še F milijona delavcev, da bi mài razviti svojo težko industrij s katero bo ta ljudska repub1 ka kmalu popolnoma spreU1' njena na svoji poti k social) mu. Mi Tržačani bi mnogo rS ši imeli njihove težave kot D1 še, ker bi vedeli, da je to n8 , boljši znak lepše, socialistic) ( bodočnosti. Viharno odobraV* i nje je sprejelo njegove zaklj^ ^ ne besede, da smo bližji B* dimpešti, kakor si to kdo pr®1 stavlja, in prav ta zavest flj vzpodbuja v naši borbi za n-a’ pravice, za demokracijo in mi: Z velikanskim navdušenj®1 in dolgotrajnim ploskanjem i predsedujoči prečital pozdraj ne brzojavke, ki so jih posl9 sovjetski mladi komunisti, K1 munistična mladina LR Kit9 ske ter ostalih ljudskih deiflj kracij in pozdrave komunist' ne mladine iz drugih držav. Za tem je tov. Crevatin J* vzel zaključke iz zelo plodne \ skusije ter nakazal glavne fj manjkljivosti dela komunisti' ne mladine. Sledila so poročil komisij za overovitev mand1 tov, organizacijske in političb1 V sklepih slednje si je Z30 prevzela dolžnost, da vsestra* sko podpre pobude Partizan® miru, da se bo borila za pf( glasitev Trsta za odprto mesF kakor tudi, da bo pristopila reševanju vseh vprašanj, ki d* nes tarejo tržaško, slovensko ' italijansko delovno mladij Sledilo je čitanje in odobrit®' pravil ZKM. Centralni komite Zfi^ Končno je bil izvoljen no'1 centralni komite Zveze, v k* terem so tovariši: Lino Crevatin, Marija Bot} tee, Žarko Bogatee, Giulia*!' Borri, Sergio Bravin, Giort) Canciani, Ornella Cresi, Bruf Fabi, Edda Gorelia, Silvan G»1 jup, Aleksej Gerlanc, Gvid Hafner, Nerina Ličen, Jadfd Puntar, Luciano Muggia, Siiv( rio Mazzoni, Liliana Mislej, V9 lerio Maier, Edvard Maru$< Davide Pescatori, Sergio Pefl ni, Angelo Paoli, Mario Pici*1! Janko Rebula, Liliana Runtid Luciano Roncelli, Carlo Roin^ Pietro Renkaiser, Ascar Sai» Albert Slapnik, Silvano ToS* lini, Vinicio Ugrin, Adoll W*1 helm in Sergij Zupìn. L 195- 10. MARCA 1951. » £ L O STRAN 3 B MAREC ,aj združi vse žene borbi za mir! , ka) «Woua svetovna vojna ni neizogibna», je dejal tovariš Stalin vprs1 zadnji svoji izjavi dopisniku Pravde, «lahko pa postane neiz-.jansfežna> če bo vojnim provokatorjem uspelo zamotati narode v mre-v. fo lati, preslepiti jih ter jih zaplesti v novo vojno. Prvemu mini-izčrllra Attleeju so potrebna obrekovanja SZ, potrebno mu je prikazo-odtu101' miroljubno politiko SZ kot napadalno in prikazati napadalno borO,oi‘ti im>'la JuSoslavijo s strani držav Kominforma intervenirala Amerika eakc'ot u Koreji». To je prva nedvoumna izjava voditelja ameriške uv»nanJe politike, v kateri vlada ZDA priznava, da bo priskočila na rdis{0,nofi Titu, če bi ta izzval spopad na Balkanu. V ta namen se vrše tu liazfli vojaški manevri v Jugoslaviji in v Sredozemlju. Vedno bolj Kli.tn° Jč delovanje diplomatskih in vojaških krogov na raznih lim )i(rat«fco važnih točkah na Balkanu, dogovor med Atenami in Beo-olahSra ko h idil’1' mit«' zriQ, °ci’ kot resni sodniki, °dkri .Veikrat bolJ kot odrasli itn VSe’ l ««L'™ iru»1 Go' ;vid; idA 5iK( V« 'uHi Pef' ici^ utifl1 ali pa trpijo. Van 'na^ati otrokom pri reše-p0rjU tiHovih problemov ne 0(l eni hgladiti njihovo pot z ronjevanjem vseh težav. Pomeni pomagati jim z "mvei hasv stati-’ predvsem Pa 2 vzgledi, int ob strani> voditi jih Dmkaaar je t0 Pra^no potrebno, pri- < bosro, 'aurotno in matnalno lJ«nm0Va“- Skrbeti, da v živ-Ični ne trPiJo Preveč, ne po-liehje 0istranievati vsako trp-W . temveč vzgajati jih tako. da znajo kljubovati težkočam in kakšni neogibni bolečini. Predvsem pa ne sme otrok misliti, da živi na kakšnem osamljenem otoku kjer so on in njegovi svojci edini gospodarji. Otrok mora smatrati svojo lastno družino kot del človeške družbe, v kateri je mnogo drugih družin, staršev in otrok in razen njegovih tudi mnogo drugih problemov. V tej socialni skupnosti ima «njegova» družina pomembno vlogo in osa družinska organizacija mora dokazovati — ne prisilno, temveč z vztrajnim, kolektivnim vzgajem vseh članov — da ima ta organizacija čvrste, pravilne In zdrave temelje. DISCIPLINA V družini obstaja pravilno pojmovanje «discipline» le, če starši pravilno razumejo to potrebo in jo znajo uvajati. Ma-karenko pravi: «Discipline ne dosežeš z raznimi «disciplinarnimi» ukrepi temveč s pomočjo vsega vzgojnega sistema,, z trajnim oblikovanjem življenja in z vplivi, katerim so otroci podvrženi». Disciplina torej ni vzrok in tudi ne metoda ali vzgojni sistem; ona je njegov rezultat, krona vsega izvršenega vzgojnega dela. Starost otrok, njihove sposobnosti, okoliš, v katerem živijo, ter razne druge okoliščine neprestano izpreminjajo način življenja družine. Upoštevajoč to Izpreminjanje, morajo starši u-vesti določen način življenja m gotova pravila. Tako mora biti na primer higienska vzgoja otrok eden od ciljev staršev. Umivanje, kopanje, čiščenje predmetov za osebno uporabo ali prostora, v katerem živijo, mora postati redna naloga o-trok; do gotove starosti jim je treba pri tem pomagati, pozneje pa morajo te navade postati eno od pravil življenja. Pri uvajanju določenih pravil je treba tudi dokazati doslednost. Ce si je treba danes oprati zobe, jih bo treba oprati tudi jutri itd. Tudi se ne sme pri teh pravilih dovoljevati izjem ne v gotovih dneh in niti ne za nekatere člane družine. Ce otrok ne sme čitati pri jedi, tega tudi oče ne sme itd. Otroci imajo potrebo skakanja in tekanja, za kar je treba imeti največjega razumevanja, vendar pa ne smejo motiti drugih članov družine. Zato se jim tega ne more dovoljevati ob vsaki priliki in v vsakem kraju. Metode, s katerimi se pri o-trokih doseže spoštovanje določenih pravil so pri praktičnem uvajanju zelo različne. Gotovo pa je, da morajo starši, ki želijo uvesti pravilno in zdravo disciplino v družinskem življenju, znati dajati «navodila», ne pa ukazov in niti ne dolgočasnih nasvetov. O načinu, kako dajati ta «navodila», da si v družini ustvarimo disciplinirano življenje, bomo govorili prihodnjič. i|[ll=llll=IUI= Ull===llll== lUslias Hll==žlill== 1111=1111= 1111=1111= 1111=1111= 1111=1111= 1111=1 EJ, JOHN Ull=IIH=MI=llll==llll=lnmi=iill=[iUsllll^iiii=!iii= iiii=iiii= n=nn=gini= RESNIČNA ZGODBA MARIAM FIRUZ t Na pločniku pred visoko palačo stoji vrsta žen. Nekatere še mlade, morda tudi lepe, nekatere z otroci; vsem, njim in otrokom, seva iz oči beda. Burja neusmiljeno objema njih suha telesa, da jih vidiš, kakor bi stala gola pred seboj. «Hudič jih vzemi!» zagodrnja priletna žena. Ako ji pogledaš v oči vidiš, da je to storila samo zato, da bi se ne razjokala. Dobna deklica se plaho stisne k njenemu krilu. Potem se odpro vrata in nekdo javi, da se bodo podpore izplačevale šele jutri. Podpore vdovam in sirotam v vojni padlih mož in očetov. Noge, otrple od mraza, se komaj phemaknejo. Vsem se pozna, da so že vajene na besedo «jutri» in da se ta beseda ponavlja včasih po ves teden ali še več. «Mama, kdaj mi boš kupila čevlje?» «Jutri». Tudi ta «Jutri» se že dolgo ponavlja, tako dolgo, da hodi mala Neda te po golem podplatu. «Samo, da ne boš jutri kupila Tinetu, namesto meni». «Kdor je potrebnejšt, tisti bo dobil». «Potrebnejša sem Jaz, poglej!» in že dviga notico, da bi prepričala mater. Najpotrebnejša pa je mati sama. Toda ona sebe ne vidi. Ko začuti mraz, pomisli: «Mraz je, kako zebe moje otroke!» V mislih računa: Sedem tisoč podpore, petnajst tisoč od mojega dela, skupno dvaindvajset tisoč. Stanovanje, elektrika, kurjava, čevlji za Nedo, srajca Tinetu: poleg tega treba ves mesec tudi jesti. Ne, nikakor ne zadošča. «Hudič jih vzemi!» To ni kletvina, o ne, to ]e resnična, žgoča želja vseh teh bednih žena? Hudič vzemi vse te preklete ljudi k> sejejo smrt, bedo in grozo, kjer koli se pojavijo. Se vedno stojijo pred visoko palačo, Kam naj gredo? Doma je mraz, na cesti je mraz. tudi u njih srcih je tako žalostno... Ako bi oče živel, ako bi delal, bi lahko pošteno, dostojno živeli. Oči teh otrok bi ne blestele tako trmasto-jezno, njih obrazi bi bili sveži otroški, ne pa nagubani in oveli. Mati bi stala ob toplem ognjišču in Ne-dini podplati bi bili celi. Ako bi oče živel, ako bi ne bilo vojne. Vojak, za glavo višji od njih pride mimo. koketno pogleda mlado ženo ter poboža malo deklico po licu. Zena potegne deklico k sebi kot bi se bala, da jo «prekleti hudič» ne okuži. «Domov pojdi in božaj svoje, če jih imaš!» Vojak ostrmi, kako da njemu ni dovoljeno bežati kogar hoče, njemu «nadčloveku»! V zadregi se smehlja. «Zakaj to, zakaj?», jecljale vprašuje z amerikanskim naglasom. «Zato, gospod Amerikanec», ga oponaša mlada žena, «ker smo vaš že pošteno siti, ker bi bil že čas, da bi sprevideli, da je najbolje za vas in za nas, da greste domov! Ce bt imeli kaj soli v glavi, bi vas že Koreja tztreznila Kaj mislite, da bodo ubogi narodi še tako nespametni, da se bodo bojevali za vas. Prodajajte svojo kožo, če je tako poceni. Vedno bolj se razburja mlada žena. Ostale jo še drezajo in podpihujejo. Mimoidoči se u-stavljajo in že sta obkrožena od ljudi, ki z užitkom opazujejo, kako se ta klavrna, dolga, uniformirana postava skuša osvoboditi žene, a se mu to zaradi obkrožajočih ju ljudi ne posreči ter mora hočeš nočeš še dalje poslušati. «Veste čemu stojimo zdaj tu? Čakamo bedno pokojnino po naših v vojni padlih očetih in možeh. Veste koliko dobimo? Pet, morda katera sedem tisoč, če ima več otrok. Mislite, da se od tega lahko živi?!» Vojak postaja čedalje bolj bled. «Koliko tisočakov zapravite vi s svojimi malovrednlcami samo v enem večeru? Sicer pa tvoja žena in otroci, če jih imaš, morda zdaj v Ameriki stradajo. Sam vrag vedi iz kakšnega testa st! Pojdi svojo pot in se nikar ne dotikaj naših otrok!» Ljudje so rhu kakor na ukaz napravili pot in on je s svojimi dolgimi nogami mahedraje odtaval dalje, ne da bi spregovoril niti besedo. «Domov pojdi!...» Smeh, kletvice in rbzni vzkliki ga spremljajo po ulici. Na vogalu se mu približa ženska dvomljive zunanjosti, ter mu zakliče: «EJ, John!...» Toda John danes ni razpoložen. Morda se je pa le u njem kaj zganilo. Kdo ve iz kakšnega testa je narejen?... Ta dogodek je žene nekoliko razgrel, da so za trenotek pozabile na vsakdanje skrbi. Stara, drobna ženica ki je stala ves čas tiho, stopi k mladi ženi in jo potreplja po rami: «Prav si mu povedala! Se premalo! Naj vedo, da se jih ne bojimo! Dva sinova sem izgubila v vojni, stara sem, toda prav nič se jih ne bojim! In če bi se tu spozabili, kot se spozabljajo na Koreji, Bog ve, da bi tudi tu čutili, kaj zmore ranjeno materino srce! Se žival ščiti svoje mladiče, pa naj bi jih me radevoljno pošiljale v smrt?! Ne, gospodje, naše krvi ne boste več pili!» Burja oglušujoče piska ter odnaša njih glasove. Poslavljajo se. Po dve, tri gredo skupaj in burja ti še vedno prinaša njih razburjene glasove: «Ne bo vojne, ne! Me nočemo! Naši možje že ne! Moji o-troci nikoli!... Polagoma vse utihne. , Pred pošto lovi John svojo kapo, s katero se burja hudomušno poigrava. Tržaške žene še niso izrekle vsega, kar čutijo v sebi. Toda ko prikipi bolest do vrhunca, stisneš zobe in molčiš. Grozen je ta molk. Pred tem molkom bežijo dolarski hlapci s Koreje ta molk jih bo pregnal iz vseh dežel, kjer žive matere, ki ljubijo svoje otroke! 181=1111^ IU=HJ!=im=llllš li^ils I i UU=IIli= IUI=hil= Uli šllll=llll==ll!l= GOSPODINJSKE so še vedno brez POMOČNICE vsake zaščite Gospodinjske pomočnice spadajo v etio najtežjih kategorij delavcev. Saj traja njihov delovni urnik od 5. zjutraj'do 11. zvečer, večkrat pa tudi 24 ur; to zlasti pri družinah zdravnikov, kjer mora biti gospodinjska pomočnica ves dan na razpolago in tudi ponoči, ne da bi se mogla odpočiti. Kljub temu, da gre število pomočnic v Trstu na tisoče, pa še do danes nimamo urejenih delovnih in mezdnih pogojev. Vzrok temu je iskati predvsem v tem, da je zaradi različnosti delovnih pogojev težko predvideti določbe, ki bi obsegale vse posamezne primere in na podlagi katerih bi se uredil njih položaj. Nekatere so namreč pri deloda- Delavke tovarne «Mediano» pri delu. jalcu zaposlene ves dan, druge zopet delajo par ur dnevno ter dobe za plačilo hrano ali nekaj v denarju. Prav tako je tudi hrana različna od primera do primera ter odvisna od volje delodajalca in zlasti pri imovitejših družinah različna od one, ki jo uživajo gospodarji. Plače pomočnic se sučejo od najnižje mezde par‘sto lir do najvišje 5 do 8 tisoč lir mesečno. Čeprav sta nedeljski počitek in letni dopust predvidena v delovnem zakoniku, jih po navadi niso deležne. Gospodarji jih celo silijo, da morajo opravljati težka dela prav ob nedeljah in praznikih, ker takrat ni gospode doma. Poleg materialnega izkoriščanja pa so izpostavljene še drugim izkoriščanjem ter morajo biti često na razpolago samovolji gospodarjev ali starejših sinov. Večinoma pomočnice niso zavarovane za primer bolezni in, če zbole v službi, jim gospodarji nočejo nuditi zdravniške oskrbe niti jim ne priznajo za tisto dobo plače. Večkrat pa se celo zgodi, da jo vso bolno in izgarano vržejo na cesto. Koliko je takih primerov, da odpuste gospodarji pomočnico, ki je garala v hiši 30 ali celo 40 let, brez vsake odpravnine in padejo potem te reve občini v breme. Ker smatra delovni urad pomočnice kot drugovrstno delovno moč, jim ne priznava nobenih pravic niti brezposelne podpore. Zato se v primeru odpusta ne vedo kam obrniti in velikokrat postanejo plen raznih «posredovalnic za delo». Ce jim te morda v redkih primerih sicer-preskrbe delo, morajo pomočnice p tem cele mesece odplačevati. Ce pa so mlade in lepe jih pa postavijo enostavno pred izbiro: beda in pomanjkanje ali prostitucija. Cesto opazimo ta, nekoč mlada in krepka kmečka dekleta, postajati po oglih in čakati svoje «sreče». Civilni zakonik sicer predvideva v čl. 2240. do 2246. odpovedni rok osem dni ter odpravnino, ki znaša po deset dni mezde za vsako leto zaposlitve. To je pa takšna ma lenkost, da bi na primer dekle, ki je delalo v družini 8 let, dobilo komaj 12.000 lir odpravnine. Zato se ni čuditi, da se zaradi neurejenih razmer in najslabših delovnih pogojev rekrutirajo prav iz gospodinjskih pomočnic naša dekleta v prostitucijo. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da se ustanovi namestitveni urad za to kategorijo delavk, s čimer bomo preprečili raznim agencijam možnost, da bi izkoriščala bedo teh deklet v svoje podle namene. Oblasti naj izdajo uredbo, s katero bodo obvezali delodajalce, da morajo dekleta zavarovati za primer bolezni, za starost in nezgode ter naj zagotove mladoletnim posebno zaščito. Od urada za delo pa zahtevamo, naj jim nudi v primeru brezposelnosti posebno podporo. Na gospodinjskih pomočnicah pa je, da se povežejo v svojo strokovno in žensko organizacijo, da se bodo na eni strani borile za zboljšanje delovnih pogojev, na drugi strani pa bodo s splošno in politično izobrazbo prišle do samozavesti in višje kulturne in politične ravni. Bidovec Vlada - Morana Iranska princesa parlizanka miru Moja družina je iz dinastije Khadjar ter je povezana z vsemi plemenitaškimi družinami v Iranu. Moj oče je imel več žena, s katerimi je imel 32 otrok. Način življenja, v katerem sem preživela svojo mladost v krasni palači, obdani s parki in vrtovi, je bil povsem fevdalen. V haremu je bilo poleg družine veliko število črnih sužnjev, žena vseh starosti, evnuhov, ki so služili številnim ženam mojega očeta, ki so vladale temu majhnemu kraljestvu sužnjev. Vsem pa je ukazovala očetova prva žena -— velika prlncezinja, hči iranskega kralja. Kljub temu, da so imele te žene vse-ve sužnje, vklenjene med 4 zidove harema, in ga niso smele nikdar zapustiti. Bavi-le so se z vzgojo otrok ter skrbele za dom in družino. Pri vsem tem pa niso imele nobene pravice do svojih o-trok in so morale biti popolnoma pokorne mojemu o-četu. Zena, je rekel moj oče odkrito, nima nobenih pravic, ona je popolna sužnja svojega gospodarja. Hočem, da je žena le orodje naših čustev. In res. Moj oče je bil edini gospodar nad življenjem in smrtjo teh revic, ki so čakale na njegov migljaj ter so se popolnoma podrejale njegovemu hotenju. V dvorcu je bilo vse na razpolago od hrane pa do najlepših oblek, ki so prihajale iz velikih pariških modnih hiš. Tu so bile delavnice za vse vrste obutve, hlevi z najlepšimi konji, ki so nam bili na razpolago, igrišča za tenis in telovadbo. Na dvorišču andemna so predle stare žene volno ter izdelovale prelepe tkanine ter krasne preproge s takim okusom, da so ti izdelki predstavljali prave umetnine. Edino bitje, ki je vladal nad mojo mladostjo, je bil moj oče. Njegovi sivi lasje, čisto beli brki, nizek in nikdar prijazen glas, so vzbujali v vseh nekaj tesnobnega. Vsi smo se ga bali. Videli smo ga le enkrat na teden in še to le pri svečanem sprejemu. V njegovo sobo smo prihajali tiho, drug za drugim in smo komaj čakali trenot-ka, da bi nas nagovoril in vprašal po novicah. Na jeziku smo že imeli pripravljen odgovor: «Naj Bog čuva zdravje Njegovemu veličanstvu!» Koliko sreče je bilo takrat, če je kdaj oče po končani cerimonijl vzel v naročje katerega izmed otrok. Ko sem imela 5 let so me dali v čadu (kjer bivajo samo ženske) ter me zakrili pred možmi. Kljub vsemu bogastvu in vplivu pa se je moč dinastije Khadjar majala v njenih temeljih. Nekega dne sem prisluškovala razgovoru sužnjev, da pripravljajo atentat na mojega _ očeta in na moje brate. Baia sem se za svoje in za življenje svojih in sem trepetala v strahu, kaj bo. Poleg tega pa mi je bilo življenje v haremu dalo marsikaj misliti. Večkrat sem videla svojo mater vso objokano. Bila je druga žena mojega očeta, lepa, mlada, poina življenja, ločena od svoje družine, prava jetmica v prostranih dvoranah palače. Povsod so jo nadzorovali tajni vohuni, ki jih je podkupila velika princezinja, kraljeva hčerka in ki so se gnetli povsod. Kolikokrat se je ponoči zbudila in je vsa prestrašena zagledala skozi steklo ostudni obraz vohuna, ki jo je celo spečo nadzoroval. Brez ugovora je morala sprejeti nove žene, katere je moj oče često izbiral tudi med služinčadjo. Moja mati ni imela nikogar, komur bi lahko potožila svoje gorje razen otrok, ki pa je v njeni boli niso mogli razumeti. Kolikokrat sem videla svojega 75-letnega očeta, ki je napadel 14-letne deklice in včasih celo večkrat v kratkem presledku. Pretresljiva zgodba lepe iranske princesinje Mariam Firuz, sedaj partizanke miru, ki se je osvobodila fevdalnih vezi harema, je pretresla vse navzoče na II. kongresu žena v Budimpešti. Kar privadila sem se scenam ljubosumnosti žena, ki so se grizle med seboj in tekmovale, katera bi bolj ugajala mojemu očetu. Ko sem imela 9 let sem že marsikaj razumela. Zavedala sem se, da je oče kriv maminih solza. Svetovala sem ji, naj zbeži. Ona pa me je samo pogledala in mi rekla, kako si upam tako govoriti. «In vsi in vse druge, zakaj ničesar ne storite», mi je dejala. Zavedla sem še svoje nemoči in da sem ženska, ki nimam nobenih pravic. Začela sem sovražiti svojega očeta in to je trajalo precej časa, vendar pa se je to sovraštvo sčasoma premenilo v občudovanje in končno sem začela svojega očeta ljubiti z vso vnemo. (se nadaljuje) Iran. Iranske žene so z velikim navdušenjem sprejele vest o podpisu gospodarske pogodbe med ZSSR in Iranom. To zmago je ljudstvo I-rana izbojevalo po težkih borbah in pomeni utrditev prijateljstva med iranskim ljudstvom in sovjetskimi narodi. Španija. V Španiji še vedno ječi v zaporih 20.000 žena. Kljub protestom demokratov iz vsega sveta pa so vključili Francovo Španijo celo £- i NASE ZDRAVJE INFLUENCA V zadnjih tednih je influenca prizadela veliko število družin. Ze pred časom je prišla iz drugih dežel in marsikdo je z zaskrbljenostjo gledal na to bolezen, ki se je vedno bolj širila ter se je skušal pred njp zavarovati. Pristojne oblasti so izdale neke higienske predpise, katere pa bi morali meščani vzeti na znanje z večjo resnostjo. Le malo je bilo doslej znanega o izvoru influence. To je bolezen, ki je pri gotovih epidemijah, kot je bila ona iz leta 1918-19. zavzela zelo resen in nevaren značaj in je v številnih primerih povzročila celo smrt. Po navadi izbruhne jeseni in pomladi in radi tega je važno vprašanje je zelo nalezljiva. Prav za-čistoče bolnikov in onih, ki jim strežejo. Posebno pažnjo je treba posvečati perilu, ki prihaja v dotiko z bolnikom, kot so to robci, brisače ter pribor bolnika. To je treba čistiti in umivati v vreli vodi z milom in drugimi pralnimi pripomočki tre po možnosti dodati razkužilne snovi. Ce hočemo ustaviti epidemijo influence je treba uporabiti vsa sredstva, ki bi mogla bolezen zaustaviti ter preprečiti vse kvarne posledice. Zaradi tega naj bolnik, ko zapazi prve znake bolezni, leže v postelj in naj se ne izpostavlja raznim nevarnostim, prepihu itd. Začeti je treba takoj s nego, ker bi vsaka neprevidnost lahko povzročila poslabšanje bolezni: bronhitis, pljučnico in dr. Drugo zelo važno vprašanje v zvezi s to boleznijo je doba okrevanje. Vsaka površnost v tem času bi lahko povzročila ponovno obolenje in sicer mnogo težjega značaja. Kakšne zdravniške ukrepe je ti-eba podvzeti? Dietična hrana naj bo po možnosti čim lažja, istočasno pa čim bolj hranljiva, kot to velja za vse nalezljive bolezni. Tople zelo sladke pijače. Pri alkoholnih pijačah ne smemo pretiravati in jih jemljemo le tedaj, kadar bolezen ni že preveč razvita. Važno je, da se držimo dietične hrane: kuhane zelenjave, sadja, itd. Sadni šoki na splošno zelo blažilno vplivajo na bolnika, ker vsebujejo polno vitaminov, ki jih tako zelo potrebuje. Zdravila: aspirini, salicilati. kinin ter majhne količine kofeina. PRVA KRIVDA" Pred kratkim so v Trstu predvajali dokumentarni film ameriške pisateljice Virginie Kellog. Dogodki, ki jih vidimo pred seboj so zajeti iz resničnega življenja in izkušenj pogumne ameriške pisateljice, ki se je dala zapreti v štiri ženske zapore z namenom, da bi si pridobila za vsebino tega filma potrebnih izkušenj. Glavno vlogo ima 19-letna žena, ki je bila brez svoje krivde zapletena v neko kriminalno dejanje, v katerem je bil ubit njen mož. Oblasti jo aretirajo ter jo vržejo v nek ženski zapor. Pri zdravniškem pregledu ugotove, da je celo v drugem stanu. Mlada, nepokvarjena Marie Allen pa, ki ni ničesar zakrivila, se sčasoma popolnoma moralno pokvari in se celo samo za to, da bi ušla iz zapora, poveže z bando gangsterjev, katerim se s pomočjo korumpiranih funkcionarjev posreči osvoboditi pripornice, ki potem postanejo članice te bande. Med temi je bila tudi Marie Allen. Voditeljica zapora, dobra in inteligentna žena, s široko razgledanostjo in ki se bori za izboljšanje pogojev pripornic, reče upravi zaporov: «Nikar ne dajajte njene obtožnice v prašni arhiv! Marie Allen se bo prav gotovo kmalu vrnila. Odgovorite mi vendar na to: Zakaj se je Marie Allen pokvarila v zaporu?» Na to vprašanje film zelo dobro odgovarja. Ko se je Alleno vi rodil otrok, ni smela uživati materinske sreče, ker so ji otroka odvzeli, češ, da ni sposobna pravilno vzgajati, ter ga iz-roče nekam v rejo, ne da bi ga mogla kdaj koli videti. Ker nima sredstev niti priporočil, da bi lahko našla delo, ji ne dajo niti pogojne svobode. Obupano mlado dekle posveča sedaj vso svojo ljubezen mladi mački, ki jo slučajno najde, toda hudobna paznica ji jo hoče s silo odvzeti. Vse pripornice se takrat uprejo in v veliki zmedi ubijejo celo mačko. Ko se pripornice nekoč skupno u-prejo, vržejo Marijo v samico, sadistična paznica pa ji ga na razpolago, so bile pra-celo ostriže lase. Voditeljica zapora protestira sicer zaradi te samovoljnosti paznice, toda mora utihniti zaradi nekaterih oseb, ki so povezane z gangstersko bando, katere članica je tudi paznica. Ta drzni film naprednega ameriškega režiserja Johna Cromwella je točna in odločna obsodba vseh brutalnih in korumpiranih metod, s katerimi «vzgajajo» pripornice v ZDA. F. G. Eleanor Parker (sedi) v eni izmed scen filma «Prva krivda». Krompirjeva skuha 1 Va kg krompirja, lavar Jev list, 8 dkg masti ali slanine, petršilj, koren], čebula, dve ilici moke. Krompir olupi in skuhaj v slani vodi. Ko je kuhan, odcedi ki jo namočimo v vodo z gorilnim špiritom, dobro ožmemo ter dokončno zbrišemo steklo. S suho krpo, ki ne pušča mačic, dokončno zbrišeno steklo. Koliko je pojedel 70 let star človek. Clivek, ki je dosegel 70 let, zaužije tekom svojega življenja več kot 8 vagonov živil. Njegova dnevna hrana tehta s pijačo vred 3 1/4 kg. 70 let je 25.550 dni. Ce to število pomnožimo s kot 8 do vrha naloženih vago-osem do vrha naloženih vagonov. Vendar pa nam v današnji dobi zadostuje precej manj kot 3 kg. hrane dnevno. In telegraf ... Beseda telegraf izhaja iz grške besede grafein (pisati) in tele (daleč) torej to je pisava na daljavo. Stari Grki in tudi stari Rimljani so uporabljali za obveščanje na daljavo razne svetle znake, spuščajoč baklje iz raznih vzpetin: hribov, gričkov, stolpov, itd. Tudi na Vzhodu je bil ta način zelo znan in razširjen. Proti koncu 17. stoletja so bili zgrajeni prvi telegrafski električni aparati in proti sredi prejšnjega stoletja je sestavil MorSe prvi morerni aparat. Zakaj se reče «sandwich»? Verjetno smo prevzeli ta izraz od nekega znanega igralca John Montagne, grofa Sandwich, ki je večkrat prekinil igro ter se hranil z nadevanimi kruhki. Zaradi sličnosti nazivajo «sandwich» tudi one ljudi, ki opravljajo reklamno službo po mestih in ko stoje med dvema napisoma, katera nosijo eno na hrbtu in drugega na prsih ter zgledajo kot nadev med dvema rezinama kruha. Prvi avtobus. V Parizu je začel krožiti prvi avtobus v letu 1835. Imel je 32 sedežev ter ga je vlekel Dieslov motor na paro. Za pot od Pariza do Versaillesa je potreboval točno eno uro in četrt. za nase malčke je naročila naj pazi na svojo oblekco iz sive, lahke volne. (Za triletnega otroka potrebujemo za tako obleko Kaj neki premišljuje Jakec? Mamica mu 2 m blaga, visokega 80 cm). Vida. Kako ljubka je v kratkih modrih hlačkah z rdečo bluzico. (Za štiriletno punčko potrebujemo le 1 m blaga, 80 cm višine). Prve resne skrbi našega Petrčka. Mamica mu je sešila lep predpasnik. (Za triletnega otroka je treba 1.50 m blaga, visokega 80 cm). Metka pa neverno sledi prizadevanju svojega bratca. (Za 6 let starega otroka rabimo 1.80 m blaga, višina 80 cm). Oh, ta naš navihani Mihec, 3 leta ima pa je že v dolgih hlačah. (Da smo ga oblekli v hlače, smo porabili 1.75 m blaga, visokega 80 cm). Breda pa jo kar dobro «reže». (Ker ima le 2 leti, je bilo treba 1.50 m « blaga, 80 cm višine). Nič ne pomaga Žaliki, mlajša sestrica je urnejša! (Za krilce 6 letne deklice je treba 85 cm blaga, visokega 140 cm). fra; Pr vodo in ga pretlači. V kozico deni mast, raztopi in dodaj drobno zrezanega petršilja, korenja in čebule ter praži nekaj minut; dodaj dve žlici moke in, ko zarumeni, zaltj s kropom. Ako hočeš prideni par pesti riža. Zdrobovi cmoki s krompirjem 3/8 kg pšeničnega zdroba (grisa), V* 1 vrelega mleka, 2 jajci, 3 krompirje, košček masla, 4 žlice moke. Zmešaj v loncu zdrob z vrelim mlekom ter pusti, da se ohladi. K hladnemu zdrobu primešaj 2 jajci ter kuhan in pretlačen krompir, malo soli, košček presnega masla in 4 žlice moke. Napravi velike cmoke, povaljaj v moki ter kuhaj v slani vodi. Kuhane zabeli z ocvirki ali z maslom ter jih daj s prikuho ali solato na mizo. Gulaš s kislim zeljem 60 dkg mesa v spodnjih delih (flam), 4 dkg slanine, 5 dkg masti, 30 dkg kislega zelja, 2 čebuli, praprika. Zarumeni mast in na drobno zrezano slanino; dodaj na kocke zrezanega mesa, čebule, soli in paprike. Vse praži v odkriti kozici in na zmernem ognju. Večkrat premešaj in ko si meso dobro prepražila, prideni kislo zelje. Drobni nasveti . . . Konzerve, bodisi mesne, sadne, zelenjadne, izprazni takoj, čim so odprte in jih uporabi vsaj v 24-32 urah. . .. Okisanih zelenjav ne hrani dolgo v emajlirani posodi. . . . Kuhanega krompirja ne hrani več kot 24 ur. . . . Madeže vina očistimo najbolje, ako ovlažimo madeže ter jih nato posujemo z lesnim pepelom ter pustimo tako za nekaj ur. Izperi najpreje z mlačno nato z mrzlo vodo. . . . Okno očistimo ■ najlepše in zelo hitro, ako dodamo vodi neka} gorilnega špirita. Važno pri čiščenju stekla je da krpo, VESTNIK --Z » Ž-- Zveza demokratičnih žena je poslala generalisimu Stalinu pismo, v katerem izraža svojo hvaležnost tov. Stalinu za njegov prispevek v prid miru v svetu. Žene iz Francije, Španije, Italije in iz vseh ljudskih demokracij voščijo tržaškim ženam k prazniku 8. marca vse najboljše z željo, naj še podvoje svoje napore v borbi za mir Zveza demokratičnih žena iz Milj si je zadala nalogo, da bo razpisala 5 štipendij za dijake ter tako nudila svojo pomoč pridnim in nadarjenim dijakom, ki nimajo sredstev za vzdrževanje. S to svojo človekoljubno pobudo so miljske žene ponovno dokazale, da kot matere in žene razumejo težave bodočih intelektualcev. Žene iz raznih vasi naše okolice pripravljajo materam in vdovam padlih partizanov darila od priliki ženskega praz niča 8. marca. Žene iz Kolonje in Sv, Alojzija tedensko obiskujejo bolne tovariše v glavni bolnici ter jim v znak solidarnosti prinašajo hrane, časopise itd. Prav tako tudi žene iz krožka Pisani obiskujejo 120 revežev v ulici Cologna ter jim prinašajo raznih daril. Lepo človekoljubno delo, ki je vredno posnemanja. Na poziv Glavnega odbora ZDZ za vpisovanje v tečaj ženskih ročnih del in v tečaj za krojenje se je vpisalo nad 60 žena in deklet. Sedaj je na sedežu ZDZ 5 tečajev za krojenje, katere obiskujejo žene z velikim zanimanjem. Našim mamicam za njihov praznik v se demokratične žene na svetu imajo 8. marca svoj praznik, praznik žena. Ta dan je torej skupen god tudi vseh naših mamic, katerega se skupno z njimi veselimo tudi mi otroci. fr. Letos praznujejo naše matere svoj skupni praznik v znamenju borbe za ohranitev miru v svetu. Popolnoma razumemo njihovo zaskrbljenost zaradi nevarnosti nove svetovne vojne. Predvsem razumemo to zaskrbljenost tisti, ki pomnimo grozote komaj končane vojne, ki je prinesla tudi naši ožji domovini strahovite posledice. Koliko izmed nas je v zadnji vojni izgubilo starše, brate, sestre. Mnogo naših domov je bilo opustošenih. A kar je za nas mlade najhujše je to, da je na stotine naših sovrstnikov zaradi vojne in njenih posledic strahovito pokvarjenih. Enim so bombe odbile roke, drugim noge, tretji so izgubili vid, a mnogo pa jih je strelivo na drobne kose razmesarilo. To je žalostna slika naše družbe, naših dni. Ce na vse to pomislimo, pa tudi mi otroci razumemo vso zaskrbljenost naših mater, zlasti j zadnjem času. Razumemo zakaj zlasti letos praznujejo svoj skupni praznik v znamenju borbe za mir v svetu; zakaj na vseh shodih in prireditvah govorijo predvsem o miru v svetu. Skupni praznik naših mater — In torej praznik vseh žena — bomo tudi mi proslavili. Proslavili ga bomo s tem, da bomo njihovim protestom proti vojni pridružili še naše, čeravno skromne protesta in da bomo skupno z njimi rekli enoglasno: Ne vojne! Ne gorja! Mi hočemo živeti z našimi starši v miru in sreči! To bo tudi najlepše voščilo našim mamicam za njihov praznik! Življenje mravelj (PO FRANU ERJAVCU) Vsakdo izmed vas je gotovo že kdaj videl mravlje. Ce pa greste v gozd, boste našli mnogo mravljišč. Pridne mravlje namreč poleti napravijo dokaj velike kupe iz zemlje, trhljadi, bilk in lesenega zdrubja. V teh navideznih kupih pa si uredijo, lahko rečemo, udobno stanovanje, v katerem je na stotine in tisoče najrazličnejših prostorov, hodnikov in cest. S e j e ni sv. Jožefa v Ricmanjih Prihodnji ponedeljek bo praznik sv. Jožeja. V Ricmanjih bo tedaj velik sejem. Ze stoletja prihaja na ta dan v Ricmanje na stotine ali tisoče ljudi iz vseh krajev. Včasih so prihajali celo iz Kranjske dežele in Istre. Navadno skuhajo na ta dan v Ricmanjih zelo dober «pršut», kateremu se kaj dobro prileže brško vino. Naš ded mi je nekoč pravil, da so bili v starih časih Bor-štani silno jezni na Ricmanjce zaradi svetega Jožefa. Iz same jeze niso hoteli iti na sejem. Nekoč pa da je dan pozneje premotila skušnjava nekega fanta iz Boršta in je šel «pogledat», ali je kaj ostalo od sejma. Ker ni nič našel pa je vprašal nekega Ricmanjca, naj mu da «kust od pršuta». Ud tedaj dalje so Ricmanjci vedno dražili Borštane, da so prišli v Ricmanje po «kust». Danes se ne dražijo več; pač pa Borštani kaj radi pridejo v sejem, kjer dobro razpoloženi preživijo ta praznik. ŽERJAL MIRKO «Či 1*111 moz» Eden izmed igralcev je iz-štet ali določen za črnega moža. Vsi drugi igralci se postavijo na nasprotno stran, v precejšnji razdalji od črnega moža. Črni mož vpraša: «Kdo se boji črnega moža?» Vsi igralci odgovorijo: «Nihče!» Potem tečejo na drugi konec igrišča. Med tekom jih pa lahko črni mož ujame na ta način, da jih nalahko udari z roko. Igralci smejo teči samo naprej ali pa vstran, a nazaj ne. Kogar je črni mož udaril, ali se ga vsaj dotaknil, mu mora pomagati pri lovu v naslednji igri. Zadnji, neujet i-gralec postane črni mož. ZAKAJ ZAJEt Hlfl [ELEGA REPA - ==111 (MATUA VALJAVEC)^m= Volk, lisica in zajec so se pogodili s kmetom, da mu za lonec medu izkopljejo kr-čo(*). Dobili so med in šli na delo. Volk je rekel, da prej ne bodo jedli, dokler ne izkopljejo. Lisici se je dolgo zdelo in slaba je postala pa je mislila, kako bi mogla priti do meda. Kar se oglasi: «Ckci, ckci.» Volk jo vpraša: «Kaj je, strina, da se glasiš?» Odgovori mu, da jo kličejo za botro. Volk ji pravi, naj le gre. Ko pride do lonca tako, da je onadva nista videla, poje četrtino. Nato se vrne k tovarišema in ta jo vprašata, kako se botrinjak imenuje. Odgovori jima, da se imenuje Početek. Kopljejo dalje, dokler se li- sica nazadnje zopet ne utrudi ni se oglasi: «Ckci, ckci!» Volk je zopet vpraša, zakaj se glasi, a ona odgovori, da jo zopet kličejo v botrino. Volk ji pravi, naj gre. Pa odide spet k loncu, poje sredino in se vrne. Volk jo vpra. ša, kako se botrinjak imenuje Odgovori mu, da se zove Sredinšček. Tako kopljejo dalje, dokler ni v tretje odšla med lizat, a ko se je vrnila, je rekla, da se botrinjak zove Dokon ček. Zajec in volk sta bila že lačna in trudna, ipak nista dela pustila, dokler niso izkopali. Takrat gredo med jest, a l^nec je prazen. Volk pravi: «Litica, ti tl med pojedla.» Ta odvrne, da ga ni, pa pravi zajcu: «Ti si ga pojedel. Ta pravi, da nikamor niti ni šel, kakor je volk sam videl. Zopet pravi: «Lisica, ti si pojedla!» «Nisem, nisem pojedla! Pa veš kaj? Pojdimo spat! Iz kogar se bo med cedil, tisti ga je pojedel.» Tedaj pravi volk: «Veš kaj, zajec? Pojdi na deteljo in se najej, vem, da si lačen; a ti lisica pojdi, in ako moreš, u-kradi v vasi, da kaj poješ, sam pa nekako potrpim.» A lisica je rekla, da tudi ona potrpi in da mora zajec priti pred sončnim vzhodom k njima na brdo, kjer bosta ležala obrnjena od sonca. Zajec je prišel še pred polnočjo in tako so bili do sončnega vzhoda. Tedaj se je začel iz lisičke med cediti. Boječ se, da volk ne opazi tega, se počasi spravi odzadaj k zajcu, da je tam med pustila. Splazi se nazaj na svoje mesto in zbudi volka: «Vstani, zajcu se med cedi.» Zajec je slišal, kaj je lisica rekla volku, pa vstane in beži, a volk, misleč zares, da da je zajec pojedel med, teče za njim, da ga ulovi. A zajec je bežal, dokler ga na nekem plotu ne ulovi volk za rep in mu ga odtrga. In zato zajec še dandanes nima celega repa in se od takrat imenuje kurtač. Lisica pa je vedno sleparila in bo, dokler bo na svetu. (*) Iz gozda ali drugega neobdelanega polja napravljena njiva. V vsakem mravljišču živi troje vrst mravelj. Prve so moškega spola, to so velike mravlje s perutnicami; nato so mravlje babice, ki so še večje od moških in ki imajo tudi perutnice ter mravlje delavke, ki so brez sjjola in ki jih je največ. Moški in babice so skoraj vedno doma in nič ne delajo. Mravlje delavke jim prinašajo hrano od zunaj in jim celo strežejo. Na svetlo pridejo le enkrat ;poleti, ko se ženijo. Tedaj zletijo v zrak, kjer plešejo in se veselijo toliko časa, da omagajo in popadajo na tla. Moški so tako pijani, da poginejo, babicam pa skrbne delavke polomijo perutnice, da ne bi ponovno zletele ter jih odnesejo v svoje stanovanje na dno mravljišča. Tu kmalu za tem zležejo jajčeca, nato pa pomro. Skrbne delavke jajčeca spravijo v posebne prostore do spomladi, ko jih znosijo na sonce. Prva skrb mravelj delavk je ta, da znesejo jajčeca na vrh mravljišča, da jih topilo sonce ogreje in obudi v življenje. Nato pa začno pospravljat prostorno stanovanje. Treba je marsikaj popraviti. Tu se je udrl strop, tam podrl steber ... Pa tudi hrane je treba preskrbeti. Torej vsepovsod je veliko dela. In pridne mravlje nikoli ne počivajo, vedno delajo in skrbijo za svojo veliko družino. Ce podrobno opazujemo mravljišče, vidimo, da med mravljami ni postopača. V «O čas, čas, kako bežiš!», so tarnali učenci vsi obupani ko niso mogli najti poti do hišice čarovnikov. «In ta dragoceni čas, od katerega je danes odvisna naša mladost, smo doslej tako po nepotrebnem zapravljali.» Do kraja so .bili že otrujeni in obupani vsi štirje, ko naenkrat veter prepodi oblake i11)], luna razsvetli temni gozd. Petja zleze na br« V)( zo in zagleda le nekaj korakov proč malfifj. hišico čarovnikov. Z drevesa šepne tovafij. šem, da vidi hišico v bližini in naj bodo tihč^ da ne opozore čarovnikov. tj he Igo Gruden UGANKA Glej - zvonik in lin v njem dvoje: tam visita drobna zvončka; če v zvoniku pa zapoje, zvončka se utržeta, nekam se prevržeta. . . Vedel rad bi: wam, kak<5? vprašaj Tončka, kaj je to. Tudi jaz sem vprašal Tončka, kaj pomenita ta zvončka Tončku se obraz je skisal, brž Je Tonček nos obrisal. enem kotu vidimo delavko, ki rahlja zemljo, druga zemljo odnaša, tam tretja zida . . . Gotovo pa vas bo tudi to zanimalo. V vsakem mravljišču imajo neke vrste drobnih živalic, katere mravlje nosijo vsak dan na sonce in jih pitajo. Zelo skrbijo zanje. Tako kakor kmetič za )svoj(^ kravice ali koze. In zakaj bi tudi ne skrbele zanje, saj prav te drobne živalice dajejo mravljam neke vrste tekočine ali mleka, s katerim se dobro hranijo. Iz drobnih jajčec se na poletje zležejo majhni črvički, iz katerih so pozneje razvijejo mlade mravlje. Ko se pomnoži že itak številna družina, imajo delavke silno dosti dela, kajti zlasti mladiči so vedno lačni in jih je treba dobro hraniti posebno zato, da bodo lahko vzdržali dolgo in mrzlo zimo. Ko imate priliko, le opazujte mravljišče, pa boste videli, kaj vse se tam dogaja. «i bo bil ste Petja zleze z breze ter brez besed pelje svoje tovariše do hišice. Pogledajo skozi okno. Stenska ura kaže pet minut pred polnočjo. Na senu v kotu sobe pa mirno spe štirje otroci, ki niso nihče drugi kot čarovniki, ki so ukradli učencem njihovo mladost ter jih spremenili v starce, sami pa postali otroci. Po prstih in brez vsakega šuma se učenci splazijo v sobo ter se vstopijo pod uro. Točno opolnoči začne Petja vrteti nazaj ve- liki kazalec ter šteti: «Ena, dve tri...» Cim se Petja dotakne kazalca, se čarovni' ki na senu zbude ter z velikim vriščem skočiF proti uri. Toda dokler je Petja vrtel kažf lec, niso imeli moči, da bi se mu približ»11 ter ga potegnili od ure. Zato so prevara!11 in prestrašeni, da bodo izgubili ukraden0 mladost, začeli tuliti ter groziti Petji in ostJ' lim trem učencem. Toda naši šolarji se ki j n0 strahu niso premaknili z mesta, Pogumno vrti Petja kazalec na uri ter šteje: «... petintrideset, šestintrideset...» Ko tako šteje, postajajo čarovniki z vsakim obratom kazalca starejši, sedaj so že odrasli, lasje Jim začenjajo siveti na sencih. Štirje učenci pa se istočasno mlade; gube in sivi lasje jim izginjajo, postajajo mlajši in manjši, tako da Petja le s težavo doseže še kazalec. «Dvignite me — zavpije Petja — da bom mogel doseči uro!» «Devetinpetdeset, šestdeset, enainšestdeset» šteje Petja. Čarovniki, ki so postali že zgrbljeni in onemogli starci, pa samo še stokajo s svojimi vreščečimi glasovi. Pri sedemi,,‘ sedemdesetem obratu kazalca čarovniki str* hovito zavpijejo ter brez sledu izginejo, kor da jih nikdar ne bi bilo na svetu. Stirf otroci so rešeni! Postali so zopet mladi K0 pred začaranjem. Nepopisno je bilo njihovo veselje. PT& seboj so videli zopet lepo življenje v kroj11 svojih družin in v družbi svojih součence1'. Sklenili pa so, da ne bodo odslej nikdar po nepotrebnem zapravljali dragocenega & sa, temveč, da se bodo pridno učili KONEC PRAVO BISTVO PIJADOVE “TRETJE SILE,, w Titofašislična klikajo bila vedno del imperialističnega bloka - Moša Pijade je povedal kaj je njegova klika zamenjala s «pomočjo» ZDA in Velike Britanje Ali so titofašisti povedali do sedaj kaj novega v svoji strupeni protikomunistični in protisovjetski kampanji? Ne, prav nič novega. Povedali so le to, kar pravijo že štiri in trideseto leto najrazličnejši Kravčenki. Kakšna je torej razlika med titofašisti in naeifašisti, med Mo-šo Pijado in najostudnejšim Hitlerjevim Gruppenfuehrer-iem, med Djilasom in Chur-ehillom, zakrknjenim organizatorjem intervencije štirinajstih ^ržav proti mladi sovjetski državi v prvih letih njenega obstoja? Razlike ni. Titofašisti so le ogabnejši od vseh svojih Prednikov in sovrstnikov, ker so njihovi hlapci, ker so le slu-Se ameriškega in angleškega P kapitalizma, ker so le name-P ščenci imperialističnih obveščevalnih služb. Vsi se prav dobro spominja-Pto. da so takoj po njihovem razkrinkanju kričali na vse vetrove, da bodo ostali zvesti politiki prijateljstva in sodelova-■j. nia s Sovjetsko zvezo. Danes Pa skušajo preglušiti celo svoje ko ®osP°darje, da bi se slišal nji-Ppv plačan krakajoči glas, ki Pripoveduje naivnežem bajke o a0 <*^ . trenutku, ko je izšla Resolu-^1Ja x. u leta 1948. in v tre- ___- 5 ku. ko je roka ljudske in Potalistične pravice treščila pPd tiiuygijijui kreaturami na Madžarskem in Bolgarskem. azkrinkana «tretja sila» ne jPpre služiti interesom imperia-vst°v. Zato so titofašisti pustili nornar prvotno zamisel o ost-aritvi titofašistične interna-•l°Pale, ki naj do mogli igrati «vodilne ^ brvriSainostoine vlog6»- marveč bit morali tudi pred ljudmi ,1 Podrejeni muham laburi-=■1 Hov. r Kedaj pa si torej moremo J»9 5aZ'asati’ zaKaj si od časa do |V J,0s.a Htofašistični hierarhi pri-u ; a seij0 besede o «nenamerava-i baViPovezavt s katerim koli F\ Kr111 a1^ Hlokom». Čas-'1^'3 lemu da od časa do rttt a ^fkajo te besede, se sa-«UÌ, Hijajo, ko priznavajo, da Vaj ° Ve^ osamljeni» in da uži-Aij ■ "Pomoč» zahodnih držav». Ut0g torej mogoče uživati po-bekaterih držav, ki tvori- jo nek blok, in istočasno pa biti «neodvisen» od tega bloka? Ze sama pomoč, ki jo neka država uživa od zunaj, pomeni, da je odvisna. O tem ne more biti dvoma. Kdor v tem primeru skuša čvekati o «neodvisnosti», je bedak ali pa zlona-mernež, ki hoče preslepiti ljudi. Danes je nemogoče biti «neodvisen» od enega ali drugega bloka. To so skušali natolcevati desni socialdemokrati v prvih letih po zadnji svetovni vojni. A sedaj celo oni molčijo in celo oni pravijo, da je to «nesmisel» in so se javno opredelili za ameriški imperializem. Dva svetova sta se danes pojavila: svet, ki je že od zgodovine obsojen na pogin, in svet ki vstaja iz ruševin prvega. E-nega vodi buržoazni razred, oz. najreakcionarnejši del buržoaznega razreda, t. j. monopolistična buržoazija; drugega pa vodi delavski razred. Ali more biti med tema dvema taboroma neka «tretja sila»? Ako bi bilo tako, bi moral obstajati poleg obeh razredov še nek drug razred, za katerega interese naj bi se borila «tretja sila», ker marksizem nas uči, da vsaka ideologija predstavlja interese določenega razreda. Izven bur-žoazije in delavskega razreda pa ni drugih razredov. Zato se «tretja sila» bori ali za interese prvega ali za interese drugega. Toda delavski razred ne potrebuje krink. Delavski razred si je v svesti svoje moči in sile in se predstavlja pred človeštvo s svojim pravim o-brazom, s svojimi organizacijami, s svojo ideologijo. Le buržoazija, ki je tik pred koncem in skuša podaljšati svoje življenje, ima interes, da snuje nove «ideologije» in nove «politične» struje, ki naj bi preslepile delovne ljudi in jih odvrnile od pravega cilja: od borbe za nov svet. Zato se «tretja sila» bori le za interese buržo-azije, za interese kapitalistov, in v sedanjem konkretnem položaju za interese najreakcio-narrtejšega dela buržoazije, za ameriške in angleške monopoliste. Zato Moša Pijade ne bo preslepil nikogar, ko bo skušal zatrjevati, da se njegova zločinska klika ne bo pridružila nobenemu bloku ali paktu. Ze s tem, da priznava, da dobiva pomoč od zahodnih dežel, je priznal, da se je njegova klika pri- enotni in naj vsi zagrabijo za orožje «v primeru sovjetskega napada». Torej za to «pomoč» hoče Moša Pijade, da bi se jugoslovanski narodi borili za ZDA proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije in da bi te države napadli. To je torej bistvo Pijadove «tretje sile», kot je bistvo vseh ostalih «tretjih sil», ki jim poveljujejo interesi umirajočega kapitalističnega sveta. Toda jugoslovanski narodi ne bodo sprejeli take pomoči, ki zahteva izdajstvo ne samo demokratičnih in miroljubnih interesov, marveč predstavlja tudi najogabnejše izdajstvo jugoslovanskih interesov. Jugoslovanski narodi bodo in so enotni v težnji in naporih za strmoglavljenje titovske klike. Moša Pijade bo torej dosegel le to s svojimi govorancami. PRALNICA V DOLINI V SVOBODO DUHA NAPREJ Žene v Bregu se že od nekdaj ukvarjajo s pranjem peni-’ mesta. Dolgo let so bile pri svojem delu izpostavljene vremenskim neprilikam. Posebno hudo je bilo v deževnem vremenu in pa ko je pihala burja, ki je zlasti v Bregu zelo ostra. Sedaci j a občinska uprava je poskrbela za zgraditev primernih pokritih pralnic v Boljuncu in Dolini, v gradnji oz. v načrtu pa so še pralnice v Mačkovljah Borštu in Ricmanjih. Med Mačkovi j ami in Prebeciegom gradijo novo moderno šolsko poslopje za obe vasi. Jurčič se je šolal ob angleškem pisatelju Scottu, še bolj pa ob Levstiku, ki ga je cenil nad vse in s katerim so ga družile najčvrstejše prijateljske vezi. Svojo najpomembnejšo povest «Jurij Kozjak, slovenski janičar)} napiše še v gimnaziji. Sledi povest «Domen», črtice «Jesenska noč med slovenskimi polharji», «Jurij Kobila», «Dva prijatelja», «Tihotapec» in po starem preužitkarju Pajku prirejeni «Spomini starega Slovenca», v katerih je orisan Napoleonov vdor v Rusijo. Jurčičevo delo je bilo ogromno. Kot pisatelj je slikal našega kmečkega človeka na način, kakor je le on znal; pred nami vstaja slovenska dežela sveža in zdrava, kakršna je bila za časa naših dedov, morebiti malce idealizira* na, a podana živo in plastično, kakor na odru. Kot časnikar se je kljub svoji mehki naravi in slabotnemu zdravju odločno boril po Levstikovem zgledu za pravo svojega naroda in ga vodil v duhu napredka in svobode. Sredi političnih zmed in spletk so bili njegovi članki kakor sončni žarki, ki so ogrevali slovenska srca in preganjali temo in malodušje od vsepovsod. Njegove besede iz leta 1877, «da Slovani ne bomo bratu Rusu nosili nesrečo in tako kopali svoj lasni grob», se nam zde, kot da bi bile napisane nalašč za naše dni.. . Levstikov in Jurčičev ožji rojak je bil tudi Josip Stritar, rojen leta 1836. nedaleč od Lašč. Po končanih filozofskih študijah je veliko potoval po svetu ter si pridobil ogromnega znanja. Vendar pa je njegova narava v dotiku s tujim svetom, zlasti francoskim., postala še v večji meri bolestno razpoložena kot poprej in iz njegovih del udarja na dan pesimizem, ki se slovenskemu človeku, zakoreninjenemu v slovenski grudi, kaj malo podaja. V nasprotju s svojima velikima prijateljema, Levstikom in Jurčičem, se Stritar, dasi kmečki sin, nikoli ni tako znal približati kmečkemu človeku in gosposka družba mu ]e bila ljubša kot njegova. Napisal je temeljito razpravo o Prešernu, s katero nam je odkril vso veličino tega genija v «Kritičnih pismih» pa potrebo resne književne kritike. V «Mladiki», o-snovani leta 1868, nastopi kot novelist. «Svetinova Metka» je napisana pod Rousseaujevim vplivom. Pesmi, ki jih je objavil leto kasneje, so polne otožnosti, pristne in narejene, a se odlikujejo po lepi obliki. Kažejo močno na druga dva njegova vzornika Hugoja in Musseja. Njegov «Zvon» je vzgajal in imel veliko vlogo novih slovenskih in leposlovnih delavcev, kljub mariborski «Zori», ki je izhajala pod Trstenjakovim in Pajkovim uredništvom. V njem razpravlja o pesništvu, jeziku, v njem piše razne polemike in oblikuje ter bogati slovenski jezik, ki ni uradnik, omeniti pa je še Antona Umka, znanstvenika Gregorja Kreka, Janeza Bilca in Frana Vesela - Vesnina, umrlega v Trnovem pri Ilirski Bistrici, ki je prevajal iz ruščine. Novo vsebino je dal slovenski pesmi Stritarjev učenec Simon Gregorčič, rojen 1844. leta v Vršnem pod Krnom. Njegova pesem je znanilka naših polj in gora, v njej odmeva vsa naša domovina. To je pesem našega hrepenenja po svobodi, naše narodnostne bolesti, vere v zmago pravice, našega upanja v bodočnost, pesem vstajenja. V njej se odkriva osnovna misel pesnikova, ki je, ima zdaj dostop tudi v izobražene i ljubezen in delo za človeštvo ter kroge. Spis «Zorin» spominja na Goetheja, Stritar pa zna biti tudi sarkastičen in taki so njegovi spisi «Pasji pogovori». Nasprotnikom predanost slovenstvu in slovanstvu. Njegove «Poezije» iz leta 1882 je sprejel slovenski narod nad vse oduševljen, naletele pa Velik preobrat v dolinski okeinsk! upravi in njenem delovanju Občino morejo voditi ljudje ki skrbe za vseljudski blagor Tudi za dolinsko občino so pomenile prve povojne upravne volitve važno prelomnico v upravi občine. Na tajnih volitvah je ljudstvo svobodno in po lastni vesti izvolilo novo de-piokratično upravo ter brezpogojno pometlo s prejšnjo, ki je bila imenovana od VU in ki je zastopala mesto ljudskih interesov, predvsem interese premožnejših. Povsem mirno lahko trdimo, da je bila prejšnja uprava popolnoma pasivna. Povsem jasno je, da če ni na občini spretnih in skrbnih ljudi, ni pričakovati uspehov. Na ner ki seji občinskega sveta smo izvedeli celo, da je VU svoj čas dodelila dolinski občini 30 milijonov lir za zgraditev ceste po dolini Glinščice do Botača. Komisija za zaščito naravnih lepot je osporavala gradnji o-menjene ceste, ne da bi upoštevala potreb prebivalcev Botača. Zato ni prišlo do njene družila, oz., je bila njegova klika vedno del imperialističnega bloka. In če njegova klika dobiva «pomoč» od zahodnih dežel, pomenja da mora tudi nekaj nuditi tem zahodnim deželam, ker je vsem znano, da kapitalist ne «daruje» zastonj. In Moša Pijade je tudi povedal, kaj je njegova klika zamenjala s «pomočjo» ZDA in Velike Britanije. On v zaključku svojega predvolivnega govora v Beogradu poziva jugoslovanske narode, naj bodo gradnje. Občinska uprava pa se ni niti malo pobrigala za to, da bi prišlo do zadovoljive rešitve vprašanja ceste, to se pravi, da bi isto zgradili na mestu, kjer je speljan dosedanji kolovoz iz Boršta do Botača ali kako drugače; niti se ni pobrigala, da bi 30 milijonov uporabila v druge svrhe. Zaradi njene brezbrižnosti je VU dodelila vseh 30 milijonov v druge namene izven dolinske občine. To je vsekakor zelo žalostna postavka v zgodovini prejšnje občinske uprave in bo še leta in leta pričala o delovanju nesposobne uprave, ki se ni niti zmenila za delovanje v splošno korist vseh občanov. Utegne se zgoditi, da kdo poreče, čemu prihajamo zdaj na dan s takimi argumenti. Morda se bo kateri izmed bivših občinskih voditeljev užalil, ker to pišemo. Toda to nič ne de. O teh stvareh je treba pisati ter z njimi seznaniti tudi tiste, ki jih do sedaj še niso poznali. Nekateri izmed teh bivših vo-diteljev so nastopili pri zadnjih volitvah na listi tako imenovane «neodvisne» stranke. Na tej listi so nastopili zato, ker so upali, da se jim posreči preriniti se do prvotnih mest. Ker pa se jim, kot smo omenili to ni posrečilo in ker niso ponovno zasedli stolčkov na občini, v glavnem bojkotirajo celo občinski svet. Bivšega župana Bevka nismo videli na seji že nad poldrugo leto (razen zadnji teden, ko je šlo za sprejem sklepa, ki bo uredil važno vprašanje namestitve personala na občini). Frav tako ne vidimo na sejah že dolgo časa svetov. Bandi Lovrenca in Ljubija Pangerca. Povsem Jasno je, da svetovalci, ki se aktivno ne udeležujejo sej občinskega sveta in ki aktivno ne sodelujejo z občinsko upravo, ne morejo tolmačiti želja in zahtev volivcev, ki so jih izvolili. Pa pustimo prejšnjo občinsko upravo in se pomenimo rajši o sedanji upravi, o težavah, na katere zadeva in o uspehih, ki jih ima. Težka naloga se je postavila pred sedanjo občinsko upravo, ko jé prevzela posle. Ta je bila tem težja, ker je sestavljena iz samih novincev, ki niso imeli nikoli vpogleda v občinske zadeve. Toda izvoljeni tovariši se niso ustrašili nalog. Pogumno so prijeli za delo, ne oziraje se na farizejske opazke bivših «voditeljev», še manj pa na histerične napade titovcev in njihovega tiska. Predolgo bi se zavlekli, če bi hoteli naštevati vse sramotne napade in žaljivke ter vsa tendenciozna ospora-vanja ali vprašanja, ki jih je od volivne kampanje dalje priobčil «Primorski dnevnik», predvsem na račun župana tov. Dušana Lovrihe. Toda vse to pisanje in spodtikanje je ostalo le «glas vpijočega v pušča vi». Nihče ni nasedal tendencioznosti titofašistov; niti nji- hovi lastni privrženci jim niso verjeli. Zaman je bilo, žal preštevilno besedičenje bivšega fašista in sedanjega titofašistič-nega svetovalca Bolčiča na raznih sejah. Seveda se Je Bolčič vedno rad «postavljal» na sejah občinskega sveta in se je kaj rad prikazoval kot «branitelj interesov Slovencev» . .. (sic!) Dobro pa vemo, da je prav Bolčič nastopal kot lutka in je govoril le to, kar so mu naročili njegovi gospodarji iz Trsta; sam pa ni bil prepričan o umestnosti tega, kar je govoril; saj je nekoč izjavil, da mora to delati iz raznih razlogov družinskega značaja. Praktičen primer tendencioznosti je bila tudi neka spomenica, ki naj bi jo bil pred dvema mesecema poslal občinski upravi ter šolskemu nadzorništvu pri VU hkrati in sicer o vprašanju postavitve industrijske šole v Dolini. Upal je, da se mu bo mahinacija posrečila na seji občinskega sveta, katere se je kot zasebnica udeležila celo titofaši-stična referentka za šolska vprašanja Tončka Čokova. Toda upanje je bilo zaman; kajti na tej seji je Bolčič (in še kdo drugi) izvedel, da se je za ustanovitev iste zavzela sedanja občinska uprava že pred dvema letoma, a se za njene zahteve višja slovenska šolska uprava ni niti zmenila in je po njeni krivdi to vprašanje še danes nerešeno. Dolinska občina spada med najsiromašnejše občine tržaške okolice. Mnogo občanov si išče zaslužka v Trstu. Glavni vir dohodkov v občini Je vinogradništvo in pa živinoreja (v manjši meri seveda). Na področju občine ne obstaja niti eno industrijsko podjetje, če Izvzamemo boljunške mline za gramoz. V znatni meri je občino ohromela tudi razmejitev med cono A ter cono B in Jugoslavijo. Vendar pa so vsi glavni kraji občine ostali v coni A. Vinogradnike tare močna konkurenca in kriza na vinskem trgu. Tudi živinorejcem preti konkurenca, predvsem če se bodo v celoti u-resničili načrti postavitve o-srednje mlekarne v Trstu. Spričo takih razmer je popolnoma razumljivo, da je vodstvo dokaj obsežne občine nelahka stvar in da so mu kos le ljudje z močno voljo in vztrajnostjo, taki, ki so popolnoma predani delu za občo korist vsega prebivalstva. In taka je sedanja uprava! Tega ne trdimo morda zaradi lepšega ali zato, da bi koga celo poveličevali, pač pa zato, ker je tako res. In prav zato neprestano raste ugled in vpliv sedanje uprave. Klevete in laži vseh mogočih struj pa padejo na nerodovitna tla in ne bodo nikoli obrodile zaželjene-ga sadu. Da je sedanja občinska uprava kos svoji veliki in težki nalogi, nam dokazujejo številna izboljšanja v občini, nove zgradbe, šole, stanovanjske hiše (v gradnji), vodovodi, popravljene ali obnovljene ceste, elektrifikacija vasi, napeljava vodovoda, na novo postavljene pralnice itd. O vsem tem pa se bomo podrobneje pogovorili v prihodnji številki «Dela». odgovarja s «Prešernovimi pismi j so na hud odpor in ostro grajo iz Elizija» in z ostrimi «Dunajskimi soneti». Roman «Gospod Miro-dolski» slika pisateljev osebni značaj, v njem se kažejo njegove misli o svetu in umetnosti. «Roza-na» je polna romantike, bolj sa mostojno delo pa je roman «Sod nikovi». Kot nekak zaključek nje govega življenjskega dela je izdal v letih 1887-1889 svoje zbrane spise in se kasneje posvetil mladinskem slovstvu. Umrl je 1923. leta, pokopan je v Ljubljani. «Vajencem» je pripadal tudi Fran Erjavec, dolgoletni projesor naravoslovja v Gorici, kjer je umrl 1887. leta. Bil je mimo Levstika najboljši pisatelj one dobe, zlasti močan v svojih slikah iz narave, v potopisih in povestih. Objavil je «Domače in tuje živali», «Naše škodljive živali», «Kako se je Slinarju z Golovca po svetu godilo», «Na kraški zemlji», «Med Savo in Dravo», «Hu-zarji na polici», «Hudo brezno ali gozdarjev rejenec» itd. Zgodovinski noveli se je posvetil Valentin Mandelc, profesor -v Varaždinu in Karlovcu; prevedel je tudi Goethejevega Fausta, ki je pa ostal v rokopisu. Pisateljeval je nekoliko še odvetnik in politik Valentin Zarnik, izvirnejši pa je bil njegov poklicni tovariš Janez Mencinger, poln satire in humorja. Znana njegova dela so «Jerica», «Vetrogončič», «Skušnjave in skušnje», «Moja pot na Triglav» in druga. Priljubljen pripovednik je bil tudi Jože Andrejčkov, pošt- Josip Jurčič pri Antonu Mahniču, goriškemu profesorju bogoslovja in veliki večini duhovščine, kar je nakopalo pesmku mnogo bridkosti in mu ubijalo veselje do dela. Sicer je vedno pesnikoval, a je izgubil tisto sočnost, ki je tako značilna za njegova mlada leta. Umrl je 1906. leta za kapjo; pokopali so ga pri Sv. Lovrencu na Libušnjem, v njegovem planinskem raju. (Se nadaljuje) D. B. Karel Peslovnikj- Kajuh (Ob sedmi obletnici njegove smrti) Karel Destovnik se je rodil 19. decembra 1922; doma je bii v Šoštanju na Štajerskem, od koder se je vozil več let dan za dnem v Celje, v šolo. Bil je visok črnolas fant, z globokim, zamišljenim pogledom, ki je razodeval vso mehkobo njegove pesniške duše. Kakor druge naše zgodaj dozorele duhove, tako tudi njega šola ni priklenila nase, ker ni mogla zadostiti njegovemu mladostnemu iskanju resnice aii mu dati odgovora na tisočera vprašanja, ki so se porajala v njem noč in dan. «A tu govorijo o drugih rečeh: o zvezdah in kraljih nam tu govorijo . . . O trenju tam zunaj in živih ljudeh pa vselej skrivnostno molčijo . .» Ce se danes spominjamo Kajuha, ni to le zaradi tega, ker je bil, je in ostane za vedno eden naših najpomembnejših pesnikov polpretekle dobe, marveč in nemara še bolj zato, ker moramo videti v njem prekaljenega revolucionarja, vsega prežetega z uporniškim duhom naše krvave zgodovine, ki je še kot mlad študent zastavil vse svoje umske in telesne moči za zmago socialistične ideje med Slovenci in ji komaj ena in dvajsetleten žrtvoval tudi svoje življenje. Tako sodi Kajuh o šoli. V njej se ne počuti dobro; pre-težak mu je zrak učilnice, njeno zanje vse preveč narejeno, odmaknjeno od življenja, njen sistem okoren in dušeč. Zato mu na šolskem pragu izgine vselej tudi njegov nasmeh, zanj tako značilen, in beseda mu (zamre v grlu, še predno jc izgovori. Vsa svoja čustva izliva v tem večji meri na papir in pred nami rase v tej dobi vrsta nežnih ljubezenskih pesmi, oglaša pa se že tudi iz daljave grozeče grmenje, ki da slutiti vso borbenost njegove neukročene narave. Ze zgodaj občuti krivico družbene ureditve, ki jo je uzakonila v nasprotju z ljudskimi težnjami in pričakovanjem jugoslovanska monarhija in tako so že njegove prve pesmi ostra obsodba socialnega reda, v katerem mu je živeti. Zaveda se, da mora režim, ki se opira na žandar-ske bajonete prej ali slej propasti in pesnik kot jasnovidec napoveduje čas, ki bo prišel kmalu in pregnal črne dni. Šolska oblast pa odkrije njegovo prevratno nastrojenost. Ob- dolži ga komunističnega delo-vanja in izključi iz gimnazije. Na kraju šolskega leta 1940 najdemo Kajuha v Mariboru. Bere dosti, zlasti Lenina, prevaja iz sovjetske književnosti, deluje organizatorično med di-jaštvom ter piše venomer pesmi in politične članke pozno v noč. Sredi tega velikega prizadevanja in trdega dela ga zagrabijo in odženo na robijo ne- Na mariborsko gimnazijo se vrne takorekoč na predvečer velikih dogodkov, ki z gotovostjo oznanjajo, da je spopad dveh svetov neizbežen. Velike demonstracije, ki zajamejo kot druge kraje Slovenije in države tudi to mesto ob Dravi, mu prikličejo v spomin podobo ZSSR, na katero bi se po njegovih mislih nujno morali nasloniti jugoslovanski narodi, če si hočejo ohraniti obstoj. In vojna je že tu, v vsej svoji strahoti. Okupacija zajame Kajuha v domačem kraju. Srečamo ga nato v gestapovskih zaporih in ga kasneje najdemo kot partizana v savinjsko - zasavskih hribih. Za kratko dobo se potem zdravi doma, dokler se ne poda v Ljubljano, kjer živi težko življenje ilegalca ter se udejstvuje v aktivističnem delu, ki mu ga nalaga Osvobodilna fronta do odhoda v partizane 1943. leta, štirinajst dni pred kapitulacijo Italije. Cas, ki ga je prebil v Ljubljani, je dal njegove najboljše pesmi. To so nad vse občuteni lirični izlivi, polni prikrite otožnosti, ki nas spominja nekoliko na Murna in Kosovela, pa s posrečenim izrazom, ki ga je mladi poet zajel pri Zupančiču in narodni pesmi. Njemu lastna borbenost pa zato nič ne trpi na svoji moči in udarnosti, marveč se še krepi pod vplivom Majakovskega in se oplaja ter bogati ob socialnih motivih Hore in Bezruča, njegovih priljubljenih vzornikov. Kajuh se zdaj že v pravi meri zaveda svoje vzvišene naloge, ki mu jo je bila poverila usoda, da jo izpelje v prid slovenskemu ljudstvu v najtežjih dneh njegovega obstanka: «Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! Moja pesem ni le moja pesem to je boj vseh nas!» Kaj pa? — je vprašala mimo. S ji (jj. ^aaj se je obrnil od nje in premolknil kakor idef0 Jant, ki se zanese nase. 1 jj- ga , Kako si vročekrven! Upravnik ima mlade-Od erirne§a kužka, si ga videl? Prav tak je ko ti. biu da*eč laja, kakor bi hotel ugrizniti, če pa se ®ribližaš, stisne rep med noge in jo’ pobriše! Hoč J ^°’ Prav! — )e vzkliknil Jakob jezno. — ^kaj! •— Videla boš, kakšen sem jaz, videla boš! r’ha pa se mu je smejala v obraz, jj J3 Počasno hojo in z zibajočim se životom se hiošv- bližal visok, mišičast, kakor bron zagorel čijj , z gostim pokrivalom razmrščenih, ogjenorde-ra , as- Rdeča bombažasta srajca brez pasu je bila b; r§ana na hrbtu skoraj do vratu in da mu ne rat}iroKava zdrknila z rok, ju je zasukal prav do Hlače so predstavljale zbirko raznoterih lu-bj] H n°ge so bile bose. Na njegovem obrazu, ki je thr)(/0sto Posejan s pegami, so se bleščale velike Vs&,re.0M> a široki, kvišku zavihani nos je vtisnil ^ost' zunsnjosti videz brezskrbnosti in drz- '• Ko se jima je približal, se je ustavil, njegovo kg ’ Hi je gledalo Iz neštevilnih lukenj lahke oble-a ’ Se je bleščalo na soncu, nato je glasno zatrobil HopačJ1*1’ U£>r^ 2vedavo na niiiu in se smešno aes Včeraj je Serjožka nekoliko preveč pil, da-datj?® Ì® v Serjožkovem žepu tako kakor v brez-Vj^.j caini... Dajte mi na posodo dvajsetlco! I 30 uni*’' str* K* 5tirJ‘ i _______________________________._____________________________________________________________________________________________________________________ cajni... Pa je ne bom. . Jakob preb Hesedam, tudi Malva se je nasmehnila roji ^aujoč njegovo raztrgano postavo. ncev Hajta, hudiča! Oženim vaju za dvajsetico! » 'iatcnb ^ ti, burkež! Mar si pop? — se je smejal Budalo! V Ugliču sem bil za hišnika pri drzj1'’j“'lUD se i® dobrodušno zakrohotal njegovim popu. . . daj dvajsetico! — Ne morem se oženiti! — je rekel Jakob. — Vseeno daj! Ne bom povedal očetu, da se poteguješ za njegovo lepotico, — je vztrajal Serjožka in si oblizoval z jezikom suhe, razpokane ustne. — Laži, verjel ti ne bo. . . — Se bom že tako zlagal, da mi bo verjel! — je zagrozil Serjožka, — in naklestil te bo, da bo joj! — Ne bojim se! — se je nasmehnil Jakob. — Potem pa te bom jaz naklestil! — je rekel mirno Serjožka in zožil oči. Jakobu je bilo žal dvajsetice, a opomnili so ga že, da je bolje, če se ne spušča v prepir s Ser-jožko, vselej je bolje ugoditi njegovim zahtevam. Ne prosi mnogo, če mu pa ne daš, ti napah pri delu kakšno grdobijo, ali pa te pretepe za prazen nič. Jakob, ki se je spomnil teh naukov, je vzdihnil in segel v žep. — Tako je prav! — ga je spodbudil Serjožka in se spustil na pesek poleg njega. -— Vselej me poslušaj pa boš pameten; a ti, — se je obrnil k Malvi, — ali me boš kmalu vzela za moža? Hitreje se pripravljaj . . . dolgo ne bom čakal. —- Raztrgan si. . . najprej si zakrpaj luknje, potem se bova pomenila, -— je odgovorila Malva. Serjožka je kritično pogledal svoje luknje in zmajal z glavo. — Rajši mi daj svoje krilo. — je rekla Malva in se zasmejala. Daj mi ga. . . morda imaš kakšno 9. — Tako! — Zares! staro? — Hlače ti kupi, — je svetovala Malva. — Rajši zapijam denar. . . — Rajši! — se je zasmejal Jakob in držal v roki štiri petače. — Ali ni tako? Pop mi je govoril, da mora človek skrbeti prej za dušo kakor za kožo. Moja duša pa zahteva žganja, a ne hlač. Daj denar! Zdaj se napijem. . . očetu pa bom o tebi povedal kljub temu. — Povej — je zamahnil z roko Jakob in drzno pomežiknil Malvi ter jo dregnil v rame. Serjožka je to opazil, pljunil in še zagrozil: — Tudi naklestil te bom, ne bom pozabil. . . . kakor hitro mi bo čas dopuščal te premikastim! — Zakaj pa? —• je nemirno vprašal Jakob. — Ze vem zakaj. . . . No, ali me boš kmalu vzela za moža? — se je obrnil Serjožka k Malvi. — Povej, kaj bova delala in s čim živela. . . . pa bom premislila. ... —• je rekla resno. Serjožka je pogledal na morje, prižmuril oči, si obliznil ustne in pojasnil: —■ Nič ne bova delala. . . . sprehajala se bova po zemlji. —- Kje pa bova jedla? — No, — je zamahnil z roko Serjožka, — zato boš tl skrbela, kakor bi bila moja mati. Kaj in kako? Kako ste ženske dolgočasne! Mar jaz vem, kako in kaj? Grem, da se napijem. . . Vstal je in odšel od njiju. Malva je gledala za njim s čudnim nasmeškom, Jakob pa z neprijaznimi očmi. — Kako ti ukazuje! — je rekel Jakob, ko je bil Serjožka daleč od njiju. — Pri nas na vasi bi takega zanikrneža kmalu ukrotili. Tako bi ga premikastili, da bi imel dovolj. . . Tu pa se ga boje. . Malva ga je pogledala in rekla skozi zobe: — Ah ti, prase! Ti pač razumeš, koliko je vreden! — Kaj bi tu razumel? Groš za sto takih! — Tako! — je vzkliknila zaničljivo Malva. ■— To je tvoja cena. . . . On pa. ... je bil povsod, vso zemljo je obšel in se. nikogar ne boji. . . . — Koga pa se jaz bojim? — je hrabro vprašal Jakob. Ni mu odgovorila, zamišljeno' je opazovala igranje valov, ki so se vzpenjali na breg in zibali težki čoln. Njegov jambor se je nagibal zdaj na to, zdaj na ono stran, a krma se je dvigala in padala s ploskom na vodo. Ta zvok je bil glasen in neprijeten. Dozdevalo se je, kakor bi se čoln hotel odtrgati od brega in uiti na široko, odprto morje, pa se jezi na vrv, ki ga zadržuje. — Zakaj pa ne greš? — je vprašala Malva Jakoba. — Kam naj grem? — je rekel. — V mesto si hotel . . . —'Ne grem! — Potem pojdi k očetu. — A ti? — Kaj? — Tudi pojdeš? — Ne_____ — Jaz tudi ne. — Ali boš ves dan pri meni tičal? — je mirno vprašala Malva. (Se nadaljuje) Kajuh potem partizani po Dolenjskem, Notranjskem in Štajerskem. Na nekem odmoru, ki je sledil dolgotrajnemu partizanskemu pohodu, natipka in razmnoži kulturniška skupina, ki ji je pripadal, prvo zbirko njegovih pesmi. V njej je zbral v glavnem vse pesmi, ki jih je zložil v Ljubljani. Dodal jim je še nekaj priložnostnih verzov, iz partizanov, da bi napisal kaj več pa zdaj že skoraj ne utegne. Preda se ves propagandni dejavnosti med borci in na kulturnih mitingih po slovenskih vaseh, v katere prodre Štirinajsta divizija, v kateri je tudi sam. Na rodnih šta- jerskih tleh, kamor se je premaknila leta 1944 na poti proti Koroški, pade nedaleč od njegovega Šoštanja, pri Belih vodah, 22. februarja proti večeru, zadet v glavo. Toda smrt, ki jo je poslala nanj nemška svinčenka. Kajuha ni presenetila. Misel nanjo mu je bila že dolgo zvesta spremljevalka na njegovi mu-čeniški življenjski poti. Sprijaznil se je bil z njo, kot da bi bilo samo posebi umevno, da se ne bo ustavila ob njegovi mladosti in mu spričo nje morebiti prizanesla. Njen koščeni obraz zre že takrat, ko naroča svoji ljubici: «Ce pa tedaj me več ne bo, zravnaj kot jaz sedaj glavo . . Omahnil je na zemljo zato, da potrdi še sam veličino ideje, ki je terjala dotlej že toliko dragocenih žrtev. Ves pomen svojega poslednjega in najprepričljivejšega dokaza, ki ga Je moral doprinesti, nam je tako čudovito odgrnil pred očmi: «Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!» Danes, ko so se v Jugoslaviji, njegovi domovini, izneverili veliki ideji, za katero se je žrtvoval tudi Kajuh, ki smešijo in pačijo na najostudnejši način pravi obraz Sovjetske zveze, dežele njegovih mladostnih sanj, ko za ščepec moke izdajajo interese jugoslovanskih narodov in jih pehajo spet v sužnost, katere so se komaj rešili za ceno najdragocenejše krvi, bi Karel Destovnik spet rad stopil med nas, če bi mogel. Nejevoljen bi stresel s svojo bujno glavo in grozeče udaril s trdo pestjo zvodnikom in potvarjal-cem v lice. Nadaljeval bi z nami vred borbo za stvar, za katero je že enkrat padel, ker treba jo je spraviti do konca, saj «revolucija mora uspeti!» Tako je rekel že pred desetimi leti, to bi nam dejal tudi danes. S to mislijo v srcu se zdaj poslovimo za hip od njega še mi, s pozdravom, s katerim se je z njim razstal tudi Zupančič ko ga je gledal odhajati v hosto: «Pozdravljen, Kajuh, črni lasati fant ■ ■ .» IVAN ROJAN m TAM. SE ENKRAT SO SE ZMOTILI — Titofašisti pa res nimajo sreče, to jim je treba po vsej pravici priznati. Pred volitvami za voditelje ene izmed družb pristaniških delavcev so vse svoje umazano časopisje docela preplavili z najbolj ogabnimi in lažnivimi članki, v katerih so kar tekmovali s «policijskim sindikatom» in ostalimi razbijači v lažeh in klevetah proti voditeljem pristaniških delavcev. «Policijski sindikati», ki imajo svoj sedež v istem poslopju kot pristaniška policija, kakor tudi fantomska «compagnia portuale Italia» so raztrosili med pristaniške delavce na tisoče letakov in jih pošiljali slednjim celo na dom, vse to seveda z namenom, da bi preprečili izvolitev resnično demokratičnih predstavnikov. Titofašisti pa so se pridružili tej gonji z vsem svojim časopisjem. Zgledalo je, da bo «Primorski» kar počil od same jeze in srda in še v nedeljo se je «tolažil» z daljšim člankom pod naslovom na dva stolpca «Pristaniški delavci ne bodo izvolili takih predstavnikov, ki nosijo odgovornost za poslabšanje položaja v tržaškem pristanišču». To je bila tudi poslednja «pobožna želja» titofašističnega glasila, ki se pa na veliko jezo titofašistov ni izpolnila, ker so pristaniški delavci izvolili — glej vraga — prav tiste predstavnike, proti katerim so se i titofašisti i «policijski sindikati» in fantomska družba «Italia» najbolj zaganjali. Toda titofašisti se ne dajo kar tako ugnati v kozji rog. Ker so njihova dalekovidna «predvidevanja» tako neslavno pogorela, so si seveda zmislili nekako «o-pravičilc in to naj bi bil kot običajno «teror in izsiljevanje, ki so ga izvajali kominformisti nad pristaniškimi delavci». Glasovanje je bilo tajno, kot je pač zahtevala VU in kljub temu so se «bali izvoliti druge predstavnike» — tako se opravičuje «Primorski», ki seveda ne pove, da je bilo okrog Doma pristaniških delavcev celo krdelo policistov. Pomislite, da sta bila cele t ito fašistična pajdaša Pernarčič in njegov sodrug tako «terorizirana», da se nista upala glasovati za . . . Pernarčiča in kompanjona, ker v resnici nista titofašistična «kandidata» prejela niti teh dveh bornih glasov. NE VEDO O OEM BI PISALI — «Primorskemu» je, kakor zgleda začelo primanjkovati «materiala», s katerim bi zabaval svoje redke, večinoma brezplačne bralce. Iz Goebbelsovega in Mussolinijevega protikomunističnega arhiva je že privlekel tudi poslednjo staro šaro. «Sentimentalni» članki Mare Samse so postali tudi že predolgočas-ni. «Običajni» sestanki v «običajnih» prostorih ne privlačijo več nikogar. In tako se je moralo ubogo časnikarsko revše zateči k «zanimivostim», seveda iz Amerike. V številki od 7. t. m. vam prinaša «iznajdljivi» trobentač eno izmed takih «zanimivosti», ki bo njihovim bralcem kar zaprla sapo. Pod velikim naslovom na dva stolpca vam pove, da «je bila ustanovljena v New Yorku šola za bodoče očete, kjer traja teoretični in praktični pouk 45 dni in se «učijo» kopati, oblačiti in slačiti dojenčke itd.» Kaj takega se pač lahko dogaja samo v Ameriki. Radovedni pa smo, v koliko bi take ameriške novotarije lahko zanimale ljudi in kako so bralci «Primorskega» sprejeli ta njegov najnovejši način «socialistične» izobrazbe množic. Res veliki reveži so postali, če se morajo zatekati k prepisovanju takih budalosti. Res je sicer, da prihaja «pomoč» prav od tiste strani; vendar pa je začel «Primorski» prekašati celo najbolj «amerikani-zirane» časopise in to od prve do zadnje strani. DELO ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU BELCKI SE POTEGUJEJO za "pravice,, lilofašislov Poročilo tov. Miliča o izvršenih zimskih delih - VU je zahtevala proračun za leto 1951 še predno ga je odobril občinski svet - Protest občinskega sveta - Imenovanje namestnika občinskega tajnika V prisotnosti 11 svetovalcev se je nadaljevalo v nedeljo 4. t. m. zasedanje občinskega sveta v Zgoniku. Po čitanju in odobritvi zapisnika zadnje seje se je oglasil svetovalec belčkov Gruden, ki se je začel potegovati za titovca Obada in Budina, ker sta bila brisana iz seznama stalnih prebivalcev občine. Tudi belček Gruden je skušal podtikati, češ da sta bila titovska svetovalca brisana iz političnih razlogov. Vsem pa je prav dobro znano, da imata oba titofašista že dalj časa stalno bivališče izven občine in je torej povsem naravno, da sta bila črtana iz seznama stalnega prebivalstva. Grudnu je odgovoril župan tovariš Pirc, ki mu je pojasnil, da bo zadevo še preučila conska komisija. Značilno pa je dejstvo, da so se za «pravice» titofašistov začeli potegovati tudi belčki in tega se veseli tudi «Primorski», DELOVANJE odborov miru Na splošno beležijo vsi odbori miru našega ozemlja in to še posebno v zadnjem času po-jačeno delovanje, ki stremi tudi za tem, da izboljšajo svoje organizacijske zmožnosti. Delo partizanov miru je osredotočeno na širjenju svojega programa med široke ljudske množice in ustvaritvi vedno močnejše in večje miroljubne fronte, ki bo v stanju uspešno kljubovati vojnim spletkam1. Pri tem delu jim je v veliko pomoč zadnja miroljubna izjava tov. Stalina. Tržaški odbor miru je prejel v zadnjem času vrsto zahvalnih pisem, ki so jih poslali ki ni hotel kljub temu povedati v svojem poročilu o poteku seje, kateri stranki pripada «gospod» Gruden. Sledilo je nato poročilo o izvršenih zimskih delih, ki ga je podal svetovalec tov. Milič Anton. V razdobju od 16. novembra 1950. pa do 24. februarja t. 1. je bilo izvršenih v občini zimskih del za skupno vsoto 5,347.782 lir, dočim je občina prejela iz tega naslova 5,311.000 lir. Razlika 36.782 lir, ki jo bo morala kriti občinska uprava pa je nastala zaradi nepredvidenih višjih stroškov inž. Mozetiča za 25 razlastitev zemljišč. Za zimska dela je bilo napravljenih skupno 19.074 delovnih ur. Od celotne vsote pa je bilo izdanih za plače delavcem 3,987.624 lir. Izvršena so bila razna popravila cest, obcestnih zidov, v Briščkih je bila popravljena pogorela hiša, last Jerič Ivanke, itd. Pri naslednji točki dnevnega reda so svetovalci obravnavali pri zaprtih vratih vprašanje imenovanja nameščenca občinskega tajnika. Po daljši razpravi je bil sprejet za to mesto g. Strekelj Miroslav iz Gabrovca. Glede občinskega proračuna za leto 1951. je tov. župan pripomnil, da bi že po zakonu moral občinski svet prej odobriti proračun in šele nato VU. Letos pa to ni bilo- mogoče, ker je VU zahtevala, da se ji proračun izroči v par dneh in ga je tudi po svoje odobrila in gimi občinami. Zaradi tega je bil na predlog tov. Pirca vne-šen v zapisnik protest občinskega sveta, s katerim so se strinjali vsi svetovalci. Občinski svet je nato odobril proračun za leto 1951., pri katerem pa je VU že odbila preveliko vsoto in bo slednji ponovno predložen VU s protestom zaradi neutemeljenega črtanja nekaterih prepotrebnih izdatkov. Glasom prvotnega proračuna znašajo predvideni izdatki 8,658.988 lir, občinski dohodki pa 5,657.499. VU pa je priznala le 7,598.510 lir, dejansko je črtala kar 1,060.478 lir. V proračunu so predvideni tudi izdatki za opremo šole v Saležu in novega občinskega doma ter stroški za ljudsko štetje. Glede proračuna je tov. Pirc še poudaril, da je občinska u-prava stremela za tem, da se čim bolj znižajo izdatki, ki niso prav neobhodno potrebni. Glede dohodkov pa so polagali posebno pažnjo, da se ne bi zvišali davki, pristojbine, trošarine itd. V zaključku je občinski svet sprejel predlog tov. Furlana, da se v vaseh, kjer ni zdravniškega ambulatorija, postavi skrinjica z najnujnejšimi zdravili, ki bodo služila kot prva pomoč revnim vaščanom. Posvetovanja naših občinskih sv e tov alo ev Naši občinski svetovalci so na razpolago prebivalcem za posvetovan e in pritožbe glede občinskih problemov, kot sledi: BIDOVEC: v PD «Škamperle», vsak ponedeljek od 20. do 21. ure. BRAUN: v ul. del Prato 4, vsak ponedeljek od 18.30 do 19.30. CASALI: v PD «Dugolin», vsak ponedeljek od 19. do 21. FERLAN: v ul. dei Leo (Tomažič), vsako sredo od 20. do 20.30. GHETZ: v PD «Kraljič», vsak četrtek od 18. do 19. GOMBAČ: v Skednju (na sedežu KP), vsak ponedeljek od 18. do 20. KOŠUTA: v Križu, vsak ponedeljek od 18. do 19.30 in na Proseku od 20. do 21.30. JURAGA: v ul. Vidali 4, vsako sredo od 19. do 20. MALALAN: na Opčinah, vsako soboto od 17. do 19. RADICH: pri Sv. Jakobu (Rinaldi), vsak četrtek od 20. do 21. ure. ZBOGAR-BROCCHI: pri Sv. Alojziju (Čermelj), vsak četrtek od 20. do 21. WEISS: v «Perossa» pri Sv. Vidu, vsako sredo od 19.30 do 20.30 in v «Kraljiču» vsak četrtek od 18. do 19. OBČINSKA S E »I A V NABREŽINI Ustanovitev stalnih mest za občinske nameščence Ponovno razkrinkano tendenciozno in neobjektivno pisanje "Primorskega dnevnika,, - Občinski svet soglasno odobrava gradnjo nove obalne ceste V četrtek popoldne je bila redna seja občinskega sveta v Nabrežini. Na njej je najprej razpravljal o ustanovitvi stalnih mest za občinske nameščence. Odbornik tov. Graton je predlagal med drugim, naj svet sprejme sklep, po katerem dobijo stalno namestitev 4 občinski uradniki, 2 sluge, 1 veterinar, 5 otroških vrtnaric, 4 cestarji, kuharice v otroških vrtcih in sploh itd. Predlog tov. Gratona je bil po daljšem razpravljanju soglasno sprejet. Za tem je svet nadaljeval diskusijo o javnih delih, katero je pričel že na prejšnji seji. Svetovalec Terčon je priporočil občinskemu odboru, naj bi poskrbel za postavitev napisov ob vhodih v vasi. Zupan mu je odgovoril, da je tozadevni sklep že svoj čas sprejel občinski svet, toda predno postavijo nove napise, je treba odstraniti vsa politična gesla, ki jih je še vse preveč po raznih vaseh. Z županovo trditvijo se strinja večina občinskega sveta. Nato je svetovalec Legiša vprašal, ali bodo popravili cesto iz Devina proti postaji. Zupan mu je pojasnil, da so v teku pogajanja za popravilo vseh občinskih asfaltiranih cest. Tovariš Rukin je priporočal odboru, naj bi postavil novo vodno pipo v bližini severne postaje ter poskrbel za popravilo ceste, ki veže Nabrežino z avtocesto. Za tem pa je titovski svetovalec Pertot priporočal postavitev občinskega prosvetnega doma. To bi brez dvoma z veseljem pozdravili in bomo pozdravili, toda še le tedaj, ko bo rešeno stanovanjsko vprašanje in ko bomo gotovi, da ne bo njegova postavitev vnesla razdora med občane». Tako se je namreč izjavila večina svetovalcev. Tov. Graton pa je temu dodal, da je vsekakor mnogo bolj potrebna občinska ubožnica in zavetišče za starčke. Na koncu je svet še razpravljal o gradnji obalne ceste, za katero se zlasti zavzema neka turistična ustanova. Ta cesta naj bi bila speljana tik ob obali od Barkovelj do Sesljana. Iz načrtov je razvidno, da bi ne povzročila skoraj nobene škode, pač pa bi v znatni meri valorizirala vinograde in «paišt-ne», ki se nahajajo pod sedanjo obmorsko cesto. Za teden dni~ (prV Sobota 10. . Makarij Nedelja 11. - Sofronij Ponedeljek 12. - Gregor Torek 13. - Teodora Sreda 14. - Matilda Četrtek 15. - Klemen krajec) Petek 16. - Hilarij - ZGODOVINSKI DNEVI - 12. 1917. zmaga demokratski] revolucije v Rusiji. 14. 1883. je umrl v London! Karl 'Marx, ustanovite! znanstvenega socializma i) genialni vodja in učite), svetovnega proletariat; 15. 1939. Hitler nasilno zased' Češkoslovaško. ;1| Turistična ustanova je povabila lastnike, naj bi ji nekaj metrov tik ob obali odstopili brezplačno. Občinski svet je mnenja, da je treba to pobudo podpreti, kajti od gradnje ceste bo imela prav nabrežin-ska občina velike koristi. Z novo obalno cesto bi dobila vsa obala od Barkovelj do Sesljana popolnoma novo lice. Ob njej bi nastala nova kopališča in novi hoteli, od česar bi imeli koristi vsi občani. Kljub rovarjenju titofašistov in "policijskih,, sindikatov Pristaniški delavci so dali ponoven dokaz delavske enotnosti Izid nedeljskih volitev je razblinil vse upe sovražnikov delovnega ljudstva - Popoln poraz titofašistov in njihovih pajdašev - Voditelji pristaniške družbe izvoljeni z 89 odst. glasov Spominska kolajna 30. obletnice ustanovitve komunističnega gibanja v naših pokrajinah, ki jo lahko dobite pri vseh sekcijah Partije. Cena 100 lir. Vsak tovariš naj jo ohrani kot spomin na 30. obletnico. KDO JIMA JE POLOMIL KOSTI... — Titovska «ideološka veličina» Laurenti (nekdaj Lavrenčič) ugotavlja, da bo svet polomil kosti napadalcu, kot jih je polomil Hitlerju in Mussoliniju. Tega «velikega» gospoda bi vprašali, če ni pozabil zgodovine, kdo je polomil kosti Hitlerju in Mussoliniju. Ali morda Anglo-Amerikanci? Ali se marda ne spominja, da jima je polomila kosti oprav tista Sovjetska zveza, proti kateri se tako rade volje zaganja? Ali ni maraa Rdeča armada zavzela Berlin, ali niso morda zmage Rdeče armade omogočile, da je italijansko ljudstvo v revolucionarnem poletu prisililo italijansko vodilno kamarilo na odstranitev Mussolinija? Ali pa si morda misli, da je on, Laurenti (Lavrenčič) to storil? odbori miru iz tovarn, podjetij, okrajev in vasi, s prošnjo, da se ta pisma odpošljejo tov. Stalinu. V navedenih pismih izražajo partizani miru svojo hvaležnost voditelju sovjetskega ljudstva za njegovo dragoceno pomoč, ki jo je dal borbi za mir. Obvezujejo se obenem, da bodo ponesli njegove miroljubne besede med najširše množice, ki bodo tako lahko še bolje spoznale, kdo je danes resnični prijatelj človeštva in pravi branilec miru. Odbori miru so zboljšali svoje delo tudi zaradi tega, ker so se znali otresti še zadnjih ostankov sektaštva in vršijo svoje naloge v duhu razumevanja, da mora fronta miru zajeti najširše sloje prebivalstva. Zaradi tega so dobro uspele' številne konference, ki so bile organizirane za čim večjo popularizacijo miroljubnih izjav tov. Stalina in na katerih se je razpravljalo o nevarnosti, ki jo predstavlja za naše ozemlje bodoča konferenca v Londonu. črtala. Sicer ni to edini primer, ker se je slično pripetilo tudi z dru- Nedeljske volitve voditeljev ene izmed družb pristaniških delavcev so dokazale, da so bili tudi tokrat zaman vsi poskusi sovražnikov delovnega ljudstva za vnašanje razkola v vrste pristaniških delavcev. Kljub nedemokratičnemu ukazu, ki ga je izdala VU in rovarjenju Delavske zbornice, titofašistov in na novo ustanovljenih «policijskih» sindikatov, so pristaniški delavci izvolili tiste predstavnike, ki so vedno uživali največje zaupanje in spoštovanje ter dali neizpodbit-nes dokaze predanosti delavskemu razredu. Razumljivo, je da izid volitev ni bil po godu krogom, ki so posebno v zadnjem času vneto spletkarili okrog pristaniških delavcev in jih de-! jansko zasuli z raznobarvnimi ! letaki in lepaki, v katerih niso štedili s klevetanjem demokratičnih predstavnikov pristaniških delavcev. Vsa ta propagandna kampanja je bila pač izvedena z namenom, da bi vnesli v te delavske vrste razdor in zasejali nepaupanje in zmedo. Računali so pač da bodo na ta način lahko vrinili v vodstvo pristaniške družbe svoje elemente. Da ne bodo pozabili na slovenske otroke Kako mislijo urediti vprašanje slovenskega otroškega vrtca v ul. Panebianco v Skednju Pomoč brezposelnim Upravni odbor sklada za zimsko pomoč javlja, da je bilo do 3 t. m. nabranih 4 milijone in 136.084 lir. Kakor zgleda, bodo v doglednem času izpraznili poslopje v ulici Panebianco v Skednju in ga ponovno dodelili za otroški vrtec. To je vsekakor razveseljivo dejstvo, posebno še, če upoštevamo, da so sedanji prostori docela neprimerni za otroški vrtec. Izgleda pa, da nameravajo šolske oblasti namestiti v to poslopje edino le italijanski otroški vrtdc, doqim bi slovenski ostal še nadalje1 v dosedanjih neprimernih prostorih, kjer nimajo slovenski otroci niti možnosti, da bi se razvedrili na prostem.. V dvorani «Škamperle» pri Sv. Ivanu je vsako nedeljo od 20. do 23.30 ure ples, kjer svira plesni orkester «Giordy». Cim so slovenske matere iz Skednja zvedele za to najnovejšo in grobo krivico, ki jo mislijo šolske oblasti napraviti škedenjskim slovenskim malčkom, so sestavile protestno resolucijo, naslovljeno občinskemu svetu, s katero odločno zahtevajo, da se dodeli v poslopju v ul. Panebianco prostor tudi za slovenski otroški vrtec. Z naše strani popolnoma podpiramo povsem upravičeno zahtevo škedenjskih slovenskih mater ter pozivamo občinski svet kakor šolske oblasti, naj ugodijo postavljeni zahtevi in s tem preprečijo, da bi se dogajale Slovencem 'nove krivice. To velja tudi za tiste gospode, ki zavzemajo mesta na oddelku za šolstvo pri VU in se kaj radi ponašajo s svojim «narodnjaškim» čutom. Spored je bil dobro pripravljen, zlasti prepričljiva je bila recitacija dijaka Škrinjarja «Domovini», ki jo je podal z velikim občutkom. Tudi zbor je bil prav dober, zlasti moški glasovi, kakor tudi balet, ki je nastopil na Čajkovskega glasbo. Zadovoljila nas je tudi drama «Kralj Ojdipus», Med igralci je bil precej močan Gorup, ki si ga želimo videti drugič v kaki daljši vlogi. Lep je bil tudi Bizjakov pastir. Mladina le tako naprej Toda vsi ti spletkarji, od «policijskih» sindikalistov pa do titofašistov So bili v nedeljo popolnoma poraženi. Pristaniški delavci so z izvolitvijo resničnih demokratičnih predstavnikov, ki so tudi prejeli pretežno večino glasov, dali najboljši odgovor, bodisi na znani ukaz VU kakor tudi na vse ostale spletke. Dokazali so v polni meri svojo razredno zavest in politično zrelost, ker so znali obenem pravilno oceniti različne titofašistične in druge provokacije, ki jim niso nasedli. Na volitvah so bili prisotni predstavniki VU, Urada za delo in drugi so bili izvoljeni s pri-lično 89 odst. glasov naslednji: Ghetz Mario, Bertocchi Mario in Novacco Umberto. V torek so bile volitze za glavni odbor. Izvoljeni so bili: 'Montanari Enrico, Domio Giovanni, Stuie Pietro, Strubelj Armando, Francesconi Edoardo, Ber-netti Alessandro, Sancin Franc, Zanini Zeffirino, Cafagna Francesco, Visintini Romano. Revizorji: Grandis Luigi, Ballarlo Giuseppe in Natali Francesco. V bistvu so to isti odborniki, ki so se, razen dveh, že prej nahajali v starem odboru. Njihova ponovna izvolitev je najboljši dokaz, da uživajo med delavstvom splošno zaupanje in spoštovanje. kvarila ves kruh, mu nisem pustil, da bi še nadalje kvaril peko. Ko je prišel drugo jutro lastnik in me vprašal o poteku dela, sem mu pač moral pokazati vidne rezultate popolne strokovne nesposobnosti delavca Peršiča. Ko je lastnik videl zažgani kruh se je zelo razburil in nato odšel. Ko je šel Peršič do njega, mu je lastnik pekarne izplačal dnevnico ter ga odslovil. Kot dolgoletni pekovski delavec lahko mirne vesti trdim, da nisem do danes še videl takega delavca, kot je Peršič, in prav zaradi tega lahko sklepam, da slednji sploh ni še delal v nobeni pekarni v tej stroki. Tolike, v odgovor na lažnjivo in obrekovalno pisarjenje «Primorskega» in njegovega «dopisnika» Ulienija, o katerem bomo pa še posebej spregovorili prihodnjič. GABRIJEL GERBEC 1. r. skim predpisom, bo podvržen ukrepom, ki jih predvideva zakon za cestni promet. Kot smo že poročali; je na prejšnji seji sveta prišlo do soglasnega zgražanja radi lažnivega pisanja «Primorskega dnevnika». Tudi titovski odbornik Škrk je takrat obsodil tako pisanje (saj se je čutil tudi osebno prizadetega!) Po čitanju zapisnika na četrtkovi seji pa je poskušal zanikati, da ni bilo tako res. Seveda so ga svetovalci in župan takoj postavili pred dejstva, izpred katerih ni bilo možno nikako izmikanje. Včeraj zvečer je bila redna seja tržaškega občinskega sveta. Ker je bil naš list še v tisku, bomo o poteku seje poročali v prihodnji številki. TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13.20 Šramel kvinte «Veseli godci»; 18.15 Mac Dowell Klavirski koncert št. 2 v D-molu 21.00 Sobotni večer. •• NEDELJA: 9.00 Kmetijska oà daja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 O melodije do melodije 13.;00 Glas ba po željah; 18.30 Oddaja za naj mlajše; 21.00 Z domače knjižni police; 22.00 Cajkovskij: Simfor nija št. 6 v H-molu - «Patetična* PONEDELJEK; 18.15 Borodifl Simfonija št. 2 v H-molu; 21.0 Koncert tenorista Renata Koder ..........■ :a......« Odgovor lažnjivcem Preteklo soboto je preminul po dolgi in mučni bolezni tov. Egidio Stradi iz Milj, bivši član CK KP STO in občinski svetovalec miljske občine. Težko prizadetim svojem izraža uredniški kolektiv «Dela» tem potom iskreno sožalje. Tovariš Gerbec Gabrijel, član Glavnega sveta ZES nam je poslal v zvezi z obrekovalnim člankom, ki ga je objavil «Primorski dnevnik» 4. t. m., naslednji članek si prošnjo da ga objavimo. V zvezi z lažnjivim pisarjenjem «Primorskega dnevnika» z dne 4. t. m. pod naslovom «Se en primer «solidarnosti» in «razredne zavesti» kominformističnih sindikalistov» glede delavca Peršiča, ki se je prijavil na delo v pekarni Lokar, se je cela stvar razvijala, kakor sledi. Navedeni Peršič je bil sprejet na delo za vlaganje kruha v peč. Pripravil je tudi dve peki kruha in, ko ga je začel jemati iz peči, smo vsi videli, da je bil kruh zažgan in so bili posamezni kosi sprijeti. Videč njegovo očividno nesposobnost za pekovsko delo, ki bi brez dvoma popolnoma po- Inšpektorat za motorizacijo opozarja lastnike motoskute-rjev, da zapade 31. marca t. I. rok za .registracijo navedenih vozil kakor tudi za izstavitev dovolilnice za vožnjo (paten-tina). Kdor bo po preteku tega roka krožil z vozilom ne da bi zadostil navedenim zakon- maca; 22.30 Cajkovskij: Serenadi; v D-duru op. 48. VP TOREK; 13.00 Glasba po željai^_. 18.15 Grieg: Koncert v A-molu op,;^ 16; 19.00 Mamica pripoveduje^ 21.00 Vzori mladini: Vinko Belin čič: France Prešeren — zvočnjiQ slike iz njegovega življenja; 22.^ Beethoven: Koncert za violini i'0 orkester. ’ SREDA: 13.00 Liszt: Ogrska raP,/Si sodija; 18.15 Paganini: Koncert 1 v D-duru op. 6; 19.00 Zdravniški vedež; 20.00; Evropski koncertni 20.30 Naša šola; 21 Volkalni kvaf^ tet «Veseli bratci») 22.00 SibeliuSy Simfonija št. 7 v C-duru op. 105.st ČETRTEK: 13.10 Pevski duet iijjj harmonika; 18.15 Glasbeno pre^ davanje; 19.00 Slovenščina zUj Slovence; 21.00 Radijski oder: Al^ dous Huxley - Človeška pota. PETEK: 13.00 Glasba po željal>tjai 19.15 Schumann: Koncert v A-mff>j lu; 19.00: Pogovor z ženo; 21.M, Klavirski koncert prof. Mircfe^ Sancinove) 20.30 Tržaški kulturPR , razgledi; 21.00 Mojstri besede: Kijj ’ tajski pesnik Li Tai Po; 22.ftj0 Beethoven: Simfonija št. 3 duru — Heroična. Prvenstvo STO - L kategorij»’1 e Frausin - Inter, eia igrišč1^?1 Aquilea ob 15; Rojan-CostalutCv] ga, na igrišču v Trebčah ob P T II. kategorija n® Corale - Skoljet, na igriščJ®1 v Trebčah ob 15; Proletarec ' o!*3 V takem stanju se nahajajo danes travniki nazvani «Hudo leto», ki so last kmetovalcev iz Lonjerja. O razdejanju in pustošenju omenjenih travnikov po vojaških okupacijskih tankih srno podrobneje pisali v «DELU» z dne 24. febr. t. 1. Pričakovati je, da bodo merodajne oblasti končno napravile potrebne korake, da se prepreči vsako nadaljnje pustošneje imovine naših kmetov. Vesna, na igrišču istotam 10.30; Kolonja - Union, na igr’Ij šču v Trebčah ob 13.15; Opči“ ne - Partizan, na igrišču v N», brežini. ] KOŠARKA ‘k Prvenstvo STO - moška skupi»» L kategorija , A Inter A - 'Magdalena, na igrUp ŠČU iù+Ti /-\K irt. «Ni_ POSREDOVANJE ZDRUŽENJA ZA PRAVICO DO STANOVANJA Potrebna je skupna borba proti stanovanjskim izgonom Združenje za; pravico do stanovanja je že neštetokrat interveniralo pri vseh civilnih in vojaških oblasteh, da se preprečijo nadaljnji stanovanjski izgoni. Tudi v tem tednu se je predsednica udruženja Pina Cattaruzzi zglasila pri sodniku Lo Cuoco ter mu predočila neobhodno potrebo, da bi tudi sodna oblast zavzela določeno stališče proti naraščajočim stanovanjskim izgonom. Na konkretna izvajanja attaruzzijeve je sodnik sicer obljubil svoje zanimanje, izjavil pa je obenem, da je edino od VU odvisna vsaka sprememba znanega ukaza št. 175. Predsednica združenja je nato intervenirala pri občinskem odborniku Duciju glede dodelitve 48 malih zasilnih stanovanj, na Ko-lonkavcu ki so v gradnji. Slednji je izjavil, da je število vloženih prošenj že zdaleka preseglo število razpoložljivih stanovanj. Predsednica združenja je predlagala nato naj bi se razširil tudi na naše ozemlje zakon, ki predvideva splošno podaljšanje stanovanjskih izgonov za dobo šestih mesecev. V tem pogledu pričakuje občina, da bo dala VU v doglednem času svoj odgovor. Celo sam občinski odbornik je izrazil mnenje, da bi moralo vse časopisje ne glede na strankarsko pripadnost .voditi kampanjo proti stanovanjskim izgonom in to še posebno z ozirom na dejstvo, da je predvidenih do aprila nadaljnjih 478 stanovanjskih izgonov. Brez dvoma je vprašanje stanovanjskih izgonov eno izmed najbolj perečih in lahko rečemo docela tragičnih, ki prizadene n Občni zbori Danes, 10. t. m. ob 20. uri se bo vršil v Barkovljah pri Rumeni hiši občni zbor PD «MAHU MATJAŠIČ - MILAN». Občni zbor SHPZ PD «SLAVEC» V RICMANJIH bo imelo v soboto, 17. t. m. ob 20. uri svoj redni letni občni zbor v Ljudskem domu. Z ozirom na to, da so doslej v Ricmanjih pokazali zelo veliko zanimanje za prosvetno delo, je pričakovati, da se bodo tega občnega zbora vsi domačini polnoštevilno udeležili. slu naših želja in pričakovanj! Slovensko - hrvatska prosvetna zveza javlja tem potom, da je preložila svoj sedež na trg Ponterosso 6/L, telefon 60-40. Tako zgleda cesta že odobren kredit za pokopali :čem za potrebna popravila, vendar pa je bila cesta asfaltirana samo do kopčne avtobusne postaje. Zaradi tega je nujno, da se slednja asfaltira do nove glavne ceste in to tem bolj, ker je ta cesta edina zveza med Lovcem in novo cesto. Akademija slovenskih dijakov V Ljudskem domu v Trstu so nastopili v soboto, 3. marca t. I. dijaki slovenske višje realne gimnazije na akademiji, ki je privabila mnogo občinstva. Ta kulturna prireditev našega dijaštva zasluži vsekakor vso pohvalo, ker potrjuje, da se naša mladina ni obrnila od prosvetnega dela, za katerega je nekoč slovenski naraščaj ves živel. Obveščamo vsa slovenska prosvetna društva, včlanjena v naši Zvezi ter vse članstvo, da bomo imeli v nedeljo 8. aprila t. I. svoj redni letni občni zbor ob 9. uri zjutraj. Kraj bomo pravočasno najavili. Pozivamo vse odbore prosvetnih društev, da do tega dne za-kljuèijó vse delo glede vpisa novih članov, izdajanja izkaznic za leto 1951, skratka, z vsem administrativnim delom. Pripravite se na najboljši način, da bo letošnji občni zbor SHPZ v resnici potekel v smi- Proslava Kajuha «Slava Kajuhu in vsem padlim tovarišem za svobodo!» S temi besedami smo zaključili skromno a lepo komemoracijo mladega pesnika - borca, ki je pred sedmimi leti žrtvoval svojih enaindvajset let veliki stvari, kateri se je še kot otrok posvetil z dušo in srcem. Tov. Legiševa je zbranemu poslušalstvu, ki se ni prestrašilo slabega vremena in prihitelo na to pomembno proslavo, lepo prikazala življenje, delo in pomen tega našega mladega poeta. Sledile so recitacije njegovih pesmi, ki so jih podali tovariši Gerlanc, Gorup, Bernetič in Justo Košuta; iz njih je vstal v naši sredi naš Kajuh, tak kot je bil, otožen in pogumen, nežen in udaren hkrati. Nad vse razveseljiv je bil na- Isfo.p dekliškega kvarteta iz Križa, ! ki bi ga radi še slišali na naših prireditvah. Je res v čast sebi, svojemu pevskemu vodji in vsej primorski mladini. Želeti bi bilo, da bi med njo kmalu našel novih posnemalcev, saj imamo toliko odličnih mladih pevskih grl in talentov! Tudi glasbeni del programa je bil na mestu. Tov. Kocjančič, je ob klavirski spremljavi tov. Periata odigral na klarinetu nekaj komadov iz Bellinija, Bacha in Webra, ki so v največji meri pripomogli k intimnejšemu doživljanju večera. Zaključil ga je har-monikaški mladinski orkester iz Križa, na način, kot zna le on sam, inteligentno in občuteno. Tako smo se spomnili Karla Destovnika mi, ki gremo naprej po poti, ki nam jo je bil pokazal, ne meneč se za histerično vpitje tolpe duševnih pritlikavcev, ki nas na njej spremlja. GOGOLJEV «REVIZOR» V NAjlBREZINI. Openska dramska skupina je v nedeljo, 4. t. m. gostovala v Nabrežini z Gogoljevo komedijo «Revizor». Tudi tokrat so igralci na najboljši način podali to znamenito slovansko igro, škoda pa je, da ni bilo v dvorani toliko poslušalcev, kolikor jih je bilo pričakovati. Upajmo, da bo ob ponovitvi prihitelo več občinstva prisostvovati temu znamenitemu delu. posredno več sto revnih družin z nedoletnimi otroki, starčki in celo bolniki. Skrajni čas je, da VU spremeni krivčni ukaz 175, ki je dejansko nosilec novega gorja in trupljenja. Ljudem je treba preskrbeti streho in šele nato naj se izdajajo taki ukazi. Z druge strani pa smatramo, da je dolžnost vsega časopisja, da se resno zavzame za ta pereči problem, posebno še, ker nam je znano, da pošilja Združenje za pravico do stanovanja svoja obvestila vsem tržaškim listom. Pojačiti je treba torej borbo proti stanovanjskim izgonom. Brez dvoma bo to pravično borbo podprlo vse prebivalstvo, ki bo na ta načih konkretno izrazilo svojo solidarnost z nesrečneži, ki jim preti nevarnost, da ostanejo poleg vseh drugih življenskih težkoč tudi brez strehe. na Skoljetu ob 10; Skede»- *s -Sv. Alojz, na igrišču v Ske^c, nju ob 10. II. kategorija - STO ai Vesna - Rinaldi, na igrišM na Skoljetu ob 14; Skedenj BsjU Skoljet B, na igrišču ■■ ^ »Us a k SkeC nju ob 8.45; Tovarna strojev ^ Inter B, na igrišču na Školjki* +1T O »c j»' V; tu ob 8.45. Prvenstvo STO ženska skuL ' I. kategorija 1 šču Skorklja-Magdalena, na iglUD pjjav ob 11.15; Sk<^ na Skoljetu Ijet - Pristaniščniki, na igrišč'!^’ v Skednju ob 11.45, j z° II. kategorija Bliv Vesna - Flent, na igrišču »f y , Skoljetu ob 15.15; Rinaldi-SKOerm-ijet, na igrišču na Skoljetu »Vst,. 16,15. Počiva Inter. - --------------- Odgovorni urednik 0va: RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Sv» Tiska tip. Adriatica, Rismondo ^aV( Dovoljenje AIS ' B? Bda — o SIROTO hvsi + Dne 27. februarja t. 1. je preminula Deklico brez staršev, staJi,v' od 13 do 16 let, želita dot»1, ) zakonca brez otrok in s precejšnjim premoženjem, ki bi f0c:Ì£l vzela za svojo. ®v 1 Naslov pri uredništvu «Del»,er ' ____________________________/«hjn Tr-Uro-*tu bolezni na Proseku v starosti 85 KONCERT GODBE IZ ŠKOFIJ V SV. BARBARI V nedeljo, 18. t. m. priredi v Sv. Barbari v Ljudskem domu godba iz Škofij svoj koncert. Nastopi tudi pevski zbor «Rota» iz Kolon-kovca, ki bo zapel več ljudskih in umetnih pesmi. To bo vsekakor lep kulturni dogodek, ki bo privabil vse ljudstvo od Sv. Barbare in bližnje okolice. PD «SREČKO KOSOVEL» PRI SV. VIDU priredi v petek, 23 t. m, ob 20. uri v Prosvetnem domu proslavo obletnice smrti pesnika Srečka Kosovela. Pozivamo vsa prosvetna društva v mestu, da se te komemoracije udeležijo in tako častno oddolžijo pesnikovemu spominu. po dolgi in mučfe^i let naša predraga N hm. ^isl ;buc nami sočustvova^hds1 in spremili pokojnico na njeni zadnji pot kakor tudi ^ K E Z A B A K Tem potom so zahvaljujemo vsem, ki so z sorodnikom in znancem; za vence in cvetje. Prosek, 10. marca 1951. DRUŽINA BAN vs .dpi. ‘talij «loj Za nabavo semen in umetnih gnojil poslužujte se pri KMETIJSKI NABAVLJALNI IN PRODAJNI ZADRUGI V TRSTU Z. Z O. J. Na ‘Crei Ni S o ft?1 Centrala* ul. U. Foscolo 1 - telef. 94-386 Prodajalna: ul. S. Mercadante 4 - telef. 88-19 Podružnica v Miljah: ul. Roma 1 ^hj6 ''•«De ^ito Sfor