Političen list za slovenski narod. P°stl Prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr T administraciji prejeman, ve ja : Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fid. 20 kr. več na leto . Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. i ©v. 2S&. Oznanila Cinserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/.6. uri popoludne. V Ljubljani, v petek 11. novembra 1892. Letnik XX. O kapitalu. Veliko delniško društvo vzdržuje v Stajru ogromno tovarno za puške, tedaj orodje, katero rabijo vojaki. Vojake daje po največ prosto ljudstvo, kmečki in obrtni stan. — Za vzdrževanje njihovo plačuje država. Dobiček pri vzdržavanju pa ima v e 1 i k i kapital. Z velikim veseljem beležimo sicer vsako ponudbo ministerstva, katera skuša tudi male obrtnike privabiti, da bi izdelovali za vojaštvo. Ponudba je sicer sama na sebi dejanje, in sicer veselo dejanje, toda prav tako je žalostna resnica, da se mali obrtniki posamič razkosani nikakor ne morejo lotiti dela in tako zveni taka ponudba pri njih blizu nekako — kot ironija. Dveh stvarij jim je neobhodno potreba, da se morejo kosati s kapitalisti ¡združenih močij in kredita. Toda o tem pozneje. Za danes le ponavljamo, da vzdrževanje vojakov množi z malimi izjemami velikemu kapitalu lehko „zaslužene" novce. Za to velja tudi pri puškah. Delnice nominalne vrednosti 100 gld. so dajale 1. 1869 — 8.75 gld.; 1. 1871 že 19-20 gld.; 1. 1874 — 26 gld. dividende; potem je nekaj let se dividenda zmanjšala, a nikdar pod 5 gld. in 1. 1887 je že dosegla 15 gld., — 1. 1888 — 27 gld.; I. 1889 — 35 gld.; I. 1890 — 39 gld. V najslabšem slučaju je imelo podjetje do 7 gld dobička pri jedni puški. Puške je plačala država, naša in druge; delali so jih naši primeroma z dobičkom jako slabo plačani delavei, kateri so bili h krati predani na milost in nemilost često jako umetno prirejenim okolnostim; dobiček pa je spravljal — kapitalist. Kako je z delavci, se lahko izprevidi že iz tega, ker se je število delavcev menjalo od 500 — 12.000 in se je potemtakem jako velikrat po tisoč in več delavcev na jedenkrat — izpustilo iz tovarne. — Od meseca junija do začetka oktobrovega se je prav to nekolikrat ponav- ljalo in najjasneje dokazovalo, kaj 86 pravi robovati kapitalu. Na tisoče delavcev je izgubilo svoj kruh; milijone so pa izgubili zapeljani neizkušeni ljudje, ki so zadnji čas kupovali tako hvalisane delnice tovarne v Štajru. V štirih mesecih so namreč padle za več, nego za 100 gld. Vse, kar služi velikemu kapitalu; brezvestni agentje in bankirji, židovsko-liberalni časniki itd., vse je preje govorilo in vpilo in dokazovalo, koliko bo zaslužka letošnje leto. Kot gotovo se je trdilo, da bo Italija ogromno število pušk naročila; isto se je zagotavljalo o Turčiji, Holandiji in Bolgariji. Delnice so v vrednosti rastle; prodajale so se jako drago in — mej tem seje seveda „nepričakovano" izvedelo, da Lahi na noben način nočejo podpirati tujih kapitalistov, da se je 8000 pušk, ki so se poslale za poskušnjo v Rumunijo, pokazalo kot nevarne pri strelnih vajah in da tudi s Holandijo in Turčijo ni — nič. Trumoma so se odpuščali de-! lavci in nespametniki, ki ne poznajo spletk na borzi, so — hudo tepeni. Kapitalisti, vzlasti pošteujakoviči židovskega rodu v „alliance israelite" so s „poštenim" dobičkom prodali svoje delnice, katere bodo brez dvojbe za kratko jako ceno jeli nazaj kupovati. Seveda se hočejo zagotoviti novega dobička. Zato so že jeli trobiti v svet, da se mora kaliber še zmanjšati na 6'5 m. m. Ker imajo časopisje v rokah in ker časopisje dela javno mnenje, z največjo nesramnostjo, hoče tisto časopisje, ki z brezvestno zlobnostjo iz-podkopava temelj vsake vere in vsake nravnosti, krščansko ljudstvo učiti, kako naj vrši svoje p a-trijotične dolžnost in patrijotizma svetem imenu se bo dokazovalo, da se mora kaliber določiti 6 5 m. m. in s tem novega dobička pripraviti kapitalistom. Kar se tiče dobička, omenjamo le, da javno pišejo („Kapitalist" št. 43, str. 7): „Vzemimo, da bi se pri puškah, naročenih v Rumuniji, zaslužilo samo 10 gld. pri jedni-----;" in pri nas tudi še ni mog6č finančni minister, katerega bi zvitost in premetenost židovska ne vgnala. Davkoplačevalci, delavci, vlada in — kapital. Kdo je gospodar nad vsem? — Vprašamo le, ali je v vrejeni državi mogoč« tako grozovito menjevanje v denarnih stvareh? Ali je pravično? In če ni, zakaj se vsi kot en mož ne vzdignemo postavnim potom bojevat se za pozabljena, teptana krščanska načela in za pozabljeno, teptano krščansko ljudstvo? K. Novi knez in nadškof Olomuški. Vzradovali so se verni Moravani, ko so pred tisoč leti pozdravljali na posvečenem Velehradu bla-govestnika slovanska sv. Cirila in Metoda. Veseli so bili zlasti, ko so slišali veličja božja oznanjevati v domači, slovanski besedi. In zopet sedaj radujejo se Moravani. Dobili so novega kneza in nadškofa za Olomuc, naslednika sv. Metodija. Izvoljen je za to odlično mesto olomuški kanonik dr. Božidar Kohn. To izvolitev mo-ravski češki listi pozdravljajo res kot „božji dar". Želeli so si Moravani kot naslednika sv. Metoda moža pobožnega, pravičnega, veščega obeh deželnih jezikov. In tak je novi škof. — Rojen je I. 1845 kot sin revnih kmetskih staršev v vasi Breznicu pri Zlinu. Njegov oče Jožef in mati mu Veronika rojena Hanaček še sedaj živita, ter se veselita slave sinove in svoje. Novi škof slovi med bogoslovci kot učenjak. Pisal je mnogo v „Časopis katol. duchovenstva", „Pastyf duchovni", „Pravnik* in v „Archiv filr kath. Kirchenrecht;" vzlasti je na glasu kot strokovnjak v cerkvenem pravu. Želeli so Moravani posebno to, da dobe škofa, ki bi mogel s svojimi podložnimi govoriti v njih materni besedi. Tudi v tem oziru so se jim izpolnile iskrene in pravične želje. Novi škof je rojen LISTEK fiikago in svetovna izložba leta 1893. (Iz „0. osad v Americe".) (Dalje.) Poleg vladnega poslopja bode največje poslopje v izložbi — industrijska palača, ki bo imela v obsegu 1700 X 800 čevljev, dva dvora; nad njo se bode pospenjala kupola v premeru 350 čevljev, okolu palače v višini druzega nadstropja zgrajen bo hodnik, raz koji bo prekrasen razgled po razstavišču. To poslopje bo trikrat tako veliko, kakor največje poslopje v pariški izložbi, kajti daljše bo 400 čevljev in dvakrat tako široko, in bo zavzemalo prostora 31 akrov. V dan 21. oktobra je bila ta palača dograjena in blagoslovljena. V obče se dela na razstavišču s pravo američansko hitrostjo, vseh delavcev ie nad 15.000. Za industrijsko palačo se bo prišlo do pristanišča, koje bo omejeno z dvema 400' dolgimi in v polkrogu ležečima jezovoma. Sredi tega polukrožja bo postavljena ogromna soba Kolumbova ali pa soba republike. Na teh jezovih zgrajeno bode 44 visokih stebrov, predstavljajočih 44 držav unije, na njih bodo nameščeni primerni grbi. Glavni jez proti severu razprostiral se bode do jezera v oddaljenosti 1500 črevljev; na njega koncu bo zgrajen v grškem slogu paviljon v premeru 200 črevljev, v njem se bode koncertovalo. Od jezera razprostirala se bo v zapadni smeri po celem parku nekoliko sto črevljev visoka cesta, na desno stalo bo poslopje narodnega gospodarstva t premeru 800 X 500 črevljev, troški so proraču-njeni na 500.000 dolarjev. Zapadno od tega poslopja nahajala se bo strojarna, nji nasproti izlož-bino administracijsko poslopje, koje bode skoro naj-krasneje in najdražje vseh tu stoječih poslopij, kajti stalo bo 650.000 dolarjev; v nji bodo nastanjeni uradi narodnih komisarjev, krajnega ravnateljstva in v obče vseh uradnikov izložbene uprave. Na severu administracijskega poslopja po obeh straneh one ceste nahajala se bodeta dve drugi poslopji za elektriko in rudarstvo. Vsako bode zavzemalo blizu 5YS akra, prvo bo veljalo 650.000, drugo 359.000 dolarjev. Proti severu od teh poslopij bode v glavnem zalivu otok v površini 20 do 30 akrov, na kojem ima biti zajedno američanski pragozd z vsemi svojimi krasotami. Korakaje dalje v jugozapadni smeri dospemo konečno do glavne železniške postaje, s koje bo občinstvo vrelo v izložbo. Vkupe se bode tu stekalo šest prog, koje bodo tako zgrajene, da ne more nastati nobčna zmešnjava ali nezgods. Med temi pro- i gami bo zgrajeno veliko poslopje, v katerem bodo razstavljeni oni stroji, za koje bi se ne našlo prostora v glavni strojarni; to poslopje bo združeno z strojarno podzemskim potom. V teh prostorih stali bodo pariti kotli, od koder bo napeljana gonilna moč do vseh poslopij, v katerih bi je trebalo. Južna stran izložbe je izključno odločena izložbi za živino, in tu bodo stali hlevi in druge razne naprave. Jacksonski park je sličen glede na obliko desno-kotnemu trikotniku. Na tej strani bo postavljeuo skladišče v premeru 1020 X 260 črevljev, čegar gradnja bo i s progo vred stala nad 1 milijon dolarjev. Blizu skladišča stalo bo poslopje vrtarske izložbe v obsežnosti 1000 X 150 črevljev s tremi kupolami, in največja med njimi bo v sredi. To poslopje bo zgrajeno izključno iz železa in stekla in bode stalo nad 250.000 dolarjev. Se dalje proti severu, to je takoj poleg vhoda v park, ki spaja park Jacksonski s parkom Wa-shingtonskim, takozvani „Midway Plaissance", nahajalo se bode poslopje za ženski poklic, koristi in svrhe v premeru 400 X 200 črevljev. Stavba tega poslopja bode stala 200.000 dolarjev in se bode v njem nahajalo vse, kar se tiče ženskega napredka in poklica. Krenemo li od todi na zapad in gremo li po napominanem parku, dospejemo k Proctorovemu stolpu, koji ima prekositi i doslej prosluli Eiffelov eb. Zibelka, piše olomuški „Našinec" mu je stal» oa Moravi in prve njegove besede so bile češke. Tega novi škof ni pozabil nikoli, tega i ne bode pozabil tudi kot naslednik sv. Metoda. Sv. Ciril je umirajoč kot za oporoko dejal besede: Ne pozabi bratov Moravanov! — Te besede je sv. Ciril nekako vsakemu nasledniku sv. Metoda govoril, govori jib tudi sedanjemu novoizvoljenemu škofu, to tembolj, ker je on sam po rodu in mišljenju Slovan. Po svojem rojstvu novi škof ni plemenit, a plemenit je po svojem duhu, kar še več velja, in kot tak upajmo, da bo vladal slavno svojo škofijo. Za svoje vladanje ima lepih vzornikov v svojih prednikih, vzlasti v pokojnem knezu Fiirstenbergu, čegar ljubljenec je bil sedanji nadškof. Vodilo najbolj zanesljivo pa mu bode pri njegovem velepomen-Ijivem poslovanju njegov bistri duh, njegova učenost, njegovo pravicoljubje in ljubezen do ljudstva, od katerega je izšel in za katerega delovati je sedaj od Boga poklican na tako odlično mesto. Čast se mora pa dati tudi stolnim kanonikom, po večini plemenitašem, ki se pri svoji volitvi niso ozirali na stan, marveč gledali jedino le na sposobnost in iz svoje srede zbrali moža, porojenega iz priproste kmetske hiše. S tem so pokazali-, da jim ni za stanovski blagor, marveč za blagor cerkve in moravske lepe dežele. Minister Gautsch kot vladni komisar naročal je kanonikom-volilcem, naj izvolijo za nadškofa moža, kateri bo cesarju v veselje. Trdno se nadejamo, da se je tudi cesarju izpolnila ta želja, zakaj škof, ki je v veselje papežu in svojemu ljudstvu, je vedno tudi v veselje našemu preblagemu cesarju. To so razlogi, zaradi katerih imenujemo izvolitev dr. Božidara Kohna za najbolj srečno, kakor se je sploh mogla izvršiti. Zato polni veselja in za-dovoljnosti moravski češki listi kličejo novemu knezu in nadškofu: Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem! Liga + 22. Politični pregled. V Ljubljani, 11. novembra. Notranje dežele. Odprava loterije. Avstrijski finančni minister je v svojem govoru v državnem zboru dal razumeti, da se nekaj misli na to, da se polagoma odpravi mala loterija. Ogerski finančni minister We-ckerle je pa naravnost povedal, da se o tem že vrše pogajanja mej vladama obeh polovic, in se nadeja, da se do pomladi mej obema finančnima ministroma doseže kako sporazumljenje. Šlezija. Tudi Slovani mislijo postaviti svojega kandidata pri dopolnilni volitvi za državni zbor v tešenskem okraju, katerega je zastopal pokojni De-mel. Slovanski kandidat bode odvetnik dr. Michejda, Po tem takem bodo torej trije kandidatje, nemško-liberalni, nemško-narodni in slovanski. Slovani pa drugače ne bodo zmagali, ko bi jih pri ožji volitvi podpirali nekateri nemški liberalci, ko bi se prigo-dilo, da bi dr. Michejcka in Tiirk prišla v ožjo volitev. Prav verojetno pa ni, da bi liberalci podpirali Slovana. Bajši bodo podpirali nemškega nacijonalca, če tudi je protisemit in prusofil. V«wy« države. Francija. Poslednji atentat je vzbudil velik strah in razburjenost mej prebivalstvom. Stvar je prišla seveda v zbornici na vrsto. Nekateri govorniki so grajali vlado, da proti anarhistom kaže vse premalo odločnosti. Ker bi pa ministerska kriza zmešnjavo še le povekšala, je zbornica vladi rajši izrekla z veliko večino zaupnico, da se bode obdržala. Hkratu je pa jednoglasno izjavila, da obsoja tako zločinstvo. Kakor se govori, bode vlada odslej huje na prste stopala anarhistom. Policija pa ne misli, kar veliko oseb zapreti, kakor je delala pri prejšnjih atentatih, ko so vselej veliko število nedolžnih zaprli, katere so potem pa morali izpustiti. Zaslišavanje toliko oseb je večkrat preiskavo le zmešalo. Sedaj pa ne bodo nobenega zaprli, še nemajo vsaj nekoliko dokazov, da je v zvezi s tem hudodelstvom. Kakor lani v hôtel Verri so tudi sedaj pred pisarno carmouške družbe malo pred atentatom videli neko staro žensko, o kateri govore, da je v košari prinesla nekaj okroglega. Italija. Imbriani, o katerem smo pisali, da je propal, je vendar v nekem okraju voljen s štirimi glasovi večine. To, da je propal v svojem prejšnjem okraju in še nekaterih drugih okrajih, mu bode pa vsekako nekoliko vzelo pogum in ne bode pri vsaki priliki svojih pretiranostij razkladal. Somišljenikov v zbornici bode imel le malo, ker so skoro vsi radikalci propali. Vladni vspeh pri volitvah je velik, kajti samo petina poslancev pripada opoziciji, pa še ti niso složni. Nikakor se pa iz tega ne sme sklepati, da se bode sedanja vlada tudi s to večino dolgo obdržala. Ko se loti izvrševanja svojega gospodarskega programa in se bode pokazalo, da mnogo svojih obljub ne bode mogla držati, pa se bode njena večina hitro skrčila. Crispi je bil tudi nekoč pri volitvah dobil podobno večino, pa je vendar kmalu potem moral dati ostavko. Kdo vé, če podobna osoda še ne čaka Giolitija. Nemčija. Skoro gotovo je, da bode vojaška predloga pala v državnem zboru. Vladni listi sicer neutrudljivo zagovarjajo to predlogo, ali najbrž vse zagovarjanje ne bode nič pomagalo. Začeli so zopet širiti novice, da Rnsija vedno nove čete pošilja na nemško mejo. Take novice razširjale so se vselej tudi že pod knezom Bismarkom, če je šlo za po-množenje vojske. S strašenjem hočejo poslance pripraviti, da bi dovolili v novo povišanje. Ker so se taka sredstva že večkrat rabila, so se jih že vsi privadili in nikdo se več dosti ne zmeni, naj vladna glasila položaj še tako črno slikajo. Ko pa pade predloga, bode pa državni zbor razpuščen. Pri novih volitvah se pa najbrž vladna stranka ne bode dosti povekšala. Kakor se sodi, pridobiti utegnejo kaj samo katoliški centrum, svobodomiselna stranka in socijalni demokratje. V tem slučaju pa najbrž odstopi Caprivi. Kdo bode njegov naslednik, o tem se pa še prav nič ne vé. Bismarck se skoro gotovo več ne povrne na svoje prejšnje mesto. Turčija. Veliko se govori o tem, da so v Carigradu zaprli prvega sultanovega zdravnika Mavro-ghenija pašo. Kakor se govor, je zdravnik v pismih do raznih Turkov in inozemcev hudo kritikoval turške razmere in tudi razkril mnogo tajnosti, o katerih mislijo turški državniki, da bi bilo bolje, ko bi ostale tajne. Pisal je svoje spomine, v katerih je uatančno opisal mnoge tajnosti od Abdul Azisove smrti sèm. Ti spomini bi bili po njegovi smrti, če ne prej, se objavili in bi bili bajè mnogo škodovali ugledu turške države. On je vedel mnogo tajnosti, katere so le malo komu bile znane. Mavrogheni se pa 8 svojo ženo, z neko rojeno Francozinjo, ni mogel sporazumeti in je pri carigrajskem patrijarhu vložil (Eifelov) stolp v Parizu. Zgrajen bo iz jekla in bo 1050 črevljev visok, torej 100 črevljev višji, nego pariški. Zapadno od tega stolpa nahajala se bodo poslopja in paviljoni zasebnih izložbenikoj, kojih pa doslej ni opisati ni moči približno, izvestno pa je, da bodo obsezala mnogo zanimivostij; istotako i oddelek za vojaško in drugo telovadbo na 80 akrih površine. Dalje piše ameriški „Hlasu: „Kaj je napotilo vlado Zjedinjenih držav, da se nameravana svetovna izložba leta 1893 priredi baš v Cikagu?" — To vprašanje stavijo često tujci, in umestno je, da o njem pišemo nadrobneje. Večina inozemcev, zlasti Evropcev, .kedar se govori o Zjedinjenih severo-ameriških državah, mini samo Novi York. Se pred nekimi desetletji bila je prevaga vzhodnih držav naše Unije bodi si v trgovskem ali v politiškem oziru tako velika, da je bil ta nazor povsem upravičen. Tekom človeškega življenja dobe nastala je premena. Države v notranjem ozemlju in na daljnem zapadu dospele so do takega procvitanja, da Be je težišče narodnega življenja znatno premaknilo. To neprestano napreduje proti zapadu. Vprašanje, ali se bode to težišče, ko dospejo do Cikaga, pomikalo še dalje proti zapadu, to naj presojajo in razmotrivajo kulturni zgodovinarji. To pomikanje je povsem naravno in lahko bi se reklo: strojno označevanje razvitka v zapadnih državah naše Unije. Zapadno in severozapadno od Cikag a nahajoči se kraji, kojim je trgovinsko središče mestojCikaga, dajo več farmarskih pridelkov, nego katerakoli dežela na vsem svetu. Vsi ti pridelki in izdelki se pošiljajo — to se more smelo trditi — preko Cikaga bodi si po vodi ali pa po suhem. Tudi takozvane srednje države se odlikujejo z nepopisno tovarniško delavnostio, kakor nikoli prej. Da i število stanovništva napreduje s tem razvojem, ni treba skoro omenjati. In tako se je dogodilo, da se je takozvano središče stanovništva, to je os, od koder je proti severu, jugu, iztoku in zapadu jednako število stanov-nikov, pomaknilo polagoma na zapad. Leta 1830 bilo je blizu Moorfielda v državi zapadne Virginije, a pomaknilo se je v desetih letih na jug od Clarks-burgha v isti državi. Leta 1850 bilo je središče stapovništva v tej širini, toda severno od Charle-stona, in leta 1860 južno od Columbusa v državi Ohio. Do leta 1870 se je pomaknilo to središče bolj proti severozapadu in je dospelo 48 milj vzhodno od Cincinnati. Na to se je pomikalo po nekod dalje proti jugu in se nahaja zdaj vsled lanskega ljudskega štetja blizu Greensburgha v južnem delu države Indijane in je potemtakem doseglo skoro zemljepisno dolžino mesta Čikago. (Konec sledi.) prošojo za ločitev. Zona je pa, videč, da ločitve preprečiti ne bode mogla, ovadila moža, da namerava s svojimi spomini izdati državne tajnosti in vsled te u n a j s k a borz Dni 11. novembra. Papirna renta 5%, 16% davka .... 97 gld. 20 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 96 . 95 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....114 „ 75 . Papirna renta 6%, davka prosta .... 100 . 30 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 992 „ — . Kreditne akcije, 160 gld........312 „ 50 . London, 10 funtov stri........119 „ 90 . Napoleondor (20 fr.)................9 „ 54 . Cesarski cekini....................6 „ 70 „ Nemških mark 100 ..............58 „ 82V,„ £0 40 Dni 10. novembra. Ogerska zlata renta 4%.......112 gld. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ — 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 152 „ — Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186 „ 25 Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 20 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,* 100 „ 20 Kreditne srečke, 100 gld.......191 „75 St. Genois srečke. 40 gld.......63 „ 25 kr. a. _ _ _ Ljubljanske srečke, 20 gld. ......— gld- — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 10 Rudolfove srečka, 10 gld.......23 , 35 Salmove srečke, 40 gld........63 . 50 Windischgraezove srečke, 20 gld.....65 . — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 . 70 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2795 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 95 „ — Papirni rubelj ....................1 „ 17' Laških lir 100..........— „ — kr. Iiist „Mercur". Zanesljiva informacija o stalno obrestnih in dividendnih papirnb, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni brezplačno. Menjarnična delniška družba MERCUR Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstmse 74 B. a Ogerske promese tS^ttu^^ Žrebanje 15. novembra! 150.000 gld. glavni dobitek. Zeinljiško-kreditnc promese a 1 gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje 16. novembra! 45.000 gld. glavni dobitek. Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Janeiit. Ti«< ,k'MonkKe 'Itn»!!!*-- > i.mhiikai,