LE UKUP UBOGA GMAJNA SLOVENSKI ŠTET Za Edinost, Pravice in Svobodo(f _ NEW YORK. N. Y. - WASHINGTON, D. C APRIL 5. 1917. ^ U BOJ JUNAŠKA KRI! ! NEW YORK. N. Y. — WASHINGTON, D. C APRIL 5, 1917. NAŠ PROGRAM vanska Kancema v ^ashingtonu”'D^C^odlSTa Marsikedo bo mogoče vskliknil. ko bo dobil prvo številko Slove- skega Sveta v roke: Kaj pa je tebe treba bilo?! Imamo že itak preveč s ovensk.h batov tako da se človek skoro več ne spozna, komu bi sle dil. Lnamo politične. verske, nabožne m brezbarvne liste, toda vsi ti trdijo da delujejo v pnd slovenskega naroda, zlasti v prid delavski - ga ljudstva Kai hočete toraj še vi?! Res je, da imamo Slovenci v naši novi domovini že vse preveč li- stov, .u skusajo pndobiti rojake za svoja načela, bodisi politična, bo- diši verska. Na ta način se je razcepil narod v več taborov, namesto da bi ilu v sedanjih resnih, važnih dogodkov in usodepolnih posledic nasičenih časih kot en mož na branilcu ,a svoja narodna prava, boreč se za lepšo bodočnost našega naroda. Priznati moramo, da nimamo Slovenci izmed štirinajstorice slo vensk h .»tov niti treh. ki bi se sporazumno, zasledujoč iste cilje, po¬ tegovali za združenje vseh Slovencev v en sam tabor, ne oziraje se na nj>h versko ali politično prepričanje, kazaje jim kje leži rešitev Slovencev za bodočnost. Nasprotno, s častno izjemo dveh, trudili ,;o so vsi ostali, preprečiti narodno združenje Slovencev, kar so dosegli, i tem, da so vsak zase kazali čitateljem bodočnost Slovencev na drV gem temelju. Tako smo postali PRVI V NARODNI RAZCEPLJE NOSTI, A ZADNJI GLEDE SKUPNEGA. POŽRTVOVALNEGA DE LOVANJA ZA NARODOV BLAGOR. Dj. ne moremo in da tudi nc bomo nikoli ničesar dosegli s tal.o narodno razdvojenostjo, mota priznati vsak trezno in pošteno misleč človek. Namesto, da bi pokazali svetu z enotnim nastopom, da stremi¬ mo in da se borimo za svobodo svojega naroda, se pa cepimo celo v narodnem oziru v razne stranke, od katerih ima vsaka drug cilj in namen pred očmi . Tud: med nami Slovenci se izvaja ono staro geslo okrutnih despo¬ tov, na podlagi katerega so upropastili nekdaj mogočne narode. Di- vide.et impera! Deli in vladaj! Razcepi narod, zasejaj vanj sovraštvo in razprtije In lahko ti ga bo obvladati. To je geslo tiranov in onih, ki ima jo od tega konst, nasprotno pa je v pogubo naroda samega, ki izgubi s' tem vso odporno silo proti nasils^vu. svoj način, da mu skuša tudi pomagati in da je celo pripravljen boriti se za boljšo njegovo bodočnost. Zlo je samo to. da imamo toliko skupin med nami. od katerih ima vsaka 3Voje posebne cilje. Razcepljenost vedno bolj narašča, s tem, da pobija ena skupina drugo, češ, da hočejo drugi pogibelj naroda, da so grobokopi narodove bodočnosti. Rezultat takega razcepljenega, needinega, naravnost si nasprotujoče¬ ga delovanja je očeviden in postane lahko usodepolen za ves narod. Ako moremo tako delovanje sploh imenovati narodno gibanje, mo¬ ramo reči, da imamo Slovenci glede bodočnosti naroda toliko ciljev, ko likor struj med nami. Vsaki teh ciljev temelji na drugačni osnovi gle¬ de bodočnosti naroda, o kateri so nje zagovorniki in apostoli prepi- Čani da je edino prava. Ako pa želimo, da bode prinesla naša narodna berba tudi tak sad, se moramo vsi zjediniti za en sam cilj, za katerega bodemo skupno nastopali. Edinole skupna borba za enoten cilj nam more jamčiti vspeh in svobodo. Slovenski Svet si je stavil toraj za nalogo, da jasno raztolmači Slovencem kateri je in more biti edinole pravi cilj slovenskega naro da. Vemo da bomo zadeli na nasprotstva, toda vstrašili se ne bomo vstrajnega boja, da pokažemo rojakom, da nam je pričakovati narod¬ ne svobode edinole v združenju z ostalimi Jugoslovani, Hrvati in Sr¬ bi, v samostojni, svobodni Jugoslaviji. Zbližati Slovence s Hrvati vi Srbi, opozoriti jih na niih dolžnosti napram Jugoslovanstvu, pridobiti jih za svobodo Slovenstva v svobodni jugoslovanski državi, omanjati edinost in enotnost jugoslovanskih plemen — to je naloga, katero si je postavil Slovenski Svet. Združitev Slovencev na narodni podlagi za boj za svobodo naro¬ da je naš glavni namen, naš cilj. Ne bomo se umešavali v politična ali verska naziranja med Slovenci, oznanjali bodemo temveč edinole slogo, združenje in edinstvo med njimi. V sedanjem času, ko je vojna med Zdr. državami in Nemčijo go¬ tova stvar. ko lahko vsak hip izbruhnejo tudi sovražnosti z Avstrijo, treba poučevati rojake, kako se jim je vesti, da se obvarujejo za slu¬ čaj vojne vsake neprijetnosti. Koristi Zdr. držav zahtevajo, da pazi vlada strogo na podanike onih držav, s katerimi se bode borila za o- brambo svojih pravic. Dovolila nam je gostoljubno in neodvisnost. Prepričani smo tedaj, da bodo rojaki radostno sprejeli Slovenski Svet in se naročili nanj. Naročnina znaša samo en dolar do konca tega leta. Prosimo pa vse one, ki se strinjajo z našimi idejami, da nam blagovolijo poslati takoj naročnino, ker ne moremo pošiljati : lista dalj časa na ogled. Opozarjamo pa. da nam ni treba vračati lista, tudi ako se kedo ne misli naročiti nanj, ker bodemo ustavili po- ! siljanje lista vsakemu, ki nam ne bo poslal v gotovem času naročnine ali vsaj obvestila, da jo bo v kratkem poslal. Objcdnem pa prosimo ; vse, ki bodo prejeli prvo številko Slovenskega Sveta, da je ne zavr¬ žejo, temveč jo dajo potem, ko so jo sami pazljivo prečitali, tudi svo- i;itn znancem in prijateljem, fti nam za materijalne koristi, temveč nas vodi pri izdajanju lista edinole želja pomagati nabodu v vsakem i aziru. Vsled tega upamo, da nas bodo rojaki podpirali v tem našem stremljenju s tem, da se naroče na Slovenski Svet in pošiljejo takoj J naročnino na: Jugoslovansko Kancelarijo, 932 Southern Building, Washingtcn. D. C Rodoljubni Slovenci: Poživljamo Vas. da širite Slovenski Svet, ,Ki se hoče edino boriti za narodove koristi, med narod, 3a bodemo tem i preje dosegli naš skupni cilj: Združenje vseli Slovencev na narodni podlagi v Svobodni Jugoslaviji! UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO. 6jih no1 ažnikov, ki ii odločnim, pogumnim korakom o ovirali ves napredek in vspeš- •ozju.. Preporod Rusije ..Narod v .Rusiji prostor demokrati,žm ul povedati prestolu Že dolgo e asa s,, e željam in potreba: .•uergično odklanjala, kljub ti i to. da padel je absolutizem in napravil ii vladar vseli Rusov, se je moral ljudska volja. usiji za reformo, ki bi odgovurju- nska vlada pa jej vse te zahteve telo pi Vsled tega la bo od nas, da ostanemo lojalni i.i jo podpiramo v njenem boju proti Vsaka r ’■ "— Uiv bode u velike n«rpi *dr. držav seznam avstrijskih in nemških podanikov, ki so osumljeni • •-viasti in nroti njim tujemu nasilstvu Vsaka nepremišljena beseda ali ^ Pripravil dotičniku velike neprilike in ostro kazen. Ze sedaj imavl_ fcur - -rzav seznam avsAJU** ..._ ojalnosti oziroma delovanja v prid osrednjih vlasti. in proti njim nastopila najostrejše 7 * astua korist toraj že zahteva da ostanemo lojalni napram r - državam. Ni pa dovolj, da ostanemo samo lojalni, temveč sme' e o dolžni podpirati ameriško vlado v njenih stremljenjih. Predsed- 1 Wilson ie namreč objavil takorekoč uradna ameriška načela glede °cega miru, in eno glavnih teli načel je, da zadobe mali evropski * r odi samostojnost in popolno svobodo. Za tem stremimo tudi mi. v nu> °r 86 nas J u 8' os l° v *no v . in dolžnost naša je toraj. da podpira- 0 vlado Zdr držav v njenem stremljenju, ako se hočemo izkazati /re dne zlate svobode. •Slovenski Svet bo toraj poučeval rojake, da jih obvaruje vseh v Pribk v slučaju vojne, navajal jih bo k lojalnosti napram Zdr. dr- av am in se zavzemal vedno in povsod za njih koristi. Trudili se bomo. a bomo pospeševali narodno edinstvo, širili bomo izobrazbo med ro- j k* Pavajali jih k združenju z ostalimi Jugoslovani in varovali in ! br8 riili njih koristi. j •T° je na kratko razložen naš program, katerega mora z veseljem j Ozdraviti vsak rodoljuben Slovenec, ki želi svojemu narodu prostost i ada narodu, kar je njegovega, nest v Rusiji vedno bolj iijjfašealu. zlasti | .e, ker je bik. mi vidno, da je korupcija med višjimi' 'osebami kriva veeilli nesposobne ali pod vplivom .Nemčije, armada' je bila skoro po¬ večini nesposobne ali pod vplivom Nmči.jc. armada j ' bila skoro po¬ polnoma neprešk. btjena. a nekateri n pove! jmk^p.i so bili podku¬ pljeni. Poleg tega so brezsrčni oderuhi izkoristiti "Jfu,s,' ugoden polo- • ta j in do mozga odirali ljudstvo, Nergd je bil poVčptfdNikanski, Kljub r-tvo. zlasti v večjih mestih, je moralo stradati. Začeli so se tedaj no- j.nh-i. dokler niso konečoo izbruhnili v splošno revolucijo, ki je strmo- rliivila prestol in dosedanjo absdlutično vlado. Na ruskih bojnih frontah so se dogajali*pogreški, ki niso mogli .stati brez posledic. Očitno je bilo. da se je šlo na roko nemškim že- jam na občo'škodo ruskega naroda. Nemci so t-udi tekom Vojne ro- arili v Rusiji in lijih pogubonosni vpliv v škodo naroda in Slovan¬ stva sploh se je kazal povsod. Narod je vse to gledal, a ko je bila mera polna, se je obrnil proti vojemu notranjemu sovražniku. Vspeh revolucije je bil mogoč le zaradi tega. ker je stopila i du¬ mi i vojaštvo na stran ljudstva. Vojaštvo, kateremu je bilo ukazano, la strelja na uporno ljudstvo, je obrnilo puške proti svojim poVeljui- ium. >e pri 1 rušilo ljudstvu in mu pomagalo strmoglaviti vlado. .Car. :i se je vračal s fronte, je šele na poti v Petrograd izvedel, tla se mu naje carski prestol: na splošno zahtevo je moral podpisati svojo od- »oved. kljub temu. da se v svojem' manifestu hinavsko hlini, da se je j xlpovedal v prid splošne blaginje. Značaj začasne vlade ji- povsem republikanski, manjka .ji le lista¬ jva. Kakšna bo vlada v bodoče, ali nioivarlije.ua ali republikanska, se j še ne more z gotovostjo reči, ker bo o' tem odločalo ljudstvo s splo¬ šnim, direktnim in tajnim glasovanjem. Na’vsak način pa' je konec absolutizma pod katerim je ruski narod toliko časa ječal. Začasna vlada, katero so Zdr. države v vsake'm oziru že priznale, je sestavljena sledeče: ■, Knez Jurij E. Lvov. ministrski predsednik in minister za notra¬ nje zadeve: Pa vel N. .Milvukov, miitlster za zuiunfje zadeve: Vseučiliški profesor Manojlov, naučili minister; | 1 A. J. Gučkov, provizorični Vojni iii mornaričui minister; ,\l. Šangarov’. poljedeljski minister; J .M. Tereščenko. finančni minister; i> * A. T. Kerepskij, justični minister:, iu { N. V. Njekrasov. prometni minister. j. , Začasna vlada je v svojem manifestu zagotovila ljudstvu velike (svoboščine in reforme. Med temi. svoboščinami so .najvažnejše svo¬ boda govora in tiska, pravica stavkanja in organiziranja, 'splošna Lmnestij« za vse politične iu verske zločinec, ta košnje .sklicanje usta¬ vodajne skupščine. ki bo izvoljena na podlagi splošno volilne pravi¬ ce in ki bo določila bodočo obl j ko vlade/ itd. Lpati jo tedaj./la bodo |/a vladale tudi za dosedaj tlačeni ruski* narod boljše, ugodnejše raz-; Predsednik Jug. Nar Svetu, dr. A. Biankini iz Chicaga, je poslal začasni vladi v Rusiji naslednjo pozdravno brzojavko! j “Njegovi Ekscelenci Pavlu N. .Milvukovu. ministru za zunanje zadeve, Petrograd. Kot predsedniku Jugoslovanskega Narodnega Bveta v Ameriki u i bodi v času, ko je mati Slovanstva, velika Rusija sprejela demo¬ kratski in narodni sistem vladanja, dovoljeno, izraziti Vam in Vaši vladi v imenu vseli svobodnih Srbov. Hrvatov in Slovencev v tej deže- i našo veliko radost in hvaležnost za ta zgodovinski čin, ki bo pospe- /I ujed in jen je našega naroda in' dovedel do gotove konečne zmage hrabre ruske armade in zaveznikov iu s tem otel tevtonskp-madžar- skega robstva Jugoslovane, ki stavijo kot vsi mali iu zatirani narodi svojo nado v osvoboditeljico Rusijo. Dr. A. Bianki.ni. Da se tudi Slovenci posebej zavedajo velike važnosti ruskega piv poroda, nam kaže naslednji kabelgram jz Minnesote: 1 ‘ Pa vin - Milvukovu, zunanjemu ministru, Petrograd, Rusija. .Minnesotski Jugoslovani iz Kranjske. Koroške, Štajerske. Gori¬ ške. Trsta. Istre in Ogrske, zaznavajoč o dobi preporojenja v Rusiji. ! i se razteza, na ves njihov bratski narod, radostno pozdravljajo ma¬ ter Rusijo 'u. njene zaveznike upajoč, da bodo osvobodili ostale sli> v.rnskr narode izpml jarma Avstro-Ogrske in 'jih ujedinili z vsemi Ju¬ goslovani države Srbije. Minnesotski Slovenci. Gotovo je. da je prejela začasna ruska vlada še več sličnih po¬ zdravov iz drugih krajev, zlasti od Jugoslovanov, kajti zunanji mini- -tor .Milvukov je povsem seznanjen z našim jugoslovanskim gibanjem in z našimi težnjami, kar jr' zasluga članov Jugoslovanskega Odbora v Londonu, ki so bili že cd početka osnovanja Odbora z njim v nepre¬ stanem stiku. Preporod v Rusiji nam kaže, da je mogoče vreči absolutizem s prestola in doseči svobodo, ako se zavzame za to ves narod. Ali ue j Jo til heroični čin ruskega naroda vzpodbudil tudi nas Slovencev, da 'delujemo skupno s Ilrvati in Srbi za našo skupno svobodo? O. tla bi •••e izvršil sličen preporod tudi med slovenskim narodom, da bi si za¬ želel svobode, strmoglavil s prestola svoje zatiralce in si osvobodil s pomočjo Hrvatov in Srbov svojo uovo. svobodno domovino Jugosla- V. uapovedjo vojne Nemčiji iu ijenim zaveznikom bo stališče teh •ojakov postalo zelo težko. Jugo¬ slovanska Kancelarija se bo trudi¬ la, da odvrne od teh naših rojakov 'nesrečo in neprijetnosti, katere jim [očividno prete. Pozabljeno bo vse dosedanje nasprotovanje, zaliteva- Jlo pa se bo od njih. da ostanejo lo- j.jalni napram .bratom Ur resničnim koristim svojega naroda, kakor tu¬ di koristim te zemlje, katera jim je dala prijazno ognjišče. Vojna je neizogibljiva. V krat¬ ili bodo zavladale v Zdr. drža- jvah povsem drugačne razmere. O sakcin. zlasti o podanikih držav, katerimi se bodo zapletle Zdr. dv- ave v vojno, se bo vodil natančen . rači ’,1 in z vsakomur se bo postopa- |lo, kakor zasluži. Opozarjamo tc- jdu.j vse one, ki so bili dosedaj vne¬ ti zagovorniki Avstrije, du se še v zadnjem trenutku iztreznijo in se [odpovedo svojemu dosedanjemu ve idenju. Združite se vsi s svojimi bra¬ di, ki se bore za koristi našega na¬ roda v soglasju s koristmi Zdr. dr¬ žav in ki jih bodo ščitili tudi v teh resnh časih. svet popolnoma neprieako- ednje vlasti. Vsega druge- re.volueije v llusi.ji. katero Ruska revolucija je prišla /•< v-aiio. tako za zaveznikč. kakor tu ga bi se bili prej nadejali, kakor jj i" vladal var popolnoma absolutistično. Ravno to«dejstvo pa kaže. tla se bije sedenja svetovna vojna za demokratizacijo držav, da je ta vojna ena sama. velika revolucija za osvoboditev narodov. Nemčija, ki je vedno upila, du se Dori proti ruskemu absolutizmu in uazadnjn- štvu je ostala sedaj s svojim imperializmom poleg svoje zaveznice Avstrije, in Turčije popolnoma osamljena. A tudi v Nemčiji se že ne¬ kaj pripravlja ii.. ni več daleč čas. ko bode tudi tu Spregovori¬ lo ljudstvo. S preporodom v Rusiji smemo biti zlasti zadovoljni tudi mi Ju¬ goslovani ir se veseliti z ruskim narodom, ki je postal svoboden, uje- t in jen iti š<‘ bolj naroden, kakor je bil kedaj prej. prost vsega zuna- ijega vpliva. 1 'pat i sntemo. da se hoti e setlu.j toliko eiiergičnejše de- ovalo tudi za naše osvobojenje in ujedinjeuje vseli Jugoslovanov. Ca- VOJNA PRED VRATI .Mogoče še prej. pred no bodo dobili rojaki Slovenski'švet'v roke, bo padla .kocka za'vojno meti/Zdr. državami in Nemčijo. Vojna z; Nemčijo in njenimi zaveznicami je neizogibna, 'luko je dan as splo¬ šno mnenje v Zdr državah, tako sodijo tudi v Berlitiu. kajti očividho je. da išče Nemčija vojne z Ameriko. Dne 2. aprila se je pričelo izvanredno zasedanje kongresa, kate¬ rega je sklical predsednik Wilson 21. nntrea. potem ko se je posveto¬ val s svojim kabinetom. Oti kongresa je predsednik zahteval, da na¬ lit. ve Nemčiji vojno,in dovoli vsa potrebna sredstva za vspešno boje¬ vanje. Mnogi kongresniki so že izjavili, da bodo podpirali predsed¬ nika. in splošno se sodi. tla se kongres ne bo upiral, temveč dovolil vse predsednikove zahteve. DoVod za izvanredno sklicanje kongresa je dala potopitev ameri¬ ških ladij: " Vigilancia ". "Citv of-.Meihphis" in "Illinois'' dne 17. marca otl strani .nemških podmorskih čolnov. Kljub ponovnim_ opo- ininom ameriške vlade, da naj Nemčija upošteva ameriške pravice, je •a nadaljevala s svojim brezobzirnim vojevanjem s podmorskimi čol¬ ni. tako da je nad dvesto ameriških državljahov izgubijo svoje življe¬ nje. S tem je Nemčija bila v obraz vsem.’ mednarodnim pravom in •lovekdljubj« in kršila ameriške pravice. l/za n reki n.j e n ja diplomatskih odnošujev z Nemčijo je bilo treba le še izzivalnega čina (overt aet i otl strifnl Nemčije, da pride tlo vo.j- uga stanja Tak izzivalen čin je bila potopitev omenjenih treji a »ne* r škili pnridkov. pri čemur je izgubilo več ameriških državljanov živ¬ ljenje. in tako v resnici že obstoja vojno stanje med pbeina državama, reba je le še du kongres to potrdi, iu zadnje dejanje bo faktična na- ,ve,> vojne. f- .Da iiiso to prazna strašila, nam dokazujejo mrzlične priprave, ka¬ tere dela ameriška vlada za vojno. Predsednik VVilsoii je že odredil e obilizacijo več polkov in ukrenil, da se zviša število mopiarice na S7.00U. Ker bo prišla v slučaju vojne v prvi vrsti bojna mornarica v poštev, je potreba, tla se preskrbe bojne bulije z dovolj velikim šte¬ vilom, moštva. zlasti št*, ker bodo v najkrajšem času zgrajeni trije ve¬ liki novi tlreadiipugliti. Vsled 'ega je mornaričui minister Daniels ze izdal oklic na ameriške državljane, da se priglaso za ijiornurično službo. I/. vsega tega je razvidno: da miMi vl^ida Ztlr. tlržav na resno voj- n , z Nemčijo, da jo kužnuje za njeno predrznost, s katero je .povzro¬ čila ameriški trgovini ogrotlitid škodo. Dolgo je bila ameriška vlada potrpežljiva in svarila Nemčijo, toda-sedaj je, pri kipela mera tlo vr¬ hunca. Predsednik \Vilsbn je vedno uaglaševal, da ne želi vojne, to¬ ki sedaj bo treba za obrambo ameriških pravic, tla posežejo tudi Zdr. države v boj za strmoglavljenje nemškega militarizma,- ki .i" hotel zavladali v-soljnernu svetu. S svojo oholostjo in gosptttlstvaželjjio- m jo si je nakopala Nemčija celi svet proti sebi, ki jo bode kaznoval za njeno teptanje vseh mednarodnih dogovorov in pravic. Stojimo toraj preti vrati vojne med Zdr. državami in Nemčijo iu dosledno skoro gotovo tudi z njenimi zaveznicami, v prvi vrsti z Av- Velik del našega naroda je držal dosedaj s sovražniki našega na¬ roda in te zemlje, to je del onega našega zavedenega, zaslepljenega naroda, katerega so držali avstrijski agentje v temi, da bi toliko lažje gospodarili in vodili narod v prid svojih teženj in v škodo celega na- TUDI V NEMČIJI VRE Ruska revolucija, s katero je str¬ moglavilo rusko ljudstvo absolu¬ tistično carsko vlado in storilo s [tem velik korak k napredku, jr našla odmev tudi v sroii imperija- jlizinu. v Nemčiji. Strašne razmere, jki vladajo v Nemčiji, pomanjka¬ nje živil iu strašna draginja, so zbuuile ljudstvo* ki uprizarja v eOjih mestih demonstracije in gla¬ dovne nemire. Vlada, ki je tekom vojne z jekleno roko zatirala vsa ljudska izražanja, je v velikih skr- znak.njejie nemoči je to. da dopušča raznim časopisom, zlasti socialističnim, izjave, zaradi ka¬ terih bi bili prej gotovo ustavljeni, njih uredniki pa obsojeni na ostre kazni. Ljudski zastopniki, v prvi rsti socijalisti. javno in naravnost izjavljajo, da .je nemški cesar za- jkrivil to strašno vojno in da jc tti* jdi odgovoren za vse strahovite raz¬ mere. ki so zavladale v Nemčiji. Razne bolezni se širijo po Nem¬ čiji. ker je ljudstvo vsled strada* j n.ja, tako oslabelo, du se ue more upirati bolezenskim kalem. Poroča se. du.fio delavci V ueka- jterib tovarnah že tako -oslabelhr vsled nezadostnega prchranjeva-- ■ i lija. da niso niti več sposobnima 'delo. Ni čuda tedaj, da ljudska ne-, [volja vedno bolj narašča in da že- ili uarod miru. Tudi mogočnemu nemškemu ka j- jzerju se je začela oglašati vest. O- jčitanja, da je on kriv vsega stra¬ šnega gorja, inu roje vedno po ■ glavi, tako da je postal že ves uer- |vozen in potrt in tako da >o mu 'zdravniki priporočili, da naj se gre [zdravit v Hamburg. Tudi on sam Ipolugoiua ijvideva, da je le on pov- [zročil svetovno vojno ter pahnil [narode v pekel klanja in gorja. Sc- jdaj uvideva, da gre tudi njemu za molite, du zna tudi ujegu zadeti listu osolla, kakor ruskega carja. (Ogrožajo ga ue samo zutiaji sovra¬ žniki. temveč tudi notranji, katc- jrih se zelo boji. V prvi vrsti pa ga [ogroža stradajoče ljudstvo, ki je 'začelo spoznavati, du je postalo žr- jtev militarizmu, da je darilno jag¬ nje imperialističnih teženj kajzer- |ju. Treba je le še neznatnega po* jvoda. da bode ljudstvo tudi v Nem- iji zahtevalo, da se mora kajzer odpovedati prestolu, da se zruši ilitarizem iu sklene z zavezniki ir za vsako ceno. Tresejo sc se- jdaj okrut.neži. zatiratelji ljudstva* majejo se prestoli, kajti narodi ho če j o uživati popolno svobodo. ■SLOVENSKI SVET ■ 4 -i - ■ , t SLOVENSKI SVET izhaja vsaki Četrtek IJATEJJ “JUUOSLOVANSK »VASHINGTON, D. C. UREDNIK IVAN MOŽINA Naročnina za celo leto: $1.50; za pol leta. 75 centov. SLOVENSKI SVET (THE SLOVENI AN \VOULD) INSIKD KV K It V THIK.SD.YY Subacription rates: One year $1.50; Six Months 75 ccnts. PREGLED JUGOSLOVANSKEGA POKRETA Današnji jugoslovanski pokret ni ničesar druzega, kakor nada¬ ljevanje polrrctov, ki so počeli za časa Napoleona, za časa ilirizma, za časa hrvatskega škofa Strosmajerja in srbskega kneza Mihajla. Da¬ našnji pokret je započela jugoslovanska omladina že leta 1898. v Za¬ grebu. Ljubljani in Belgradu, a jugoslovanska ideja jc elektrizirala vse Jugoslovane za čase balkanskih vojn. Pred sedanjo vojno je bila ta ideja tako silna, da je Avstrija začela vojno i z namenom, da za- duši to idejo. Vsled tega je že prve dni vojne razustila vsa narodna društva, pozaprla vse svobodne narodne prvake, terorizirala celi na¬ rod. V slovenskih deželah jc bilo zaprtih na tisoče možkih in žensk, starih in mladih, liberalnih in klerikalnih, kmetov, učiteljev, sodnikov, komisarjevTn narodnih zastopnikov. Srbija je še v novembru 1914 izjavila, da se bori za osvoboditev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1/. Avstrije so utekli mnogi po¬ znani zastopniki in politiki ter se najprej sestali v Rimu, kjer osnovali Jugoslovanski Odbor ter podali izjavo, da niso Slovenci in Hrvati prijatelji Avstrije, temveč da žele osvobojenja izpod Avstrije. Pozvali so istotako vse one Slovence. Hrvate in Srbe, ki so bivali iz¬ ven Avstrije, da organizirajo Jadransko Legijo prostovoljcev, medtem ko je nuiogo prostovoljcev vstopilo v srbsko armado, med njimi tudi veliko Slovencev, od katerih so nekateri tudi padli. V Avstriji so narodni slovenski in hrvatski voditelji, vedeli za! oigani/.iranje Jug. Odbora in bili v zvezi z organizatorji. Vršili so se tudi tajni sestanki delegatov vseli slovenskih in hrvatskih narodni!: strank (poleti 1915', na katerih je bil odobren program Odbora. Ne¬ kateri narodni prvaki, katerim seje pozneje posrečilo uteči iz Avstri¬ je, kakor dr. Gregorin; dr. Trinajstič. M Marjanova, šo prejedi po¬ sebne m&iidatc, da delujejo v Odboru. Tudi pozneje, vse- do danes, sc se od časa do časa obnovile zveze med Odborom iu narodnimi prva¬ ki v domovini, medtem ko so posamezni rodoljubi iu nekatere banke držav proglasilo prekinjanje vsake zveze z Avstrijo in borbo za osvo- bojenje in ujedinjenje vseh Jugoslovanov v jedno državo. Vč istem času se je osnovala tudi Slovenska Liga, ki je v'začetku krasno uspe¬ vala, pozneje pa vsled razdora in needinosti skoro popolnoma ustavila svoje delovanje. Leta 191G jc dospel v Ameriko znameniti srbski propovednik dr. Nikolaj Velimirovič, da pokaže narodu, kako deluje Srbija povsem za jugoslovanski program in za svobodo in jednakost, tako Slovencev Hrvatov, kakor'Srbov. Velimirovič je držal več krasno uspelih shodov, »a katerih je sprejel narod energične resolucije v prid borbe svobodo. Pozneje sc jc vršil v Clevelandu shod vseh hrvatskih in srbskih sokolskih društev, na katerem je bila sprejeta resolucija v jugoslovanskem smislu. Pozno jeseni 1915 je dospel v Ameriko drugi delegat Jug. Odbora, M. Marjanovič; izdal je takoj proglas ata narod, pričel izdajati infor¬ mativno Jugoslovansko Biblijoteko, (12 knjig), prepotoval celo Ame¬ riko in obdržaval nad 50 narodnih skupščin. Spomladi 1916 je bil na poziv Jug. Odbora skupno s predstavniki vseh Velikih jugoslovanskih organizacij v Ameriki proglašen oj. april (dan smrti hrvatskega mu- enika Zrinjskega) iu srbski Vidov dan narodnim praznikom, ter je zbiranje za lomi Jug. Odbora vrlo dobro uspelg. Kot slovenski delegat Odbora jc prišel v Ameriko leta 1916 dr. iko Župančič, ki je sklical mnogo fchodov in izdal knjigo: “Sloveni- j ja' vstani”, trudeč sc, da bolje organizira Slovence." Jeseni 1916 jc bila v Clevelandu osnovana Jugoslovanska Kaiiee- larija, ki jc vodila vse.posle jugoslovanske propagande in ki se je se¬ daj prčselila v Wasliington. I). C. V dneh 29. in 30. novembra 191.6 se je vršil v Pittsburghu, Pa. drugi Jugoslovanski Zbor, katerega se je udeležilo 614 delegatov iz i vseh krajev Amerike, trije delegati, ki so dospeli iz Peru in Chile, iz Južne Amerike in kolonel srbske vojske PribieevieTiti kateremu #b6- ru so poslali navdušene pozdrave tudi Jug. Odbor, srbski minister Pašič v imenu vlade in srbski prestolonaslednik Aleksander. 'Na Zboru je bil osnovan Jug. Nar. Svet, katerega sestavljalo predstavni¬ kivelikih srbskih, hrvatskih in slovenskih organizacij, in tedni Zboru izvrševalni odbor; urejena je bila finaneijalna osnova za podpiranje fondov Jug. Odbora, ki je prevzel nase vse stroške delovanja in pro¬ pagande v Ameriki. \ Južni Ameriki, kjer bivajo izvauredno bogati in napredni Ju¬ goslovani (Hrvati iz Dalmacije), se je vršilo mnogo Shodov', januarja 1916 pa velika skupščina v Antafogasti. Jug. Nar. Odbrana, ki je or¬ ganizirala vse kolonije v Južni Ameriki, predložila poslanikom zavez¬ nikov spomenico, nabrala nad $200.000 za vojne ranjence, ki daje vsak mesec V0.000 za Jug. Odbor in Ivi je nabrala nad $300.000 kot rezervo za politično akcijo ob sklepanju i j akcij« v Evropi. Važno jc to da ni rokrajski lisi. niti eden govornik v Hr¬ om vojne sestal trikrat, medtem ko so '• . niti z eno besedico obsodil delovanja pošiljaj* tudi denai mti edetC narodu o zavedi vatskem Saboru (ki se ; vse druge skupščine razp Odbora. Odbor sc je sestal začetkom maja 1916 v Parizu, izdelal memoran¬ dum, ga predložil franeoskemu ministrstvu, ruski in angleški vladi, prejel zelo ugodne odgovore in priznanja, in izdal javno proklamacijo na angleški narod in parlament. Organiziral je stalne urade v Lon¬ donu, v Ženevi (Švica), v Parizu in Petrogradu, pričel izdajati vsa¬ kih štirinajst dnij v angleškem in francoskem jeziku Bulctiii o ju¬ goslovanskih vprašanjih in o pokretu, izdal je serijo šestih brošur o programu, zcmljcpisju, narodopisu, zgodovini in o kulturi Slovencev, Hrvatov in Srbov, izdal zemljepisne karte jugoslovanskega ozemija- podal nešteviluo izjav, člankov in podatkov v vse večje evropske liste, v katerih je izšlo na- stotine člankov o narodnem vprašanju, a poleg tega do sto raznih angleških in francoskih knjig in brošur, katere se bavijo z jugoslovanskim vprašanjem. Odbor je dalje obdržaval ne- broj p redit Vanj na Angleškem, Francoskem in v Rusiji, izdelal in predložil vladam zaveznikov nekoliko posebnih spomenic, zlasti eno o jadranskem vprašanju in drugo, obširno, o Slovencih: a priredil j* številu" narodne manifestacije v Parizu in Londonu. V Londonu je istotako priredil razstavo del slavnega jugoslovanskega kiparja Me- Čoviča, katera je /adivila ves svet iu razširila jugoslovansko ime na vse struni. V Severi):;, iu Južno Ameriko jc poslal svoje delegate, kjer je organizirana vojska jugoslovanskih prostovoljcev. S srbsko vlado in skupeiuo je bil Odbor v tekili zvezi iu deloval z njima v naj¬ večjem ediustvu. Koncem leta 1916 je izdal proglas na vse Jugoslo¬ vane iz Avstrije, ki so v svobodi, da sc pridružijo armadi prostovojj- icv. a povodom kronanja novega avstrijskega vladarja je izdal krep¬ ko proklamacijo v vseli angleških, francoskih in ruskih listih, v kate¬ rih obtožuj.- Avstrijo in uje verolomne vladarje, jim ne priznava pra- .reč vladanjanad mišim narodom in zahteva svobodo naroda. Odbor je imel težko delo, ali uspel jc. da je pridobil skoro,celo AvnoSt zaveznikov in njih diplomacijo za naš ideal svobode in jedin- slcs. Imel pa je vedno težak boj z italijanskim imperijalizmom. kate¬ rega je v vseh spisih, v vseh spomenicah in pri vsaki priliki pobijal, braneč naše slovenske in splošno primorske kraje; s tem je dosegel, da j e bilo doseda j izdanih na Angleškem in Francoskem več kot deset« kn jig in na stotine člankov, v katerih Angleži in Francozi odločno po¬ bijajo italijanske pretenzije, da obstojajo v Parizu in v Londonu veli¬ ka društva, katera šo sestavljena iz najimenitnejših francoskih in angleških politikov in ki vodijo propagando v korist naši stvari, z na¬ menom. de’ovati na Italijane, da ne zahtevajo ničesar, kar jc našega. Srbija pa v vsem popolnoma solidarna z Odborom v vprašanjih naših obal iu morju. y Ameriki se je pričel jugoslovanski pokret žc za časa balkan¬ skih vojn, nitdiiljeval pa se je takoj v začetku sedanj*, vojne. -V Cali- foFniji so lukoj }u*vc dni vojne ustanovili vsi Jugoslbvani skupno ju¬ goslovansko organizacijo iu zahtevali svobodo in jedinstvo za vse Slo- vThic*, Hrvat* in Hrbe. Narodni vodje so z vspeliom obvestili avstrij¬ ske konzule 'da mi zbirajo in pošiljajo razervistov iz naših krajev v AifsHoj". Marca meseca 1915 se je vršil prvi veliki Jugoslovanski Zbor v Chicagu, katerega je sklical odposlauee Jugoslovanskega Odbora dr. Potočnjak in na katerem zboru jc 563 delegatov iz vseli krajev Zdr. Zakaj bi tora j tudi Jugoslovani ščiti i? ne imeli svoje literature v slove Ti ***«■* p#™ jiiva pobratim-*,'' 0 >««1 avstrcogrskimi Jugo- — Srbi. i politi i Hribar, da, tudi vodji' nasprotnih taborov. s Hrvati, medtem ko je oile enotno akcijo z avstrijskimi Srb' slovani in svobodnimi Jugoslov Red or je količkaj zasledoval slovensko pol triko ki kakor dr. Krek, Tauč.ar in Šušteršič, za politično ediustvo s večina. hrvatskega sabora zopet za enotno ' P ; , e niso avstrijski Jugoslovani javno zavzemali, za p. htiuu. vseh Slovencev in Srbo-Hrvatov. je bil vzrok v tem. ker n,so srne- Vvsled avslro-ogerskega terorizma javno zagovarjati aleje neodvisne Jugoslavije, medtem ko niso hoteli imeti Jugoslavije po avstro-ma- Ižarskem vzorcu. Dokaz za to, da je U> resnica, vrnimo v oni i , izav aih in deželnih poslancih, ki so začetkom vojne s Srbijo sreenc» mhn _ li pete iz Avstrije Vsi ti, od ljudstva izvoljeni drzavm m deželni ooslanci so se na, svobodni zemlji v tujini organizirali v Jugosloven Šketu Odbont, katerega sedež jc sedaj v London«, da izpovedo tu, kjer ii m avstro-ogrski biriči ne morejo pretiti s smrtjo, pred cclun svetom želje in nadc jugoslovanskega naroda. V Jugoslovanskemu Odboru m Slovenci. Hrvati in Srbi, in ako bi mogel uteči ves narod, bi sc ves narod izrekel za svobodno Jugoslavijo. Xc Milino Slovenci in avstro-ogrski Srbo-Hrvati so za neodvisno Jugoslavijo, temveč tudi srbska vlada, srbska Skupščina, srbska dina- • ti ja in s nliski narod sploh. Aprila meseca 1916 je obiskal srbski pre stolonaslednik Aleksander Anglijo te sprejel ddputaeijo juijodličnej šili angleških politikov in. uiož javnega življenja, na, čelu jim ksjv>tei burski nadškof. Pri tej'priliki je rekel prestolonaslednik: “Ta iz ...z simpatije od Strani tako številnih zastopnikov angleškega naroda me bo krepil, ko se kom na čelu svoje armade ramo ob lami s hrabro franeosfeo-anglcško armado boril za pospešitev in uresničenje onega: . ideala, po katerem smo hrepeneli stoletja. Ta ideal je združenje vseh j rqcih ™ Slovenski Svet ker ima, Srbov. Hrvatov ir. Slovencev, ki so naš narod, z istimi tradicijami; mo z izdajanjem velike stroške,po- istega jezika in istih teženj in katere jc samo sovražna usoda raz- le & [ 2 2 a P a ™ c y amo se vsak “tis de j.^ a ,, kolekovati, dokler ne dobimo Kralj, vlada in skupština so soglasno sklenili, žrtvovati tudi celo’ P= štne Prepričani smo. deželo, nikdar pa ne popustiti v boju t u svobodo in jedinstvo srbo- a na,J 0 ZlVC ni ro i ak i pod- tsl .... i„ .. n-iro'1-i P irah v nasern požrtvovalnem m ‘ 1Q1 t '‘., * . V..’ ... Al .. , ... ; nad vse težkem delu. kajti s tem, i" 1 ' K*

nu, {j C., je počastil 22. marca s svojin, posetom urad Jugoslovanske Kan- eelarije. kjer se nahaja tudi ur0( j ništvo Slovenskega Sveta. Krasn u postava tega nadarjenega'dip| omil . ta sc prikupi vsakemu na prvi p 0 _ gled, a njegova prijaznost in duho¬ vitost naravnost očara človeka Odkriti značaj, obdarjen z neobi¬ čajnimi vrlinami diplomatskega izkustva in neumoren v svojem J,,, lovanju bo gotovo zelo koristil ha- šini jugoslovanskim težnjam. Uo- spod poslanik si je ogledal iu j )0 . hvalno izrazil o uredbi in delova¬ nju Jugoslovanske Kaneelarije ter izrazil upanje, da bode rodilo nj«. lio delovanje krasen sad v nresnj. e en ju naših skupnilrtežeiij. Po,s| a . nika jc spremljal njegov ta.jitik g . Gjorgjevič. IZ UPRAVNIŠTVA Vse cenjene rojake, katerim smo poslali list na ogled, prosimo, da sc nemudoma izjavijo, ali se bodo na- panju miru, pošilja številne prosto- razdelitvi našega naroda, kakor ne moremo pritrditi, da se nam edtr-: olječ v Evropo in je v vsakem oziru vzorna. ga kak kos naše s krvjo namočene zemlje. Zabtevanio narodno jvdin- zave n ° v z nujno proš- Odbor jc deloval tudi na Novi Zelandiji in v Avstraliji, kjer s nahajajo jugoslovanske kolonije, ter organiziral tudi te iiialč kolonije, ki so dale velike svote za ranjence in Jug. Odbor in ki tudi'pošiljajo prostovoljce v Evropo. Ogromno je bilo delo, velike so lnlc tež koč c, s katerbni Še je imel Odbor boriti, toda izvanredni so pa tudi vspehi tega jugoslovenskega pokreta v dveh letih. Prej se ni za pas znald, prej se ni popohioma nič delovalo v svetu. Sedaj se deluje in sedaj se ve tudi za naS; sedaj nas ne bedo mogli več prodajati, niti nas držati v robstvu. Na naš je da še bolj delujemo ir.'pomagamo' onim. ki so nas'predstavili svetu ni ŠO za nas borili brez naše podpore. V naslednjih številkah Slovenskega Sveta bodemo natančnejše razložili vse delovanje Ji 1 g. Odbora, ki sc trudi; prihoritiuuiin svobodo. o naših dežela skupaj z našim čarobnim Jadranom, v katere u odseva vsa lepota in kras naše domovine; Jadran so pljuča in! življenje naše zemlje. To bode nova doba v naši zgodovini, slone podlagi, in nobene umetne intrige'je ne iMrcjo .praprot- I njo, da pošljejo v prvi vrsti sami i naročnino za Slovenski Svet ma: JUGOSLAVIJA NJEN ZN 1GAJ, POMEN IN NAMEN . Naroduoslo vno ali etnografično pomen ja J Ugosja vi javonc. dežele, v katerih prebivajo Jugoslovani, katere tvorijo Slovenci, Srbo-Hrvati m Bulgari. Jugoslavija v narodoslovnem smislu pomenja toraj slo¬ venske dežele, trojediuo kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmaci¬ jo Srbijo z Macedonijo, Črijo goro, Bolgarijo z Dobrudžo; Banat. Bačko in druge jugoslovanske dele Grške. Politična Jugoslavija mo- ;p, jm fcvdal ra obsegati vso zemljo, na kateri prebivajo Slovenci (to je Krahjsko* *L'-v.-ič ( >ti v južno Štajersko, južno Koroško, Goriško, Trst in Istro ter ogrsko slo- ^‘ U ' < ‘ ' vensko ozemlje); vso zemljo, na kateri prebivajo Srbo-Hrvati (Hrvat- ' J sko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno-! Kralj Peter i. vi,jeni •■Jick Avstrije: v _ r mo,:Srbijo z MaeeJonijp D „i j; .n Črno goro ter Banat in Bačko). Ako hoče-Italija za vedno obdr- 1 ' ' ' žeti beneško Slovenijo, to lahko stori, in sicer na’ta način, da se izse¬ lijo beneški Slovenci v one kraje Slovenije, v katerih prebivajo sedaj Palijani. ti Italijani pu se naj izselijo v kraje beneške Slovenije. Politična Jugoslavija izključuje Bolgare, ne piorda zato, ila r jih m- mara. temveč zaradi tega, ker Bolgari sami nučejo biti ute^seni v. JugUslavijj Na ta način bo štela Jugoslavija kJJcili truiajsUVilijo- uov prebivalcev. “* ** Z Jugoslovani vy političnem smislu, to je Srb^lirvati i>( Slpveiici, mi po svojih težnjah, jaj svojem pokoleuju. po krti in jeziku ter v— last |but not leasi na jTodlagi svoje zgodovine, medsebojnih simpatij, enoten, nerazdeljiv narod. Ako hočete, 'moremo imeti v Jugosla- začasmi dve narečji: srbo-lirvutsko in sionsko, nikakor pa ne naroda. .Govorim samo o dveh Prestokmaslcduik Afrkšaudee je.. odgovori 1: “Gospoda,-Vaše bi> sedr so iuc globoko ganile. Bog in/sreča junaška boile pomagala, da se skoro »resnično želje, katere ste tako lepo izrazili. Seveda, kakor Mtcjsaiid i*kl ; to niso več samo ž^je..^ tepi več' je to žc. političen pro¬ gram. sv več kakor progrgjm.' To je smoter vojne, v kateri teko po¬ toki srbske krvi. Gospoda. lieTm.goče je. da bi iz toliko žlahtiu. Krvi zopet ne vsklila s^oLioda h^žtnu mučeniškemu narodu, kjerkoli živi od Jadrana do TimoRa**odii?erLstera do Triglava. Moj ded se je boril za jugoslovansko idejo njbj oče je ostal tudi na prestolu zvest idea¬ lom. za katere Mfcjc hcrlPlTdt ustaš s jiuško v roki. Ista kri teče po žilah unuk? in.^na. JJaprcj, v boj. gospodje, s peresom, z besedo- in orožjem v roki za našo vzvišeno stvar — za svobodo celega našega na- reda in njegovo slavno bodočnost !" Ziiiičfrj Jugoslavije bode naroden,^demokratičen, pravi v/vojem pismu, naslovljenem na’ ainerikanski narod: “Ne ve •e se v S meri ki p.-pohioma 'umeva, za kaj se gre in.kako to,da »bordela Evropa v vojni. Povedati .Vani hočem z eno besedo: to je najjškra.jntjsi m zadnji poskus fevdalizma, boj na smrt med včeraj- fevdalizmom in jutrišnjo svobodo. To .je vzrok, da se je mo- iljCzač.-ti vojna ravno na bregovih Donave,*in me drugod. Donava , V f 01,1 “cp^emostljivi fevdalizem, vdrževan po sramotnih intrigah, *;akov se jc delalo v malih italijanskih-državicah-srednjega veka. od a ideala svobode, vcepljenega v.prsi enih, ki so, vovati se do poslednjega moža za dosego svoje ideje, m vedno želeli, živeti mirno z Avstrijo. Toda bistvo jc. da ne more v njeni okolici prot; vit ati svoboda. Za v jc Avstrija sve to uredila: Srbija:jc postala samo pri- izgubila .je flieodvisnost. ipogt-joo e la 1881. Seri« j Avstrija zo ■ •■ue proti zlomljeni Srbiji — ustanoviti i toliko Ine, ml katc- sk lipi u, koli- izdelili Si-bo- J. izbrali slo- ':jc za podla- kranjsko-hr- skupnein ju- ... j (izven Bolgarije), to pa zaradi tega, ker ne more niti naš liajvečli Sovražnik reči. da ne govore Srbi in Hrvati eden in isti jezik; medtem ko jc sloVTuščimi saino ;c.l- itakopravno narečje srbo-hrvaščine. Imamo dvojno vrsto jezikoslovcev: rili kosajo prvi, ali politični jezikoslovci kor narodov si želi vlada. Avstrijski j Hrvate na Srbe. Hrvate, Bo.šuake.ritd.. mcdteiju ko so venski jezikoslovci (vladni?) gorenjsko-liobinjsko/ mir! go slovenskega pismenega-jezika, namesto da bi šli m Vatško mejo po svoj “ vzorec’’. Za ilirske*dobe jc bilo bolje, kajti tedaj.so pisali . goslovanskem jeziku. Pravi Slovenei bodo slavili P,-. ^ Ml|i r cda skupno z llešiccih bodo obžalovali, da ni videl prvak slovenskega pesništva bodočnosti svojega rodu. niti posledice svojega časa Vsi Slovenei vemo, da ni inecl srbo-hrvatskim in slovenskim knji¬ ževnim “jezikom večje razlike, kakor'mod bohinjskim in ribniškim narečjem, in vendar se je dalo tu premostili, tako da Slovenci niso niti Ribničani, niti Bohinjci, teiuveč vsi skupaj• Slovenci. Za ilirske dobe se je dalo premostiti srbodirvatsko in slovensko narečje, tako da smo bili tedaj vsi skupaj Iliri. Slično moremo sedaj — ako le ho¬ čemo — zbližati dve jugoslovanski narečji, srbodirvatsko in slovensko, dokler sc obe narečji ne pretopiti ven jezik jugoslovanski. Iz lastne izkušnje vem, da more naš slovenski kmet popolnoma razumeti Hr¬ vata ali Srbu. ako ima le tri dni priliko občevati z njim. Kar more narod med seboj, more tudi književnik. Sicer p a imajo tudi Nemci eojo posebno literaturo v “plat-nemšeini”. Italijaui v uapolitanšči- i. Francozi v provensalščini, Angleži v škotskem in velškem narečju.. . j Jugoslovansko Kancelarijo, : 932 '' Southern Building, Washington, D. C., da g» širijo ihed svojimi i znanci in prijatelji in nam pošlje¬ jo naslove rojakov, kateri bi se naročili nani. I zaslcd pravu SLOVENSKA ZEMLJA ,Jaz,.dekle, Slovan.sem s juga, k}cr%mi zelo,ia. Savu — is rodu slovenskega, J as.'dekle, sem 's krajev'tisfik, 'kjer je bistre Drave tek, k j or Triglava sive glave gleda narod davni vek. Jas sem s krajev, kjer. nam solne tak prijazno se smehlja, kjer bobni peneča Soča, kjer razsaja bog morja. Jas šeni s krajci’, kjer se Krka vije lena čes ravan, kjer se pitejo vinski griči, kjer mi gozd šumi teman. Jas sem s. krajrv, kjer v.jcscrili ogleduje sc nebo, kjer v podzemeljskih votli.noh,j gleda čudesa ok>>. j \ . ■ A^jcsiar enoviti hoče vazalne (podložne) ,lr-| Ja , scm ^ kjer krasota Hercegovino-samo v blagom srednje 1 \kegn lev,hdnega plemstva. Mi tega ne moremo dopustiti. Mi smo ‘,r?L Ud : !VOb ?" m k-'.. Po rodbini sem is kme-' . .. Ji Zemlja se zlila jc, , .. nam vila Rojenica i ckega naroda, toda iz junaikega naroda','ki 3 ^ 0 !^ Ctos^Trt'' mrod ^ darila ’ C ' Kakor udobno m sramotno robstvo. Moj ded je bil kmet, in jaz sem, Ja: ' krajev, kjer m, pes , D ^ IT ” a t0, . kak0r na 8V °3 Pištol. Krene so minljive, /toda ^ kakor zvon doni. ; P ° var J ena Itn onih, ki žive iz zemlje, ne umre. ’ 1 kjer se zdi mi govorica, ( kraljevih besedah je izražen znač-ai Srb;;.. 1 . t kot da 'strune glas svimi. zemlje, ne umre. uičaj Srbije pri •’ • ’ T. ... V UIUHI demokratizepu- , Sl ""° srbska, nit j lirvalska, ■ '.mv.ee jugosiovaiisiia. Najprej moramo imeti Jugoslavijo delovati za .T ” '"‘T PrepOS ‘ l, “ “«*<• »vojo sakono in svoja pra ■ a Zaunaimo liarudu m-eilen drugemu. Želja -ki program; iu Jugoslavija san I jugoslo- po Jugoslaviji, poli- .IngoslavifcbOvdikansbi',^;;^^”^^ *r.. i - »*p««. . • ■ šv 2 1,0 ^“."» narboljši k „„ pre , lku in bk . Č'V Sbobodna Jugoslavija bo steber svobode v Evroni -vobpim, Jugoslavija bo zapirala nasilnim .Germanom in Madžar, ' pot do vesoljnega midgospodstva. Kakor so se že baši deli ‘1 P. oti krvoločnemu Turku v prid cele Evrope, tako ^“,b borUo"^ P ? t6u, ’ st ';° 1>rotl krv t ) ločiiemu Tevtonu v prid celega svetit Ju :“ ‘';!f. pomenjalu na,i dom d,m„ k ,,„i zlllH Sl * vm , bo £ -islavjja nj\a garancija njih bodočnosti, vornik bralstva in jednakosti narodov. Namen Jugoslavije je predvsem imftlžarskega robstva in jim tako prvi in voj ja- Jaz sem s krajev listih bajnih, nska,' kjer se pase Zlatorog, kjer zaklad bogati čuva bela kača; a ljudi'pa nov ; roditi Jugoslovane nemško- odpreti pot do sreče, kajti svobod i pogoj napredka iit sreče naroda - ° U0Ud Jugoslavije je omejitev h-i-ivir.,««, ^ “ anjl Jla '»en programu 1 • . v v . "»Manji j 1 a 1 „. a ,, mu - krivične nemski-madžarske brezobzirnosti p,an slabejsim narodom. Kouečnd je Jugoslavija tudi ^vetovno-političnega nazirauja. Zavezniki so si zapisal, stave svobodo vseli, tudi malih narodov v Evropi in i udi naš predsednik Wilson v svoji poslanici za mir. • a delo dokler je časi Žrtvujmo vse za bodočo 1 wto je izrekel Jugoslavijo^ rog: - Jaz. dekle, sem s tistih krajev, kjer spi v gori kra/fMatjoz, ki okove naše sname, ko zasvita dan sc'naš. Jaz Slovan sem s Jera kjer deklet naj lepši c nam rodi jih majka Slava, ki slove vse križem .svet. ' Jaz, dekle, Slovan sem kjer sleherni je junak, kjer za hlavo, viajko drago, bije hrabro vsak še, vsuk ' Jaz iz istega sem juga, kjer Slovan j c bratu brat, kjer si zložno daje roke Srb. Slovenec in /W/ Jz Slov. Jugu. ; tistih, c juga, Kedor ne ljubi im se ne bori zn svobodo, je ni vreden. SLOVENSKI SVET poziv Slovencem! Ameriška vlada ie prekinula svoje diplomatke odnošajez Nem- vsak h.p lahko izbruhnejo sovražnosti med oljema državama Avstrija je v tako tesni z Nemčijo, da ne Ijo mogla ostati v „ri jateljsk.h odnosajih z Ameriko. Tajnim detektivom Zdr držav so žc sedaj, znam vs. nemški m avstro-ogrski rezervisti, ki prebivajo'v Vt. nemško-mar Jug. A pr. Sveta. J A jc p il upyjLiiljei,t na 11.. jug* zborovanju , t' ‘ittsbfrghu Pa., v spoi.azijinii odposlanstvom Jug. OJbora v Lun- dtniu.^a-trtuie-šti Kansekli/ji f 3U\'aslungloi!. k-jer je tudi odprla- ... oj urad ,13. marca. Urad se nahaja ■;' srtHišČH‘ -hicšhi iu nfegadra-/ slov jc'.i)T ,2 Southcrh 'Buildiiig, IVashingt&m, D. G: Jugoslovanska Kdncehirija s! je vselit zii huldpoi da-izvršuje'za- ključke izirševahiegu 'odborčr Jug. Nar. Svetli v Zde. državah, tla šlo-' ’>a v zvezo z zunanjimi m ameriškimi jiolitičkhni krogi.‘LbvešČttjoč' ih o razmerah in težnjah pašega naroda m-pbsv-edtrjoč-pri' njih v .-a ščit o vselt Ingoslovanov, ki so lojalni tej deželi, in da konečne obve¬ šča paše časopisje in naš, narod v Ameriki, kakor tudi naše narodne prvake v Evropi o vsem. kar je važnega za nje. Iz navedenega je razvidno , kako velik je delokrog Jug. Kaucc- r-rije. Delo Kancelarijc sc je ogromno razmnožilo, zlasti v zadnjem č\uu, ko so sc začeli rojaki obračati na n jo-ca pojasnila in posredova¬ nja v razni!' zadevah. Use to kaže. da je bila takaKancelarija celo potrebna tudi ca naše rojake, ki sojo če cačeli priznavati.' Opozarjamo vse one, ki potrebujejo kakega pojasnila, da sc obrnejo c zaupanjem v -a prej mn c deni naslov. " * *■'- ® ^ PRISPEVKI 7.A JUGOSLOVANSKI ODBOR Usi prispevki, ki se pošiljajo za, .narodni sklad Jug- Odbora v Londonu, se naj blagovoli jo' od tedaj iuiprej pošiljati-samona na¬ slov: Jugoslovanska'Kancelarija. 932 Southern Buildiiig. VVaslmig- tun. D. r. Ker pokriva Jug. Odbor iz svojih fondov tudi vse troske Lig. , 1 Kancelarijc in sploh vsega narodna-propagaudisličvega dclova- «ja v Ameriki, in ker. posla ja jo v sedanjem vojnem času, ko bodo : topile tudi v dr države V vojno, naloge Od bom. - A arod. Sveta m Koncclariie vedno važnejše in večje, bodisi E ozirom, na zaščito naše¬ ga narod*, ir Avstro-0grške, bodisi z ozirom na ciiiattrrcsiraiije Ame- kMc za stvar svobode in jedinstva našega naroda-v stan domov,ju. apeliramo na or one rojake. H čutijo narodno, dmšrtvujcjo majhne prispevke za la fq„d Jug. Odbora in da se pobnitejo, najti kolikor največmogoče stalnih mesečnih prispevatelji e. I ši oni. katerimso !•*ižaheŠcvc večje Žrtve, naj bi vsaj do prinašali majhne denarne žrtve. J UGOSLOULNSKA ARMADA SOKOLSKIH PROSI 01 OU- . CPU. Starešinstvo Jugoslovanske Sokolske Zveze {naslov: 1402 h. 46//I St., Cleveland, O .> je poslalo po zaključku svoje zadnje sej Predsedniku IVilsbtm brzojavko, v kateri izraža svojo lojalno- andtt, ( 1402 L. ^oth St.) da ne bodemo Slovenci v tern oziru zaosta- (di za drugimi narodi, temveč očitno pokazali, da hočemo doprinesti kii žrtveža obrambo pravice in sito je svobode. . JUGOSLOVANSKI NARODNI SVET. Na II jugoslovanskem zborovanju v Pittsburghu kuncem no- r,nbra 1916 je bil jtpostavljcn poleg' drugih važnih zaključkov tudi' ' ng. Narodni S vel, to je podlaga organizacije vseh Jugoslovanov v ■ ev. . Imeriki. Namen tega Svela-.hi, ustanavljati novci društva, tcin- ■ c sc naj že ubJtojcča narodna slovenska, lirvalska in srbska društva -enimjo s vojimi upravami v tem. Nar. Svetu. Cilj Sveta je. da de¬ luje polom organizacij, ki so v njem zastopane, složno in cnodušno. n, sledečih treh točkah : 1. ('a razširja in kaže vedno in povsod narodno jedinstvb in slo¬ nu delovanje Slor-encrv, Hrvatov in Srboi'. 2. 'da podpira borbo našega naroda v Evropi, in to s tem. da ■/•trudi, da bodo denarni prispevki za ranjene iiibcfjhie čim obilne ji; ‘ Ja z’denarno pomočjo podpira delovanje Jug. Odbora v Londonu; ia zbira in pošilja obleko za sirote v krojili, ki sc z vojno osvobojn- 'cjo. in da pošilja polnočne komisije v te kraje; da osnavlja bolnice ut daje sploh teni krajem naše moči za humanitarno in ekonomsko pomoč. 3. da organizira delovanje z namenom, da se seznani ameriška Lada in javnost z našimi razmerami in težnjami. Ta Jug. Nar. Svet sestoji iz predsednika in izvršcrcalnega odbo- u,'katerega tvori devet članov, in sicer po trije zastopniki Slovencev, Irvutov in Srbov. Ker jc Slov. Liga dbsedaj edina organizacija. I:: deluje / jugoslovanskem gibapju za uresničenje nasili teženj, so bili. ^voljeni v Jug. Nar. Svet trije uje člani namreč : Rev. Malej Kebe. /idanji predsednik Lige. dr. I : . J. Kern in bivši blagajnik St. Lige, fvaii Jager. . ‘ _ " ' k .“ ' Lije na rtizpolago sokolske vrste v obrambo amepiskih pravu in ulca- / ^’. Ker se nahaja Amerika po občem priznanju faktu 110 zt ,. . o "m stanju z osrednjima državami, j c starešinstvo sklemio da p*fotj takoj nabirati jugoslovansko armado sokolskih pios 0 ^°, }C< j i ' ~’- rodikama člane in nečlane sokolskih društev. S um pok, e k, as,to '“'Prednje med Cehi. Slovaki in Poljaki, in bo £ u 4šo narodno stvar, dkb bu imel popoten vspi h IUU n L ‘ ’ • morajo zlasti iz tega razloga, ker so 'prišli iz Avstro-0grs e, __ n 'crg(ttfcjc pokazati uddnost narodu in lojalnost mipnmi ej r t , 1 . LOrebno je, da se vsakdo, ki želi stopiti v ameriško ' ja d*o,n Sokolske Zveze, da sc postavi na ta način nas nato ' ,lu tazpblogo kot celoto in da dobi vidno mesto. sa Lm ' Priglasil za armado sokolskih prostovoljcev, bo na prOs to ™ > ’ izrazi ali želi vstopiti v ameriško vojsko ali pa iti kot pom ena dla v stari kraj. Usa pojasnila daje Jug. Sokolska Zvem z Ličeč libidu. Tudi med slovenskimi sokolskimi društvi se ji pri, L J (> " c/ ~' •!, _ c asu gibanje, do se ustanovi slovenska sokolska zupa, *' u ' , ing. Sok\ i Ziffzi- ■Poživljam ™ ^ *“*??*£ *^’C Jek "krnejo za natančnejša, pojasnila na pisarno,, Sok. ' vC "’ SPOMENICE PREDSEDNIKI■ UILSONUA d N VOJNEMU MINISTRU N. BAKERUu. S:\.jo prvo’sejo jej imel*zivršgvahli odbor Jug. Nar. Sveta 22: ,11 23. februarja -v iVashingtomi, D. jC.'. lid kafen jc izdelal in postat predsedniku VVHsbnu nasledi\jo spomenico': 1,1 ‘‘ ‘■'Nj. Ekselenci IV o pdroie W iI sanic predsedniku 'Zdr. držav Sev. Amerike. ■ Podpisani člani izvršezvlnega odbora Jugoslovanskega Narod¬ nega Sveta, ki predstavlja sfoltsoče organiziranih Jugoslovanov, Slo¬ vencev, Hrvatov in Srbov, si usujajo, uvidcvajoč sedanje mednarod¬ ne in notranje razmere, v katerih sc nahaja ta naša domovina, pred¬ ložili Vaši Ekselenci naslednji memorandum: V imenu sVojih Sonarodnjakov jugoslovanskega pokolje,ija v Z.d r .• državah, a isto tal: o tudi v imenu vseh ostalih, nosili jodešelanov :• Evropi, Kauadij, južni' Ameriki, velpndiji, .A.vstjalijj, nav.<^{tšc)io' dobrarvamo poliijčim iiaoelp,J:pt,ero\§te ruzlflž^i v, Vašeij^ gpffflffi d.nc . februarja pred senatom. 7*dr. držav in jih priporočili narodu Zdr. držav; najglobočje simpatije gojinio dp Vašcg(\ l fnišl]ciija Jl .d)it čtpde ■obodno Mt (ricpdtfjsiio,versko, ■ poliličiio . ) WVcjLi ,i i c zagotovljeno vjalim narodpih istotako jfakor isj:rg^ ^ g«.- dimo .Vaši hrabri obrambi veljkcga principa. x{a ;/<: nffeejq yy.t(i. «ft- roiti preiti iz rol: enega vladarja, kot jurlvc s^vr.i, v.^pkc^irji^fgpj, učli. d d n c Indr'e kal: vihifdT^u prdvljd ti oSOitt ktikegfl' nttroda /zncida bi 0:11 k njemu pripadal. Vi ste/kot zagovornik tako zvišanih principov rekviziti jo v spremstvu žandarjev, je rekel, da -niHa -vladina 'naredita srečno izbrana, roda ako nastane lakota, ko ne bodo imel nihče kaj jesti, te¬ daj ne bi pomagalo niti ono malo, kar hi’ še pustil ljudem. — Posla- Radie .je interpeliral: Na ka¬ lmi nravni. Ustavni in zakonski proglasil in dal iz- ‘hgmkfega’ ministr- nju žita. katero je privatna lastnina prebivalstva na itlitieiienft ozemlju kra¬ ljevine Hrvatske in Slavonije, in se delu'to po kak^irt-skupnem atskmmadžarskem dogovoru? jno ministarstvo more odrediti ij na Hrvadskem samo preko atske vlade. Madžari streme za dejo t istvo .katerega nis gli R iz flV- smic V sedanjem času, Jccj,-ne. dwp<* |183 Ilrvatov in 434.152 Italijanov liobcu list.. iz. starg ijomovijie, bo ."Južna Avstrija" bi imela tora j vojake g,otpvo. zanimalo jzvptlgti., 3,300.000 prebivhVeev/od’’ katei-ih .kajšc,rVCjStg iz Avstrije.. Vsled, tega bi bilo 'l.4(K).()0,() Nemčev. iHIO.OGO, .boUepio, .prjp^čevaU.nuvieu.pz bjov.encč.v in' IlrvaVčv in znih avstrijskih'- listov; katere zih- •a odsek Jugoslovanskega Odbora ,- Ženevi v Švici. Ozirali, se bomo pri teni- zlasti na vesti, ki ose. tiče¬ jo šloveneev in Jugoslovanov sploh",' dalje pa t udi na otte, kTpri- Vj,V> y t ; Avstriji P dr. @^eg orinu;^ 1 l5 s u- < najska “Žeit" z dne 31. januarja t. L javlja, da,je bil z odvetniške liste zbrisano!r. Gregorin, član Ju¬ goslovanskega ,Odbora v Londonu, — dostavlja O doktorju Gregori¬ nu piše Grazer Tagblatt, da je i- gral važno ulogo v političnem ži¬ vljenju Primorja. Leta 1908, je so¬ deloval na vseslovanskem časni¬ karskem . kongresu v Ljubljani, kjer s«.je sestal 'z Rusi: generalom; Wolo'dottiSrovi'm, grofom Bobrin- skitn, kadetskim poveljnikom Mi- Ijukovim, korespondentom Novoje remja Skavinskim,,iu z mnogimi •bskilui politiki. Ko jc grof Bo¬ bri nsk j obiskal po kongresu Trst, ga je peljal dr. Gregorin na Opči- no,. mu pokazal Trst in rekel: “To .je največje jugoslovanskomesto !” Za časa balkanske vojne je zaklju¬ čilo hotelsko društvo “Grignano” (Grj.jan), katero je upravljal dr. Gregorin, da da srbskemu Rudeče- iiu križu 15 sol) na razpolago za -anjene srbske častnike. Ko se je »ričela italijanska vojna, je odšel dr. Gregorin iz Trsta iu deluje se¬ daj v deželah zaveznikov kot član Jugoslovanskega .Odbora. V zbor- nici je zastopal tretji goriški volil¬ ni okraj”. Avstrijske reforme. — Ljubljan¬ ski Slovenec piše dne 29. januarja : Južna Avstrija” naj~bi šestojala - po mnenju reformatorjev, ki se pojavljajo danes v Avstrji kakor tobe po dežju — iz Štajerske, Ko- oške, Kranjske, Goriške, Trsta iu Istre. Te pokrajine bi tvorile sku¬ paj administrativno celoto un bi imele skupno samo enega cesarskc- ,namestnika. Kaj znači “ Južna Avstrija \ na¬ rodnostnem pogledu? Na Štajer¬ skem živi’ (po zadnjem ljudskem štetju) 409.681 Slovencev in 1.034,- 476 Nemcev: na Koroškem je 82,- 212 Slovencev in 313.988 Nemcev; 1 Kranjskem je 4t)0.978 Sloven- v iu 35.008 Nemcev; 114 Primor¬ am je 266.01 1 Slovencev, 227.- italijahov. Na ta načip bhVedno odločevali Italijani, Ako premotri- ,to razmerje, .tedaj ražniuetno. zakaj.koroški N l Vi*ci tako vst^ajnp zglitevajo, da, pripadajo k "Južni Avstriji." Za medicinsko fakulteto'v Za¬ grebu,.-r Na-Hoji bCgžtslvitga ya- boPa dne 31. januarja je govori! Stjcpan Radie v prid medicinske* fakultete ua zagrebškem vseučili- •u. Povdarjal jc veliko poti travnikov na celem jugu, zlasti z ozirom na veliko množenje slo- anskega plemena. Medicinska fa¬ kulteta je potrebna tudi s stališča prosvete in ravnotako tudi's soci- .julnega stališča. V lirvatskili me,- stih kt trgih more delovati le idravuik, ki je živej in zrastcl med narodom. Zdravniki hebrejske ipMigdi ; veeipoma ne znajo na¬ rodnega jezika. Govoril je ženskih-zdravnikih. V. prvi vrsti so poklieiLue zdravnice, Hrvatice in Srpkiuj.e, da delujejo med mu¬ slimankami.. ko.jim nimajo; zdrav¬ niki pristppa. Govornik je povdar- jal, da mora biti medicinska fakul¬ teta v Zagrebu steeišče Jugoslova- fakulteta je potrebna tudi da bo našlo v njem 15 Vesti v mini.’ ” Ponovno prebiranje 'čnriQvojni- kov. — “Ncue Freie Prcsse” od februarja t. 1. javlja, da so z im dnem pozvani na ponovni ugled avstrijski emovojniki, ro- Mlaj: ši razredi, zlasti oni iz leta 1892. do 1898.pso biti že prebr{iiii..’Za ntilj- ulajši' Wiin - e*iV8fHit : jt* bilo prebivanje določeno pied' 28. mavcem: K temu prebiranju, šo dolžili- (iriti vsi oni. ki ue služijo aktivno, -kidštf bili pri prejšnjih prebiranjih spoznani nesposobnim, pferarbitrirani. Z istim pozivom so pozvani na pre¬ biranje tudi črnovojttiki v Bo^ni in Hercegovini istih razredov. V Avstriji so se že ponovno vrši¬ la pregledovanja vseli razredov in črnovojnikov. Gotovo je, da so ari teh pregledovanjih vzeli v. vo¬ jaško službo vse, ki so bili kolie- kaj iHposo-bni xn vojno služ,bo; Ak6, Ired jetrn ponovno- p nebi- - vanje teh, pri-prejšnjih pregtedo- i-jik-'Zti nesposobna Epozbahih < mož, dani kaže to, kako zelo.pri-;-. aiiijkuje v Avstriji že vojakovi- Isto se razvidi tudi iz naslednjo novice; katero je priobčila dunaj- a “A’0ue ; Freie Presse^- istotalctt februarja: MinisTerstvo za' do- ibrainboObjavlja sledečč: ' “V j krajšem' času’bodo pozvaiii b!v- častiiiki in častniški'aspiranti, jefii v letih od 1866'.'.jo 1.873. ki' liili pri dbsedattjih pregledoVa- ih spožriani''nesposobnim 7.J voj¬ no službo pod orožjem. Upotrebili jih bodo za vojno službo v zaledju, to za krajevno službo izven boj- črte. Na ta način bodo iztfienja- v zaledju mnogi častniki, katere bodo poslali na bojno črto.” O prehrani prebivalstva v Av¬ striji-. — Die Zeit poroča v izdaji od 4. februarjp: “Minister za pre¬ mi prebivalstva, general Hoe- je izjavil zastopnikom čašojii- sledeče: Gotovo je. da niiriahio' ie v izobilju, in vsled tega nio- ; o zelo šfediti z'dnevnimi od niči¬ li. da s.-, bo narod prehranil do bodoče žetve. Brezdvomno je, da bodeta tudi 'inešeea 'februar iii ma¬ tic zelo težka z oziroin na prelira- 0. Ker so žitne zaloge velikiii i-govcev izčrpane, se kupuje sedaj žito od malih posestnikov, ki shra¬ nijo 90 odstotkov vseh avstrijskih poljskih pridelkov'. Nakupovanje milijonov Jugoslovanov svoje sre- ,irune napreduje zelo počasi. Res dišče. Ako morejo imeti svojo me- liišnsko fakulteto Madžari, katc- ih je samo 8 milijonov, s cigani in Idi 10 milijonov, — tedaj je toliko bolj potrebno, da jo ima tudi Za- reb, središče slovanskega juga 1 prestolnica Hrvatov in Srbov. P.oložaj na Hrvatskem. — Pri isti seji hrvatskega sabora je inter¬ peliral poslanec Milkovič: Ali je vladi znano, da stradajo prebivalci biskupeškega okraja, odkar obsi;o- gospodarska zveza za preskr- bovunjc z živežem, že nad poldrugo leto, ker ne morqjo kupiti živil v nobeni prodajalni v svojih obči¬ nah, niti ne v Varaždinu? — Po¬ slanec Etinger. je interpeliral vla- ,lo zaradi rekvirR-anja pšenice v daruvarskem okraju. Rekviriralo je nepravično: pri bogatinih se jc vzelo manj, kakor pa pri siro¬ makih. Pri nekaterih velčposetiii- kih se ni niti izvršila rckvizieija. 'Tako jc bilo,pri posetniku Hoe- ivi-jit (Radič: Izborno! Hebrejsko in ogrska kronal)-Neki da nauk bo zelo pomagano z zalogami v Romuniji, toda na te zaloge moremo računati šele kon¬ cem marca. I)olenji del Donave je zanu-žjen, tako da je dovažanje ži- Rumunije po vodi nemogoče. Sedaj se -je že ukrenilo, da se do¬ vede žito do Donave; ker pa zelo primanjkuje prevoznih sredstev, je treba posluževati za prevoz srbskih volov. Glede razdelitve ru- munskega žita se je dosegel z Nem- " jo iHipoleu-spopazum. .Obe drža- i tvorite z ozirom na prehVano ljudstva eno celoto, in na podlagi :ga sc bo tudi delalo: oni,'ki več potrebuje, bo tudi več dobil. Po¬ gosto se govori, da ima Ogrska vse¬ ga v izobilju, lnedtein ko.se v Av¬ striji strada; to ni popolnoma toč¬ no ; tudi Ogrska se bo morala vzdr- žavati s tein, kar ima.” Slovenski Svet se hoče boriti za koristi slovenskega naroda in vMed jteg-a zasluži, da ga podpira vsnlc- do, ki čuti narodno. NAŠI V RUSIJI Avstrijska vlada sc jc v svojih proglasili na podanike ponovno sklicevala na to, da so se vsi njeni narodi cnodušno združili, da bra¬ nijo habsburško dinastijo pred zunanjim sovražnikom, v prvi vrsti proti Srbiji in Rusiji. Daši je vladala prej med posameznimi narodi iti narodnimi skupinami nežadovolnost, so se vendar kot en mož zbra¬ li ko jih jc klicala domovina pod orožje. Iz tega sledi, kako so uda- ni avstrijski narodi habsburški dinastiji in Avstriji. S takimi in enakimi frazami je slepila Avstrija svoje narode, da jih jc vzpodbujala za boj proti lastnim bratom. Teh fraz so se obi¬ čajno posluževali tudi njeni zvesti hlapci tu v Ameriki. 1 da so slepili rojake in ovirali delovanje v prid jugoslovanskega gibanja. Na prvi pogled se zdi, da je to tudi resnica. Pomisliti pa je tre¬ ba, da jc čakala vsakega, ketlor bi se le z liesedico uprl kakšnemu ukazu, ostra kazen, zapor ali celo vešala. Narode, zlasti slovtmske : v senci bajonteov. pod-zagrozit vi jo vislic tirali v bratomorni boj, človeško klavnico. Smrt jih je čakala doma in v vojni,, in tako so i neradovoljno pod orožje. K a l:a je ona zvesta ndanost slovanskih narodov naprani Avstr ji, se najbolje razvidi iz dejstva, da sc je v Rusiji osnovala armOila\ prostovoljcev, ki se jc hrabro vojskovala v Dobrudži proti osrednjim vlastcm. ?.e takoj v začetku vojne je uteklo mnogo avstrijskih voja¬ kov k Srbom, s katerimi so se borih pr^ti Avstrijcem. Pozneje so celi češki polki prestopili k Rusom ali se jim brez boja udali ter obr¬ nili potem orožje proti svojim zatirateljem. S tem so pokazali, da ae zavedajo svojega slovanskega pokoljenja. da se nočejo boriti pro¬ ti svojim lastnim bratom in podpirati svoje dosedanje tlačitelje, tem¬ več da velja njih boj za brambo in osvoboditev domovine. Pa ne samo Cehi so delali tako.’ temveč tudi jugoslovanski na- ,odi. Mnogi Slovenci in Hrvati so .zapustili avstrijsko armado in prestopili v srbsko ali rusko. Drugi zopet so se dali prostovoljno ujeti in odpeljati v Rusijo kot ujetniki. Med temi slovenskimi in .{'.‘rvatskimi ujetniki se je začela počasi buditi slovanska zavest in priglasili so se za vojsko proti mačehi Avstriji. Iz ujetnikov jugo¬ slovanskih narodov, katerih se.jc polagoma nabralo do 56.000, sc j c formirala prva armada, prostovoljcev. ki sc je pod vodstvom višjih, srbskih častnikov borila za obrambo naše nove domovine. Narodna zavest se med Slovani vedno bolj širi. Dovolj naj bo, ako omenimo, da je narastla armada prostovoljca\ ki se zbira v Ode- v' v Rusiji, po zadnjih vesteh blizo do stotisoč moč, ki so vsi priprav¬ ljeni, udariti na skupne sovražnike Slovanstva. Ne samo. da niso hoteli braniti Avstrije v krivičnem bcfju. katerega je sama izzvala in zakrivila tako svetovni požar, temveč so celo vsak trenutek voljni, oditi v boj proti njej sami ter podpirati tako stremljenja slovanskih narodov po osvoboditvi izpod tujega jarma. Ta armada- jugoslovan¬ skih prostovoljcev jc pripravljena, da vnide v jugoslovansko ozemlje tn ga brani tudi proti drugim grabečijivccm. katerim • se cede sline po naših lepih krajih. To jc toraj ona .-ložnost in verna, udana zvestoba slovanskih avstrijskih narodov za brambo njih "presvitlih” vladarjev. Ne samo odličnejši rojaki, temveč tudi priprosti vojaki so siti krutega avstrij¬ skega biča ter so odločeni, bojevati se do zadnje kaplje krvi za ure¬ sničenje svobode svojega naroda. Da. to je ona složnost, to je ona zvestoba slovanskih plemen do svojega naroda, za katerega so že to- kokrat izvojevali zmage proti zunanjim, grabežljivim sovražnikom in za katerega bodo tudi sedaj obrnili orožje proti najhujšemu svoje- :mi sovražniku, okrutni Avstriji, da pribore svojemu narodu koneč- »o, popolno svobodo. To je ona prisrčna vez, ki veže vse slovanske narode v boju proti skupnim sovražnikom, to je ona vez. ki jih spaja tudi v sedanjem svetovnem klanju, iz katerega bode izšlo Slovanstvo zmagoslav no, v katerem se bo odločila tudi naša osoda. Sedaj naj pridejo oni naši protivniki, ki nam pravijo, da se je porodilo jugoslovansko gibanje v par domišljavih glavah, ki nimajo ilruzega dela. kakor da begajo narod in izmamljajo iz njega težko -piisluženi denar. Ta armada prostovoljcev v Odesi nam jc čiva pri¬ ča , da je ves narod, ki more svobodno izražati svoje misli in dati du- ška svojemu prepričanju in hrepenenju po sivbodi. da tli v vseh srcih jugoslovanskih plemen želja po osvoboditvi izpod avstrijskega jar¬ ma, da je narod pripravljen tudi s svojo srčno krvjo priboriti si zla- 10 svobodo. Sedaj naj pridejo oni, ki pravijo, da je jugoslovansko gibanje omejeno na želo neznaten del naroda. Da. ako bi se ozirali samo na gibanje med ameriškimi Slovenci, bi skoraj morali priznati da je te¬ mu tako, kajti po zaslugi nekaterih narodnih “voditeljev” se je mora¬ lo tako lepo započeto gibanje kmalo ustaviti. Med tolikimi sloven¬ skimi listi smo dobili komaj enega, da se je upal odprto zagovarjati koristi naroda in idejo združenja Jugoslovanov, medtem ko šo bili oetali nasprotni temu gibanju in ga na vse načine ovirali, ali pa so ostali indiferentni in popolnoma nevtralni, ne brigajc se. kakšna bo bodočnost naroda, od katerega se oni žive. Poglejmo pa v Odeso, v središče Jugoslovanov v Rusiji, deželi, brez vseh sredstev so začeli izdajati če pred enim letom samo¬ stojen list, ki jc popolnoma posvečat propagiranju jugoslovanske ideje. Pisan je v slovenščini in srbo-hrvaščini, v latinici in cirilici, namenjen slovenskim iti hrvatskim ujetnikom v Rusiji. Ti požrtvo¬ valni rodoljubi v Rusiji bi nam morali biti vzgled, ki bi nas vzpod¬ budil v našem delovanju in požrtvovalnosti v boju za dosego svobode. Rojaki, spominjajte se. da nismo osamljati. da stoji temveč za na¬ mi armada, ki je pripravljena boriti se za uresničenje naših ciljev '»pominjajte se, da je cvet naroda pripravljen, žrtvovati svojo srčno kri, da zadobi naš narod svobodo in samostojnost. Spominjajte se, da jc ves narod, kateremu ne preti avstrijski birič, ako črhne besedico /a svojo korist, izrazil željo po združatju s Hrvati in Srbi. Vse to naj nas vzpodbudi, da se bodemo tudi mi konečno zdramili in poka¬ zali z neznatnimi prispevki, da smo tudi mi pripravljeni, žrtvovati vsaj nekoliko za lastno svobodo, katera nam bode zasijala v svobodni Jugoslaviji. Da pouažemo rojakom, "kako se deluje v Rusiji med Jugoslo¬ vani za razšiljanje jugoslovanskega gibanja, za združenje Sloven¬ cev, Hrvatov in Srbov, prinašamo v naslednjem en članek in eno pe¬ sem iz Slovenskega Juga. ki izhaja v Odesi. Tudi v naslednjih šte¬ vilkah bodemo prinašali iz tega lista članke, ki naj vzpodbude naše rojake za skupno akcijo s Hrvati in Srbi za priboritev svobodne na- *e nove domovine. NAPREJ ZASTAVA SLAVE! “Največ sveta otrokom sliši Slave”. Te besede nesmrtnega Prešerna dobivajo od dne do dne globo- kejšo vsebino. Ves kulturni svet je zgrabil za orožje, napel vse svo¬ je sile. da se za vedno otrese nanškega nasilja. Nemška oholost je /c na poti v svoje meje Sreča zapušča orožje cesarja Vilhelma, oro¬ žje, ki se je več kot pol stoletja brusilo za to velikansko borbo naro- •j. Lam so rešili Germani Avstrijo, letos pa sami zeljno gledajo. jc bi dobili okrepljenja. Polj kot kedaj stoje zavezniki .10 ob rami in uspeh jim jc siguren. Medtem, ko centralne države od dne do dne bolj slabe, rastejo sile protigermanske koalicije. Neusmiljeno udriha šiba božja |x> plečah grešne Avstrije in kma- u se Ir) dovršila nad njo kazen božja prav tako kruto, kakor je,bilo. ;ruto njeno hudodelstvo. Država, ki se s svojo pretežno večino slo- •anskega prebivalstva lx>ri proti Slovanstvu ter se v to svrho veze z Nemčijo naj večjo sovražnico Slovanstva in s Turčijo neprijateljico kulture in krščanstva, z ono Turčijo, naj večjo neprijateljico. ki jo ima vsako naše dete v spominu, da je pošiljala nad nas svoje tolix\ ki so klale nase dede. uneča.ščale naša dekleta, požigale naše \asi m sela. naše ceri;ve in naše domove, pustošile naše cvetoče pokrajine, taka država, bratje, ne zsaluži druge usode, kakor da se razruši, lu Avstrija lx> razrušena. Kaznovana bo blazna nadutost zavojevati ves-svet m polna zma¬ ga I*. kronala napor in žrtve zaveznikov. Nemško nasilStvo bo zlom¬ ljeno za vse večne čase in zasužnjeni narodi vstanejo, da se ozrejo po voj ih poljanah ter nadomestijo, kar so zamudili v dolgilt letih tla- anstva in robstva. Surova germanska domišljavost se bo vtopila sami sebi in globoka slovanska duša bo pokazala novo smer svetov¬ ni kulturi. Na jugu razvalin Avstrije \ zraste novo carstvo bratstva in svo- ode; tudi našemu narodu bo napočila lepša doba: odpira se nam kra- Ijevstvo, katerega podaniki: “Si prosti vol’jo vero in postave". Veličane s slavo bodo vkorakale naše junaške čete v Beograd, 'Zagreb in Ljubljano, noseč svobodo na svojih praporih. Na ljub¬ ljanskem gradu bo vihrala trobojnica osvobodiljne vojske in navdu¬ šeno bodo pozdravljali |x>vsod. kjer se govori slovenska beseda, ju- nake-osvoboditelje. Vprašani vas, brajle. kje bodete vi takrat." Ali bodete z nami vred zmagonosno vkorakali v Ljubljano pred omenik Valentina Vodnika, ali hočete biti med onimi, ki jih.bo. Rusija vračala kraljestvu Jugoslaviji kot-zapuščino pokojne Av¬ strije? Ce ste res Slovenci, ste s težko-muko palili pod komando švab- skih oficirjev svoje puške na brata in vaša srca so bila polna jeze ih; britkosti oč : gled takanu nasilstvu. Ce ste res Slovenci, ste se oddah¬ nili. ko se je skrila za vami avstrijska meja. Če ste pravi Slovenci, ne bodete mnogo pomišljali, ko vam je dana tako lepa prilika, da tržete raz sebe poniževalno obleko landsknehta ter postanete svobo¬ dni vojaki armade, ki bo zastopala in čistila naše najsvetejše zahte- erniarodno svobodo. Komu bodete ostali žvčsfi: ‘OheniifAki vas je atiral. ali svojemu narodu,»Ki bijvas ljitbi, ih z zaupanjem računa-na as v tem težkem času? Tu je kamen — mejnik, na katerem se spo¬ na zlato domoljublja. Lsodo narodov in drža) za dolgo, dolgo dobo let bo odločila ta velikanska borba, slovenskemu narodu pa, ki je najmanjši, bo soje¬ no : biti ali ne biti. Ni še bilo odločilnejšili časih, .kakor, seda j. Pravi Slovenec se bo zavedel svoje dolžnosti. Nismo razumevali slovenske himne samo na veselicah in narodnih slavnostih: njeni akordi niso bili e nikoli tako silni, kot danes, v tem vel imetij, trenotku zgodovine Slo- anstva. Jamstvu hočejo nekateri. Kralj i^ergd je poklonil na krožniku krasotici Salomi glavo Janeza Krstnikami onim, ki zahtevajo ga- ancij, ne moremo pokloniti — glave Vilhelma. Ali vam niso zadostna garancija oni tisoči Jugoslovanov, ki so rstrijski slovanski narodi. Koliko pa je mučenikov, koliko jc trp .)«- 11 ja in žrtev, o katerih ni svetu ni¬ česar znanega, ki so nenadoma iz- inile. Koliko je zlodejstev. katera 0 ostala svetu prikrita, ker se m a zvedelo o njih preko meje dvoj¬ ne monarhije. O teli. svetu nepoznanih muče¬ nikih . a za nas svetih žrtvah go¬ vori knjiga Nepoznani Mučeniki (Ceus dont ou ignore la inartyre) katero je spisal švicarski podanik, dr. Viktor Kutine, vnet zagovornik svobode in pravice, in ki je nedav- tega izšla v Ženevi v Švici. ^ svoji knjigi se bavi dr. Kuhne z zločini avstro-ogrske uprave, ka¬ tere je izvršila na lastnih narodih za katere je dobil podatke v a'- stro-ogrskih in nemških listih, ki so odšli cenzuri. Ako pa je to ča¬ sopisje doneslo že stvari, nad kate¬ rimi se ledeni Človeku kri v žilah, 1 moramo misliti, kakšne stvari ;o se godile in se še vedno dogaja¬ jo, o katerih ne sme poročati časo¬ pisje. Dr, Kuhne je'služit nekaj časa kot'zdravnik v nekem'sanitetnem oddelku srbske vojske. Tu’ se je na lastne oči prepričal, da so se Avstrijci posluževali pri prvem u- padu v Srbijo eksplozivnih ih duhi-dum krogel, ko je lečil mlado in staro, kije odšlo pokolju, in ranjene vojake. To so mu potrdi¬ li tudi mnogi avstrijski ujetniki sami. tako da je brezdvomno doka¬ zano, da se je avstrijska vojska onečastila s svojim barbarskim vojevanjem. ‘Nepoznani mučeniki (oni, za katerih mučeništvo se ne ve) — tako pravi pisatelj v svojem pred¬ govoru — so Jugoslovani, narod ki oj jezik, svojo zgodovino, sledili prvemu klicu po združenju Ali mislite, da je naše življenje Uianj^ v redno. kot.j more biti razvoj vojnih dejstev ugodnejši za nas kakor jc sedaj? Mar nismo mi potomci Črtomirjevih junakov? .Ve zapusti nobeden ga v fjfili, Molče ordčje, svoje vsak, si, vzame, Strašljivca v celem ni imel števili. hi, česar so jih dolžili krivični isodniki, kljub temu. da so se na vse načine trudili, da bi z muče¬ njem izvlekli iz njih priznanje. žrtve dunajskih in budini- toliko bolj trudijo, ker j lDJ že voda v grlo. Ne bilo p a bi s niti v toliko posrečilo, da niAp v Slov. Ligi razpor, ki j e sko^ jvsi ti so žrtve dunajsKin m uuu,m- jpolnoma zaustavil celo neštanskih krogov, kakor je pri-/ Veličastno zborovanje v J. znal predsednik sodišča sam, kol-^-hQ mm- je rekel: “Tak način postopanja (mučenje jetnikov) mi je ukazano od strani vlade, katere uaredbe so mi bolj svete od zakona samega.” Obsojeni so bili zate, ker “se šteje v Avstriji in Nemčiji za veleizdajo to, kar smatramo mi za čast in pra¬ vico”. kakor se je izrazil Gustav Ilerve. eden najboljših francoskih publicistov. Vse te nepoznan«? tisočere žrtve pa nimajo izven državnih mej ni enega zagovornika, ni »jnega slavi- telja, da bi pokazal,svetu njih pri¬ krito mučeništvo, medtem ko pa razglašujejo na primer Italijani z velikim krikom smrt Cesare Batti- stia in drugih mučenikov iredenti¬ zma. Kot prijatelj svobode, kot ne¬ pristranski presojevalec, ki nima proti Atriji kot t^gj^esar/ ker je vsa zlodejstva zakrivala edino¬ le, vlada. :ši$b : J£ze{ dr, Kithiftvhalb- dneh 9. in 10 marca terega se je udeležilo velik 0 ; lo delegatov od vseh stranijV 1 ' držav, je pokazalo, da je narod ^ vdušen za tako propagando l*' uvideva njegovo potrebo. K|jj,b prestanemu nasprotovanju R 0f ranju nekaternikov se je v « ?*' Sl. Liga, ki se je istočasno vila, v zelo kratkem času raz"^ in lepo napredovala. Pod s\*oj e 5 krilje je zbrala število rodoju nih rojakov,-ki so izrazili s t eai , Ijo, boriti se za boljšo' bodoen^! naroda. Ustanavljale so sc uo,l * žilice in prirejali shodi v Z y ezi Hrvati in Srbi, kar jih je tem bor zbližalo med seboj in utrdilo n --i medsebojne vezi. Pričakovati - bilo. da bo na ta naSKf moJ* zainteresirati vse sloje našega jj, roda in ga prepričati' o> združenja Slovencev. Hrvatov’’;,, Srbov, na kateri podlagi n an , NEPOZNANI MUČENIKI Zagovorniki svobodne Jugosla¬ vije so se v svoji propagandi po¬ služevali tudi krivic, zapostavlja¬ nja, tlačenja in zatiranja, kar vse smo morali prestajat) pod kruto avstrijsko vlado. Mnogi zapeljan- , predvsem pa nasprotniki jugo¬ slovanskih plemen'in poveličcvalci Avstrije so pobijali te trditve z enostavno besedico: laž; veliko je : že bilo, ako so v svojem zagovarja¬ nju Avstrije izjavljali, da sc gode slične krivice tudi pri drugih na¬ rodih. . Povzdigovali in slavili so Avstrijo, češ.da j'e-najboljša mati ojim narodom, zlasti slovanskim plemenom, katerih bodočnost je združena z njo. Kako dobra mati nam je Avstri- morejo dogajati taka zlodejstva še v dvajsetem stoletju v kršanski državi. Vse to pa jc le neznaten del onih grozovitosti, katere so se v resnici dogajale, ki pa so ostale prikrite širšemu svetu, ker niso smeli časopisi pisati o njih. Oni pa, ki zna pravilno tolmačiti dnevna vojna poročilu, lahko spozna, da je država “Njegovega Apostolskega Veličanstva’ 'zmožna tudi takih na- siljstev ne samo napram njenim dozdevnim sovražnikom, temveč tudi napram lastnim narodom. Avstrija, kakor tudi Nemčija, ste poklicali pod orožje vse, ki so bili količka j sposobni za vojno slu¬ žbo. Ali čudno! V najkrvavejšem roj o umetnost, svojo civilizacijo in narodne tradicije, kateremu pa ni bila dosedaj priznana neodvi- snost iu avtoHCfoiija; to jč narod, ki, je v sren Evrope, še sedaj tla¬ čen in zatiran od svojih gospodar¬ jev. Ti Slovenci, ti Hrvati in Sr¬ bi, ki tvorijo v celoti etnografski !jugoslovanski narod’ ’, poln moči Jn življenjske energije, streme po Ali popolnem osvebojenju in združe- politično neodvisno enoto. Balkanske vojne so že osvobodile del Jugoslovanov, to je oni, ki živi v stavi Srbiji in MaccdOuiji, nade¬ jam se pa, da bo bodoči mir osvo¬ bodil večji del Jugoslovanov tudi izpod avstro-madžarskega suženj¬ stva. Tega zatiranega dela Jugoslov¬ anov mučeništvo bom odkril, ki jc dasi manj poznano,'vendar istota- ko tragično in vredno zanimanja.” Pregledno in jasno, z dokazi, ka- je nudil sovražnik sam in go, razjasniti.svetu mučeništva in. edino pričakovati Svobode. Na^. -•--- tnikoi! se sicer tudi sedaj itiifiaiij kalo, ali vendkr' jo trjčdf^^S potomce Tella in Rouseau-a je bor- lepo napredovalo. Žal. da sc jc moral le prebij pojaviti v notranji upravi-^;, ge razdor, ki je preprečil vsa kota. daljnje delovanje. Temu je m vzrok delno nepopolen program in pravila Sl. Lige, deloma pa osebae razprtije med voditelji ih medse bojna ljubosumnost. Ta, ugodni trenotek so porabili nasproti' da so začeli z novo močjo delovati proti zjedinjenju Slovenčevi ti celemu gibanju sploh. Pobijali so jugoslovansko gibanje, svarili rojake da naj ne pristopkjo-fll^o in jihistrašili z avstrijsklmi’}Ai islicami, in celo prejšnji'h; večji zagovorniki jugoslovaHsk^ gibanja so postali njegovi uSjvečj nasprotniki. Nič čudnega ni tedaj; d&Vdj vsled takega razcepljenjt®* sprotovauja ustavilo vse delova¬ nje, kajti utihnili so celo oni,ha bili v svojih srcih še vedtjo miti ideji in bili tudi pripravljeni, de¬ lovati za njeno uresničljiv# njegovo časopisje, in. poln ljube¬ zni do zatiranih narodov je objavil dr. Kuhne nepoznano mučeništvo teh jugoslovanskih junakov. Vsa njihova krivda obstoja v tem, da so ljubili svoj -narod in želeli, da bi mogel kedaj sam odločevati o svoji usodi. S tem je pokazala av- strijska uprava, da stremi uničiti slovanski živelj, kar so i Nemci sami že prej priznali. Nek nemški kongres je sprejel, tako je izjavil ba Jugoslovanov po osvoboditvi in samostojnosti slaven in. plemeni čin, ki izživlja njih spoštovanje in čudenje. Oni čutijo z brati teh mu¬ čenikov za svobodo in naša sveta stvar je tudi njihova in naša želja po uresničenju naših teženj jih spo minja na borbe njih očetov proti Habsburgovcein. Avstro-Ogrska je izgubila pravi- !co do obstanka, in v ime pravično¬ sti in človekoljubja je treba, dji se da neodvisnost nardom, ki jo sestavljajo. Vsak narod bo potem razpolagal s svojo lastno usodo in se svobodno razvijal. Svoboda ve¬ sti, svobpda govora-in tiska, *vor hoda mišljenja- .jednakostiu pravi¬ ca bodo. spoštovane v krogu teh velikih družin .enega in istega ple¬ mena. V jugoslovanski zemlji se bodo smeli ču titiiu naziva ti ljudje brate. Zd ru žitiThlRT j ugosl o va n sle o pleme, osvoboditi ga izpod tujega jarma, to veliko nalogo si je zada¬ la mučeniška Srbija, hj to nalogo _ posta vlja više, kakor vsa drpga Iniso našli za odmev svojega sto vprašanja. Vsled tega uživa sim- 1 jen ja mesta v slovenskem šumi- patije vsega syeta, vseh svobod¬ nih uarbdpv, ki ji hočejo poma¬ gati, da doseže plemeniti cilj. “Naša knjiga bo dosegla svoj :ilj, ako bodo opozorila svet na to tlačeno stanje Jugoslovanov in ako bo zbudila simpatije za ta muče- niski narod za svobodo. Dal Bog da bi mu dopesel konečni mir po¬ polno uresničenje njegovih stolet¬ nih upov. To željo gojimo tudi klanju, v prednjih vrstah, ki so .nek obtoženi dijak v banjaluškem ja in kako skrbi za slovanska ple- najbolj izpostavljene smrtonosnim 'procesu, resolucijo, da jc treba iz¬ brisati češki uarod z zemeljske po- ime kulture, nemški filo- mena. se je pokazalo zlasti v se- idanji svetovni vojni. Mnogim ro¬ jakom so namignili njih svojci v privatnih pismih, katera so odšla senzorju, kake strahote vla¬ dajo v naši stari domovini. Takoj v začetku izbruha vojne se je pisalo po časopisju, koliko od¬ ličnih mož v naši domovini jc da¬ la. avstrijska vlada zapreti, kjer zdihujejo še danes, ali pa jih eno¬ stavno obsodila na smrt. in to sa- •adi tega, ker so sc zavzemali za koristi svojega lastnega naroda, hoteli postati njega iz- dajice. Tako krivično posto¬ panje ni odšlo niti onim. o katerh .je bila avstrijska vlada do tedaj jpopolnomu prepričana, da so nje- ni nujvernejši sluge, to je. kieri- kalnim voditeljem, poslancem in jdrugim odličnim osebam, j Da stremi avstrijska vlada za ;tem, da uniči slovanska plemena, kroglam, nahajamo vedno slovan¬ ske polke, ki so morali pobirati ta- korekoč kostanj iz ži-javice za Nemce in Madžare. Pobrali so cvet naroda, krepke mladeniče in može, in jih poslali v prve vrsto da ubija¬ jo njih lastne brate. Njihovi svoj¬ ci doma pa morajo stradati in umi¬ rati gladu, ker jim je vlada pobra- vsa sredstva, in živila, češ, da potrebna za prebrano armade. Naravno je, da je tako krivično, mostranško postopanje od strani vlade združilo tlačene narode in rodilo v njih odpor, toda to pa je bil povod vladi za nove progone. Pri teh ponovnih progouih ni pri¬ zanesla ni eni veri, ni eni naši po¬ krajini, kajti vrše sc tako na Šta¬ jerskem. kakor na Kosovem, tu¬ še postopa s Slovenci, Banača- Daluiatinei. Hrvati in Srbi, edi- s to razliko, da pade na sled- juje res bes avstro-madžarske sol- Ilahko spozna vsakdo iz dejstev, ki i dateske in polica.jskegu Špijon ;so postala očita. Mnogokrat je bi- Iškega sistema, jlo težko verovati celo onim, ki po- | To so dejstva, katera s 0 postala znajo avstrijsko zgodovino, da se očita, to so poznana mučeništva hi iiacckcl pa je propovedoval nacijonalizem, po katerem je tre¬ ba uničiti Slovane na Balkanu. To ioralo roditi narodni odpor; še združiti je moralo vsa jugo¬ slovanska plemena v eno celoto, da pokažejo celeniH svetu, da obsto¬ ji jugoslovanska kultura in da ni- Jugoslovani nasprotniki civili¬ zacije. To je tudi en razlog več za združenje Jugoslovanov, Sloven cev. Hrvatov in Srbov v eno celo¬ to. Pisatelj razkrinkuje dalje av¬ strijsko težnjo, opravičiti . sebe pred svetom, da ni ona zakrivila sedanjega svetovnega prelivanja kr\i, in zvaliti s pomočjo raznih veleizdajalskih procesov vso kriv¬ do na Srbijo. S procesom v Banja¬ luki je hotela obsoditi Srbijo in srbski narod, toda obsodila je sa- .* sebe - 16 Srbov je bilo obsoje- 1 na vešala, 82 pa na skupni za¬ por 858 let, ali vsem teni nevidnim žrtvam se m moglo niti najmanje Š to gorko in plemepito željo za¬ ključuje pisatelj svojo knjigo, s katero si je pridobil hvaležnost, celega našega naroda in v kateri je dokazal vso nepravičnost in ne¬ smiselnost nadaljnjega obstoja kr¬ ave avstro-ogrske monarhije. KVIŠKU SRCA Na prvi strani Slovenskega Sve¬ ta smo na kratko začrtali program, za katerega uresničitev bomo za¬ stavili vse svoje moči. Velika in težka je naša naloga, toda prepri¬ čam smo, da jo hodemo s pomočjo rodoljubnih rojakov tudi gotovo izpeljali. Zanašamo se na sloven sko zavest, ki tli v njih srcih, da nam bodo sli ua roke in s pridno agitacijo pomagali, da se usejc se- »le ideje Jugoslovanskega gibanja v srcu vseh rojakov, ki so danes nul da se pod strupenim vplivom avstrijskih agentov in ki še ved “ mrno gledajo, kako se. brez njiho- ni I ?” jU raZvijaj0 * vet °v- dai Jf t ° dkl - kl 11UJ f >r * nese jo dose- daj zatiranim narodom svobodo Ko se je pričela agitacija za lakov T’ ' 1C bllU VCČiua ua5il i ro- jakov silno navdušena :Za to idejo ker jih je vodila plemenita /elia komtlt ' sv„ je Jl a ; tiranemu narodu. Mno-i Iliri i , 11U °S1 so ostali r 80 bili 1 avstrij. tudi tedaj zakrknjeni ker' , ljenja mesta v slovenskem šiMpi s ju, ki bi moralo v prvi vrsti delo vati na to, da se narod sdruii Vsled tega so postali tudi oni mo- lodušni, ne upajoč, da bi se mogli kedaj uresničiti želja pretežne ve¬ čine naroda, ako se njega voditelji prerekajo med seboj. li| Slovenski Svet se bode vete prizadeval, da navdušuje rojafcel novemu delovanju, da obudi ah' - jo za osvoboditev naroda tudi med Slovenci k novemu življenju in te lujc za združitev Slovencev v® 10 "' tno Sl. Zvezo. Podvzcti sožei cr,) ' ki, da se Sl. Liga popolnoin« rte- :ahizira in da se jf da širšnp^ 1 ' ga. S tem bo odpravljena euagl 2 ' pih zaprek, ki jc dosedšj napredek jugoslovanskega gi ^ 1 med Slovenci. Ne mislite, da'so naše težnje u ) t°pije, izrodek bolne temveč bodite prepričani, da sc žajo naša stremljenja uresniči Treba je pa, do se tudi ame r '** Slovenci jasno in pred celi® s,t tom izrazimo, da želimo svol*^ da se hočemo tudi zanjo boriti- dor se ne bori za svobodOi i c 1 vreden. Bliža sc bam dan jmija, vstajenja, dan svobode. ,0 ^ pokazati pa tudi moramo, d* ^ jo vredni. Vsled tega opozarj aDl ' vojake na poziv predsednika^ 0 '. Lige, Rev. Kebeja, da se P 1 ’’^ J*o našemu gibanju, da se sedaj '.,, 9 J e že najskrajnejši čas pridf 11 ^ orinadi, ki se bori za uresi 1 *^ iiuših ciljev. Najboljše sredstvo za agi^ m vizširjevauje jugoslovaus^' gihanja med rojaki pa bode ^ '('iški Svet, pisan v pravem 1 ^ dncm (iebu. Ne z blatcajem. IT »jem, sumničenjem in napa^' nasprotnikov, še manj pa * ° el f melj enimi gTožnjami hoče®® . sv °j namen, temveč skušali z jasnimi dokazi in Podpreti svoje trditve, da leži edma rešitev v združenju ^ Slovencev, Hrvatov ip Srbov.