MrttBi »ližm i Bttt^al-XII. lejtnik.
1934. JUP*  Ž 20.
7. numera.
Vu Imčni prSkmurske evang. linjorije redite!
i vddavniks fLISAR jfiNOS, Hurska Sobota.
Rokopisi se morajo v Puconce pošilafi.
Ček računa št. 13,586; imč  ,,Duševnl   Hst"   Puconcl.
PlUg.
Pisao: Hžri Lip6t ev. duhovnik.
Nesmilenoga boja za všžkdenčšnji kriih najblagoslovneše rožjč je plug. Gda globoko notrizorje v trdi prčlog, naj z trde, nehasnovite zenile kriih rodeča njiva posta-ne, tžkšega hipa je pltig takši, kak dob-rote i dužnosti ideala ponizen sluga.
Plug je vtipanja rožje. Či z poniznim vflpanjom vlomiš človečanskoga naroda najdragšo hrano : kriih, zmisli si na to, ze-melski vandrar, da kriiha cela preminočo-ta: mela, snop, vlat, posejano zrno z pliižnim dčlom začinja svoje živlenje. Či zda" v sprotolešnjem vremeni na golom poli črne grude obračajoči plug vidiš, gviišno da občiitiš v svojem srci, da je plflg sprotoletja, sejatvi i žitka dčlaven glasnik. Ci v jesenskom vremeni objočeš žuto listje i dolipokošeno pole i travnike, zgledni se na plug, šteri ti žč novoga žit-ka postelo postila i z vupanjom (e opo-mina na pridoče sprotoletje, gda se povsod novi žitek žačne.
Pliig je boddlnosti rožjč. Plug nigddr ne dela za dnes, nego vsigdžr za iitrašnji din, za prišestnost. Ne dčla samo za ora-dev, ne vojskuje se z zemlov samo za se-jatev, nego za žžtvo. Gda oršč ž svojim bistrim i poštenim pogledom svoje ravne brLzde gleda, t^ v svojoj duši žč pred se-botn vidi pšenice zlžto klasovjž, vidi, da po žmetnom   pltižnom   d^li  krOh zraste,
Cejna na cejlo leto 20 Oln., v zvSnsfvo 30 din., v Ameriko 1 Ool., edne nnmere 2 din.
Naprejplačilo gorlvseme vsaki evang. diihovnik i vučitel.
mali črevli za deco, gvantanje zacelo dr-žino i vsako drugo vodavanje. Ti uradnik, trgovec, fabrični delavec, vi veliki gospodje vu varašaj, ki ste morebiti ešče nigdar nč vidli našega kmeta, našega orača žmetno dčlo, ki morebiti nevete, kak rastč kruh, oh glčdajte z Uibčznostjov na ddlo pluga, Iiibte i pošttijte našega prosnoga kmeta, ar je državne, kulturne lepše bodočnosti naj-vernejše rožje te dčlaven plflg i naš pro-sen kmet.
Pliig, kak mira i napreidenja rožj^, je boži dar. Vsako driigo rožjž nevoščenosti, nestrplivosti i nelubčznosti orjč globoke brazde, gd^ smrt ženja krvdvo klasovje. Samo na plužnom preloči se osndvla ono plemenito mišlenje: človeče je d€lo, boži je pa blagoslov. Pliig i toplosunce, mala klica i žitek davajoči deždž nas vse opo-mina na našega nebeskoga Očo, od koga vsaki blagoslov i vsaka dobrota prihaja. Zavupajmo zato mi sebe, svoje liiblene i svoje delo na našega Ittblenoga Očo, ar on dobro zna, ka mi potrebujemo. T6 na gospodnoga Boga zavupajočo miseo je po-svčto Jezuš Kristuš, gda tistim, šteri ne vupajo svoje živlenje na Boga zaviipati i bojijo se Njega naslediivati, — to pršvi: Nišče, ki roko svojo na plfig vrže, i gle-da na ona, štera so odzajaj, je ne spodo-ben k kralevstvi Božemi. Tak postdne pliig nam vsem vupanja, bodočnosti i bože mi-lošče držgo rožjč.
Bratje i sestre ! Lubte pliig i naše zem-le drdgo grUdo, štera nam  leto za letom
Strdn 66.
DUSEVNI LIST
juniuš 20.
kruh rodi. Ta gruda, štero zdaj z pliigom orješ, ti goridrži živlenje, ta griida posta-ne ednok tvoj grob, tvoje mirovno poči-vžlišče. Ci vidiš, ka zda v sprotolešnjem hatari te plug orjč to našo drago zemld, naj se v tvojem srci zglasi edna ponizna molitev: Blagoslov davajoči Bog! Blago-slovi vsLko brazdo, naj se naša siroraaška gumla po žetvi napunijo i po težkom plii-govom deli nam vsem daj naš vsakde-nčšnji kruh!
Predsednilsštuo občinshe cerhvi noše y M, Soboti.
Prezvišeni Dr. Popp Filip piišpek i Dr. Roth Vilmoš občinski inšpekior sta rnaj. 30 ga na večar v M, Soboto prišla. Pred naiov cčrkvov se je ob toj priilki velika možiaa Ifidsiva vkttp spravila; nazoči so bili voditelji sobotški vse cerkevra i dnavni uradov i rdzfični korpor&dj, ki so vsi eden za ovim z lepirai govoratni po-zdravils našega g. piišpeka, ki so se z pozdig-njenimi rečami zahvalili za ete manifestantni sprejem; potom so vu cerkev šli, tanu kratko molitev opravili i blagoslov podelili.
Na dtfigi d^n ob 8V2 vori je Boža služba bila vu c^rkvi našoj, štera se je popolnoma na-punila z pobožoiml vernikrai.   Po občnom spe-
vanji 219. pesmi (»Bojdi veren v-t?ojoj veri") so g. pašpek na podlagi Mat. 16, 26. (,,Ar ka hasni čSoveki, či ete ce!i s?et dobi, dfiši pa svojoj ikodi? Ali ka dd človek oa odrešanje za dfilo svojo?") z globokimi miselrai napunjeno prelčpo predgo držali.
Predge kratki zdržetek je nssledajoči. Z velikov navdQ$enostjov sfe sprejaSi občinsko predsednikstvo. Mi smo se nad teot z zahvalniia srcom rada?ali, ar smo vu toj manifestšcšji vi-dili, ka je evangeličanska cžrkev v Prekffiurji preštlrnana na cdrke? svoji očakov. Pokazali sfe z vašov velikov nazččnostjov, ka z živim djao-jom šččte posvedočiti, da je istinska ona reč, štero vidimo vu Lutherovoj hiži vu Wittenbergi: Nemerjčra, tiego bom žlvo. Tak sl je raislo Luther od refarraScije i od Kristulovoga evan-geSioraa. Neščem mreti niti vu Prekmuiji, nego živeti. I dokeč bodejo na zemli navdiišeni evan-geličanje, tečas se posvedoči, ka je Luther nž mro. Luther je to ščeo, naj se naša cžrkev ne-zofe po njegovom fnieni, nego po evangeliomi. Zato mi moramo pokazati, ka je ne sanio 180.000 evangeličdnov v našoj dtž&ri, ne samo stornilio evangeličdaov na celom sveti, nego dosia st6-miiionov, ki so pripoznali vu srci svojem, ka poleg evangeliotna živejo. Hitler je na paperi r. katholičdnec, ali vsako iitro i večdr Lte Biblljo; z sebora nosi Lutherovo Biblijo i žnje zajimle moč.
Ne Luther je saš ZveliSitel. On je li po» kazao z svojim žitkom  ino   delom na jedlnoga
Laž je — Laž.
Pripovest.  (Nada!lš?an]e) (Poslovenčo: Flisar Janoš vpok, vučitel.)
Razbojnic! so si premišlavalil Bio ]e raed njitni ne samo eden, pred šierira so ne bil^ ne-poznane ete reči: »Nehojte se od oni, ki vam duše nemorejo vmorltll* Že dSvno so znali oni to; z pobožne husitske mažeje vust so ne samo ednok čflli i včili se. Samo, ka so že pozžbili. Zda znova čujejo: tak da bi njih mi!a raati poslala k-KJisn toga čioveka, naj njlra povž, od koj se njim trbe bojati.
—  Ne, ne, dober človek! - - erčč voj. Ob-drži sš ti t?oje peneze. Ogviišamo te, ka mo si z-vsakim človekom smileno djali i za toga volo — kak prdviš — za velkodBšnost si nad  nikira nebomo zadomeičavanja jeroali.
—  Tčm včkša bode vaši duš nevarnost — odgovori batrivno te potnik — Ar si tak bodete
premišlavali, kaj zsmllenim roparstvom, brezi grobijanske divjosti, po pržvoj poti hodite, Vuspite vaie dfiSe, gda tak bodete vervali, kaj dobro delo činite, Li od tiihinca vkra] vzemete peneze i tak te njemi pravili; Pršjžte!, ne pres-trahšl se, nif smo ne hudi ludje. Idi saruo z Bogom dale po tvojoj poti. Aii pa či njemi z vkrajvzeti penez kaj cšče nazfl dšte, ali pa či te razlcček 2«ni!i med sironiaikim i bogatim potni-kom — i čl raogoče siromaškoga obdarujete z onoga, štero ste od bogatca vkraj vzeli. Povete tni prijatelje, jeli ne namenjavate tak činiti?
— Tak poštenl razbojnici, bogdbojeJi r6-parjc, sfflileni hudodelci šfete bidti, ar ste do etiga mao ne znali ka činite, gda ste robili, ali zda že znšte, ka je to velki greh i zato menite vsako hiidobo z-nika tnalo dobrira potihšati... Ne, ne, prijatelje — obdržte sl tnoje pSaeze, i či ravno z-menom kaj dobra ščete včiniti, včinte
juniuš 20.
DOŠEVNI LIST
Stran 67.
Zveličitela sveta i to je Jezui Krisiuš. On je ssredišče naše raisli, naiega žitka, naše diiše, našega srca". Gda sem pred dvema letorca vu severni evangeličanski držžvaj poifivao, čfidiivao setn se, ka norsčgskl krao bole pozna Biblijo, kak vnogi diihovnik. Vsakden jo čie. Gda sem slobod vzeo od švčdskoga trononaslednika, velo mi je, naj javitn njegovo pozdravlenje i eto že-lenje: »Kršstuš bojdi središče evangellčanskoj cerkvi vu Jugoslžviji." — Vsa za Krisfuia, brez njega nikaj. On je edina pot našega žitka, i po njetn smo vkiipeprikapčeni zevsemi krstšanrai, ki Kristuša držijo za svojega ZveličStela.
človečanstvo je preveč napredovalo. Ali jeli raislimo, ka so Ifldjč modernoga časa ple-tr.eniteii gratali? Zveiičati človečanstvo nemre nikša znanost. Kristuš je Zveličitel dfiše; On je pokdzao na njeno vrednost (teksi). (Tti so raz-pravlali, ka je duša.) Toga najsrmaškega člove-ka diiša je več, liki bogastvo ceJoga sveta, a"r je Jezuš svoj žitek dao za njo, naj jo z^eliča. Zato to dfišo nestnlmo zanemariti, ržvno tak kak deco svojo, ali druge reči svoje ne. Ka hasni ednotni bogatci, či eti vsa dobi, dušo $vo\o pa pogiibf. Bdg ne pita: što si bio? nego: kak si živo? Kelko si slfižo tvojlm bližnjftn? Nepita: kelko vsefele bogastva si vkupspravo tvojctni jedfnotni detetf? nego: kelko si se brigao za dušo nje-govo. Bogatcl neffioremo vsi bidti. Vu ednom smo lehko glihni:   vu  varvanji netnrtelne duše
nale. Bog brez prebdranja osob vsakoga zveličati ščd, bojdimo Njemi podložni, racd sebom pa zložni, zndiajog edendrugoga vu liibeznosti!
Po Božoj slfižbi je konferenca drždna vu šoli. Na šlero so pozvini biii diihovnicke, in-špektorje, vučitelje i kuratorje naše šinjorije. Tfl so najprvle Ko?ats šinjor pozdravili nakratci ob-činsko predsednikitvo. Za pozdrav so se g. pOšpek zahvalili i pravli raed drfigim: Zžto smo prišli, da bodete pali edni! Neživmo samo z tistoga, ka Sino herbali, nego ztdajmo za potomcel
Konferenco so Dr. Roth občinski inspekior odprli z dugšim govorotn, vu šterom so nagla-sali, ka je cerkev samo z delom mogoče gori-držati i človeka dnesden li z delotn nazajpovr-noti na pravo pot. Pokazali so na dostaf^ie delo diihovnikov, šteri žitka pozvšnje je, da cdrkev slfižijo. Opominali so inšpektore i presbitere, naj vreli pomočnicke bodejo po diihovnikaj začnje-noga delanja!
G. piišpek so nagldsali, ka občinska cLt~ kev nemre mlačna bidti do toga, kakše delo teče eti ? Prškmurji. Mora bidti tu novi program i novi dfih. Sektdiom je samo z vrelim delanjera tnogoče protistati. Vdkše fare morajo meti ka-plana, ali diakonuša, diakonisso, Morajo se dr-žati evangelizdcije po faraj; verske časopise neobtrudjeno širiti trbž; biblinske «ore, nedelsko šolo držati, tned mladinov delati itd, Edno od-ločilno piianje maaio: Ka bode z cžrkvov i kak naj njej zagvuiamo napreidenje!
teliko, kaj toga prvoga potnika slobodno brezi bantflvanja piistite. Mogoče vam Bog i ponjesii kaj naznani — kaj se i od njega (iidi navčite, šiero jas nevem i tak pa eden stopa*j včinite k dobrotivnosfi stezi. Ar to edno dobro rodi to drugo, ravno tak kak edna hudfiba to drugo.
—  Ali donok k-koncovi, ka bi želo fi ne-dopunjeni človek od nas ? — pita ga znova voj.
—  T6, da se povrnčte.
—  Lehko  je tebi od povrnenja  gučati — si je zdehno Slovek — ali kak se naj povrnčmo mi? Ka misliš, ka de se godilo z nami, či — kak pržviš — se povrnemo? Vu šteroj minuti mi ta luCimo rožj^, povržemo log i med ltidstvo pri-demo . . .
—  Zagviišno   de  sod drž^ni nad vami — odgovori p8tnik.
-— Sod de držani i...?
—  Znd bidti vas prepravijo.
—  No viš, — pršvi kapitan, skoron Jočžč od čeaierov i cdglosti — i donok od povrnčnja gučil ?
—  Ne bojte se od oni, — pondvla te pot-nik — ki vam diiše nemrejo vmoriti.  A!i pa td mislite, ka se one sodbe mentfijete? Ali  že se večeri. Odpustite mene na raojo pot i nebojdite čemerni za mojega  slobodnoga guča  volo.  Z-lubezni satn vam gučao. B6g z-vami!
Z etitni rečrai je potnik odhajali nameno.
—  Čakaj ešče edno malo I — erče voj. I dugo je ostro v-oči glčdao toga tuhinca.
—  Ti! Človek! Ti! Ti — njemi  prdvi  z zadrgavajočim  glžsom — ti to praviš,  ka si z liibezni gučao. Skrb se mej!   Do eti mao si vu gviišnosti bio, liki eno sunce tatn gori na nčbi. Ali v-etoj tninuti se ti na kocki vrti žitek. Či si z lubčzni gučao, tak nas tudi lUbiš.
—  Brez dvojnosti.
—  Či nas lubiš, lehko bi kaj za nas  tudi včino.
Strdn 68.
D0SEVNI LIST
juniuš 20.
Govore so meli ešče vnogi drugi tfldi.
Po konferenci je ob 1. vori skflpen obed bio v gostilni Bac. Ob 3, v5ri so se g. pflšpek i občinski inspektor odpelaii od nas.
Bojdi Boži blagoslov na njihovora notri-idenji k nam, na setnen sejanji med nami ! na voidenji od nžs!   (L.)
Samo z Tebom Gospodne.
. .       Samo z Tebom, Gospodne,
Sam ne zaostavlen, Samo z Tvo\e miloiče
Sam vu verl stalen.      • ' Vu vsž vesčli dnčei, Na cveičči stezaj; Ti me nosiš y Ifibčzni, ;         Na tvoji naročaj.
Či pa bolijo rane,               -¦
Pot je puna trnja, Te občutim nžjbole
Kakša je moč Tvoja. Tl razmiš vse bolezni,
Žalost i nevole. .      _Ti znaš rane zvržčiti;
Zbrišeš z oči skuze.
Či rae pa svet pregžnja
I dela britkosti, Či tne v sramoto spravla
I dava žalosti; Sniera vsigdar k Tebi pridti,
Se Ti pritožiti,
Za Tvoj tr6št poraoliti, N6vo m62 prositi.
I i€, či rai reč zrnenka,
Vidli vero mojo, Vso zduhavanje srca
I molččo dašo, Ci me prišestnost grozi
Ino strah obide; Httim se vu viipanji
Te na srcč Tvoje.
Kak bi bio brezi Tebe
Nesrečen jas grehšnJk, Gda se tere na mene
Z roočjov te protivnik. Ali z Tebom $em stSlen
I gvflien v Jadanji. Za to sem Ti zahvalen
Vu dnžvi i v noči.
SILVANUS.
Diiaki - diiakinie!
Na Vas se obračam zavedajoč se, da ste dolžni oziroma, da bodete drage volje šli na branik naše sv. evang. matere cerkve. Vsak iz-med Vas mora — in mislim, da tudi občuti, kako dan za dnem postaniijejo nekateri mlačni do svoje vere \n — cerkvi.
Mislitn, da mi ni treba razlagati, kakšno delo Vas čaka — saj tega je dovolj!
Dragi dijdki — dijakinje, poziwam Vas vse kar Vas je tukaj v našem  dragem  Prekmurju,
~ Nemorem znati, ka bi vara vu kora tali za vas kaj včiniti tnogao diugo, ksk to či ii peneze, itere ste mi vkraj vzeli, samovolno i z dobroga srca pri vas nihatn.
~ Ne sem tS razmo. Nego či bi mi od etec odišli i z-tebotn bi se v-tvoj dom k-tebi zoselili. Tam bi drugi žitek začnoli, pošteni lQdjč bi postanoli i od soda bi se ttidi raentuvali.
—  T6 je nemogdče, — odgovori potnik. — T6 nebi bil6 povrnenje. Bog nešče, naj vi živžte, nego  naj se povrnete  i živčte.   Grčšnik   more svojfga dela najem vzšti.
—  Dobro je, ali znabidti vu tvojoj domo-vJni je smileneša pršvda. Ali pa či ravno ne, ti si mogoče uglčden človek i dosta moreš.
—  Varaški tanžčnik sem.
—  Tdmboie,  kak takši lehko doprinesdš, da nas soda teikoča ne segne v-punosti.
—  Vu raojoj domovini pSleg zakonov so-
¦    "':                                                                        • ¦      {     ¦'   ¦                                                         "      ¦
dijo, ar nači sdditi bi krivico Činio... — Potora prideae:
—  Pri vsetn tom pa od toga ni reči nega. Že bi i to gržh bio i nebi bi!6 povrnenje, 5i bi vi   za sdda  polehšanja  volo  drugoga orsaga zdkone iskali i z-tčm bi proti svojoj državi činili. To bi pa laganja edna fajta bila. Z-laganjem se netnre povrnoti.
—  Tak nega tnilošče, nega troita ? Tak je pravica hfiia kak hfidoba. Vište, mi razbojnici smo dostakrat smileni,  ne sarao ednok se stni-Ifijemo i nevidimo  potnika; i tvoja pravica ne-pozna tniiošče...
—  Prav maš: pravica je nepopiistliva. Ne-pogaja se. Za laganje se neodd.  Njčna pot' je ednaka; zato pri povrnenji tudi ednško pot zatheva.
~ Tak vu etora živlžnji ostanemo. Tak natn je vse edno. Naš žitek je vsdko dub na kocki. Bugše je etak, kak ovak. Ali ztiai ka?...
juniuš 20.
DUSEVNI LIST
Stržn 69.
da se organizirate v našem »Prekmurskem ev. roladinskem društvi v Puconcih". In potem vsak v svojetn domačem kraju tekom počitnic ima priliko organizirati samostojni odsek — ali društvo.
Na danl.julijanaj bo zborovanje celokup-nega našega prektnurskega evang. dijaštva pod okriljem naše najstarejše evang. fare v Puconcih. Jaz sem uverjen, da bo ta raanifestacija — to zborovanje rodilo blagoslovljen sad na oltar naie sv. evang vere in cerkve. Pozivamo Vas: jaz v imenu »Prekm. evang. mladiskega društva v Puconcih"; vsi naši častiti duhovniki in pre-zviJeni naš pfišpek dr. Popp Filip.
Mladinske pozdrave poiilja vsetn
FLISAR KAROL predsednik.
R&zlofai mdli glftsi.
—  Radosti glas. „1 nazviščžvala sta Evan-geliom, potrdjavavši dfiše vučenikov i opotninav-ši, ka bi ostanoli vu veri." (Ap. Dj. 14, 21-22)
—  Konfirmacija v Puconci. Konfirmacijo smo na svčtek Kristušovoga v nebo zastoplenja maja lO.-ga obdržali. Vernici so nabito napunili našo   prestrano,   lepo   cčrkev.   Nazoči bodoči navdtišeni iereg je svedestvo dao  svojega inte-resiranja  do   Sorša,  bodočnosti  dece naše. 73 decč, 31 pojbarov i 42 deklic, je konfirmžlivani i so sveto oblfibili, ka  k  evangeličanskoj krst-
Radi bi se povrnoli, ali naš žitek donok nebi radi ta lličili. Zda pa že prav čfij moje naka-nenje. Obprvitn: Vkrajvzčte peneze ti vse nazaj damo: to je našega povrnenja prvo znamenje. Ob drugim: Mi smo bogati, vnogo penez mamo. Ti 16 peneze v-etoj minuti prek vzemel. De6žt jezero tallerov ti vroke darno, šterlmi idi v-glavno mesto. T6 šutno med sodci gori razdeliš i mi-lolčo boi proso na naš račun. Dobro prerazmi: ne popolno odpOščenje želemo, samo li teliko, naj nam smileni bodejo pri sddi. Tak tnislim cimborje, ka sem dobro giičao.
—  Prav je — pravijo vsi ednoglasno.
—  Vzemi eti deset jezero tallerov i obhodi v-našem posli.
—  T6 nemorem — odgovori ednako kramar.
—  T6 bi p4 odmene laž bila,  od vas pa drfige forme hiidoba, krivo povrnžnje.
—  Jeli je pa teliko Ifidi   žitek ne vreden
šanskoj cčrkvi i k Kristuii notri do smrti verni ostanejo. Duhovnik i gtnana so med radosti skuzami poslfihnoli razumne, lepe odgovore, pestni, veršuše i z čistoga srca zhajajoče oblfibe davanje. Dve deklini sta vu imčni vse ovi tiidi k roditelatn in krstnitn roditelam pravile genlive zahvalne rcči. Pet sirotic brez oče i šdst sirotic brez matcre bodoSi so diihovnik posebno tudi blagoslovili z rnilimi rečmi. Naj ete lepi den deci i roditelom kem bole nepozableni ostane vu njihovom celom žitki, zato je fara vse kon-firmanduše z lepimi spornenka listami obdarli-vala. Ka ti konfirmalivani z dj^njom tfidi šččjo živeti za našo sv. m. c^rkev, kre toga svedoči njihov pri toj priliki prinešeni dldov. DarOvali so dečki vsevkup 161 Din, na Gustav Adolfa Podpornico ; dekllce so daravale vsevkup 214 Din na grobni spomenek biviega puconskoga diihovnika Porkolab Gyulo. — Bog naš naj čuva, brani, čini vu veri za krepek i stanoviten ete navdfišeni mali šereg!
— Apače. Po intervenciji narodnega poslanca gospoda Josipa Benka, je gospod ban.| Dravske banovine blagovolil nakloniti naši evangeljski verski občini 5000 Din. denarne podpore, zakar se verska občina najiskreneje zahvaljuje.
V Puconskoj fari je na Guslav Adolfa Podpornico nasleduvajoči dldov vkapnabrdni: 1) dohodteh podporni ladic 20'5 D, dohodtek moJnje na Cvetno nedelo 50 D, 3)   offertorium
edne laži? — skriči   eden   razbojnik škripajoč zobami. I kolek na kramara zdigne.
—  Jezuš je za pravice volo vmro. Pravica je dragša od žifka.  Ka hasni kotni,   či ete celi svet dobi, dfiši pa svojoj škodi ?
—  No či ti je tak držga pravica, vmeri tak ttidi ti za njo, — pravi on isti razbojnik i pa ]e na njega zdigno kolek.
Kramar je napre skočo, popadno je i gori obdržao kolek. Zda se je skazalo, ka je on mo-čen i priličen človek.
Ti ovi razbojnici so popšrjeno stali okoli njega.
—  Prijžtelje, — erč€ zda — jaj neprSvim, ka se nebojim od smrti.  Ne setn meo zroka se navoliti žitka. Ženo i deco mam, štere vrelo lfi-bim. Ali zato ržj vzemem gori smrt, ostžvlm te lublene, kak pa ka bi se v-laži potepao, ar šte-ri lubi sind ali  čer bole,  liki menč,   pravi moj
/
Stran 70.
DOŠEVNI LIST
juniuš 20.
ob priliki 150 letnice 789,5 D, 4) offertorium na Trikralovo 206,75 D, 5) offertorium ob glkvnom spravišči Ženskoga Driištva 67 D, 6) dldov kon-firmandušov 161 D, 7) Posebni džri 60 D, 8) vu 17 vesnicaj nabrani aldov 797.75 D. Z toga so dali Andreci 43 D, Bokrsči 15 D, Brezovci 47 D, Dolina 27J5D, Gorica 37 D, Krncl 12 D, Lemerje 38 D, Markišavci 28 D, MoSčanci 41.25 D, Pečarovci 34 D, Polana 42 D, Predanovci 34 D, Puconci 211 5 D, Pužavci 42 D, Sebe-borci 40 D, Šalamenci 58.25 D, VaneČa 47 D. — Vsevkiip je tak dariivano na Gustav Adolfa Podpornico 2152 5 dinarov.
—  Pošta.   Rev.   Szmodil   Števan   Perth-Ambory. Z velikov zahvdlnostjov kviteramo,   ka smo v roke ddbiii peneze   za  kalendarije  i za DiiSevni List,  na  šteroga   so plžčali po eden-eden dolari: Hašai Šžndor, Kološa Jožef,  Kuz» ma Janoš, Proszics Adam, Kardoi Janoš, Vajda Šandorova i Roudi Jdtioš. —   Z-fsiinskim falje-mdnjem šem šteo glds od tamošnji žmetni časov. I. Petra 5, 7! Z-liibeznivim pozdravlenjem.
—  Turobni glšsi.   Odselili so se   zadnji mesec z Puconske fare vu večnost:   Sabo Ivan v Puconci, star 59   ].,   Kološa   Fianciška, roj. Hašaj na Vaneči, st. 49 1., FJIsar Števan na Go-rid, st. 16 L, vd. Cipott Kata, roj. Kozic v Po-lani, st. 68 L, Kuzma Mihalj   v   Pužavci st. 70
'   let i eden 5 1. star otrok. —   Naj iiiajo sladtek grobski sen i blaženo gorstanenje 1
Zveligitel, ne je menž vreden. Šteri najde dflšo svojo, zgubi jo i šteri zgiibi dušo svojo za tnojo volo, najde jo. Dfinok vas pa prosim prijatelje, ne za svojo volo, nego za vašo volo, ne včirste tL hadabe, nc poveklžvajfe si gržhov z-nSvim krviprelejanjem.
—  Prav mžš — pravi  zdaj  voj. — Ti si retki  človek.  Jas te odurjavara,  ar gospodujei nad menotn. Ali zžto se nika ne boj!   Nebodeš bantiivani.   Ešče itak neznatn, ka tni je činiti? Jako rad bi se povrno, ali da je tak težko. Te-Iiko zždevi ma. Jeli nebi znao kaj ležešega mo-duša na povrnenje?  Oh kelko dobra bi včlno znami!
—  Prijatell — odgovorl  krdmar —  nika je ležeše ne od toga, kak sem  pravo?  Ednaka pot: teliko je vse. Kaj šte bi probao zvon etoga ednoga, bi samo sam  sebe  zvodjavao.   Rdvno tak, kak ste se do eti mao vsi zvodjavali i mo-g6če -— Bog vas vari! — Zvodjdvali se bodete i poetom, Vi tak pr&vite od sčbe, ka ste batrivni ludj^; zoči vUpate stanoti z  smrtjdv.  Povemo
Turobui glksl z Gor. SJavečke ev. fare. Odseiili so se zadnji mesec ru edno bogšo do-movino: Apr. 28 ga vd. Pelcar Ana roj. Katzbeck v Tauki, staniivajoča v KuzsnJ, vu 84-tom leti; maj. 14 ga Bokan Štefan, saraec iz Dol. Slaveč vu 75 tora lefi; maja 28 ga Bertalanič Terezija, roj. Merklin, omožena, roj, iz Vadarec, stan. v Gor. Slaveči vu 42 gom leti. Tčm pokojnlm naj bode !ehka zemla vu cintori! Ti žaliivajoči pa naj najdejo na njihovo odpreto rano ^rastvo vu tom znanji: ka ednok bode pš?idenje!
— Gor. Slaveča. Po zlatoj knigi so dartivali n® nalo c^rkev sled^či: KoSar Marija z-Nusko?e 20 Din,, Gaberšek Franc ztav. Kuzma 20, Ben-ko Ludvlk z-tuv. G. Slaveča 20, Benko Francz-falbicov G. Slaveča 20, Hajdinjak Ludtik z-tuv. D. Slaveča 40, Ksčnos Franc z iiiv. Nuskova 20, Fartek Franc z-ttiv. G. Slaveča 20, PSrš Mihael z-fatn. G. Lendava, 20, Honrat Rozina, roj. Sv. Jurlj, h Francšfe 50, Celec Jelena roj. Vi-donja D. Slaveča 20, ič&r konfirmandušov 149, edna pob, krsfienlca roj. v Gor. Slavečih, iz Franclje 10 frankov, Holzman Terezžja roj. Haj-dltijak G, Slaveča 20, Hoivat Anton z-tQv. Nus-kova 20, Frumen Fraric z-tfiv. roj. v Nuskovi iz Francije 50 Din. Srdčna h?ala za tč lepe dšrel D. Lendava, Mčjuia 30 ga je vse zlddrsko delo skončano prl novl evang. cerkvi. Bojdi hvala predvsem Bogi, potem "pa onim nepozablenira dobročinStelom našim, ki so nara pri tom velkom
ka je tak. Ali povete rai, kakšs batrivnost je t6 vu vsakoj minutl na kocko djžti svojžitekz-hfi-dobe, za hudobo - i ne ga vUpati na kocko djžti za pravico? T6 je ne bafrivnost, nego medlost, strahšllvost.
Medtem je zalšlo sunce.
—  Sunce zahaja, slobod jem!6, včinte zme-nom ka šč^te, ali me pa odpflstite.
¦— Neborao činiii i neodpustltno te. Eto noč pri nas ostdneš. Mogoče de se nam do gojdne kaj senjalo.
Razbojnici so ogen naložili v-ednomskrfv-nom doli. Meso so kfihali i gostUi se. Krimari so z veja pripravno sedelišče naredili.
—  Zaka ne ješ, dober človek ? ~ pita voj tuhinca, ki je sedo na njeml zgctovlenom sede-liiči, ali ne je jo.
—  Vaša   hržna je nepraviLna sprdva,   po hadobl spravlena jest?ina.   Zbantflvao bi Boga, či bi za to jesti segno.
Rszbojnfci so brez gSvora poslflhšali t6 ostro lekcijo i večerjali so...
juniuš 20.
DUŠEVNI LIST
Strdn 71
našem deli na potnoS bili! Tiilarsko i giažarsko delo bode pomall tiidi zgotovleno. Dtrd nara ostane približno 60,000 Din. Prosimo za"fo vse one dobroga srca verebrate, ki so za časa po-bčranja aldovov ne bili žtnožni dariivati na na-io cerkev za ednoga aii drugoga zroka volo, da naj bodejo iak velikodulni, da dariijejo na našo cerkev. Či je pa štoj že dariivao i Ičeo bi po-včkšati svoj prveši džr, na velko radostipomoč nara bo i to. Pri svojem g. dahovnikl da lehko pržk vsžki s?oj džr. Edna maia Sreda, 400 diiš, evang. verebratov krlii za pomoč, kelko src se gene na to ?! Ali je pa tnrtva pcstala verebralska liibčzen? Kelko pržmočnl verebratov odpre svoje rokfe na oporainanje apoitola: Edeo drugoga bremen noste i tak spunite pržvdo Krfstušovo !* Kak vesčlo bi bi!6 za našo uiAlo gmajno, či bi se do posrečiivanja, štero okoll septetnbra bode, te velki diig na polovlco fznižol
Od Gustav-Adolf driištva v Lelpzigi je Len-davska gmajna 4,33750 Dln, na pomoč dobila. Oospodin Bog naj blagoslovi to blagoslovleno-ga natnena Driištvo. Za to poniog se zahvSliti raarao tiidi naiemi prečast. g. puipeki v Zagrebi.
Naša gmajna je Y tora leti 520 Din. po-biala vkUper na Gustav Adolf Društvo z liib^z-nosSI i z hvaležnosti.
Na sveiek Krtst. vnebozastoplenja popoldne je v Žitkovci, na nedelo sv. Trojstva popoldne pa v Čakofci držana mlsslcnska Boža služba v
več jeziki. V Čakovci je tiidi z Legrada dQhov-nik predgo v tiemškom jeziki.
Sobotško evang. žensko drlištvo je na našo cerke? iOOO Din. dara oblfibilo. T6 plemenito činejri|e samo sebč hfžli!
V Sobotškoj gmajni je letos bilo poberanje darov na našo cerkev. V Soboti sžmoj je 5090 Dio prišlo vkuper, po drfigi vesnicaj pa do eti-gamao 1913 D!n. Prešnja leta je že dano 2777 Din. Tak je za Piiconskov grnajnov Sobotška gmajna ddla največ pomoči k našoj cčrkvi; b!uzi 10000 Din. Gospodin Bog naj blagoslovi td naio najpiemočnešo graajno, da bode vcdno na ponioč materialno i dfihovno tera mdlim sla-blm graajnam !
—  Vabilo, Prekmursko evang.  mladinsko drlištvo   v   Puconcih   bo   itnelo svoj   5. rždnf občni zbor, ki se bo vršil 1. julija 1.1. v osnov-ni šoli (pri cžrkvi) ob 14. v. v Puconcih. Vabitno vse č!ane dijake i dijžkhije srednjih i osnovnih šol, ter ostale pnjatelje društva,  k obilni udeležbi. Gorica, dne 11. VI.   1934. Za  društvo:   FUsar Karol, predsednik.
—   Na občinske  evang. cčrkvi predsed-nikstva   zravnanje   je  našemi evang. dijaikemi domi pri priliki H. A!eksy Bulkejskoga obstara-noga g. diihovnika mrtelnosti venca rešenja cena 150 dinirov darOvana. Visikopoštuvanomi pred-sedniksfvi i€ lepi   da~r   z toplov   zahvalnostjov kvlteraiuo.
—  Na Diiševni List dari: Z Murske So-bote: Krančič Janoš 10 Din, Seršen Ivan 10 D. Horvath Ludvlk Rankovci 10 Din. Vratarič Lud-vik Sodlšinci 10 Din. FJisar Lajoi Brezovci   10 Din. Srdčna hvSla!                ¦-             . -.>•;: »»>
Malo siedi je kratuar naprevz^o zfaškesvoj kriih, v-roki ga držeči je pregovmo:
—  Prijatelje! dnes smo si že  dosta  zgu-čavali cd povrnenja, ali kak  je  viditi,  na  vds gledoč brezi nžzhaja. Či bi vam jas žda to pravo: povrnenja prvi stopa] bi to bio, na| t6 z hUdd-bo? spravleno jestvlno več ne jejfe.   tak mJslira ka bi to ne bilo nikše teško deio. Žeien bi bio viditi, ali bi raogoči bili to včiniti?
—  Jas včinim, — je pra?o kapitan i  doli je djao n6žic,
—  Jas tfidi, — so pravli (i ovi — k kon-covi te na]s!eg|en — tistl, šteri je kolek zdigno na kramara je tadi preg6?oro:
- Či vsški vgfni, tak jas tiidi!
Popadno je plsker i njega zdržetek je vo-vlejao na zeralo.
T€ pokaz |e tihoča nasledtivala, Razbojnlci so se ?-mis!i vtoniil.
—  Prijatelje! — erče njim — čl me neza-vržele, dopastite mi, da  si  svoj   kruh   z-varai razdelim.   Na falate je razrezao kriih i razdelo ga je med njimi.
Razbojnici so sprejali i žmahno so ga tro-šiii. Med jestim njim je krSraar pripovedšvao Krlsfuiove s?ečerje hištorijo. Juddia odavanje, jaien kai. GečefEaneja manfre. Petra zatajenje. Težki križ, Trnavo korono. Potora pa dve latrov znžšanje.
— Jsli se nebojiš Boga ? Midva istina pra-vično, ali ete je pa nikaj /ze včlno h&doga.
Gospodne, spomenl se z mene, gda prtdeš vu kralestvo tvoje.
Gospodne! sporaeni se zmčne! Jeli se pa on spornene z latora tiidi...
Na ič reči so razbojnikov obržzi vsebole vedrnl, črstveši, bole pazlivi gratiivali i kak je kramar hištorijo dokončao, je edno pesem zaSno popevati...
Razbojnikov vfista so se odprla i nji nez-hoblcai, sirOvi glds so bšr bojžč i trepetajoč napusfili po že ddvno pozablenoj poti protS n6bi: edno prijčtno Husitska pesem so spevali, štere doneči glas je napuno groznoga loga samotnost.
Razbojnici so se podvrgli kramara oblasti. (Dale.)
/¦   t • ¦
Strdn 72.
DOŠEVNI LIST
juniuš 20.
Spunjeno želenje.
¦"'"                         (Otrokom.)
Juliška, Karol, Bela pa Žčfa $o s! bratje i sestre bill, ali bogtne dostakrat so se ne tak oponaiall, kak se lubajočoj, dobroj bratji šika. Pojbje so dostakržt čemcriH, draždžili dekline špotarnimi rečtni i či so dekline na tožbo ile k-m6rai svojoj, tč ]e pa ravno velki bio srd.
Či je juliška svojo iekcijo pisala, Be!a je za to nikaj ne marao. Gori si je poklekno na stolec, sQno je sto, tak ka je Juliška pokvarila pisanje. Ci sia Karol i Žofa mimo ila kre en-ovoga; Karoli je ležefe bilo, či je iehko v hrbet vdaro Ž6fo. Ali Žofa je tiidi ne bila ttianja, na-zaj je vdarila Kaiola i ga je ešče za somara imenfivala, za itero jo je potom Karol za vlasč potčgno.
Juliška, ta stareša deklina je večkrat pro-bala mčr stvoriti tned njitni, ali 6na je tfldi nž znala z lubčznostjov, krotko govoriti, nego stro-go je ščela ladati nad ovimi.
Ednok sta Karol i Bela ne dobila večerje za volo hfiddbe njidva i sta morala v kotistati. Juliška ]e preveč sigurno pravla prdti njirna: wTak vatna trbš, pravla sem, na m€x'\ bojdta, ali zaman." Ali ka sta pa pravla na to tiva pojba ? sČdkaj samo, ve ti že dobiš viitro zato, ka mi-dva zda nedobiva jesti."
Tak faogme so tž štirj« otroci dostadrese-lili žitek roditelov njihovi i svoj žitek z nelQ> beznivim, odiirjavajočim oponaianjem svojim. Karol i B^la sta ednok etak povedala: nBdrbi lehko odišla od hiže, ka nebi natna trbelo vkQp prebivati z-etimi lagojimi sestrami."
Vse dugo ne so ajta preveč obetežali. Za-man je bila vsa znanost vračov, gorialduvajoča lUbžzen i skrbnost dobre tUvarišice, eden d€n je Gospod k sebi pozvao toga nevolnoga betežni-ka i toj čveteroj deci je z velikov boleznostjov trbelo čutiti sirotinstvo njihovo.
Te velki vdarec i tiižno lice mome je po-bdgšalo deco. Ne so odiirjdvali več edenovoga, nego so se bole opominali na tihočo, krotkost, na} svojo drago mčmo nezbantujejo, nerazdre-selijo ešče bole.
Ali z smrtjov ajtinov se je skrb i stradanje poklonilo notri vu to hižo. Karol i Bela sta se ne tnogla dale včiti, ar so raoma ne Iddali duze stroške. Pritisnjeni so bili njidva kak inaia, k tuhincotn dati.
Karol ] Bč!a sta tak odiila z ddma. Zda sta samo čfitila resan, ka kelko sta sfalila v pretečsnosti, i kak blaženiva sta bila, dokeč sta Iehko doma, pri roditelskoj hiži prebivala. Kak sta lubila zda Juliško i Žčfiko ! Gda sta dovo-lenje dobila,  z radostjov sta se paščila dotno i
blaženiva sta biia, či sta z kakšitn malim Un~ kom lehko   obv^selila sestre svoje.
Njihovo m6mo je preveč potroštala vu nje-noj velikoj žalosti medsebna lubčzen njene de-ch. Z tiva pojbara sta vrliva meštra postanola. Sledi sta deklici tiidi odišle od hiže, ali liibezen do enovoga je je neprctrgnjeno vkiiperdrfala.
Lubte edenovoga, držga deca moja! Luble vaše sladtke roditele, hitite njim radost spraviti z vašov dobrotivnostjov. Kakio veliko zahval-nost je dužen proti dobromi Bogi, ki m& ešče liibajSče, dobre roditele, ki ma pri&en, topeo dom i kak žalosten je šorš toga sirotinskoga deteta!
Preveč moremo Ifibiti vsakoga, ar na td nas vči Jezuš, ki je tak preveč znao lfibiti cas, grehšne liidi, ka je mogoči bio mreti za nas na križi.
Lflbiti trbe preveč vsakoga, it % liibez-nosti blagoslov zhaja, 3r labčzen vSini žitek za toploga, lepoga i blaženoga.
ZAHVALNOST.
Pri britkom zgflbički mojega liiblenoga i nepozabnoga moia
dospod Jožef-a
bojdi povedana najlepia hvala vsem, ki so se z nds spOraenoli vu te žalostni dnevaj. Bojdi povedana najsrčneža zahvala gospodom diihovniko Darvai Aladar-i iz Križevec i Hžri L!p6t-i iz Domanjšovec za lepe trolta-jdče reči; gospodom zdravnikom Dr. Vu-čžk Iitvan-i i Dr. Rituper Šandor-i za vcs trUd i skrb ob časi njegovoga dugoga be-tega, Hvala gasilskomi pevskomi kuruši iz Sela za krasne mrtveče pesmi. Bog plati: Kočiš Pal-i i njegovoj farailiji, Horvath Jožef-i i njegovoj familiji za lepe vence. Topla kvžla za poraoč i za vse delo zvrše-no okoii pokojnoga: Panker Jožef i, Ko-čiš PaJ-i, šogorom Špilak Janoš-i i Špilak Matyaš-j, i eiče cšloj bližnjoj i dalešnjoj rodbini, vsem prijdtelom i znSncora, ki so pokojnoga v betčgi goripoiskali i na nje-govoj zadnjoj poti na cintor sprevodili. Vsem vkUper Bog plati!
Vu Ratkovci, 1. Jun. 1934.
Gospod Mdria,
žena.
Starapano v »PREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.